Jesenice 4z BRCA COBISS o 6 jeseniških kazalo ni sploh.šla logika brez naslova nejeseničan na jesenicah jaz sem jaz... turbina in mladinski kulturni center na jesenicah multikulturnost na jesenicah kaj dogaja? samozadovoljevalski nasveti moodswings z marušo mesto št.735 - mesto,ki izginja krona Klub jeseniških študentov Titova 86, 427o Jesenice telefon: o4 583-15-4o; brcafon: o41 9oo 562 e-pošta:kjsbrca@hotmail.com; splet: kjs.telesat.si; www.klub-jes-studentov.si; priprava za tisk:B&T, Bled tisk: Medium, Zabreznica brcamo: urednica: Neja Šmid članki: Elvis, Romana,Neja, Maruša, Faila, Petra, Turbina; fotografije: Maruša,Anja,Maja; grafike: Maruša T. oblikovanje: Maja; lektoriranje: Franci, Petra oktober 2ool ■rl c TJ O > 3 za vas navij a neja _ Šmid s e komu od vas kdaj prikradejo v spomin sanje (ali morda občutki), ki ste jih sanjali ali doživljali kot otrok (ali pa morda ravno včeraj)? Pa ne mislim na "klasičen dej a vu moment". V mislih imam sanje, v katerih ste popolnoma srečni. Sreča j e 100%. Popolna. Kot bi odprli sebe in bi skozi vas pihljal miren veter. No, vsaj jaz občutim take vrste srečo. In veste kaj? Za dosego le-te sploh ni potrebno prebirati knjig ali priročnikov. Za tako srečo ni potreben denar in ne lepota. Za tako srečo je potrebna samo zavest, da smo. Smo, ne glede na to, kaj se zgodi. Ne glede na vse preizkušnje (beseda težave ni niti primerna niti prava), ki nas čakajo, ne glede na osebne svetovne dogodke in katastrofe (kot jih navadno vidimo, če nam ne gre vse po načrtih), ne glede na ... smo in bomo. Za to ne potrebujemo niti prijateljev (pa če jih imamo še tako radi), niti staršev (pa če jih imamo še tako radi). Nikogar. Potrebujemo le zavest, da se imamo radi. Sami sebe. Zavest, da smo. Kar pomislite. Tisti občutek sreče - ste bili srečni zato, ker ste bili neizmerno lepi, bogati, vplivni, ali je občutek sreče prihajal iz vas samih? Moči pomeni hoteti! Ni je stvari v življenju, ki bi jo morali. Vem, mislite, da imamo dolžnosti. Ampak ne glede na to s katerega zornega kota pogledamo, dolžnosti ne izpolnjujemo zato, ker bi jih morali, ampak zato, ker se nam zdi prav, da jih, ker jih torej hočemo. Zato smo lahko srečni vedno. Ker se vedno lahko zavedamo, da počnemo stvari zato, ker jih hočemo in ne zato, ker nas je nekdo v to prisilil. Zato lahko v vsaki stvari uživamo. Ker hočemo. Torej tudi zmoremo. Poglejte si v oči. Pomislite, katero so stvari, ki vam "onemogočajo" srečo. Je to denar? Če ste si odgovorili z da, si poglejte v oči še enkrat in se ponovno vprašajte. Pravzaprav to ponavljajte toliko časa, dokler ne boste ugotovili, da za srečo ne potrebujemo nič in nikogar drugega kot sebe in zavest, da smo, da se vse (res vse) zgodi z namenom in da je svet tak, kot si ga predstavljamo. Moj svet je lep. Srečen. Pa vaš? ni sploh.šla logika ž e štirinajst dni gledam poročila na televiziji in vedno se začnejo enako: teroristični napadi na ZDA. Nič večniso v ospredju razprave v parlamentu, nič več ni pomembno, kdo je ubil Krambergerja, nič več ni... Ko v zadnjem času spremljam medije, mi postane slabo. Vsekakor so bili dogodki v ZDA teroristični napadi. Vsak normalen človek je to obsodil. Vprašanje, ki se poraja, kdo je to storil? Dokazov ni, ali pa so zelo pomanjkljivi in ker močna Amerika potrebuje žrtev, saj njeni državljani to zahtevajo, se ponavlja zgodovina iz leta 1995. Oklahoma City. Tam je 19. aprila 1995 "nekdo" pognal v zrak federalno zgradbo in pri tem ubil skoraj 170 ljudi. Že nekaj trenutkov po eksploziji so bili novinarji na mestu dogajanja in eden izmed njih je seveda takoj poročal o delu "teroristov z Bližnjega Vzhoda". Njegovo trditev sta podkrepila t.i. strokovnjaka za terorizem Steve Emerson in Wolf Blitzer (ki še vedno dela na CNN). Kaj seje zgodilo zatem? V samo 48 urah po eksploziji seje zgodilo 222 napadov