Naj V« vdarja status quo, da je pot v Indijo ijn Vzhodno Afriko odprta ladjam obeh držav. Po določbi 11 status qu" bo imela Anglija v Sredozemskem morju vojno mornarico, ki bo imela 100,000 do 150,000 več ton kot pa italijanska mornarica. Status quo velja tudi za mornariške postojanke, ki so sedaj v delu. Tako bo Anglija dovršila svoje mornariške utrdbe v Hajfi v Palestini, Italija pa 11a Dodekaneških otokih. FRANCIJA JE PONUDILA KOLONIJE Francija je pri volji Nemčiji odstopiti nekaj kolonij. — Nemčija mora prenehati pomagati generalu Francu. VSAKA DRUŽINA NAJ BI IMELA $3800 LETNEGA ZASLUŽKA WASHINGTON, D. C., 26. decembra. — Wm. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je izjavil danes, da bi morala imeti vsaka povprečna ameriška družina vsako leto najmanj $3600 dohodkov. MLAD IZSILJEVALEC LOS AlNG-ELES, Cal., 25. dec. — Agentje justičnega de-partmenta so aretirali šestnajstletnega Thomasa Cecila, ki je pisal Miss Lilian Pierce v Danville, Ky., da jo bo usmrtil, če mu ne izroči $250 ASUJTE v GLAS NARODA •t .3000 ZNANSTVENIKOV V - ATLANTIC CITY ATLANTIC CITY, N. J., 26. dec. — Prihodnji teden se začne tukaj letna konvencija "Ameriške družbe za napredek znanosti". Konvencije se bo tu deležilo nad tritisoč znanstvenikov iz vseh delov dežele. — Konvenciji ibo predsedoval dr-Edwin Q-. Conklin, predsednik Massachusetts Institute o f Technology. RAZSTRELBA NA ITALIJANSKI LADJI RIM, Italija, 27. decembra. — Ko se je na italijanskem paniiku Cesare Battisti v pristanišču Massawa v Rdečem morju razpočil parni kotel, je bilo ubitih 26 ljudi in nad 100 ranjenih. Cesare Battisti ima 8,331 ton in je prišel iz Genove. Razstrelba se je dogodila v torek ob 10 zvečer, ko je par-mk izkrca val svoje potnike, ki večinoma delavci, ki so šli PARIZ, Francija, 27. dec. — Francija je naznanila, da je pripravljena Nemčiji odstopiti nekaj kolonij, katere je Nemčijo izgubila po svetovni vojni, ako more s tem zagotoviti evropski mir. Francoski vnanji urad, ki se boji, da bo. Hitler poslal nove divizije na Špansko, je v namenu, da odvrne evropsko vojno, stavil Hitlerju naslednjih pet pogojev: 1. Nemčija mora pristati, da so popolnoma in trajino rešeni, vsi evropski politični in gospodarski problemi. 2. Nemčija mora prenehati pošiljati prostovoljce na Špansko. 3. Nemčija mora biti udeležena pri nadzorstvu razorožitve v Evropi. 4. Odpovedati se mora teri-torjalnim zahtevam v Evropi. 5. Sodelovati mora z ostalim svetom v načrtu za izboljšanje gospodarskega položaja. 4'Ako pa hoče Hitler kolonije v1 vojne namene," je rekel nek zastopnik francoskega ivna-njega urada, "jih bo moral od Francije vzeti s silo." Ta francoski načrt podpira tudi Anglija. Ako Nemčija dobi vrnjene kolonije, bo imela dovolj vseh surovin, ki jih potrebuje. V prvi vrsti pridete pri tem v poštetv dve afriški kolom j i, Togoland in Kamerun. Obe te koloniji skupno upravljate Anglija 111 Francija kot mandat Lige.narodov. Obe koloniji merite 188.321 kvadratnih milj. Togo ima velike zaloge železa, gumija in barv&nega lesa; Ka merna pa ima mnogo lesa, kož in slonove kosti ter je zelo primerna dežela za živinorejo. Francoski ivnanji minister Yvon Delbos je mne,nja, da A. Hitler zato pomaga generalu Francu, ker noče dobiti v 'plačilo bogate španske rudnike železa, bakra, svinca in mangana. Anglija in Francija ste pripravljeni Nemčiji dati priložnost, da bo dobivala dovolj surovin, toda samo pod pogojem, da Hitler preneha pošiljati svoje divizije na Špansko. Poročila iz Pariza pravijo, da je pripravljenih pet nemških divizij, da gredo na Hitlerjevo povelje na Špansko-Toda vsled zadnje ponudbe Anglije in Francije Hitler najbrže ne bo dal tega povelja. SITUACIJA NA KITAJSKEM Uporni maršal je pripravljen umreti, ako narod zahteva. — Can-kajšek prosi za milostno sodbo. NANKING, Kitajska, 27 decembra. — Načelnik kitajske narodne vlade, vrhovni po-1 veljnik kitajske vojske in diktator nad 300,000,000 Kitajcev, general Ča,nka;jsek je priporočal vladi, da prizanesljivo sodi njegovega ugrabitelja maršala Čanghsuelianga. C^anghsueliahg je prišel v Nanking pripravljen da pretrpi vse, kar mu naloži vlada, če treba, tudi smrt. V svojem pismu na Čankaj-šeka pravi Čapghsueliang med drugim: "Priznam svojo slabost in greli nad teboj in narodom." Maršal je bil pripeljan v Nanking z aeroplanom iz Lo-janga, kamor je prejšnji dan dosbi moral zaslužiti vsak neizucen delavec že vsaj po $2,500 na leto. — Predno more doseči industrija višek produkcije, --je rekel Green, — mora imeti delo vsak, ki hoče delati, in letni zaslužek vsake družine naj ne znaša manj kot $3,600. — Ameriško delavstvo zre s trdnim zaupanjem v novo leto in v lepšo bodočnost. — Pri zadnjih volitvah je delavstvo, s tem, da