Poštnina plačava v gotovini. Leto XXII., št. 246 Ljubljana, nedelja 19» oktobra 1941X1X Cena cent 19 Upravništvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št- 31-22, 31-23, »1-24. •aseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. ftačuni pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.749 .ZKLJUCiNU ZASTOPSTVU za oglase lz Kr Italije m možema t va Ima Unione Pubbllciti Italiana S.A* Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—> za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ujuoijana, Puccinijeva uUca tt ft, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA tiiSCLUSIVA per la puobllcita di provenienza Italiana ed estera: Unione PubbliHta Italiana S. A^ Milano Nuovo bombardamento di Malta Tre apparecshi nemlci abbattuti In Africa — Scontri Sa* vorevcli alle nostre truppe nell'Africa orientale — Incur-sioni nemi che su Sira cu s a e Elmas JI Quart!er Generale delle Forze Armale comunica in data 18 ottobre 1941-XIX il seguente bollettino di guerra N.o 503: Apparecchi britannici hanno lanclato al-cune bombe sulla citta di Siracusa danneg-giando fabbricati e causando 24 feriti e quattro morti tra la popclazicne civile; altri aerei hanno compiuto un incursione su Elmas (Cagliari) senza arrecare danni. In Africa settentrionale vivaci azioni della nostra artiglieiia contro le poslzioui avversarie di Tebruk. citata nel Bollettino di ieri sono stati abbattuti dne bombardieri nemici. Nell'Africa Orientale aerei inglesl hanno attaccato nei giorni scorsi l abitato ed il campo di aviazione di Gondar: un appa-recchio č stato colpito dal tiro coniraereo ed e da conslderarsl perduto. Nel settori di Culquabert e di Celga scontri favorevoli alle nostre truppe. Oue-sta notte reparti della nostra aviazione hanno bombardato basi aeree di Malta. Gli obiettivi sono stati contrati. Novo bombardiran e Malte Tri sovražna letala sestreljena v Afriki — Za naše čete ugsdni spopadi v Vzhodni Afriki — Sovražni letalski napadi na Saracuzo in Elmas Durante Tincursione aerea su Bengasi Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 18. okt. naslednje vojno poročilo št. 503: ^Jigleška letala so vrgla nekaj bomb na mesto Sirakuza ln poškodovala poslopja ter ranila 24 oseb, 4 pa ubila med civilnim prebivalstvom; druga letala so izvršila napad na Elmas (Cagliari), ne da bi povzročila škodo. V severni Afriki je bilo živahno delovanje našega topništva proti sovražnim postojankam v Tobruku. Med letalskim napadom na Bengazi, ki smo ga navedli v včerajšnjem oročilu, sta bila scGtreljana dva sovražna bombnika. V vzhodni Afriki so angleška letala pretekle dni napadla kraj in letališče v Gon- darju: eno sovražno letale je bilo pri tem zadeto od protiletalskega topništva in ga je smatrati za izgubljeno. Na odsekih pri Culquabertu in Ce4gS so bili za naše čete ugodni spopadi. Ponoči so oddelki našega letalstva bombardirali letalsko oporišče na Malti. Cilji so bili zadeti. Napredovanje junaškega poveljnika v Gondarju Rim, 18. okt u. General armi|s»k$:v;. i bora Guglielmo Naši. ki povelju ie oborože nim silam v Gondarju. je bil. kaker ie bilo objavljeno v službenem li&tu vojnega mi nistrstva, zaradi vojaških zaslug imenovan za armiiskeea generala. Sestava nacionalistične na Japonskem Misija generala Toja je uspela in je že sestavil novo vlado, ki bo postavila svoj program na nacionalistično osnovo Tokio, 18. okt. d. General Hideki To jo, ki mu je Mikado poveril sestavo nove vlade, je danes zaključil posvetovanja ter že sestavil svoj novi kabinet. Zunanje ministrstvo v novi vladi generala Toja je prevzel bivši japonski poslanik v Moskvi šige-nori Togo. Vojno in notranje ministrstvo je prevzel sam general Tojo. Mornariški minister je postal admiral šigetaro šimada, trgovinski minister je šinsuke Kiši, minister za železnice in promet pa viceadmiral Ken Terajima. Ministrstvo za socialno skrbstvo, ministrstvo za poljedelstvo in gozdove, justično in prosvetno ministrstvo so ostala v istih rokah kakor v zadnji Kono-jevi vladi. Novi predsednik vlade Tokio 18. okt. u. Kakor smo že poročali, je prejel mandat za sestavo nove japonske vlade vojni minister v vladi kneza Konoja general Hideki Tojo. Hideki Tojo je znan v vojaških krogih po svoji veliki izobrazbi in strokovni sposobnosti, a tuli po svojih političnih načelih, ki v celoti odgovarjajo novemu nacionalističnemu pokretu. Novi predsednik japonske vlade je bil rojen v Tokiju 30. decembra 1884. Po svetovni vojni je bil v posebnih misijah v Švici leta 1919 in v Nemčiji leta 1921. Leta 1926 pa je prevzel vodstvo nekega oddelka v vojnem ministrstvu. Leta 1928 je bil imenovan za šefa mobilizacijske službe. Marca 1933 je bil kot general dodeljen vrhovnemu generalnemu štabu. Leta 1935 je postal poveljnik orožništva pri armadi v Kvangtun-gu v Mandžuriji. Marca 1938 je prevzel posle pomočnika vojnega ministra, junija 1938 pa vodstvo vojaškega letalstva. Februarja 1940 je bil imenovan za člana vrhovnega vojnega sveta, a od julija 1940 dalje je bil vojni minister v Konojevi vladi in je na tem mestu tudi ostal po pre-osnovi Konojeve vlade v juliju 1941. Nacionalistična osnova vladnega programa Tokio, 18. okt. u. Po pisanju agencije Domej ni pričakovati prav nobenih sprememb v dosedanji japonski politiki. Sestava nove vlade bo pomenila samo to, da bo storjeno vse za popolno zedinjenje vseh političnih tendenc v državi na osnovi nacionalističnega programa. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo nova vlada v celoti nadaljevala politiko prejšnje, zlasti v pogledu vojne na Kitajskem ter glede uresničenja japonskega življenjskega prostora na področju vzhodne Azije v smislu sodelovanja v okviru trojnega pakta. General Tojo ostane vojak Tokio. 18. akt. d. Predsednik nove japonske vlade general Tojo bo na podlagi posebnega dovoljenja mikada še nadalje ostal v aktivni vojaški Službi. To dovoljenje je od iročetki teja stoletja prvo, ki je bilo priznano kakemu japonskemu častniku z iz^.no maršala Teruči;a, ki je predsedoval japonski vladi leta 1914. ob vstopa v 5-pfrn'no vojno. Knez Konoje obolel Toki o 18. 0'kt (Domei ) Utrujen od težkih bremen ki jih je moral prenašati v dobi pred svojo demisijo je bil bivši predsednik japonske vlade knez Konoje sinoči prisili j en leči zaradi oboi dosti v svoji vili v Ogiikubo. Kakor je bilo mogoče izvedeti, knezova bolezen ni težje narave. Zaupna konferenca pri Rooseveltu Washington, 18. okt. u. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da so vse trgovske •ameriške ladje v japonskih in kitajskih vodah prejele ukaz, da takoj zapuste tamkajšnje luke zaradi novega položaja na Tihem Oceanu. Ameriško časopisje poudarja, da je Roosevelt naročil vsem udeležnikom posveta, ki je bil včeraj v Beli hiši, da strogo molče o vseh odločitvah, ki so se nanašale predvsem na zadržanje nasproti krizi, ki je nastala na Daljnjem vzhodu, ter nasproti sovjetskemu vojaškemu porazu. Iz zanesljivega vira pa se doznava, da ostane stališče Washingtona isto kakor doslej, le da ga označuje vedno večja negotovost navzlic drugačnim videzom, ki bi jih hoteli vzbuditi v njih nekateri ministri, zlasti Knox in Stimpson. Razvoj na Japonskem zasledujejo tukaj z zaskrbljenostjo. Navzlic predsednikovi prepovedi pa je vendar mornariški minister Knox dejal novinarjem, da Zedinjene države ne nameravajo odstopiti Veliki Britaniji 10 podmornic, ki so bile že obljubljene, temveč samo dve. Poslanska zbornica je včeraj z 259 glasovi proti 138 glasovom odobrila ukinitev 6. člena nevtralnostnega zakona, ki je prepovedal oboroževanje ameriških trgovskih parnikov. Načrt zakona je bil takoj izročen senatu. Roosevelt sam je bil strogo molčeč v pogledu japonsko-ameriških odnošajev, ko so ga novinarji vprašali, ali je še kaj nade za nadaljevanje diplomatskih razgovorov z Japonsko. Na pritisk novinarjev je izjavil samo to, da nima zanje prav nikakega sporočila o mednarodnem položaju. Mornariški minister je včeraj javil, da je bil ameriški rušilec »Carney«, najmodernejši ameriški rušilec, ki je vstopil v službo šele lansko leto in katerega tonaža znaša 1630 ton, torpediran, ko je bil v zaščitni službi v vodah zapadne Islandije. Po prvih informacijah škoda na rušilcu ni bila tako velika, da se ne bi bil mogel zateči v neko islandsko luko. Na tiskovni konferenci je predsednik Roosevelt izjavil, da je rušilec »Carney« plul točno na področju ameriškega zaščitnega pasu. Svojo izjavo je Roosevelt zaključil s tem, da ne namerava dati nobenega novega komentarja k temu dogodku, dokler ne bodo znane vse okolnosti, v katerih se je pripetil. Pripomnil je, da ni poročil o človeških žrtvah. Oborožitev ameriških trgovskih ladij Washington. 18. okt. s. Reprezentančna zbornica je sprejela včeraj z 259 proti 138 glasovom načrt zakona, ki pooblašča vlado, da poskrbi za oborožitev trgovinskih ladij. Načrt zakona je bil nato predložen senatu. Boji se nadaliuleio z vso silo Ofenzivne akcije v Rusiji se razvijajo dalje po načrtu — Na Atlantskem morju je bilo iz angleškega konvoja uničenih 10 ladij Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Napadalne operacije na vzhodu potekajo po načrtu. Bojna letala so bombardirala podnevi pristaniške naprave v Murmansku ter vojaško važne naprave v Moskvi in okrog nje. Tudi zadnjo noč so bili letalski napadi naperjeni proti Moskvi in proti oskrbovalnim napravam v Petrogradu. Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice zagrabile močno zavarovan konvoj, ki je bil na poti iz Severne Amerike v Anglijo, ko je vstopil v blokadni pas. V večdnevnih vztrajnih napadih so podmornice potopile 10 sovražnih trgovskih ladij, med njimi tri polno naložene petrolejske ladje, s skupno 60.000 br. reg. tonami. V nočnem boju proti zaščitnim oddelkom sta bila potopljena dva sovražna rušil ca. Pred Gibraltarjem Je potopila nemška < ^ ^ff nal°« na' tak°' ^u^^jet-__________ ^ ftrnV™ in#iin prestolnico m se umakne v notranjost države. Tudi sovjetska vlada :n člani diplomatskega zbora so zapustili Moskvo podmornica sovražno stražno ladjo, Bojna letala so bombardirala na angleški jugovzhodni obali več pristaniških naprav in potopila 4000-tonsko trgovinsko ladjo. Sovražnik nI priletel nad nemško ozemlje. Trenutni strateški položaj Stockholm, 18 okt. d. V ofenzivi proti Moskvi se zdaj bijejo ogorčene borbe največjega obsega jugovzhodno od Kalinina, na reki Moskvi in zapadno od Tuile. Vsa udarnost nemških oboroženih sil je naperjena direktno proti zadnjim sovjetskim obrambnim črtam pred Moskvo. Najhujši je nemški pritisk zapadno od Kalinina, kjer so nemške čete v veliki širini prodrle sovjetske obrambne črte ter zadele zdaj na Timošenkove oddelke, ki so se utrdili bližje proti Moskvi. Sovjeti so zgradili tu mečne postojanke, ki st na svojem ružnem krilu opirajo na rekr Voilgo Nadaljnji siloviti nemški pritisk odriva Timošenkove čete še nadalje vzhodno od Vjazme, kjer so v teku borbe pri Mo-žaisku. V njih je zapletenih ogromno ljudi in vojnega materiala. Čeprav so zveze Moskve proti vzhodu še proste, je položaj tak, da je videti padec Moskve povsem neizogiben. Navzlic skrajno trdovratnemu sovjetskemu odporu bodočnost sovjetskega odpora, sovjetskemu vojaškemu vodstvu ne bo preostajailo drugega, kakor umik v neizmerni llok, ki ga dalje proti vzhodu tvori veletok Volge. Na ta način pa se bo središče vojaških operacij premaknilo avtomatično bolj v južni smeri, kjer dopuščajo vremenske prilike tudi pozimi operacije velikega obsega. Mrzlične obrambne priprave v Moskvi Stockholm, 18. okt. d. Po' poročilih, k' jih je bilo mogoče dobiti s sovjetske meje se Moskva mrzlično pripravlja na poslednji odpor pred nezadržnim nemškim prodiranjem. Nanagloma so bile v moskovskih predmestjih na zapadnem sektorju zgrajene utrjene postojanke s topniškimi baterijami, s postojankami protiletalskega topništva in strojniškimi gnezdi. Betonski zidovi se še niso imeli časa utrditi m nosijo še nadallje svoje lesene opaže. V zraku nenehoma brne letala in po cestah se premikajo brezkončne verige vsakovrstnih vozil. Med njimi hite sanitetni avtomobili polni ranjencev, ki se vračajo s Timošesn-kovih obrambnih linij. V nasprotno smer pa hite mladoletni vojaki, ki je mnogim med njimi komaj 17 ali 18 let. Ta mladina in pa veterani iz preteklih vojn so poslednje sovjetske rezerve, ki odhajajo kot oja-čenja pred Moskvo. Povsod pozivajo letaki prebivalstvo k utrjevalnim deiom. na kopanje strelskih jarkov in protitankovskih pasti. Teh del se udeležuje tudi šolska mladina Oblastva sri na vse načine prizadevajo potlačiti naraščajočo vznemirienost moskovskega prebivalstva in obdržati življenje kolikor mogoče v vsakdanjem toku V nekaterih tovarnah orožja se še dela toda večina delavstva je bila poslana dalje proti vzhodu in tovarne se demontirajo Letalski alarmi se vrste drug za drugim in tako se delo še v poslednjih tovarnah zmerom znova ustavlja. Bern, 18. okt. s. L.-»ti doznava jo z Londona. da je uradna angleška agencij* objavila, da je angleška vojaška rr.isija v Mo- Zmagovite operacije italijanskega zbora Z vzhodnega bojišča, 19 okt s. Vojne operacije proti sovjetskem silam, ki so še sposobne za borbo in važnejšim postojankam, kj so še v sovražnih rokah, so se v zadnjih dneh ojačile Sovražnik, ki očitno že sluti usodo, kj ga čaka. se skuša na vse načine izmakniti se udarcem italijanskih in nemških sil ter se skuša umakniti na oddaljenejše postojanke ln zaplesti v borbo manjše oddelke tako, da bi bil nasproti njim spričo svoje velike množine vojnih potrebščin v premoči. Obkoljevalni manevri osnih sil pa ovirajo sleherno sovražno operacijo v tem pravcu. Italijanske sile so spričo dosedanjih upehov vedno bolj navdušene za borbo in vedno bolj prepričane o svoji zmagi. Na področju, na katerem se bore, se je nasprotnik umaknil proti vzhodu. Takoj ga je pričela zasledovati bria kolona, ki je morala prestati velike težave zaradi neugodnih vremenskih prilik in nemogočih cest Zasledovanje pa ima dvojen namen, sovražniku ne gre dati niti trenutek miru ln treba je prodirati vzporedno z oddelkom nemških oklopnih sil. Italijanska konjenica in baterije s konjsko vprego so se pri tem izkazale z izredno brzino in odpornostjo. Italijanski ekspedicijski zbor je poslal za sovražnikom tudi motorizirano kolono črnih srajc, bersaljerjev in topništva. Potemtakem je sedaj v teku nova borba med italijanskimi in sovjetskimi četami. Skupine italijanskih letal neposredno sodelujejo z italijanskimi oddelki. Italijanska izvidniška letala so kljub slabemu vremenu izvedla celo vrsto poletov, pri katerih so zbrala važne podatke o razvrščanju sovražnih sil Italijanska bojna letala pa slej ko prej obvladajo ozračje nad bojiščem. V zadnjih dneh so imela celo vrsto spopadov s sovražnikom, ki so se vsi končali z njihovo zmago. Velike sovjetske izgube pri Petrogradu Stockholm, 18. okt. d. V petrograjskem radiu je imel v petek vojni minister petro-grajskega okrožja govor, v katerem je priznal velike izgube, ki so jih imeli Sovjeti doslej v obrambi Petrograda. Petrograjski vojni komisar je med drugim dejal, da nasprotniki »zmerom bolj prodirajo proti najvažnejšima središčema sovjetske dežele, proti Moskvi in Petrogradu. Sovražnik — tako je izjavil petrograjski vo;ni komisar — je trdovraten in pošilja v borbo zmerom nove vojaške sile. Na naši strani smo morali zabelež-ti velike izgube«. Vojni minister Petrograda je nato povedal, da se »na vseh petrograjskih trgih prebivalstvo vež-ba v vojni spretnosti«. Dejal je, da je bilo že več tisoč petrograjskih delavcev poslanih na obrambne črte Petrograda. Nerealna angleška obljuba Rim. 18. okt. s. Agencija R enter poroča, da je Anglija obljubila Rusiji 30.000 tankov. Agencija pa ni povedala, v kolikih letih bodo te vojne potrebščine Rusom izročili. Dejansko take Reuterjeve trditve" nič več ne učinkujejo, marveč kažejc, da v Angliji vedno bolj izgubljajo čut za realnost. Angleška kritika ruske strategije Berlinske ugotovitve o spremenjenem gledanju angleških strokovnjakov na boje v Rusiji Berlin, 18. okt. s. V tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem zasledujejo angleške kritike na naslov sovjetskih strategov in to s strani onih vojaških strokovnjakov, ki so še pred nekaj tedni peli slavospeve obrambni iznajdljivosti sovjetskih generalov. Sedaj ti kritiki ugotavljajo, da so se trije sovjetski maršali pustili zaslepiti po nemški strategiji, ki je od vsega poietka skušala sovražnika obkoliti, ga odrezati od dobavnih žil in ga končno uničiti. Ta cilj je bil povsod dosežen. Rusi so povsod odprli Nemcem in njihovim zaveznikom sigurne predore do drugih važnejših življenjskih vozlov Sovjetske Unije, ki jih bo sedaj s preostalimi sovjetskimi četami težko braniti. Dosedanje težke izkušnje očivldno niso nič pomagale. Verjetno bi Moskva še ne bila pred padcem, ako bi bil Timošenko, ko je spoznal nevarnost obkolitve, naglo umaknil svoje čete na črto, ki jo skuša sedaj obupno, a brez učinka braniti. Ta njegov poizkus pa nI samo obupen, temveč tudi nevaren: Nemci so namreč po predoru zunanje obrambne črte v smeri proti Zakovsku ln jugovzhodno v smeri proti Tuli odprli nove klešče, ki bi mogle zajeti ne samo sovjetsko prestolnico, temveč tudi sovjetske armade, ki se jim je posrečilo uteči obkolitv! pri Vjazmu ln Br- jansku. To bi pa imelo praktično za posledico, da ne bi bilo mogoče vzhodno od Moskve postaviti nobene nove obrambne črte. Angleški vojaški strokovnjaki so nadalje polni nasvetov sovjetskim generalom. Stalin bi po njihovem mnenju moral sedaj v najkrajšem času ustvariti praznino med sovjetsko in nemško vojsko. Le manjši oddelki naj bi zavlačevali napredovanje sovražnika, predvsem pa naj bi sistematično rušili posamezna industrijska središča ter druge vojaško pomembne naprave. Le na jugu naj bi se storilo vse, da bi se ohranila obrambna črta na Donu, v vsakem primeru pa na Kavkazu. Iz teh londonskih kritik izvajajo v berlinskih krogih naslednje ugotovitve: 1. Angleški vojaški strokovnjaki sami sedaj priznavajo to. kar so doslej zanikali, da je namreč nemška strategija tudi v Rusiji sistematično dosegla vse začrtane cilje, 2. da je Stalin izgubil svoje najboljše sile, 3. da so nade v postavitev novega bojišča zelo majhne. 4. da gre Angležem samo za to, da bi se ustvarile nekake periferične obrambne črte na robu njihovega ogroženega imperija, v prvi vrsti na Kavkazu. Zelo značilna je nadalje trditev nekega londonskega lista, ki daje med vrstami razumeti, da je treba poraze pri Brjansku in Vjazmi pripisati izdajstvu nekaterih ruskih generalov. S takimi trditvami se očivldno skuša zmanjšati obsežni pomen zmage nemškega orožja ter istočasno pripraviti Stalina, da bi se posluževal generalov, ki bi bili pripravljeni izvršiti popolno revizijo dosedanjih zmedenih strateških načrtov treh maršalov. Glede Kavkaza je treba nadalje še zabeležiti Izjave zastopnika ameriškega poslaništva v Ankari. Ameriški diplomat je priznal, da so zmage zavezniških čet popolnoma prekrižale nade, načrte ln priprave Anglosaksoncev. Po mnenju Istega diplomata nI pričakovati letos nobenih večjih dogodkov. Predsednik Roosevelt pa je ponovno poudaril, da bodo ameriške pošiljke Sovjetski uniii postale dejansko učinkovite šele leta 1942. Mogoče je res. da Timošenkove sile ne morejo več zaustaviti nemškega prodiranja proti Donu. V tem primeru bi morala stopiti takoj v akcijo armada generala Wave!la. Prav zaradi tega je bila sklicana te dni trojna konferenca v Teheranu. Jasno je, pripominja organ nemških oboroženih sil. da je namen izjav ameriškega diplomata, še nadalje podžigati utvare kavarniških strategov v Angliji ln Ameriki. V resnici pa so one najzgovornejše potrdilo Izredne resnosti položaja. Iz njih je razvidno, da se nekateri že skušajo sprijazniti z misli io o ponolnem ruskem porazu ter opozarjajo zaradi tega že sedaj na strateške ln politične posledice tega dogodka. V tem smislu si je mogoče tolmačiti tudi izjave majorja Attlea, ki je v svolem eovoru nred obrambno komisijo govoril tako. kakor se navadno govori v dobi smrtnonevarnih kriz. L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana e il Delegata germanico per 1'emigrazione rendono noto che, in seguito ad accordi conclusi fra U Governo italiano e il Governo germanico, gli allogeni tedeschi stabiliti nella provincia -letu je namreč Duce nagle spoznaj zelo komplicirani in popolni ustroj tega štirimotornika. Sedaj on vodi sigurno z bistrim pogledom. V notranjosti letala je mir. Pred našimi očmi imamo vojno, ki je bila tu še včeraj: nekaj desetin kilometrov nap ej se v tem trenutku vnovič bore naši fantje iz ekspedicijskega zbora ramo ob rami z nemškimi tovariši. Tako smo med Ducejevim obiskom pri Hitlerju leteli 2000 km na boj šču evropske civilizacije proti boljšev:škemu barbarstvu. Eksc. Visoki Komisar na obisku v Zagrebu Zagreb, 18 okt. s. