------    362   ------
                              Novice
—  Svet se udira. V Mostu na Češkem, kjer se je lani podrlo več hiš, ker se je svet sesedel in se je nedavno tega primerila manjša nesreča, se je svet zopet začel sesedati. Na neki hiši prav blizu mesta, kjer je bil doslej svet trden, so nastale velike pokotine. Dotična hiša se je na jedni strani že jela udirati. Prebivalstvo je v velikem strahu.
—   Dober odgovor. Li-Hung-Čang, mogočni madarin in podkralj kitajski, ni se nasrkal o svojem potovanju po Evropi »uglajene kulture", ampak ohranil si je svpjstvo, koje je greh v očeh našega „omikanega sveta" in smrtni greh v očeh — diplomacije. To lepo svojstvo Li - Hung- Čanga je namreč na Kitajskem visoko cenjena čednost, da človek pove to, kar misli, kar mu je na srcu. — Te dni obiskal je Ling-Hung-Čang slovečo angleško umetnico, slikarico mis Mortlock. Kitajski dostojanstvenik zabaval se je z umetnico, poplavivši jo po svoji navadi z najrazličnišimi vprašanji. Slednjič je vprašal kar naravnost: „Gospodičina, koliko ste stara?" Priletno umetnico spravilo je to vprašanje v veliko zadrego, kajti v nje ateliriju bilo je prisotne tudi več druge gospode. Zarudela je, slednjič pa je odgovorila pikro: „ Visokost, na Angleškem smatramo kakor znamenje slabe vzgoje, ako kdo vpraša kojega po njegovih letih; sosebno ženskemu spolu ne se staviti tacega vprašanja". — Li-Hung-Canga ta rezka zavrnitev niti vznemerila. Velikim dostajanstvom je odgovoril: „To je slaba navada. Pri nas na Kitajskem pa je laskavo, ako vprašamo koga po njegovi starosti. Nihče se ne boji, da bi bil prestar, v ostalem pa se tudi pri vas, bas tako kakor pri nas, bolj spoštujejo btari ljudje, nego mladi".
—    Baratieri se ponuja za posredovalca mej Italijo in Menelikom! „Giornale del Polesine" javlja iz Eima: Baratieri se hoče vrniti v Afriko! Ta vest glasi se tako neverojetna, da jo ne bi bili potrdili v ministerstvu samem kakor resnično. Baratieri je namreč pisal iz Trienta ministerskemu predsedniku Rudiniju in vojnemu ministru generalu Pellouxju, da naj bi se njemu, Baratieriju, poveril nalog, da se poda v Afriko, pogajati se z Menelikom zaradi miru z Italijo. V dveh dolgih pismih razložil je Baratieri vzroke in naštel svojstva, ki ga po njegovem menenju — delajo sposobnega za tako težko opravilo. Ni treba pripomniti, da mu italijanska vlada niti odgovorila ni.
—    Obešen morilec. Dne 23 m. m obesili so v Rzeszovvu na Gališkem 221etnega dninarja Ivana Malka, obsojenega na smrt zaradi d*Teh roparskih umorov. Dne 15, janu-varija 1894. ubil je Malek kajžarja Davida Miinza ter ugrabil sedem goldinarjev. Zatem je pregovoril kuharico Ano Szajonko v Lvovu, da ga poroči. Dne 15. novembra 1895. napotil se je ž njo proti svoji rojstni vasi Jagielo, da bi se tam poročila. Med potjo pa jo je ubil v gozdu in jo oropal. Ugrabil je 20 gld. in nje obleko in perilo.
—   Umrla je vsled opeklin deklica M. Škufca v Eliy v Ameriki, po imenu soditi Slovenka Otroci so se igrali pri ognju in Marija je prišla preblizu ognja tako, da se ji je obleka vnela. Oče je videl nesrečo in prihitel nesrečni hčerki na pomoč, da bi jo rešil. Toda nesreča se ni dala odvrniti, deklica je umrla in oče je pri gašenju ognja dobil opekline na rokah.
—   Porotnici. Dne 3. avgusta se je zgodilo v prvič v Zjedinjenih državah, da je pripustil sodnik v Čikagu k porotni sodniji dve ženski.  Sedaj bodo imeli tudi porotnice.
—   Blagajnica ukradena. V Neapolju so tatovi iz Četrtega nadstropja neke vile ukradli železno blagajnico, v kateri je bilo pol milijona lir. Policija je 17 oseb zaprla.