je ponovno izvolilo predsednika Roose-velta, glasovalo za socijalno zavarovanje in bolj pravično razdelitev narodnih dogodkov. — V prihodnjem letu se bodo izpolnile želje ameriškega delavstva. Plače bodo višje, življenski standard se bo izboljšal, delovni čas' bo krajši. Mogoče bo prihodnje leto tudi odpravljena zaposlitev mladoletnih. NAROČITE Sfc NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI STO VENSKI DNEVNIK ^ DBŽAVAJL PRED SMRTJO JE NAPISAL BRZOJAVKE HUTCHINSON, Minn., 26. dec. — Adolf F. Hinricks, ki je bil profesor na Rhode Island State College, je napisal več brzojavk, v katerih je oa-znanil sorodnikom in prijateljem svojo smrt. Za oddaja brzojavk je pustil na mizi petindvajset dolarjev, — vse svoje premoženje, __ ^ ___ CORDELL HULL JE ZAD0-VOJEN BUENOS AIRES, Argentina, 26. dec. — Danes se je odpeljal proti New Yorku na krovu "Southern Cross" a-meriški državni tajnik Cordell Hull. Dejal je, da je povsem, zadovoljen z uspehi paname-riške konference, ki so se je u-deležili zastopniki 21 ameriških republik. — Mirovna konferenca je dokazala, — je rekel Hull. — kaj se da doseči, če sedejo k mizi zastopniki 21 držav. Pred odhodom je vsadil Hull v narodnem parku drevo v spomin na ta zgodovinski dogodek. VELIKE NAGRADE ZA RUSKE DROŽINE MOSKVA, Rusija, 27. dec.— Pelegeta Fedorovna Mirošni-čenko, žena drvarja blizu Črnega morja, bo prejela 22,000 rubljev .nagrade, ker je mati 34 otroik. Ta visoka nagrada bo izplačana po novi sovjetski postavi, ki ima namen pospeševati velike družine. Po tej postavi bo letos prejelo na tisoče mater več milijo nov rubljev nagrad. •Samo v moskviški provinci je vpisanih 1473 mater z velikim številom otrok. Osem teh mater ima jpo 11 otrok, 28 mater po 10 otrok. 108 mater po D in 325 mater d bo imel krasen razgled ne le na Loko in Poljane, pač pa tudi drugam. Stalo ga je menda čez 150,000 din. Sliši se, da je že več taikih gospodov pokupilo vse najlepše razgledne točke v bližini Poljan, kjer si bo- do zgradili čez leto enake ali pa še lepše hiše. Delajvci in -oduz rae^. ijd opoq. ii[. 'i^iu^aqo ■sleni, se tega vesele, ker s tem bo zanje vsaj za en čas konec krize. Stari Amerikanec Franc Kos, trgovec v Poljanah je kupil Lavrinovo hišo. Ondi-bcv odprl moderno trgovino. Prodajalno v nekdaj Videmski kovačiji je pa prepustil hčeram. Če prav že šteje čez 70 let, j^ še vedno čil in podjeten mož. Drugače je po dolini vse po starem. Povsod je pa več ali manj upravičenega pa tudi neupravičenega tarnanja. Temu manjka to, drugemu drugo, tretjemu pa vse. Sneg nam je bil letos malo prezgodaj pobelil in to ob času, ko smo ga najmanj pričakovali. Pravo zmed^) je bil napravil. Cesar ni polomil, je pa potlačil, med tem tudi ajdo, ki ie letos najboljše kazala. Vendar so še z njo zadovoljni. Zdaj ga .pa zopet imam«.— Pravijo, da ga je Miklavž prinesel. Bojimo se, da ne bi o-stal do Velike noči. Letos so kmetje za zimo pripravljeni kot malokdaj, ker zadnja leta so jih naučila ko je pogosto za padlo krompir in drugo, za s tel jo je pa bilo treba iti iv gozd smrečje obsekavat če ni bilo drugega pri rokah. Tudi drugim, ki so drugače navezani na delo ina kmetih je bilo več ali manj preskrbljeno. V okolici Kranja in Ljubljane delajo ceste in prestavljajo kiance- Mjnogi izmed nas so odšli doli; dobili so delo in tudi zaslužek, ki sicer mi velik, vendar posamezniki pri skromnem življenju nekaj ostane. Izgleda, da bodo imeli delo še za leto dni To že občutijo kmetji, ker jim že primanjkuje delajvcev, ker še ne 'uporabljajo strojev. Kadar pa prično z reguliranjem ceste 0(1 Loke proti nam. to je. kadar bodo zniževali klanec pri Cvelfarju in drugod, takrat bo še dela. Šli bomo vsi. To je vse. — Srečno Novo leto vsem! tPozdraiv, J. B. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik i: Združenih drzar-aK ŠESTA 2RTEV MURE Pri Cmureku se je pripetila nedavno na Muri strašna nesreča: Mura je zahtevala šest žrtev. 10. decembra se je več mladeniče v in deklet odpravilo čez vodo v Cmurek k znancem na obisk. Tam so se zabavali do pozne ure. Nekoliko vinjeni so se vračali domov. Njihovi znanci so jim odsvetovali, da bi se ponoči zaupali vodi. Toda fantje so le silili v čoln. Poleg več deklet so se odpravili nazaj čez Muro; Štefan Kolbanek, Lojze Frajger, Martin Tišlerič, Ivan Helhrand in France Vormek. Spočetka je šlo vise gladko od rok. Na obrežju so «e stali njihovi znanci in jih pozdravljali Kmalu pa je čoln izginil v temi. Mura ima tam več vrtincev in tudi pečine segajo skoraj do gladine vode. Nenadno so ljudje čuli strašen krik od srede reke, kjer je moral čoln nedvomno zadeti v pečino in se prevrniti. Neuradno so alarmirali o-rožnike, finančne stražnike in sploh vso okolico. Kmalu se je izvedelo, da sta se dva fanta rešila. Povedala sta, da je sredi reke močan tok zagrabil čoln in ga na.