Sfev. 52 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v ponnctaUak 25. tabruarla 1918 Letnik XLIii. irhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah io praznikih. — Uredništvo-i Uct sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Dopisi naj se pobijajo , ,d;-išt/u. ~ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi k ne vračaj« - izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj Ust« -d in osti V — Tisk tiskarne . Edinosti \ vpisane zadruge z omejenim poroštvom, Trstu, ulica sv. Frančiška Ališkcga St. 20. — Telefon uredništva kt uprav« 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 31 20, pol leta K 15-60, trt je>ece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 20, pol leta K 3*601 EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na rallim«tr§ v iirokosti ene kolone. Cene s oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin | osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vin i oglasi v tekstu Usta do pec vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K . Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema in s« ratni oddelek •Edinosti". Naročnina in reklamacije s« pošiljajo upravi Usta. Plačaj« m Izključno I« opravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratai oddelefl se nahajata v uLsv. Frančiška As. št JO. Poštnohranilnični račun št 641.653. MM ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razglaša: Vzhodno Brenta se le nenaden napad Italijanov izjalovil. Pri Llnsingenovl armadi so se v svrho podpiranja Ukrajine uvedene operacije nadaljevale, kakor nameravano. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROUN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armadi kraljevič,-Ruprehta in nemškega cesarjeviča: Angleži i' Francozi so razvijati na več točkah Ironte žlvah ao poizvedovalno delovanje. Močnejši francoski oddelki, ki so poizkušali prodreti preko Aillette * Chevrcgny. so bili v protisunku pred južnim de lom vasi vrženi nazaj. Na zapadnem bregu Mozr so privedle napadalne čete iz francoskih jarkov več ujetnikov. — Armada vojvode Albrehta: V Vogezib uspešni poizvedovalni boji. Zapadno M tihi ha usna so francoski bataljoni po močni topovski pripravi napadli na obeh straneh Dolierja Njihovi napadi so se razbili pri Niederaspachti vsled protlsunka. pri Exbrticke in Niederburn-bauptn v ognju bavarskih čet Ujeli smo 14 mož Vzhodno bojišče. — Eichhornova armada: Na Estonskem so naše čete, povsod viharne pozdravljene od prebivalstva, prodirale kljub za sneženim potom neprestano dalje, vrgle na pa: točkah v bran posta vijaj.»čega se sovražnika in sc bližajo Revalu. Pri zavzetju Wa!ka dne 22. t m je bilo mesto z drznim napadom nekega huzarske-fa švadrona rešeno popolne vpepelitve od stran; sovražnika. Ujeli smo nad tisoč mož in osvobodili $00 nemških in avstro-ogrskih ujetnikov. Manjši oddelki so prodrli včeraj do Ostrova In strll tamkajšnji sovražni odpor. Saksonske čete so ujeie v Balbinorovu tisoč mož. Od Minska da!je je bi! zaseden Borisov. — Tudi pri Linslngenovl armadi se nadaljujejo v svrho podpiranja Ukrajine za-pričete operacije kakor nameravano. Nemške čete so vkorakale v iskorost. Na kolodvor Šep-t je lovke prispeli vlak z veliko-ruskiml četami je bil ustavljen in posadka razorožena. Italijansko bojišče. — Vzhodno Brente vo izvršili Italijani zvečer nenaden napad na Co' .aprile. BIH so odbiti. BOLGARSKO. SOFIJA. 22. (Kor.) Na več točkah maceoonskc ronte slaboten pehotni in topovski ogenj. V pred->zemlju v bližini Strume so Izvedli naši pehotni >ddelki uspešna poizvedovanja. V okolišu Seresa živahno letalsko delovanje sovražnika. — V Do-brudži premirje. Mirovna pogajanja z Rusijo In Romunijo. BUKAREŠT, 23. (Kor.) Zunanji minister grof Czernin in državni tajnik dr. Kiihlmarm sta prispela zvečer k mirovnim pogajanjem z Romunijo v Bukarešt. MONAKOVO. 23. (Kor.) Državni minister grof PodewiIs se mora na nujni zdravniški poziv nekaj časa Čuvati. Zato se za enkrat ne more udeleževati nadaljnih mirovnih podajanj. Na njegovo mesto ie bil določen 'egaciiskl svetnik bavarskega poslaništva v Rerolinu, p!. Schom ki je že od-»otoval v Romunijo. DUNAJ, 24. (Kor.) Veleposlanik Merey se poda ?r>nes zvečer krt pooblaščence Avstrc*-Ogrske V nirovnim pogajanjem v Brest Liiovsk. V njego v. m spremstvu sc nahajajo: poslanik Wiesner ivorni in ministerijalni tajnik nI. Marsovsky, le Mcljski tajnik baron Gautsch. konzul Wildner sekcijski svetnik c. kr. trgovinskega ministrstva baron AIImayer Beck in sekcijski svečnik dr. Pe ter kraljevega ogrskega trgovinskega ministrstva. DUNAJ, 24. (Kor.) V posebni brezžični brzojavki je ljudski komisar TrockiJ vprašal potom unanjega ministra grofa Czernina avstrijsko vla-io, ;.!i smatra za možno, da stopi z rusko vlado v praktične dogovore«. Nato je grof Czernin 1'rockemu radiotelegrafski odgovoril, da je Av-stro-O^rska pripravljena, da konča mirovna podajanja z Rusijo skupno z ostalimi zavezniki. DUNAJ, 24. (Kor.) Kot zastopnik vrhovnega ar-uiadnega poveljništva pri bodočih podajanjih \ "Jrestu Litovskem bo posloval iropet podmaršal pl Jsicscrics. Dodeljena sta mu genoralštabna ma->r!a bar. Mirbach in Glaisse pi. Hoistenau in voski intendant Raabl BUKAREŠT. 24. (Kor.) Kot zastopnika Bolgar ke pri mirovnih pogajanjih sta prispela semkaj riančni minister Tončev in podpredsednik sobra-a dr. Momčilov. Turška zastopnika, minister .manjih stvari Ahmed Nesimi bej in general Izct iša prideta semkaj v torek. ZastopniK Romunske, in. predsednik general Avarescu ie že nekaj dni v inkareštu. in stavljeno na raapolago vojaškim oblastim. Vse v zasebni posesti nahajajoče se eksplozivne snovi in z a obrambo potrebne neprimičnlne so bile zaplenjena Anarhija na Finskem. STOCKHOLM, 22. (Kor.) Bele garde so baje zavzele Tammersfors. Odrezale so Wiborg od Petrograda. Boj za Wiborg se nadaljuje. Ukrajinci, ki so obkolili Sveaborg, so baje osvobodili 800 od rdečih gardistov obkoljenih dijakov v Kirks-ctu. Položaj rdečih gard je vsled notranjih sporov natno oslabljen. Lakota na Finskem narašča. STOCKHOLM, 22. (Kor.) Tudi danes so vesti z Finske za belo gardo ugodnejše. Ta je baje s nosrečenim napadom