Poštnina plačana v gotovini.
vm<rviw	« 3 * ?<|« 1	i	—Tr~—
 krat, prilog.
OBRTNI VESTNIK
Strohounl list za poazdigo in napredek obrtništua Dravske banouine.
„OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40’— polletno	Din 20'— posamezna Številka . . Din 1'—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zvez* obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	NefranJdrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiaki dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 17. julija 1981.	Štev. 28.
Lovro Pičman:
Jugoslovanska ideja je zmagala - obrtništvo se je izreklo
za ločene zbornice
Podčrtati hočem na tem mestiu, kako velevažnegai pomena soi za državo in obrtništvo -samostojne obrtne zbornice in kaj vse lahko od njih (pričakujemo. Predpogoj je medsebojno zaiuipamje, medsebojno spoštovanje, če se hoče nekaj s tvoriti, kar bi bilo v skupno dobroto. Kakor pri vsaki posamezni družini ali podjetju, pa naj si bo to podjet* je maloobrtniškega, trgovskega, pa čeprav industrijskega značaja, iz* ključen o je, da bi taika družina ali pa podjetje uspevali, ako ni med družbenimi člani zaupanj a in med« sebojnega spoštovanj a. V takem slučaju pomeni tako stanje neizogi* ben raizpad obstoječega, in sicer ne« le v nepopisno škodo narodu kot takemu, temveč še mnogo večjo škodo države. Kakor je prepotreb* na veiz skupnosti v družini, tako je prepotrebno, da se ves jugosloven* sfci narod naveže v medsebojne sti* ke, goji prijateljstvo in čuva obva* rovana dobra, odstranjuje po naj* leipši harmoniji vse slabo, kar bi lahko bilo v škodo narodu in državi1.
Istotako, kakor za prej omenjeno velja za vsakega jugoslovenskega obrtnika in mu mora biti tako naci; jonalna, kakor narodna dolžnost, če ne rečem naravnost potreba, da res iskreno iln bratsko ter dejansko de s laimo na tej slogi v smislu manifesta Nj. Vel. kralja s tovariši Srbi in Hrvati. Brez sporazuma, brez edi* nosti je tako nam, kakor njim sa* m im nemogoče prav uspešno delo. Zadnje čase sem bil precej v zve s zah in v osebnih stikih zlasti z na* Šimi tovariši Srbi, bil sem med nji* mi navzoč na raiznih diskusijah v Parizu, na mednarodnem obrtnem kongresu in drugod in moram jas* no priznati, kakor jim priznavajo* prvaki večjih narodov, da SO' naši tovariši Srbi na čelu iz gosp. Stoja* novičem, Lazarevičem itd. na pr* vem mestu splošnega obrtniškega pokreta. Odkrito moram priznati, da so to možje, s katerimi je po* trebno računati in je z njimi mogo* če govoriti jasno, iskreno in odloč* no, ki pa nikakor ne marajo stikov z obrekovalci, hinavci in dvolični* mi pojavami. Vsled tega odgovar* jam s tem na kratko vsem onim, ki so jih zai časa propagande v ljub* 1 janski oblasti obrekovali in napa* dali v raznih dnevnikih in je bil ce* lo g. Rebek eden tistih, ki je po* skrbel celo v našem lastnem glasi* lu rorostor za tovrstne izpade na njegovo osebo, ne oziraje se na: pro* teste večine. Gospodje, pri kate* reim delu ste sicer Vi, kot neobrt* niki igrali največjo vlogo in ki se sicer hočete sedaj skrivati pod le* mirni naslovi, ne boste nas prevarili, kajti mi vemo vsi predobro, da Va* še besede niso iskrene iin niso v skladu ne z državno politiko1 in ne z obrtniškimi interesi1. Gospodje, obrekovali ste tudi nas na najmero* dajnejših mestih, češ, da delamo raizdor med obrtništvom, da imamo določene cilje, za katerimi se ikrije negotovost in da stoji v ozadju
oseba, ki jo ne imenujete, le ugiba* te in mi sami zanjo ne verno. Pa vzemite v roko ogledalo in videli boste, kako nečedno in obrtniškega ponosa nevredno je delo, ki ga vr* šite v našo škodo. Svetujem Vam, da pustite obrtništvo v vseh n j ego* vih akcijah po svoje odločevati in ne delajte po starem strankarskem sistemu, zakaj uverjeni bodite, da bomo v par tednih, pa najsi se ti tedni raztegnejo v mesece, vsi ju* goslovenski obrtniki združeni v eni in močni organizaciji. Naše obrtni* štvo danes že tudi zdravo misli, ve kaj lahko terja od države in tudi, ker se zaveda kaj ji mora dajati in ji bo tudi lahko dajalo, ker ni po* kvarjeno in je dovolj narodno in državno zavedno. Nas je mnogo, Vas je pa malo in ste bodisi tako pokvarjeni ali pa zaslepljeni. V po* mirjen j e trgovcem in industrijcem pa ugotavljam samo to, da bodite brez skrbi, ker Vam ne bomo je* mali ničesar, kar ni naše in tudi ne ponujali, kar ni Vašega. Prepričani smo namreč, da ste enako zmožni preživljati se Vi, kakor se je zmož* no preživljati obrtništvo. Napačno je Vaše naziranje, če si ustvarjate sodbo, da bo s tem kaj trpelo slo* vensko gospodarstvo radi ločenih zbornic, v nevarnih slučajih pa Vas zagotavljamo že danes, da se sta* vimo na razpolago delu za splošno dobro naroda in bomo delali roko v roki.
Nastaja vprašanje, kakšne koristi imata lahko država in obrtništvo od samostojnih obrtnih zbornic. Obrtništvo bo v lastnih zbornicah številneje zastopano po strokah, ne pa tako, da bi imela ena stroka več zastopnikov, deset ostalih strok pa nobenega, kakor je to v sedanji zbornici, ki je strankarsko sestav* ljena.-V taki zbornici se bodo vsa pereča’ vprašanja, bodisi glede iz* daje obrtnih listov, šušmarstva, vpliva na vajeniško šolstvo, držav* ne dobave itd. vse drugače rešeya* le, kot pa dosedaj. V novi lastni zbornici ne bodo igrali vloge višji vplivi, in kar je še posebej važno, prišli bomo v stik z vsem jugoslo* ■venskim obrtništvom, se medseboj* no spoznavali, širili eden proti dru* gemu medsebojno zaupanje, zato bomo tudi na vseh merodajnih me< stih zadostno upoštevani, naša oko* lica bo zadovoljna, država bo imela v nas dobro oporo, zato nam bo pa lahko tudi upravičeno nudila, kar bomo rabili.