če izogniti, silno razburil. Pograbil je zi- Tafeo ■ ta stvar. darsko dleto, ki je bilo ravno Urednik izroči stavcu roko pri roki, m je udaril petkrat z stavec ^ g njim svojo zeno po glavi, da se ^troja besedil()t v svinčeile črke. je z drobljeno lobanjo zvrnila J - v j 1 • i 1 . • i«, • Pravzaprav sv svinčene vrste, na tla in kmalu za tem izdihni- j ± la. Rajh pa se je napotil k so- kajt/ » 1Bt5°^ ^ C dišču v Ljutomeru. vrsto" Vsako crko' kl ^ v r+ak°" V preiskavi kakor tudi pri ™>rastavec pritisniti na razpravi se je starec zagovar- ?tro> lzvc.^,an(; ^ Prste jal, da ni imel namena usmrtiti ima' vcas1' v dveh. fluca^lh svoje žene, ampak jo je hotel le med sto' Pa ne Petane prave, prestrašiti. Nesrečno naključje -^mesto, da bi pnsla iz stroja je hotelo, da jo je zadel ravno {takole -laseca se vrsta: po glavi in da je potem umrla. Toda nekatere priče so izpovedale, da je po umoru izjavil: "Zdaj sem napravil, kar sem že zdavnaj nameraval. Zeni sem stri gla^-o kakor kači!" Obtoženec je ibil oihsojen na 10 let ječe ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. STAVKA V VEVČAH 14. decembra popoldne ob 2. so začeli stavkati delavci v zna_ Boji na severozapadu od Ma-— pade ven ivrsta. ki se glasi: Boli na severozapadv od Ma-Namesto črke "j" v prvi besedi je etaivec pritisnil črko £tl" in stvar dobi povsem drugačen smisel. Čitatelj ne čita več, da se še 1 * boj i na severoza>padu od Madrida", pač pa dobi vtis, kot da bi nekoga ali .nekaj "bolelo" 11a sqverozapadu od Madrida. Važno za Kdor je namenjen potovati v stari kraj aH dobiti koga o* tam, Je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. V sled našo dolgo« letne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila In tudi vse potrebno preskrbe«, da Je potovanje udobno in hitre. se za- upno obrnite na nas. za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje In sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem Času, in kar je glavno, za najmanjše strošku. Nedii&vlJani naj ne odlašajo do zadnjega se dobi Iz Washingtona povratno dovoljenje. RK-KNTRX FEBOtiT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za breaplatna navodila In zagotavljamo Tam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. . . „ _ . T . , 1 Za tiskovne napake v listu ni 111 papirnici v Vevčah pri Ljub- nikdar odgovoren sta»vec. pač Ijani. Nesporazumi mea delavstvom in podjetjem se vlečejo že dalje časa. Dne 1. sept. t. 1. je podjetje odpovedalo kolektiv no pogodbo, ki je bila sklenjena že leta 1928. Pogajanja za novo pogodbo so ostala brez pozitivnega uspeha in delo se je po 1. decembru, ko je stara pogodba iztekla, nadaljevalo po delovnih pogojih, ki jih je določilo podjetje. Z utemeljitvijo, da bo delavstvo po reorganizaciji obratov polno zaposleno, je podjetje za povprečno 10 do 15 odst. znižalo mezde, ki so bile od leta 1928 ne spremenjene. Vrh tega je podjetje zaradi ustavitve obrata v tovarni odpustilo okrog 80 delavcev in deloma spremenilo dosedanjo razporeditev delavstva po oddelkih. Vse to je povzročilo, da pogajanja tudi po 1. decembru niso dovedla do rezultata, zaradi česar je delavstvo v ponedeljek začelo stavkati. DEKLE SE JE PRELEVILA V FANTA CARLISLE, Pa.. 26. dec. — Enajstletna Gretna Bobb je bi-ia v avtomobilski »nesreči. Lahko poškodovano so odpeljali v bolnišnico, kjer se je po neznatni operaciji spremenila v fanta. Operacijo je izvršil dr. Stuart. Stariši so bili zelo veseli, najbolj pa Gretna, ki je že nekaj mesecev mrzila žensko družbo. GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za s ta r i kraj stane — V Italijo lista ne pošiljamo. pa edinole urednik — oziroma tisti, ki čita krtačne odtise, korekture — kot se pravi tej stvari iv naši obrti. Dolžnost korektorja je napake popraviti. Če jih prezre, na.j se edinole nanj vsuje upnice na ploha očitkov. Upravičena ploha? No, ne vem, kako bi rekel. Kaj pa, če urednik zasledi tiskovno napako, in jo stavec popravi, pri tem pa dve ali tri druge naredi? Urednikoiva naloga je tudi tiste izslediti. In če jih izsledi ter stavec četrto napravi? Pripetil se je že slučaj, ko je bilo treba dati v list popravek: "Dotični rojak ni bil rojen leta 1984 pač pa leta 1884. Či-t at d ji naj oprosic tej tiskovni napaki." Urednik je popravek napisal, stavec ga je nastavil. Urednik je prečital korekturo. Ker je bilo leto pravilno, jo je odobril. Naslednjega dne so pa čitali čitatelj i: "Dotični rojak »i bil rojen Uta 1S84. pač pa 1884. Čitate-Iji naj oproste tej driskovni nakaki." Prvi stavek je bil pravilen, v drugem stavku ga je pal v drugi sobi poleg izpraznjene steklenice. Iznenada sem za-gov