na muslimane ali njihove objekte v ZDA. To so bili fizični napadi, napadi na stavbe, grožnje po telefonu....itd. Za primerjavo naj navedem, da jih je bilo v celem letu 1991 vsega 119. Šele po nekajmesečnih preiskavah in raziskavah so ugotovili, da je storilec Tim McVeigh, pripadnik rasistične organizacije iz Oklahome. Seje kdo opravičil za vse tisto, kar je preživela muslimanska skupnost v ZDA? Yeah, right. Zdaj se dogodki ponavljajo. Mediji prikazujejo vse mogoče slike in to pripisujejo islamu kot veri, ki je daleč od vsega tega. Najbolj absurden je bil posnetek, ko je CNN le nekaj ur po napadu prikazal Palestince na Zahodnem bregu, kako bučno pozdravljajo napade. Ves svet je bil zgrožen. Nekaj dni kasneje je študent v Sao Paolu (Brazlilija) Marcio A.V. Carvalho dobil od svojega profesorja (ki se profesionalno ukvarja z raziskovanjem medijev) posnetke iz leta 1991, ki prikazujejo Palestince na ulicah, kako praznujejo iraške napade s scudi na Izrael. Zanimiveje to, da so bili posnetki iz leta 1991. enaki posnetkom, ki jih je prikazal CNN. Tudi tukaj se nihče ni opravičil za (ne)namemo napako in verjamem, da tega tudi ne bomo videli. Tri minute molka so bile zadnji spomin na mrtve v napadih. Cel svet seje spomnil tega dogodka. Leta 1995. je U M X) “Kdor ubije enega človeka, je isto, kot bi ubil celo človeštvo”. (Koran) bilo v Srebrenici v eni noči pobitih skoraj 8.000 moških. Cela moška generacija je bila uničena v 24-ih urah. Nekdo je to še snemal s sateliti. Ne spomnim se, da bi takrat umolknili za minuto, kaj šele za tri minute. Zakaj je nekdo več vreden samo zato, ker pripada drugi narodnosti? Življenje na Jesenicah se zaradi tega ni bistveno spremenilo. Kot se ni spremenilo že zaradi marsčesa. Tukaj gre življenje vedno svojo pot. "Kako? A gre?" "Mora gret," je odgovor, ki ga najpogosteje slišimo na jeseniških pločnikih, polnih luž. Nekaj pa se le opazi pri ljudeh: črni humor je bil na Jesenicah vedno popularen in sedaj je dobil (zopet) zagon, kar sicer ni etično; smo pa v neki prednosti pred, npr, Kitajci. Večina Kitajcev, kije gledala dogodke v New Yorku, je mislila, daje to reklama za neki novi ameriški film!? Popolnoma iztrgano iz realnosti. Spomnil sem se japonskega vojaka, ki je šele po 40-ih letih samotarjenja in životarjenja na nekem otoku ugotovil, da je II. svetovne vojne že konec. Prepričal ga je šele njegov poveljnik, ki je bil po naključju še živ. Kakšno povezavo pa imata New York in Jesenice? V bistvu je ni. Ni sploh, šla logika. Ali pa le. Nekaj imamo skupnega. Če je New York svet v malem, bi lahko rekli, da so Jesenice bivša Jugoslavija v malem. Tukaj živijo Slovenci, Bošnjaki, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Albanci, Makedonci...itd. Kar je zanimivo, zdi se, da vsaka etnična skupina živi v svojem svetu. Kadar koli preberem Jeseniške novice, se vprašam, zakaj v tem časopisu skoraj nič ne piše o "drugih" in "drugačnih". To bi lahko bila lepa priložnost in način, da se pregrade med nami začnejo enkrat za vselej podirati, pa čeprav samo na določenih segmentih. To je resnični fenomen. Mogoče bi bilo zanimivo spoznati drugačne kulture, mogoče bi bilo zanimivo spoznati drugačne kuhinje, religije, tradicije, odnos do življenja...Vse to so stvari, ki bi lahko popestrile življenje v našem "tnalom mistu". Na ta način bi obogatili našo kulturno in turistično ponudbo, s tem pa bi se lahko tudi odločno postavili po robu številnim predsodkom. Za Makedonce (recimo) trdijo, da jedo samo paprike. Pa je to res? Zakaj se, na primer, dogaja, da večina v mestu še nikoli ni slišala za makedonsko Kulturno društvo Ilinden? Ali vemo, daje v mestu vedno večja albans- 5 U ka skupnost? Ali vemo, da imamo na Jesenicah mošejo? Ali so to sploh stvari, ki nas zanimajo? Imam občutek, da vsaka skupina živi v svojem svetu. Imam občutek, da se naše