zavzela Tammersfors. Dalje se je posrečilo, odrezati Wiborg od Petrograda. Finska je nakupila 60.000 ton žita v Ameriki, toda ameriška vlada hoče izročiti žito le po vzpostavitvi reda. STOCKHOLM, 23. (Kor.) Zbornici ste sprejeli nredlog glede odposlanja moštva za stražno službo na Alandske otoke. STOCKHOLM, 23. (Kor.) S švedskim posredovanjem je prišlo med belo gardo in Rusi v Aland-skih otokih kakor tudi med tamkajšnjimi Rusi in prebivalstvom do posebnega dogovora glede izpraznitve otokov. njegov odstop. Njegov urad Je prevzel notranji mi-i nister. DOGODKI NA MORJU. BEROL1N, 23. (Kor.) V zapadnem Sredozemskem morju je bilo potopljenih zopet 22.000 ton. BEROL1N, 23. (Kor.) Pomožna križarka »Wolf« se je po 15 mesečnem križarjenju po Atlantskem. Indijskem in Tifiem moriu zopet vrnila domov. Ladja ie prizadejala sovražnemu pomorskemu prometu najtežje izgube in je pripeljala s seboj 400 mož potopljenih ladij, velike množine surovin, kakor gumija, bakra, medenine, cinka in copraha v skupni vrednosti več milijonov mark. KOPENHAGEN, 23. (Kor.) Listi poročajo iz Bergena: Iz 18 skandinavskih in 11 angleških ladij obstoječi spremni vod je naletel na potu iz Anglije na Norveško na strahovit vihar. En danski, en angleški in dva švedska parnika so se potopili. Obrambne priprave v Petrogradu. PL: ROGRAD, 22. (Kor.) >Vestnik« poroča: Zo 'etrograd je bil sestavljen poseben generalni štab mobilizirano vse prebivalstvo za obrambna dela p o n ? i s i f v Slovsisska strast. S^oman. Francoski spiral Danijel Lesueur. Izstopil je en sam gospod... marki de Brćnaz. Občinstvo je bilo nezadovoljno, ko je zagledalo crno postavo, ki je sama, brez šumeče, belo in ožičasto se blesteče ženske pojave, stopala po topnicah navzgor. Hubert Je »topil v preddvorano In si je dal sneti oovršnik. Nato je, s klakom pod levo pazduho, visoko vzravnan In... dasiravno mu je vsa Lrl ifdarjala k srcu___z nepomičnim! potezami, dočim je sluga glasno najavil njegovo ime, stopil skozi zagrnjena vrata... In zagledal je njol Po njeni vrnitvi z Norveškega je danes ni videl prvič. Grof in grofica sta sprejemala njegove po-sete, ln bil le tudi drugače v manjših krogih večkrat ovabiien v Miranovi palači. Toda ti vsak- ProračunsH odsek poslanske zbornice Nemški socijalisti bodo glasovali za proračun. DUNAJ, 23. (Kor.) Pri razpravljanju proračunskega provizorija sta poživljala krščanska socijalna Miklas in Fuclis nenemške stranke, naj se sporazume z Nemci glede ustavne reforme, da se pripravi parlamentarni mir. Nemci so izjavili soglasno svojo mirovno pripravljenost napram nenemškim strankam. Češki socijalist Tusar je naglašal, da morajo Nemci v slučaju, ako žele, da bi smatrali Cehi povabilo na razpravo resno, izjaviti poprej, T:aj si predstavljajo pod ustavno reformo. Vse leske stranke so mnenja, da naj se zgradi država la demokratični podlagi svobodnih narodov. Po že javljenem govoru ministrskega predsednika dr. Seidlerja sta Jugoslovana dr. Verstovšek in dr. Benkovič izjavila, da bodo Jugoslovani z ozirom na stališče vlade napram zahtevam Jugoslovanov glasovali proti proračunskemu provizoriju. Posl. Benkovič je pozdravljal pojavljajoče se zbližanje Jugoslovanov z Italijani na Primorskem in je razpravljal možnost rešitve tržaškega vprašanja r?ri ustavni reviziji. Prihodnja seja v pondeljek. DUNAJ, 23. (Kor.) »Sozialdemokratische Kores-pondenz« poroča: Klub nemških socijalnih demokratov je sklenil, da bo glasoval za § 1 proračunskega provizorija, ki pooblašča vlado za tirjanie normalnih davkov in za pokritje normalnih državnih izdatkov, glasoval pa bo proti ostalim paragrafom glede vojnih izdatkov in vojnih določb. Odobritev § 1 ni nobena zaupnica vladi in naj le prepreči Izločenje parlarrenta v tem težkim času. Italijanska zbornica. CUR1H, 23. (Kor.) V italijanski zbornici je izjavil reformist RaimonOi, da noben Italijan ne nore skleniti miru, ki bi pomenil za Avstro-Ogrsko gospodstvo od Lovčena do Soluna. Italija nora nagnati avstrijske narodnosti v revolucijo. Danes se nahajamo v revolucijski fazi vojne in . red končanjem velikega orožnega dvoboja. Tu se ne sme nič govoriti ntti storiti, kar bi zamoglo zmanjšati bojaželjnost na lastni strani jn povečati upanja sovražnika. Cim bojevitejše bo ministrstvo, km rajši bo glasovala zanj zveza. Pred nemško ofenzivo na zapadu. BERN, 24. (Kor.) Francosko časopisje naglasa spiošno, da je neposredno pričakovati ofenzive osrednjih vlasti na zapadui fronti in prosi prebivalstvo, naj ostane mirno, hladnokrvno in odločno in naj se ne da vpltvati n«ti od kakega za-iernega uspeha Nemcev. Ministrska kriza na Kitajskem. PEKING, 23. (Kor.) Objava novega brambnega zakona je povzročila ministrsko krizo in poostrila spor med severom fn jugom. Ministrski predsednik }e odšel na dopust; to se smatra dejanjski kot danji sestanki, katerih se je Hubert tako blazno veselil vse poletje, so mu zaptibčalt le bolesten občutek zapuščenosti in pregnanstva, kajti Na-djine ustnice in oči niso izdajale ničesar, obetale ničesar in ne spreminjale ničesargAIi ima ta dvajsetletni otrok, kateresa je pred "kratkimi meseci videl na strastna vprašanja svojih oči tako slabega, tako trdno voljo ali pa more pozabljati tako temeljito?. . AH je ozdravela?... Ali mordaJjpi skrivaj?... Ali pa se je, ker n je bil dolgčas, poredno, koketno igrala žnjim? O. zakaj ni izvedel svojega namena in odpotoval?... Manje bi trpel vsled ločitve, kot pa po svidenju. Stotine milj bi ga ne bilo tako nepre-stopno moglo ločiti od nje, kot pa njeni ravnodušni pogledi Te mirt e ^či <^o viharno vzburkale Hubertovo srce, in pretvarjal je na vse strani, kako bi io mogel prisilili, da bi ae izdala. Hotel je, da bi samo enkrat videl kako bi te oči zažarele vsled njegovega drznosti, kako bi postale žalostne na njeaova očitanja ali kako bi orosele ob njegovem obupa. _ . . Trgovinska pogodba ned Ameriko ta Norveško. \VASHINGTON, 23. (Kor.) Med zastopniki Združenih držav in Norveško je bila sklenjena obširna trgovinska pogodba, pri kateri so udeleženi tudi Velika Britanija in drugI aliirancL Pogoji niso bili objavljeni. Iz nobenega drugega razloga, samo v pojasnilo pišemo to. Parlamentarna doba je položaj popolnoma razbistrila, tudi osebni računi so bili končani, preden je izšel dopis v »Reichspošti«. Ta dopis je bil le še končna živa slika politične drame, ki sc je pri nas odigrata. Malo pojasnila. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« čln-nek. ki je aktualne pomembnosti z ozirom na sedanje dogodke v življenju slovenskega naroda: Večkrat prejema naše uredništvo dopise, popravke in polemike, ki se nanašajo na razne trditve glasila deželnega odbora. Nismo jih mogli objavljati in razlogov za to je več. S kom naj sc prepiramo? Ali mar z »uredniki«, katerih edini namen je izzvati zdražbo, šum in krik, ker je samo to njihov element? Ali z deželnim odborom, ki ga drži le sila razmer in ki se ne čuti več nikomur odgovornega, ker ne reprezentira deželnega zbora in ve, da živi le do dneva obračuna, da pa ta čas lahko nekaznovan dela, kar hoče? Ali z državnima poslancema, ki so jima lastni volilci odrekli zaupanje; čut dostojnosti bi zahteval, da se svoji službi odpovesta, in če tega čuta nimata, kakšna polemika je z njima mogoča? Ne dokažem in pisani besedi, ampak sili in glasovnicam se umakneta, kakor se s silo držita. Al! naj dokazujemo deželnemu glavarju, da je edino pametno, če odloži svojo čast, ker nima ne stranke, ne pristašev, ne večine v deželnem zboru, ne zaupanja dežele? On to ve, in vendar ne gre. Treba je potrpeti in čakati drugačnih dni. Malenkostne polemike so nepotrebne, treba pa ie, da organiziramo naše ljudstvo za kritične čase, ki še pridejo, da poglobimo njegovo politično zavest, ki je sijajno prestala v tej dobi svojo prvo preskušnjo, a ne še zadnje. Pisanje glasila deželnega odbora ie tudi tako nečedno, prostaško in tako zvesto nadaljuje tradicijo nekdanje podivjane žurnalistike slovenske, da se ni mogoče pečati z njim brez škode za javno dostojnost. Pustiti jih je treba, da se izkri-če; s svojim delom so dosegli, da so se ljudem oči odprle, če pa s svojim pisanjem dosežejo, da jih bodo tudi sovražili, bodo sami odgovorni. Ta teden pa smo prejeii pismo od prijatelja, ki nas prosi, naj pojasnimo, ali je pisal deželni glavar oni zloglasni dopis v >Reichspošto«, kjer pravi, da so na Kranjskem naspale razmere, podobne razmeram v Sarajevu pred umorom prestolonaslednika Ferdinanda; dalje opozarja na trditev, da so »mladini« bili vzrok razpusta »Slov. Matice« in da se je neki ^radikalni mladin udinjal za denar državni policiji« ter povzročil, da je »proi. llešič prišel v nesrećo*. Glede tega želi naš prijatelj pojasnila. Druga zadeva je pac malenkostna. Kdo Je denuncira! Slovensko Matico, date bila med voir.r sistfra -. ? -Cdo je dcnuueiral slovenske srednješolske čitanke, da so jiii pobrali? Končal iih je nemški vladni sistem, ki ie konpal tudi »Slov. Matico«. In kdo je ta sistem podpiral na Slovenskem? Če ve glasilo deželnega glavarja, kdo je povzročil razpust »Slov. JVlatice«. naj teca politika brez PHid. na imenuje, naj se ne skriva za nevidni p'ašč svoje plemenitosti. Isto vei»:i o denuncijaciji dra. Ilc.'.iča. Kar imenujejo nai tistega t>radikalne-gn mladin"«, ki se ie udinial za denar policiji« — pote(n bomo mogli dalje govoriti. Ne imenovati nikog - • in osumiti vse, to in -smo to je prečudno plemeniti namen takega pisanja. Važnejša je zadeva dopisov +nja v -»Reichsoo-što . Tisti dopis je bil rravi monstrum; bil je kile po obsednem stanju na Kranjskem. Zgrozil se je. kdor ga je bral, in vendar ga Je pisal ali po svojih navodiliii dal pisati deželni glavar kranjski. V tem dopisu so mesta in trditve, ki morejo izhajati samo od deželnega glavarja, r.d nikogar drugega. Izrabljena in zlorabljena je zasebna korespondenca, ki bila pisana samo de/elnemu glavarju in nikomur drugemu. Dolžnost deželnega glavarja bi bila. da v istem listn popravi tako strašne obdol-žitve dežele, kateri načeluje, kakor je to storil nekdo drugi, ki ni deželni glavar, a ir.n je čast in blagor Kranjske na srcu. Deželni glavar je ta čas, ko je dopis v >Reichspošti^ izšel, bil na Dunaju, torej p; i viru, a je molčal. Popravil ni lažnivih «n hujskajočiii trditev donita ne v »Reichspošti*, ne v svojem listu. Ko se je vrnil domov, se je zadovolji! 3 ' ledilo izjavo, da ni z »Reichsposinim* dopisom v nobeni zvezi A kakor dopis, tako je tudi ta izjava bila neress.ič:^. Da so žalibog mogoče hi U i take stvari, nas nči naša politična preteklost. Dne 28. aprila 1917. je objavil »Slovenec« članek, ki je med drugim napadel tudi poslance jugoslovanskega kluba. Ko je radi te^a eden poslancev pri prihodnji seji »ožjega sveta« interpeliral deželnega glavarja, je ta odgovoril: =To so zopet i isali ti mladi žumalisti, ki dobivajo svoje informacije v kavarniškem dimu.« Članka pa niso pisali mladi žurualisti«, ampak dr. I>aa SusteršIC. Ni se torej zgodilo prvič, da je de?c r.i glavar svoje delo utajil. — 2e najdem priliko, da izpregovorim Žnjo. — si je dejal; — vedno se me ne bo mogla izogibati! Najdeni fo samo bi Io prisilim, da mi bo odgovarjal' ! V t stem trenutku se ie poklonil pred njo s počasno svečanostjo in najglobljim spoštovanjem, dasiravno so se mu kolena tresla od razburjenja. nikdar ie ni videl tako lepe, tako razburljivo lepe. Nosila je obleko iz nežnorožičastega brokaia, obrobljeno s svilnatim musellnom in ob past: i^\£zeno s krasnimi biseri. Dve vrsti enakih biserov ste munesto rokavov spenjali obieko in s svojim divnim siajem le še povečali zamolkli lesk ujene polti. Čudovito krasna črta njenega vratu, ramen in rok je naravnost omamila nv.rkija, ki nikdar še ni videl Nacije v izrezani obleki. Ko je Hubert pozdravil grofa Miranovega in pred njim došle goste. Je stopil nekoliko v stran, da bi z vso slastjo mogel opazovati Nadjo, katere še nikdar nI ljubil takp strastno, ko prav sedaj. Zdelo se je, ko da M t napol priprtimi očmi motril *» TržafRI Slovenci in jugoslovanska ideja. Ni mogoče opisati radostnega utiša, ki ga je naredila na novo vzbujena jugoslovanska ideja na tržaško Slovenstvo. Dva čina ostaneta z zlatimi črkami zapisana v zgodovini našega naroda: de-!:k racija in pa nastop ljubljanskega vladike. ' Obn čina sta naravnost odrešilno vplivala. Le predstavite si naše stanje in skušajte se vanje