iz-žiti obraz sive brazde, »gledal, da stoji neka bela posta- " Povej mi Robert, zakaj se pa vedno zapira« v svoje stanovanje? Ali nisi še sit samote! Ali pa imaš za to kak tehten vzrok t" Robert je raztreseno pogledal svojega prijatelja. Skozi okno je sijala siva luč poznega popoldneva in je zarisala v nje. "Da," je tiho odvrnil, "prav tehten vzrok imam in le tebi, IFari, bom razodel svoj doživljaj; le ti me boš mogel razumeti.." Ko so me bili pofslali za nadzornika nasadov v Mahat, mi guverner ni nič kaj prijazno o pisal uporniških lastnosti mojih bodočih ondotnih podlož-nikov. Mimo tega mi je priporočal budno pažrijo in da naj sleherno kal kakega upora koj zatrem. A jaz sem spočetka potrpežljivo in spregledu o prenaša! majhne prestopke In se dcl.il, ko da ne opazim sovražnih pogledov okrog sebe. A nekega dne sem dal pre-bieati Arsala, najhujšega upornika nasadov, ki je zagrešil hujši prestopek. Ko sem st »*' I iz bungalova, mi je iskremžene-ga obraza in poln krvavih lis po hrbtu zastavil pot, rek«»č: 4'To boš še pomnil, sahib!" Nato je izginil med drevjem. Odtlej sem venomer občutil, kako me zalezujejo in prežijo name. Moja dva adjutant;*, Tdbsij in 0'Conel, sta večinoma praznila steklenice žganja ali smrčala kraj njih. Eno samo bitje mi je bilo naklonjeno: •to je 'bila Amrita, Arsatova po polisestra, plaha deklica, velikih, boječih gazelinih oči. Gospodinjila mi je in tiho in ponižno je oskrbovala mojo hišo in mene. Neko jutro sem jo surovo na-hrulil, ker je prišla kasneje v hišo, kot je bilo prav, čeprav je vedela, da nisem mogel trpeti netočnosti. A tedajci se je zgrudila na tla, si obupno zakrila obraz z rokami in njeno slabotno, sloko telesce je od ih-tenja podrhtevalo. Začudil sem se bil in zaeno se mi je zasmilila. "Saj ni tako hudor Amrita," sem jo tolažil in jo skušal dvigniti. "Boš pa drugič prej prišla, kajne? Nikar se ne jokaj!" Milo me je pogledala, rekoč: "Ti si dober, sahib, jako si dober, a tako se zate bojim, ti pa* tega nočeš vedeti." "^Vsa se pa bojiš1y; "Vsega, vsega, sahib! Moji te zalezujejo in zarotili so se zoper tefce. Beži, sahib'" "Norčije,!" sem jo zavrnil. »Vendar nisem bil več tako na trdnem ko prej, zakaj Amritine va pri odprtem oknu. Planil ^em pokoncu, pripravil samokres in za vpil: "Kdo je?" "Jaz sem, saliib, ne boj se." Bil je Amritin glas. "Kaj se je zgodilo?" sem jo tiho vprašal. "Beži, sahib! Nocoj to noč te hočejo umoriti. Reši se! Pojdi z menoj, skrila te bom. Brž, brž!" Zunaj iso se že oglašali žvižgi videti je bilo tu in tam rdečo hič med drevjem. "Brž, sahib sicer bo prepozno." 'Tobsij, O'Conel!' sem glasno za vpil. Oba sta plašno prihitela. "Napadli nas bodo! Štirideset Indijcev je. Nemogoče se je tolči z njimi. Po-begnimo! Amrita, vodi nas!" Skočili smo skozi okno in se no grozil ili v gozdno temo. Slišali smo, kako se je rjoveča tolpa zagnala na bungalov, videli, kako so se okna zasvetila in kako so razočarano vzkrikali Nato smo culi topotajoče korake, plamenice so plamtele; zasledovali so nas. Na one strahotne ure se le motno spominjam. Dozdeva se mi, da se je Tdbsij ko pijan zgrudil na tla, trdno pa vem, da sva »bila sama z Amrito, ko smo nehali teči. Visoko, sivo zidovje se je dvigalo med drevjem v prvem, sivkaisto-vijoli-častem jutranjem svitu. Amrita^ je molče pokazala tja, saj ni imela še toliko sape, da bi bila mogla spregovoriti. Začela sva počasneje hoditi.. "Kak star tempelj," sem jo vprašal. Prikimala je: "Tu te ne bodo iskali," je dejala. "Prazno-»verni so. Prinašala ti bom hrane. Bog te obvaruj!" Hotel sem se ji zahvaliti, a preden sem mogel kaj reči, je njena slabotna, belo oblečena postavi-ca izginila med drevjem. Sledili so strašni, pusti, neskončno dolgi dnevi, ki sem jih prebil med starim tempeljskim zidovjem. Samotno jc- bilo nebo nad menoj, samot-r gezd krog mene Amrita je prihajala vsako noč, a le za toliko, da ie položila hlebček črnega kruha in nekaj sadežev predme, nato je molče in lahlioncgo šinila izpred mene. Le nekoliko besed jc bila nekoč spregovorila. Zvedel sem tedaj, da je 'bil Tobsij mrtev, da O'Conela še niso dobili, da so peščico Angležev, ki so mi bili prihiteli na pomoč, do smrti polbili in da so gobavci prodrli iz svojih meja in se razkropili po vteej pokrajini. Arsat se je na vso moč trudil, da bi me dobil v svojo pest. Vsakogar je dal neusmiljeno mučiti, o komer je slutil, da ve za moje skrivališče. Od dneva v dau mi je bilo neznosnejše. Neke noči, ko je sijala mesečina, se mi je Amritin obrazek zazdel še bolj žalosten in Še bolj ozek ko doslej. Le oči so sc ji strahotno lesketale iz prozornih jamic. "Nočem, da se zame tako rtvuješ, Amrita," iem ji rekel, 'rajši ne prihajaj tolikrat sem. n čemu mi prinaiaš živila