poti križajo samo tam, kjer se morajo. Dobesedno morajo: na občini, na železniški postaji, v banki, na pošti, v bolnici, v trgovini, itd. Vsi so nekako zadovoljni s tem. Zakaj ne izkoristimo tega bogastva? Sam New York je odličen primer. Gre za en velik konglomerat etničnih skupin, ki so posebnost mesta in izredno privlačna turistična točka. Na Mannhatnu v ulici Mulberry imate Malo Italijo (Little Italy), nedaleč stran lahko obiščete Malo Ukrajino (k'r ena Ukrajina na Mannahatnu) in Kitajsko četrt (China Town), v južnem delu se nahaja (že pokojna) Mala Nemčija, v samem Brooklynu pa je tega toliko, da bi potreboval mesec dni za obisk vseh teh raznolikosti. New York je takorekoč glavno mesta sveta (če bi na obisk na primer prišli marsovci, bi jih verjetno prav tja poslali na pogovore). V glavno mesto sveta seje izoblikovalo mesto, katerega pomembna značilnost je (bila) ravno pisanost in različnost kultur, katerim pripadajo njegovi prebivalci. Na tem mestu lahko potegnemo vzporednico tudi z Jesenicami. Tudi prebivalci Jesenic izhajajo iz različnih kulturnih okolij, vendar takšne kakovosti, kot jo dosega New York, ne dosegajo. Res je, da po velikosti in številu prebivalcev mesti nista primerljivi, vzorec pa ostaja enak. Na različnosti se je zgradilo in utemeljilo glavno mesto sveta, zato je vprašanje, ali se bodo Jesenice razvijale v mesto, ki bo vsaj v slovenskem prostoru predstavljalo vzor medsebojnega sodelovanja pripadnikov različnih kulturnih tradicij, na enem mestu. Meje so določene, vendar ljudje za pohajkovanje ne potrebujejo potnega lista. Pa še zastonj je. Zakaj tega ni pri nas, ko lahko brez potnega lista (torej kar doma) spoznavamo različne kulture? Ali smo resnično tako zavrti in zaprti vase? Smo resnično toliko zafrustrirani, da se drugih samo bojimo in gledamo na njih z nezaupanjem? In kje je že logika? Ni sploh. Šla. brez naslova ivljenje gre na Jesenicah, kot tudi povsod po svetu, vedno svojo pot. Nekatere ljudi dogodki drugod ne ganejo, drugi pa sočustvujejo s trpljenjem tistih, ki so dejansko bili prizadeti. Pri tem pa ostaja dejstvo, da se, dokler "dogodek" ne bo pred tvojimi vrati, Slovenec (in seveda še marsikdo) ne boš zganil. Po drugi strani pa, zakaj bi se sploh kdo zganil? Saj so si ZDA s svojim pokroviteljskem odnosom do sveta, še posebej pa g. Bush s sicer ofenzivno vojaško politiko, hkrati pa mlačnim odnosom do enega najbolj kriznih žarišč na Bližnjem Vzhodu, to, kar seje zgodilo, nekako zaslužile. Sedaj pa...maščevanje.... Ta sila je danes gonilni motor Amerike in njenih voditeljev. Obenem je taista sila vstop v neskončni krog... Skupne značilnosti New Yorka in Jesenic so maloštevilne. Izstopa pa seveda ena: pisanost prebivalcev. Dejstvo je, da je New York kot "the Capital City of the World" (kot mu pravi župan tega mesta) ravno to pisano sestavo ljudi znal zmešati v odličen coctail, ki se odlično prodaja. Pri tem pa se vendarle ne smemo slepiti. Ti rezultati so namreč dobri oz. pravi za New York in Ameriko. Jesenice po isti logiki ne morejo delovati. Mi moramo svojo še iznajti... Smo pisani, resje, da že lep čas, in še do danes, nismo znali zmešati svojega coctaila. Dokler se ne bomo vsi zavedali kakšen okus bi radi pri coctailu imeli, se stvari ne bodo spremenile. Naši tako različni, pa vendarle tako podobni svetovi, ne bodo zabrisali svojih meja. To, da se naše poti križajo le kadar se morajo, ni v redu. Tudi nad tem, da Jeseničani ne poznamo svojega mesta, ljudi in dogajanja v njem, se zgražam. Časopis Jesenic, ki bi resnično moral odražati našo pisanost v mišljenju, verstvih, kulturah in načinih življenja, tudi ne počne tega. Moral se bo prilagoditi! Pa to še vedno ni vse. Tisto, kar mislim, da Jeseničane še najbolj razdružuje, je ponos. Vsak je namreč pripadnik kake skupine, znotraj te se počuti dobro, zato je vanjo tudi