AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 75. CLEVELAND. OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 31st, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. V J • o železnici bo postala seda j še slabš<\ Slaba postrežba na ulični V sedmih evropskih državah preti danes resna državljanska kriza V Clevelandu plačujemo osem London, 29. marca. Politična centov za eno vožnjo po ulični 1 negotovost prevladuje danes v železnici. In pri tem imamo mnogih evropskih deželah. Vla-skrajno slabo postrežbo. In se- de se menjajo, zopet drugje gro-daj prihaja na dan družba cest- zi kriza, in rezultat političnega ne železnice, ki trdi, da nikakor ; položaja v raznih evropskih dr-ne more shajati, ako ne zmanj- žavah je danes sledeči: Nemčija. ša število vozov, ki vozijo po Progah, in s tem zmanjša število uslužbencev. Resnica je, da med 6. in 8. uro zjutraj so ulične kare nabasane z ljudmi kot so sardine nabasane v kanti, in i'avno tako se godi tudi med 4. in 6. uro zvečer, toda med dnevom pa vozijo ulične kare skoro prazne. Na drugi strani je pa tudi resnica, da daje ulična že- Koalicijski kabinet pod mini-sterskim predsednikom Herman j Muellerjem se je danes odpovedal, ker se razne politične stranke, ki tvorijo, ta kabinet, niso mogle zediniti glede zavarovalnine proti brezposelnosti. Irska Svobodna država. Kabinet je odstopil, ker je dobil v parlamentu nezaupnico radi starostne zavarovalnine. G 1 a s o vanje v leznica tako slabo postrežbo, da : parlamentu je bilo 66 proti 64. j ttinogo ljudi raje hodi eno, dve > Francija. Novo ustvarjenemu ali tri milje, kot da bi se vozili, i kabinetu, k ateremu načeljuje Od marca meseca lanskega leta ' Andre Tardieu, preti zopet kri-Pa do marca letos je družba!-,;a. Sicer je vlada dobila danes ulične železnice znižala vožnjo i zaupnico z malo večino, pa je pouličnih kar za nad 4000 milj na ložaj tako negotov, da zna miniran. Družba ulične železnice tr- i sterstvo vsak čas podati odstav-di, in v tej trditvi jo podpira ko. Poljska. Jan Pilsudski, brat mestni železniški komisar, da je znanega poljskega maršala Jos. do avgqsta meseca lanskega leta j Pilsudskega, skuša ustvariti no-Prevozjla vsak dan najmanj j v0 vlado na Poljskem, kar se mu 1,000,000 potnikov, toda od one- pa najbrž ne bo posrečilo, ker £a časa pa do danes ni število mu parlament nasprotuje. Anglija. Liberalna stranka v angleškem parlamentu, ki ima moč, da poruši sedanjo delavsko vlado Anglije, je sklenila, da te moči zaenkrat ne bo vporabila, ker se boji novih parlamentarnih voliteV v Angliji, španska. Vlada š p a n skega ministerskega predsednika Berenguerja išče pota in sredstva, kako bi prešla ni Potnikov, ki se poslužujejo uličnih kar, še nikdar presegalo 930,000 na dan. To pomeni, da s<3 vozi najmanj 70,.000 oseb ntanj dnevno, in če vsaka plašča 8 centov za eno vožnjo, brez transferjev, pomeni to dnevno zgubo za kompanijo,9>5600.00 na dan, oziroma toliko manj dohodkov. Končno nam ne bo pre- fv OT or mim^MiŠm FALL FALL GUILTY OF FAKIliG BRIBE "FROM DOHEtiV /ffe", fk1 irmizfi Ihi ^W'fS m °stajalo druzega.kot da dobimo ; \z diktatorstva pokojnega de Ri buse ali pa da si vsakdo nabavi; vera, na pot demokratične vlade, svoj avtomobil in se vozi v njem i p0 kateri kriči Španija. Romun- na delo. In mi smo veijno govorili o slami v glavi! Chicago, 29. marca. — Znameniti zdravnik Walter. D. Dan-! odkrili zaroto, katere namen dy, od znane John Hopkins bolnišnice, je imel danes na zboro-v^nju zdravnikov - specialistov Sovor, tekom katerega-se je iz-•iavil, da se dve tretjini človeških možganov lahko odstrani iz Slave, ne da bi to kaj škodovalo inteligenci dotKnega. Zdravnik povedal, da je odstranil že Pri mnogih osebah več ali manj ^ožgan, toda v letih opazovanja dotičnih oseb ni opazil n obe- ska. Voditelji liberalne in ljudske stranke skušajo strmoglavi- j ti vlado seda n j e poljedelske j ■'tranke, kateri načeljuje Julius-Ma,niu. Spor je nastal, ko- so je v.ostaviti bivšega kronprinca Karla na prestol. --o- Ni bil pri pameti Brezposelnost je problem, Je ustrelil brata svoje že- šestnajst premogarjev zasutih v globokem premogovnik« v Kentucky Vdova po umrlem krojaču Matiju Vakarju je na Cleveland-, . , , , , , v, .."...,»., -j. v, , , Evropi dobrodelne družbe ne ve ; ki sodniji vložila pritožbo glede r , *, , , , - ; /-1/^ i n/-v hi v7Qlo HflTJor rla hi r\r* s katerim se sedaj pečajo vse države London, 29. marca. Problem brezposelnosti, ki povzroča Zedi-n j enim državam toliko skrbi in odgovornosti, je ravno tako težaven v evropskih državah, ki se imajo boriti z istim problemom. Razlika je le ta, da v Ameriki je dovolj dobrodelnih družb, ki podpirajo ljudi v potrebi, dočim v testamenta svojega moža. Va-i ar, ki je zapustil $53,000 vredno premoženje, je zapustil $12, 000 newyorškemu boljševiškemu ^ega zmanjšanja razuma ali in-1 listu "Daily Worker," dočim je apustil $24,000 raznim sorodni- teligence pri dotičnih osebah. Novi ameriški državljani v Clevelandu Pretekli petek se je na zvez-sodniji v Clevelandu vršilo ^slišanje ža .pridobitev ameri-'^ega državljanstva. Sledeči ljudje, so postali ameriški državljani: Jos. Zadnik, Peter ^Vlinovac, Jos. Sigmund, Mary ^ič, Anna Suhadolnik, Hele-Mikus, Mary Peternel in St kom, a ženo je prezrl. Ker je pa to protipostavno, je žena vložila tožbo na sodniji. Vdova pravi, da njen mož ni bil pri pravi pameti, ko je delal testament. . G. Jakac ostane Na p o s r e dovanje kongres-mana Charles A. Mooney, do ka-j lerega se je uredništvo "Ameriške Domovine" v soboto zjutraj do, kje bi vzele denar, da bi pomagale vsem, ki prosijo pomoči. Zlasti je trplenje brezposelnih hudo v Londonu. Tekom enega tedna se je v Angliji število brezposelnih pomnožilo za 57,000, tako da ima danes Anglija ogromno število 1,621,800 delavepv brez dela. Anglija šteje okoli ..0,000,000 prebivalcev, Amerika 120,000,000, in vendar je v Ame-liki le okoli dva milijona ljudi brez dela. Angleški ministerski predsednik je podvzel včeraj ostre korake, da zmanjša brezposelnosti, kajti lastni pristaši v parlamentu so ga začeli napadati, da ne stori ničesar, da bi olaj- ^ve Vojvodič, skupaj 8. Zad- telefonskim potom obrnilo v j šal delavsko bedo. Parlament je lli'č izkazanih 42, danes 8, sku- Washington, je dobil naš umet-, dal deiavskemu ministerskemu v letošnjem letu 50 novih ■ nik g. Božidar Jakac permit, da | predsedniku 14 dni časa, da pribiti državljanov. Vsem iskre- lahko še nadaljnih šest mesecev nege na dan nagrte, kako bi olaj- čestitke! ^Uropa" na potu v mače pristanišče New York, 29. marca. Novi • ki nemški parnik'"Europa," biva v Z. D. Permit je dospel do-lv Pondel.iek, danes, zjutraj. Pivo ni dosti močno Policijski sodnik Sweeney je šal delavsko gorje. MacDonald je obljubil podati tozadevno de-finitivne pačrte. Gradbeniki V- Clevelandu zboruje te dni ne, potem pa obrnil orožje proti sebi Dostikrat nastanejo resne posledice iz malega prepira med zakonci. To se je izkazalo tudi v slučaju Ross W. West-a, ki je star 43 let, po poklicu kon-traktor za barvanje. Ustrelil je svojega svaka Oliver Hickmana, ki je star 28 let, streljal je na svojo ž«no in potem je naperil orožje proti sebi. West in Hickman se nahajata v bolnici, oba težko ranjena, in so zdravniki izjavili, da ran ne moreta preboleti. West je začel streljati, potem ko se je v družini vnel prepir radi nameravanega obi-ka sorodnikov Westa. Slednji je zgrabil za puško in oddal dva strela v Hickmana, enega v hrbet, drugega v glavo. Potem je pa mirno zopet nabasal puško in nameril v lastno glavo. Družina stanuje na 1745 Urbana Rd. Hickman, ki je po poklicu železarski delavec, je stanoval pri družini West. Pretekli petek zvečer, ko so se začeli kregati, je Hickman vstal ter šel v kuhinjo, kjer je iz ledenice vzel jabolko, nakar se je vrnil v sobo, kjer ga je West že čakal s puško. Prvi strel je zadel Hickmana v obraz, ko se je obrnil, in dočim je padel, je West drugič ustrelil Hickmana v hrbet, V Kettle Island, Ky., 30. marca. Rešilno moštvo se silno trudi, da dospe do 16 premogarjev, ki se nahajajo zaprti v Pioneer Coal Co. rudniku. Radi razširjajočih se strupenih plinov, so rešilna dela skrajno nevarna. Možje merajo delati v presledkih, in pričakuje se, da pridejo do premogarjev šele jutri, in bojijo se, da bodo dobili sama mrtva tru pla. Vse rešilno moštvo mora imeti plinove maske na sebi, in le pol ure prenese posamezen pri rešilnem delu radi strupenih plinov. Zanimive vesti iz raznih slovenskih naselbin sirom Amerike Direktorij Slovenskega D o-ma v New Yorku je razpisal novo izdajo delnic. Direktorij je pridno na delu za povečanje Doma. V Cicero, 111., je pred kratkim umrla Mrs. Jennie Polenik. Bolehala je delj časa na raku. V Jolietu, 111., je umrl rojak Anton Lavše, doma iz Dobruč. Zapušča ženo, sina in hčer. Iz Los Angeles, Cal., se poroča, da je bil tam prijet F. H. Vesel, ki je letalski poročnik v ameriški armadi, od nekega policista na cesti, ki je mislil, da je prijel slovitega bandita Al Ca-pone-a iz Chicage. Seveda je Vesel kmalu dokazal policistu, da je prijel napačno osebo. Znameniti slovenski umetnik Gregorij Perušek bo imel razstavo svojih slik v Waukegan, 111. Direktorij ondotnega Slovenskega Narodnega Doma mu je dal dvorano zastonj na razpolago, in bo naš umetnik razstavil 50 slik dne 11. 