Naš klic je jasen in odločen: proč s separatizmom, kajti mi ho* čemo v lastni hiši postati sami go* spodarji, postanimo v državi močan korpus, zato si podajmo roke z bra* ti Srbi in Hrvati, da postanemo močna sila', polna najčistejše in ne* skaljene volje do pravičnega dela v ločenih obrtnih zbornicah!
Vas, brate Srbe in Hrvate pa naj* lepše vabimo, da nam pomagate graditi to mogočnoi stavbo obrtni* ške solidarnosti in pravice obrtni* škega samoodločevanja!
Za dobrobit obrtništva
Pod tem naslovom priobčuje ljub* ljanski dnevnik o sestanku učiteljev, ki obiskujejo merikantilni tečaj na Teh* niški srednji šoli za obrtne nadaljeval* ne šole.
Razveseljuje nas dejstvo, da so se zavzeli učitelji za naše vajence, ki po* sečajo obrtne nadaljevalne šole in da jim tam nudijo kar največ mogoče te* oretične izobrazbe za njihov poklic. Da pa morejo vršiti to vzgojno meto* do tako, kot je v resnici potrebno, so med raznimi točkami razgovora po* udarjali tesnejše sodelovanje z moj* stri, pomočniki in učitelji, in sicer po* tom raznih sestankov, ki naj bi bili predmet, kako vzgajati obrtni nara* ščaj, da bo res v ponos nam in naši do* movini. Danes niso več časi cehovstva, ko je šel naš komaj izučeni pomočnik brez prave in potrebne teoretične vzgoje v svet, kjer se je moral učiti in uriti vsestransko, da se je lahko po več letih vrnil domov ter pričel izvr* sevati samostojno svojo obrt, ki pa je ravno vsled tega, da se je izpopolnil v inozemstvu zaslovel posameznik kot dober obrtnik.
Danes so pa časi povsem drugačni. Imamo razne šole, razne tudi specijal* ne poklice, ki zahtevajo že gotovo te* oretično predizobrazbo mladine, ki Se hoče posvetiti tej ali oni obrti; so tudi obrti, ki zahtevajo celo malo maturo, predvsem najdemo te v koncesijoni* ranih obrtih in drugih.
Brez dvoma je pa treba polagati največjo pažnjo s strani vzgojiteljev, kakor tudi učiteljev v šoli na posamez* ne učence, če imajo ti veselje do obr* ti in poklicev. Mnogokrat je ravno na* pačna izbira ali neinformiranost vzgo* jiteljev ali pomanjkanje veselja, več* krat tudi prisiljenost pod katerimkoli vzrokom v učenje obrti vzrok, da ne napreduje učenec taiko, kot bi moral. Zaradi tega je dolžnost učiteljev, na drugi strani pa zopet staršev in moj* strov, da se informirajo v šoli, ako je sposoben njihov siniko ali hčerka za to ali ono obrt.
Da preidem dalje k stvari; ko se že učenec uči, moram konstatirati zopet različne momente v katerih se vajenec ali vajenka nahaja. Predvsem kakšen je mojster, ali se zanima za učenca po* sebno v času, ko je v preizkušnji dobi (običajno en mesec), kaj je mogel v tem času konstatirati, da*li je sposoben in ali ima res pravo veselje do te obr* ti. Okolica takih vajencev je tudi naj* večkrat posledica vzgoje v moralnem smislu. Če je pomočnik in so vajenci — sotovariši dobro moralno vzgojeni, bo na vsak način tudi vzgoja novega tovariša istotako dobra. Kar se pa tiče vzgoje v obrtno nadaljevalni šoli, je pa že ta določena po tozadevnem načr* tu, toda pridnost in napredovanje je pa vsekakor odvisno od življenja po* iameznika v okolici, v kateri se naha* ja izven šole.
Vzajemno sodelovanje mojstrov, učiteljev in pomočnikov v šolskih od* borih obrtno nadaljevalnih šol nika* kor ne bo škodovalo interesom stvari, nasprotno ji bo še koristilo, kajti da* nes imamo že polno dobrih pomočni* kov, ki so izobraženi praktično in teo* retično. Slednje so si pridobili z na* daljnjim študijem na posebnih oddel*
Slavnostna
se vrši v nedeljo, dne 19. julija 1931
SPORED:
1. Ob 6.30 zjutraj obhod godbe po mestu.
2. Ob 7.45 sprejem gostov na kolodvoru in pohod pred Obrtni dom.
3. Od 8. do 10. dop. koncert železničarske godbe pred Obrtnim domom.
4. Ob 9. dop. blagoslovitev in otvoritev Obrtnega dioma.
5. Od 9.30 do 10.30 dop. ogled razstave Obrtno-nadaljevalne šole v Obrtnem domu.
6. Ob 10.30 dop. okrožni obrtniški zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju v dvorani Obrtnega doma.
7. Slavnostni obed v mali dvorani Celjskega doma.
Spored ptos£ave 20 Četnica Zadruge ro&odetb&ih in totodnifi oGitev v H\an)u.
Vi soboto na predvečer bo na Glavnem trgu promenadni koncert do* mače godbe. V nedeljo zjutraj bo spre* jem gostov na kolodvoru, ob pol 9. uri pa skupen odhod v mesto. Po službi božji za umrle obrtnike slovesna po* klonitev spominu prvega zadružnega načelnika. Ob 11. uri je zborovanje obrtnikov v hotelu »Stara pošta«, ob 13. uri pa istotam banket. Popoldne ob 16. uri se prične na vrtu hotela »Kranj* ski dvor« (Peterlin) velika obrtna ve* selica. Ves dobiček je namenjen za zgradbo Obrtnega doma v Kranju.
kih obrtnih šol, ki jih na ta način uspo* sablja po parletni praksi za samostoj* no izvrševanje obrti. Prav zato je pa potrebno, da sodelujejo taki pomoč* niki v teh odborih, kar bo brez dvoma tudi njim v korist in imajo že tukaj tesno zvezo s strokovno izobrazbo učeče se mladine, za katero so prav tako poklicani, kot mojstri in učitelji.