usmerjen. Če pa želimo med seboj sodelovati, se spoznavati in skupaj prijetno zaživeti, bomo morali vsi nekaj svojega ponosa požreti, in drugemu, torej drugačnemu, stopiti naproti. "Srečali" se bomo nekje na sredini.... nejesenican na jesenicah Ko to pišem, so aktualne druge stvari. Ta moment še ne vemo, ali se bo teror nadaljeval in bo Amerika napadla Afganistan, ali pa bo le prevladala vizija miru in nenasilne komunikacije med narodi. Aktualno je tudi sonce, ki je danes po treh tednih dežja le posijalo na slovensko deželo in zdi se, da je v zraku nekaj dobrega. Zimzelena pa ostaja tudi situacija na Jesenicah, s katero v Brci pričenjamo novo sezono. Javila sem se, da napišem kaj o tem, kako Jesenice vidijo in doživljajo ljudje, ki se redko, če ne le zgolj po naključju, znajdejo v našem domačem kraju. Zakaj nas to sploh zanima? Res, na prvi pogled to za Jeseničane res ni pomembno. Ali drugače, komu mar, kaj si o njem mislijo drugi? Če to vzamemo za izhodišče in cilj "svobodnega" človeka, potem lahko članek končam kar tu. Odkrito povedano, to bi najrajši tudi storila. To, da se naša osebna identiteta, kot tudi identiteta večje skupine ljudi izoblikuje predvsem preko refleksije in interakcije z drugimi, mi ni pretirano všeč. Dejansko verjamem, da bi zneslo tudi brez tega. Ampak ker smo v družbi "zaciklani" na ta način, vzemimo, da je pomembno. Potemtakem je dovolj le en sprehod skozi naše železarsko mesto, da se negativna samopodoba Jesenic pokaže v vsej svoji "lepoti". Po zatonu železarne je nekaj časa še šlo, dobrih deset let po tem pa lahko sklenemo, da je ta kraj obstal v času. Če menite, daje Mercatorjev center znak napredka, potem to tezo vsaj malo lahko izpodbijemo. O kapitalizmu kot sinonimu za napredek morda kdaj drugič... Velika večina - imenujmo jih -naključnih prišlekov na Jesenice, izrazi predvsem svoje negativne občutke, ki jih obidejo, ko se peljejo skozi Zgomjesavsko dolino in to nam lahko nekaj pove. "Kaj"? - to prepuščam vaši domišljiji... Na to se tako ali tako ne nameravam ozirati, saj iskanje napak ne pelje nikamor in to, da Jesenice delujejo precej "neugledno", nemara ni nič novega. Bolj me presenetijo pozitivne opazke. Morda že zato, ker dejansko obstajajo. Zato, ker se nanašajo ravno na "srce" Jesenic - železarski kadaver. Kar nekaj oseb, s katerimi sem se o tem pogovarjala in prihajajo iz različnih delov Slovenije, je izrazilo občudovanje do omenjenega objekta. Nesmrtni duh železarne torej ni le lokalna fantazma, ampak še kako živ opomin na spreminjajoče se čase, v katerih smo. Kaj zdaj? Do tega, da bi se prevzeli sicer ne more priti in tudi ne bi nikomur koristilo, vsekakor pa se lahko zamislimo, kaj to pomeni širše gledano in kaj se iz omen-jenga objekta vendarle še da iztržiti. Ne v finančnem smislu, v smislu ustvarjanja atmosfere, ki bi Jesenice prebudila, oživila in ne bi zahtevala pretiranega napora ter totalne reorganizacije, saj bi oživili ravno ugasnjeno "srce", ki bi družbeno-političnim spremembam tako dalo nov pomen. To bi bil dokaz, da iz konca lahko neposredno izpeljemo nov začetek. Energija pač ne more iti v nič. Žal pa seje iz dosedanjih poskusov, da bi na grobu železarne drugačno življenje le vzpostavili, izcimilo bore malo. Ne bom apelirala na finančna sredstva, ki jih praktično ni na razpolago in brez katerih projekti težko stečejo. Apeliram na vzdušje predvsem mladih, ki jih to ne zanima, čeprav tu odraščajo in pasivno podedujejo apatijo tistih odraslih, ki so nad Jesenicami obupali, bodisi zaradi preživetvenih stisk, bodisi zaradi "pesimizma kar tako". Ker je ravno aktualna tudi antiglobalizacija in ker le-ta mlade očitno zanima, naj poudarim, da je boj za funkcionalno lokalno skupnost prav tako boj proti globalizaciji! MTV, McDonalds, Big Brother in podobne masovne navlake sodobnega "fancy" sveta so se