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Ekscelenca Grazioli si je včeraj ogledal Zagreb. Se v dopoldanskih urah je bil v notranjem ministrstvu pri notranjem ministru Artukoviču. V spremstvu vicekomandanta fašistične misije v Zagrebu, nacionalnega svetnika Ber-gamasehia, hrvatskega konzula v Ljubljani Ivaniča in svojih najbližjih spremljevalcev se je Visoki Komisar odpeljal nato v Poglavnikovo palačo, kjer se je sestal s Poglavnikom. Razgovor je bil zelo prisrčen. Pred predsedstvom vlade je Visokemu Komisarju izkazal vojaške časti oddelek ustaške milice. Ob 13 je tajnik ustaškega pokreta Blaž Lorkovič priredil obed na čast Ekscelenci Grazioliju. Udeležili so se ga tudi notranji minister in zagrebški župan. Popoldne si je Visoki Komisar v spremstvu dr. Lor-koviča in župana Wernerja ogledal delavsko naselbino, ki jo grade na periferiji Zagreba. Pozneje je bil v centralnih prostorih ustaškega pokreta, kjer so ga sprejeli tajnik dr. Lorkovič in njegovi sodelavci. Zvečer je zunanji minister Mladen Lorkovič priredil večerjo v čast gostom. Pri večerji so bili vsi glavni prvaki ustaškega pokreta Določbe o prostovoljni odselitvi Nemcev iz Ljubljanske pokrajine Na drugem mestu prinašamo uradno objavo, s katero sporočata Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc, Emilio Grazioli in nemški preselitve«« pooblaščenec dr. Wollert, da je dosežen sporazum o odselitvi Nemcev iz Ljubljanske pokrajine in obneme objavljata navodila za one, ki se nameravajo izseliti. Objava pravi v uvodu, da imajo na osnovi sporazuma, sklenjenega med italijansko in nemško vflado, oni pripadniki nemške narodnosti, ki imajo svoje stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini, ali so v njej rojeni in vanjo pristojni, pravico preseliti se v Nemčijo in vzeti s seboj tudi svoje premoženje. Enako pravico imajo v Ljubljanski pokrajini bivajoči nemški državljani. Preselitev je za te in one prostovofljna. V nadaljnjih odstavkih, daje uradna ot>-'ava obvezna navodila vsem onim, ki se bodo poslužili preselitvene pravice Svojo odločitev morajo najkasneje do 20. novembra t. 1. osebno aJli po pooblaščencu prijaviti županstvu svojega bivališča. Izpolniti morajo dvojno, enako se glasečo izjavo, prvo za Visoki Komisariat in drugo za nemškega prešel i tvenega pooblaščenca. Prav tako morajo do istega roka oni. ki hočejo vzeti s seboj svoje premoženje v dvo;ni, enako se glaseči prijavi točno navesti vse svoje premično in nepremično imetje z morebitnimi terjatvami in dolgovi vred. Tudi od teh prijav je prva za Visoki Komisariat, druga pa za preseli tvenega pooblaščenca. Formularji za prijave obeh vrst m vse potrebne podrobne informacije so interesi-rancem na razpo^go pri občinskih uradih ter pri nemški preseli t veni komisiji v Ljubljani in Kočevju. Obvezna prijava in izročitev krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komi-sariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani; zaradi nujne potrebe ureditve razdeljevanja, trgovanja in potrošnje krompirja, potreb in prehrane prebivalstva pokrajine in na podlagi čl. 4. uredbe št. 99 Visokega komisariata ž dne 11. septembra 1941/XIX razglaša: 1) Prijavo pridelka krompirja, kakor je odrejena po čl. 1. uredbe št. 99. morajo poslati pridelovalci pristojnim občinam do 20. oktobra t. L 2) Občine morajo dospele prijave razvrstiti po posameznih vaseh (naseljih) in po abecednem redu (po priimku), jih morajo sešteti in shraniti v eno ali več map s seznamom, ki vsebuje naslednje podatke: a) zaporedna številka, ki ustreza številki prijave; b) priimek in ime pridelovalca; c) bivališče pridelovalca; d) količino prijavljenega krompirja v kg. Občine morajo te prijave s seznamom obdržati tako, da so >Prevodu« vsak čas na vpogled. Drugi izvod morajo poslati občine Prevodu najpozneje do 22. t. «n. 3) Vsak pridelovalec bo smel obdržati' a) 80 kg krompirja za vsakega člana družine; b) 20 stotov semenskega krompirja za vsak hektar zemlje, posajene s krompirjem. Ža krmljenje prašičev bo vPrevod* določil količino krompirja, ki ga smejo pridelovalci obdržati. Ta količina bo določena z ozirom na število prašičev, namenjenih za pitanje in z ozirom na razpoložljivo količino prašičje krme to hraniv, ki jih ima-'o posamezna gospodarstva. Ostali pridelek bodo morali pridelovalci Izročiti po predpisanih cenah trgovcem na debelo, ki jih bo »Prevod« pooblastil; izročiti bodo morali krompir v kraju, na dan in ob uri ki jo bo določil »Prevod« ln sporočil po občinskih uradih. 4) Do dneva predaje pridelovalci ne bodo smeli prodati nikake količine krompirja nikomur, razen tvrdkam, ki jih bo Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino pooblastil in to po predpisani ceni. Policijskim oblastvom je naročeno, da budno pazijo tako, da ne bo noben krši-teli ušel zasluženi kazni. Delegat Visokega komisarja za Ljub« ljansko pokrajino: Podpolkovnik Carlo Strada 2e z naredbo od 11. septembra t 1. je yisoki komisar za Ljubljansko pokrajino predpisal obvezno prijavo proizvodnje krompirja (in suhega fižola). Pri tej nared-bi so prijavne obveznosti izvzeti le tisti, ki pridelajo manj ko 500 kg krompirja. Z omenjeno naredbo je bil pokrajinski Prehranjevalni zavod (Prevod) pooblaščen, da Po potrebi organizira in vzporedi razdeljevanje, trgovino in porabo krompirja. Z odredbo delegata Visokega komisarja podpolkovnika Karla Strade je sedaj določeno, koliko sme pridelovalec obdržati za vsakega člana družine in za vsak hektar zemlje, posajene s krompirjem. Za krmljenje prašičev pa bo potrebna količina še določena. Ze naredba od 11. septembra določa, da se sme prijavljeni krompir prodati le Prevodu ali ustanovam in tvrdkam, ki jih Prevod za to pooblasti. Z novo odredbo je sedaj še dodatno določeno, da morajo oni, ki so dolžni prijaviti pridelek krompirja, ta pridelek po odbitku potrebe za lastno prehrano, za seme in za krmljenje izročiti po predpisanih cenah trgovcem na debelo, ki jih bo Prevod za to pooblastil, in morajo krompir izročiti v kraju na dan in ob tiri, ki jo bo določil Prevod. Kakor nam sporoča Prehranjevalni zavod. je od 14. t. m. naprej prepovedan tudi prevoz krompirja izpod 50 kg brez posebne prevoznine, ki Jo izdaja Prevod. Gospodarske vosti = Razvoj italijanskega gospodarstva s kovinami. Iz Rima poročajo, da so v kor-poraclji za kovinsko industrijo razpravljali pod predsedstvom Ministra za korpo-racije Riccija o raznih vprašanjih, ki se tičejo Italijanske preskrbe 8 kovinami. Korporacija je lahko ugotovila, da se je proizvodnja izdelkov lz železa daleč dvignila v primeri s predvojno dobo ln lahko krije vsako vojno potrebo v sedanjosti in bodočnosti. V korporaciji so razpravljali o vprašanju pridobivanja železa iz peščene železne rude ob Italijanski obali. V proizvodnji aluminija je dosežen avtarkičnl načrt za leto 1941/42 in bodo zgrajene nove naprave. Povečana bo tudi proizvodnja cinka. = Opozorilo trgovcem ln Indnstrljcein. Visoki komlsarijat je poslal Združenju trgovcev v Ljubljani naslednje opozorilo: Javljeno Je bilo da nekateri industrilcl ln trgovci z nehranllnlml proizvodi prodajajo tako blago, za katero vlada veliko povpraševanje, le po pogoju, da kupci vzamejo obenem tudi blago, po katerem je manjše povpraševanje. To predstavlja težko zlorabo, ki jo je treba takoj zatretl. Zato pozivamo združenje, naj opozori svoje člane, da nihče ne sme odkloniti prodaje proizvodov svoje stroke ali svoje obrti po določenih pogojih in cenah ln da bodo kršitelji strogo kaznovani. — Povišanje glavnice Hrvatske udro-žene banke. Občni zbor delničarjev Hrvatske udružene banke (prej ugoslovenske udružene banke) je te dni sklenil, izplačati upnikom specialnega rezervnega fonda vse njihove terjatve do tega fonda v višini 14.8 milijona kun in se odpovedati zažčiti po uredbi o zaščiti denarnih zavodov. Pravice prioritetnih in temeljnih delnic se izenačijo, delniška glavnica pa se poviša od C0 na 100 milijonov kun. = Povišanje cene jedilnem : olju na J hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je glede na višje odkupnim ccm; /.a jončn:čao seme odredil nove višje cene za olje iz sončničnega semenja, in sicer na 36.13 do 37.10 kune franko tvornica. K tej ceni se pribijejo še stroški veletrgovca in detaj-lista, za dobiček pa sme vrhu tega zaračunati veletrgovec 1 kuno, detajlista pa 1.25 kune, tako da bo cena olju v nadrobni prodaji nekaj nad 40 kun. = Hrvatska proazvodmja železa. Iz Zagreba poročajo, da se ceni celotna hrvatska potreba železa in izdeixov iz železa skupaj s potrebami železnic na letnih 175.000 ton; od te količine krije sedaj Hrvatska 77.000 ton z lastno proizvodnjo v železarni Zenici, v Tvornici strojev in vagonov v Slavonskem brodu, v Osiješki livarni in tvornici strojev in v Tvornici železnih izdelkov v Karlovcu. Produkcijska kapaciteta teh tvornic pa se lahko na podlagi razpoložljive železne rude in razpoložljivega starega železa poviša za nadaljnjih 25.000 ton. Zlasti namerava Hrvatska povečati lastno proizvodnjo kovne-f * železa, pločevine ln profilnega železa. Za povečanje proizvodnje pa je treba zasigu-rati ustrezajoče količtne koksa, in sicer v višini okrog 160.000 ton letno. Ker Hrvatska lahko na leto izvaža okrog 400.000 ton želetne rude bo skušala doseči primerne kompezacijske kupčije, tako da bo za izvoženo železno rudo lahko uvozila koks. = Prihodnjo spomlad bo Hrvatska lahko že izvažala živino. Kakor je znano, je v italijansko-hrvatskem trgovinskem sporazumu določeno, da Hrvatska zaenkrat ne bo v Italijo izvažala goveje živine in svinj, in sicer zaradi tega, ker trenutno sama nima na razpolago dovolj živine. Po hrvatskih ugotovitvah se je zaradi vojne in pomanjkanja krme (zlasti koruze) stanje prašičjereje letos zelo poslabšalo in je število prašičev nazadovalo za 25 do 30 odstotkov. Tudi številčno stanje goveje živine se je zmanjšalo. S tem pa ni rečeno, da Hrvatska ne bo mogla v bodoče izvažati živine in svinj, saj se živinoreja lahko v razmeroma kratkem času zopet dvigne. Letošnja dobra letina koruze bo mnogo pripomogla k temu, da se bo pra-šičjereja zopet naglo dvignila. V strokovnih krogih računajo, da bo prihodnjo spomlad Hrvatska lahko že izvažala govejo živino in svinje. Iz nekdanje banovine Hrvatske se je na leto izvažalo 28.000 glav goveje živine, 28.500 svinj in preko 8000 konj. Tudi pred letom 1914. je Hrvatska v znatnem številu izvažala živino. Sedanji državi Hrvatski so seveda priključene tudi pasivne pokrajine Bosne, Hercegovine in Dalmacije, zato izvoz ne bo mogel doseči onega obsega, kakor prej, vendar bo Hrvatska imela navzlic potrošnji pasivnih pokrajin na razpolago še dovolj goveje živine in svinje za izvoz. — Reka bo Izvozna luka za madžarski les. Po priključitvi Karpatske Ukrajine in zlasti Sedmograške se Je znatno povečala madžarska proizvodnja lesa, tako da ima sedaj Madžarska deloma že izvozne presežke, in sicer predvsem v bukovini. Madžarska vlada namerava bukovtno izvažati predvsem preko reške luke. V tej zvezi je bila na iniciativo reških finančnih krogov ustanovljena transportna družba z namenom, pospeševati trgovino med Reko na eni strani ter Madžarsko ln Hrvatsko na drugi strani. — Uveljavljenje nemške ccrifiske tarife v Poljski generalni guberniji. Z odredbo generalnega guvernerja je bila v Poljski generalni guberniji uvedena nemška carinska tarifa, med tem ko je doslej v načelu veljala še prejšnja poljska carinska tarifa. — Švicarsko-madžarski trgovinski sporazum. Iz Budimpešte poročajo, da je bil t^ dni med Madžarsko in Švico podpisan trgovinski sporazum, ki bo veljal od 1. oktobra t. 1. do 1. oktobra prihodnjega leta. Madžarska se je zavezala, da bo dobavila Švici v prvi vrsti perutnino, jajca, sezonsko sočivje, cevi za radijske aparate, premog in steklarske izdelke, v omejenih količinah pa tudi sladkor. Švica pa se je zavezala dobaviti madžarski stroje, strojne dele, optične instrumente in tekstilno blago. = Veliko francosko konverzljsko posojilo. Ne lavno smo poročali o velikem posojilu za konverzijo 5®/0 zakladnih bonov in bonov za narodno obrambo za 4% amortizacijsko posojilo, ki bo teklo 50 let Ponudba konverzije je obsegala državne papirje v nominalni vrednosti 39 milijard frankov. Sedaj poročajo iz Pariza, da je vpisovanje posojila predčasno zaključeno. Konverzija zakladnih bonov je uspela do štirih petin sedanjega obtoka. Nepričakovano velik uspeh so imeli vpisi novega posojila v gotovini, ki se cenijo na 12 milijard frankov. Ni pa uspela konverzija bonov za narodno obrambo, ker imetniki teh bonov niso hoteli v zameno vzeti obveznic novega dolgoročnega posojila. Umrla je v Zagrebu po daljši mučni bolezni gospa Marica Pražič roj. Fadljevič, soproga upok. bilježnika G jure Pražiča, vzorna žena in dobra mati svojim otrokom, ki so zdaj že vsi preskrbljeni. Njen Miroeoiu v Zagrebu. Domačim tudi naše sožalje! ... kjer se toči kraški teran Duttogliano — Dutovlje V valoviti kraški panorami se je v povojni dobi posebno razvilo središče Komen-skega Krasa. To je ponosni Komen (Co-meno), ki je lično zgrajen sredi Komenske planote, posejane vse naokoli s kupi kamenja, »grižami« in ogradami. Starinski je ta Komen. Zal je stari arhiv zgorel, ostal pa je še arhiv iz 1. 1500. Komenski zgodovino-ijub mi je izrazil domnevo, da je bila tukaj okoli 1. 1200 cerkvena oblast, sedež jezuitske komende, po kateri je dobila menda prestolnica zapadnega Krasa svoje ime. Sicer je Komen ena najprijaznejših kraških naselbin. Obkrožajo ga vzgledno obdelana polja, prijetni gozdiči z igličastim ter listnatim drevjem, ki privabljajo v Komen vsako leto številne Tržačane in Tržačanke. Posebno živahno skrb posvečajo Komenci sadjarstvu, ponosni so na svoj vzorni vrt-sadovnjak. Omeniti je tudi vzgledno urejeno državno drevesnico, ki služi za pogozdovanje Krasa. Komenske in okoliške domačije so zelo preproste, toda čiste, čedne. Zidane so vse na kraški način. Vsaka hiša ima svoj hodnik, ki je po zatrdilih Kraševcev zelo praktičen. Tisti, ki ga nima, niti ne ve, kaj bi imel z njim. Na hodniku lahko sušiš pridelek, vanj lahko zapreš tudi deco in si potem brez skrbi. Vhod v domačijo je s ceste; prideš najprej na »borjač«, dvorišče, kjer so latniki. Komenski prebivalci, ki so po večini trgovci, obrtniki, kmetje in vinogradniki, so ponosni na svoje čedne, snažne domačije. Ponašajo se pa lahko tudi z rujnim teranom, saj je Komen eno izmed slovitih središč terana, pa tudi z izvrstnim sadjem, črešnjami, breskvami in hruškami. Pridelek je dvojen, po žitu se pridelata še ajda in repa. Cerkev — razpet dežnik In druge stavbne zanimivosti Po komenskem okolišu najdeš številne zapuščene kaverne iz svetovne vojne, tukaj je pokopališče z grobovi 1500 avstrijskih vojakov. Krasijo pa Komen in njegovo okolico številne lepe, zgodovinske stavbe. Tako je komenska župna cerkev sv. Jurija največja podeželska cerkev na Goriškem. Četrt ure odtod je v Svetem zanimiva cerkev sv. Egidija oz. sv. Tilha, kakor pravijo Kra-ševci, ki je zidana v obliki razpetega dežnika. Zraven cerkve je krasna, košata, več-stoletna lipa. V cerkvi Marije Device Oberšlajnske, ki je znana romarska pot Kraševcev in Vipavcev, so lepe freske, deloma iz 16. stoletja. Dočim poteka cerkev sv. Tilha iz 1. 1550, sega oberšlajnska cerkev v 1. 1300. Obnovljena je bila 1. 1700, slikal jo je slavni Quaglia. Na zunanji strani cerkve v Volčjem gradu je opaziti rimski napis, ki govori o neki patricijki Volcia. Zanimiva je konica zvonika, ki je sestavljena iz zvrnjenih črk S. Vas je polna starih kamnosekov, odlikuje se po svojih kamenitih vhodih (pertonih) na borjače. Tukaj je bil zgrajen tabor, skozi katerega gre stara rimska cesta. V škrbini, ki je v Trsteljevem varstvu in kjer pelje cesta preko znanih »železnih vrat« s Krasa v Vipavsko dolino, je zanimiva predvsem zunanja arhitektura cerkve. Po izjavi dr. Wal-cherja spominja ta zunanja stran cerkve na padovansko katedralo sv. Antona. Obzidje na Sv. Katarini in Sv. Martinu pa priča o starodavnem gradišču, ki je bilo zgrajeno v dobi turških napadov. Tudi industrija kamna se je v komenski okolici zelo razvila, saj je tod okoli precej kamnolomov in mnogo zelo iskanega kraškega marmorja, ki ga lomijo v najrazličnejših odtenkih in kvalitetah od školjkasto sivega do popolnoma črnega. Pravijo, da nadkriljuje ta kamen po trdoti celo nabrežinskega. žal se ti skladi kmalu končajo. Kljub temu pa se opaža živahno iskanje in povpraševanje po njem, saj ponujajo celo po 5000—6000 lir za kubični meter. Posebna zanimivost na Krasu so tudi stari kali, nekoč napajališča za živino. Povsod so raztreseni po okolici. Danes jim pravijo jezerca. Navadno so polna zlatih ribic. »Krompirjeva jama" — vojno zatočišče Iz Komna, ki šteje kot občina okoli 6000 prebivalcev in ima 24 frakcij, gredo lepo, sodobno urejene ceste v vse smeri: proti Gorici, Trstu, Dutovljam in naprej proti Sežani, Divači in pivškemu Krasu. Prva cesta te pelje mimo pomembnih se-lišč, ki so tesno povezana s potekom bojev v prejšnji svetovni vojni. Vojščica je . polna vojnih spominov. Kostanjevica J ima svoje ime po gaju kostanjev, ki je nekoč krasil naselbino. Niti en kostanj ni preživel svetovne vojne. Od Kostanjevice je ostal le kvadratni meter cerkve, odkoder so potem svet spet razparcelirali. V bližnjih breznih in jamah so imele večje avstrijske vojne formacije svoje naravno kritje. Znana je med drugim »Krompirjeva jama«, kamor se je lahko zateklo do 500 vojakov. V bližnji Seli je tudi polno vojnih sledov, utrdb in kavern. Na »Govcu« je spominska plošča. V Opatjem selu, ki je bilo nekoč selo kakšnega opata, je ostala v svetovni vojni le šola in nekaj dreves. V povojnih letih je vstalo popolnoma novo, obnovljeno Opatje selo. Druga cesta je speljana proti slavni N a-b r e ž i n i (Aurisina) in naprej proti Trstu. Ob tej cesti je Gorjansko, kjer je lepo urejeno vojno pokopališče z grobovi 1000 avstrijskih vojakov Lepi borovi gozdovi pri-jajo zlasti bolnim na pljučih. V S e m p o-1 a j u lomijo rdečkast marmor. Pri S 1 i v-jem nad šempolajem je 70 m globoka »Jama stolpov«; stalagmiti imajo obliko stolpov. Na hribu Sv. Lenarda pri Trnovici so razvaline tabora. V seslja nskem okolišu pa so M a v h i n j e. V bližini je iz svetovne vojne znana Grmada (325 m). Kraški raj Tretja smer pa gre naravnost v osrčje Krasa in naprej mimo Sežane v Divačo ter v prelepe predele pivškega Krasa. Mimo Pliskavice, kjer so te dni blagoslovili nove cerkvene orgle, Kosovelovega in Krajne vasi te pripelje udobna cesta skozi krasen borovec na rajsko dutoveljsko-tomajsko polje. Ko da bi presekal prt prirode te nepričakovano zanese iz tipično kraškega okolja v novo pokrajino, ki je vsa v zelenju in njena rast zadivi pogled, povzdigne občutje. Tukaj je T o m a j, kraški raj, in sosedne letovi-ščarske Dutovlje; širi se vonj po teranu, ki v kraškem osrčju sprejema ter oddaja najžlahtnejše sestavine. Po tomajsko-dutoveljskem polju se preliva bohotna rast v žaru in čaru zeleno rdečkaste barve, ki je tako značilna za te-ranske vinograde, napeljane v obliki slikovitih hodnikov, padajoče in vzpenjajoče se v terasah. V tem rajskem delu Krasa uspeva vse. Rod za rodom je kopal kamenito zemljo, dokler ni prišel do plodne, rdeče zemlje. Nanosil jo je na določen del, izkopano kamenje pa nasul nazaj v jamo. V borbi stoletij je zrastel en sam vrt, edinstven v svoji očarljivi lepoti. Milo podnebje privablja letoviščarje, vse polje je v dobrem zavetju pred burjo. Stoletni kostanji in hrasti dajejo tomajski okolici hlad in naraven okras; Dobravlje, Utovlje, Malo (Filipčje) in Veliko (Grahovo) Brdo so v njihovem prijetnem varstvu. T o m a j ima menda svoje ime po tolmunu in je starinska naselbina. Vrh tomaj-skega tabra je bil nekoč orjaški grad s 24 stolpi; danes so sledovi poslednjega, ki se je ohranil. Starinske so tudi cerkve, župna cerkev sv. Petra in Pavla je iz 1. 1637; Tone Kralj jo je lepo poslikal. Podružnična cerkev sv. Justa v Utovljah je z 1. 1555, v Križu iz 1. 1450, na šepuljski gmajni iz 1. 1470, v Britofu v Tomaju pa celo iz 1. 