vživeti! Na eni strani zaznamujemo leto za letom velikanski kontingent našega življa, kl se potaplja v laškem morju; česar Lahi ne zmorejo, to dosegajo Nemci z nasilnim potujčevanjem; na drugi strani pa bratomorni boj v osrčju Slovenstva. Ni nas bolelo dejstvo, da je narod v središču razprt v stranke; ne to, pač pa nas je neizrekljivo bolelo, da so se za ta prepir trosile vse naše sile, dočira že po naravi mogočni sovražniki nastopajo složni združeno proti nam v svrho, da uničijo zadnje ostanke našega, nekdaj tako močnega na-ioda. Neznanska mora nas je vse tiščala k tlom, in mnogi so izgubili zadnje upanje. Lahko si mislite, kako nas je razveselil, do vzhičenja vzradostil nenadni in popolnoma nepričakovani preokret v vsej narodni politiki: Slovenec, Srb, Hrvat za uvijek brat i brat! A i.J Troje imen, ki jih vsak Tržačan s spoštovanjem izgovarja: Krek, Korošec, ki se jima pridružuje ime ljubljanskega vladike, ki je jugoslovansko idejo kronaL Zakaj se pa tržaški Slovenci radujemo Jugoslovanske ideje in njenega uresničenja? Na tržaškem pokopališču se pokopujejo mrliči na dva načina: ali posamezno, mrlič za grob, so pa tudi takozvani skupni grobovi, ki sprejemajo po 50 in več mrličev. Tak skupen, ogromen narodni grob se mi zdi Trst; dočim izgubljamo drugod le posameznike. posamezne družine, izgubivamo v Trstu leto za letom na tisoče takih, ki so za narod umrli. Slovanski pritok Iz Kranjske, Štajerske, Tstre, Dalmacije je ogromen, je tak, da bi bil Trst v desetih letih popolnoma slovanski, ko bi se notujčevanie zanstavilo. Mi smo, ki množimo laški rod; mi smo kri za laško telo; mi je obnavljamo in s tem varujemo propada; mi mu dajemo življenje. Za nas ni pravice: tuja šola, tuj urad; na lastni zemlji smo brezpravni helotje. Kajpada je glavni vir vsega zla pomanjkanje šol; nedostaja nam ljudskih, smo brez gimnazije, brez realke, brez obrtne, brez pomorske šole. Mnog slovenski otrok je romal v laško šolo kot ljubeč otrok svoje matere in svojega jezika, dovršil pa jo ie kot zrel — odpadnik. En sam žalosten zgled! Poznal sem vdovo s tremi otroci. Ker ni imela nobene podpore in je prislužila na mesec le 20 kron ter jih ni mogla spraviti niti k sorodnikom niti v kak slovenski zavod, sem bil primoran, da poskrbim za dva otro ka mesta v laški sirotišnici sv. Jožefa. 1915 sta šli •S, oziroma 9 letni deklici v zavod. Danes mora mati z niima laški govoriti, če se hočejo razumeti! Na tisoče in tisoče naših smo izgubili za vedno. Odprta rana. k nam čedalje bolj krvavi, je: rnorje, morje. »Nekdaj bilo si slovansko j. Nekdaj! In danes? Le malo obali, od Devina do Barkoveli, je še naše; povsod drugod nas je tujec potisni! od morja. Naša posestva prehajajo v tuje roke; naši so samo grobovi. Ali razumete, Slovenci v sredini domovine, ali razumete sedaj naše veselje, našo radost ob razglasitvi deklaracije? Ta novica je vplival odrešil no; težke more smo se rešili, kamen se je odvalil od srca in v mnogih srcih je zopet zažarelo upanje. Dan deklaracije ie bil za nas dan narodnega vstajenja. V nas tržaških Slovencih živi prepričanje, da nas more rešiti edino združena Jugoslavija, k! pomeni konec poniževanja, konec zatiranja, konec hlapčevanja. Jugoslavija pomeni svobodo, enako-nravnost. Ona nam prinese jugoslovansko šolo, jugoslovansko železnico, jugoslovansko morje. In morje adrijansko zepet bo slovansko! Zato zaupno zremo v vzorno zasnovano politiko jugoslovanskega kluba. Naj bi nam bilo usojeno, da bi že naš rod učakal in uživat sadove tega dela! Virgilij Sček. So. Ludja-Portorose za deklaracijo. (Dopis.) Dne 17. svečana se je tu vršil sestanek za mal-nlško deklaracijo. Sestanka so se udeležili, kljub veliki burji, v Jako velikem številu Slovenci in Slovenke vse okolice. Zbrane je nagovoril g. učitelj Arnšek: krasno opremljeno dvorano, v resnici pa ie videl samo njo, Nadjo. Iz srede razsežne dvorane je Nadja stopila naproti poslanikovi M>progi, kajti pravkar je carjev zastopnik s svojo soprogo stopil v dvorano. Z isto nepopisno dražestjo, ki je obudila Hubertovo pozornost že v montecarlski Igralnici, je ponudita grofica obema roko. Toda tokrat Je napravila ta lahna kretnja še veliko globlji vtisk nanj, ker ste se krasni njeni roki pregiball sedaj v njeni goli harmoniji. Vsled dolge viečke Je bila Nadja videti še večja; počasi so sledile Hubertove oči gubam obleke: od najskrajnejšega roba do črt, ki so se zdele, da so Žive, ker so se spajale s črtami telesa, ln odtod vse do tja gori, kjer so se med bi-serjem Izgubljale na polti. Iz bisera je vzraščaf divni tilnik, na katerega so iz grške kečke padali n:.nj majhni črni kodrčkL Ta temna kečka je bila tudi ovita z vrvico biserov, ki so se izprelivali tako krasno, da bi človek mfeM, da so pozlačeni. Hubert ie povesil 9ČU ker ga Ji objemala omotica. I »Dragi Slovenci, drage Slovenke! Minula so * stoletja, odkar so« se morali naši pradedje, Sloves- t cl. Hrvatje in Sebi. boriti proti navalom turške sile. Neustrašeno so branili domovino, branili Ju- . naško sebe in svojce. Niso pa še minula stoletja odkar sc ie moral klanjati in robotati jugoslovanski kmet trdosrčnemu in pohlepnemu tujcu. Da. na domači, slovanski grudi mu ie gospodaril tujec, kateri mu je pač nalagal mnogo dolžnosti in nič pravic. Premnogokrat so krvaveli naši pradedje pod valpetovimi biči. premnogokrat vzdihovali vkovani v težke verige v zaduhlih podzemeljskih ječah, med tem, ko ie njim vsiljeni gospodar pU roval v razkošnih grajskih dvoranah. Gorje ubogim tlačanom. ako so se skušali otresti tujega robstva. ako so zahrepeneli po svobodi in pravici. Pobijali so jih kakor stekle pse, njih voditelle pa mučili na najbestjalnejše načine. Niso se pa strašili naši očetje niti ognjenih prestolov niti razbeljenih kron: za zlato svobodo njim ni bila nobena žrtev prevelika. Zavedali so se: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim solncem sužnji dnovl.