Potrebna duševna vez med vsemi, ki so zainteresirani na strokovni vzgoji je pa naše strokovno časopisje, naš »Obrtni Vestnik«, ki zastopa vse obrti in v katerega piše lahko vsakdo po* ljubne članke vzgojno»moralne in stro* kovne vsebine, izraža misli, poudarja potrebo po tem in onem, opozarja itd. Sploh je »Obrtni Vestnik« naše glasi* lo, katerega ne bi smel noben obrtnik neprečitanega vreči v kot, ampak toč* no in vestno prečitati in ga dati še drugim pomočnikom in vajencem, da že iz tega razvidijo položaj, v katerem se momentano obrtniški pokret naha*
ja. Je pa tudi dolžnost, da potem tudi sodelujejo z nasveti in opozorili v ča* sopisu. Posebno pa nas razveseljuje dejstvo, da so se zavzeli tudi učitelji za to, da.naj se piše v »Obrtni Vest* nik«, ki je sedaj največje glasilo obrt* ništva v Dravski banovini. To, da bo* do pisali učitelji v naš list, bo sigurno velike vrednosti, kajti, kdo če ne uči* telj more pravilno poznati svojega učenca in le on more dajati informa* cije o njem, ker ga duševno lahko spo* zna v treh letih obrtno nadaljevalne šole. Pripomogli bodo s svojimi vzgoj* nimi članki sigurno veliko k izpopol* nitvi našega obrtniškega pokreta, do one višine, ki jo ono zasluži po svojem položaju v naši domovini.	»E«
Kaj ste pokrenili?
Sklep občnega zbora je merodajen za nadaljnje delovanje in čudimo se, da so se dosedanji sklepi in izjave briški* rale na ljubo nekaterih veljakov, ki so po večini le indirektno prizadeti. Oibrtniištva naj se ne spravlja na pota političnih zavijanj. Zahtevamo, da se nas pusti delati, ker od samih izjav in zavijanj ne vodi pot do resnega dela. Zglasovano je bilo že tretjič in zad* njič za ločene zbornice, sedaj pa za* htevamo delo v pravcu sklepov obč* nega zbora. Vsem tistim pa, ki so de* lali razdor in vodili kampanjo proti izjavam stanovskih organizacij ter s tem mnogo škodovali, da se osnuteik ni mogel predelati v podrobnosti, tem svetujemo, da naj postanejo parla* mentarni, ker v bodoče ne bodemo do* pustili, da se bo delalo proti večini. Zahtevamo, da se oklevanje opusti in preide k stvarnemu delu za procvit slovenskega obrtništva.
Nikdo nima pravice delati v orga* nizaoiji proti sklepom večine, najmanj pa voditelj. Obrtniki bodemo sami na* pravili red v svojih vrstah in ne po* trebujemo nikake tuje pomoči. Zahte* varno pa pojasnila, kaj se je napravi* lo za ločene zbornice v smislu sklepa občnega zbora in ali se je iskalo stike z obrtnimi organizacijami v ostalih osmih banovinah, ki so že od početka za ločene zbornice.
Vsi jugoslovanski obrtniki imamo iste težnje in želje ter se moramo tu* di zavedati, da v skupnosti je moč.
Končno si dovoljujem vprašati, ke* daj se namerava sklicati odborova seja Zveze, katero je zahtevala večina od* bora, najkasneje do 11. t. m. Do na» daljnjega pa odklanjamo vsako odgo* vornost za delovanje zveznega načel* niika g. Rebeka, za posledice, ki bodo radi tega nastale.
Odbornik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Izvrševanje obrtnih poslov v javnih bolnicah
Radi izvrševanja obrtnih poslov v javnih bolnicah in drugih javnih napravah po lastnih nameščencih so se in se še množe pritožbe, ker smo na stališču, naj se taka dela vedno odstopajo v izvršitev obrtnikom. Na našo intervencijo Zbornice za TOI je kraljevska banska uprava dravske banovine izdala pojasnilo, da zavodi na področju dravske banovine vobče nimajo naprav, ki bi imele namen izvrševati obrtne posle.
V kolikor so nameščeni po zavodih kvalificirani obrtniki, se to vrši le po naslednjih- vidikih:
1. zidarji: da izvršujejo malenkostna nujna popravila zgradb, ki jih je mogoče na mestu odpraviti;
2. mizarji: da popravljajo zavodom inventar, ki postane po malih popravilih zopet rabljiv;
3. ključavničarji:	le	za	strokovna
popravila v zavodu samem, ki jih vsled nujnosti ni mogoče oddajati zunanjim obrtnikom;
4. peki: le v zavodih, ki imajo lastno pekarno, kjer se pa peče kruh samo za bolnico.
Vsa ve&ja dela: nabave, zgradbe, dobave in popravila se pa javno izvršujejo in je dana obrtnikom polna možnost, da stavijo svoje ofertne ponudbe.
Obremenitev reklame
»Trgovski list« priobčuje pod gor* njim naslovom članek, ki je velike važnosti tudi za obrtnike, in ga zaradi tega v celoti podajamo:
Gospodarsko depresijo povzroča v naših krajih, kakor je obče znano, kri* za v odjemu, ki nikakor ni zadovoljiv. Kupčija je samo takrat rentabilna, ka* dar more trgovec že v naprej računati, koliko bo po dejanskih prilikah spra* vil blaga v promet, ker uredi po teh prilikah potem tudi svojo režijo in sploh svojo kupčijo. Radi tega je rav* no v slabih časih kupčije opažati, da se frgovci vedno bolj zatekajo k re* kicuvJ, ki naj jim pomaga dvigniti od* jem, ne glede na to, da je reklama dra* ga že sama po sebi in da jo draži še posebej reklamni davek, ki se pri nas še vedno pobira. Reklamni davek sam po sebi ni visok, povzroča pa v prak* tičnem življenju vendar le neprilike, katerim se vsakdo rad ogne.