1200. Ob pogledu na sivo davnino pa niso Tomajci pozabili na vsakdanje življenje in dolžnosti. V njih je zelo razvit čut za pametno gospodarstvo. Imajo gospodinjsko šolo, po- sluje pa tudi kmečka posojilnica. Sadjarstvo in živinoreja dobro uspevata. Obilo mleka gre dnevno iz tomajskega okoliša v Trst. Tukaj je živel ln deloval župnik, kanonik pok. Matej Sila, znan po svojih zgodovinskih spisih; tukaj je 50 let poučeval petje pokojni Anton Kosovel, ki je že s 15. letom uspešno nastopil s svojim zborom na pevski tekmi in ki je bil izreden glasbeni talent; tukaj se je rodil v domačiji ljub-beni talent; tukaj se je rodil v domačiji ljubljenih bratov in sester nepozabni pok. pesnik Srečko Kosovel. Ob tomajskih navdihih je zorela njegova pesniška veličina. In nasproti Tomaju znani Avber, ki ima slično lego ko Tomaj. Tudi Avber je eno izmed središč sočnega terana. Tukaj lomijo črn marmor z lepimi, sivimi lisami. Na Gradišču je bil nekoč v rimski dobi grad, o čemer pričajo razne izkopanine. V okolici je črni skriljasti apnenec, ki vsebuje okamenine alg, rib, storžnjakov. Znani sta votlini Trepčica in Jazbina, kjer so živeli kraški praprebivalci z jamskimi medvedi. Pri Ponikvah je podzemeljska jama Draga, ki je dolga okoli 300 metrov. Avber je rojstni kraj znamenitega graditelja v ladjedelstvu višjega inženjerja Josipa P e g a n a. V prijaznih S e p o 1 j a h je mlin, žaga in velika, sodobna mlatilnica Antona in Draga Turka. Gradišči sta bili tudi pri Sv. Mihaelu nad štor-jami in v Gradnjah. V sosednih Dutov ljah (Duttogliano) si po slabi polurni hoji od Tomaja. Ob cesti je precej visoko zidovje, ki obdaja vsako domačijo. Tako je v vsem tem okolišu. Grozdje zori večinoma na latnikih, vendar pa je tudi nekaj vinogradov vipavskega tipa. Tudi v Dutovljah je milo, solnčno podnebje; kraj je zelo priljubljeno letovišče Tržačanov. Tukaj je tudi lep sanatorij uradniške družbe »Mutua«. Poleg terana in sadja uspeva predvsem živinoreja, mlekarstvo Nešteto mlekaric pelje vsak dan mleko v Trst. V občini, ki šteje okoli 2000 prebivalcev, živijo po večini trgovci, obrtniki, kmetje in vinogradniki. Nedavno je tukaj preminil ugleden gospodar, odličen vinogradnik Anton Lah, ki je doživel lepo starost 68 let. Z njim so izgubile Dutovlje vrlega domačina. Svojega družinskega poglavarja bo pogrešala domačija, kjer je bil rojen tudi zaslužni pevovodja in glasbenik Jože Lah, pokojnikov brat, znan in spoštovan Duto-vec. V bližnjih Krepljan je zelo razvito ovčje sirarstvo, v B r j a h je podzemeljska jama »Vodnica«, dolga dva km; tudi K o-priva in Skopo sta čedni kraški vasici. S svojimi krajnimi obronki se razprostira dutoveljsko tomajski okoliš v severni smeri proti tisti obrobni kraški pokrajini, ki prehaja v prirodne značilnosti Vipavske doline. In tukaj leži vrh griča ob prehodu s Krasa v Vipavsko dolino. Najvišje cene na živilskem trgu veljavne od ponedeljka 20. t. m. zjutraj do nedelje 26. t. m. zvečer Ljubljana, 18. oktobra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko<-misariatu predložil najvišje cene za tržne blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom V1II-2 št. 1133-3 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino za Ljubljano določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 20. oktobra zjutraj do nedelje 26. oktobra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje: Krompir na drobno 1.20 L, zdljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L, zeljnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje na drobno 2 L, repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L, repa na debelo 0.50 L, kisla repa 2 L, rdeče zellje 0.80 L; ohrovt 0.80 L, cvetača 3 L, koleraba 1 L, rumena koleraba 0.50 L, rdeča pesa 1.50 L, rdeči korenček brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.50 L, črna redkev 1.20 L, peteršilj 2.50 L, por 3 L, zelena 2.50 L, domača zelena paprika 2.50 L, domača čebula 2 L, šalota 2 L, domači češenj 25 glavic na kg 4 L, jedilne buče 0.50 L, glavna-ta solata 2.50 L, endivija 2 L, motovileč 5 L, mehka špinača 2.50 L, trda špinača 1.50 L, domači paradižnik 1.50 L, liteT suhih bezgovih jagod 3 L, liteT drena 1 L, liter sipka 2 L, kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. Žlahtna domača namizna jabolka 3.4 L, domača namizna jabolka I. vrste 3 L, domača jabolka II. vrste gospodinjskih sort 2 L, domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obtolčema, nagniita 150 L, domače hruške od 2 do 4 L domače kutine 3 L. Žlahtno domače grozdje 4.50 L domače grozdje samorcdnic (izab&la šmarnica) 3 L; domači kostanj kg 3 L. Gobe: a) liter rumenega in rjavega ježka, rumene trobente, štorovk 1 L; b) liter lisičk 1.50 L; c) liter večjih zimskih kolobarnic (sivk alli mrežnic, golob jih kolobarnic, zelenk), sd-rovk, možkov (jelenovega jezika ali črnega mavrcuha), žemlljevea, ovčjega vimena 2 L; d) kilogram majhnih zimskih kolobarnic (mraznic ali sivk) za vlaganje, turka, mladega čebularja, maslenk 3 L; e)jurčki z zaprtim kllobuikom kg 10 L, kg jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 lir. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Že prvi teden po tem naročilu je bilo res z malimi izjemami vse blago na živilskem trgu označeno s cenami, ki so se tudi že uveljavile, da ni več siporov med prodajalkami in kupovalkami, temveč je vse blago na živilskem trgu mogoče dobiti vsaj po maksimiranih cenah, dosti raznovrstnega blaga pa tudi ceneje. Pač so pa tržni organi in gospodinje opazile, da prodajalke s cenami označenega blaga ne puste več izbirati. Zato opozarjamo vse prodajalke in tudi vse kupovalke, da maksimirane cene veljajo samo za lepo, zdravo blago in je zato sitrogo prepovedano, če bi na pr. kdo hotel gnile paradižnike prodajati po maksimalni ceni. Kar smo omenili za paradižnike, velja seveda tudi za sadje, za vso zelenjavo, sočivje, za vso povrtnino in poljske pridelke ter sploh za vse blago, ki prihaja na trg in sploh v Ljubljano, da mota biti v dobrem stanju, snažno, zdravo in užitno. Med izjemami, ki so hotele prodajati blago visoko nad maksimalnimi cenami, pa moramo imenovati prodajalce suhega lipovega cvetja. Čeprav so merice odpravljene in prepovedane, so suho lipovo cvetje prodajali še vedno na merice, toda gospodinje so opažile, da je na mero kupljeno suho lipovo cvetje pretirano drago in večkrat preplačano nad maksimalno ceno. Da pa prodajalci ne bi bili oškodovani, je bila maksimalna cena suhemu lipovemu cvetju zvišana na 20 L, toda pri tem moramo vse prodajalce tega in drugih čajev opozoriti, da bo odslej nadzorstvo strogo in do skrajnosti odločno. Pri tem pa opozarjamo, da velja najvišja cena 20 L za kilogram najlepšega letošnjega suhega lipovega cvetja na drobno. Podčrtati tudi moramo, da je bila maksimalna .cena kislemu zelju določena v popolnem soglasju z zastopnikom ljubljanskih zeljarjev po obojestranski podrobni kalkulaciji. Pri tem pa moramo spet podčrtati razsodnost naših zeljarjev, ki pravično smatrajo kislo zelje za važno ljudsko hrano ter upoštevajo težko stanje manj premožnih slojev. Pri gobah pa opozarjamo, naj bodo tako nabiralke in prodajalke kakor tudi gospodinje pozorne na take gobe, ki so bile zmrznjene nabrane ter odtajane prinešene na trg. Vse odtajane gobe so zdravju škodljive ter naj jih prodajalke ne prinašajo na trg, ker bi bile zaplenjene. Edina izjema so mraznlce in zimske štorovke, ki preaeso tudi slano in zmrzal ter so tudi otajane še užitne brez škode za zdravje. Pripomniti moramo še o gobah, da starejši rumeni in rjavi ježki, žemljevec in ovčje vime nekoliko grene. Zato poskusite sirovo gobo pred uporabo in če sirova goba greni, jo lahko razgrenimo. Grenki okus odpravimo tem gobam na ta način, da pri kuhan u takih gob dodamo litru vode noževo konico jedilne sode. S tem postanejo gobe tudi laže prebavljive, zato pa dodajamo jedilno sodo tudi čebularjem in drugim trdim, težje prebavljivim gobam. Spet pa opozarjamo, da so vse preležane, postane in pogrete gobe zdravju škodljive. Ne kupujte torej preležanih gob ter ne jejte postanih in pogretih gobjih jedi! Novi tečaji v Italijanskem kulturnem institutu V ponedeljek, 20. t. m. se začenja v Italijanskem kulturnem institutu vpisovanje v letne tečaje italijanskega jezika, kulture in jezikovnega izpopolnjevanja (prvi, drugi, tretji in četrti tečaj). Na zahtevo se lahko prirede tudi posebni pospešeni tečaji ali konverzacijski tečaji za omejeno število oseb. Kdor je član Instituta, ima pravico do uporabe knjižnice s knjigami, revijami In listi, dalje si lahko izposoja knjige in se udeležuje vseh prireditev v Institutu, kakor so predavanja, koncerti, razstave ln potovanja. Vpisnina za letne tečaje znaša 50 lir, za slušatelje univerze 15 lir. članarina znaša 100 lir za častne člane, 30 lir za navadne člane in 10 lir za slušatelje univerze (izredne člane). Kdor želi kakršnih koli Informacij, naj se obrne do tajnice Instituta, Napoleonov trg št. 6, telef. št. 43-64. Uradne ure: od 10.—13 in od 16.—19. Ravnateljstvo Italijanskega kulturama Instituta. Kočevarji se pripravljajo na odhod Selitev zbuja zanimanje tudi izven Ljubljanske pokrajine Kočevje, 18. oktobra. Kočevski rojaki odhajajo v novo domovino. Mnogo njih je premožnih posestnikov, trgovcev, gostilničarjev m raznih drugih obrtnikov. Glavno besedo pa ima mladina, ki se je že vse poletje pripravljala na odhod. Že sikoro dve leti se govori o preselitvi Kočevarjev. Sedaj je stvar postala resna in se vršijo tudi priprave v polnem obsegu. Selitev Kočevarjev pa ne vzbuja zanimanja le Sirom Ljubljanske pokrajine, femveč sega tudi v ostale severne dele kraljevine, t. j. posebno Trst in sploh vso Julijsko Benečijo. Ozemlje, ki #a bo zapustila večina dosedanjega prebivalstva meri nekaj nad 300 km2. Poleg obširnih gozdov so tudi rodovitna polja in travniki ter mnogi planinski pašniki. S smotrnim gospodarstvom bi se lahko poleg šumarstva povzdignila predvsem živinoreja in sadjarstvo do zavidanja vredne višine. Vaška naselja so strnjena. hiše in gospodarska poslopja po pre- težni večini udobno in praktično urejena. Splošno razširjeno mnenje, da je kočevska deželica siromašna in pasivna, ne odgovarja povsem dejanskemu stanju. Radi svoje-časnega izseljevanja v prekomorske dežele je na Kočevskem primanjkovalo posebno na kmetih delovnih moči. Zato je bilo mnogo rodovitnega sveta prepuščenega materi priredi Na drugi strani pa »o s« številni krošnjarji prislužili v svetu toliko, da so sa s temi prihranki vzcrno uredili svoje domačije. Kakor rečeno, zemlje dovolj, treba je le delavnih m marljivih rok. Tudi Kočevju kot središču kočevske deželice bo dana možnost novega razmaha, podjetnim ljudem pa priložnost novega zaslužka. Z ozirom na število prebivalstva, veliko povečanje obrata v premogovniku, lesni in tekstilni industriji, bo treba nadomestiti odhajajoče trgovce in obrtnike. Prijazno mestece ob Rinži bo s svojim odličnim višinsikim podnebjem tudi v bodočnosti privabljalo letoviščarje in izletnike. Vinogradi na Koroškem Koroška je stoletja slovela kot domovina odličnega vina Celovec, 17. oktobra Malo je znano, da je Koroška nekoč slovela kot blagoslovljena dežela vina. Neznano je, kdaj so trto začeli saditi po koroških bregovih, a nekatera znamenja kažejo, da so jo že za časa Rimljanov zanesli v deželo, o čemer pričajo številni spominski in rimski kamni. Da je bila dežela nekoč Vinorodna, pa kažejo tudi mnoga krajevna imena, med katerimi je najbolj pogosta Vinska gora, pri Vetrinju pa Vinski vrt. Najbolj bogato so rodile Lavantinska dolina, Podjuna, Spodnja dravska dolina pa sončni bregovi okrog Milstatskega. Osojskega in Vrbske-ga jezera. Prebivalci Wolfsberga so še leta 1557. spravili lepo mero vina v svoje kie-ti, o čemer priča stara listina v mestnem arhivu. Najdelj pa se je vinogradništvo na Koroškem obdržalo v okolici Zitare vasi. 2i-tarsko vino je starim Korošcem še v ži- vem spominu, saj so ga točili še skoraj na pragu našega stoletja. To vino pa je uživalo velik sloves še daleč preko koroških, pa tudi preko nekdanjih avstrijskih meja. Tako pripovedujejo, da se je španski kralj Karel in. lečil ž njim, ko je trpel za neko želodčno boleznijo. Tedanji avstrijski poslanik na španskem dvoru pl. Rosenberg je sam naročil »žitarca« v Madrid ln kralj je vino tako vzljubil, da je na zaroki princese Marije Luize z Leopoldom Toskan-skim s kozarcem tega znamenitega koroškega vina v roki izrekel napitnico mlademu paru. Se leta 1780 so koroški vinogradi obsegali 224 oralov zemlje in so na leto dajali po 422 starih vrčev boljšega in 881 vrčev navadnega vina. Do leta 1865. s trtami obdelana ploskev padla že na 114 oralov, do leta 1864 pa samo na 70 oralov. Ob začetku novega stoletja so skušali redke vinograde v Podjuni vnovič oživiti, toda poizkus je ostal brez uspeha. Bosanski muslimani so po poreklu Hrvati Zanimiva Izvajanja italijanskega novinarja V uglednem italijanskem listu »II Gior-naie d ltalia« je pod naslovom »Muslimanska Bosna« objavil Giorgio Prosperi zanimiv članek. Ker bo zanimal tudi naše či-tatelje, ga v izvlečku objavljamo: V uvodu Prosperi ugotavlja, da so Bosanci muslimani po poreklu Hrvati. Zgodovina te dežele je zelo pisana, toda kljub temu je Bosna hrvatska po rasi, po jeziku in običajih. Skozi Bosno je vodila pot, po kateri so hodili vsi tuji osvajalci. Dežela je doživela močna ljudska gibanja, toda kljub temu ima še vedno hrvatski značaj. Po svoji zgodovini, po jeziku, kakor tudi s stališča antropologije, tako nadaljuje Prosperi, je Bosna od najstarejših časov hrvatska dežela. V začetku je bila katoliška in je ohranila svojo neodvisnost do leta 1463., to je do prihoda Turkov. Do tega časa ni nikjer nikakršnega dokumenta, po katerem bi se dalo sklepati, da so v tej pokrajini živeli Srbi. Jezik, v katerem so pisani bosanski zgodovinski spomeniki v srednjem veku, je tisti, ki ga še danes govori večina muslimanov in katolikov v Bosni. Takega jezika, odnosno takega narečja, ki Se imenuje »ikavica«, ne govori noben Srb v Bosni in izven nje. V nadaljevanju svojega članka italijanski novinar razpravlja o antropoloških razlikah med Srbi na eni in med bosanskimi katoliki in muslimani na drugi strani. V dokaz svojih izvajanj navaja Weissbacha, Gliicka in Filipesca. Srbi so se prvič po- javili v Bosni šele ob prihodu Turkov, tako nadaljuje Prosperi. Njihovo tradicionalno gravitiranje proti Bizancu jih je priklepalo k napadalcem na zapadno rimsko cesarstvo. Srbi so hodili za Turki in zasedali dežele, ki so jih Turki odvzeli Hrvatom. V tem času so začeli Bosanci prestopati v islam. Mnogi mislijo, da je ta sprememba vere vplivala na narodno zavest pri Bosancih. Nasprotno pa so si Bosanci s tem zasigurali močno sredstvo za ohranitev duha in hrvatske rase. Bosanski Hrvati, piše člankar, so rajši sprejeli islam, kakor da bi popustili proti Srbom-pravoslavcem. S tem so si zasigurali možnost, da se povzpno do najvišjih položajev in tako okrepe svoj hrvatski narodni duh in popolnoma obdrže dotlej pridobljene pravice. Muslimanski Hrvati niso nikdar prenehali čutiti s katoliki-Hrvati, ampak so vedno s ponosom poudarjali svoje hrvatsko poreklo tudi tedaj, kadar so bili na najvišjih položajih turškega cesarstva. V dokaz hrvatskega značaja muslimanskih vasi navaja Prosperi mnoge priimke, kakor n. pr. Hrvat, Hrvatčič in Hr-vatovič in ime vasi Hrvati. Tudi v samem Sarajevu se del mesta imenuje Hrvati. Turški zgodovinarji in potopisci odkrito priznavajo, da je Bosna hrvaška dežela in zato — pravi Prosperi — se ne čudi, če je oče domovine Starčevič, govoril o bosanskih muslimanih kot o »najčistejši hrvatski krvi«. Testament vojaka v vojni Spričo dejstva, da vladajo v širokih ljudskih plasteh precej nejasni pojmi o tem, kako se dela testament, in pa da je to vprašanje zlasti v času vojne velikega pomena, je celovški »Karntner Grenzruf« objavil pod naslovom »Vcjni testament vojaka a poseben članek, iz katerega povzemamo: Testament lahko napravimo pred notarjem ali sodilčem aLi pa ga napravimo sami. Če človek sam dela testament, ga mora napisati z lastno roko in »lastnoročno podpisati. Navedba časa in kraja, ko delamo testament, siicer ni neizogibna za veljavnost, vendar se prrporcča. Podpis naj po pravilu obsega ime in priimek volitelja. Za pripadnike vojske v mobilnem stanju pa veljajo razne olajšave. Vojaku ni treba testamenta pisati z reko, pač pa ga mora podpisati, poleg njega na ga mora podpisali še en oficir ali dve drugi osebi kot priči. Pripadniki vojska pa lahko svojo poslednjo voljo izrazijo tudi ustno pred oficirjem. ki tm mora še drugega oficirja ali dve drugi osebi pritegniti za priči. O voli-teljevi izjavi je treba napraviti zapisnik, ki ga mora volitelj ustno odobriti, prisotni pa ga morajo podpisati. Mladoletni, to se pravi osebe do 21. leta starosti, načeloma ne morejo napraviti testamenta, za pripadnike vojske v mobilnem stanju pa velja izjema tudi v tem pogledu. V testamentu lahko volitelj postavi enega ali več dedičev, ki so petem deležni zapuščine. Razen tega pa lahko v testamentu komu drugemu, ne da bi ga postavljal za dediča, prepusti kakšno svoje imetje, hišo, denar ali karkoli. Zakoniti dediči nastopijo, če volitelj za primer svoje smrti ni s testamentom ali z dedno pogodbo drugače ukrenil. Zakoniti dediči so sorodniki in zakonski drug pokojnika. Sorodniki se pri tem dele v različne razrede. Dediči prvega reda so potomci, to se pravi, otroci, vnuki in pravnuki. Dediči drugega reda so starši in njihovi potomci, torej bratje m sestre, nečaki in nečakinje itd. — Nezakonski otrok ima nasproti materi enake dedne pravice kakor zakonski. Nasproti očetu sicer nima dedne pravice, ostane pa mu pravica do vzdrževanja, ki jo lahko uveljavlja nasoroti očetovim dedičem. Glasovi, ki jih je cčiltno razširil sovražnik, da je v načrtu nekakšna omejitev sorodstvenega reda v dednih pravicah, so, kakor zapravljajo od uradne strani, brez vsake podlage. Nova kolektivna pogodba za stavbno delavstvo Ljubljana, 18. oktobra Včeraj so podpisali zastopniki Pokrajinske delavske zveze in zastopniki vseh delodajalskih združenj stavbne stroke novo kolektivno pogodbo za stavbno delavstvo, ki je stopila v veljavo z 10. oktobrom 1941 ter pritičejo delavstvu od tega dne dalje že nove mezde. Nova pogodba se razlikuje od stare v sledečih določbah: 1) Vsi kraji so razdeljeni v tri mezdne razrede ln sicer: I. razred: Ljubljana ter kraji v občinah Ježlca, D. M. Polje, Rudnik ln št. Vid nad Ljubljano, dalje kraji Hrušlca, Dobru-nje In Sostro. Poleg tega spadajo v L razred še vsa industrijska stavbna dela. IL razred: Kraji Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Mokronog, Stična s St. Vidom, Višnja gora, Grosuplje, Ribnica, Vel. Lašče, Kočevje, Vrhnika, Borgv- nica z Bregom, Dolnji ln Gornji Logatec, Rakek, Cerknica, Stari trg ln Lož. IEL razred: Vsa stavbna dela, ki ne spadajo v I. ali n. razred. 2) Nove hajnižje mezde so sledeče: Pomožni delavci pod 18 let starosti: L razred L 2.60, IL L 2.35, m. L 2.10. Pomožni delavci nad 18 let starosti: I. L. 3.50, H. 3.35, m. L. 3.—. Kvalificirani delavci: (zidarji, tesarji itd.) do 1 leta praktičnega dela v stroki: L L. 4.10, n. 3.60, m. L. 3.10. Kvalificirani delavci po 1 leto praktičnega dela v stroki: L razred L. 4.70, IL L. 4.20, m. L. 3.70. Železokrivci, odrarji, minerji, ricarji Itd. d. morajo Imeti višje mezde od najvišjaina, mezde delavcev v dotičnem mezdnerr. ' redu. _ Vladivostok, Vsi delavci, ki so lmeH Orangutan, 7 bal-mezde, obdrže višje mez?»aiko, 11 skalp, 12 zaključka dotičnega dela. 15 Irak. 17 Srb. 20 Sklenjena pogodba veljs Eroica, 25 Ines, 28 stavbna dela. Za Javna del 33 Amper. 35 Par-državnlh poslopij Itd.) pa V 40 kipar 44 ralo, tarifa določena tekom prifc,ni 54 tu, 56 I(van) * JUTRO« 2$8 "—■ Nedelja, 19. X. 1941-XIX --1 Ponovitev posnetka ... kjer se toči kraški teran Duttogliano — Dutovlje V valoviti kraški panorami se je v povojni dobi posebno razvilo središče Komen-skega Krasa. To je ponosni Komen (Co-meno), ki je lično zgrajen sredi Komenske planote, posejane vse naokoli s kupi kamenja, »grižami« in ogradami. Starinski je ta Komen, žal je stari arhiv zgorel, ostal pa je še arhiv iz 1. 1500. Komenski zgodovino-ijub mi je izrazil domnevo, da je bila tukaj £e okoli 1. 