zastudile tudi mnogim mladim. Upam, da se ne motim, saj izbire pravzaprav ni. Na to kažejo številni revolucionarni dogodki po svetu. Ne, ni vam treba, da končate kot Carlo Giulianni ali WTC, dovolj je, da se zavzamete za lokalno življenje. Ne glede na to, kaj porečejo "tujci". Namesto, da čakamo, da nam neje-seničani pripeljejo še kakšen supermarket, bencinsko črpalko ali lunapark, zapravimo čas z akcijo.Izgubiti nimamo česa, če pa nam vendarle uspe, se bo zagotovo našel kdo "z one strani" in pokukal čez ograjo, češ, presneto, pa saj so živi, zdaj se morda lahko lotimo še kakšnega večjega problema - skupaj! Maruša jaz sem jaz... N a vsem svetu ni nikogar, ki bi bil točno tak, kot sem jaz. Obstajajo ljudje, ki so mi podobni, nobeden pa ni točno tak, kot jaz. Zato je vse, kar prihaja iz mene, avtentično moje, ker sem si to sama izbrala. Sem lastnica vsega na sebi - svojega telesa, vključno s tem, kar dela; svojih možganov, vključno z mislimi in idejami; svojih oči, vključno s slikami vsega kar vidijo, ljubezen, razočaranje, razburjenje... svojih ust in vseh besed, ki so prišle iz njih, pa naj bodo vljudne, sladke ali grobe, pravilne ali nepravilne; svojega glasu, glasnega ali tihega; in vseh svojih dejanj do drugih ali sebe. Sem lastnica svojih fantazij, sanj, upanj in strahov. Sem lastnica vseh zmag in uspehov, neuspehov in napak. Ker sem lastnica vsega svojega, se zelo dobro poznam. Lahko se ljubim in sem prjazna s sabo, z vsemi mojimi deli. Lahko dosežem, da kot celota delujem v svoje dobro. Vem, da obstajajo deli mene, ki me begajo in nekateri deli, ki jih ne poznam. Vendar, dokler sem prijazna in ljubeča do sebe, lahko pogumno in upajoče iščem rešitve za zmedenost in poskušam najti nove poti, da bi odkrila nove stvari o sebi. Kakorkoli gledam in slišim, karkoli rečem in naredim in karkoli mislim in čutim v danem trenutku, to sem jaz. To je avtentično. Neustrezne dele lahko izločim, obdržim le dele, ki so se izkazali za ustrezne in izumim nekaj novega, kar bo zapolnilo izločene dele. Lahko vidim, slišim, čutim, mislim, govorim in delam. Imam orodje za preživetje. Lahko sem blizu drugih, lahko sem produktivna, lahko naredim smisel in red v svetu ljudi in stvari zunaj mene. Sem sama svoja lastnica in zato se lahko načrtujem. JAZ SEM JAZ IN JAZ SEM V REDU!!!! Writen by Faila Pašič turbina in mladinski kulturni center na jesenicah? v nameri, da se v našem lokalnem okolju oblikuje razprava o vlogi mladih, njihovih problemih in o možnih rešitvah, smo delno že uspeli. To dokazujejo sklepi Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe prepovedanih drog, ki so bili sprejeti na okrogli mizi, ki je bila pod naslovom "Pomen centra za delo z mladimi" organizirana sredi septembra v Sejni sobi Občine Jesenice. Najpomembnejši izmed sprejetih sklepov je vsekakor bil ta, da se z oblikovanjem posebne komisije aktivnosti v zvezi z reševanjem problematike mladih v občini Jesenice nadaljujejo. Prve aktivnosti v zvezi z oblikovanjem mladinskega centra so se že začele. Oblikovala se je komisija v kateri predstavniki jeseniških osnovnih šol, Srednje šole, Gimnazije, Kluba jeseniških študentov, Centra za socialno delo, Občinske knjižnice, Zavoda za šport ter skupine TURBINA zastopajo interese mladih. Po prvem sestanku te komisije pa je čutiti, daje namen večine udeleženih v tej komisiji na Jesenicah vzpostaviti center za delo z mladimi po domžalskem vzorcu, kakršen je bil predstavljen na okrogli mizi 19. septembra letos. Mladinski center oz. mladinski kulturni center in center za delo z mladimi sta po svojem programu in načinu delovanja dve različni obliki servisa za mlade. MKC predstavlja nov življenjski in delovni prostor mladim na Jesenicah, center za delo z mladimi pa "zdravi" oz. nudi pomoč mladini z zamujenimi priložnostmi, odvisnikom itd.. Naš ugovor temu da krovna