« Kdo se ne spominja krivic, vnebovpijočih krivic. ki so se nam godile pred vojno, osobito pa ob izbruhu vojne?! Sklepali so nas v verige, opljuvali nas. nas pretepali, kot hujskače napisali in neštete žrtve so morale pasti, nedolžne žrtve, obdolžene veleizdaje, med tem, ko so naši očetje in sinovi krvaveli na bojnih poljanah ln kakor levi braniti dom in cesarja. Domovi lepe naše Goriške se porušeni, rodovitna polja razorana s strelskimi jarki in posejana z granatami, ubogi domačini pa pregnani kot begunci v svet, kjer trpe glad in pomanjkanle. Ogromne so žrtve našega naroda. Ali pa naj bodo zastonj? Ali se naj damo v pričo teh žrtev ie nadalje teptati od tujca? y Ne! Nikakor! Dovolj dolgo smo služili In se morali pokoriti tujcu na naših tleh. Zasijala nam Je zora vstajenja in pokazala pot do naših ciljev, naše svobode; In ta nova, to solnce na slovanskem nebu. Je mož, ob čegar imenu vzdrhteva v hvaležnem spoštovanju vsako jugoslovansko srce. Je mož. čegar ime mora biti z neizbrisnimi črkami zabeleženo v naših srcih in v zgodovini slovanskega naroda — dr. I. Ev. Krek. Da. ponosni smemo biti Jugoslovani, da se Je med nami pojavi! mož. »trd neizprosen mož, jeklen — kadar branit mu je čast in slavo, narodu in jeziku svojemu.« Videl je trpljenje in tlačanstvo svojega ljubljenega naroda in pogumno sklenil, priboriti toliko izkušenemu narodu pravice in svobodo. Dobro se je zavedal besed: »Veliko lepši grob je aH Ječa. kjer domu zvesto plameni srce, kot je trofeju slavnih zmag blesteča, na razvalinah tuje svobode.« Prežilavl smo Slovani, da bi nas bili unlfill 300-letni turški boji, da bi nas bile uničile verige desetine, tlačanstva in zatiranja. Slovani smo stopili na plan. kajti napočil ie naSejia vstajenja dan. Usoda — nas je ločila v tri plemena, a zavedamo se, da smo sinovi iste majke: Slovenci, Hrvati in Srbi, in zahtevamo to, kar nam gre — naše ujedinienje in svobodo. »Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo, naš rod bo tu gospodoval, naš lezik, naše pravo. , Pod našo streho tuji rod. naš gost nam bo in ne gospod, mi tu smo'gospodaril.« Čast našim vrlim poslancem, katerih nobena sila ne krene s poti, začrtane po našem naiveijera Jugoslovanu. Z deklaracijo z dne 30. maja 1917. so neustrašeno stopili pred svet in zahtevali svobodo In ujedinjenje svojemu narodu.« Z velikim zanimanjem je sledilo občinstvo Iz-vaianjem govornika in se z navdušenjem odzvalo njegovemu pozivu. Malo je sicer število 200, a na tukajšnje razmere innogo — zelo mnogo. Ksosrletno aH resnično I Vsi verno, da so aprovizacijske razmere v Trstu take, da more človek naravnost hirati ln propadati, ako je odvisen le od tega, kar mu nudi tukajšnja aprovizacijska komisija. Zlasti pa družine nikakor ne morejo izhajati z racijami, kakor nam jih odmerjajo danes. Tako si pač vsakdo, komur je to le nekako mogoče, skuša pomagati na ta ali drugI način. Eni se zatekajo k tajnim prekupčevalcem, da si po kakršnikoli ceni nabavijo kaj; drugi zopet, ki imajo, na srečo, kake bližnje, ali daljne sorodnike, oziroma dobre prijatelje med kmetskim prebivalstvom v zaledju, se obračajo v tej stiski pač do le-teh, da jim pomorejo s kakimi živili. Seveda so bili že zmerom križi z uvažanjem teh živil, ker so se od strani oblasti delale vse mogoče zapreke. Revni ženici, ki si ie s težkim trudom dobila kak kilogram moke a U fižola, se je prav lahko zgodilo, da le vsled prevelike službene gorečnosti kakega finančnega ali orožniškega organa na vse zadnje zopet izgubila vse skupaj. Kolikokrat se Je zgodilo, da se je uboji, sestradani družini na naravnost izpred ust Jemal skromen grižljaj samo zato, ker so razni orožniki in finančni organi pač po svoje umevaU različna modra ln nemodra navodila proti oderuški kupčiji. Slučaji, ki so se dogaja!! v tem ozira, so bili že tako kričeči, da Je naposled uvidela tudi oblast, da s temi krutimi metodami ne gre več dalje, in izdana Je bila svoječasno oblastvena odrrdba, da poklicani organi v tem oziru nimajo postopati preozkosrčno in da se imajo potnikom brez daljšega puščati živila, kolikor Jih morejo nest! s sel- i in ki so jih nabavili za svojo domačo porabo. Yu je Mlo tudi edino pravilno, kajti to pravico bo mendn imel Še vsakdo, da si v tem splošnem! stradanju pri svojih boljše stoječih sorodnikih izprosi kak grižljaj kruha. Da pa tudi omeniena od-< redba ni mogla omiliti odurnih prizorov, ki so se; odigravali na raznih postajah, pfiča naslednji pri-, zor, U se le odigral predzadnji ponedeljek na postaji v St Petru na Krasu ln pri katerem le bfl, prisade! tudi pisec teh vrstic. Le-ta si Je ob priti- .EDINOST- itev. 52 V Trstu, dne 25. februarja 1918 ki svojega dopusta nabavil v svojem domačem kraju na Koroškem nekaj živil, in sicer večinoma .pri svojih starših in sorodnikih. Znano mu je bilo, *da obstojajo glede Izvoza živil tudi na Koroškem relo strogi predpisi. Tudi tamkaj preiskujejo orož-niiki oddelki na postajah potujoče občinstvo in parijo, da se ne bi vtihotapljata živila v svrho za-'kotne kupčije. Ali podpisanemu je bilo na tozadevno ▼praSanje rečeno, da prepovedi o izvažanju živil pač ni #mačiti v tem smislu, da človek ne bi smel vzeti s seboj skromne količine živil, ki jih je za lastno porabo dobil pri svojcih, da torej brez skrbi lahko vzame kaj s seboj In res, na •nobeni postaji na Koroškem nI Imel sitnosti radi te« Tudi v Ljubljani ni imel sitnosti, ko je finančnim organom pojasnil, da le živila ki jih ie imel pri sebi, pripeljal s Koroškega. AH drugače je btlo na postaji v St. Petru na Krasu. To le moral na ukaz orožnika, ki je preiskava! vagone, stopiti « vlaka in vzeti s seboj tudi zavoj. Pred vlakom jc stala že cela gruča ljudi, večinoma revnih fe-nic. ki so takisto morale zapustiti vlak ter so Jim orožniki, oziroma dodeljeni jim vojaki pobrati živila. ki so si jih reveži pridobili boeve s kak?nlm frudom. Nekateri orožniki so potnikom metali zavoje kar skozi okna. Prizori, ki ko se odigravali pred vlakom, so bili naravnost pretresljivi. Revne ženice, W Jim je iz oči odseval glad. so ihtelc in milo prosile, da naj jim v Imenu njihovih otročičev vendar puste koSCek kruha, ki so si ga izprosile pri dobrih liu-deh Bilo je vse zaman. StraZmojster. osebno ljubezniv mož, se le skliceval na stroga navodila, da ne sme pustiti pasirali niti kilograma moke ah fižola brez — izvoznega dovoljenja In tudi. ko jc Pisec teh vrstic dopovedal stražmojstru. da ima živila s Koroškega, kjer so nui