Predpisi o reklamnem davku (taksi) se ne nanašajo na table in oglase na trgovskih in obrtnih lokalih. Pripom* ba 2. k tarifni postavki 8. taksne tarife izrecno določa, da table in oglasi na trgovskih in obrtnih lokalih o pred* metih, ki se prodajajo v teh lokalih ali ki so se po značaju obrta prodajali prej, niso zavezane taksi za reklamo. Navzlic temu jasnemu določilu pa se dogaja ravno v zadnjem času, da se zahteva reklamna taksa tudi za take oglase. Naša podjetja dobivajo iz spodnjih krajev po vrsti obvestila, da so morali trgovci za table, ki se tudi pri nas običajno nabijajo na vrata tr* govin ali v njihovi bližini o posamez* nih predmetih, na primer o milu, kavi* nem nadomestku, čokoladi, pralnih sredstvih itd., plačati takso na rekla* mo, poleg tega pa še občutno kazen. Na enak način se je hotelo pred leti tudi pri nas postopati, a se je na ener* gičen nastop gospodarskih organizacij vendarle opustila praksa, ki bi ne bila v skladu z zakonom.
Poročila, ki nam dohajajo, kažejo, da nekateri organi ne poznajo zakona. Res je, da se more s pritožbo doseči odpis redne takse in tudi kazni, ven* dar pa povzroča pritožba trgovcu sit* nosti in neprilike, poleg tega pa tudi stroške za kolke itd., kar bi lahko vse odpadlo, če bi organi brali in poznali zakon.
Ta poročila nam dajejo povod, da znova opozorimo merodajne faktorje na nujno potrebo, da se ukine obre* menitev reklame. V sedanjih težkih časih bi ta ovira gospodarskega udej* stvovanja lahko brez škode odpadla. Iz fiskalnega stališča donos reklamne davščine ni tako izdaten, da bi mogel v modernem davčnem sistemu kakor* koli vplivati na državni proračun. Re* klamna taiksa je obremenitev produk* cijskega sredstva gospodarskega zna* čaja. Ravno iz tega razloga se obreme* nitev reklame v vseh kulturnih drža* vah vedno bolj opušča ali vsaj zmanj* šuje. Ako hočejo merodajni faktorji pomagati gospodarstvu, ne smejo po* zabiti tudi na reklamne takse, ki po* vzročajo gospodarstvu precejšnje iz* datke in ga ovirajo v prizadevanju, da dvigne odjem, navzlic temu pa državi ne donašajo takih dohodkov, da bi se jim' ne mogla odpovedati
Po naših informacijah se finančna uprava resno bavi z revizijo taksnega zakona. Zaradi tega je ravno sedaj aktualno, da jo opozorimo, da takse, ki imajo značaj periodičnega davka, ne spadajo v taksni zakon in naj se jih, kolikor se smatra, da jih ni mogoče ukiniti, uredi s posebnimi zakoni, na vsak način pa vzame resno v pretres potrebo, da se obremnitev reklame, ki pričo stacionirane gospodarske krize nima eksistenčne upravičenosti, brez* pogojno ukine, dotedaj pa vse potreb* no ukrene, da posamezne davčne upra* ve ne bodo zahtevale od trgovcev na teh taksah več nego so po zakonu upravičene od njih terjati.
□□□G
Ali ste že poravnali naročnino?
Poziv načelstvu Zveze obrtnih zadrug!
Izredni občni zbor, kateri je odločil kot vrhovni forum naših obrtnih or* ganizacij, v kakšnem pravcu se mora v bodoče voditi delovanje Zveze obrt* nih zadrug v Ljubljani, naj izvede vse sklepe občnega zbora ter naj se ne ustraši tudi izvajati konsekvence, če se kdo noče ukloniti večini.
Posebno pažnjo pa naj polaga na to, da naša Zveza pride v prijateljske sti* ke z ostalimi obrtnimi organizacijami v državi v svrho enotnega in skupnega delovanja v vseh važnih vprašanjih.
Dovolj je bilo dosedaj prepirov za* radi par gospodov, ki niso hoteli za= stopati obrtnih interesov, sedaj se mo* ra pristopiti k ustvarjajočemu delu.
Voditelji, kateri ne uživajo več sim* patije pri nas, še manj pa v drugih de* lih naše države, naj se umaknejo, kajti taki ljudje so le balast in otežkočajo delovanje in razmah.
Podeželski obrtnik.
Kongres obrtnikov v Beogradu
V Beogradu se je vršil dne 1. junija kongres »Zemaljskog saveza zanatskih udruženj i esnafa«.
Razprave tega zbora so se odlikova* le po svoji izvirni samolastni obrtni politiki, ki je tudi stalno v zvezi z ino* zemstvom.
Razprave o važnih problemih, soci* alnih, obrtnega zakona in drugih so bile res v vsakem pogledu tako obšir* ne in temeljite, kakor jih še nismo pri nas nikdar slišali iz ust obrtnih vodi* telj e v.
Teza o ločenih zbornicah je bila ta* ko vsestransko obdelana, da resno dvomimo, da bi se mogoče našel kak odpadnik, ki bi se mogel proti takim temeljitim razpravam zoperstavljati.
Tukaj ni navdušenja zbog ideje, ker je ideja že postala meso in kri, le go* la potreba, kateri narekuje razum, da so ločene zbornice neobhodna potre* ba, brez katerih so vse ostale obrtne organizacije le igrače slučajnih odlo* kov in mnenj neobrtnikov.
Tudi na tem kongresu, na katerem so bili navzoči delegati iz vseh krajev, se ni našel judež, ki bi kaj drugega za* stopal, kot edino pravilno tezo, da so ločene obrtne zbornice nujna potre* ba za procvit obrtništva.
S tem je ovržena lažna trditev ne* katerih oseb, katere trdijo v reklam* ne svrhe, da vlada tudi v Beogradu v tem pogledu nesoglasje.