1200 cerkvena oblast, sedež jezuitske komende, po kateri je dobila menda prestolnica zapadnega Krasa svoje ime. Sicer je Komen ena najprijaznejših kraških naselbin. Obkrožajo ga vzgledno obdelana polja, prijstni gozdiči z igličastim ter listnatim drevjem, ki privabljajo v Komen vsako leto številne Tržačane in Tržačanke. Posebno živahno skrb posvečajo Komenci sadjarstvu, ponosni so na svoj vzorni vrt-sadovnjak. Omeniti je tudi vzgledno urejeno državno drevesnico, ki služi za pogozdovanje Krasa. Komenske in okoliške domačije so zelo preproste, toda čiste, čedne. Zidane so vse na kraški način. Vsaka hiša ima svoj hodnik, ki je po zatrdilih Kraševcev zelo praktičen. Tisti, ki ga nima, niti ne ve, kaj bi imel z njim. Na hodniku lahko sušiš pridelek, vanj lahko zapreš tudi deco in si potem brez skrbi. Vhod v domačijo je s ceste; prideš najprej na »borjač«, dvorišče, kjer so latniki. Komenski prebivalci, ki so po večini trgovci, obrtniki, kmetje in vinogradniki, so ponosni na svoje čedne, snažne domačije. Ponašajo se pa lahko tudi z rujnim teranom, saj je Komen eno izmed slovitih središč terana, pa tudi z izvrstnim sadjem, črešnjami, breskvami in hruškami. Pridelek je dvojen, po žitu se pridelata še ajda in repa. Cerkev — razpet dežnik in druge stavbne zanimivosti Po komenskem okolišu najdeš številne zapuščene kaverne iz svetovne vojne, tukaj je pokopališče z grobovi 1500 avstrijskih vojakov. Krasijo pa Komen in njegovo okolico številne lepe, zgodovinske stavbe. Tako je komenska župna cerkev sv. Jurija največja podeželska cerkev na Goriškem. Četrt ure odtod je v Svetem zanimiva cerkev sv. Egidija oz. sv. Tilha, kakor pravijo Kra-ševci, ki je zidana v obliki razpetega dežnika. Zraven cerkve je krasna, košata, več-stoletna lipa. V cerkvi Marije Device Oberšlajnske, ki je znana romarska pot Kraševcev in Vipavcev, so lepe freske, deloma iz 16. stoletja. Dočim poteka cerkev sv. Tilha iz 1. 1550, sega oberšlajnska cerkev v 1. 1300. Obnovljena je bila L 1700, slikal jo je slavni Quaglia. Na zunanji strani cerkve v Volčjem gradu je opaziti rimski napis, ki govori o neki patricijki Volcia. Zanimiva je konica zvonika, ki je sestavljena iz zvrnjenih črk S. Vas je polna starih kamnosekov, odlikuje se po svojih kamenitih vhodih (pertonih) na borjače. Tukaj je bil zgrajen tabor, skozi katerega gre stara rimska cesta. V škrbini, ki je v Trsteljevem varstvu in kjer pelje cesta preko znanih »železnih vrat« s Krasa v Vipavsko dolino, je zanimiva predvsem zunanja arhitektura cerkve. Po izjavi dr. Wal-cherja spominja ta zunanja stran cerkve na padovansko katedralo sv. Antona. Obzidje na Sv. Katarini in Sv. Martinu pa priča o starodavnem gradišču, ki je bilo zgrajeno v dobi turških napadov. Tudi industrija kamna se je v komenski okolici zelo razvila, saj je tod okoli precej kamnolomov in mnogo zelo iskanega kraškega marmorja, ki ga lomijo v najrazličnejših odtenkih in kvalitetah od školjkasto sivega do popolnoma črnega. Pravijo, da nadkriljuje ta kamen po trdoti celo nabrežinskega. žal se ti skladi kmalu končajo. Kljub temu pa se opaža živahno iskanje in povpraševanje po njem, saj ponujajo celo po 5000—6000 lir za kubični meter. Posebna zanimivost na Krasu so tudi stari kali, nekoč napajališča za živino. Povsod so raztreseni po okolici. Danes jim pra\sjo jezerca. Navadno so polna zlatih ribic. »Krompirjeva jama" — vojno zatočišče Iz Komna, ki šteje kot občina okoli 6000 prebivalcev in ima 24 frakcij, gredo lepo, sodobno urejene ceste v vse smeri: proti Gorici, Trstu, Dutovljam in naprej proti Sežani, Divači in pivškemu Krasu. Prva cesta te pelje mimo pomembnih se-lišč, ki so tesno povezana s potekom bojev v prejšnji svetovni vojni. Vojščica je polna vojnih spominov. Kostanjevica ima svoje ime po gaju kostanjev, ki je nekoč krasil naselbino. Niti en kostanj ni preživel svetovne vojne. Od Kostanjevice je ostal le kvadratni meter cerkve, odkoder so potem svet spet razparcelirali. V bližnjih breznih in jamah so imele večje avstrijske vojne formacije svoje naravno kritje. Znana je med drugim »Krompirjeva jama«, kamor se je lahko zateklo do 500 vojakov. V bližnji Seli je tudi polno vojnih sledov, utrdb in kavern. Na »Govcu« je spominska plošča. V Opatjem selu, ki je bilo nekoč selo kakšnega opata, je ostala v svetovni vojni le šola in nekaj dreves. V povojnih letih je vstalo popolnoma novo, obnovljeno Opatje selo. Druga cesta je speljana proti slavni N a-b r e ž i n i (Aurisina) in naprej proti Trstu. Ob tej cesti je Gorjansko, kjer je lepo urejeno vojno pokopališče z grobovi 1000 avstrijskih vojakov Lepi borovi gozdovi pri-jajo zlasti bolnim na pljučih. V š e m p o-1 a j u lomijo rdečkast marmor. Pri S 1 i v-j e m nad šempolajem je 70 m globoka »Jama stolpov«; stalagmiti imajo obliko stolpov. Na hribu Sv. Lenarda pri Trnovici so razvaline tabora. V seslja nskem okolišu pa so M a v h i n i e. V bližini je iz svetovne vojne znana Grmada (325 m). Kraški raj Tretja smer pa gre naravnost v osrčje Krasa in naprej mimo Sežane v Divačo ter v prelepe predele pivškega Krasa. Mimo Pliskavice, kjer so te dni blagoslovili nove cerkvene orgle, Kosovelovega in Krajne vasi te pripelje udobna cesta skozi krasen borovec na rajsko dutoveljsko-tomajsko polje. Ko da bi presekal prt prirode te nepričakovano zanese iz tipično kraškega okolja v novo pokrajino, ki je vsa v zelenju in njena rast zadivi pogled, povzdigne občutje. Tukaj je T o m a j, kraški raj, in sosedne letovi-ščarske Dutovlje; širi se vonj po teranu, ki v kraškem osrčju sprejema ter oddaja najžlahtnejše sestavine. Po tomajsko-dutoveljskem polju se preliva bohotna rast v žaru in čaru zeleno rdečkaste barve, ki je tako značilna za te-ranske vinograde, napeljane v obliki slikovitih hodnikov, padajoče in vzpenjajoče se v terasah. V tem rajskem delu Krasa uspeva vse. Rod za rodom je kopal kamenito zemljo, dokler ni prišel do plodne, rdeče zemlje. Nanosil jo je na določen del, izkopano kamenje pa nasul nazaj v jamo. V borbi stoletij je zrastel en sam vrt, edinstven v svoji očarljivi lepoti. Milo podnebje privablja letoviščarje, vse polje je v dobrem zavetju pred burjo. Stoletni kostanji in hrasti dajejo tomajski okolici hlad in naraven okras; Dobravi je, Utovlje, Malo (Filipčje) in Veliko (Grahovo) Brdo so v njihovem prijetnem varstvu. T o m a j ima menda svoje ime po tolmunu in je starinska naselbina. Vrh tomaj-skega tabra je bil nekoč orjaški grad s 24 stolpi; danes so sledovi poslednjega, ki se je ohranil. Starinske so tudi cerkve, župna cerkev sv. Petra in Pavla je iz 1. 1637; Tone Kralj jo je lepo poslikal. Podružnična cerkev sv. Justa v Utovljah je z 1. 1555, v Križu iz 1. 1450, na šepuljski gmajni iz 1. 1470, v Britofu v Tomaju pa celo iz 1. 1200. Ob pogledu na sivo davnino pa niso Tomajci pozabili na vsakdanje življenje in dolžnosti. V njih je zelo razvit čut za pametno gospodarstvo. Imajo gospodinjsko šolo, po- sluje pa tudi kmečka posojilnica. Sadjarstvo in živinoreja dobro uspevata. Obilo mleka gre dnevno iz tomajskega okoliša v Trst. Tukaj je živel ln deloval župnik, kanonik pok. Matej Sila, znan po svojih zgodovinskih spisih; tukaj je 50 let poučeval petje pokojni Anton Kosovel, ki je že s 15. letom uspešno nastopil s svojim zborom na pevski tekmi m ki je bil Izreden glasbeni talent; tukaj se je rodil v domačiji ljub-beni talent; tukaj se je rodil v domačiji ljubljenih bratov in sester nepozabni pok. pesnik Srečko Kosovel. Ob tomajskih navdihih je zorela njegova pesniška veličina. In nasproti Tomaju znani A v b e r, ki ima slično lego ko Tomaj. Tudi Avber je eno izmed središč sočnega terana. Tukaj lomijo črn marmor z lepimi, sivimi lisami. Na Gradišču je bil nekoč v rimski dobi grad, o čemer pričajo razne Izkopanine. V okolici je črni skriljasti apnenec, ki vsebuje okamenine alg, rib, storžnjakov. Znani sta votlim Trepčica m Jazbina, kjer so živeli kraški praprebivalcl z jamskimi medvedi. Pri Ponikvah je podzemeljska jama Draga, ki je dolga okoli 300 metrov. Avber je rojstni kraj znamenitega graditelja v ladjedelstvu višjega inženjerja Josipa P e g a n a. V prijaznih š e p o 1 j a h je mlin, žaga in velika, sodobna mlatilnica Antona in Draga Turka. Gradišči sta bili tudi pri Sv. Mihaelu nad Stor-jami in v Gradnjah. V sosednih D u t ov ljah (Duttogliano) si po slabi polurni hoji od Tomaja. Ob cesti je precej visoko zidovje, ki obdaja vsako domačijo. Tako je v vsem tem okolišu. Grozdje zori večinoma na latnikih, vendar pa je tudi nekaj vinogradov vipavskega tipa. Tudi v Dutovljah je milo, solnčno podnebje; kraj je zelo priljubljeno letovišče Tržačanov. Tukaj je tudi lep sanatorij uradniške družbe »Mutua«. Poleg terana in sadja uspeva predvsem živinoreja, mlekarstvo Nešteto mlekaric pelje vsak dan mleko v Trst. V občini, ki šteje okoli 2000 prebivalcev, živijo po večini trgovci, obrtniki, kmetje in vinogradniki. Nedavno je tukaj preminil ugleden gospodar, odličen vinogradnik Anton Lah, ki je doživel lepo starost 68 let. Z njim so izgubile Dutovlje vrlega domačina. Svojega družinskega poglavarja bo pogrešala domačija, kjer je bil rojen tudi zaslužni pevovodja in glasbenik Jože Lah, pokojnikov brat, znan in spoštovan Duto-vec. V bližnjih Krepijan je zelo razvito ovčje sirarstvo, v B r j a h je podzemeljska jama »Vodnica«, dolga dva km; tudi K o-priva in Skopo sta čedni kraški vasici. S svojimi krajnimi obronki se razprostira dutoveljsko tomajski okoliš v severni smeri proti tisti obrobni kraški pokrajini, ki prehaja v prirodne značilnosti Vipavske doline. In tukaj leži vrh griča ob prehodu s Krasa v Vipavsko dolino. Najvišje cene na živilskem trgu veljavne od ponedeljka 20. t. m. zjutraj do nedelje 26. t. m. zvečer Ljubljana, 18. oktobra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelo-vallcev je mesitni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržne blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom V1II-2 št. 1133-3 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino za Ljubljano določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 20. oktobra zjutraj do nedelje 26. oktobra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje: Krompir na drobno 1.20 L, zclljna,te glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L, zeljnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje na drobno 2 L, repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L, repa na debelo 0.50 L, kisla repa 2 L, rdeče zeli je 0.80 L; ohrovt 0.80 L, cvetača 3 L, koleraba 1 L, rumena koleraba 0.50 L, rdeča pesa 1.50 L, rdeči korenček brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.50 L, črna redkev 1.20 L, peteršilj 2.50 L, por 3 L, zelena 2.50 L, domača zelena paprika 2.50 L, domača čebula 2 L, salota 2 L, domači češenj 25 glavic na kg 4 L, jediilne buče 0.50 L, glavnata solata 2.50 L, endivija 2 L, motovileč 5 L, mehka špinača 2.50 L, trda špinača 1.50 L, domači paradižnik 1.50 L, liter suhih bezgovih jagod 3 L, liter drena 1 L, liter šipka 2 L, kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. Žlahtna domača namizna jabolka 3.4 L, domača namizna jabolka I. vrste 3 L, domača jabolka II. vrste gospodinjskih sort 2 L, domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obtolčena, nagnita 150 L, domače hruške od 2 do 4 L domače kutine 3 L. Žlahtno domače grozdje 4.50 L domače grozdje samorodnic (izabela šmarnica) 3 L; domači kostanj kg 3 L. Gobe: a) liter rumenega in rjavega ježka, rumene trobente, štorovk 1 L; b) liter lisičk 1.50 L; c) liter večjih zimskih kolobarnic (srivk aili mnaznic, golob jih kolobarnic, zelenk), sd-rovk, možkov (jelenovega jezika ali črne>-ga mavraha), žemlljevea, ovčjega vimena 2 L; d) kilogram majhnih zimskih kolobarnic (mraznic ali sivk) za vlaganje, turka, mladega čebularja, maslenk 3 L; e)jurčki z zaprtim klobukom kg 10 L, kg jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 lir. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Že prvi teden po tem naročilu je bilo res z malimi izjemami vse blago na živilskem trgu označeno s cenami, ki so se tudi že uveljavile, da ni več siporov med prodajalkami in kupovalkami, temveč je vse blago na živilskem trgu mogoče dobiti vsaj po maksimiranih cenah, dosti raznovrstnega blaga pa tudi ceneje. Pač so pa trzni organi in gospodinje opazile, da prodajalke s cenami označenega blaga ne puste več izbirati. Zato opozarjamo vse prodajalke in tudi vse kupovalke, da maksimirane cene veljajo samo za lepo, zdravo blago in je zato sitrogo prepovedano, če bi na pr. kdo hotel gnile paradižnike prodajati po maksimalni ceni. Kar smo omenili za paradižnike, velja seveda tudi za sadje, za vso zelenjavo, sočivje, za vso povrtnino in poljske pridelke t>er sploh za vse blago, ki prihaja na trg in sploh v Ljubljano, da mota biti v dobrem stanju, snažno, z drevo in užitno. Med izjemami, ki so hotele prodajati blago visoko nad maksimalnimi cenami, pa moramo imenovati prodajalce suhega lipovega cvetja. Čeprav so merice odpravljene in prepovedane, so suho lipovo cvetje prodajali še vedno na merice, toda gospodinje so opazile, da je na mero kupljeno suho lipovo cvetje pretirano drago in večkrat preplačano nad maksimalno ceno. Da pa prodajalci ne bi bili oškodovani, je bila maksimalna cena suhemu lipovemu cvetju zvišana na 20 L, toda pri tem moramo vse prodajalce tega in drugih čajev opozoriti, da bo odslej nadzorstvo strogo in do skrajnosti odločno. Pri tem pa opozarjamo, da velja najvišja cena 20 L za kilogram najlepšega letošnjega suhega lipovega cvetja na drobno. Podčrtati tudi moramo, da je bila maksimalna ,cena kislemu zelju določena v popolnem soglasju z zastopnikom ljubljanskih zeljarjev po obojestranski podrobni kalkulaciji. Pri tem pa moramo spet podčrtati razsodnost naših zeljarjev, ki pravično smatrajo kislo zelje za važno ljudsko hrano ter upoštevajo težko stanje manj premožnih slojev. Pri gobah pa opozarjamo, naj bodo tako nabiralke m prodajalke kakor tudi gospodinje pozorne na take gobe, ki so bile zmrznjene nabrane ter odtajane prinešene na trg. Vse odtajane gobe so zdravju škodljive ter naj jih prodajalke ne prinašajo na trg, ker bi bile zaplenjene. Edina izjema so mraznlce in zimske štorovke, ki preneso tudi slano in zmrzal ter so tudi otajane še užitne brez škode za zdravje. Pripomniti moramo še o gobah, da starejši rumeni in rjavi ježki, žemljevec in ovčje vime nekoliko grene. Zato poskusite sirovo gobo pred uporabo in če sirova goba greni, jo lahko razgrenimo. Grenki okus odpravimo tem gobam na ta način, da pri kuhan u takih gob dodamo litru vode noževo konico jedilne sode. S tem postanejo gobe tudi laže prebavljive, zato pa dodajamo jedilno sodo tudi čebularjem m drugim trdim, težje prebavljivim gobam. Spet pa opozarjamo, da so vse preležane, postane in pogrete gobe zdravju škodljive. Ne kupujte torej preležanih gob ter ne jejte postanih in pogretih gob jih jedi! Novi tečaji v Italijanskem kulturnem institutu V ponedeljek, 20. t. m. se začenja v Italijanskem kulturnem institutu vpisovanje v letne tečaje Italijanskega jezika, kulture in jezikovnega izpopolnjevanja (prvi, drugi, tretji in četrti tečaj). Na zahtevo se lahko prirede tudi posebni pospešeni tečaji ali konverzacijski tečaji za omejeno število oseb. Kdor je član Instituta, ima pravico do uporabe knjižnice s knjigami, revijami ln listi, dalje si lahko Izposoja knjige ln se udeležuje vseh prireditev v Institutu, kakor so predavanja, koncerti, razstave in potovanja. Vpisnina za letne tečaje znaša 50 lir, za slušatelje univerze 15 lir. Članarina znaša 100 lir za častne člane, 30 lir za navadne člane in 10 lir za slušatelje univerze (Izredne Člane). Kdor želi kakršnih koli Informacij, naj se obrne do tajnice Instituta, Napoleonov trg št. 6, telef. št. 43-64. Uradne ure: od 10.—13 in od 16.—19. Ravnateljstvo Italijanskega kulturnega Instituta. Kočevarji se pripravljajo na odhod Selitev zbuja zanimanje tudi izven Ljubljanske pokrajine Kočevje, 18. oktobra. Kočevski rojaki odhajajo v novo domovino. Mnogo njih je premožnih posestnikov, trgovcev, gostilničarjev in raznih drugih obrtnikov. Glavno besedo pa ima mladina, ki se je že vse poletje pripravljala na odhod. že skoro dve leti se govori o preselitvi Kočevarjev. Sedaj je stvar postala resna in se vršijo tudi priprave v polnem obsegu. Selitev Kočevarjev pa ne vzbuja zanimanja le Sirom Ljubljanske pokrajine, »emveč sega tudi v ostale severne dele kraljevine, L j. posebno Trst in sploh vso Julijsko Benečijo. Ozemlje, ki ga bo zapustila večina dosedanjega prebivalstva meri nekaj nad 300 km2. Poleg obširnih gozdov so tudi rodovitna polja in travniki ter mnogi planinski pašniki. S smotrn i m gospodarstvom bi se lahko poleg šumarstva povzdignila predvsem živinoreja in sadjarstvo do zavidanja vredne višine Vaška naselja so strnjena. hiše in gospodarska poslopja po pre- težni večini udobno in praktično urejena. Splošno razširjeno mnenje, da je kočevska deželica siromašna in pasivna, w> odgovarja povsem dejanskemu stanju. Radi svoje-oasnega izseljevanja v prekomorske dežele je na Kočevskem primanjkovalo posebno na kmetih delovnih moči. Zato je bilo mnogo rodovitnega »veta prepuščenega materi priredi. Na drugi strani pa so si številni krošnjarji prislužili v svetu toliko, da so sa s temi prihranki vzorno uredili svoje domačije. Kakor rečeno, zemlje dovolj, treba je le delavnih m marljivih rok. Tudi Kočevju kot središču kočevske deželice bo dana možnost novega razmaha, podjetnim ljudem pa priložnost novega zaslužka. Z ozirom na število prebivalstva, veliko povečanje obrata v premogovniku, lesni in tekstilni industriji, bo treba nadomestiti odhajajoče trgovce in obrtnike. Prijazno mestece ob Rinži bo s svojim odličnim višinskim podnebjem tudi v bodočnosti privabljalo letoviščarje in izletnike. Vinogradi na Koroškem Koroška je stoletja slovela kot domovina odličnega vina Celovec, 17. oktobra Malo je znano, da je Koroška nekoč slovela kot blagoslovljena dežela vina. Neznano je, kdaj so trto začeli saditi po koroških bregovih, a nekatera znamenja kažejo, da so jo že za časa Rimljanov zanesli v deželo, o čemer pričajo številni spominski in rimski kamni. Da je bila dežela nekoč vinorodna, pa kažejo tudi mnoga krajevna imena, med katerimi je najbolj pogosta Vinska gora, pri Vetrinju pa Vinski vrt. Najbolj bogato so rodile Lavantinska dolina, Podjuna, Spodnja dravska dolina pa sončni bregovi okrog Milstatskega. Osojskega in Vrbske-ga jezera. Prebivalci Wolfsberga so še leta 1557. spravili lepo mero vina v svoje kie-ti, o čemer priča stara listina v mestnem arhivu. Najdelj pa se je vinogradništvo na Koroškem obdržalo v okolici žitare vasi. ži-tarsko vino je starim Korošcem še v ži- vem spominu, saj so ga točili še skoraj na pragu našega stoletja. To vino pa je uživalo velik sloves še daleč preko koroških, pa tudi preko nekdanjih avstrijskih meja. Tako pripovedujejo, da se je španski kralj Karel III. lečil ž njim, ko je trpel za neko želodčno boleznijo. Tedanji avstrijski poslanik na španskem dvoru pl. Rosenberg je sam naročil »žitarca« v Madrid m kralj je vino tako vzljubil, da je na zaroki princese Marije Luize z Leopoldom Toskan-sklm s kozarcem tega znamenitega koroškega vina v roki izrekel napitnico mlademu paru. Se leta 1780 so korošk: vinogradi obsegali 224 oralov zemlje in so na leto dajali po 422 starih vrčev boljšega m 881 vrčev navadnega vina. Do leta 1865. s trtami obdelana ploskev padla že na 114 oralov, do leta 1864 pa samo na 70 oralov. Ob začetku novega stoletja so skušali redke vinograde v Podjuni vnovič oživiti, toda poizkus je ostal brez uspeha. Bosanski muslimani so po poreklu Hrvati Zanimiva izvajanja italijanskega novinarja V uglednem italijanskem listu »II Gior-nale d ltalia« je pod naslovom »Muslimanska Bosna« objavil Giorgio Prosperi zanimiv članek. Ker bo zanimal tudi naše či-tatelje, ga v izvlečku objavljamo: V uvodu Prosperi ugotavlja, da so Bosanci muslimani po poreklu Hrvati. Zgodovina te dežele je zelo pisana, toda kljub temu je Bosna hrvatska po rasi, po jeziku in običajih. Skozi Bosno je vodila pot, po kateri so hodili vsi tuji osvajalci. Dežela je doživela močna ljudska gibanja, toda kljub temu ima še vedno hrvatski značaj. Po svoji zgodovini, po jeziku, kakor tudi s stališča antropologije, tako nadaljuje Prosperi, je Bosna od najstarejših časov hrvatska dežela. V začetku je bila katoliška in je ohranila svojo neodvisnost do leta 1463., to je do prihoda Turkov. Do tega časa ni nikjer nikakršnega dokumenta, po katerem bi se dalo sklepati, da so v tej pokrajini živeli Srbi. Jezik, v katerem so pisani bosanski zgodovinski spomeniki v srednjem veku, je tisti, ki ga še danes govori večina muslimanov in katolikov v Bosni. Takega jezika, odnosno takega narečja, ki se imenuje »ikavlca«, ne govori noben Srb v Bosni in izven nje. V nadaljevanju