12. in 13. aprila. Mnogo slik bo prvič na razstavi. Vstopnina k razstavi je samo 25c. Neki John Homez iz Auburn, 111., piše v "Prosveti," da bi se v Clevelandu najela radio postaja WTAM za slovenski radio program. Dotični menda ne ve, da velja ena ura na tej radio postaji $800.00, da je treba pevce plačati, in poleg tega da ne dovolijo slovenskega petja in slovenskega oznanjevanja kot tudi enako v drugih jezikih, razen v angleškem. V Oglesby, 111., sta umrla pred eratkim Angela Kralj in John Meglen. Oba sta bila dobro poznana v Oglesby in v La Sale. V North Chicago, 111., so ustanovili Slovenski politični klub, ki j ako živahno posluje in je precej rojakov pristopilo. -o- Naši študenti študenti na višjih šolah v Clevelandu, ki študirajo za zdravnike, odvetnike in druge poklice, so glede prohibicije od dali dosedaj 1572 glasov. Od teh jih jjfi glasovalo 382 za prohibi cijo, »81 za lahko vino in pivo in G09 proti prohibiciji. Sedaj gla .sujejo ženske študentovske, in kot se čuje, tudi mlada dekleta niso preveč navdušena za sušo Suhaške muhe Ako želite slišati kaprice su hačev, tedaj imate, priliko no coj zvečer ob 6. uri, če odprete postajo WJAY. Govoril bo H kj 3e na svojem iDrvem potu iz te dni oprostil neko Mrs. Claro konferenca gradbenih ali stav ^ettičije posekal vse rekorde gle- Weiss, katero je policija areti- binskih ravnateljev Amerike, hitrosti, je včeraj odpljul pro-1 rala, češ, da je kuhala doma pi-j Vse je šlo lepo na konvenciji, to- Sremeftu. Na krovu je imel Ivo, ki .je imelo precej alkohola. P^nik 1375 potnikov. Dočim se; Sodnik Sweeney pa, ki se je Je os ShlednJega obiskalo 13,000 j k' °d katerih je vsaka plačata '"•OO za vstopnino. Dohodki ki so bili podarjeni bolniški a£ajni mornarjev. Parnik nahajal v pristanišču, j prepričal najprvo, da pivo ni bilo upijanljivo, je žensko oprostil in pokaral policiste, češ, naj ne bodo preveč goreči v enakih slučajih, ko ne vedo, zakaj se gre. da le glede mesta prihodnje kon vencije se ne morejo zediniti. Predlagana je Philadelphia, Pa., in Toronto, Kanada. Najbrž se bodo odločili za Toronto, ^er imajo tam delegati gotove ugodnosti, katerih brez hinavščine v Zed. državah ne morejo dobiti. Yoder, vodja suhačev v devetem je prihitela Westova ženo, j landu, ki vam bo povedal, zakaj na katero je West nameril puš- morajo Zedinjene države biti ko, toda slednja mu jo je izbila suhe. Poslušajte in se — sme-iz rok. West je bil začuden, pa je takoj pobral puško, hitel ven, nameril v glavo in padel. Cvetlična razstava Cvetlična razstava, ki je sedaj odprta v mestnem avditoriju, je Darovi za radio Naš prijatelj, Mr. John Prijatelj iz Madisona, Ohio, nam je poslal dva nova naročnika in $5, rekoč, da "ne bomo zastonj poslušali slpvenski radio program.' bila v nedeljo obiskana kot še I Prav lepa hvala, John! Prvo ne-nobena druga prireditev. 30,815 ! deljo po končanem slovenskem ' oseb je plačalo vstopnino. i radio programu se vidimo! Dva brata obsojena Dva brata sta bila v soboto obsojena v Clevelandu v dosmrtni zapor, ker sta umorila nekega uslužbenca gasolinske postaje 31. decembra lanskega leta. Oba brata sta Robert Ross, 16 let star, in Benjamin Ross, 22 let star. Oba sta priznala umor, in porotniku so ju spoznali krivim umora prve vrste, toda so ju priporočili milosti sodnika, kar je preprečilo, da nista bila obsojena na električni stol. šolski odbor V pondeljek, 31. marca 1930, se vrši seja šolskega odbora Slovenske Mladinske šole S. N. Doma. Pričetek ob osmih zvečer v uradu S. N. Doma. Vse odbornike se vljudno prosi, da so gotovo navzoči, ker je na dnevnem redu tudi šolska prireditev, ki se bo vršila 27. aprila, 1930. — Tajnik. Truplo v jezeru V Erie jezeru so našli v soboto truplo nekega precej dobro oblečenega moškega, ki ni imel pri sebi nobenih znakov, da bi dognali, kdo je. Truplo so našli v bližini Marquette Rd., v slo venski naselbini. Truplo se nahaja v okrajni mrtvašnici. Obisk Dobro poznana Mrs. Mary Kaučnik iz Wisconsina je prišla na 'obisk v Cleveland. Prišla je obiskat svoje sinove, Joe in Vencel in svoje sestre Mrs. Jennie Owen, Mrs. Angela Ver-hovnik in Mrs. Agnes Klemen-čič. Tu ostane par tednov. Iskreno dobrodošla! Pester slovenski radio program v nedeljo je bil v veselje vsem Osemnajsti nedeljski slovenski radio program je bil izvan-redno dober, vesel, domač in prijeten. Zopet je urica minula kot bi trenil. Zvezda na programu je bila Anica švigelj, ta nadarjena in talentirana slovenska pevska moč, katero je bilo tako prijetno poslušati. Prav hvaležni smo ji bili, ko je navrgla poleg programa še pesmico "Sirota," katero je tako nežno lepo zapela. Pela je nadalje "Pasta-rica," "Pred durmi" in "Leonora." Prejela je več brzojavk in telefonov za svoj uspešni nastop. Celo iz Detroita so ji čestitali, Miss Julia Vokač je pa poslala ljubki pevki šopek cvetlic. Hvala lepa Anica, za krasen nastop! Naš slovenski trio je v začetku zaigral "Slovensko koračnico" od Pavčiča, ki se je jako prijetno glasila. Zlasti violina, katero je igral Mr. Louis Kolar, urednik angleškega dela "Nove Dobe," glasila J. S. K. Jednote, nam je ugajala, v izbornem spremljevanju piane, na katero je igral Mr. Joseph Kogoj in ^ sodelovanjem Mr. Eppicha, ki je igral na Čelo. žal, da je Trio izpustil "Venec slovenskih pesmic," dasi smo imeli še dve minuti in pol časa. Postaja se je dve jninuti in pol pred časom zaprla! Švigelj bratje so svoje doprinesli s krasnimi kvarteti. Kako so fantje zapeli! "V dolini tihi" in zlasti pa "Planinska roža," ki je bila zapeta z vso vnemo in sočutjem, ki ga zahteva pesem. Fantje so se prav imenitno postavili. Naš slovenski oznanjevalec Mr. Danilo bi moral voščiti god Vinkotom, Francetom in Angelcam, toda je na Angelce pozabil, ker je bil preveč zaverovan v program. Naj nadomestimo to voščilo na tem mestu. Mali Frank S i n t i c h je v spremstvu Culovicha znamenito dobro zaigral polko in valček. Prav dobro sta se postavila in ju priporočamo, kdor rabi dobre godbe. In izvrstna igralka na piano je Miss Louise Man-del, ki nam je zaigral da komada. Prvi je bil boljši kot drugi, ker je bil bolj domač. Njo je spremljal Mr. Louis Špe-hek Jr., ki se je izkazal izvrstnega spremljevalca. Ne moremo pa kaj, da ne pohvalimo Verovškov orkester, ki n£ samo, da zna pod vodstvom Miss Stephie Ballish izvrstno, dovršeno igrati, pač pa je orkester izbral tudi točke, domače napeve, ki so segle vsem v srce. Slišali smo "Dekle, zakaj tajiš," "Daj, daj, srček nazaj," "Na planincah solnčice sije" in enake drobne popevke, katere naše uho tako rado sliši. V resnici se moramo Verovškovo-mu orkestru prav lepo zahvaliti za njih mojsterski nastop. Društva, ki želijo dobro godbo pri zabavah, naj gotovo ne pozabijo na Verovškov orkester. Skratka, v nedeljo je imelo tisoče radio poslušalcev izvrstno zabavo. Vsi domači talenti so bili na svojem mestu. Polkovnik narodne garde je slepar Chicago, 29. marca. Polkovnik Charles Kraft, ki je bil včeraj nečastno odpuščen od povelj ništva 202. regimenta narodne garde države Illinois, je od zvezne velike porote obdolžen, da je poneveril $60,1000. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 31ST, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NKWSPAJ?S!K Published dally except Sundays and Holidays naročnina: Že, junBrtko. c«lo lekt______SS.BS i Zn Olmtaod, po po*tl, celo leto »7.00 ■M Ameriko, »M lat«___H I« | Z« Cleveland, po polti, pol leta $3.50 Za Cleveland do rassnašal(jih: celo leto 45.50; pol lata «3.00 Za Evropo ln Kanado Je Ista cena kot za Cleveland po poStL Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: AmeriSka Domovina, flU7 St. Cinir Ave., Cleveland, o. Tel. Henderson 0(128._ JAMES DEBEVEC and LOTJIS J. PERO, Editors and Publishers Entered sls necond clsio matter January 5th,~9i)B, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March grd, 187»._ ■ 83 No. 75. Mon. March 31st, '30. Župan ali ravnatelj? V Zedinjenih državah ima danes približno 600 večjih ali manjših mest za načelnike mestne vlade takozvane 'managerje" ali mestne upravitelje. Taki upravitelji so načelniki mestne vlade, kar se tiče administracije, toda vsa svoja povelja in navodila dobivajo od mestne zbornice, po katerih poveljih se morajo ravnati. Namen ameriških državljanov, ki so začeli propagirati, da se upe!je "ravnatgljski sistem" mestne vlade v raznih mestih je bil ta, da se odpravi politika iz mestnih administracij, da se prilika vsem državljanom enako, da delujejo za mestno vlado. Navada je bila, da kadar so republikanci imeli svojega župana, da so samo republikanci dobivali dela pri mestu, in nasprotno je bilo v slučaju .zmage demokratov. In pošteni Amerikanci, 'ki so prvotno začeli delovati za "manager sistem" mestne vlade so bili prepričani, da se glede sposobnosti mestnih uslužbencev ne bo gledalo na pripadnost k tej ali oni politični stranki, pa-čpa le na sposobnost dotičnega. ki dobi delo. Toda tekom preskušnje in trajanja raznih vlad "mestnih managerjev" se je izkazalo, da je politična stranka bolj močna kot pa novi sistem. Cleveland je na primer največje mesto v Zedinjenih državah, v katerem so upeljali manager sistem. Kaj smo doživeli'? Zgodovino tega ve vsakdo, kdor se količkaj zanima za mestne razmere. Načelnik ene politične stranke v Clevelandu je bil močan dovolj, da je vrgel iz urada mestnega managerja prvega managerja, ki ga je imelo mesto Cleveland, in postavil v njegov urad svojega pristaša. To dokazuje, da stranke še vedno prevladujejo, in da je "neodvisna" vlada nekaj nemogoče v velikem mestu kot je Cleveland. Več kot 150 ameriških mest, kjer so imeli doslej mestnega upravitelja, je ta sistem mestne vlade zavrglo in zopet začelo voliti župane po strankah. Manager sistem mestnih vlad je nekaj povsem novega in se seveda sedaj šele preizku-suje sistem. Prejalislej bomo v Clevelandu glasovali, kaj hočemo: ali obdržati manageirski sistem ali pa preiti na stari sistem županskih volitev. "Ameriška Domovina" vam je že od časa do časa poročala tozadevno, kaj pomeni županski sistem in kaj pomeni managerski sistem. 10,000 slovenskih in hrvatskih volivcefv v Clevelandu in okolici mora razumeti, kaj •pomeni en sistem ali drugi. Vprašanje, ki pri tem nastane je: Ali se ljudje sploh dovoljno zanimajo za en sistem ali za drugi. Zadnje volitve so poka.zale, da. ostane najmanj 40 procentov naših volivcev doma na dan volitev. In zadnje volitve so tudi pokazale, da ne ostane niti 10 procentov zamorcev doma na dan volitve. In tako se je pripetilo, da smo mi Slovenci v Clevelandu izvolili enega samega zastopnika v mestno zbornico, dočim jih imajo zamorci tri, in se trdi, da v prihodni mestni zbornici pod sedanjim sistemom jih bodo imeli 5, ali dvajset procentov vsega Zastopništva v mestni zbornici. Te dni so na delu v Clevelandu tri komisije, ki skušajo Clevelandu dobiti nov mestni čarter, ali najvišjo mestno postavo. In dočim ena komisija ima absolutno drugo mišljenje glede spremembe mestnega čarter j a kot druga, se ne morejo zediniti v tem, ali naj Cleveland še nadalje ohrani managerski' sistem ali naj se vrne k županskemu sistemu mestne vlade. Uredništvo "Ameriške Domovine" je pripravljeno to zadevo od časa do časa pojasnjevati. In tozadevno bi "Ameriška Domovina"-prav rada dognala mišljenje onih svojih naročnikov, ki so ameriški državljani. Ali ste za managerski sistem, ali ste za stari županski sistem mestne vlade? Mnenje državljanov je v ^em oziru merodajno, in čimbolj pride to mnenje v javnost, tem bolje bo javnost obveščena. Nas je 10,000 v Clevelandu, ki lahko volimo. Dajte, spregovorite v "Ameriški Domovini" z dopisom, kakšno je vaše mnenje. Prav z veseljem bomo vaše mnenje sporočili javnosti. Mogoče imate vi prav, mogoče vaš prijatelj, toda kdo bo vedel za to, ako se ne oglasite sami. Pridite in pomagajte, dar dobimo vsi skupaj boljšo mestno vlado v Clevelandu. 1 li so, da oni sicer mislijo še vedno ostati v Ameriki, da bi pa bili pripravljeni žrtvovati zadnji cent, če ,bi se ga porabilo v to, da se reši naše brate iz suženjstva. To je jako lepo od njih. Po mojem mnenju bi bilo dobro in koristno, če bi tukajšnji rojaki sklicali javen shod, kjer bi protestirali proti početju laških fašistov ter naj bi ameriški Jugoslovani, naprosili ameriško vlado in Ligo narodov, da bi posredovale pri laški vladi, da preneha s temi vnebovpijočimi krivicami, ki jih prizadevajo našemu narodu. Kdo se ne spominja Vladimir-ja Gortana, ki ga je laška justi-ca po nedolžnem obsodila v smrt in ustrelila? Cel svet se je zgražal nad tem početjem, samo mi, ameriški Jugoslovani smo ostali mirni, brez protesta, kakor da se ni nič zgodilo. Poglejmo Žide, kako se o n i dvignejo kot eden, če se njih bratom v Palestini godi kaka krivica. Zbirajo in pobirajo denar za odpomoč svojih bratov. Kaj delamo pa mi? Ali se kaj ganemo? Ali borno vedno molčali ? Ne smemo biti vedno tako sami zase. Vedno moramo imeti pred očmi dejstvo, da mora ves narod živeti. Odprimo svoje srce in pokažimo svojo ljubezen do svojih zatiranih bratov. Ko smo prišli v Ameriko, smo pričeli ustanavljati podporna društva, da smo bili preskrb- ljeni za bolezen ali za še kaj hujšega. To je bilo jako pametno in koristno. Toda sedaj, ko smo gospodarsko že bolj podprti, bi morali gledati, da ustanovimo š e' kakšna prosvetna društva, kakor je bila na primer ustanovljena v Clevelandu Jugoslovanska Matica, pa ni bilo nobenega pravega zanimanja za njo. To ni prav in tako se ne bi smelo zgoditi z Jugoslovansko Matico, ki je imela jako hvalevreden namen: boriti se za pomoč našim zatiranim bratom pod Italijo. Jugoslovanska Matica naj se zopet oživi! Ravno tako se je bil ustanovil v Clevelandu Jugoslovanski klub, katerega namen je bil in je, da utrjuje vezi našega naroda v Ameriki s staro domovino. Tudi ta klub bi moral biti bolj živahen in člani bi morali hoditi na seje in se udejstvovati. Torej, ne bodimo zaspani in oživimo ta dva kulturna društva: Jugoslovansko Matico in Jugoslovanski Klub. Hodimo na seje, dajmo dobre nasvete, pišimo v časopise in bodrimo narod, da se dvignemo skupno na ta ali oni način, da pomagamo predvsem n a s i m zasužnjenim bratom, ki trpe pod italijansko fašistično vlado, da tudi za nje napoči enkrat dan svobode, da ne bodo razdvojeni v dveh državah, ampak v eni: v naši Jugoslaviji! Anton Osovnik. KOSTANJEVICA NA KRKI Cleveland, O. — Rad bi napisal o našem dragem Primorju,, ki ječi pod italijanskim fašističnim jarmom. Kdor je čital pred nekaj dnevi članke v Ameriški Domovini o silnih krivicah, ki se gode našim zasužnjenim bratom, ga je moralo ganiti trpljenje naših bratov v dno srca. Toda kdo bi, mogel opisati trpljenje vsakega posameznika, vsake posamezne družine? Koliko je žen in otrok, ki vroče ljubijo svojega očeta, pa pridejo fašisti tirajo v ječo, ali pa v pregnanstvo. In to samo zato, ker je Slovenec, ker noče Zatajiti svojega milega mater nega jezika. In v takih domovih je sedaj jok in stok. In mi tukaj nimamo niti pojma o trpljenju naših bratov, ker se to ne da popisati, ampak je treba videti in doživeti sam. Jaz sem govoril že z mnogimi, tukaj živečimi rojaki, ki so doma iz Primorja. Povedali so mi in tožili o obupnem položaju na- in ga za iz trte izviti prestopek ših Primorcev pod Italijo. Rek- Odkrilje treh starih naselbin v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Kjrina v Dalmaciji, so v zadnjem času v bližini vasi Mokro polje odkrili dve ilidski mesti iz pred-krščanske dobe in večjo slovansko naselbino iz osmega stoletja^ Ta važna odkritja je izvršil znani arheološki raziskovalec Fra Lujo Marun, ki se že več desetletij bavi z izkopavanjem historičnih spomenikov v severni Dalmaciji. Razvaline odkritih naselbin obsegajo ogromen prostor. O teh dveh velikih me- -stih ni bilo doslej še nič znano. Domneva se, da sta bili mesti zgrajeni pred kakimi dva tisoč leti. Pričakuje se, da se bo s proučevanjem ostankov stare slovanske naselbine, ki je sedaj-odkrita na Mokrem polju, pojasnilo še mnogo doslej nejasnih momentov iz časov prihoda prvih Slovanov na Jadransko morje. Vsekakor so ta odkritja najvažnejše arheološke najdbe severne Dalmacije v zadnjem času. Kranjska kisJa repa v Beogradu. Naša dobra kisla repa je dobila zdaj (svoje zastopstvo tudi v Beogradu. Beogradske no-vine objavljajo inserate, v katerih se naznanja, da je "že davno zahtevana kranjska kisla repa" prispela v Beograd in da se dpbi na Cvetnem trgu pri — skoraj bi rekli, pri privilegiranem "prodajalcu kislega zelja in slovenske kisle repe" Stojanu Jo-vanoviču kot "najbolj repa za cušpajs i za popravku želodca," torej takorekpč tudi kot medicina. Kranjski repi je izkazana še ta posebna čast, da so inse-rati, ki jo