Domači producenti zaščiteni pri lavnih dobavah
Centrala industrijskih korporacij je že ponovno insistirala na tem, da se prične točno izvajati člen 85. zakona o državnem računovodstvu, ki omejuje prve licitacije pri državnih dobavah na domače izdelovalce in domače pro* ducente. Trgovinski minister je sedaj na to pristal in je na podlagi člena 8o. zakona o državnem računovodstvu raz* poslal vsem ministrom, zlasti pa mini* strstvu za promet in ministrstvu voj* ske in mornarice, kralj, banskim upra* vam, upravi državnih monopolov itd. okrožnico, v kateri pravi med drugim: Pokazalo se je, da se je pri licitacijah za državne nabave uvedla praksa, ki nasprotuje zakonu o državnem raču* novodstvu in da se pri teh licitacijah dovoljuje udeležba tudi tujih produ* centov poleg domačih. S tem se sikodu* je domači industriji, ki često ne mo* re tekmovati s tujimi tvrdkami. Zakon o državnem računovodstvu (čl. 85.) predpisuje, da se morajo vselej, kadar gre za predmete in materij al, ki se lah* ko nabavi doma, v prvi vrsti upošte* vati samo domače tvrdke. Edino tedaj, če predmetov ali materijala ni mogoče dobiti v državi ali pa so cene previso* ke, odredi pristojni resorni minister ponovno licitacijo, kjer lahko konku* rirajo tudi tuje tvrdke. Ta okrožnica je bila sporočena predsedniku vlade, da se bodo v bodoče vsa ministrstva točno po njej ravnala.
Huj je novega ?
Borzno porčilo. V prošlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih, in sicer: Curih (švicarski frank) 10.96, Budim* pešta (madžarski pengo) 9.86, Dunaj (avstrijski šiling) 7.93, London (angle* ški funt) 274—, Newyork (dolar) 56.36, Pariz (francoski frank) 2.21, Praga (če* škoslovaška krona) 1.67, Trst (italijan* ska lira) 2.95.
Imenovanje pri mednarodnem obrt* nem zavodu. Mednarodni obrtni za* vod v Parizu je imenoval g. Milana Stojanoviča, predsednika beograjske obrtne zbornice, za našega predsedni* ka pri tem zavodu.
Novi inšpektor pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Upokojeni in* spektor finančnega ministrstva g. Bo* di je bil imenovan za inšpektorja pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Gradnja železnic. Kakor nam poro* ča »Saobračajni pregled«, so v Rusiji od leta 1924. do leta 1928. zgradili 20.153 km novih železnic, v. Norveški 379 km, v Jugoslaviji 674 km. V grad* nji železniških prog so te tri države na prvem mestu. V Rusiji znaša prirastek železniških prog 35.1 odst., v Norveški 11 odst., v Jugoslaviji 7.3 odst.
Zvišanje obrestne mere v Nemčiji. Državna banka je z veljavnostjo od jutri dalje zvišala diskont od 7 odst. na 10 odst. in lombardno obrestno me* ro od 8 odst. na 15 odst. — Z dana* šnjim dnem je kritje državne banke v zlatu in devizah padlo pod 40 odst.
* Kongres čevljarjev. Dne 6. t. m. je bila v Beogradu v Obrtniški zbornici konferenca čevljarjev, na kateri so sklenili, sklicati v roku meseca dni po* krajinski kongres čevljarjev, ki bi se ga udeležili zastopniki raznih organi* zacij iz vse države. Na ta kongres naj bi prišli tudi zastopniki usnjarske in* dustrije in trgovine.
Jugoslovensko * avstrijska trgovinska pogodba. V sredo 15. <• m. je preneha*
la veljavnost določbe dosedanje jugo* slovensko*avstrijske trgovinske pogod* be. Kakor znano, je Avstrija to pogod* bo odpovedala za 1. julij, potem pa je bila veljavnost dosedanje pogodbe do* govorno med obema državama podalj* šana do 15. t. m.
Mednarodni kongres čevljarjev. Beo* grad, 13. julija AA. Pokrajinska zveza Obrtniških društev je obvestila vse cev* Ijarske organizacije, da jih je avstrij* ska zveza povabila na mednarodni kongres čevljarjev, ki bo na Dunaju od 10. do 15. septembra t. 1. Pri tej priliki bo tudi avstrijska čevljarska razstava.
Carinarnica na Jesenicah. Ker je
ministrstvo odobrilo licitacijo del, ki se je že vršila januarja t. 1., bo končno le izgrajena toli potrebna carinarnica na Jesenicah. Gradbena dela so poverjena ljubljanski tvrdki Tonnies. S tem je po zaslugi županstva in drugih či-niteljev ugodeno dolgoletni želji Jeseničanov.
. Povišanje cen moki v Avstriji. S 1.
julijem je v Avstriji stopila v veljavo nova carina na krušno žito v višini 8 zlatih kron za stot (doslej 2 zlati kroni) in nova carina na moko v višini 23.5 kron (doslej 6.20 zl. kron). To povišanje, ki znaša pri kg žita IM: groša in pri kg moke 25 gr., bo praktično stopilo v veljavo za žito nove letine.
Izvoz zlata in zlatih izdelkov. Po
čl. 3. zakona o denarju Kraljevine Jugoslavije je izvoz zlata svoboden. Po naših informacijah se morejo svobodno izvažati tudi izdelki od zlata. Ministrstvo za finance bo o tem v najkrajšem času obvestilo carinarnice in ob tej priliki jih bo istočasno obvestilo, da je ukinjeno zavarovanje valute ob izvozu blaga.
Konferenca o davku na poslovni promet se bo ponovno vršila v Beogradu, ker je finančno ministrstvo vpoštevalo predloge gospodarskih krogov za iz-premembo tarife.
Zaklad 227 milijonov dinarjev v zlatu, ki se je potopil z ladjo Trulantia v Severnem morju, nameravajo dvigniti, ker so našli ostanke te med vojno torpedirane ladje.
ZAMlJKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE a. d. podružnica Domjana
Telefon štev. 30—20.
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Centrala: BEOGRAD
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Glavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Račun poStne hranilnice štev. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Slovensko obrtništvo se je že tretjič izreklo za ločene zbornice.
V nedeljo dne 14. junija se je vršil izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug V Ljubljani, kateremu smo že v naprej priznavali pravico, da govori v imenu slovenskega obrtništva in smo tudi z ozirom na to v zadnji številki »Zanatlije« priporočali polnoštevilno udeležbo.
Znano nam je, da se obrtništvo vprašuje — zakaj toliko izjav, ko mora vendar ena zadostovati in tudi držati. Toda Mi temu zborovanju nismo nasprotovali in to iz razloga, da bi se nam zopet ne podtikalo, da ni večina obrtništva na naši strani, t. j. za ločene obrtne zbornice.