svojega članka italijanski novinar razpravlja o antropoloških razlikah med Srbi na eni in med bosanskimi katoliki in muslimani na drugi strani. V dokaz svojih izvajani navaja Weissbacha, Glticka in Filipesca. Srbi so se prvič po- javili v Bosni šele ob prihodu Turkov, tako nadaljuje Prosperi. Njihovo tradicionalno gravitiranje proti Bizancu jih je priklepalo k napadalcem na zapadno rimsko cesarstvo. Srbi so hodili za Turki in zasedali dežele, ki so jih Turki odvzeli Hrvatom. V tem času so začeli Bosanci prestopati v islam. Mnogi mislijo, da je ta sprememba vere vplivala na narodno zavest pri Bosancih. Nasprotno pa so si Bosanci s tem zasiguraii močno sredstvo za ohranitev duha in hrvatske rase. Bosanski Hrvati, piše člankar, so rajši sprejeli islam, kakor da bi popustili proti Srbom-pravoslavcem. S tem so si zasiguraii možnost, da se povzpno do najvišjih položajev in tako okrepe svoj hrvatski narodni duh in popolnoma obdrže dotlej pridobljene pravice. Muslimanski Hrvati niso nikdar prenehali čutiti s katoliki-Hrvati, ampak so vedno s ponosom poudarjali svoje hrvatsko poreklo tudi tedaj, kadar so bili na najvišjih položajih turškega cesarstva. V dokaz hrvatskega značaja muslimanskih vasi navaja Prosperi mnoge priimke, kakor n. pr. Hrvat, Hrvatčič in Hr-vatovič in ime vasi Hrvati. Tudi v samem Sarajevu se del mesta imesmje Hrvati. Turški zgodovinarji in potopisci odkrito priznavajo, da je Bosna hrvaška dežela in zato — pravi Prosperi — se ne čudi, če je oče domovine Starčevič, govoril o bosanskih muslimanih kot o »najčistejši hrvatski krvi«. Testament vojaka v vojni Spričo dejstva, da vladajo v širokih ljudskih plasteh precej nejasni pojmi o tem, kako se dela testament, in pa da je to vprašanje zlasti v času vojne velikega pomena, je celovški »Karntner Grenzruf« objavil pod naslovom »Vojni testament vojaka« poseben članek, iz katerega povzemamo: Testament lahko napravimo pred notarjem ali sodllčem ali pa ga napravimo sami. Če človek sam dela testament, ga mora napisati z lastno roko in lastnoročno podpisati. Navedba časa in kraja, ko delamo testament, sicer ni neizogibna za veljavnost, vendar se prrporoča. Podpis naj po pravilu obsegi ime in priimek voliteflja. Za pripadnike vojske v mobilnem stanju pa veljajo razne olajšave. Vojaku ni treba testamenta pisiti z roko, pač pa ga mora podpisati, poleg njega na ga mora podpisati še en oficir ali dve drugi osebi kot priči. Pripadniki vojska pa lahko svojo poslednjo voljo izrazijo tudi ustno pred oficirjem. ki Pit mora še drugega oficirja ali dve drugi osebi pritegniti za priči. O voli-teljevi izjavi je treba napraviti zapisnik, ki ga mora volitelj ustno odobriti, prisotni pa ga morajo podpisati. Mladoletni, to se pravi osebe do 21. leta starosti, načeloma ne morejo napraviti testamenta, za pripadnike vojske v mobilnem stanju pa velja izjema tudi v tem pogledu. V testamentu lahko volitelj postavi enega ali več dedičev, ki so potem deležni zapuščine. Razen tega pa lahko v testamentu komu drugemu, ne da bi ga postavljal za dediča, prepusti kakšno svoje iimetje, hišo, denar aili karkoli. Zakoniti dediči nastoi-pijo, če vOlirtelj za primer svoje smrti ni s testamentom ali z dedno pogodbo drugače ukrenil. Zakoniti dediči so sorodniki in zakonski drug pokojnika. Sorodniki se pri tem dele v različne razrede. Dediči prvega reda so potomci, to se pravi, otroci, vnuki in pravnuki. Dediči drugega reda so starši in njihovi potomci, torej bratje tn sestre, nečaki in nečakinje itd. — Nezakonski otrok ima nasproti materi enake dedne pravice kakor zakonski. Nasproti očetu sicer nima dedne pravice, ostane pa mu pravica do vzdrževanja, ki jo lahko uveljavlja nasnroti očetovim dedičem. Glasovi, ki jih je očitno razširil sovražnik, da je v načrtu nekakšna omejitev sorodstvenega reda v dednih pravicah, so, kakor 7a"->^vljajo od uradne strani, brez vsake podlage. Nova kolektivna pogodba za stavbno delavstvo Ljubljana, 18. oktobra Včeraj so podpisali zastopniki Pokrajinske delavske zveze to zastopniki vseh delodajalskih združenj stavbne stroke novo kolektivno pogodbo za stavbno delavstvo, ki je stopila v veljavo z 10. oktobrom 1941 ter pritičejo delavstvu od tega dne dalje že nove mezde. Nova pogodba se razlikuje od stare v sledečih določbah: 1) Vsi kraji so razdeljeni v tri mezdne razrede ta sicer: I. razred: LJubljana ter kraji v občinah Ježica, D. M. Polje, Rudnik ta št. Vid nad Ljubljano, dalje kraji Hrušica, Dobru-nje ln Sostro. Poleg tega spadajo v L razred še vsa industrijska stavbna dela. IL razred: Kraji Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Mokronog, Stična s St. Vidom, Višnja gora, Grosuplje, Ribnica, Vel. Lašče, Kočevje, Vrhnika, Borov- nica z Bregom, Dolnji ta Gornji Logatec, Rakek, Cerknica, Stari trg ta Lož. m. razred: Vsa stavbna dela, ki ne spadajo v I. ali n. razred. 2) Nove hajnižje mezde so sledeče: Pomožni delavci pod 18 let starosti: L razred L 2.60, n. L 2.35, m. L 2.10. Pomožni delavci nad 18 let starosti: I. L. 3.50, n. 3.25, m. L. 3.—. Kvalificirani delavci: (zidarji, tesarji itd.) do 1 leta praktičnega dela v stroki: I. L. 4.10, IL 3.60, m. L. 3.10. Kvalificirani delavci po 1 letu praktičnega dela v stroki: L razred L. 4.70, IL L. 4.20, m. L. 3.70. Železokrlvci, odrarji, minerji, ricarji itd. morajo imeti višje mezde od najvišje mezde delavcev v dotičnem mezdnega raz^' redu. Vri delavci^ ki so imeli £ ^gj višje mezde, obdrže višje mesfe najmanj ^ zaključka dotičnega dela. J J Sklenjena pogodba veljs^ ^ stavbna dela. Za^vna del (gradnJa ce8ti državnih poslopij itd.) pa V nova mezdna tarifa določena tekom prilfcnjega tedna. Kronika Koncert Dopolavora v vevški papirnici Pokrajinski .Dopolavoro v Ljubljani je včeraj popoldne priredil za delavstvo vevške papirnice koncert večjega stila. Dosedanje delavcem namenjene koncerte v tobačni tovarni, v Saturnusu in v Stori, je predvajala godba »Zarje«, za včerajšnjo glasbeno prireditev pa je bil angažiran orkester in komorni zbor E. I. A. R. iz Ljubljane. Koncert je bil za papirnico velik dogodek. Da bi prireditev potekala brezhibno, so morali zaustaviti ves obrat. Vodstvo tovarne je primerno uredilo veliko, zračno in svetlo dvorano v prvem nadstropju. Uredili so oder za glasbenike in postavili nekaj sto stolov. Koncert, ki ga je prenašal tudi radio, se je začel okrog pol petih. Takrat so bili v dvorani že vsi zbrani. Prisostvovali so številni odličniki, med njimi poveljnik 21. bataljona »Mortai« major g. Giusappe Am-massari in njegov pribočnik kapetan N., zaupnik C. O. N. I. pri Višjem Komisarju g. Buratti s svojo gospo, častniki posadke in predstavniki občin. Dopolavoro je zastopal pokrajinski podpoveljnik g. Li-beratti, dalje so prisostvovali predsednik Združenih papirnic Vevče—Goričane—Medvode g. Ivali Jelačin, upravni svetnik g. dr. Rekar, ravnatelj tovarne dr. Ciril Pavlin, tehnični ravnatelj dr. inž. Miloš Krof-ta in ostalo uradništvo papirnice, okrog 40 po številu. Vseh gostov je bilo okrog 50, delavcev in delavk pa okrog 400. — Koncert je mojstrsko vodil dirigent g. Drago Mario šijanec. Orkester je najprej zaigral »Giovinezzo«, ki so jo vsi poslušali stoje nakar je sledil izbrani program, ki je obsegal sledeča dela italijanskih ln slovenskih skladateljev: Rossini, Semira-mis, vod v epero. Verdi, Triurna iz Verdijevih oper, Jaki, Cvetoči gozd (valček) in šedlbauer, Slovenske narodne pesmi. Prve tri komade je izvajal orkester, zadnjega pa orkester s komornim zborom. Prisotni so izvajanju vsakega komada navdušeno ploskali, še posebno pa zadnjemu, ko se navdušenje kar ni hotelo poleči. ★ Pokrajinski Dopolavoro bo priredil prihodnje dni številne kinopredstave za vojaštvo. Prva taka predstava bo za vojake 13. topniškega polita pri I. polku Sardin-skih Grenadirjev in za vojake 13. topniške čete. Organizacija pa je tudi nabavila prenosno strojno zvočno kino aparaturo za predvajanje zvočnih filmov v kateremkoli kraju, ki ima napeljano elektriko. — Filmske predstave za delavstvo ,na Taboru so za zdaj izostale, ker bo poslopje v celoti restavrirano. Dela gredo hitro od rok in čim bodo zaključena, bo tudi Dopolavoro nadaljeval započeto delo. * * Nemški gospodarski minister dr. Funk prispe v Rim. V kratkem prispe v Rim nemški minister za gospodarstvo in predsednik nemške državne banke dr. Valter Funk, da vrne obisk, ki ga je lani napravil v Berlinu finančni minister Eksc. Raf-fael Riccardl. Pri tej priliki bo predstavnik nemške vlade s predstavniki Italije obravnaval razna tekoča gospodarska vprašanja. V spremstvu ministra dr. Fun-ka bodo tudi številni nemški gospodarski strokovnjaki, med njimi podpredsednik nemške državne banke dr. Puhl. * Ustanovitev italijanske trgovske zbornice v Tangerju. V Tangerju se je ustanovila italijanska trgovska zbornica, ki bo poslovala pod nadzorstvom konzularnih oblastev. Za njenega komisarja je bil imenovan inšpektor maroških Fascijev. » Odkritje stare rimske ceste v Budimpešti. Arheološki zavod v Budimpešti je dal budimpeštanski mestni občini pobudo, naj bi se obnovila stara rimska cesta, ki je držala nekoč od rimskega amfiteatra, odkritega nedavno pri Rimskem vrelcu v budimpeštanski okolici, do središča Budi-ma. Cesta, ki izvira iz časa rimskih legij, je deloma že obnovljena in je široka 32.25 metra. Ob cesti bodo vzpostavili vse spomenike iz rimske dobe, kar so jih zadnja leta odkrili na Madžarskem * Zamrznjena vplačila za uvoz blaga iz Nemčije. Na podlagi poziva Visokega Ko-misarijata vabi Zveza trgovskih združenj v Ljubljani, Gregorčičeva 27, vse tvrdke, ki so vplačale med 21. in 31. marcem tega leta po naših denarnih zavodih denarne zneske za uvoz blaga iz Nemčije, da spo-reče Zvezi trgovskih združenj višino zneska nakazila, denarni zavod pri katerem so zneske vplačale, in nemško tvrdko za katero so plačale. Ta nakazila so bila zaradi vojne zaustavljena pri bivši Narodni banki v Beogradu. Skupna vsota vplačil v tem času je bila precej visoka zaradi ugodnega tečaja marke po din 14.80. * Voz pohištva zgorel. Na cesti proti Portogruaru se je pripetila nenavadna prometna nesreča, šofer je s tovornim avtomobilom vozil pohištvo, a spotoma je voz ustavil in za trenutek stopil v gostilno na malico. Medtem pa je iz neznanega razloga švignil plamen iz motorja in zapalil tovor. šofer je z nekaterimi prisotnimi z vso silo začel dušiti požar, a ker ni dovolj zaleglo, so morali gasilci prihiteti na pomoč. Kljub temu je bilo pohištvo skoraj povsem piičeno in lastnik trpi 20.000 lir škode. * Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. !V ulici Casilina v Rimu se je pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Prav ko je hitelo po strmin- navzdol, je vozilu odpovedala zavora ln šofer si je zaman prizadeval, da s pre-vid ■'ni manevriranjem uide nesreči. Avto se je nazadnje prevrnil, pri tem pa sta v velikem loku odletela na tla tudi delavca Benedetto Piedanelli in Giovanni Carpi-neti, ki sta se nahajala na njem. Carpi-neti je na mestu izkrvavel, Piedanelllja pa so z nevarnimi poškodbami prepeljali v bolnico. * Ali ste se že naročili na letošnje Vodnikove knjige, ki izidejo konec novembra? Za 8 lir boste prejeli lepo ilustrirano Vodnikovo pratiko 1942 z izbranimi članki in izredno zanimivo povest Mirana Jarca »Jalov dom«. IZ LJUBLJANE u— Ob grobu g. Jožeta Jagodica. V najlepši življenjski dobi se je poslovil od nas splošno priljubljeni g. Jože Jagodic, mesarski mojster na Kodeljevem. Vse prerano zapušča globoko užaloščeno soprogo in hčerko ter sorodnike pa velik krog prijateljev in znancev. Umrl je kot žrtev dela. V lednici se jc prehladil in legel v bolniško posteljo, s katere ni več vstal. Iz prehlada se je razvila zavratna angina. Pokojnik je bii zelo priljubljen pri vseh. ki so ga poznali, saj ga je vsakdo cenil zaradi njegovega prijaznega, dobrodušnega značaja in njegove ustrežljivosti. Njegovi odjemalci na Kodeljevem so zbrali znesek 500 lir ter kupili venec na r-;-;go-vo krsto, preostanek pa so izročili Kde-čemu križu, če še kdo želi počastili njegov spomin, je nabiralna pola za prispevek še na razpolago. — Vdovi gospe in hčerki izrekamo iskreno sožalje! u— Zadnji dan Pavlovčeve razstave. V galeriji Obersnel (zgornji prostori) bo to nedeljo še ves dan odprta prva kolektivna razstava akad. slikarja Franca Pavlovca, na to pa se bo zaključila. Razstava je vzbudi dil splošno priznanje občinstva in kritike j ter opozarjamo na nje zaključek vse, ki je ! še niso obiskali. u—- Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Marica Hočevar, gg. Giinther Schorn, Marijan Novak, Miloš Abram, Emil Auersperg, Peter Gle-bov, vsi iz Ljubljane, Mirjan Ivanetič iz Novega mesta in Janez Tominec, Ljubgojna pri Horjulu. Čestitamo! DIPLOMIRANI DENTIST ZA ZOBOZDRAVSTVO IN ZOBNO TEHNIKO Gabrijel Lukič LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 75 sprejema od 9. do 12. in od 14. do 18. ure u— Jutrišnji koncert skladateljice Mire« Cancinove, ki bo ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani in na katerem bosta sodelovala poleg avtorice operna pev ka Valerija Heybalova in violinist Karlo Sancin, ima naslednji spored: Preludij in Uspavanka za klavir; Med nama je vse polno zlatih niti, Trenotek in Pomlad je prišla, sopran solo s spremljevanjem klavirja. Vizija in Romanca za violino in klavir. Drugi del nam prinaša skladbe iz mladinske zbirke avtorice. Najprvo za klavir: Mali plesni impromtu, Mladinska igra, Valček, Komar in Muha plešeta, Kmečki ples. Nato pesmi za sopran in klavir: Pesem o rožici, Mene ni požela kosa, Mesec je vstal. Tretji del ima naslednja dela: Re-tovje, fantazija za klavir. Pesem begunke in Nesreča, za sopran in klavir ter fantastični kolo za klavir. Večina teh skladb bo na jutrišnjem koncertu prvič javno izvajana. Predvsem opozarjamo na lepe samospeve. Začetek koncerta točno ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. ZINA MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz surogatov M. JAGER, Sv. Petra cesta 17 Fužine u— Nov grob. Umrla je soproga bivšega trgovca ga. Josipina Vovkova. Pogreb bo vf^edeljo ob 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Najdena denarnica. V soboto dopoldne je nek član ljubljanske Opere našel ob tramvajski progi pri Mestnem domu denarnico z večjo vsoto denarja in zbirko fotografij. Denarnico je po vsej verjetnosti izgubil italijanski vojak in jo dobi v našem uredništvu, dnevna redakcija. u— Neimenovana je darovala v počastitev spomina pokojnega dr. Pavla Krajca Učiteljskemu odboru za socialno pomoč Lir 1000.—. Odbor se ji najlepše zahvaljuje. u— V pisarni Kolodvorskega misijona v Slomškovi ul. 1 naj se oglase: Gabro-vec Josip, Cesta v Mestni log 58, Gaspa-rič France, žolgerjeva 6, Slamič Herman, banska uprava V. odd., Kos Anica, Rimska št. 9, Kern Marta, Rožna dol. št. 1 c. XIII, Novak Ivan, Vodovodna 50, Vodopivec Franca, Oražnova 5, Vogelnik Jcsip, Blei-veisova 27, Vazzaz Jelica, Kersnikova ul. št. 6, Roman Stana, Podjunska ul., dr. Tone šapla, Puharjeva 16, Zelenko Ivan, Tyrševa 31/11, Zamejic Ema, Zarnikova št. 1, Zore Katl, Kolodvorska 8, železnik Roži, Javornikova 5, 2emlja Franc, Kar-lovška cesta, Zveza društev privatnih nameščencev, Delavska zbornica, Društvo inženjerjev, Zvezda. Grobnice in spomenike kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR p kopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. u— Vrtiljak ob Tržaški cesti. Na desni strani Tržaške ceste med milarno in Stanom in domom se je ustavilo manjše potujoče zabavišče. Kar čez noč je bil postavljen vrtiljak, poleg njega pa strelišče. Otroci iz okolice so se takoj zbrali okrog vrtiljaka, ki je živo poslikan s podobami najbujnejše fantazije. Za malo zabavišče pa se zanimajo tudi odrasli, saj se marsikdo nekaj krat rad zavrti na vrtiljaku in poskusi svojo spretnost in mirno roko na strelišču. Lepo vreme bo brez dvoma ugodno uplivalo na obisk potujočega zabavišča, ki se je prvič ustavilo na tem koncu Ljubljane. u— Nekaj nesreč. 66-letni posestnik Ivan Leben iz Horjula je bil včeraj po opravkih v Ljubljani. Peljal se je s tramvajem in prezgodaj izstopil. Pri padcu je dobil poškodbe na glavi. 34-letnl občinski sluga iz Dolenje vasi Ludvik Kozina je nalagal hlode. Po nesreči se mu je eden zvalil na desno nogo In mu jo zlomil. Po-sestnikova hči iz Hotedršice Marija Kore-nova je tako nesrečno skočila z voza, da si je zlomila desnico. 30-letni čevljarski mojster Fr. Ložar iz Ljubljane je doma padel in si zlomil levico. Pri regulaciji Malega grabna je bil zaposlen 67-letni Fran Zupan. Vagonček mn je stisnil nogo m mu jo močno poškodoval. Na krožni žagi si je porezal prste na desnici žagarski delavec lz Velikih Lašč Jože Meden. Ko je v gozdu nabiral suhljad, je 761etni Franc Kotnik z Blok po nesreči padel in si zlomil desno nogo. Vsem ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. VEČJE INSERATNO PODJETJE išče agilnega in komercielno veščega inseratnega akviziterja s poznanjem inseratne stroke v komerc:el-nem in tiskarsko-tehničnem pogledu ter z znanjem slovenščine, italijanščine in nemščine v govoru in pismu. — Lastnoročno pisane ponudbe s kratkim življenjepisom, sliko in navedbo referenc naj se pošljejo oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Inse-rat 1941«. ' 4729 u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleivveisova. prej Tyrševa cesta št. 62/1. Telefon št 27-29. u— V soboto in ncdeijo ob 19. (7.) Veseli teater! Preskrbite si pravočasno vstopnice! (—) III. revija plesne glasbe zadnja ponovitev v nedeljo 19. oktobra ob 10. uri v Frančiškanski dvorani u— Hiša na Mestnem trgu 8, ki je prešla ena polovica potom dražbe, druga polovica potom nakupa od Hranilnice Ljubljanske pokrajine v last trgovca g. Evgena Tuječa, je bila p0 tvrdki Slokan vsa obnovljena in ima prav čedno lice. Mestni trg je s tem zopet pridobil. u— III. revija plesne glasbe. V nedeljo 19. t. m. ob 10. bo v Frančiškanski dvorani zadnja ponovitev te uspele prireditve. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Herzmansky. Cene znižane. u— Zamenjava šoferskih izkaznic. Opozarjamo vse šoferje, da se bo vršila te dni zamenjava šoferskih izkaznic. V ta namen se dobe vse potrebne tiskovine in navodila pri Pokrajinski delavski zvezi, sindikatu prometnih delavcev, skupini šoferjev, Miklošičeva cesta 22/1, levo. Uradne ure od 10. do 12. dopoldne. Iz Novega mesta n— Nevarna prometna nesreča. V četrtek okoli pol 12. ure dopoldne se je pripetila na pričetku Kandijskega mostu prometna nesreča, ki le radi srečnega naključja ni zahtevala človeških žrtev. Iz Žabje vasi je pripeljal z veliko brzino lahek osebni avtomobil in hotel zaviti na most. V istem trenutku je pribrzel po klancu iz Grma težak tovorni avto, ki je tudi vozil s precejšnjo brzino. Oba vozača sta z vsemi silami zavrla vozili, vendar je bil trk neizogiben. Težak tovorni avto je zadel osebnega od strani in ga odrinil. Pri tem je bil osebni avtomobil težko poškodovan oba vozača pa sta zadobila le lažje praske. n— Operni in baletni večer. Zaradi tehničnih zaprek je moral biti preložen operni in baletni večer, na torek, 21. t m. Na tem večeru, ki bo ob 19. uri v Prosvetnem domu, sodelujejo primadona Mila Kogojeva, prvaka opernega baleta Erna Moharjeva in Boris Pilato in dirigent dr. Danilo S vara. Spored za ta večer je izredno skrbno sestavljen. Predprodaja vstopnic v knjigami Krajec. n— Zasedanje davčnega odbora. Prihodnji teden se prične v Novem mestu zasedanje davčnega odbora. Zaradi tega je te dni mestna občina razgrnila v svojih uradnih prostorih sezname davčnih osnov vseh davčnih zavezancev na območju novomeške občine, kateri so vsem interesentom vsakodnevno na vpogled med uradnimi urami na mestni občini. n— Šport v nedeljo. Po daljšem presledku bomo imeli v nedeljo ponovno zelo pester ln bogat športni spored. Dopoldne ob 10. uri bodo na idiličnem igrišču ob Krki tekmovanja za srednješolsko lahko-atlet-sko prvenstvo. V nedeljo popoldne ob 15. pa bo na kandijskem stadionu velik lahko-atletski miting za prvenstvo soške divizije. Iz Trebnjega t— Dogon živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v torek 21. t. m. v Trebnjem uradni sejem za klavno živino. Trebanjski uradni sejmi so na glasu najuspe-lejših v Pokrajini in je zopet pričakovati, da bodo na ta sejem dolenjski živinorejci prignali precej živine. t— Kostanj nabirajo. Na Dolenjskem, posebno v okolici Čateža je precej užitnega kostanja, ki je letos dobro obrodil. Ker je cena ugodna, so se ljudje, zlasti mladina, vrgli na nabiranje kostanja, ki jim prinaša znaten zaslužek. Kostanj pošiljajo v Ljubljano. t— Gradnja fadne sušilnice. Po dolgotrajnih pripravah je sadjarsko društvo v Trebnjem pričelo graditi veliko moderno sadno sušilnico. Ker razpolaga društvo z jako pičlimi denarnimi sredstvi, manjka pa za dovršitev zgradbe še precej gradbenega materiala, bo uvedena nabiralna akcija. Velikega pomena te važne sadjarske naprave menda ni treba še posebej poudarjati in smo uverjeni, da rrcš^jl naših sadjarjev ne bo nikdo odrekel. Iz Trsta Dvajset mest na carini razpisanih. Z ministrskim odlokom je razpisanih 20 vo-lonterjev skupine B za carinarnice ta tvor-niške davčne urade. Prošnje je treba vložiti do 6. novembra. Podrobnosti so na razpolago pri Kr. Finančni upravi. Zborovanje trgovcev tekstilne stroke. V četrtek popoldne so se člani Sindikata trgovcev z manufakturnim blagom ta konfekcijo zbrali na sestanek, da se porazgo-vore o položaju svoje stroke. Na sestanku so bila dana podrobna navodila glede na prijavo zalog, ki mora biti opravljena do 20. t. m. ta o načinu prodaje po ra-cioniranju. Iz Goriške pokrajine Uspeh potujočega kina. Pred dnevi smo poročali o prihodu potujočega kina, ki ima aparaturo montirano na avtomobilu. S predvajanjem filma »človek ln zemlja« je obiskal že celo vrsto kmečkih vasi ln predstavam je prisostvovalo na tisoče gledalcev. Poleg filma »človek in zemlja«, ki predstavlja glavno točko sporeda ln ld ga je izdelal urad za tisk in propagando Fašistične zveze kmečkih delavcev, je bilo predvajanih še več manjših filmov, ki so naleteli na lep uspeh. Po ne«e<9 obstreljen. V goriško bolnico so pripeljali šele 80letnega posestnika Mihaela Dornika iz Smartna-Kojskega. Ko je delal na njivi blizu svojega doma, je bil iznenada lz lovske puške ranjen v desno nogo. Neprevidni lovec, ki Je zagrešil poškodbo, se je za ranjenca takoj zavzel ta mu nudil prvo pomoč, nato pa poskrbel za prevoz. — Prav tako je moral v bolnico 361etni delavec Franc šlmoc lz Kobarida. Zaposlen je bil pri urejanju telefonske napeljave, pa mu je padel težek kabel na glavo. Z Gorenjskega Tatvine po hlevih se mnoie. Zadnji čas so po vaseh zelo pogosti primeri, da neznani storilci iz hfleva odženejo živino. Te vrste tatvine se včasih vrše na prav drzen način. Tako je zadnjic neznan tat odvedel posestniku Francu Lotriču v Dražgo::ah v Sel.;ki dolini dve loti staro go\edo rdeče barve z belimi marogami, vredno 150 nemških mark. Za storilcem poizveduje žan-darmerija. Tatvina kolesa. Z dvorifča neke gostilne na Brezjah je neznan storiilec odpeljal delavcu Francu Perču s Tabora pri Naklem moško kolo znamke »Veko« s tvemiško številko 82.145, vredno 50 nemških mark. Za tatom ni sledu. Iz Spodnje štajerske Nov župan v Ljubnem. Po odhodu dosedanjega vodje krajevne skupine in župana Alojzija Kohla je bil za novega vodjo in župana postavljen Anton Adelmann, star naciona-lnosocjalistični borcc, kakor piše o njem grafika »Ta^espost«. Če izgubiš nakaznico za obleko... Listi opozarjajo konzumente, da morajo nakaznice za obleko varno hraniti, zakaj za izgubljeno nakaznico izdajajo gospodarski uradi nadomestila samo v primerih, kadar je izguba stvarno dokazana in potrošnika alli njegovega zakonitega namestnika ne zadene nobena krivda. A preden gospodarski urad za izgubljeno nakaznico izstavi nabavnico, .se v vsakem primeru podrobno prepriča o dejanski potrebi prosilca, ki jo> oceni z zelo strogimi merili. Nov načrt Maribora je pravkar izšel v založbi Mariborske tiskarne in v izdaji političnega komisarja za mesto Maribor. Načrt ima obliko priročne knjižice in stane eno nemško marko. Premiera opere »Mutterfly«r. V četrtek je bila v mariborskem mestnem gledališču prva predstava Fuccinijeve opere »Butter-fly«, naštudirana z domačim ansamblom in je doživela pri občinstvu navdušen sprejem. Dalo je zrežiral upravnik Robert Fal-zari, orkester je vodil šef Opere Richard Dieti, naslovno vlogo pa je peila Marija Reicheltova. Umiranje in rojstva. V prvi polovici meseca oktobra je bilo v Mariboru rojenih 56 otrok, smrtnih primerov pa je bilo 24. Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrla 46-lctna Helena Tratnikova, žena železniškega usllužbenca. na svojem domu na Koroški cesti pa 70-Ietni krojaški mojster Filip Koman. Težka nesreča otroka. Jože Gofleš, 11-letni sin prevoznika v Mariboru, je v ponedeljek zvečer prav pred očetovim domom na Te-gctthoffovi cesti doživel nerodno nesrečo. Ko je eden izmed očetovih voz pripeljal domov in je hlapec pravkar obrnil konje na dvorišče, je hote! skočiti na voz, pa je padel naravnost pod kolesa. Fantu je kolo hudo zmrcvarilo llevo nogo nad kolenom. Dve nesreči pri delu. V Teznem je bil 541etni delavec Jožef Pintar zaposlen pri kopanju temeljev za novo tvorniško stavbo. Ko je pomagal prelagati vodovodno cev, ga je zasula težka gmota zemlje, da mu je nevarno ranilo hrbtenico. V resnem stanju so ga prepeljali v bolnico. — žrtev nesreče pri delu je postala tudi 231etna tekstilna delavka Marija Jerenkova, ki jo jo je ročaj stroja z veo silo udaril ob desno koleno. Tudi njo so z vozom Rdečega križa prepeljali v bolnico. 5 poda je padel. V Slivnici je 47-letni cestni delavec Franc Godlar iz Stare vasi pri nekem kmetu prenočevali na podu. Stavba je preccj visoka in Godlar je po lestvi plezal do svojega ležišča, pa je v temi zgrešil klin in padel v g'obočino. Pri padcu si je nalomiil hrbtenico in dc»bil tudi nevarne notranje poškodbe. Z vozom Rdečega križa so ga prepeljali v mariborsko bolnico. — Prav tako je mora! v bolnico poštni uslužbenec Franc Kiemenčič iz Maribora, ki je v bližini električne ure pred mariborskim kolodvorom padel s kolesa in se potoke! po obrazu in po rokah. Krava je povrgla trojčke. Posestnik Avgust žlahčič v Framu ima šestletno kravo pinegavske pasme, ki je doslej že štirikrat povrgla dvojčke, zadnjič pa kar trojčke, bikca in dve telički. Mlade živali so povsem zdravo razvite in so tehtale pri rojstvu 107 kg. Da krava povrže trojčke, je v rcsnici zelo redek primer. Tatvina v vlaku. Trgovcu Francu Schiitzu iz Trbovelj je nekdo v vlaku od Zidanega mostu do Trbovelj ukradel aktovko iz rjavega svinjskega usnja, v kateri so se nahajali razni predmeti. Vlom v zidanico. Neznani storilci so vlomili v zidanico nosestnika Alfreda Safina na Vinskem vrhu pri Ptuju. Odnesli so mu plena v vrednosti 105 nemških mark. Iz Hrvatske Visokošolska ustaška četa uvrščena v poglavnikovo telesno gardo. Poglavnik je podpisal zakon, po katerem se visokošolska ustaška četa za svoje velike zasluge pri ustanovitvi in izgradnji nezavisne države Hrvatske uvršča v poglavnikovo telesno stražo. Ker visokošolci zaradi predavanj ne morejo zdaj vršiti aktivne službe, bodo začasno tvorili rezervno telesno stražo. Ustanovitev milice. S posebnim zakonom je bila ustanovljena železniška milica, ki bo imela nalogo zagotoviti varnost na hrvatskih železnicah ta omogočiti nemoten železniški promet. Zahvalna služba božja. V sredo je bila v cerkvi sv. Marka zahvalna služba božja v povodu lOletnice atentata na poglavni-ka, ki se je zanj srečno iztekel. Tega dne je minilo tudi pol leta odkar se je poglavnik vrnil v domovino. Službi božji je prisostvovala celokupna vlada z vsemi državnimi tajniki in zastopniki ustaškega pokreta. Nazadovanje brezposelnosti. Borza dela v Zagrebu objavlja, da se število brezposelnih na področju nezavisne države Hrvatske stalno manjša. Medtem ko je v avgustu bilo še 4077 brezposelnih, se je to Število v septembru zmanjšalo na 2049. ___učitelji na hrvatskih šolah. Hrvatski listi objavljajo poziv ministrstva za uk nekaterim slovenskim učiteljem, naj takoj pošljejo potrebne listine zaradi prevzema službe v nezavisni državi Hrvatski. Med imenovanimi so: Josip Rupnik, bivši upravitelj meščanske šole v Slovenski Bistrici, zdaj v Varcar Vakufu, Fortunat Turk,' bivši učitelj meščanske šole v Ormožu, zdaj v Novem Vinodolskem, Ivan Kranj čič, absolvent višje pedagoške šole v Zagrebu, Marta Okorn, absolventinja višje pedagoške šole, Lovro Farazin. bivši učitelj na meščanski šoli v Ptuju in njegova žena, sedaj v Novski, Ana Bezek, bivša učiteljica meščanske šole v Vojniku, zdaj v Banjaluki. iz Srbije Nov srbski finančni minister. Namesto obolelega odstopivšega finančnega ministra Dušana Letice je prevzel vodstvo ministrstva dr. Dušan Djordjevič, ki je doslej zavzemal visok položaj v istem ministrstvu. Izgradnja beograjskega piistamšča. Zaradi dejstva da ima beograjsko pristanižče zelo ugodno zemljepisno in prometno lego in je obenem važna prekfadalna pos-taja iz srednjeevropskega gospodarskega prostora, se izgradnja beograjskega pristanišča tudi po vojni nadaljuje s podporo nemških upravnih organov. Obalne naprave na desnem bregu reke so v dolžini 1 km že končane. Dogotovljena in že v rabi so pristaniška skladišča, ki pokrivajo skupno površino 4500 kv. metrov. Nemčija je poslala in montirala že 4 žerjave, enega 3—5-ton-skega in enega 20-tonskega. Ob obal-i tečeta dve progi, tretja pa vodi za skladišči. Cestišče ob progah je tlakovano. Že dego-tovljcni del pristanišča, ki služi tudi osebnemu prometu, bo pozneje uporabljen samo za p rekla dal no postajo, saj je v zadnjih letih bilo letno okoli milijon ton prometa. Novi pristanišči del. ki je zdaj v gradnji, bodo uporabili za osebni promet. Zaradi porušenih mostov je osebni promet tako narasel, da je dosegefl onega iz leta 1930., ko je znašali 3 milijone oseb. Naše gledališča Drama. Nedelja, 19. oktobra: »Hamlet«. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto. Shakespearjev »Hamlet« je tragedija neodločnega značaja. Usoda nesrečnega danskega kraljeviča, ki jo je oblikoval Shakespeare, je delo univerzalnega značaja, v katerem so genialno zajete tehtne misli- o življenju in silah, ki ga oblikujejo in usmerjajo. V blestečem prevodu pesnika Otona Župančiča, v nori režiji dr. Krefta, s scensko glasbo dirigenta D. žebreta in popolnoma nori zasedbi vlog, je uprizoritev tega dela zanimivost prve vrste. Naslovno vlogo bo igral Slavko Jan. Opera. Nedelja, 19. oktobra: »Netopir. l2Bč»n. Začetek ob 18.15 Konec ob 21. Ponedeljek, 20. oktobra: Zaprto. Straussov prekipevajoči dunajski temperament prihaja v njegovi opereti »Netopir« do popolne veljave, šampanjsko peneča se glasba, njena melodioznost in živahna ritmika nosijo prešerno dejanje, ki pomeni za poslušalca resnično veder in užitka poln večer. Vsi otroci, ki so sodelovali lani pri uprizoritvi mladinske igre »PRINCESKA EV ZMAJ«, naj se javijo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Operi. Rdeči križ pereča Ljubljana, 18. oktobra 1041. Ažman Pavlina, Kršičeva 6, Belihar ta Velepič, Tyrševa c., Bratovska skladnica, Ljubljana, Dobrave Helena in Tiliči, Lončarska 2, Dolžan Franjo (pri dr. Tavzes) Tavčarjeva 5, Donaj Ivan, Pod Rožnikom, Fekonja Franc, Rakovnik, Fermevc dr. Ivan, odvetnik iz Ptuja, Golob Fani, Sv. Petra nasip 49, Gostinčar Meta, upravnica pošte, Hojs Karla, Resljeva 1, Hrastelj Joža, Zarnikova ul., Hriberšek Anton, trgovina s sadjem, Kimovec Jolanda, Turno-grajska 4, Kobilica Cvetka, Kordin Adolf, Erjavčeva ul., Kramarič Jože, Mirje, La-jovic Emil, tovarnar, Leder Mirko, Zagrebška ul., Miculinič Rudolf dir. drž. žel., Mi-helič Kari, Zg. šiška, Omerza Ivan, Zg. šiška, Porenta Tončka, učiteljica, Remec Bogomil, Zrinjskega c., Srebotnjak Vane, Podlimbarskega 36, Stanovnik dr. Ivan, odvetnik, Strtih Fani, Devova 5, Sešek Jože, Cesta v Mestni log 3, škerlj Stanko, Nunska ul., Tavčar Josip, Herbersteinova 18, Tič Zdravko, tovarnar iz Topuskoga, Vilmar Bruno, Wester Josip, Pompova 4, Zaje Joško, Tromostovje. Pakete odnosno dokumete naj dvignejo: čuček Dora, Celovška 50, Gabršček Majda, Breg 16, Gerzinič Neda, Stiška 1, Nikolajev inž. Mihajlo, Slomškova, Rasberger Pavel, Večna pot 1, Sovaat, StreJiška 22/H, šivic dr. Pavel, Glinška 4. V tajništvu naj se zglasi g. šlegel Viktor, Malenškova 1, v svrho nekih informacij. Radio Ljublfana NEDELJA, 19. OKTOBRA 1941-XIX 8: Napoved časa — poročila v slovenščini, 8.15: Poročila v italijanščini, 8.30: Koncert organistke Margherite Nicosia, 11: Peta maša iz bazilike Sv. Annunziate iz Firence, 12: čitanje in razlaga evangelija v italijanščini (pater Filippo Marino), 12.15: čitanje in razlaga evangelija v slovenščini (pater Krizostom Sekovanič), 12.35: Kvartet Jožek, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.20: Orkester pod vodstvom mojstra Angelinia, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Radijski orkester pod vodstvom D. M. ši-janca: orkestralna glasba, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Koncert Karla Ruplja, pri klavirju L. M. škerjanc, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Simfonična glasba, 20: Napoved časa — poročilo v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.40: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija, 20.10: orkester (vodi dirigent Angelini), 21.35: Plošče — peemi in melodije, 21.50: Vesti v slovenščini, 22: Godba na pihala pod vodstvom mojstra Storacia, 22.30: Pestra glasba, 22.45: Poročila v italijanščini. ŠIVALNI STROJI IGN.VOK 7 L JU B LJ AN .A, TAVČARJ EVA 7 mikica Čez dve uri sedi Mikica spet v svoji kletki. Šopiri se, čopka, teka sem ter tja, dra/j Murčka in misli na sitne male osebice, ki bi se bile skoraj steple za njeno naklonjenost. »L?ubo doma, kdor ga ima,« konča Miki svoje modrovanje. 5. Huda noč. Mrak se čedalje bolj gosti, po kotih je že čisto črno Plavutka ždi med svojimi algami. Mikica pa čepi na palčki in skuša zaspati. Iz kuhinje se sliši ropot posode, Evičina mama pomiva. Evica sedi na zaboju za premog in se uči, tatek pa kraljuje v naslanjaču, posluša radio, bere časnik in kadi pipo Ko igra radio »Špansko serenado«. Murček vstane, zazeha, se pretegne. nato pa počasi odkoraka proti odprtemu oknu. Kc gre mimo Mikice. se pomenljivo ^ oblizne Potem pa — hop. skoči na okno Pod oknom raste drevo na drevesu čaka Murčka očarljiva gospodična Sivka Murček skoči k nji in se ji podobrika. na kar skupaj izgineta v temi. Radio preneha, ker se družinica spravlja spat. Kmalu vse utihne, le nekje na srednjem vrtu pojeta Murček in Sivka v srce segajoče romance. Končno se Mikici le posreči zadremati. Glavico vtakne pod perotko, za-tisne očke in se našopiri. Kmalu jo za-ziblje spanec. Sredi noči pa prigomazi k nji drobna, komaj vidna rdeča pegica. Po no-žici pleza med perje, zabode rilček v Mikičino kožo in prične poželjivo srkati dehtečo, toplo kri. Dalj ko pije. bolj se debeli, in nazadnje je kakor lepa, okrogla pičica. Nekaj časa počiva, nato se odpravi po nožici nazaj na palčko in se skrije v razpoki. Mikica se zbudi. Le kaj jo tako skeli in srbi po trebuščku? Nejevoljno se popraska s kljunom, a trebušček jo od tega le še huje zasrbi. Kaj takega se ji še ni primerilo. Srbi in ščemi jo čedalje bolj, in Mikica je vsa iz sebe, saj ne ve, da je prilezlo še mnogo pik, ki vse pijejo njeno kri. Te rdeče pičice so isto kakor pri človeku bolhe. To so pr-šice ali ptičje uši. Vso noč se uboga Mikica muči in praska, obira in skače, tako jo srbi. Šele ko se zgodaj zjutraj Murček vrne z nočnih pohodov ter leže v svoj košek. in ko zvezdice zblede in izginejo, šele tedaj srbenje nekoliko poneha. Mikica je zaspana in utrujena, našopiri se in zadremlje. V špranji na palčki pa se gnete petnajst debelih pršic in v miru prebav-lja kri, ki so jo izpile ubogi, drobceni Mikici. 6. Na vrtu. Lepo nedeljsko dopoldne je. Mikica veselo čivka, skače po palčkah in naga- ItlCado Aufoo j a Murčku. A muc je danes slabe volje, ves siten je in čemeren. Ko je ponoči kakor navadno prišel k Sivki v vas, ga je ta sprejela z ostro nabrušenimi kremplji. Pihala je in jezno renčala, nazadnje se je celo zakadila vanj. Ko bi se ji ne bil dovolj hitre umaknil, bi mu bila še oči izpraskala in rep odgriznila »Takoj se mi poberi!« je kričala nanj. »in da se več ne prikažeš pred mojo hišo!« Da, da. ravno tako je bilo In muc je celo videl, da se tam v kupu slame nekaj giblje Bili so Siv-kini otročički štiri mlade mačice Sivka se je bala da jih Murček ne bi požrl, oa ga je rajši zapodila Danes je muc slabe volje ker ve. da so se krasni večerni sprehodi za zmerom končali Mikica tega ne ve, zato je močno začudena ko se Murček zanjo nič več ne zmeni V sobo pride Evica. pogleda v kletko in vzame Mikico na prst »Čvrk. čriii, kekeke!« se radostno zasmeje ptiček in spleza deklici na ramo Evica odide po starih škripajočih stopnicah na vrt. Po potkah in stezicah stopa Miki pa se ji vrti na rami Potem sede Evica na klopico. ptiček pa ji sfrfota z ramena v travo Medtem ko plete Evica pahovko, skače Mikica po travi, kliče vrabčke in žveči na gredicah solato. »Čiv, čiv, živ, živ,« si radostno prepeva. Hop, se spotakne nad bilko in pade na kljun. Nato pobrba pod listom bele marjetice in se nastavi soncu, da jo greje v hrbet. Velik, lep čmrlj pribrenči mimo in se zaleti Mikici v glavo Kako se ptiček ustraši! Potem pa se ujezi in steče za njim. Le kam se je skril, graoba? Mikica sede spet v travo »Nekam vroče postaja,« si misli, »v roso se pojdem okopat.« In gre. Počasi in oprezno krene med grmičke košatih potonik. Tu je senca in rosa se še ni posušila. Miki se zapraši in zafrfota v visoki travi, da se bilke priklanjajo in padajo na Mikico debele kaplje. Vsa zmršena in mokra odskaklja nato med kamenje, kjer se danes gotovo sonči njen prijatelj Tinček Martinček. Res, tam na kamenju sedi drobni, ljubki Tinček in s črnimi očesci krotko gleda v lepi božji dan. Ko Mikica prifrfota, se Tinček močno razveseli. Z repkom zamahne v pozdrav in pravi: »Zelo mi je bilo dolgčas, res zadnji čas, da ste prišli.« Potem sedeta in se prijetno pomenkujeta. Ptiček občuduje lepo Mikino perje, ptičku pa je najbolj všeč Martinčkov zali, dolgi repek, ki ga je v krasnem loku položil poleg sebe. Tinček nato pripoveduje strašno, resnično zgodbo, kako bi ga bila kmalu postovka požrla. Evica ta čas pridno plete Rdeče, rumene in modre niti se prepletajo med seboj Šele ko zazvoni poldne, se spomni ptička. »Mikica, Mikica!« Nič. »Mikica, Mikica!« Mahoma se pripodi po travi modra kepica, za njo pa pridirja sosedova Sivka. Moj Bog, kako se Evica ustraši! Hitro zgrabi Mikico. Sivka pa, ki je presenečena obstala, dobi zaušnico, da se opoteče. (Dalje prihodnjič.) Ameriška couuboyska igra Ameriški covvboy (izg »kavboj«) se ne more tolikanj ponižati, da bi se igral z navadnimi obroči zato si je izmislil igro s podkvami Kdor bi se je rad naučil, naj posluša: Priskrbi si 4 podkve in dve železni, približno tri četrt metra dolgi cevi V razdalji 10 m zabij te cevi poševno v cowbojsko »leaner«), ki šteje 3 točke; da ga napraviš, mora pasti podkev tako, da sloni ob kolu (slika 3); dober nasprotni igralec ti jo sicer lahko spet odbije, tako da gredo rvoje 3 točke po vodi Če pa niste napravili ne »natika« ne »naslcna«, tedaj poglejte ka-•"er" podkev leži najbližje Dri kolu S.Points Fig. 1 zemljo; ko je to storjeno, se igra lahko prične Najbolje se igrajo štirje ki se razdele na dve stranki. Risba kaže, kako se igralci postavijo: dva črna proti dvema belima Kakor vidite, stojita zmerom po dva nasprotna igralca skupaj. Dva igralca pri enem izmed kolov dobita zdaj vsak po 2 podkvi, ki jih zaporedoma vržeta proti nasprotnemu kolu; gre za to, kateri se mu najbolj približa. Ako vržeš podkev tako, da oklepa kol, kakor kaže slika 1, si dosegel »natik« — najimenitnejši lučaj, ki šteje 5 točk. Če nastane dvom, ali je res »natik« (»ringer« imenujejo cowboji ta lučaj), tedaj poskusite priložiti kratko paličico tesno k obema koncema podkve; ako vam je kol na poti, tedaj »natika« ni (gl. sliko 2). Drugi najboljš lučaj je »n islon« (po g Ji k. in štejte za vsako svojo podkev, ki leži bliže od najbližje nasprotnikove podkve, po 1 točko (kakor pri baiin-canju) Kadar so vse štiri podkve vržene m je uspeh ugotovljen, mečeta igralca pri kolu, ki je bil zdaj za cilj, iste štiri podkve nazaj Točke obeh igralcev vsake stranke se seštejejo, in stranka, ki prva doseže 21 točk, je dobila igro. Če igraš s sestrico ali kako drugo deklico, ji dovoli prednost, da sme pri metanju stopiti 2 koraka naprej. Na prvi mah se ti »natik« ali »naslon« ne bo zlepa posrečil, a vaja te bo kmalu storila mojstra Izurjeni cowboyi napravijo na vsake tri lučaje vsaj po en »natik«. Manica: . Stric s košem »Oho, stric! Vi in vaš koš — pozdravljena! Zdaj pa kar v koS posezite ia nam brž postrezite!