priporočajo, objavljeni v latinici. . . Zamorska opereta v Beogradu. V Beogardu je nastopila operetna skupina ameriških črncev, ki potuje pod vodstvom Louisa Douglasa, znamenitega prvaka ameriškega teatra. Nenavadna gledališka družba bo uprizorila zamorsko opereto "Louisiana." Smrtna kosa. V hiralnici na Vid&vdanški cesti je umrl krznarski pomočnik Ludovik Na-bernik. — V Mostah pri Ljubljani je preminula ga. Marija Pečlarjeva, gostilničarka, trgov-ga in posestnica. — Na Ljubnem na Gorenjskem je umrl v 49. letu starosti g. Anton Cven-kelj, posestnik in načelnik oziroma odbornik raznih gospodar; skih odsekov ter zadrug. Krvava rodbinska tragedija. Kmet Nikola Stojkovič iz Zaril-ca se je te dni podal na sejem v Peterance, kjer je prodal dva vola. Z izkupičkom je nekoliko dni popival in se potem vrnil pijan domov. Ker mu je žena očitala lahkomišljenost, jo je začel pretepati, nakar ji je hči prihitela na pomoč ter udarila očeta 3 sekiro po glavi. Stojkovič' je smrtnonevarno poškodovan Id se bori s smrtjo. Smrtna kesa. V Gradcu pri Litiji je umrla gospa Pregelj Katarina, soproga tamkajšnjega posestnika in gostilničarja. Harakiri. V Partinju v Slovenskih goricah si je 30-letni posestnik Anton Demiš z nožem prerezal trebuh in se hudo poškodoval. Iiuda nesreča pri delu. V kočevskem rudniku se je ponesrečil rudar Ivan Deržek. Delal je popoldne v jami in kopal premog. Nenadoma se je utrgala težka plast premoga in padla Deržku tako nesrečno na nogo, da mu jo je na dveh mestih prelomilo. Deržek je hotel naglo, odskočiti, ker se je odtrgal kos ravno nad njegovo glavo. S tem je rešil svoje življenje, nesreči pa ni mogel uiti. Ponesrečenega Deržka so prinesli iz rova in spravil v rešilnico. Poklicali so rudniškega zdravnika dr. Roeth-la, ki je nudil ponesrečenemu prvo pomoč. Poškodbe na nogi pa so tolikšne, da bo treba ponesrečenemu najbrž nogo odrejati. Deržek ima številno družino in ga pomilujejo vsi rudarji To je že druga nesreča v zadaj em času na rudniku. Nedavno je namreč zmečkalo rudarju Jajtiču prste na desni roki tudi pri kopanju premoga v. rovu. Radio Opozarjamo posluš a 1 c e slovenskega radio programa, da se bo slovenski program na Velikonočno nedeljo začel ob 2. uri popoldne, ne pa ob pol treh kot dose-daj. Slovenski radio program bo trajal na Velikonočno nedeljo od 2. do 4. ure popoldne. To velja samo za Velikqnocno nedeljo, dočim se vrši ostale nedelje program kot doslej, od 2.30 do 3.30. ijmmutnmattmHitmmuJtBttnttmi:::! Ob vznožju Gorjancev, tipičnega kraškega, a poraščenega pogorja, na otoku reke Krke, leži majhno, a zgodovinsko imenitno mesto Kostanjevica v melanholiji mehkih oblik košatih gajev in razneženih vinskih goric. Postanek naselbine sega gotovo že v prva stoletja po Kristusu. Pokrajinska pripravljenost za prehode in prevažanje, so storile za torišče zgodovinskih dogodkov, številni rimski grobovi pričajo, da so tod imeli Rimljani svojo postojanko, utrjeno taborišče. Do pravega razvoja pa se je Kostanjevica povzpela pod Spanhajmci, ker je tvorila središče njihovih posestev na Dolenjskem. Negotovo in nikdar varno mejo proti Hrvaški so zavarovali z močno trdnjavo na otoku Krke, ki so jo imenovali Landtrost, ki bi se morda pravilneje tolmačila kot Landstrutztrotz, kar pomeni nemški Feste, v pravem pomenu trdnjava — grad. Od tod nemško ime mesta L a n d-strass. Slovenci so jo krstili v Kostanjevico, jjienda radi obsežnih kostanjevih gozdov v okolici. Okoli leta 1250, je morala biti dobro trgovinsko središče. Leta 1435 je dobila Kostanjevica svoje mestne pravice. Mnogo je pretrpelo mesto pod turškimi navali in napada drugih sovražnih tolp. Bilo je večkrat uničeno. ,Leta' 1663 pa je mesto docela pogorelo. Ostala je le še cerkev sv. Jakoba. Mesto je tudi silno trpelo od kuge in lakote, kar nam pričajo posebno letnice: 1650, 1663, 1670 in 1676. Mestno prebivalstvo je često želo pohvalo za svojo hrabrost in mestni brambovci so bili pravi iunaki. Zato je Bernard Span-hajmovec priznal mestu vse ugodnosti, zahtevajoč pa ob obrambno dolžnost. Tudi za dobo Celjskih grofov je uživalo mesto razne privilegije. Celjski grofje so postavljali tu sem viteze kot oskrbnike in sodnike, burggrafe, rihtarje in pfleger-je. Po smrti Ulriha je zapadlo mesto avstrijski vladarski hiši. Spanhajmci pa niso mesto samo zavarovali, temveč tudi versko in gospodarsko močno utrdili. V ta namen je vojvoda Bernard Koroški ustanovil prav blizu Kostanjevice samostan, kamor so se naselili cisterijanci, ki so zelo utemeljili versko življenje in navezali trgovske stike z južnimi pokrajinami. Opatiji io dali ime "Marijin studenec" (Mariabrunn) in tudi cerkev te opatije je bila posvečena Mariji. Samostan je igral veliko vlogo, postal je sčasoma največji imetnik na Kranjskem, saj je imel nad sto podložnih vasi in oskrboval je več župnij. Papež Ino-;enc IV. je priznal samostanu vse pravice drugih samostanov. Od bana Štefana in njegovih sinov in kralja Bele IV. je dobival bogate darove. Radi tega je bil samostan vedno ogrožen in večkrat napaden od roparjev, zlasti iz sosednih hrvatskih krajev od Uskokov ali Vlahov, kakor jih ljudstvo še sedaj naziva. Nad Vlahi so se menihi maščevali z latinskim napisom, ki se sedaj bere nad vhodom v samostan. "Glej, vrata nebeška, niti tat-je, niti Vlahi, niti razbojniki, ampak pravični bodo vanje vstopili." Tudi ta samostan je zapadel odpravam cesarja Jožefa II., in je prišel v last verskega zaklada. .Nekdanja tako veličastna stavba še je porabila za državne urade in za stanovanje uradni-kov in državnih uslužbencev. Sedaj so tu nastanjeni: šumska uprava pod upraviteljem višjega šumarskega svetnika inž. Ko-sjeka, okrajno sodišče, ki mu načelu je svetnik .dr. Franc Ložar, notarijat, delovodstvo banske drevesnice in privatne stranke. Cerkev tega samostana je bila krasha gotska stavba, pozneje v stranskih ladjah preurejena v romanskem, oziroma v veneci-janskem slogu. Cerkveno obzidje je dobro ohranjeno, pozna pa se, da je zlobna roka cerkev namenoma poškodovala. Neizmerna je škoda, da se je ta nekdaj tako krasna stavba prepustila zobu časa. V tej cerkvi je našla leta 1237 svoj dom Juta, soproga vojvode Bernarda in v letu 1249 njegov sin Bernard. Tu sem je bilo tudi najbrže (ako ne v cerkvi sv. Jakoba), položeno k velikemu snu truplo nesrečnega Viljema Ostrovrharja. Mesto Kostanjevica šteje danes približno 700 duš. Na seve-rozapadnem delu mesta je stara zidana stavba, cerkev sv. Jakoba. Nekdaj je bila gotska, kar se jasno vidi pod streho na zidovih, ki so bili mnogo višji kakor je sedanji obok. Zelo značilen je vhod v cerkev, ki je od stebričkov obdan obokan portal. Nekdaj je bila v mestu tudi cer-ker sv. Martina. Tam stoji hiša A. Gatscha. Poleg mestne cerkve je ostala samo še cerkev sv. Miklavža v sredini mesta. Značilno zidano župnišče, ki je bilo prvotno grad, je bilo last različnih plemičev. V njem se nahaja še danes lepa grajska kapela sv. Ane, ki jo je leta 1752 na tretjo adventno nedeljo blagoslovil "Aleksander Abbas & Archidiaconus. ad Fontes Mari-anos.,' kot podružno kapelico cerkve sv. Jakoba, kajti fara kot podružnica je bila ustanovljena že leta 1220. Načeloval ji je župnik Adalbert. Od tedaj do izgnanstva pa so po Adalbertu pastirovali izključno cisterijan-ski menihi. V mestu so nastanjeni župnijski in poštni urad, šestrazred-na šola, orožniška postaja, sedež okrajnega odbora, mestne kor-poracije in županstva. Denarni promet oskrbujeta dve posojilnici, za gospodarski podvig veliko storita mlekarska in nanovo ustanovljena vinarska zadruga, ki ji načelu je trgovec in posestnik g. Albert Gatsch. Razen tega obstojata še: Prostovoljno gasilno društvo pod poveljstvom posestnika in hotelirja g. Leopolda Bučarja, in uniformirana meščanska garda. Mesto ima razvito trgovstvo, obrtništvo, usnjarno, parno žago, moderno urejeno lekarno. Za' zdfavje meščanov skrbi že dolga leta daleč okrog znani zdravnik g. dr. Ivan 1 Ivaniševič. V mestu je hotel, restavracija in nekaj prav dobrih gostiln, ki nudijo potniku vso udobnost. Mesto je središče avtomobilske proge, ki spaja Ljubljano z Zagrebom. Goji. živahno kupčijo z vinom, sadjem, lesom in živino. Za smotreno eksploatacijo ogromnih gozdnih* kompleksov na Opatovi gori se je napravila vzpenjača. Za povzdigo tujskega prometa pa se je' ustanoyilo Društvo za tujski promet, ki je razvilo prav živahno delavnost. Izvanredna slikovitost in milina pokrajine, z jako ugodnim podnebjem in z vsemi ugodnostmi za športna udejstvovanja, kakor: turistiko, plavanje, veslanje dela pokrajino kaj pripravno za letovišče. Gosto zarasla Opatova gora nudi krasen razgled po vsem Krškem polju do Kamniških planin, Aleksandrova koča pod