iib na postajah pu-sllf? brez vsa ker a posebnega izvoznega dovoljenja. da bi bilo potemtakem pač brezmlsclno. da bi 73 prevoz malenkostne količine živil s Koroškega hodil iskat izvoznega dovoljenja li kaki oblasti na Kranjskem, ni to nič pomngalo. Vlak se te odpeljal in nesrečni potniki, med katerimi je bilo tuai nekaj beguncev In begunk, so morali ostati na ticu me^ta. Vojaki so na to vse zavoje naložili na voz ter vse skupaj odpeljali v neki lokal kake četrt ure od postaje. In naj omenimo kot sramotno oznaka da Ic med to kratko potjo. vJOiub temu. da je voz spremljal vojak z nasajenim dolgim bajonetom. izginil neki nahrbtnik z vso vsebino vred. Revež, ki je bil okraden na tak zagoneten način, pozneje v omenjenem lokalu zaman ie reklamiral Izgubljeni nahrbtnik. Orožniški organi so obžalovaje skomizgnili z rameni, a nihče ni hotel biti odgovoren za stvar... V lokalu so na to blago pregledali in piscu teh vrstic se le. ko je gospodom dokazal, da količina njegovega blatra pač ni tolikšna, da bi mogel uganjati kako kupčijo z uiim. s težko silo posrečilo, da se ie mogel brez nadaljnih sitnosti odpeljati s prihodnjim vlakom. Tudi nekemu železničarju so pustili kakih petdeset jajec. dočim ic moral druga živila pustiti tam. Vsem ostalim pa se je blago sploh pridržalo Rečeno Jim je bilo. da si moraio od postojnskega okrajnega glavarstva izposlovatl Izvozno dovolje-nie. preden morejo dobiti svoie stvari. Ljudje nai torej tekajo od Poncija do Pilata, preden morejo odnesti domov skromen zavojček živil, ki so si ga s težkim trudom in dragim denarjem nakupili ali pa izprosili pri dobrih ljudeh kje v kakih hribih?!.... , 0 AH niso naravnost vnebovpijoče take razmere." Vprašamo pristojne obiasti, odkod izhajajo ta zares salomonsko modra navodila? Ali ne izpievi-diio merodalni činitelji, da se s takim postopanjem. o katerem ie človek res v dvomu, ali nai k?, pripisuje birokratični omejenosti ali zlobnostl. sestradano prebivalstvo našiii pokrajin poganja naravnost v obup? Kaj, ali še m zadosti, da to ljudstvo strada ln gladuje do skrajnosti? AH naj vrhutega prenaša še take neumne stvari? Res. skrajni čas bi pač že bil. da se škandalom, ki se dodajajo v tem oziru v St. Petru na Kras«, napravi enkrat konec. Poklicani činitelji naj orozn;-škim organom tamkaj dado vendar enkrat primernejša navodila, ako nocei", da bodo ijudje naposled mMill, da jih namenonrn dražijo in trpinčijo. Ali tudi na?i:n zastopnikom priporočamo, ako že drugo nc pomaga, da energično posvetijo v te zares nad vse žalostne razmere. _ ui. Farnelo 9, Lenarduzzi. nI. Amalia 23. Polli, ul Acqucdotto 13, Zwetan, Sv. Ivan. Vattovaz, ul .7. Penso. ul Giulia 7. Tellimi, ul. Rossetti 51, Pcnatti, ul. Barriera vecchfa 4, Hlicher. ul Bar-riera vecchia 8. Cosslch, ul. Ugo Poscolo 2, Saf-faro, ul. Jstituto 28, Polacco, ul. Scttefontane 44. Pozzi, uL Scttefontane 1, Rizzian. ul. del Rivo 34. Delavske zadruge, ul. S. Marco, Comisso. ul. deli* Istria 51, Culot, ul. Oiuliani 23. Gatznig, Skedenj 50, Collobig, Skedenj 231. CENE: Prednji del! z doklado ... po K 12*— ke. zadnji deli z doklado ... po K 12*80 kg. • • « Aprovizacijski komisiji naznanjamo, da naš list v soboto zvečer ni dobil poročila o živilih, ki lih dobi prebivalstvo ta teden. Čakali smo »n čakali — da ne bo Ugovorov, povemo, da so bila hišna vrata odprta vso noč in ie gorela v veži luč vso uoč — a ker le nismo dobi« poročila, smo si ga morali izposoditi pri drugem listu, da smo mogli storiti svojo dolžnost napram občinstvu. DrugI listi so dobili poročilo ie ob 7 zvečer, kakor smo izvedeli pozneje. Zdi sc nam, da bi bil pač skrajni Čas, da b! poskrbela aprovizacijska komisija za to. da bi mi, ki moramo itak ie sami prevajati nie-na poročila iz italiianšCJne v slovenščino, ker menda komisija vkijub svojemu milijonskemu prometu »Ima toliko denarja, da bi namestila vsaj enega slovenščine zmožnega uradnika. vsaj redno dobivali njena italijanska obvestila? Domač* ¥estf. Krekovo slavje. Pevska vata mešanega zbora se bo vršila danes zvečer in sicer naj pridejo dame ob f>. gospodje pa ob b'A Prosimo točno in vsi. Odbor za prehrano gojence* slov. otroških vrtcev v Trstu ima danes. 25. t m. ,seio ob 4 pop. na Acquedotta L nadstr. Ivan VrŠČaj Uradaiike stožbe pri vojno-kreditnea zavod«. Vojno-kreditni zavod za Južno vojno ozemlje, ustanovljen na podlagi ministerljalne naredbe od 16. decembra 1917., drž. zak. Št 492, oziroma na podlagi statuta, objavljenega v 291 it »VViener-Zeitung« od 21. decembra 1917., ima oddati vrsto uradniških služb. Izlasti se iščejo delavne moči za knjigovodstvo (voditelji knjigovodstva). Ponudbe z natanjčnimi podatki o starosti, veri. stanju rodbine, vojaškoslužbeoern razmerju, študijah, poznavanju jezikov (prosilci, ki poznajo poleg nemščine tudi slovenski, italijanski ali srbsko-hrvatski Jezik, imalo prednost), o dosedanji porabi in zahtevkih glede plače, kakor tudi s fotografijo (osebna predstavitev zažetjena) ie nasloviti mm ravuateij&ivo »Vojno-kreditnega zavoda za južno vojno ozemlje« v Celovcu, poštni predal 37. DAROVI. Za Krekov spomenik nabrala ie aadalje »Narod-r.o-socialna mladinska organizacija« na polo št 4 K 4S'58. Drovali so sledeči: Po 1 K: Seucin Peter. Lconardis Aleksander, Suinan Savo. OrgiČ. Višno-vec, Pavlič, Stubelj; po 2 K: Puvlettč. Slavcc, rilom en a, Bizjak. Trebše, Marica Zagarjeva. N. N.. Ma-arol, Kcdrič; 3 K Z. Cucek; 4 K Ssndn Karel; 4*5S N. N.; 5 K Betka Scuka; 7 K N- N. — Na polo :t. 6.. (nabiralec V. Mrak) K 20. Darovali so: Dr. pLrdo Perhavec K 10, Ljudmila iu Pepina Taučer if». — Denar odposlan odboru za Krekov spo- Zasebai odbor, v katerega so se združili nekateri naših trgovcev, da zagotovc vsai tolikim in tolikim najpotrebnejših tržaške mladine vsak čun ......^ , „ ... t „ ob d le otvoril pred tednom dni svojo kuiiiuio na v Ljubljani. Ostale pole Sc rOso zaklieCenc. bolnišnico v bivši Kadili «o-l Ženski CM podnrfnici ob priliki Pnre^tvev - » «1- ~ i., ;„ „ ^n- - i »ko N trdnem domn dne 10. t. m. so darovali: nabiral- stilm. Razumljivo jc. da jc v stuj..jin c-sut — ... . . . 