organizacija mladinskega življenja na Jesenicah postane center za delo z mladimi je, da ni mladih z zamujenimi priložnostmi. Mladim je treba, preden se jih začne "zdraviti", ponuditi možnost, da ostanejo "zdravi". Mladinsko kulturni center je širša oblika servisa mladim, ki jim omogoča dostop do več različnih kvalitetnejših načinov bivanja (preživljanja prostega časa, zabave itd.). Nesmiselno je mlade prepuščati ulici, jih nato "zdraviti" in "zdrave" spet prepuščati ulici. Zato se nam zdi Mladinsko kulturni center edina smiselna oblika reševanja mladinske problematike na Jesenicah. Najprej je treba opredeliti namen in cilj(e), ki ga bo s svojim delovanjem skušala doseči Komisija za mlade - to je oblikovanje in ustanovitev Mladinskega kulturnega centra na Jesenicah. Izbira in odločitev o dejavnosti MKC, opredelitev nosilcev posameznih nalog in virov financiranja ter načrt aktivnosti za ustanovitev so prvi podcilji. Naprej predvidevamo sodelovanje kar največ zainteresiranih organizacij, kijih vodijo mladi oziroma katere delujejo za mlade. Cilj je poenotenje interesa vseh mladih na lokalni ravni. Skupni interes mladih na Jesenicah terja njihovo pripravljenost za sodelovanje pri načrtovanju, koordiniranju in izvajanju aktivnosti. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti koordinacijsko telo mladinskih organizacij, ki delujejo v občini Jesenice. Posebej je potrebno poudariti pomembnost sistema so-upravljanja mladih (v številnih dokumentih ta sistem priporoča tudi Svet Evrope), ki zagotavlja aktivnej šo udeležbo mladih pri načrtovanju in pripravi mladinske politike na področju sociale, neformalnega izobraževanja, mladinskega dela in drugih vprašanj, ki zadevajo problematiko mladih. Pobuda TURBINE je, da se pridobi primeren prostor za delovanje vseh mladinskih organizacij, neformalnih skupin mladih in posameznikov. Opredeljen skupni interes bo določal nadaljnje aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznih prostorskih pogojev, ki se jih zagotovi v sodelovanju z Občino Jesenice (vloga občin je pri ustanavljanju mladinskih centrov v Sloveniji najpogosteje ta, da zagotovijo ustrezne prostorske pogoje za delovanje mladinskih centrov). Poenoten skupni interes mladinskih organizacij oziroma mladih na Jesenicah in Občine Jesenice po ustanovitvi MKC omogoča nadaljevanje aktivnosti, zlasti s predstavitvami projekta državnim institucijam (Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za mladino RS, Mladinski svet Slovenije itn.), institucijam Evropske unije v Sloveniji (vključitev v katerega izmed programov predpristopne pomoči Sloveniji za zagotovitev dela sredstev za ustanovitev in delovanju MKC) ter sosednjim občinam, v kolikor bi ocenili, daje smiselno oblikovanje regijskega MKC na Jesenicah, ki bi pokrival potrebe mladih iz območja Zgornje gorenjske regije. S temi aktivnostmi bi za-g o t o v i 1 i ustrezne pogoje in izhodišča za d e 1 o v anj e M K C - j a , medtem ko je programske pogoje delovanja MKC opredeliti posebej. O tem več prihodnjič. TURBINA je alternativna skupina, ker išče in predstavlja vzporedne rešitve problemov, ki jih okolju svojega delovanja. TURBINA ni alternativna zato, da bi rušila ustaljeni red, ponuja le novo, drugačno možnost, saj se zdi, da na Jesenicah za vsak problem vedno obstaja le ena rešitev. TURBINA je projektna skupina, ker predstavlja rešitve zaznanih problemov v obliki projektov (MKC Jesenice). TURBINA je turbina, ker si prizadeva postati in delovati kot generator nove ustvarjalne energije na Jesenicah. Alternativna projektna skupina TURBINA mnenja, ideje, predlogi:turbinar@hotmail.com MKC - PROSTOR ZA NECENZURIRANO IZRAŽANJE SKUPIN IN POSAMEZNIKOV -MKC bi zagotavljal prostor za delo ateljeji za umetnike, ples,gledališče, glasba, likovna umetnost, novi mediji, biroji, pisarne prostor za predstavitve