vrhom pa udobne zavetišče. Romantična, vijugasta Krka, ki objema Kostanjevico, vabi poleti vesele kopalce in nudi izredne užitke, kakor malokatera voda. Slikovita okolica Kostanjevice s pestro floro, krasnimi gozdnimi potmi, zasenčena od orjaških bukev, hrastov, kostanjev in smrek, zadivi tudi razvajeno oko ter neodoljivo vabi na prijetne izpifehode. Tipika Krasa* podzemske jame s krasnimi kapniki na Opatovi gori pa nudijo jamskim ve-ščakom in znanstvenikom zanimivo gradivo za raziskovanje kraškega sveta. Če verjamete, al' pa ne... Tale je priletela iz zapadne strani mesta od E. H. Je nalašč prištimana za ta naš postni čas. Evo je: Povsod me poznajo, da tiček sem zrel, povsod se pritaknem, kjer upat kaj smem. Na vsak' ženitnini ta prvi sem svat, na vsaki sedmini pa pijem ga rad. Očet' starešini prikupit se znam, nevesti in žen'nu obilno čast dam. Predpust pa minil je — trobenta in bas to žalostno pesem prepeva na glas. Po črevih me grize, v trebuhu skeli, oh, prazne so mize, v želode me tišči. V adventu in postu ni kruha, mesa, pri ognju se kuha le sok iz ovsa. A To-le mi je povedal rojak iz Collinwooda; živel je izvrsten krojaški mojster. Znal je sukati šivanko in likalnik, in napravil je tako obleko, da je res pasala. Imel je svojo lastno hišo in na tej hiši je pričela streha nekega dne puščati vodo. Krojač, kot varčen človek sklene, da bo streho popravil sam. Res pripravi lestvo in zleze na streho. Toda mojster je pozabil, da sedi ne strehi, ne pa za šivalnim strojem, pa je naenkrat zaropotal p o strehi navzdol, z glavo naprej. Pri padcu je treščil z glavo ob velik kamen, da so mu takoj skočili možgani iz glave. Krojač se pobere, skrbno zbere skupaj možgane, jih zavije v žepno rutico in se napoti k zdravniku, da mu dene možgane zopet v glavo. Zdravnik mu pa reče, da mora možgane najprej dobro oprati raznih smeti, ki so se zmešale ž njimi in nnj reče, naj pride nazaj čez dober teden. Krojač gre domov, toda ker ni imel možgan, ni. mogel več vtikati cvirna v šivanko in delati obleke, zato si poišče drugo delo, katero je lahko opravljal brez možgan- Ker brez možgan tudi misliti ni mogel več in se ničesar spominjati, je pozabil, da ima svoje možgane v popravilu pri pri zdravniku. Zdravnik je zastonj čakal na krojača, da bo prišel po možgane. Toda nekega dne se pa pripeti, da se srečata na cesti. Zdravnik vpraša krojača: "Vi, slišite, čemy pa ne pridete po svoje možgane?" Krojač se pa odreže: "I, kaj bom hodil ponje, saj jih ne rabim več. Delam namreč sedaj na "brik jardu."' A " "Gospod Smola, ali mi dovolite, da vzamem vašo hčer za ženo?" "Jaz že dovolim, toda ali ste že-videli njeno mater?" "šur, da sem jo videl, toda jaz bi rajši vzel- — hčer." A Duhovnik vpraša ženina: "Ali je vaša resna volja, da vzamete Mico Potroštaj za ženo?" ženin: "Po koga drugega pa mislite, da sva prišla sem." v A Farmerca pride v mesto in stopi v trgovino, kjer ponudi 500 jajec naprodaj. Trgovec reče: "Orajt, plačam vam jih po 35f? ducat, — kje jih pa imate?" Farmerica: "Doli ob cesti sem jih pustila v košu." Trgovec: "Pa se ne bojite, da bi vam jih kdo ukradel?" Farmerica: "Zakaj ? Saj imam vsa jajca prešteta."' ■Mmmmmmm$ GRDINA'S i SHOPPE I Popoln« naloga obUlc in vh« oprem« sn car«-Hte ln družic« Beauty Parlor Vedno nnjmoderacjil £«nekl klokuM. Triavla* »prt« v»«fca arili »»»■ tbd ««U let*. 6111 ST. CLAIR AVE. HEndcrson 7112 c° v Slovenskem Domu na Polities Ave. 11. -—Materinska prireditev rU3tva Orel v S. N. Domu 11. — Piknik S. N. Doma v V Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Green Rd. 11.—Piknik delavcev slovenske tovarne Euclid Foundry Co. na Špelkotovem vrtu, Noble, O., 11.—Podružnica št. 15 S. Ž. Z. v Newburgu priredi piknik v Maple Gardens. 11.—Praznovanje 20-letnice društva Slovenskih Lovcev sv. Evstahija. Piknik na prostoru Slov. Društvenega Doma v Euclid "Village. 17.—Društvo Na Jutrovem, št. 477 S. N. P. J., priredi plesno veselico v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. 18.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. ima bla-goslovljenje in razvitje zastave v Knausovi dvorani. 18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND. 18.—Društvo Zapadna Zveza priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 18.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi prvi piknik na špelkotovih prostorih v Noble, O. 21.—Izredna delniška seja S. N. Doma, v avditoriju. 24.—Društvo sv. Cirila in Metoda, K. S., K. J., veselica, Slov. Dr. Dom.' 24.—Društvo Pioneers, št. 663 HBZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 25.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na špelko-tovi farmi. 25.—Piknik društva Progressives na prostorih Slov. Dr. Do-jna v Euclid Village. 25.—Slovenska Ženska Zveza št. 32 priredi veselico v spodnjih prostorih na Bliss Rd. 25.—Slovenska Narodna Čitalnica na Holmes Ave. priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 30.—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 31.—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. JUNIJ <1..—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 1.—Slovensko pevsko društvo "Zvon" priredi piknik pri Anton Gorišku na Green Rd. 1.—Piknik Slov. Del. Zad. Zveze na Močilnikarjevi farmi. 6.—Piknik društva Vipavski Raj št. 312 SNPJ na špelkotovih prostorih. 8.—Federacija društev S..N. P. Jednote priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 8.—Puknik Slov. Del. Dvorane na Goriškovi farmi v Ran-dallu. 8.—Piknik društva Srca Marije (staro), na štrumbljevih prostorih. 15. — Društvo Bled št. 20 S, D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd. 15.—Društvo Slovenec, št. 1 S. D. Z., piknik na špelkotovih prostorih. 15__Piknik Collinwoodske- ga Sokola na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 15.—Carniola Hive št. 493, The Maccabees, ima piknik pri Štrumblju na Bliss Rd. 19.—Piknik Slovenskega Doma na Holmes Ave. na Močilnikarjevi farmi. 22.—Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village. 22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road. 22.—Društvo Maccabees priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na Špelkotovi farmi. 22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na špelkotovih prostorih. - 29.—Piknik društva Glas vcev, št. 9 S. D. Z., farmi. 29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo piknik v Maple Gardens, Maple Heights. • 29.—Društvo Kras št. 8 SDZ priredi piknik na špelkotovih prostorih. 29.—Društvo Slovenija priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. ANTON STRAŽAR: Francoska ljubica Povest izza francoskih časov JULIJ 6.—Piknik Kluba slovenskih vdov na špelkotovih farmah. 6.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 13—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi piknik na Špelkotovih farmah. 13.—Piknik in telovadba društva Slovenski Sokol iz Clevelanda na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens. 13.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. ima pik-nik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah. 20.—Društvo Danica, št. 34 S. D. Z., ima piknik na Goriškovih prostorih, na Green Rd. 20.—Slovenska Ženska Zveza št. 14, piknik, Slov. Dr. Dom. 20.—Samostojno društvo sv. Alojzija v Newburgu praznuje 30-letnico in priredi piknik v Maple Gardens. 27.—Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J., priredi piknik na Pintarjevih farmah. 27.—Piknik društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J-., na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 27.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. AVGUST 3.—Cerkveni pevski zbor Ilirija ima piknik na Goriškovi farmi pri St. Clair Ave., Noble, Ohio. 3.—Piknik društva Zapadna Slovanska Zveza na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. Si Z. na Špelkotovih farmah. , 10.—Pevsko društvo Lira, piknik, na špelkotovih farmah. 40.—Društvo Cvet priredi piknik na Goriškovi farmi na Green Rd. 10.—Društvo Mihael Granos, piknik, Slov. Dr. Dom. 17.—Piknik združenih društev fare sv. Vida n g. Pintarjevih farmah. 17.—Ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima piknik na Goriškovih farmah pri St. Clair Ave., v Noble, O. 17.—Društvo Napredek, piknik, Slov. Dr. Dom. OKTOBER 4.—"Vinska trgatev," priredi jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 25.—D r u š t v o Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. NOVEMBER 8.—Veselica skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave. 16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec/št. 1 S. D. Z., obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave. 27.