Med nami gotovo niso prevladovali nikaki sebični nameni, kar je razvidel lahko tudi vsak posameznik na obenem zboru, kjer smo pristali na vse, kar je želel g. zvezni načelnik in drugi. Pristali smo celo na poimensko glasovanje, s katerim se jfe na mnoge vplivalo, da niso glasovali tako, kakor so želeli. Približno četrtina glasov, prejetih za skupne zbornice, pa je bilo pridobljenih na skoraj nedopusten način z neoficijelno potrjenimi oddanimi listki. Vse skupaj pa ni prav nič pomagalo, niti to, da so imeli ves svoj uradni aparat na svoji strani, tako pri Zvezi in Zbornici. Slednja je pred zborom razposlala okrožnico in knjige v prilog skupnih zbornic, dočim se najn je od vseh strani zabranjevalo, da niti nismo smeli govoriti in objasniti vsfeh nepravilnosti, naj si bo pri Zvezi ali Zbornici. Odmerjen nam je bil celo samo 7minutni čas govora, dočim so govorniki za skupne zbornice lahko govorili neomejeno proti sistemu ločenih zbornic.
Po dnevnikih so nas na debelo obrekovali z neresničnimi in nelojalnimi vestmi. Zvezin načelnik pa, ako že ni mogel ostati nevtralen, bi se ne smel z vso silo zavzemati za skupne zbornice. Kljub vsem naporom, da bi se slovensko obrtništvo izreklo za skupne zbornice, pa so dosegli ravno nasprotno. Obrtništvo je prišlo do samozavesti in prodrla je odločna jugoslovanska zavest, ter upamo, da bodo gotovi gospodje, ki so dosedaj ribarili v kalnem, utihnili in priznali, da je večina slovenskega obrtništva za ločene zbornice.
Večina odklanja pravico obrtnemu odseku Zbornice TOI o kakršnihkoli izjavah, in to o skupnih ali ločenih zbornicah.
Kdo ruši enotnost slovenskega obrtništva, nam je lahko odgovoriti. U ver jeni snio, da ne industrijalci, ne trgovci in tudi ne zavedni obrtniki, pač pa neobrt-niki in samo par obrtnikov, kateri pa v zahvalo poštenemu slovenskemu obrtništvu, ki jim je zaupalo — obrtništvo prodajajo. Pri vsem tem pa naj si zapomnijo, da obrtništvo tega dejstva ne bo nikdar pozabilo, kajti vprašanje zbornic bi moralo biti za nas rešeno že v 1. 1928., ko se je ogromna večina izrekla za ločene zbornice. Dve leti smo imeli časa sporazumeti se z brati Srbi in Hrvati, in to podrobno in točno o osnutku novega obrtnega zakona, tako, da bi prišli enotni predlogi k osnutku pred vladni forum. Mar ni bila ta čas vaša dolžnost, delati na skupnosti vsega jugoslovanskega gospodarstva in obrtništva? Gospoda! Ali ni to separatizem in razbijanje enotnih obrtniških organizacij ? Neki pisec pravi, da je naša skupna zbornica za slovensko gospodarstvo isto, kar je univerza za hašo kulturo. Ako je pisec prepričan, da Velja to za industrijo in trgovstvo, nikakor pa to ne velja za obrtništvo. Smatramo jo za zastarelo, o kateri se v prejšnjih letih ni mnogo slišalo in tudi ne Razpravljalo, kakšne koristi je obrtništvo imelo od nje. Več se sliši le v zadnjem
času, ker gotovi gospodje stremijo za tem, da bi še nadalje kraljevali nad obrtništvom. Ni nam znano, na kakšen način si dovoli neki pisec lastiti pravico, da pripisuje uslugo za solidnost in zmožnost slovenskega obrtništva naši Zbornici. Mar niso bili predlogi, dobra dela in zahteve po večini povzročeni po obrtnikih? V kolikor pa se je obrtništvo dobro razvijalo, si to po vsej pravici lahko pripisuje sebi, ker si je moralo ustvariti to, kar ima z lastno žilavostjo in skromnostjo, pa naj si bo to doma ali pa v tujini.
Obrtništvo z vso upravičenostjo danes pravi: »Mi hočemo imeti svojo univerzo in to je samostojna obrtniška zbornica. Edino od obrtniške zbornice lahko pričakujemo, kar si želimo. Tu je skupnost vsega obrtništva v Jugoslaviji, tu je naša gospodarska celota, če se hočemo sami ohraniti, koristiti sebi in državi.« Le kot celota bomo nekaj veljali doma in izven naših mej, ne pa peščica, kakor si jo nekateri žele, ker bi bilo to koristno le za današnje posameznike. Zatorej kličemo! Vsi jugoslovanski obrtniki, industrij« in trgovci, vsak v svojo zbornico. Pri skupnih perečih vprašanjih pa se bo-
Kongres hrvatskih obrtnikov
Savez hrvatskih obrtnika v Zagrebu, v katerem so včlanjene vse obrtne organizacije, je imel svojo XXIII. redno glavno skupščino dne 24. maja v Vin* kovcih. Ob tej priliki je bila tudi od Obrtnega društva v Vinkovcih aranži* rana proslava 40»letnice obstoja tam* kajšnjega Obrtniškega društva.
Proslava in kongres sta bila nad vse pričakovanje zelo dobro organizirana in obiskana.
Dnevni red, ki je bil zelo obširen in tudi njega razprave na višini glede te* meljitosti in stvarnosti, je razpravljal kot 8. točko vprašanje obrtnega z ako* na in o zborničnem vprašanju.
Konstatiramo, da se je ves delegat* ski zbor enodušno ponovno izrekel za avtonomne obrtne zbornice. Niti en delegat ni glasoval proti predlogu.
Vidi se, kako globoko se je že ideja za lastne zbornice v vseh naših krajih ukoreninila in to vsak dan tembolj, ker v resnici ni pametnejšega razloga, ki bi dokazoval nasprotno.
Na tem kongresu so bili Slovenci za* stopani iz Ljubljane gg. Pičman, Ši* mene, Baraga in Kregar; iz Celja: go* spod Žabkar in iz Maribora g. Kraj* cer.