« Na to iskreno prošnjo je dobričina stric koš na tla postavil, si klobuk popravil, hitro v koš posegel in otrokom takole postregel: Prijatelja Matevž in Šimen sta spala na svislih. Obema so se pritaknile pre-čudne sanje. Pa kako različne sanje! Matevžu se je sanjalo, da sedi na prelepem vrtu, izpod neba pa kar dežujejo cekini in se grmadijo v bleščečih kupih okrog njega. — Šimen je pa v sanjah doživel nekaj strašnega. Ta revež je sanjal, da pada v globoko brezno, iz katerega sikajo strupene kače in druge ostudne pošasti. Zdaj mi pa .otroci moji, povejte, kateri izmed teh dveh prijateljev je bil na boljšem? Matevž ah Šimen?« »Gotovo Matevž!« je zaklicala večina otrok »Jaz pa mislim,« je pomodroval mali Danček. »da ie bilo za oba enako. Saj so bile samo sanje.« Stric se je zasmejal: »Niste pogodili, otroci, niste. Ti, Dan^ ček, tudi ne!« »Pa kako. stric? Da bi bil Šimen .. . « »Da da. otroci,« se znova zasmeje stric »Šimen ie bil na boljšem. To drži. Le pomislimo! Matevž, ko se je prebudil. je bil gotovo zelo žalosten, ker so vsi kupi cekinov, ki jih je videl v sanjah, izpuhteli v nič. Ali Šimen! Ko je odprl oči in videl, da ne leži v kačjem breznu, ampak na svoji seneni postelji, je bil brez dvoma jako vesel in srečen, da je samo sanjal. Torej je bil Šimen vsekako na boljšem!« In zadel je stric svoj koš na rame in stopil spet na belo cesto ... Uganko zamotanka Tistemu dečku, ki je sedel na griču in na katerega je pokazal Martinek, je bilo namreč tudi Polde ime. Ta Polde je bil seveda še pred Martinkom gori, torej je bi) prvi na griču — Polde. Rešiteu re^u^eu April, Mirnapeč, dan, podlistek B&fera gospodinja štedi v naprej Dobra gospodinja skrbi za to, da ji vsaka reč dolgo traje. Obleka, ki strpi za dve drugi — to je velik prihranek! Pa ne ka-mo obleke, nešteto drugih reči je v gospodinjstvu, za katere moramo skrbeti, da se prehitro ne pokvarijo in obrabijo. Vsa umetnost pa je v tem, da hitro zagrabimo za vsako drobno delo in da poznamo ne-k^j majhnih gospodinjskih skrivnosti- Pri obleki, ki se prične trgati, nikakor ne smemo čakati, da se še bolj natrga, brez odlašanja moramo popraviti škodo, prav tako pa moramo vsako jutro skrta-čiti in pregledati obleko, ki smo jo nosile prejšnji dan. Vsak madež, ki ga pri tem opazimo, je treba takoj očistiti, če si hočemo obleko dolgo časa ohraniti lepo. Zelo dobro je, če obleko, ki smo jo nataknile na obešalnik, čez noč obesimo k odprtemu oknu. Nočna vlaga bo izgladila vse po-mekane robove in tako si prihranimo preveč pogosto likanje, ki škoduje blagu. Pri moških hlačah pa bo dobra gospodinja že v naprej obšila spodnje robove z močnim trakom in sicer znotraj, da prepreči scefra-nje blaga zaradi hoje. Tudi kolena moških hlač je dobro podložiti, da se preveč ne izobličijo. Kaj pa nogavice? Na peti in na prstih, kjer se najbolj drgnejo ob obutev, jih znotraj podložimo s koščki mehkega platna, ki jih prišijemo na nogavice z gostim vbodom. Tudi s čevlji je treba previdno ravnati. Nikoli ne nosite istega para dva dni zapovrstjo, temveč čevlje po možnosti menjajte! Po uporabi jih natlačite s časopisnim papirjem in posušite jih daleč od peči! Podplate je treba od časa do časa namazati s kako maščobo, da postanejo nepropustni za vlago in bolj trpežni. 1Hoda dom Tople domače obleke ki sega do tal, napravimo pa si jo iz svilnatega perhanta ali iz flanele. Vendar pa to še ne zadošča, domača obleka nas bo resnično grela le tedaj, če jo tudi toplo podložimo. Ce nimamo na razpolago vate-lina, uporabimo v to svrho staro pleteno jopico, ki je že tako oguljena in slaba, da ie ni več moči nositi preko obleke. Tudi s starim pletenim telovnikom si lahko pomagamo, saj je najbodj važno, da nam greje podloga hrbet in prsi. Ce si letos ne nameravamo nabaviti nove domače obleke, potem poskusimo vsaj lansko obleko opremiti s kako podlogo, da se bomo v njej čim udobneje počutile. Tudi iz starega, močno ponošenega plašča si lahko napravimo zelo toplo domačo obleko, ki seveda ni tako dolga, kakor če bi jo ukrojile iz novega kosa blaga, a je zato, ker je kratka, tem bolj pripravna za domače delo. Takšno obleko opremimo z oplečkom ln velikimi žepi iz živobarvnega žameta ali volnene flanele, da je videti bolj prikupna. Iz manjših kosov blaga prekrižan odprt telovnik, s katerim okusno poživimo svojo staro popoldansko obleko (skica). S Kurjavo bomo letos štedile. Zato ie j tem boli važno, da smo ioma kar se da 1 toplo oblečene, če r- eemo prezebati. Naj- j bolj topla domača obleka je seveda tista, s Danaanes, ko nam pride vse prav, si pomagamo tudi z manjšimi kosi blaga, da si izpopolnimo zimsko garderobo. Saj si marsikatera od nas še dolgo ne bo mogla privoščiti cele nove obleke, še in še bomo morale obračati staro obleko ln jo prenoviti, kakor se bo pač dalo. Zelo pripravna je bluzasta, komaj do pasu segajoča jopica. ki jo lahko nosimo v zvezi z vsakim starim krilom ali s staro obleko, da zakrijemo vse njene nedostatke. Takšno jopico napravimo iz nevellkega kosa karirastega ali živobarvnega blaga, ki se sklada z večino naših oblek Kos žameta aH lepe svile pa uporabimo zato, da napravimo Kako ohranimo kostanj do pomladi Mi vsi dobro vemo, da ima kostanj izredno mnogo redilnih snovi. Koliko je siromakov, ki jim mora kostanj v teh težkih časih nadomeščati druga jedila! Pri nas je dosti kostanja, le to je škoda, da kostanj po navadi ne vzdrži dolgo ln se začne kvariti. Vendar pa ga je moči vso zimo ohraniti, če ravnamo z njim pravilno. Najbolje je, če poberemo kostanj z ježicami vred, ne da bi ga oluščili, dodamo pa mu seveda tudi že izpadle plodove. Vse skupaj stlačimo v kad ali sod kakor zelje, ki bi ga radi kisall. Vrhnjo plast pokrijemo na debelo s kostanjevim listjem. Tako pustimo kostanj približno tri tedne, lahko pa tudi delj. Potem ga stresemo iz soda. Izluščimo iz ježic in vložimo v dovolj velik zaboj med vlažno mivko. To storimo takole: na dno posujemo za dva prsta debelo mivke, nanjo naložimo plast kostanja (in sicer eno samo vrsto, plod ob plodu), nato zopet za dva prsta peska itd. Na vrhu mora biti pesek. Zaboj hranimo v hladni zračni kleti, kostanj pa, ki ga hočemo uporabljati, zajemamo z vevnico s peskom vred iz zaboja. Ostali kostanj pa seveda zopet dobro pokrijemo z mivko. ju nam ne more pomagati eno samo sredstvo, kajti prhljaja je več vrst, predvsem pa razlikujemo suhega in mastnega. Mastni prhljaj nastane, če izloča koža preveč maščobe, odstranimo pa ga tako, da si umivamo glavo z milnim špiritom m vročo vodo, sprva vsak dan, nato vsak drugi in tretji dan, ko pa koža na glavi neha srbeti, vedno redkeje. Suh prhljaj je običajen pri suhih laseh, ki so brez leska. Tudi tu pogosto umivamo glavo, toda ne z milnim špiritom in tudi z običajnim šam-ponom ne. Pri suhem prhljaju priporočamo za pranje glave rumenjak, ki mu primešamo pol žlice ricinovega olja in nekaj kapljic ruma. Ko pa se lasje zopet preveč osuše, jih namažemo z mandeljevim oljem, ki ga s prsti dobro utremo tudi v lasišče. Uporaba alkoholnih lasnih vod škoduje pri suhem prhljaju! Obnovite naročnino! Domači sadni kis Kis napravimo same iz sadja, ki ni več za drugo uporabo. V poštev pridejo jabolka, hruške, grozdje, pa tudi olupki ln obrezkl so dobri. V primerno lončeno posodo stresemo narezano sadje in razne sadne ostanke. To mešanico zalijemo s toplo vodo, da pokriva sadje, in dodamo še nekaj močnega vinskega kisa. Lonec za-vežemo s platneno krpo in postavimo na vrh štedilnika ali kam drugam na toplo. Sadje dodevamo v lonec, kadar imamo kaj čistih odpadkov in olupkov, vedno sproti pa ga moramo zalivati s toplo vodo, da je pokrito. Kar je nagnltega ali drugače poškodovanega sadja, vse lepo očistimo in obrežemo. V približno 6 tednih se tekočina skisa ln tedaj dobimo dober kis, ki je tudi izredno zdrav. Odlljemo ga, počakamo, da se sčlstl ln sede gošča na dno, potem pa ga precedimo in mu po potrebi dodamo še za malenkost vinskega kisa, preden ga spravimo v steklenice, ki jih dobro zamašimo. Tako si lahko v jeseni napravim« domačega kisa za vse leto. ■ = Proti prhljaju Mnogokrat je prhljaj prvi znak nastajajoče plešavosti, zato ga moramo pravočasno odpraviti. Toda v borbi proti prhlja- Nedeljska križanka Vodoravno: 1 italijanski operni komponist (Cavailleria Rusticana). 8 utežna enota, 14 država v USA Severni Ameriki, 15 Turški plemiči. 16 japonska dolžinska mera, 17 dal (srbsko). 18 hrvafka kraitica za »novo leto«, 19 svetopisemska oseba, 22 vojna (srbohrv.), 24 dva sogla~-nika. 25 staro mesto v Campagnia, 27 rešiti, 29 reka in mesto v Rusiiji. 31 ribolovska potrebščina, 33 boginja mavrice. 35 kratica pri podpisih, 36 mesto v Dalmaciji, 37 zaliv v Sredozemskem morju, 39 pripadnik sever-noevropakega naroda 40 mrtvoud. 42 vršita zemlje, 43 slavni pesnik avtor »Demona«, 46 čajno pecivo, 48 zelenica \ puščavi. 49 celota vseh dedov kake skupine 51 vez-nik, 53 staro mesto v Lakoniji sedaj Viti-lo, 55 luteranec, ki ;e prvi prestavil biblijo v sllovenščino 57 reka v Sibiriji, 59 mestece v Dalmaciji, 60 pozornica. 61 veznik v latinščini, 62 del voza. 63 indijansko pfle-me v Peruju, 64 egipčanski sv. bik. Navpično: 1 filozofija. 2 pripojitev, pri-klopitev (tujka); 3 števnik, 4 kem. znak za kalcij, 5 reka v Italiji, 6 silavni italijanski pevec, 7 medmet, 8 del h;še, 9 nota 10 narod v Evropi 11 Uranova žena (po grškem bajestlovju). 12 ploskovna mera 13 mesto v Italiji. 20 mesto v Ameriki. 21 sdjaj, 23 francoska kolonija- 25 soli so- 'literne kisline. 26 borilišče, poprišče. 28 za-jedavec v želodcu, 30 otočje v Pacifičnem oceanu, 32 ni pijan. 34 poflotek na Jadranu. 38 nemški predlog, 41 doba v razvoju zemlje, 44 mesto v Italiji, 45 mesto v Bolgariji, 47 muslimansko svetišče v Meki, 50 oklopni voz. 52 indijski denar, 54 ime hrvaškega prevajalca Velikanoviča, 56 predstavnik svoje vrste, 57a) trancoski veznik, 58 oblika pomožnega glagola, 59 nota iz solminizacije. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 avtomobil, 9 prstani, 16 elaborat, 17 srakoper, 18 rak, 19 Kalabrija, 21 od, 22 Pen-klub. 23 klerik, 26 si, 27 ergo, 28 sopran, 29 tvor, 31 unijat, 34 otep, 36 aorist, 38 samouki, 41 S(turm) A(btei-lung), 42 ts, 43 kvart, 45 palica, 47 Ital, 49 Narte, 51 Apatin, 53 komet, 55 latrina, 57 ona, 58 ak. 59 Jukon, 60 Ciril. Navpično: 1. aerostatika. 2 Vladivostok, 3 tak, 4 Ob, 5 moker, 6 orangutan, 7 balkon, 8 Ital, 9 pri. 10 Faiko, 11 skalp, 12 to, 13 aparat. 14 ne. 15 Irak, 17 Srb, 20 burja. 22 Periklej, 24 Eroica, 25 Ines, 28 stoa, 30 Or, 32 Istran, 33 Amper, 35 Par-nas, 37 svfeti), 39 ulani. 40 kipar. 44 ralo, 46 atol, 48 am, 50 tt, 52 in, 54 tu, 56 I(van) C(ankar). »JUTRO« St. 246 ': i. n 11 ii i i ii - r 11 .i Tfiiirfciji. 10. x idtt-xix Življenje viteza Siniebradca Arheološko društvo \ Nantesu je poslalo vsem podobnim društvom v Franciji poročilo o zanimivih izkopavanjih ki jih je vršil v občini Saint-Etienne-de-Mer-Morte 19-letni študent Maurice Rondeau. Ta izkopavanja, združena z arhivalnimi raziskavami, se ne tičejo nič manj nič več nego pro-Slirlega viteza Sinje-bradca, Gillesa de Rais. Rondeau je pred časom prišel na počitnice v omenjeni maili kraj in ga je začelo živo zanimati, kar so si pripovedovali kmetje v zvezi z nekimi razvalinami, ki naj bi predstavljale Sinjebradčev grad. 2e prej je bilo znano iz stare listine, da je neka vdova Edelinova iz tega kraja Vložila tožbe proti strašnemu vitezu, ki da ie bi'l ugrabili in razsekal njenega sinčka. Druga listina pripoveduje. da je Gilles de Rais zasledoval nekega svojega neprijatel ja in je ob tej priliki nasilno vdrl v cerkev v istem kraju Rondoau je hotel dognati, da-li predstavljajo omenjene razvaline res Sinjebradčev grad. prosil je župana, naj mu dcvoli izkopavanja. žunan se je navdušil za «-tvar zbral med prijatelji nekaj denarja, neka t e-rt mladi kmetje pa so kot prostovoljni kopači pomagali študentu pri njegovih delih "Zgodba Gillesa de Rais ie prilično znana. Bil je eden izmed vojašk;h pove' jni-kov, ki so spremljali Ivane d'Are pri zasedbi Reimsa. Mladi, lepi in pogumni vitez je ugajal Ivani ter kraliu Karolu VII. ki ga je imenoval za maršala Francije Po žalostnem koncu Device orleanske se je silno bogati vitez vrnil na svoja posestva. Stal je komaj 27 let. pa se 'e odpovedal vsem stremljenjem po moči in elavi. Predal se je uživanju, njegovi glavni strasti sta bili gledališče in cerkvena glasba. Da bi zadostil svojemu nagnjenju za gledališče je uprizarjal sijaine »misterije«. Tako je 140 igralcev in 500 statistov na njegove stroške sodelovalo pri uprizoritvi »Misteri-ja c zasedbi Orlcnsa« ob obletnici te za-zaserlbe. Ob!ači'a. v katerih so nastopali sodelujoči, so bila iz svile, žameta in bro-kata. a sama kulisna oprema za poed;ne prizore je veljala vsaka posebe celo imetje. V svoiem navdušenju za cerkveno petje pa je GilUles de Rais osnoval »kolegij«, ki ga je sestavljalo nad petdeset godbenikov in pevcev. Spremljali so ga na vseh njegovih potovanjih, med katerimi je vlekel s seboj tudi velike, zložljive orgle. Nekega dne. ko je vodja njegovega »kotlegiia« zapel posebno lepo. ie Gilles de Rais sklenil, da ga napravi za škofa. Obrnil se je v Rim in ie svoj namen res dosegel. Vse to na je veljalo ogromen denar, tudi veliko Sinjebradčevo imetje je začelo kopneti. Nje^n-va posestva so šla druga za drv g'm. Vitez '-e zašel v kaj neprijeten položaj. Nekega dne, ko ie ža'osten romal po anger^kh uMcfh in si belil g'avo, na kakšen nač;n hi r-ire' do denarja. cnudfbe: Um-berto Dellch, Medvedova 7. 17711-7 poslov. Jutra. 17538-7 Pult lep, z stekleno ploščo, Izložbena šipa 2.10X2.10 m, solnčno streho, se poceni proda. Naslov ▼ vseh poeL Jutra. 17668-6 Ročni voziček dobro ohranjen. 4-kole-£i . I sen a nosilnostjo 500 OKOrnje kg kupim. Ponudbe na it. 42 kupim. Ponudbe na I Josip Urch, Javno skla-ogl. odd. Jutra pod »Ohra- d išče, Tyršev» 33. njeni«. 17527-7 I 17706-7 Moško suknjo I Stružnico za odraslo osebo, dobro 1 (drehbank) in nakovalo ohranieno, kupim. Naslov j (ambus) kupim. Ambrož v vseh poslovalnicah Jutra. I Leopold. Tyrševa cesta 71 17614-Z' 17735-2 Kupim star velik potovalni kov- čeg ali košaro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A. T.«. 17730-7 Več kovaških Pleskano spalnico prodam. Mizarstvo žužek, Streliška ul. 5, Ljubljana. 17683-12 Spalnice in kuhinje najceneje pri »OPRAVI«, Mestni trg 17, prehod. — Sprejemajo se naročila. Za prunozev rabljenih, težkih okoli 20 solidno " izdelavo jamčimo, kg, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri mož«. 17686-7 Fotoaparate vseh vrst ln ves pribor fsale za razvijanje, velike reflektorje itd.), ln druge predmete kupu Jemo ali sprejemamo v kom. prodajo. Fototeh-nika Tyrševa 15 fkavar ha Evropa). 17717-7 Oblačila Heseda l .60, taksa —.60 'j daian*f naslova tU u šifre 1 1.—. Krznen plašč črn, nov, takoi poceni pro dam. Ogledati: Dr. Hey dorn, Medvedova c. 10-111. 17515-15 Fohln plašč-paleto in Nutria kože prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Ugodna priložnost«. 17561-13 Dve moški suknji ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 17624-13 Zimski moški plašč odličen, vatiran, krzneni ovratnik, pripraven tudi za predelavo v ženski plašč prodam Idrijska 14. 17707-13 Pohištvo Beseda L —.60. takt* -.60. n daianie naslova tli ti Iifro t ____ Kompl. spalnico moderno, iperano, oreh, pleskano po nizki ceni prodam. Poizve se pri: g. Jan-čič Ivan, pleskar, Celovška 67, dvorišče, nudi v nedeljo od 10. do 12. are dopoldne 17511-12 Elegantno spalnico v orehovi korenini ln kuhinjsko opravo emaj-Urano v slonokoščeni barvi proda Mizarstvo Ličen. Šolska ul. 5. 2 moderni spalnici orehova korenina, cvetlični jesen, in kuhinjo prodt mizarstvo Cimermm, D. M. Polje Ul. U674-U 17695-12 Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova tli za šifro I 2.—. Radio Eumig 4+lcevni, naprodaj za 600 lir. Rožna dolina XVII-2C. 17553-9 Radio-super dobro ohranjen. prodam. Jegličeva 10. Sv. Petra c. 95. Dinter Branko. 17709-9 Dober radio kupim v zameno za kolo in doplačilo razlike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«. 17749-9 Radiaoparat »Orion« 4cevni avtomobil »Ford«, »Special gas-fel«, rad. aparat »Hcr-niphon« prodam. Vre-ček, Rimska cesta 19-17748 9 Akademik IZ Štajerske išče do tristo lir mesečno posojila, da bi mogel končati študij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrnem sigurno« 17513-16 Hranilno knjižico Kmetske hranilnice ali druge, z vlogo cca 25.000 lir kupim takoj. Plačam 85'/«. obresti 8'/1, jamstvo 100"/«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Roka roko umije':. 17545-16 Finančnika za proizvodnjo gradbenih plošč tipa »Heraklit«, iščem. Potrebni kapital 50.000 lir. Ponudbe na: Princ Oto, Gradac v Beli kraiini. 17552-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 >7736-16 Družabnika iščem za donosno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L 15.000.—«. 17697-16 20—25.000 lir posojila iščem na dobička-nosno podjetje proti dobrim obrestim in vknjižbi event. kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno«. 17678-16 Posojilo 26.000 lir na prvo mesto vknjižbe iščem. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Lastnik«. 17675-16 Ca. 20.000 lir bi vložil v dobro podjetje, kjer bi imel primerno plačo kot skladiščnik ali podobno. Informacije pri Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 17737-16 S 15.000 do 20.000 lir bi vstopil kot tihi družabnik k rentabilnemu podjetju s sodelovanjem. Po- . nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 17617-16 Moško kolo znamke »Goreč«, v dobrem stanju, prodam za 430 lir. Garaža žužek, Kolodvoislca ul. 31. 17610-11 Prodam moško in žensko novo kolo er.o športno in eno rabljeno. Fantini, mehanik, Celovška cesta 42. 17507-11 Prodam močno moško kolo in otroško kolo. Obenem prodam stance za rezanje rokovic ln zraven spada »»jo stiskalnico. Naslov v vseh posl Jutra. 17630-11 2 nova triciklja najboljše izdelave naprodaj za zelo nizko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13. (Figovec. levo, dvorišče.) 17662-11 Moško kolo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Polanc, brivnica, Kopitarjeva 1. 17684-11 Megla nd dež ne škodujeta kolesu Frejus ln Rola, katerega odlikuje poleg izredne trpežnosti, eleganca in nizka cena. Dobite jih v bogati Izbiri prt »Ab-ko«, Tyrše-va 34. 177UJ-U bcseCa L —.60. uksa —.60, 2. daianie naslova ali u iifro t 2.—. Tovorni avto Ford. Jtonski, in osebni. Eifel, proda Sever & Komp, L|ut)liana. 17468-10 Harley Davidson 350 tem « Drezhibnem sramu poceni naprodaj Muhač Karol, Kamniška ul. 19. Šiška. 17M13-10 Opel Kadett 4sedežen, skoro nov, ugodno prodam. Ogled: Slomškova 6. 17591-10 Pozor! Generatorje (nove modele) ia vse vrste avtomobilov, stabilne motorje in motorna kolesa vam montira na poi2-.kušnjo brez predplačila: Generator delavnica, Tyrševa 13. (Pigovec levo dvorišče.) 17654-10 Lahek tovorni in osebni avtomobil na pogon z oljem, za zelo r.izko ceno naprodaj. Generator aelavni-ca. Tyrševa 12. (Figovec, levo, dvorišče.) 17663-10 Avto štirisedežni, dobro ohranjen, kupim takoj. Horvat, Poljanska 69. 17731-10 Ne zamudite edinstvene prilike res ugod nega nakupa popolnoma nove šeststanovanjske hiše s 1200 kv. m. obsegajočim vrtom, 4 minute od tramvajske postaje. Prodamo takoj in za vsako ceno. Mesečni donos 3000 Din. Prevzem 70.000 lir hipoteke. Istotam kupimo hišico ali parcelo na periferiji Ljubljane od 40 do 60 tisoč lir. Informacije daje brezplačno in brezobvezno »Interpro-met«, Ul. 3. maja 10, tel. 32-33. 17544-20 Takoj kupimo komfortno vilo v Ljubljani do 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila-gotovina«. 17546-20 Vilo ali hišo kupim, event. zamenjam za lepo parcelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«. 17572-20 Travnik s sadovnjakom v lepi višinski legi v lepem kraju na Dolenjskem ter dva pol-zarasla gozda blizu drž. ceste naprodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vinograd«. 17528-20 Kupimo stare osebne in tovorne »vtomobile. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec levo dvorišče) 17725-10 beseda L —.60. taksa —.60. 2a daianie naslovr ali za Odeje 12 vate m puha, nove in stare vam zašije — Marijin trg 2-11. 17428-30 Damski klobuki apartni modeli na zalogi. Lično izdelam popravila. — Salon »Truda«, Ulica 3. maja (Aleksandrova) 5. 17682-30 Ličarji in pleskarji! Barve in lake za emaj-liranje v ognju, kakor tudi za zračno sušenje znane tovarne C. H. Blu.-e dobite v bogati izbiri in po nizki ceni pri »Ab-ko« Tyrševa 34. 17718-30 Mimern Beseda L —.60, taksa —.60, 2a daianje naslova ali za šifro I ?.