—Društvo Slovenski Dom, št. 6 S. D. Z., veselica, Slov. Dr. Dom. DECEMBER 6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma. Ko sta se ponoči vračala Zajec in njegova hči Marjanca od Capudrove sedmine proti domu, sta bila blizu Blagovice v črnem grabnu napadena od rokovnjačev. . . V jesenskem kvatrnem tednu leta 1810. je bilo. Mesec je baš pokukal izzjji Limbarške gore, ko sta po kolovozni poti iz Gradiša prišla v Podpeč Zajec iz št. Ož-bolda in njegova hči Marjanca. "Ata, zakaj sva se tako dolgo zamudila na sedmini! Ura je že devet, pa sva šele prišla na veliko cesto." Tako čudno mi je pri srcu!" Bojim se, da se nama bo nocoj še kaj zgodilo na tem potu, kjer se vedno klatijo ro-kovnjači. . ." Krepki, petdesetletni možak -oče, ki se je pri hoji opiral na težko (Jkovano palico, je tolažil svojo hčer:. "Marjanca, nič se ne boj i Kar hitro pojdiva, "saj vsake sapice se tudi ne bojim. Sicer pa je na tej cesti vedno dosti voznikov in tudi francoskih žandarmov. Noč je jasna in bova že oddaleč lahko videla, kdo bo nama prišel nasproti." Očetove besede so hčer nekoliko potolažile, in korakala sta dalje po samotni črnograbniški soteski skozi vas Trnovo. Kmalu sta došla daleč na okoli znanega Matevžeta Drobeža. Možak je imel preko ramen obešeno bisago in pri hoji si je pomagal s palico drenovko. Čeprav je bil star že nad petdeset let, je bil še vedno krepak in hitre hoje. Matevže je zdravil ljudi in živino. Poleg tega je bil tudi godec, vedno šaljiv in vesel. čeprav ni imel nikjer stalnega domovanja, mu vseeno ni slaba predla. Kmetje so ga radi sprejemali in mu dajali ležišče na topli peči, kjer je najrajši ležal. Matevžeta so imeli tudi zh-to tako v čislih, ker je znal brati in pisati ter malo "tajč pohru-sten." Teh vednosti se je naučil pri kamniških frančiškanih in vojakih, kjer je bil dolgih štirinajst let še za časa cesarice Marije Terezije. Zdravilstva se je priučil tudi pri vojakih. Zgovorni Matevže je pripovedoval, kako je zdravil svinje pri Tropinovcu v škocijanu. "Pot me je slučajno zanesla v Škocjan," tako je začel Matevže, "pa me je ustavila Tropinovka in z božjo voljo prosila, naj ji pomagam, ker ji je nekdo začaral, da njene svinje nočejo nič jesti. Saj me poznaš, Zajec, kako dobro znam burke uganjati. Zato sem tudi tu poskusil z burkami. Z vso resnostjo sem rekel gospodinji, naj mi pokaže te zacoprane prašiče, ženska me je vedla k svinjakom. Kar za glavo sem se prijel, ko sem videl te uboge živali. Ni šment, da niso^ mogle jesti: v svinjakih sta bila taka nesnaga in smrad, da mi je kar slStbo prihajalo. A kaka nesnaga je bila šele v koritih! Smrdljive kuhe je bilo v koritih najmanj od pol leta. Pa tej vraževerni Tropinovki nisem hotel prave povedati. Rekel sem ji: "Mati, dajte najprej malo cčediti svinjake, pa korita dobro pomijte! Nato bom t u cl i jaz odgnal čarovnijo." Tropinovka in njena hči sta sje takoj spravili na delo. Ko je bilo to narejeno, pa sem jaz zelo slovesno govoril: "švajneraj is šon vek, švajneraj ist šon vek." To je po nemško, a po naše bi se-reklo: Svinjarija je že t ■ prašiče. O, kako z veseljem so jedli! Kmalu bi se bili vsi po-davili. Drugi dan sem šel dalje. Za plačilo sem dobil celo svinjsko pleče. Iz vse vasi so skupaj letele ženske, kakor da bi bil jaz kak prerok. Tako, vidiš Zajec, bom navsezadnje postal še čarovnik." Obadva, Zajec in hči sta se smejala šaljivcu, ki ju je tako zabaval po potu. Prišli so tako do Krašnje in so stopili v znano Juretovo gostilno na polič vina. V gostilni je bil tudi kmet Klemen iz Srenj, ki se je zelo razveselil Matevže-tovega prihoda; prosil ga je, naj gre z njim, ker se njegovemu sinu noče zaceliti rana na nogi, ki se je vsekal vanjo. "Zajec, pa nikar ne zameri, ker ne grem z vama." "Kaj hočem, le pojdi, čeprav bi imel rad, da bi šel z nama in nama delal druščino. Pa lahko noč!" Tako sta odšla Zajec in njegova hči sama dalje. Blagovco sta pustila že zadaj, ko zaslišita naenkrat hitro hojo neznanih ljudi, ki so prihajali vedno bliže. Obadva sta od strahu kar obstala. V tem so neznanci prihiteli do njiju — šest jih je bilo. Hči se je od strahu kar sesed-la kraj ceste, a oče je imel še toliko zavednosti, da je začel klicati na pomoč. Neznanci so zagrabili Zajca in ga zavlekli za bližnji grm, da ga izropajo. Tolovaji so k sreči pustili preplašeno Marjanco na mestu. Ko dekle nekoliko opomore od si strahu, ustane in .jo hitrih korakov ubere nazaj proti Blagovici iskat pomoči za ljubljenega očeta. , Ko tako hiti, začuje, da ji prihajajo nasproti jezdeci. Veliko veselje jo obide, kajti takoj je vedela, da jezdijo francoski žan-darmi, ki so pogostoma zasledovali po črrtograbniški soteski roparje, ki jih je tiste čase kar mrgolelo po tej dolini. Marjanca in jefcdeci so se srečali. Mlad poveljnik žandarmov je takoj razjahal; znal je tudi že zasilno govoriti slovenski. Dekle mu je v kratkem vse povpdalo. Tekom petih minut so bili že štirje žandarmi in Marjanca na mestu, kjer je bil napaden Zajec; skokoma so obkrožili tisti grm, kamor so bili zavlekli Zajca. Troje napadalcev so pograbili in zvezali, ostali pa so pobegnili v bližnji gozd. Presrečni Zajec se je začel zahvaljevati nenadnim rešiteljem in jih prosil, naj 'ju zaradi varnosti spremljajo na njiju dom. Odšli so skupno in možak je pripovedoval, da so mu tolovaji baš mislili ugrabiti usnjati pas, v katerem ima.denar, a je rešitev k sreči prišla pravočasno. (Dalje prihodnjič) MALI O G L ASI NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem in v globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki bolezni pljučnici preminul 6. februarja naš nad vse ljubljeni soprog in dragi oče Frank Kranjc Pokopan je bil 10. februarja na sv. Pavla pokopališču. Prav iskreno se zahvaljujemo Rev. Vitus Hribar za ganljiv govor v cerkvi in za opravljene cerkvene obrede ob asistenci Rev. Milan Slaje in Rev. J. Hovanec, katerim se ravno tako lepo zahvaljujemo. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli obiskat za časa njegove bolezni in ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše: Družina Anton Obreza, Miss Josephine Hoimar, New York City; družina E. Obolnar, družina John Palčič, družina Anton Pierce, družina Anton Anžlovar, družina Leskovec, družina* Prank Pe-trovčič, družina Mary Dolance, družina Adolph Gole, Mr. in Mrs. Kožely, družina C. Eržen, družina John in Mary ICovačič, družina John Žurga, družina Anton Verhovec, družina Anton Okič-ki, družina Frank Špeli, družina Mary Prime, družina John Mlakar, Chicago, 111.; družina Martin Strmole, družina Anton Tavželj, družina Josephine Kogoj, družina John Zaletel, družina John Ježek, družina John Sterle. Antonia Stradjot, družina Anton Kersman, družina Ernest Vodnik, Mr. Charles Laurich, družina Michael Anžlin, Miss Mary Smrekar, Villa Angela; Mr. Jos. Maicen, Mr. Edward Shorty McEwan,, Junior Sodality Blessed Virgin Mary, Sisters of St. Mary's School, Children of St. Mary's School. . Iskrena hvala vsem, ki so darovali krasne vence v zadnji pozdrav, in Sicer: Družina Anton Koleno, družina Kolenc, družina Mike in Mary Krainz, družina Andrew in Jennie Krainz, družina Anton Nahtigal, družina Johanna in Anton Novak, Mr. in Mrs. John Pengel, družina John Petrich, družina Tavželj, družina Bajt, družina Becker, družina Stanley Dolenc, Mr. Loiiis Katern, družina August Cervan, družina Louis Florjančič, družina Frank Jelerčič, družina Kogoj, družina Nagode, družina Skebe, Ivanlioe Rd.; Mr. Mike Suštaršič, Mr. in Mrs. Louis Žagar, Chandler Authorized Service E. 63rd St., Saranac Dry Cleaning Employees, društvo Slovenija, društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, delničarji Slovenskega Doma na Holmes Ave. Za vse brezplačne avtomobile pri pogrebu se ravno tako lepo zahvaljujemo. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Ti pa, nepozabni soprog in oče, prehitro si nas zapustil, toda rešen si zemeljskega trpljenja t.er pocuvaj mirno v ameriški zemlji. Upanje pa je naše, da se enkrat zopet snidemo nad zvezdami. — Žalujoči ostali: Frances Kranjc, soproga. Frank, Mike, Andrew, Joseph, sinovi. Mary, Jennie, Josephine, hčere. Cleveland, O., 29. marca, 1930. E-.....:__- ■, '.'