List št. 62.
Hvala vinske tertice *).
Oda.
Zdrava bodi, draga terta,
Necenljivi dar nebes, Kras gorice, slava verta,
Zemlji najsvetejši les!
Večih čad ne dela lana,
Solnce nima te moči, Nima take sile struna,
Ko rodiš jo , terta ti!
Ti ozdraviš serca rane,
Bolečine utopiš, Tebi žalost se ugane,
Ti obupe odpodiš!
Ti unameš čut nebesen,
Dvigneš duha v zvezden zrak,
V persih zbujaš sladko pesen, Cela razvedriš oblak.
Ti gostii radost daješ,
Si na piru pervi svat, Ti na plesu pete maješ,
Zvezi vtisneš ti pečat.
Zora mu iz lica sije,
Kogar ljubiš terta ti, Kadar druge zima brije
Kresen žar mu vžiga kri.
Gladko, kakor val po cvetu,
Tok življenja mu šumljaj Zdravje pije vsemu svetu,
On sovraštva ne pozna.
Starček, kakor serna skaka,
Ti ga, terta, pomladiš! Reva mine siromaka,
Sanja si kraljevi bliš.
Cvetje seješ ti v pustino,
Razsvetliš tamote kraj, Zemljo, sicer solz dolino,
Premeniš u sladki raj.
Ni jim mere, ne števila,
Kar učiniš čudnih del; Komaj pevec bi Ahila
Tvojo hvalo vso prepel.
Toraj, terta, zdrava bodi,
Rodi vince, ko doslej! Večni točo ti odpodi,
On te s toplim solncom grej!
Podgorski.
------------1— v
*) Na željo iz Stajarskegu razodeto ponatisnemo pričujočo krasno pesmico Podgorskega iz »Slovenije« 1849, ker ravno letos obeta vinska terta svojo slavo s prežlahno kaplico poterditi.                                                        Vred.