Listek UpravniŠtva. Kljuke pritiskam zopet kljuke, drage tova- rišice in tovariši, in sicer na Vaših lastnih durih! — Vem sicer, kak posel je to, vendar Vas prosim, da me ne odganjate osorno — — lahko pridete tudi Vi v jednak položaj! Urednik mi je zabičeval, da naj bom kratek — — evo me! Posebno naključje nii je naložilo posel upravnika in blagajnika pri našem listu. Glejte, o tem pa nimate Vi niti pojma, kako težaven posel da je. Vi si mislite: Bla- gajnik blagajnik — — le denar prejemali in vsake kvatre kako beležko napraviti  ej blagajnik bi hotel biti tudi jaz! Tako sodite Vi, tako sem sodil tudi jaz, a ne sodim več! Komaj nekaj dni semkaj prejetnam Vaš denar, a že zrera plahega lica v bodočnost, ko prelistavam čmeren Bčrno knjigo", iz katere mi zevajo strašeče praznote poleg Vaših imen! Kako malo dobrih del je napisanih v tej knjigi življenja! — In kako vse premalo dela imam jaz v tej knjigi! Zdi se rni, da je rnoj predniic menda nalašč pozabljeval zabeleževati ,pridno pošiljane" zneske leta in leta! Ali — — da bi Vi morda res ne bili pošiljevali zapadle naročnine? Menda vendar ne! In koliko praznih listov ima ta knjiga, koder bi bilo prostora za toliko in toliko znanih tovarišic in tovarišev! Ej, da je ta knjiga polna pridno plačujočih naročnikov! Res je: ta ima bolezen v hiši, oni obilo družino in vsi pa imamo slabe plače. Dostikrat je res težko tudi še tako mal znesek utrpeti, a ni drugače mora biti! Vsak stan ima že svoj list, kateri povzdiga glas v njegovo korist, jedino mi naj bi ga ne iineli? — Vse se združuje, jedino mi naj bi živeli razkropljeni? — Nikakor ne! — Mogočno število nas ,je, upoštevali bodo i nas, le združimo se v jedno celoto! jTovariš11 pa naj bode naše jedinstvo, tu povzdigni slednji svoj glas šoli v blagor, stanu v korist. Jednako zastopa ,Tovariš" zadeve učiteljev kot zadeve učiteljic. Torej go- spice ne tako trdosrčne! Oklenite se i Ve lista, potem lahko zahtevate, da se po- teguje jednako za Vas. Saj reči moram: kar je naroCnic, pridne plačnice so, saoio malo jih je! Torej tovarišice in tovariši —• — — ne vračajte mi lista brez denarja! Da pošljete le denar, list lahko obdržite. Nikakor mi pa ne obdržite lista brez denarja! — Le, ako se odločno izjavite, da dolg v kratkem poravnate, imeti hočern potrpljenje! Joj — — predolg sem že, pa Vam še nisem povedal, da moram še ves račun za zadnje četrtletje poravnati! In ta račun ni mal! Za božjo voljo, tovariši, ne pustite me na cedilu! Sani svojih skrbi iinam dosti in sedaj pa še te?! Sicer pa, tovariši, imejte potrpljenje z inenoj! Ob pričetku leta je že mnogo posla za vajenega upravnika, kaj šele zame praktikanta! Trudil se pa bodem, da ustrezam vsem, osobito novim naročnikom! — Ko bi kdo lista ne prejel, blagovoli naj takoj reklamirati, saj je odprta reklamacija poštnine prosta. Predstavil sem se Vam, ne preostaje mi drugega, kot da Vamkličem: Spominjajte se Vi mene z malo pošiljatvijo tolikrat, kolikor se bodem jaz Vas — — brez pošiljatve! Z Bogom! Barje, 10. prosinca 1897. Fran Črnagoj.