■ ■ i, n MOŠKA OBLEKA vestno sčiščena in zlikana samo za 3 0 C Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c The Frank Mervar Co, SLOVENSKA ČISTILNICA 592 1 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 1 23 Odprto do 8. ure zvečer se ženska, da bi varovala otroke in opravljala hišna dela. Pozve se po 5. uri zvečer na 381 E. 163-rd St., blizu Waterloo Rd. (76) Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Z« hitro in gotovo olajganje akutnih in kroničnih bolezni, moikih in žensk, so posvetuj te z Doctor Bailey-jem, lil je z uspehom zdravil tisočo ljudi v zadmili 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenjc žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, j« nevarno. Doktor BAILEY "specialist" Soba 402,737 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno. V nedeljo od 10. do 1. Mi govorimo slovensko proč! " Po teh ceremonijah sem dobil dobro malico in sem dejal: "Nocoj bom pa ostal pri vas, da bom videl, če bodo svinje jedle." Tako je prišel večer. Tropinovka in hči sta začeli krmiti Stanovanje pet sob in kopališče se da v najem. Jako nizka cena za družino z dvema ali tremi otroci. 787 E. 89th St. spodaj. <75) Stanovanje se da v najem, štiri sobe. Dobi se tudi garaža na razpolago na 63. cesti. Pozve se na 1139 Norwood Rd. zadaj, spodaj. (76) NoV telefon Pravkar sem dobil telefon v hišo in me sedaj lahko pokličete po telefonu, kadar me potrebujete. Se priporočam za naročila klobas vsake vrste, kot tudi za vsakovrstno doma posušeno meso. Vse sveže in čisto ter po zmernih cenah. John Terškan 968 E. 209th St. Tel. KEnmore 3631—J. (W-F-M) JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 cxrzxrixr\xaxnxixiaxrncn \ mam a. vidmar g i SLOVENSKI ODVETNIK 212-211 En&*»c.ers Bldg;. Tel. MAin 1195 URE: -do 5 Stanovanje: 18735 Chapman Ave Tel. KEnmore W07-M \KXXZXZXXi Soba s kuhinjt> vred se da v najem, ali pa samo opremljena soba. Vhod za sebe. 426-E. 158th St. (75) AMERIŠKA DOMOVINA, 'MARCH 31ST, 1930 Spisal gABARIOU za "AmerISko Domovino' A. SABEC, Na Icj razprodaji kupite lahko dvojno obleko za ceno, ki jo plačate dru-gjq za eno. Sledile številni množici v našo trgovino in kupite dve stvari za ceno ene same, Chicago Chain Store Co 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste Vršila se bo največja razprodaja deških oblek v zgodovini Clevelanda in je ravno za velikonočne praznike. (g) Nakupili smo vso zalogo deških oblek od nekega izdelovalca v West Virginiji, ki je zahteval gotov denar. Kupili © smo te cbleke za ceno, ki je manjša, kot stane blago samo. Obleke so najnovejšega kroja in barve in prodajali jih © bomo po nevrjetno nizkih cenah. Samo velika nakupovalna moč naše organizacije je vzrok, da lahko prodajamo po ® tako nizki ceni. Vrhu tega pa vrnemo denar (če obleka še ni rabljena), ako boste mislili, da ste kupili še kedaj (§D preje bolj poceni. ® Chicago Chain Store Co 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste OGLEJTE SI SPODNJE CENE! $ 8.95 vredna deška obleka, modrri corduroy, z dvema dolgima hlačama in telovnikom, nič močnejšega za šolo, na razprodaji po ............................................................—---------------------- --------—-.......—...........................---------• $ 9.95 vredna deška obleka, modri ševiot,-z dvema dolgima hlačama in telovnikom, sedaj na razprodaji po .! $12.50 vredna deška obleka, rujave aJi sive, vsaka ima dva para hlač in telovnik, sedaj na razprodaji pa ........! $16.50 deška obleka, z dvema dolgima hlačama, napravljena iz finega tweeds, sedaj na razprodaji po .........J 19c vredne deške nogavice, črne, za šolo, dva para za .... •..................................-........-.............-......................... 39c deške golf nogavice, za one, ki posijo kratke hlače, par za ............. ................................. .......................... Nove bluze za Veliko noč iz broadcloth,, na tej razprodaji po......;________________________ ____________________________ — 59f-; ii Nove srajce za dečke, za Veliko noč, iz broadcloth, na razprodaji po .........................*______ _________________-!_......'...-..... Pridite zgodaj, da boste lahko izbirali. Malo naplačilo vam prihrani tisto obieko, ki jo želite imeti. TA RAZPRODAJA JE SAMO V NAŠI GLASS AVE. TRGOVINI Chicago Chain Store Co Pet let na 6101 Glass Ave., vogal 61. ceste "Jaz! Jaz da sem ga k temu nagovoril?" je zajecljal Vermi-net. "Za božjo voljo, jaz nisem vedel, da podpis ni pristen." Ta nesramna laž je zbudila Gastona iz njegove otopelosti. "To je pa že preveč!" je za-klical. "Ali mi niste rekli, da morate v svojo lastno varnost zahtevati še en podpis poleg mojega lastnega? Ali mi ni ste dali nekega- pisma ter mi rekli: — Naredite še en podpis, tak, kakršen je ta, ki ga vidite na tem pismu? To je podpis Martina Rigala, bankirja v Rue Mont-mar^re." • "To ni res in tega ne morete dokazati," je rekel Verminet. "Gospod," je rekel Andrej, "vi se niste pomišljali niti treno-tek, ko'ste dali te zadolžnice iz svojih rok. Ali si niste predstavljali, kakšne strašne posledice bi utegnilo imeti to, da pridejo te zadolžnice s ponarejenim podpisom v roke bankirja Martina Rigala?" "Toda to se ne more zgoditi, Gandelu je dolžnik, Rigal pa samo iztirjevalee, in zadolžnice gredo vedno najprej dolžniku," je odvrnil Verminet lakonično. Bilo je jasno, da je bila Gastonu nastavljena past, toda vzrok za to je bil še nejasen. "Torej nama ostaja samo še ena pot," je rekel Andrej, "treba je slediti tem zadolžnicam, dokler ne doženeva, v čigavih rokah se nahajajo zdaj." "Da." "Toda, če hočeva storiti to, nama morate najprej povedati ime stranke, ki jih je diskonti-rala." "Tega pa ne vem; to sem pozabil," je odvrnil Verminet in malomarno zamahnil z roko, "A tako," je rekel Andrej z globokim glasom, v katerem se je očitovala težka grožnja. "V tem slučaju vam svetujem, da v svoje lastno dobro razbistrite svoj spomin." "Ali mi grozite?" "In če se vam pe posreči, da bi se spomnili imena, bodo posledice za vas težje kakor si domišljate." Verminet je videl, da mladi slikar prokleto resno misli, zato je vstal, toda Andrej je bil hi ^ trejši kot on. ^ "Ne," je rekel ter s svojim ^ Iprbtom zaslonil vrata, "iz te hi- i Jč še ne,boste odšli prej, preden ^ mi nc poveste, kar sem vas zdaj Sš vprašal." : Moža sta se nekaj trenptkov x molče gledala; na Ver mi neto-vem obrazu se je odražala gro-za, na Andrejevem trdna odloč- 0 nor/t. J "Mož je popolno atlet," si je ^ dejal Verminet, "in kakor se ^ zdi. bi se pred ničemer ne stra ^ šil." Ko je videl, da stori boljše, če (gj se uda, je vzel ravnatelj s police (g neko knjigo ter začel listati po (g njej. Andrej je videl, da drž? mož kniigo narobe v rokah. , (§) "Tukaj je," je končno vzklik ; (g nil Verminet. 1 (j2 "Zadolžnice za pet tisoč fran- v§ kov; Gandelu in Rigal, oddane j (S za diskontiranje Van Klopenu. M damskemu krojaču." @ Andrej je molčal-. ® Zakaj je Verminet nasveto- ® val Gastonu, naj slednji pona- rj§ redi baš Rigalov podpis in zakaj 1 ® je izl-očil te zadolžnice Van Klo- ^ penu? Ali se.je vse to zgodile samo slučajno? Ne, tega ni ver ^ jel, pač pa je bil prepričan, d? ^ mora neka tajnost vezati te le > po bratce: Vermineta, Van Klo-pena, Rigala in markija de Croi senoisa. i /g "Ali želite še kaj ?" je vprašal; > Verminet. i g "Ali so te zadolžnice v Van ^ Klopenovih rokah?" ^ "Tega he vem." "Nič zato," je rekel Andrej.1 (g "Van Klopen bo že povedal, kje ^ so, če jih nima več on." j (g Mlada človeka sta odšla i?! (| Verminetove pisarne in čim sta (g stopila na ulico, je Andrej prijel (g Gastona pod pazduho ter naglo (g odšel ž njim v smeri proti Rue rle Grammont. "Pojdiva hitro," je rekel An jdrej, "ker nočem dati lopovu Verminetu časa, da bi obvestil Van Klopena, kaj se je med tem zgodilo. Treba je, da prideva nadenj nepričakovano kakor potres." XXIV. POGLAVJE Izginotje zaclolžnic če bi Andrej nekoliko bolje j poznal moža, s katerim je ime) opraviti, bi vedel, da na Van Klopena ne more nihče pasti ne-{nadoma kakor potres. Zaprt v svojem sanktumu, ki je bil na-jtrpan prekrasnih ženskih toalet, j ki so vzbujale začudenje Pari-! za, je bil Van Klopen tako va-i ren pred vsakimi nenadnimi ali | nezaželjenimi obiski, kakor se varne odaliske v turškem sera ju, Andrej in Gaston sta bila od-; vedena v veličastno sprejemnico. j v kateri so stali služabniki v sijajnih, z zlatom vezenih in pretkanih livrejah. "Gospod Van Klopen < je < za-poslen," so odgovorili skoraj so-i glasno na Andrejevo vprašanje. "Najina stvar je zelo važna, je rekel Andrej. "Ne moremo pomagati." Vse prošnje, grožnje in celo podkupnina sto frankov, vse tc i ni nič izdalo in-Andrej in Gaston nista dobila dostopa v.Van | Klopenovo najsvetejše. Sicer pa so služabniki govorili resnico, kajti Van Klopen je baš raz-| pravi j al z nekaterimi visokosto-ječimi damami o najnovejših modnih kreacijah. Ko sta končno Andrej in Gaston vstopila, j so se vse obrnile k njima, razen ; ene, ki je stala pri oknu in s pr-|stom pisala po šipi. Andrej jo je takoj spoznal kot madame do Bois Arden. "Ali je mogoče," si je mislil, "da se je grofica vrnila sem po vsem tem, kar se je bilo