—. Gostilno ca prometnem kraju vzamem v naiem ali na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 17508-17 Gostilno oddam na račun kavcij"e zmožni natakarici z znanjem italijanščine, nemščine in slovenščine. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17525-17 Beseea t — .60. taksa - .60, za daianie naslov- ali za šifro I ' — Lokal oddam v Prešernovi ulici. Poizve se dnevno od 1. do 2. ure: Vidovdanska 3. 17443-19 Skladišče v bližini glavnega ali gorenjskega kolodvora iščem za tskoj ali 1. novembra. Javiti na naslov: Ivan Mav-rič, Predovičeva 9-H. 17541-19 Vinsko klet po možnosti v centru mesta, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vino«. 17750-19 Beseda l —.60, taksa —.60. 23 daianie naslova ali ia šifro L 2.— Kupim večstanovanjsko hišo v LJubljani ali parcelo primerno za zidavo take hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi s hipoteko«. 17622-20 Prodam novejšo 4-stanovanjsko hišo v centru mesta za 270.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »80,000 hipoteke«. 17623-20 Stanovanja rteseda t —.60. taksa —.60. ■ji daianje nasiova alt t* šifro l 2.— Dvo- ev. trisobno stanovanje iščem za takoi v bližini tramvajske proge. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Industrijalec«. 17495-21a Enosob. stanovanje ali sobo s štedilnikom, po možnosti v Šiški, iščem za takoj. Grem tudi za hiš nika. Ponudbe: Levanič, Lepodvorska ul. 14. 17494-21a Enosob. stanovanje i plinom, » centru ah se vernem delu mesta, iščem za l. nov. Ponudbe na ogi. odd. lutra pod »Mlad par«. !7437-21a Stanovanje (soba, kabinet, kopalnica) išče samostoina, rčsna dama za takoi ali pozneje blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toč na plačnica«. . 17183-21a Enosob. stanovanje s pritiklinami iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 17543-21a Prazno sobo navadno, s kuhinjo, iščeta mlada zakonca brez otrok za 1. ali 15. november. Najraje Sv. Petra c. ali nasip. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna obrt«. 17606-21a Lep travnik solnčna lega pri občinski cesti, 7000 m2, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17642-20 PRODAMO: HIŠO novozidano, dvostano-vanjsko, 400 m2 zemljišča. Cena Lir 100.000.—. HIŠO novozidano, šeststa-novanjsko, netto-donos 12.000.—. Cena 380.000. HIŠO dvostanovanjsko, zemljišča 400 m2. Cena Lir 60.000.—. Severna Ljub ljana. Brezplačne informacije: Re-alitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7, 17636-2C Eno- ali dvosobno stanovanje s pritiklinami ali sobo s štedilnikom, iščem za dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100 lir nagrade«. 17577-21a Naprodaj imam: starejšo 18stanovanjsko hišo v bližini univerzitetne knjižnice s hipoteko, 2stanovanj-sko hišo na severnem delu mesta, parcele v mestu it okolici in razne nepremič nine. — Realitetna pisarna KUNA VER LUDVIK, gradbeno strokovno naobraženi posredovalec pri kupoprodajah nepremičnin. Miklošičeva c. 34, tel. 20-37. 17651-20 Malo hišico z vrtom ali njivo ob cesti kupim blizu mesta Ljubljane. Fr Težak, Tržaška cesta 8-1. 17658-20 Parcelo prodam ob Tyrševl ce sti v izmeri okrog 6000 kvadr. m. Ponudbe na ogl. odid. Jutra pod »Odpotujem«. 17660-20 Zamenjam posestvo (vilo) na Gorenjskem za posestvo, hišo ali zemljišče v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Medvode«. 17687-20 Parcele, zemljišče ev. posestvo prodam v najbližjem predmestju Ljubljane, mirno, sončno, ugodni plačilni pogoji. Naslov v trafiki v Gradišču. 17694-20 Stavba za Industrijsko podjetje ln poleg ležeča parcela v Ljubljani blizu kolodvora naprodaj. Ponudbe pod »1,200.000 lir« na ogl. odd. Jutra. 17721-20 Enonadstropna hiša zidanaV 1. 1929, s 4 večjimi stanovanji s kopalnicami in 2 manjši v podpritličju, v kleti drvarnice, podstrešje pripravljeno za napravo 2 stanovanj, elektrika, vodovod, pri hiši obširen vrt za stranke, sončna lega. Cena L. 600.000. Posestvo Enostanovaniska hiša z vr-tičem in 8000 kv. m obdelanega sveta pri hiši, nekaj senožeti in gozda. Cena: L. 150.000. — Oboje ob drž. cesti v večiem prometnem kraju na Notran;skem. Brez bremen. Prostovoljna prodaja. Plačilo takoj v gotovini. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17400-20 Naprodaj: Enonadstropna hiša i dobro vpeliano gostilno, z več-irn suhim skladiščem, lepim senčnatim vrtom na railepši točki Liubljane za L. 340.000. — Dvonadstrop na nova hiša, 5 minut od gtavne pošte. Donos 4'lt netto Travnik poraščen s hrastom, 39.000 kv. m v neposredni bližini mesta. — Parcele v raznih delih mesta in razne druge Depre-nr.rčn:ne. KUPIM Hiše a 100.000, 200.000 m 300.000 L. proti takojšnjemu plačilu. — Pojasnila: pisarna Zaiec Andrei, Liub ljana, Tavčarjeva ul. 10, telef. 35-64. 17500-20 Zamenjam hiše v Mariboru za objekte v ljubljanski, goriški in tržaški pokrajini. Ponudbe ia ogl. odd. Jutra pod ♦Maribor«. 17645-20 Hišo v vrednosti do 160.000 lit s hipoteko tudi več — kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Donosno — gotovina takoj«. 17741-20 Parcelo na lepem kraiu v Ljubljani kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren dom 1940«. 17742-20 Stanovanje Beseda L —.60. taksa —.60. 73 daianie naslova ali za Iifro t 2.—. Stanovanje sebe in kuhinje v novi hiši v Dev. Mar. v Polju zamenjam za sobo in kuhinjo v predmestju: Vič, Rožna dolina, Bežigrad ali v mestu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17555-21 Enosob. stanovanje opremljeno, oddam takoj ali s 1. novembrom. Tyr-ševa 71. 17498-21 Prostori za pisarne ali stanovanje 4 elegantnih parketiranih sob, kuhinja, kopalnica, kabinet in balkon ter pritikline v I. nadstropju v sredini mesta se oddajo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 18S9«. 15551-21 Enodružinsko hišico v mestu, oddam s 1. novembrom v najem. Stanovanje sestoji iz 3 sob, kabineta, predsobe, vse par-ketirano, kopalnice, posel-ske sobe in vseh potrebnih pritiklin. K hiši spada tudi lep vrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastni dom 11«. 17674-21 Za takojšnjo vselitev se odda dvosobno stanovanje s kabinetom v novi hiši Milčlnskega ul. Šiška. Ogleda se danes od 10. do 4. 17744-21 Enosob. stanovanje v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutar pod »Enosobno«. 17580-2 la Dvosob. stanovanje išče mina stranka za 1.november. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod »Oče in hči«. 17578-21a Mirna tričlanska družina išče majhno stanovanje even. večjo prazno sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 17608-21a Eno- ali dvosobno stanovanje najraje v Rožni dolini iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačam«. 17618-21a Enosob. stanovanje ali sobo s štedilnikom, išče stranka brez otrok, točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna m točna«. 17638-2U Iščem takoj dve do tri sobe in kuhinjo, opremljene ali prazne, v moderni hiši s komfortom. Plačam trimesečje naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«. 17633-21a 200 lir nagrade za sobo s kuhinjo. Najraje v vili v mestu aH v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 17657-21a Eno- ali ceneno dvosob. stanovanje iščem za dve mirni osebi za takoj ali november. Po-gačar, Igriška 2. 17743-21a INSERIRAJ V „JUTRU"! Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60. za 'nanie naslova ali « Iifro L 2. Opremljeno sobo sončno, lepo, z 1 ali 2 posteljama oddam. Miklav-čič, Mencingerjeva 4l-pntl. Kolezija. 17540-23 Opremljeno sobo upokojencu ali uradniku odda vdova brez otrok. Istotam se sprejme sostanovalca. Petkovšek, Hrenova 6. 17669-23 Pisarniško sobo oddam z 1. nov. Poizve se pri hišniku, Šelenburgova št. 6. 17654-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17706-23 Prazno sobo oddam s 1. novembrom. — Ogled od 15. do 18. ure. Mecv„ tli Jifro l 2.— Prazno sobo ali sobo s kuhinio v bližini gor. kol. ali za Bežigra dom, iščem. , Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »22«. 17539-23a Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča in kopalnico išče gospodična za 1. november. Prednost: Marijin trg m Miklošičeva cesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam 6 mesecev naprej«. 17517-23a Starejša ženska mirna, gre kot sostanovalka. Prednost tam. kjer ie šivalni stroj na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 17520-23a Mlin za žito popolnoma nov elektromotor s 17 m kabla, nova krožna žaga pripravna za mizarje, strogalo za držaje, kompleten priključek 20 m z bakreno žico — vse za 10.000 lil naprodaj. Franc Mole, posestnik, Skocijan. 17486-29 Sobo s štedilnikom na periferiji, po možnosti v Dravljah ali Zg. Šiški, za 15. november, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17566-23a Opremljeno sobo v bližini tramvaja išče bančni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. XI.«. 17570-23a Vpokojenec išče malo, čisto sobo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«. 175S9-23a Prazno sobo ako mogoče s štedilnikom, potrebuje uradnik brez otrok za tako). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »To čen«. 17649-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iščem v centru za 1. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 17639-23a Sobo ali 2 sobi „ pohištvom in uporabo kuhinje v centra ali blizu centra iščem. Plačam dobro. Ponudbe prosim poslati na: Bleiweisova 48 pri Per-ku. 17653-23a Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice iščem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 17710-23a Opremljeno sobo sončno, nedaleč od centra, išče solidna, mirna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 17685-23a Prazno ali opremljeno stanovanje dvo- ali trisobno Iščem za takoj. Plačam tudi več mesecev naprej. Ponudbe pod »Komfortno« na ogl. odd 17720-23a BB3E33D9 Sobo opremljeno, s souporabo kopalnice, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17567-23 Heseda 1 —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali »a Iifro l 2.—. Klavirsko harmoniko železen štedilnik in otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 17477-26 Sobo v centru s souporabo kopalnice, oddam stalnemu, mirnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17562-23 Sobico z dvema posteljama, s posebnim vhodom, takoj oddam dvema osebama, ki sta čez dan zaposleni. Poizve se v Medarni, Židovska ul. 6. 17560-23 V Tivoliju oddam sobo za dve osebi in sobo s hrano za dijakinjo. Klavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jiiia. 17582-23 Lepo sončno sobo s souporabo kopalnice, poseben vhod, oddam dvema gospodoma blizu banovine. Skrabčeva 5. 17596-23 Prazno sobo takoj oddam ves dan odsotnim ceebam. Trnovska 19. Trnovo. 17609-23 Sobo _ posebnim vhodom takoj oddam gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 17627-23 Sostanovalca sprejmem k sinu akademi-ku-tehniku. A., Stari trg 7-II., levo. 17648-23 Priprosto sobo s posebnim vhodom, tik tramvajske postaje, oddam s 1. nov. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 17640-23 Klavir prodam za 600 lir. Društvena ul. 18, Moste. 17491-26 Klavir črn, kratek ugodno prodam ali zamenjam za pianino, eventuelno doplačam. Poizve se: gostilna Ravbar, Bežigrad. 17->49-26 Pianino zelo dobro ohranjen, dobre znamke, prodam. Frančiškanska ul. 8. 17670-26 Pianino in radio dobro ohranjena, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17632-26 Kromatično harmoniko belo, 52 tipk, 80 basov, prodam. Alojz Lajner, Ribnica. 17672-26 Harmoniko za dečke začetnike u-godno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17726-26 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za Iifro l 2.—. Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdki Ivan ' x in sin Tvrševa c. 36. 16662-29 Moški šivalni stroj »PfaJTf 34« z veliko mizo poceni prodam. Trnovo, Korunova ul. 10. 17605-29 Pisalni stroj »Continental«, čisto nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17557-29 Šivalni stroj novejšega tipa, v popolnoma dobrem stanju, kupim. Ponucbe na ogl odd. Jutra pod »Novejši«. 17587-29 Pisalni stroj »Underwood«, dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se pri Adamič, Gosposvetska 7. 17637-29 Šivalni stroji velika zaloga različne znamke: Anker. Veritas. Central, Bablin. Tudi italijanske stroje za šivilje krojače in čevljarje. Tudi rabljene prodaja najcenejše Triglav. Resljeva 16. 17656 29 Kupim pisalni st j dobro ohranjen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17689 29 Pisalni stroj v kovčku, še popolnoma nov, ugodno proda A. Ko-vačič, Cigaletova ul. U. 17690-29 eno Beseda l —.60, taksa —.60. za laur>-' Iifro t 2.—. Rumen kanarček je ušel dne 16. t. m. dopoldne od Domobranske c. proti Marianišču. Kdor bi ga našel, nai ga odda proti nagradi ge. Olgi Sene-kovič na Domobranski cesti 23. 17739-28 Zgubil se je pas od sive moške suknje. Najditelj naj ga odda proti nagradi na Poljanski cesti 20 Mariji Pa-Jer. 17625-28 Filatelija Beseda l —.60, taksa —.60, za f'i?"f- ..islova ali za Iifro T 2.—. Filatelisti, pozor! Naiunodneiše kupile m vnovčite znamke vstn »un tinentov do posli -i- pacijskib znamk v knjigar •» —- n.^žan. T 'i;' na, Stritarieva 6. 19-39 Pravi filatelisti /nark ne le .orna in polno vredna znamka ie brez prilepke. Zbirajte v vložnih albumih boliše kvalitete - lu i -. ki tih dobite v v«».h formatih v knjigarni Janez Dolžan, 1 lubliana. Stritirieva 6. 20-39 rteseda L — .60, taksa —.60, zm daianie naslova ali u Iifro L 2.—. Dva lovska psa braka, ki sta tudi dobra čuvaja, prodam. Andrei Ahčan, Borovnica 17. 17534-27 Kozo-mlekarico ugodno prodam. Ponudbe na podružn. Jutra v Novem mestu pod »Koza«. 17583-27 Kunce stare in mlade, plemenske ln za zakol predam. Olclškega ul. 14. Kode ljevo. 17629 27 Dve belgijski zajki ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jtttra. 17704-27 Beseda L —.60, taksa —.60. »a daianie na« ali 'a Sifrr I ? _ Peso za živinsko krmo kupim. Predovič, Ljubija-na, Poljanska c. 73. 17573-33 Beseda l —.60, taksa —.60, za daian-r naslova ali ra šifro l 2.—. Lepa zimska jabolka v zaboiih po 20 kg, ugod no naprodaj. Šiška, na dvorišču Krušič. poleg nove cerkve. Knezova ulica. 17542-3" Višji uradnik I želi ▼ s vrh o ženitve spoznati gospodično ali vdovo. Nekaj premoženja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družica Liubljana«. 17523-25 Gospod 41 let star ,v stalni službi, želi poznanstva 2 gdč. mirnega, resnega značaja. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovodia«. 17613-25 Mlad Ljubljančan značajen, postaven, želi spoznati prikupno damo zaradi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Temperament«. 17594-25 Mlad fant dobro situiran. simpatičen bi se rad spoznal s lepo gospodično aobre«a srca do 20 let staro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diskreclja«. . 17599-25 Vdova brez otrok z dobro vpelianim obrtom, čedne zunanjosti, dobra gospodinja. stara 50 let, želi poznanstva z gospodom žel. upoko-encem, posestnikom ali slično, v svrho ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Uživati srečo v dvoje«. 17681-25 Jtdfcifd >r,cda " OO. caksa —.60 ■t daianie naslova alt " htr. I i - T C L. I III* j Beseda L —.60. taksa —.60, it daianie naslova ali « Iifro l 2.— Ali bo srečna zakonska, družabna ali poslovna zveza, zanesljivo razodene horoskop zadevnih oseb. Pojasnila in posveti brezplačno. »FATA« astrološka posvetovalnica, Ljubljana, palača Cralike, poleg hotela Metropol. 17471-31 Psihografolog Globočnik Feliks, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema stranke dnevno od 10. do 12 in od 15. do 19. ure. 17740-31 Dražbe rteseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za Iifro l 2.—. Dražbeni oglas. V zapuščinski stvari po pok. Rojina Francetu iz Ljubljane, Alešovčeva 14, se na predlog dedičev na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Liubljani z dne 9. 10. 1941, I O 1096-40-17, vrši v četrtek 23. t. m. s pričetkom ob 9. uri v Alešovčevi ulici 14 prostovoljna javna dražba sledečih skupin: 1.) hišnega posestva vi. št. 668 k. o. Sp. Šiška, 2.) parcele pod vi. št. 666 k. o. Zgornja Šiška, 3.) gostilniškega, 4.) strugarskega mventar-la. Izklicna cena: ad 1.) Lir 135.000.—, ad 2.) 1700.—, ad i.) Lir 2260.—, ad 4.) lir 7450.—. Vsak ponudnik mora do pričetka dražbe položiti jamčevino v višini desetine izklicne cene. Vsa bremena odn. zastavne pravice na nepremičninah ostanejo nedotaknjene neglede na doseženo kupnino. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni sodnega poverjenika v Liubljani. Dalmatinova 3. Dr. Krevl Josip, iavni notar kot sodni poverjenik. 17522-32 Lepa zimska jabolka prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jabolka«. 17713 34 rJJ i Beseda L l.—. taksa —.60. za šifro l 2.—. čedna simpatična, odlična gospo dinja, išče mesto pri sa-mostotnem gospodu ali dimi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Majhen honorar«. 17611-24 Nasveti v poslovnih, družabnih, kupčijskih. rodbinskih, ljubezenskih in drugih vprE.ll>njih. »FVita ivs-trološka posvetovalnica. Ljubljana, palača Grafike tel. 29-70. Stroga diskrecija. 17746 21 Beseda I 1.—. taksa —.6«. za Iifro L 2.—. Soliden gospod stareiši, želi spoznanja z dostojno 30 do 45 let staro damo. Ponudbe pod »Odkritost« na ogl. odd. Jutra. 17466-25 Mlada vdova želi znanja z boljšim starejšim gospodom z lastnim demom ali drž. upokojencem. Ločenci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ženitev«. 17533-25 2 9 5 1 Nujno rabimo traktor ali težak tovorni avto za dobo 20 dni proti dobremu plačilu. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek Jutra pod šifro: »Traktor«. 4733 I ii ■k* »V ~V •■ MU® iift^ /0 mm r. 0tCAtt/ 3» VVATT«^, ISRAM. Reducirana poraba električne sile z žarnicami Osram 0 , je jamcenaz zaznamovanjem vsesanih Wattov in z količino izzarjene svetlobe. Zahtevajte torej seno žarnice Osram E • II ridotio consumo di eaergia eleUrica delle lampade Osram O e ga-ranlito d alla marcatura dei Wall as-sorbiti e della quantifa di luce emessa. Richiedete qulnd> solo lampade Osram U, varit huaflučpocem Umrla nam je naša draga, dobra mama, gospa t JOSIPINA VOVK Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 19. oktobra 1941 ob 3. uri z Zal — kapelice sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči: ALOJZIJ, mož — JOŽICA, hčerka se udeležim trgovskega ali industrijskega podjetja. — Ponudbe pod »Sodelovanje« na oglasni oddelek Jutra. 4734 ZAHVALA Vsem, ki so mi o priliki smrti mojega nepozabnega soproga DR. IVANA RORIDE izrazili svoje sočustvovanje, se tem potom najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna vsem gospodom kole-gom-zdravnikom pokojnika, ki so mu v njegovi težki bolezni skušali na kateri koli način lajšati neizmerno trpljenje. Prav tako se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ter sploh vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 21. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1941. MARIJA ROBIDOVA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i TRGOVSKI LOKAL v centru mesta se odda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4.727 Še nekaj stavbnih parcel po 500 do 700 kv. metrov ob kamnogor ški cesti v Dravljah (po 15 do 20.000 Lir) naprodaj. Poizvedbe pri J. Kogovšek, Lj. VT1. Kamnogoriška 26 ali pa v pisarni dr. Tomšiča, Tavčarjeva 13. SCIATICA — ISHIAS Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša, da se bo vršila dne 20. oktobra 1941 ob 9. uri dopoldne JAVNA DRAŽBA zarublienih predmetov v skladišču Poljanski nasip št. 40, prvo nadstropje. Prodalo se bo pohištvo, moško kolo, radioaparat, klavir, električno svetilko, čokolado, bonbone, zobni kavčuk, inventar za špecerijsko trgovino itd. 17702-32 INSERIRAJ .JUTRU"' U Dottore DE FERRARJ dara informazioni sulla cura del Dottore MUNA-R1 Dl TREVISO per 1'ar-tritismo e reumatismo a chi ne avesse interesse, ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso l'Hotel Union a Lubiana dal 16 Ottobre 1941-XIX Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in revma-tizma po metodi dr. MU-NARI-JA 12 TREVISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo spreiema! od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union v Liubliam od 16. oktobra 1941 dalje Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela dobro znano, domačo gostilno ( „Pri Kolovratu" Pred SkoSIfo Cenjenim gostom bova nudila II dobro domačo hrano in prvovrstna domača vina. Bivša restavraterja pri »Sestici«. Ana in Albin Izlakar Novi naslon <>an