v košari in mi jih podajaš s to doliro palico? Zakaj mi jih ne da ješ z roko ko pivj?" Skušal sem jo preko obzidig prijeli za roko, a vsa prestrašena se je odmaknila : 4'Sahib, za vse na svetu, ne dotikaj se me!" "Kje je O'Conel," sem io vprašal, in izvedel, da so ga dobili in ga Arsat trpinči, da bi mu izdal moje skrivališče. "A tebe ne sumničijo?" "Da, tudi mene." "Ali te bodo mučili?" "Seveda." "Ne," sem vzkriknil, "ne bodo te! Kar koj pojdem in se sam izdam!" Proseče se je Amrita vrgla na kolena. "Sahib, sahifb, nikar ne uniči mojih žrtev, nikar se jim ne daj v roke! Tudi če bi me mučili, ne bom nič trpela. Prisegam ti! Zavarovana sem. Zame je vse pri kraju. Nikoli več ne bom trpela. Ali razumeš? Zato sem to storila. Ne izdaj se! Ne daj. da bi bile zaman moje žrtve?" Zaihtela je. Hotel sem se skloniti k njej, a tedaj je za-vpila: "Ne dotikaj se me! Življenje ti je v nevarnosti!" Nato je obupno jokaje stekla proč. Robert je molčal. "In potem?" je prijatelj tiho vprašal. "Zaman sem jo več noči čakal. Živila so mi pošla. Užival sem divje sadeže in korenine. Neznosna mi je bila misel, da Amrita trpi radi mene. In odpravil sem se s samokresom v roki proti oddaljenim nasadom. Prišel sem tja na večer in sem zagledal rdeče plamene. Arsat jih muči, sem grenko po- Poročevalec United Press v Madridu poroča: General Emil Kleber, poveljnik mednarodne legije, me je sprejel v svojem glavnem stanu v severnem sektorju madridske fronte ter mi je na kratko opisal svoje življenje, polno pustolovščin. Šest Čevljev visoki ter krepki častnik, ki je kljub svojim mladim 40 letom že ves osivel, mi je pripovedoval, da je hodil v šolo v Avstriji in Nemčiji. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je študiral medicino na Dunaju. Kot vojni prostovoljec je vstopil v honvedski pehotni polk. S tem polkom je tri leta prebil na ruski fronti. Poistal je poveljnik čete, je bil večkrat ranjen ter je bil nazadnje odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost. Kleber, ki gladko govori nemško, angleško in rusko, toda slabo tolče špansko, je dalje pripovedoval, da je obiskal Kanado in Združene države, od koder je z ameriško ekspedicijo odšel v Vzhodno Si'birijo. Tam je ušel k Rusom ter je kot pešec stopil v rdečo armado. Kmalu pa so ga povišali najprvo za poveljnika bataljona, potem pa za poveljnika brigade. V vrstah rdeče armade se je bojeval do leta 1921, nakar se je vrnil v Kanado, kjer je postal državljan. Kakih 6 let je tukaj vodil komunistično propagando. tVttem pa je bil povabljen od kitajske komunistične stranke, naj pride na Kitajlsko, kjer je bil imenovan za generala ter se je 3 leta bojeval zoper Japonce. Ko se je tamkaj končalo, se je vrnil v Združene države ter nato v Evropo, kjer se je ves posvetil komunistični propagandi. Septembra meseca pa je prišel na Špansko. Kleber je nazadnje pripovedoval, da je njegova četa sestavljena iz liberalcev, socialistov in komunistov, iz delavcev, časnikarjev akademikov in poklicanih vojakov, ki so kot begunci prišli na Špansko. L. Ganghofer: Grad Hubertus :: R o m a n 78 METULJI ČEZ OCEAN. Da so letalci premagali Atlantski ocean, je že znana stvar. Da pa so čezenj preleteli tudi metulji, to je novo. Na afriški obali so našli metulje, ki drugače žive le v Braziliji. Po mnenju strokovnjakov pa ti metulji niiso mogli drugače priti iz Amerike v Afriko, kakor le tako, da so sami tja prileteli. Pomorščaki so s tem v zvezi povedali, da so že večkrat na širokem morju videli cele roje metuljev, ki jih bilo toliko, da so vso ladjo zagrnili v oblak. Čudno pa je, da so vsi ti metulj leteli vedno le od zahoda na vzhod. Moser je majal z glavo in odšel. "Kiti! Kiti!" Teta Gundi se je pojavila z razprostrtima rokama v drevoredu. "Gospodična Kleesberg je iv skrbeli," je dejal Forbeck in prijel Kiti za roko, 44tudi jaz mislim, da je bolje, če odidete, dokler ni stvar pri kraju." Z velikimi očmi ga je pogledala Kiti. 41 Ne. Ostanem pri vas. Ne bojim se." Vsa v obupu se je vrgla Gundi Kleesberg nanjo in se jo oklenila za roko. "Proč! Proč! Ali si ob pamet? Kaj imaš tu opraviti?" Zagledala je orla, ki je sumljivo nemirno stegoval vrat. Vreščaje je okušala s silo potegniti »viti stran- "Toda Gundi! Saj nisem 'več otrok! Tu ni nobene nevarnosti in gospod Forbeck je tudi pri nama." "Prosim vas, pojdite!" je segel vmes Forbeck. "Vidite, kako zelo je gospodična Kleesberg v skrbeh." "Proč! Proč! Ali ne čuješ? Gospod Forbeck te prosi!" Za trenutek se je Kiti še upirala. Potem je rekla: "Dobro, grem. A potem tudi vi nimate povoda, da bi ostajali tu. Moser naj gleda san;. kako bo popravil svojo »neumnost. Pojdite, gospod Forbeck." Stegnila je roko po njem. Tedaj je pritekel strežaj z mrežo in