Prepričali smo se, kako delujejo v drugih krajih obrtne zbornice vzorno in disciplinirano.
Treba bo radikalno zatreti vse laži naših vodilnih mož, . kateri ob vsaki priliki pravijo, da so južni kraji slabo organizirani in da so nazadnjaški itd. Tako govorjenje ima le namen nas raz* dva j ati, kdo ima od tega dobiček, naj pa vsak obrtnik sam razsodi.
mo vedno našli z uvidevnostjo, kakor slednji to vršijo in prakticirajo že sedaj, le obrtništvu se ne privošči, da bi bilo v svoji lastni hiši sam gospodar.
Neštetokrat smo že poudarjali in javno povedali, da naj se preneha s podti-kavanjem in natolcevanjem proti gosp. Stojanoviču, češ, da on v Sloveniji propagira za tozadevno akcijo. Slovensko obrtništvo je samo toliko zavedno in uvidevno, da je spregledalo in ne more več zastopati obrtniških interesov po volji nekaterih gospodov. Pogubnega separatističnega stališča, lepih obljub in izkušenj imamo dovolj. Morda ne bi prišlo do tako odločnega delovanja za ločene zbornice, ako bi ne bilo obrtništvo ravno na merodajnih mestih v važnih vprašanjih naletelo na gluha ušesa. Radi tega nam naj gospodje ne zamerijo, ako smo postali nezadovoljneži in jim pri tem svetujemo, naj si zaupanje obrtništva pridobijo na drug način in ne na diktatorski, kakor je bil sedaj pri gotovih gospodih v praksi.
Ko bo težka borba pridobljena, si bodo največje zasluge prištevali gospodje, ki so delali proti našim tezam.
G. Jos. Rebeku v pojasnilo!
Gospod Rebek se čuti užaljenega in iz ljubosumnosti zopet kritizira čez srbsko in hrvatsko obrtništvo in čez gospoda Pičmana, kateri je na medna* rodnem obrtnem kongresu v Parizu zastopal slovensko obrtništvo. G. Re= bok, mi Vam ne moremo pomagati, ako nimajo srbski in hrvatski tovariši več zaupanja v Vas, ko so spoznali Vaš značaj in Vašo dvolično vlogo. Žal, da smo Vas slovenski obrtniki spoznali prepozno. Danes pa, kakor ste že sa* mi prepričani, veste predobro, da tu* di med našim obrtništvom nimate za* upanja, niti ne več v Zvezi obrtnih za* drug. Nekatere pač še varate z neres* ničnimi poročili, pa tudi to bo minulo. Danes je položaj tak, da je večina obrtništva, kakor tudi večina odbora v Zvezi proti Vam, ker Vam ne za* upa ničesar več, Vi pa delate brez od* bora samovoljno, namesto, da bi sc v interesu obrtništva in v prospeh obrt* niških organizacij raje umaknili, Vam dopada delo, ki vodi k razpadu obrt* niških organizacij.
Nasprotno nam je pa predobro zna* no, da si je pridobil g. Pičman popol* no zaupanje obrtništva in to še celo od večine odbornikov v načelstva Zve* ze obrtnih zadrug. Vsak se je sam pre* pričal o tem velikem zaupanju na zve* zinem občnem zboru 14. pr. m., ko je večina glasovala za predloge g. Pičma* na in s tem proti tezi, ki ste jo in jo kvarno zastopate samovoljno še v na* prej. Enako pooblastilo je prejel go* spod Pičman na zborovanju obrtni* štva že mesec dni popreje. Pozivamo Vas, da dokažete Vi, od kje in kak* šno pooblastilo imate Vi, ki si jih naj* brž pišete in potrjujete sami. Toliko v pojasnilo k Vašemu poročilu, priobče* nemu v zadnji številki Obrtnega Vest* nika pod naslovom: Drugi mednarod* ni obrtniški kongres.
Ljubljanski obrtnik
Francozi za ločene zbornice
Inozemski časopisi 'poročajo, da je bil prvi akt, katerega je podpisal novo izvoljeni francoski predsednik g. Doumer, akt o ustanovitvi poseb* ne obrtne zbornice v Orleansu. No* vo izvoljeni1 predsednik je sploh velik prijatelj obrtništva in je tudi s tem svojim aktom dokazal svojo simpatijo.
Vsem gg. mojstrom v Celju in okolici!
Vse gg. mojstre prosimo, da pošljejo svoje vajence in vajenke v nedeljo zjutraj pred Obrtno nadaljevalno šolo, od koder odkorakajo v spremstvu uči* teljstva Obrtno nadaljevalne šole pred Obrtni dom k slavnostni otvoritvi. Va* jenci in vajenke naj bodo točno ob 7. zjutraj zbrani pred šolskim poslopjem.
Vsem obrtnikom
ki se udeležijo slavnostne otvoritve Obrtnega doma v Celju, v nedeljo, dne 19. julija, naznanjamo, da se je v pro* •gramu izvršila mala sprememba. Iz tehničnih zaprek se vrši »Okrožni obrt* mški zbor« mesto v dvorani Obrtnega doma v mali dvorani Celjskega doma z istim dnevnim redom in ob isti uri. Sprememba je nastala vsled tega, ker zavzema razstava Obrtno nadaljeval* ne šole preveliko prostora. Prosimp vse obrtnike, da se zbora polnoštevilno udeležijo.
Obrtnim društvom in za-drugam v bivši mariborski oblasti
Zadnje čase sem prejel iz Vaših krajev, od Obrtnih društev in obrtnih zadrug več vprašanj, predlogov in do* pisov za objavo z različnimi vprašanji, zakaj ne pokrenemo propagande za lo* čene zbornice tudi pri Vas in kaj je z nadaljno »Zanatlijo«. Sporočamo Vam tem potom1, da nisem mogel sproti vsem odgovoriti, ker sem celo akcijo vršil privatno in nisem imel nikakega pisar* niškega osobja na razpolago.
Naš cilj je bil, da tozadevno izboju* jemo v naših lastnih organizacijah v bivši ljubljanski oblasti in se nismo nameravali vmešavati v Vaše organi* zacije, za kar se tudi nismo smatrali upravičene, kakor bi tudi odrekali, ako bi se Vaši voditelji vmešavali v naše organizacije. Stopili pa smo v stik z Vašimi glavnimi organizacijami in ka* kor nam je znano, bodo tozadevno sa* me razčistile.