1 uliinio treba precejšnjih sredstev, iu rc, - ob- ^ pola v gostilni *^^^^ javili smo £c nekatere svoic - ustanovitelji tc ku- - {" - Avg 3 Zavanik Fr Četovodja 2, Prc-hh. morajo posegati globoko v svoj žep. da mrl 1. Toča i Kari 1 KelcmciičičTomo IN N . n J Jež 2, Janišek 2, I. CerrTiovič 1, Fnednch K 1, Varin Jos. 1, J. Mate 3, Devetak 1, Marija Grušči j i. Ocrtan Caririer. t, Treven 1, Kette A. 1, 1. in 2. številka socijalistične revije ^ DnsHjniK „Edinosi"«Trstu Izidete skupno 28« februarja. Naročila sprejema uprava „Demokracije" v Ljubljani, Kolodvorska uliea št. 5. Celoletna naročnina K 16.— ZOBOZDRAVNIK Dn J. Čermik v Trstu, ulica Poste vecehte 12 vogal ulice detle Poste. Izdir&nj« sobo v brez bo« letine. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE — !• izdal in &aiuiil našit? Inje knjige 1. »VOHUN«. Spiral i f. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TKI POVESTI GROFA LLVA TOLSTEGA«. — Cena i>U vin, 3. »KAZAKt«. Spisal L. N. Tolstoj. Fosio-veuil Josip KiiaiUč. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal l. Sier^ie-vič Turgjeiiiev. Poslovenil dr. Gustav (Jresorub — Ceaa 1 K. 5. »POLjUB«. Povest iz gorskega življenja cttžkega ljudstva. ?pisala Karoliii« Svetla. PosloveiMl^. P. — Cena hO vuw 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovne pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena b0 via. »1GRAUEC«. Roman ta spominov lutadeniča. Ruski spisal I7. M. Dosto-ievskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURK1CA AGlCEVAa. Si>tsat Ksa-ver Sondor - GiaiskL Prevel E. Orel. Cena K 2. 0L »UDOVICA«. Povest is stoletja Napisal L E. Toinić. Poslovenil Stefar Klavž. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Pro kop Chochokuišek. Poslovenil H. V Cena K a moreio nuditi dcci o»u>. kar sr.;o včeraj opoldne videli. Ogledali smo si kuhinjo. Človek misli, ko vstoDi. d2 ic tu pjif^ieno za toliko ln toliko so- spode. ki si lahko kaj privoli. Lepo belo pokrite O.bie St. ^ Kola Kaste ic ^apun 2 0erzlna dolKe mize. kjer je prostora za kakih 12 oseb. Treven 2. Tabjan 2. Lencek A. K a. SKjpaj .< w • 40. Nabiralna pola v gostilni z• A. Dekleva: Avp. snažno vse do skrajnosti, in celo zelenic, cvetlice s t. 5„ nrtetnoa k od- DeKleva K 10. Millonig Pr. K 10, Krašovec K 3. na m.zah. Deca se zb.ra in potem pristopa k od ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^ r ^ ^^ R ? , Kibaref Marietž fVMaximu Trst — Via Stadion 10 — Trst Odprt od 81ja zvažer naprej Vstopnina K 2 Vstopnina K 2 Aoro^cM stvari. Razdeljevanje izkaznic za kruh, inoko, sladLor ln maščobe. Dne 23. t. m., se je pričelo razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za tedne ŠL 126—127 in št. 123—129 ter za sladkor, veljavnih od 1. do 31. marca t. L Obenem se razdete oficijelne izkaznice za maščobe št. 77—SO. — Izkaznice se dobe proti predložitvi živilske izkaznice in izkaznice za nakup kruha v uradnih urah (od 9 do 12) pri krušnih komisijah in sicer 23., 25., 26., 27., 28. t. in. in 1. marca. Priporoča se občinstvu, da prešteje izkaznice. ki iih dobi. — Družinski glavarji in siavarji domačih gospodarstev se opozarjajo na dolžnost, da morajo takoj (tekom 24 ur) naznaniti pristojni krušni komisiji vsako izpremembo stanovanja, izpremembo v služabniStvu. zvijanje aH zmanjšanje števila članov družm ali domačega gospodarstva. * * • PRODAJA SLADKORJA. Da zadovolji iz krogov prebivalstva ponovno r.zanc želje, da bi se sladkor prodaja! tudi v pro-dnialnicah aprovizacijske komisije in da bi se obenem tudi, kolikor mogoče, varovale koristi trgovin. ki so doslej prodajale sladkor, Je sklenila aprovizacijska komisija v svoj! zadnji seji soglasno, da bodo odalel prodajal« sladkor 1 prodaja!-nice aprovizacijske komisije 1 oni tr*ovd, ki so ca prodajali doslej. Ta sklep aprovizacijske komisije Je sedaj potrdilo tudi namestništvo in se izvede ta sklep pri sedai ie uvedenem rajoniranju sladkorne prodaje. • • • GOVEDINA. Jutri, v torcK, 26. t m., se bo zopet prodajala govedina proti preščipnjenju št. |0 izkaznice za nakup mesa in maščobe in proti izročitvi izkaznice št 25. serije a, b, c, d. Na vsako izkaznico se dobi V* kg mesa. Prodaja se prične ob 7 zjutraj v uasledniih mesnicah: ?inig:jc!ia, Barkovije 41, Puntar, Gretta zgornja. Bin. Rojan 9, Callin, ul. Boroevič 18, Trocca, ul. Coiiimcrciale 3. Gatznig. ul. S. Spiridione 7, Višin tini. ul. Gavana 22. Vattovatz, ul. Giustinelli 5 Vosak, uL Ccreria 6, Fiiriani, al. Orologio 4, Ro-clu ihf"ul. Pia/.za Piccola 2, Polacco, ul. Beccke rie ^7, Fnbbro, ul. Maria Teresa 43, Zadnik, P S Giovaiuii 6, Polacco, ul. Torrente 30, Pinter, borovemu tajniku, ki si zabeležuje vsakega po izkaznici. ki mu Jo poka-žc. In nato sc vsedejo k mizam, a gospe, prijazno in ljubeznivo, jim nadevajo na krožnike: govejo juho z zdrobon\ potem govedino, vsakemu 10 dkg, prazen krompir: obed, ki bi stal v gostilni vsai K 2'50 do 3 K. In totem dobi vsak se lep kos kruha — »bigo*, in — vedno novi dobrotniki se javljajo — včeraj Je dobil tudi vsak svojo jabolko, čisto, snažno, zavito v papir. Za pijačo ima vsak pred seboj kozarec malinovca. Veselje Jih je gledati, kako jim dobro de ta obed. In lepo, mimo, dostojno se vede ta uboga deca, uboga in najrevnejša: videli smo revčka, ki menda ni imel niii srajce In je pripeljal s seboj tudi manjšega, kaki dve leti starega bratca, odetega v tako revne capice, da bi se človek razjokal nad nJim. In tam zopet punčka, z zlomljeno nogo, ki jo je mati prinesla v naročju. Revščina, grozna revščina! Pa vprašaš drugega: Kje je oče? — Vojak. — Kje ;c mati? — Dcraa. — Kaj dela? — Nič. — IrnaS brate, sestre? — Imam sestre. — Kaj delajo? — Hodijo v gostilno z vojaki ir. drugimi mladeniči.