sluga je prinesel v so pronicale rdeče kaplje. "Teta Gundi," je za jecljala Kiti. In Forbeck: 4'Gospodična! Za božjo voljo! Kaj se je zgodilo z vami?" Gundi Kleesberg se je ovedela in se zmedenrr ozrla po sebi. Ko je zapazila rdeče kaplje na roki in videla, da se vlečeta čez njene prste dve tenki ki?vavi črti* je zaprla oči in se sesedla «na tla. Vsi so se zdaj gnetli okoli omedlele. Le Moser se je še vedno otepal z orlom, ki mu je divje mrjči ni mogla ukrotiti niti ir^no zadrgnjena mreža?. Forbeck je bil prvi, ki si je opomogel od strahu, in vsi so se uklonili njegovim navodilom. Robertov sluga je stekel po zdravnika, hišna je pohitela iv grad, tla bi pripravila vse v sobi gospodične Kleesberg. Forbeck in Fric sta dvignila nezavestno družabnico in jo odnesla v hišo. Pri tem je podpirala Kiti z drhtečimi rokami krvavo laket tete Gundi in solze so ji tekle po bledih licih. DALJE PRIDE IZ ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE jkk vrgli fašisti iz letal, so povzročHe grozno razdejanje (na Pnerto de Sol> glavni ulici v Madridu. misliL A motil sem se: naši so bili. Naši! Hari! Prišli so tisto jratro in so bili zmagovalci. Ko so me zagledali, so začeli glasno vzklikati. < Vprašal sem jih, kje je Ar-mita. Nihče ni ničesar vedel. Iskal sem jo in iskal, izpraševal ujetnike. Slednjič mi jo nekdo pokazal. Ležala ;je v nekem kotu in je umirala. Obraz in telo je ibilo v hudih ranah. Njene velike, bleščeče se oči so strmele v daljino. Nasmehnila se mi je. "Zdaj je končano* glej! Nisem te izdala, ker nisem trpela. A ne bližaj -se mi in se me ne dotikaj, sahibv Ne trpim, vendar umiram. Gobava sem! Nalašč sem se okužila!" Robertov glas je bil raskav in hripay. "Mogoče ti je znano, Hari, da vpliva prvi stadij gobavosti tako na bolnika, da ne občuti nikakih bolečin, da je neobčutljiv za telesne »bolečine ..." Glafe mu. je potemnel, skozi okno je bilo videti lmči, ki so izginjale v londonski temi. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA - 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovemc Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street \ _:___:_____ »£3| MzatlBJ oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H "Moj ljubi Bog, isaj menda vendar ne boš hotela vedno ostati v odvisni službi. Tako lepo dekle, kot si ti, spada v boljše življensko stališče. Pomisli vendar, da je edina pa-panova misel, da se bogato omozie." * * Draga mama, vem, to upanje si ti papanu vlila v glavo, kajti sam ne bi prišel na to misel." 44Toda Lona! Saj je vendar tvoja dolžnost, da nam pomagaš iz tega siromašnega življenja. , In če si pametna — je v resnici samo na tebi ležeče. Dr. Friesen je zelo bogat in eleganten in s svojimi štiridese timi leti ravno zrel za ženitev. Toliko priložnosti imaš biti ž njim sama. Samo pametna moraš biti in ralbiti svoje naravno orožje, pa ti ne bo prav nič težko privezati ga na sebe. Kakoršna si ti, si moreš dobiti vsakega moža, samo če resno hočeš.'' Lona mučno nagulbanči čelo; zelo težko je prenašala, ka-uar je morala poslušati take opomine svoje mačehe. "Prosim te, mama, nikar ne govori z menoj o tem; saj veš, da mi je mučno." "Z enoindvajsetimi leti dekle ni več tako mlaoo da ne bi morda misliti na to, kako bi prišla do moža. Pa hidi ne smeš samo misliti na sebe. Ako imaš svojega očeta v resnici rada, moraš tudi nekoliko premisliti, kako mu mOreš olajšati skrbi. Saj veš, da je izgubil vse med inflacijo, kar pa sedaj zasluži, je zelo malo. Prav lahko ti je njemu in nam vsem pripraviti boljše življenje.' ' Da je pri tem njena mačeha mislila mnogo več na sebe kot pa na očeta, je Lona dobro vedela, 'kajti poznala jo je dovolj. Toda Lona misli, da dr. Friesen niti ne misli na to, da bi jo pogledal drugače, kot njen gospodar, ki je bil poleg tega zadovoljen s svojo uslužben ko. Včasih ji je res izkazal kake posebne prijaznosti, kar je njeno mačeho vedno navdajalo z velikim upanjem. Toda Lona je vedela, da se je to zgodilo samo zato, ker je pogosto storila več kot svoio dolžnost in se ji je hotel doktor izkazati hvaležnega. Ko bi Lona res mislila na to, da bi si ga pridobila, potem bi njena mačeha prav gotovo bila -zelo zadovoljna. Včasih jo je dr. Friesen pogledoval z estetičnim zadovoljstvom, kadar je tsedela pred njim in ji je narekoval ali pa se je ž njo pogovarjal o službenih zadevah. S svojim koketiranjem bi sicer mogla ogreti medsebojno občevanje in bi ga mogla izvabiti iz njegove stvarne suhoparnosti. Toda Lona ni mislila na to. Da, ako bi jo dr. Friesen zasnubil, bi ga mogla samo zavrniti. Kakor bi bila Lona rada vzela svojemu očetu skrbi — za to ceno tega ne bi mogla. Rada, o kako rada, bi mu napravila lažje življenje! Neizmerno jo je mučilo, kadar ji je