pripetilo?" Gaston je čutil, da je nanj obrnjenih pet parov -lepih oči, zato je zavzel kolikor mogoče gracijozno pozicijo. Andrej je stopil v bližino ok-na, tako da ga je morala dama ob oknu videti. Dama pa je sedaj opazovala nekaj na ulici in ni obrnila glave. "Madame," je dejal Andrej. Dama se je obrnila in ko je ugledala Andreja, je izustila pritajen vzkik začudenja, i . "Moj Bog, kaj ste vi ?" "Da, jaz sem." "In tukaj? Vem, da se čudite moji navzočnosti v tem kraju," je nadaljevala, "in mislili si boste, da imam zelo kratek spomin in nobenega ponosa." Andrej ni ničesar odgovoril. "Krivico mi delate," je rekla grofica. "Jaz sem tu zato, ker mi je de Brul rekel, naj radi vas odpustim Van Klopenu in naj grem spet k njemu, kakor sem prej zahajala." "Torej prosim, odpustite mi,'' je rekel Andrej resno. "Grofica je lahno mahnila z roko, kakor bi hotela reči: "Pazite/ ker nisva sama." Ona j6 spet pogledala na ulico, kamor se je zdaj tudi Andrej ozrl. S tem sta bila njuna obraza obrnjena od ostale družbe in grofica je rekla: "De Brul je slišal že mnogo o Croisenoisu, in kakor si lahko sami mislite, prav malo dobrega. To, kar je slišal o njem, je dovolj vsakemu očetu, da ne bi privolil v zakon svoje hčere ž njim; v sedanjem slučaju pa je jasno, da se grof de Mussidan uklanja nekemu tajnemu pritisku. Zato je treba, da tudi mi izsledimo kak skrit zločin v de Croisenoisovi preteklosti, s čemer bi ga prisilili, da bi umaknil svoje zahteve." "Jaz bom našel tak tajen zločin," je zamrmral Andrej. "Ampak zapomnite si, da se ne sme izgubljati nobenega časa. Kakor smo se domenili, sem jaz ž njim zelo prijazna in op je uverjen, da delam v njegovih interesih. Domenjeno je, da ga bom jutri predstavik v de Mus-sidanovi palači grofu in grofici de Mussidan," ki sta pristala v to, da ga sprejmeta." (Dalje) gledališče (»210 St. Clair Ave. v ponedeljek, torek in sredo, 31. marca, 1. in 3. aprila 100 "zvezd," 1,000 lepotic, vse v barvah ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO, 3., 4. IN 5. APRILA VSAK ČETRTEK IN PETEK DAJEMO ŽENSKAM ZASTONJ KRASNE NAMIZNE PREDMETE A. F. SVETEK CO. SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD Pri nas lahko dobite posreb za 12S DOLARJEV in cenejši, v slučaju potrebe. Za to ceno vam damo točno postrežbo, krsto zunanjo krsto, balzamiranje, sveče, palme vcnec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila. Ako pa vam ne ugaja tak popreb vam lahko preskrbimo boljšega za zmerne cene. Imamo na razpolaco ambulanco in avtomobile za vse slučaje, podnevi,, ali ponoči. Samo pokličite nas: GLenville 5751 15222 Saranae Rd. KEnmore 2016 478 E. 152nd St. ^ * CLEVELAND, O. Andre je zardel, Jco je slišal imenovati to ime. Ta Croisenois je bil namreč človek, ki ga je j na svetu najbolj sovražil. On je bil tisti, ki je, ker je moral biti v posesti kake kompromitirajo-če skrivnosti, hotel prisiliti Sabino v zakon ž njim. Tega moža bo torej zdaj videl iz obličja v obličje. Ta misel ga je tako razburila in razjezila, da se je le ? največjo težavo premagoval, da je or,tal navidezno miren. "Menim," je' rekel Gaston, "da poznate mojega dragega pri jatelja markija?" Andrej je nekaj odgovoril, kar je smatral Gaston za negativen odgovor. "Vi pa res nikogar ne poznate," je dejal Gaston. "Kje ste neki živeli ves ta čas? Toda morali ste slišati o njem? Henri de Croisenois je eden mojih najboljših in najintimnejših prijateljev. Dolguje mi tudi preko petdeset louisdorov, katere sem priigral od njega pri bakaratu.'" "Kaj ste res intimen prijatelj markija de Croisenoisa?" j p vprašal Andrej. "Jaz mislim, da sem," je odvrnil Gaston. "Sicer pa boste to takoj videli. Jaz vem vse njegove intimnosti in poznam tudi mladenko, vsjed katere se bo on upropastil, toda tega seveda ne smem povedati." V tem trenotku so se odprla vrata in pojavil >se je marki de Croisenois, kateremu je sledil Verminet. Henri de Croisenois je bil zelo elegantno oblečen. Pušil je cigaro, v roki pa je vrtel drobno palčico. V trenotku se je' vtisnila Henrijeva podoba v njegove možgane. Posebno si je Andrej zapomnil njegove oči, v katerih se je izražala neka pritajena groza, njegov obraz pa je imel izraz človeka, ki vsak trenotek pričakuje, da bo padel po njem od nekod silen udarec. Oddaleč je izgledal marki še mlad, toda če se ga je pogledalo od bliže, pa je izgledal celo starejši, kakor je v resnici bil, tako utrujen je bil usmev njegovih ust in izraz njegovih oči. Noči ob igralni mizi in skrbi, kje Bo dobil spet potrebni denar za podaljšanje svojega po-nočnjaškega življenja, vse to je začrtalo globoke brazde v njegov obraz. Danes pa se je zdel marki zelo dobre volje, in ko je stopil iz Verminotove sobe, je dejal zadnjemu: "Torej je vse uravnano in jaz ne bom imel nobenega opravka več s stvarjo, v kateri ni pravzaprav nihče naju prizadet." "Da, tako je, kakor pravite," je odvrnil Verminet. "Dobro torej, 'toda zapomnite si, da bi imela vsaka napaka, ki bi jo morda naredili v oni drugi stvari, usodne posledice." Marki se je nato poslovil od Vermineta z veličastno gesto roke. Ko je hip nato ugledal Ga stona, se je zdel v prvem hipu nekoliko osupel,, toda že v naslednjem trenotku je malomarno ponudil Gastonti svojo orokavi čeno roko. "Veseli me, da vas vidim," je dejal, nato pa se spet obrnil k Verminetu in rekel: "Najslabše je prestano in sedaj se ne sme izgubljati nobenega časa. Glejte, da se še danes sestanete z Maskarinom in bankirjem." Ob teh besedah je Andrej prisluhnil. Ali so ti ljudje de Croisenoisovi pajdaši? Prav gotovo je, da je imel svoje pajdaše v mislih, in vse to se je Andreju dobro vtisnilo v možgane. "Tantain je bil davi tukaj," je rekel Verbinet, " ter mi je naročil, da me.želi njegov gospodar videti danes ob štirih popoldne. Tudi Van Klopen bo tam. Ali naj mu rečem besedo o vasem dobrem prijatelju ?rt "Ah, saj res, skoro bi pozabil," je rekel marki. "Vem, da bo Vjslika razburjenost, kajti ona bo hotela imeti vsakovrstne drage stvari. Da; govorite z Van Klo-penom, toda ne obvezujte se. Zapomnita si, da mi ni prav nič za lepo Saro." "Prav, razumem;" je odvrnil Verminet; "toda molčite o tem." "To je gotovo, da bom molčal," je odvrnil marki'de Croisenois. "Zdaj pa zbogom," je rekel ravnatelju, se poklonil Gastonu ter odšel skozi vrata, ne da bi se najmanj zmenil za Andreja, Verminet je povabil zdaj Andreja in Gastona v svojo pisarno, ki je bila neke vrst,e sank-tum, in tam jima je ponudil stole, naj sedeta. Verminet je bil največji Contrast svoje umazane pisarne, zakaj njegova obleka je bila najelegantnejšega kroja in izgotovljena pri najboljšem pariškem krojaču. Mož ni bil ne star ne mlad; bil je svež in debeluhast, brado in lase je imel pristrižene po angleški modi in njegove oči so bile brezizrazne. Gaston Ganddelu je komaj čakal, da začne. "Da pridemo k stvari," je povzel. "Zadnji teden ste mi pogodili nekaj denarja." "Daj ali hočete še?" "Ne; želim samo, da mi vrnete moje zadolžnice." - Verminetov obraz je dobil mrk izraz. Prva zadolžnica ne zapade do petnajstega," je rekel. "Nič zato; denar imam pri sebi in vas bom takoj plačal, vi mi boste pa izročili dotične listine." "Tega ne morem storiti." "In zakaj ne, prosim?" "Ker zadolžnice niso več v mojih rokah." Gaston je komaj verjel svojim ušesom, ko je Čul to, in ni ve del, kaj naj reče. "Ampak," je zajecljal, "vi ste obljubili, ko sem podpisal te zadolžnice, da jih ne boste dali ni komur iz svojih rok." "Saj ne rečem, da nisem tega obljubil, toda vselej se ne morem držati obljub. Bil sem prisiljen dati jih iz rok. Potreboval sem denar in tako sem jih moral vnovčiti." Andrej ni bil prav nip presenečen, in videč, da je Gaston iz gubil svojo glavo, se je vmešal: "Oprostite mi, gospod, meni se zdi, da so v tem slučaju gotove okoliščine, vsled katerih bi bili morali držati svojo obljubo.'' Verminet ga je debelo pogledal. "S kom pa imam čast govoriti?" ga je vprašal, ne da bi naravnost odgovoril. "Jaz sem prijatelj gospoda Gastona de Gandeluja," je odvrnil Andrej", ki je smatral za najboljše, če ne pove svojega imena. . * "Intimen prijatelj?" "Da. Kakor se mi zdi, »ima od vas deset tisoč frankov. "Oprostite, pet tisoč." Andrej se je začuden obrnil do Gastona. $ Gaston je bil v zadregi. "Kaj naj to pomeni?" je rekel umetnik. "Ali ne razumete?" mu je za-šepetal Gaston. "Imel sem jih deset, ker sem potreboval drugih pet za Zoro." "Dobro, gospod Verminet,; potemtakem je bilo deset tisoč frankov, ki ste jih posodili gospodu Gandeluju miajšeipu," je rekel Andrej, ko se je obrnil zopet k Verminetu. "Do tu je vse prav. Toda kaj boste rekli k temu, da ste ga nagovorili, da je na zadolžnicah ponaredil podpis?"