koncertna dvorana, galerija, koncerti, projekcije, predstave, predavanja prostor za srečevanja kavama,sejna soba dostop do informacij knjižnica, knjigama, internet, mediji -MKC bi sprejemal, predstavljal, povezoval. distribuiral posameznike in skupine, ki deluieio na različnih področjih ustvarjanja -MKC bi omogočal necenzurirano delovanje uporabnikov prostorov prost pretok idej in informacij -MKC bi se povezoval lokalno lokalna skupnost, društva, klubi, javne in gospodarske institucije nacionalno sorodne organizacije v Sloveniji, mednarodno -MKC bi iskal nove načine komunikacije v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju -MKC bi pomagal uri izobraževanju simpoziji, delavnice, predavanja posredovanju informacij internet, radio, TV, časopisi predstavljanju in distribuciji produkcije uporabnikov -MKC bi odkrival nove načine izražanja in komunikacije skrite, zapostavljene kulture nove načine medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja -MKC bi vzpostavil Jesenice kot kulturno aktiven center Zgornje gorenjske regije brca 7 8 brca multikulturnost na jesenicah J esenice so mesto, ki so kot tako pričele rasti in se razvijati predvsem zaradi železove rude in na njeni podlagi ustvarjene železarske industrije. Sem so ("s trebuhom za kruhom") prihajali ljudje iz bližnjih in oddaljenih krajev v Sloveniji. Veliko dela željnih je prihajalo tudi iz južnejših republik bivše Jugoslavije. Večina se jih je na Jesenice preselila in tu pričela ustvarjati svoje domove, družine, življenje. Mesto samo je bilo takrat v razmeroma kratkem obdobju prisiljeno v pospešeno gradnjo večjih stanovanjskih objektov za hitro naraščajoče število prebivalcev. Za vse te ljudi je bilo vsekakor smotrno poskrbeti, saj je industrija mestu in celotni državi dvigala ugled. To obdobje je zaznamovala visoka gospodarska rast, in domovina Jugoslavija je - vključujoč ljudi - res dobro in lepo živela. Časi so minevali, na Jesenicah so ljudje, čeprav različni po verskem ali političnem prepričanju, glede na glasbeni ali modni okus, po starosti in celo rasni pripadnosti, živeli skupaj. S spreminjanjem razmer na območju tedanje Jugoslavije, ko je t.i. balkanski kotel zopet pričel vreti, so se tudi odnosi med Jeseničani zaostrili. Na dan so privrele razlike, ki prej skoraj- M edtem ko je drevesom že odpadlo listje (beri: počitnice so že davno mimo), Klub jeseniških študentov še vedno opravlja svoje temeljne naloge. Šimi množici nastajajočih intelektualcev z Zgornje Gorenjske nudi dejavnosti, ki v popolnem študentskem življenju ne smejo manjkati. Tem dejavnostim na Klubu učeno rečemo projekti. V njih so zajeta potovanja in izleti, šport, kultura, zabava ter celo zdravje in nega telesa. Glavne informacije o vseh projektih so članom kluba na voljo v zgibanki, ki ji pravimo pošta in vsak mesec priroma v VSAK poštni nabiralnik, katerega lastnik je član kluba. Med izleti je bil v zadnji pošti privlačen projekt dvodnevnega raziskovanja Dunaja in njegovih znamenitosti. Tradicionalni izlet na pivski festival Oktoberfrst v Muenchen je ponovno uspel, saj so bili z njim zadovoljni vsi z jeseniškega avtobusa: pivci piva, ljubitelji klobasic, privrženci arijskih deklet, enodnevni turisti ter zasledovalci popularnih in alternativnih mod- rti M -Q nih smernic. Če je bil tvoj zadnji obisk živalskega vrta v mali šoli, potem zagotovo ne bereš pošte, saj je za osvežitev spomina pred kratkim poskrbel KJŠ. Brez zabave sodoben študent ne more preživeti. Mešanica popotništva in zabave je letošnje martinovanje v Atomskih toplicah - potek je običajen: pokušina mošta in kostanja ter Martinova večerja. Naporno življenje si člani kluba lahko popestrijo tudi pred kranjskimi filmskimi platni (karta samo za vas stane 450 tolarjev). Če te raje zebe v prste, čeprav si poln adrenalina, skoči na uradne ure in