mačeha zopet in zopet očitala, da vedno misli samo na se*be in da bi mogla isamo resno želeti, pa bi očetu in sami sebi napravila lažje življenje. Toda brez tega je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je pomagala svojemu očetu. Toda žrtvovati samo sebe — za kaj takega ni bila zmožna. In zato si s trudno kretnjo z roko potegne preko čela in pravi na očitek mačehe: New York, Monday, December 28, 1936 fffl LTM&BST BUOV9NE UTILT m VMS. NAJBOLJ ZAPOSLENI LJUDJE flOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOg z EMLJEVIDI so v sedajnem času nedvomno uevrvorški pisinonoše, ki morajo dostavljati poleg običajnih pisem tudi božične in novoletne pozdrave. Na sliki vidite skupino pismonoš, ko zapuščajo poslopje glavne pošte v New York City. Strup v glavnikih in obleki. Pred nekaj časa se je na ne-j čisto nedolžnega, tako da je bi- ''Krivico mi delaš, mama, zelo mnogo mislim na papaua in bi mu prav rada odvzela vse skrbi, toda tako, kot misliš ti, jaz ne morem. Toda vesela sem, da bom od prihodnjega prvega mogla več prispevati k našemu gospodinjstviu. Dr. Friesen mi je obljubil, da mi poviša plačo za petdeset mark. Papanu morem tedaj razun polovice svoje sedanje plače, ki mu jo dam vedno na razpolago, dati še petdeset mark. Saj za sebe ne potrebujem več, kot sem imela do sedaj." Gospa Hermina Strassman vzdihne. "Moj ljubi Bog, teh petdeset mark več nas tudi ne more napraviti bolj srečne," pravi nezadovoljno in odurno. Predno more Lona na to kaj oHgovoriti, se vrata odpro in major Stralssman, visok, stasit mož sivih las, stoji na pragu. "Kaj pa imate tukaj zunaj toliko govoriti? Zakaj ne pridete v sobof Tudi jaz bi rad kaj slišal o vasem razgovoru." Lona steče proti očetu, ga objame in poljubi. "Dober večer, papa! Oprosti, da si moral tako dolgo čakati na mene. Mama in jaz sva se morali naglo še nekaj pogovoriti. Sedaj pa gremo v sobo." "Kar ste si imeli povedati, bi to mogli storiti v sobi. Kake državne skrivnosti vendar niso bile." , Lona se obesi na njegovo roko in ga pelje v sobo. "Ne, ne, državnih tajnosti sploh ne izdamo. Pojdimo naglo v sabo, zunaj je mraz, ti pa imaš samo lahek suknjič." "Zopet si tako pozna, Lona; zdi se mi, da se dr. Friesen od tebe sploh ne more več ločiti." To bi se moralo glasiti šaljivo, toda Lona iz teh besed t-Uši, da je mačeha že zopet na delu. Lahna senca °?releti njen obraz, toda ne pokaže nobene zadrege. "Morala sem še stenografirati in ker dr. Friesen ni imel c-asa večerjati, me je naproisil, da se peljem ž njim domov v njegovo vilo, kar se zgodi večkrat. V resnici ima mnogo dela in ves dan leta sem ter tja. Med večerjo mi je narekoval :n se z menoj razgovarjal o raznih službenih zadevah. Jutri yjutraj, predno gre na sodišče, moram še skončati zapisnik in pogodbo. Vse to sva nocoj izvršila in nato me je vzel s svojim avtomobilom." "Sedaj pa moraš biti lačna in žejna, Lona t" jo vpraša major skrbno. "Ne, papa; lačna nisem. Dr- Friesen mi je dal nekaj obloženih kruhov. Popolnoma sem sita, samo čaj bi rada pila." Mačeha ji na toč i skodelico in njen pogled se vjame s pogledom njenega moža nad Lonino glavo. Ta pogled je bil zelo pomenljiv, kajti gospa Hermina mu je že prej dopove-dala, da dr.'Friesen samo išče službene pretveze, da more Čim več biti sam z Lono. Major se cfcrne k Loni: ki farmi v angleški zahodni Af riki zgodilo, da je nenadno umrl črni nadzornik zamorskih delavcev. Njegovo truplo so preiskali ter celo obducirali, vendar ni /bilo prav nobenega znaka, da bi bila moževo smrt povzročila kaka zločinska roka. Toda tudi za naravno smrt ni bilo nobenih znakov, ki bi bili opravičevali domnevo naravne nagle smrti, ^loža so pokopali in nazadnje je bila stvar kmalu pozabljena. Pozabil pa ni to zadevo neki uradnik, ki se je zanjo zanimal bolj s stališča kriminalista ali detektiva. Počasi je poizvedoval in nazadnje vendar le dognal, da so rajnega nadzornika vsi zamorci hu do črtili, češ, da je izdal skrivnosti svojega zamorskega rodu belim priseljencem. Zato se je uradniku kmalu zdelo precej verjetno, da je črni nadzornik padel kot žrtev maščevanja svojih črnili rojakov. Ta sum se je zgostil na osebo nekega zamorskega delavca, ki • so ga takoj zaslišali. Toda mož je odločno zavračal vsak sum. Nato so preiskali njegovo kočo. Toda v njej niso našli nič sumljivega. Samo za strešniki slamnate strehe njegove koče so našli košarico, v kateri je bilo nekaj suhih jagod. Ne- katere teh jagod so bile velike kakor češnje in so bile rumenkaste barve. Druge jagode pa so bile mnogo manjše ter vse suhe. Dasi pa so bile suhe, so imele še rdečkast soj. Ko so zamorca vprašali, zakaj hrani te sulie jagode, je odgovoril nekaj lo vse res kar verjetno. Ko pa so le izrazili svoj sum, da so morda te jagode strupene, je ta sum zavrnil s tem, da se je ponudil, da bo vse jagode vpričo vseh snedel, če to žele. Komisija se je skoraj že prepričala, da je vsa stvar nedolžna in da u-mora ne bo mogla razkriti. Tedaj pa je uradnik, ki je vso zadevo začel, velel vpričo zamorca vse suhe ja>; t* (Dalje prihodnji*.) DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBICI 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ____ JO POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. 