---Uboštvo, za- puščenosi, zanemarjenost: mladina, posvečena 2e v najnežnejši mladosti poginu, če se Jc ne usmili kdo. Odbor s! je z ustanovitvijo te kuhinje pridobil gotovo r ijiepžo zaslugo, in le želet! bi bilo. da bi se mu pridružilo Še tiru več novih članov in dobrotnik jv, ki bi mu pomagali še^ razširiti r.ltsovo delovanje, pnsedai sc redr.o rbuje 56 otrok, a ncl:«i jih vsak dan dobiva hr: Se poleg rednih oskrbovancev. Vsa čast ustanoviteljem, a prav tako vsem ostalim, W se trudijo in prizadevajo za to ubogo deco. Zvtesfile vojsc doMade trzr Le^su občiaskemu uameščenstvu. V smislu sporočila vladnemu komisarju, je finančno ministrstvo potrdilo namestnikov predlog glede zvišane vojne doklade občinskim aktivnim in upokojenim nameščencem za čas od 1. Januarja do 30. Junijn t. 1. in sfcer v izmeri voinc doklade državnih npmcščencev. Ta doklada se nakaže v najkrajšem čas«. Šolska refekclja. l>anes naj se prijavijo z živilsko izkaznico z rdečo črto, izkaznico za vojne ku-ninje ali ubožnice ona šolska mladina, ki pripada jcdilnicam v ul. Parmi in A. Vespucci, jutri pa ona, ki pripada jedilnicama v ul. Settefontane ln Fer-riera, da dobi nove izkaznicc. Telovadno društvo Sokol v Trstu Javlfa sledeči urnik za naraščal: moški naraščat: v ponedeljek in četrtek od 4 do 5 pop. črka A—O; od 5 do 6 črka H—L; torek in petek od 4—5 črka M—S, in od 5 do 6 črka St. Z. Ženski naraSčaj v sredo ln soboto: manjše od 4—5, večje od 5—6. — Za člane in članice ostane urnik kot doslej. Vojuo - pomožni urad političnega društva »Edinosti* posluje v prostorih »Tržaškega podpornega m bralnega društva« v ulici Carintia 5t 39, I. nad., na levo, In sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 In pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času ie urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrhnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči ur-idnlk za stranke tudi osebno posredoval ua pristojnih mestih. Telovadno društvo »Sokolu v Roiami naznanja, da sc bo vršila redna telovadba članov vsako sredo ln soboto od 7M do telovadba članic vsak torek in petek od 7 do 8 zvečer, moškega naraščaja vsako sredo od 5 do 6 In ženskega naraščaja vsako soboto in ponedeljek od 434 do 6 zvečer. Bratje In sestre, prihajajte redno in točno v telovadnico, telovadba naj vam bo vaša prva skrb t Na zdar! Mestna zastavljalnica. Danes, v ponedeljek, se bodo od 9% dop. do 1 pop. prodajali na iavui dražbi razni nedragoceal predmeti, zastavljeni fte-seca junija L 1917. na zastavne listke serije 141 ln sicer od št 44.001 do it 47J00 (perilo brez izkaznice in druga oblačila); v torek, 26. t nu pa dragocenosti, zastavljene meseca aprila 1917 na zastavne listke serije 141 in sicer od št 22.300 dc št. 24.000. Begunci in poknežene groilje GoriSko-Gradiščan- ske, živeči v Trstu, ki se imajo v smislu objave c kr. namestništva v Trstu z dne 2. IL 1918 vrniti \ svojo domovino, se poživljajo, da se predstavijc v svrho izdaje za povrnitev potrebnih potnih iz kaznic pri c. kr. redarstvenem ravnateljstvu \ ulici Arciduca Giuseppe št 2 (soba vrata 26) \ času od 9 zjutraj do 2 popoldne. Peric K »0. Parčina K 10, Rogelj K 2. N. N. K 8, dc Michellin K 10*50. Zorn K 2. Mankoč K 10*40. | Salata Ivan K 100, Ivo Petrič K 20. Max Gomsy K i 0. i: upaj K 213*90, ga. Biček-Razbornikova K 2o. Iskrena hvaia! Češko Buiijevlčka Restavracija (Bosa-fcova uporna češka gostilna v Trstu) sc nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) ?? o venska i>cstrežba in slovenski jedilni listi. »a VB M&LfOCŠLtSf mrt-R* P« 6 »toi. W*cJc» ^ p. ri UIJni»rtM tiakan« mm iMt.j'-J^ (aajo takrat va*. - Najm*.]w| [JlJ j: prisU|jUM BUM tO Matink. ;jLjU Mko dela. Teod.tr Kom ulica Mir&mar 71, već kleparskih pomočnikov za t> C sss ti! Risoma štea. 5 (Listna mm) Kapiial ln rezerva K 13,200.033.- Filijaike: Dunaj Tegetno;stra-se l/uo ov h, Koior Ljubljana, Metkov 6 Opat i a, Split, Šijenili, Zadar. Vio^e na knjižice 3\°o ** knjlJice cd dneva viege do dneva vidiga. Rentn da vek plali^e banka otl sv oje-a Obrekovanje v!.og ra tekočem in ži;o-.'a nnu po dogo\oru. Akreditivi čeki in nakaujce n. v a tu-in inozemska tržišča. - Kupuje in pro afa: vrednostne papirje, re te, gaci;ef zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, de ize, promese itd. Pjie preduiriic na vrednostne papirje in Dfago ležeče v f ivnih skladi Sale Deposits. — Frod.ja srečk razredne loterije. Zavarovanje ' vsakovrstnih pa^i J v proti kurz-.i iz u ^i, reviziji žrebanja »reck itd. brezp ačno Stavbni kredit, reranours krediti — Borna n r čila.---lnkaso.--Menjalnica.--Esk»»mpt menic Telefoni: 1463» 1793 In 2*m Brzojavi: JADRANSKA. - Uradna ura s o4 9 ca« 1 ======= 30 pet do 5es~ Loktoliterskili tli.sk; fcIot. Sam v dobn ohranjenih Por j■ 7;»tia}o ceno oa Josip Nov*k, trgovec, B -f .' vica p:: izubijani. ': t KZ&KZTfKS f m™ ga Sfsnsi'cnje oci«^ 3?di»©stt. k uporabo vrta IšSem v so'n | legi. P^nu'tbe pod „Vrt** n* i ASSiCUHAZiONI GEME^AU IN TRIESTE (Ofcdn® zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena L 1831. t Pežsr bešuncl! an Peric v Tržičr Mor. - j _____ ___^____ eoael I . 174 oddaj .a i b Itr.i Staac*viinjo pieskrbljeno. J4t j fAj^ liiS na plin in olektriftna lož. stci. -V* \ ] JOHSU lUt ura fino, on. ra in atarirvkh -j -o '.. se preda. Acqnedc;to 24 J. levo. Gattei od J 11 -2 in o'i 4-6. {^^JifH poSteno post ežnico za ^mi hiina el1* i aa popoldne. — Plafa po dogovoru ■ Coranu;rciale 9 dvorišče, desno) IU. c.| . nn A 375 lic levo, vrtita t. 37. LI izborne raarsaie takoj proda Kupij; W lil se rabljeni pisaiiii itroji ter tudi po kvaijeai. Šivalni str jC bicildji iUl — A, Butjel a Stolna ml. 2. 231 i FrMAMNfi Anton Jerkife pos iye v arojeni ateljeju Vž!8?rUL T Trat*. Via del*© Poste it. 10. 4t>7 Išče se T l a sacsjareio in zelenjavo. Sia aa služba. Ponudbe pod »Gorenjsko* na Inser« odd. Edinosti. /skladi za jamstvo une 31. decembra 1914. K 480.9Mil5ti.23 Glavnica za za»«rovar»)e tKljci^ iinc «51. dcceiubra I914j K 1,25^16,563. PUCana podvraćila od leU do M. decem*f» 10U K 1.212,012,596^5, S 1 iaci? .-arjem 19Q1. is. droStvo uvelo i» livlieaskl cddelek aove dev&e pcsojc jiikJ.iricne naj\e2io hnlictcusliu. Povuariatl le sledeče u£0GJs:)3ti potice: ?. Vcliavuifc 'ahoj ed : e) biči^LCao iiail.vnii< in jih obrestuje najvišje po 4 vetje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pup la na va na in stoji pod kontrals c. kr. deielne v!a da. Zt varčevanje ima vpeljane 1 domaČe hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0> izven Kranjske pa proti 5 V4 obrestim in nroii najmanj 1 u/0 oziroma »/4 u/o odplačevanju na dolg. - V podpiranje trgovcev in obrt iknv ima ustanovlieno KREDITNO DRUŠTVO. mm I s I I i IIimBailBEllUS^BSiŠi