si priskrbi letno hokejsko karto za halo Podmežakla. Za zbistritev misli pred in po učenju pa ni dovolj le ogled hokejske tekme. Treba seje ukvarjati s športom! Za dirkače kart-ing; za neučakance smučanje na Moelltalu; za tiste bolj učakane smučarske karte za Vogel; za ljubitelje ledenih ploskev karte za drsanje; za varno počutje v zakotnih ulicah ob temnih jesenskih večerih tečaj samoobrambe; in za vse, ki vas ni navdušila niti ena od naštetih športnih dejavnosti: prinesi svojo leno rit na rekreacijo, ki je vsak petek ob 18ih 30 v ŽICu. da niso imele nobenega pomena. Sedaj so bile te utemeljitev za spore, prepire, pretepe,... med ljudmi, ki so bili sosedje, znanci, sodelavci in tudi prijatelji. Mnogi so trpeli. Zaradi dogajanja v rojstni deželi, kot tudi zaradi napetosti v sedanjem kraju bivanja.... Pričelo seje drugo obdobje. Čas, ko se prijetno skupno bivanje na Jesenicah začne brez zamer. Ne govorimo o tem, da bi razlike, ki med nami obstajajo, morali pozabiti ali jih izničiti. Pravzaprav jih dejansko moramo prepoznati, jih razumeti in sprejeti ter s tem znanjem konstruktivno delovati za naš skupni cilj, kije mirna, produktivna in svetla prihodnost. Dejstvo je, da smo prebivalci mesta Jesenice pisani na različne načine. Med nami živijo politično in versko različno opredeljeni, pripadniki različnih tudi nasprotujočih si (mladinskih in drugih) (sub)kultur in (sub)kulturnih gibanj, mlajši in starejši okoljski aktivisti, itd. Vsi pa živimo v istem kraju. Zato smo dolžni drug drugega spoštovati kot individualno osebo ki ima svoja prepričanja, svoj način razumevanja sveta in dogajanja v njem, in pa svoj način življenja. Tako spoštovanje od posameznika zahteva določeno mero radovednosti z željo po spoznavanju drugačnega, nekaj potrpežljivosti in razumevanja, hkrati pa tudi stalno zavedanje o unikatnosti in posebnosti te druge, čeprav od njega samega radikalno drugačne, osebe. Ni pa tako spoštovanje vse, kar je potrebno, če želimo obstoječo raznolikost ljudi na Jesenicah prebuditi v življenje. Za to je nujna motivacija. Točneje, motivacija med mladimi. Ti so namreč nosilci idej, želja in vizij prihodnosti njih Samih kot 11 U M A tudi našega okolja in sveta. Če torej mestu želimo dati možnost razcveta, pri tem pa ne že vnaprej določati kakšen, bi le-ta moral biti, moramo prisluhniti mladim. V njihovih srcih ni zagrenjenosti starih zamer, s seboj ne nosijo bremena predsodkov. V obstoječem svetu iščejo svoj prostor, ki si ga morajo sami ustvariti. Zato je nujno na Jesenicah mladim vseh pogledov, interesov, kulturnih in rasnih pripadnosti,... ponuditi možnost ustvarjanja, ponuditi dejansko možnost samore-alizacije. Tako bodo zaživele njihove ideje in tudi oni sami. Svet, kot ga poznamo danes, ima zelo veliko mest. Ta so večja ali manjša, vsako od teh pa ima svoje posebnosti. Taka posebnost je bila za Jesenice dolgo let železarstvo. Ljudje so na Jesenice prihajali zaradi delovnih mest in zaslužka, ki ga je Železarna Jesenice nudila. Danes tega vira ni več. Ljudje so ostali brez dela, nekateri so se odselili. Mesto pa že nekaj časa išče nekaj, kar bi ga oživelo. Tako se urejajo ceste, pomoč iz EU podpira mlade podjetnike, komunalno podjetje skrbi za lepo okolico, življenja pa še vedno ni... Življenje se skriva v ljudeh. V ljudeh na Jesenicah so življenje razlike med nami. Te nas obdajajo, te nas tvorijo, z njimi imamo opraviti vsak dan. Naloga je: iz njih izžeti energijo, silo, moč življenja. Tako, da delujemo kot organizem. Vsak del ima svojo funkcijo, svoj način delovanja, a brez drugih delov ne bi preživel. Vsak od nas ima svojo kulturo, hkrati pa je na vsakega že vplivala tudi druga kultura. Tako bi lahko dejali, da smo pravzaprav vsi multikulturni. Jesenice so mutikulturne. Vsi pa smo jeseničani, vsi smo eno. En organizem. Mlad organizem. Romana kaj dogaja?