25 SANJSKA KNJIGA ................................60 SANJSKA KNJIGA ..................JM> SLOVENSKI ŠALJIVEC. iK> stranL Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ..... ^0 TIK ZA FRONTO. 150 stranL Cena.......... .70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena M TRENUTEK ODDIHA' (Knjiga vsebuje tudi šaloigro « Vse naše"). 18!) strani. Cena ....................50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA*1.50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena ...... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena A5 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA Sl€ WEST 18th STREET NEW YORK. N. I. LONDON, Anglija, 27. dec. — Na Angleškem se naglo množe lisice. Lovci so mnenja, da se klati po gozdovih, in pj-J.jih okoli 100,000 li*ic. To je lovcem zel a všeč. neprijetno pa je za kokosjerejce.v Mnogi kokošjerejci izgube na teden po 20 in več kokoši in lovski urad je preplavljen s prošnjami za povračilo škode. Do konca lovske sezone 1. a-prila bo izplačanih nad milijon dolarjev za škodo, ki jo po v-loče lisice. Lovci radi plačujejo to škodo, ker vedo, da bi kmetje drugače sami streljali lisice, kar bi zelo* škodovalo njihovemu športu. je bila pred 40 leti, sedaj poročajo angleški listi. Meseca avgusta leta 1896 je sultan^ v Sansibaru napovedal vojno Angliji. Takoj nato pa je v luki stoječa angleška vojna ladja začela obstreljevati me sto Sansibar ter sultanovo palačo. Pri tej priliki je potopila tudi edino sultanovo ladjo. Natanko 37 minut, odkar je sultan napovedal Angliji vojno, je na sultanovi palači zavihrala bela zastava v znamenje uda-je, sultan pa je pobegnil. Tako malo časa — samo 37 minut — doslej pač še' ni trajala nobena vojna v svetovni zgodovini. 5. januarja: Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 9. januarja: Saturnia v Trieste Lafayette v Havr" 13. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja -Europa v Bremen 23. januarja: Conte d i Savoia v Genoa Champlain t Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Eremen Berengaria v Cherbourg 0. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa d. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen 27. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa BREZ CARINE. Francoska uprava hoče začeti pospeševati tujski promet. Zato je podrejenim carinikom naročila, naj popotnikom ne delajo več sitnosti, ako kdo nosi seboj obleko ali druge take reči za osebno uporabo, četudi je stvar še nova in nerabljena. Vsekakor se s tem izd»tno pospešuje tujski promet. VOJSKA, KI JE TRAJALA POL URE, Ker je sedaj minulo že 5 mese cev, odkar na Španskem divja državljanska vojna, morda ne bo odveč, če se spomnimo najkrajše vojne, ki je kedaj divjala na svetu. 0 taki vojni, ki VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do !rdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa -eto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnina pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo ' pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jaeob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. 'ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. in Illinois) Jollet, Mary Bamblch La* Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, Frank Stalar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Evereth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe VIrgina, Frank Brvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kari little Fails, OHIO: Barberton. Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-1 inter, Jacob Bean Ik. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KruuSe Youngs town, Anton Kikeij OREGON: Oregon City, Ore, J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brexovee Coverdale in okolica, M. Bopo/k Export, Louis Supaniii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Taiwan Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taušelj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žust Pittsburgh in okolica, J. Pogačar in Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AlIIs, Fr. Stsk Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis DiamondvUle, Joe RoUdt Vsak te, katere Je prejet VPMAVA "QUA