Ker so nekateri pisci omenjali, ako delamo samo za Ljubljančane, Vas za* gotavljamo, da kar bodemo radi tega dobrega dosegli — bo enako v prid Vam, kakor nam.
Ako pa želite še nadaljnih informa* cij, smo Vam vedno rade volje na raz* polago in se bomo tozadevno še ogla* sili.	L.	Pičman.
Jtaznci
Delavska vprašanja. Odbor Central* nega tajništva Delavskih zbornic, kjer so zastopane delavske zbornice iz vse države, je imel 4. in 5. julija svojo ple* narno sejo v Novem Sadu ob priliki otvoritve nove palače tamošnje Delav* ske zbornice. Ko so bile opravljene te* koče upravne zadeve in je bil sprejet proračun za tekoče leto, se je odbor bavil s celo vrsto načelnih vprašanj, od katerih je posebno važno vprašanje glede obrtnega zakona in se glasi: Ob •priliki izdelave obrtnega zakona se Delavske zbornice izjavljajo proti tež* nji, da se iz tega načrta odstranijo od* redbe, ki govorijo o zaščiti delavcev in nameščencev v pričakovanju, da se obelodanijo v samostojnem zakonu.
Pridobivajte naSemn Hita vedno nove naročnike!
ONEVNO PRAŽENA V
L_ZJLJBL_n Jk
-VODNIKOV TRQ ST.B.-
Ker se mnoge odredbe, ki se tičejo de« lavcev in nameščencev, nahajajo danes v obrtnih zakonih, ki bi se ukinili z uveljavljenjem načrta novega zakona, bi do obelodanjčnja specialnega zako« na, v katerem bi se kodificiralo vse de« lovno pravo, nastopile mnogoštevilne nezgode zaradi nedostatka važnejših predpisov iz procesualnega in materi« alnega prava. Zaradi tega smatrajo De« lavske zbornice, da morajo predložene odredbe glede zaščite delavcev in na« meščeneev, strokovnega šolstva in obrt« nega sodstva ostati v predlogu obrtne« ga zakona.
(O© bave.
Licitacija Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 688«8 z dne 16. junija 1931, na podstavi členov
86. do 98. zakona o državnem računo« vodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb oziroma dopolnitev,
I. javno pismeno ofertalno licitacijo za oddajo steklarskih, pleskarskih, sli« karskih, pečarskih del, vodovodne in« stalacije in elektroinstalacijskih del pri gradnji kmetijsko«gospodinjske šole v Sv. Juriju ob juž. žel. v skrajšanem ro« ku na dan 27. julija 1931 ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v »Službenih ob« javah« dnevnika »Jugoslovana«.
Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo med uradnimi urami pri tehnič« nem razdelku sreskega načelstva v Ce« lju.
Direkcija državnega rudnika Vele« nje sprejema do 20. julija t. 1. ponud« be glede dobave 200 q bukovega oglja. — Gradsko poglavarstvo v Tuzli spre« jema do 10. avgusta t. 1. ponudbe gle« de dobave 650 komadov vodomerov; do 12. avgusta t. 1. pa glede dobave že«
leznega materijala. — Direkcija držav« nih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 50 jamskih vozičkov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne li« citacije: dne 11. avgusta it. 1. pri ko« mandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave pločevine, železa, želez« nih zakovic, vijakov, cevi in raznih kovin. — Dne 8. avgusta t. 1. pri Di« rekciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave in montaže signalno=var« nostne naprave. — Strojni oddelek Di« rekcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg železa, 30 kg je« klene pločevine, 270 kg jeklene žice, 100 komadov kazalnih stekel, 240 ko« madov vodokaznih cevk, 350 koma« dov obločnic za plinsko razsvetljavo, 20 komadov motnih šip, 20 komadov šip za strojna okna in 300 komadov gorilcev za oljnati stenj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direk« cija državne železarne Vareš«Majdan sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 60 komadov vrvic za te«
lefonske slušalke. — Direkcija držat* nih železnic v Subotici sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave ene kompletne skretnice. — Direkcija dr* žavnega rudnika Velenje sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave lesa ter glede dobave 1 nosilca; do 16. julija t. 1. glede dobave 100 kg papir* natih vrečic, 100 kg ovijalnega papirja in 2000 kg bučnega olja; do 20. julija t. 1. pa glede dobave 10.000 komadov krajnikov. — Direkcija državnega rud* nika Kakanj sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 buko* vega lesa, 1 kadi in 1 peči za kopalni* co in 20 plošč železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave tropolnih avtomatičnih sklopk. — Oddaja zakupa prevoza, iz* kladanja in nakladanja monopolskega blaga pri Tobačni tovarni in skladišču soli v Ljubljani se bo vršila potom di« rektnih ponudb, katere je vložiti do 18. julija t. 1. pri Tobačni tovarni v Ljubljani. —
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Že v 24L urah
kemično snaži, plisira in barva obledele Dbleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in avetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. ?ere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
3van mMiheicic
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ni. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov:
KREDIT LJUBLJANA
Telefon štev.:
2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd.
'IM
- -	\	'r'	■	r
f	;	. - -
K
»;>•	•	J	V.	....
. v« i	•	•.	-	r.
'//•• '■it ■ ‘n ‘	>•'	«•	<*:-*	v	'	.	p'	",
rV/ffi,- .	_	°>'
zadovoljujeta s svojimi prvovrstnimi
proizvodi i
Tvomica ZA DUŠIK D. D.
in
AGA-RUŠE
ndrnlene )n(0.loT.
tvornice acetilena in oksigena d. d.
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
lirom vse Jugoslavije na stotine
avtosenskih varilcev
in nudita tiso Cer im mirno, lepo in soln&nobelo
acetilensko
luč
IakoriiCajte tudi Vi te njihove proisvode v svojo korist!
Svetlobo kakor po uikm
daje, nnu* ACETII.EN
•>. Seda ii.* k< t*iliukaia napr.it
lamfi neopasno m ceno no
OBRTNA BANKAY LJUBLJANI
CENTRALA? KONGRESNI TRG 4 .
Telefon St. 2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnik a« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tlakama. — Predstavnik Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.