f Največji slovenski dnernil^l v Združenih državah § Velja za v»e leto • . . $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA last slovenskih delavcev y Ameriki. 11» largest Slovenian Daily wi the United States, IttlfPd every da; except Sunday« f and logal Holidays 75,030 Readers, r 1 aar1 ORGANIZIRANJE JEKLARSKEGA TRUSTA Velikanski evropski jeklarski trust čaka baje le še privoljenja Angiežev. — Nemški, francoski, belgijski in luksemburški raagnati so se dogovorili glede kombinacije, ki bi se obračala v glavnem proti ameriški jeklarski industriji. — Trust bo ustanovljen v sebične in kapitalistične svrhe ter bo več zalegel kot ducat Lig narodov. HARDING MEMORIAL ASSOCIATION. Poroča Samuel Spewack. Ber'in, Nemčija. 23. oktobra. — Sklenjeni so bili u-\ <»'hii dogovori jrlede stvorjenja evropskega j e k 1 arskejia i i usta, ki bi -spojil v enotne*, velikansko kombinacijo neni-;k<\ francoske. behrijske in luksemburške jeklarske magnate. Le pomišljanje \nqležev preprečuje neposreden in .ispe>en zaključek tozadevnih poirajanj. To pomišljanje temelj' na strahu Angležev, da bo uveljlavljena s ten:: i kontinentalna nadvlada jekla, a oni, ki delujejo za oživo-! dvorjenje trust, upajo da bodo kmalu pridobili Anglijo za svoje naerte. Taka kombinacija je živela v duhu evropskih jeklar->kili n-.aunntov že dolino vrsto let, a z iuicijativo so pri-. li «edaj Thyessenovi in Voeglerjevi interesi v Nemčiji Ter "Wendelovi interesi v Franciji. To je imela /a posledico celo serijo konferenc, ki soj napredovale sedaj tako dale«", da je treba le še konečne be*? sede privoljenja od strani Angležev, da se ustvari jeklar-! skeira velikana poleg katerega se bodo vsi slični trust skrčiti Tia obset^ pritikavea. Ta i rust bo imel nevrjetno močan euprijem ne le na cene. :< mvor tudi produkcijo. V ameriških krogih so priznali odkrito, da bo pomenjalo to občuten udarec za ameriško jeklarsko imistrijo, kajti to ne pomena nič drugega kot to. da bo evropski trg dejanski nedostopen vsem nečlanom evropske kabinacije. i Moje informacije prihajajo iz ust visokostoječega m u})livnega industrijalca, ki mi je nudil že preje lieoiio-rečne informacije iz indiistrijalnega sveta. Trust bo v prvi vrsti ustanovljen v sebične in kapita-j listične svrhe. a bo postal, ko bo,oživotorjen, večji faktor -'a ohranjen je miru kot ducat Lig narodov. f Politika ie dosedaj preprečila ustvarjenje takega 1 rusta, kajti jeklo je hrbti"če vojne in vsi narodi so ljubosumno čuvali svoje železo kot zaklad. Sedaj pa je stopila Nemčija prva na dan s to idejo, kajti nemška jeklarska industrija potrebuje železne rudej v/. Loi enske. De AVendelh, vodilne postave v francoski jeklarski zvozi, ki obvladuje jeklarsko industrijo Franciji-, pa hočejo koiks iz Rubra, da tope svojo železno rudo. Za plen jen je Rubra ni nudilo Franciji tega koksa in sedaj :ra hočejo dobiti francoski industrijalci potom miroljubnih pogajanj, medtem 'ko odhajajo francoske čete iz Rulira. Soglasno z uvodnimi bontrakti. ki so bili sedaj se-st m vi 'eni. so eilji trusta razdeljeni v dva razreda. A in B.' Proukti A so železniški materijah surovo železo in napol izvršeni ] rodukti. Produkti P» vključujejo železo v palicah, žice. p'osce. iz cinka, jeklena kolesa, cevi in skovano jeklo. Produkte A naj hi se prodajali izključna le potom * nista. Produkte B pa bi lahko stavile na trg posamezne i vrdke direktnim potom. Ustanovitelji trusta hočejo na vsak način preprečiti uadprodukcijo za Evropo in če bo sedanji načrt sprejet, ^o trust lahko kontroliral tako produkcijo kot cene. Devetdesetim odstotkom jeklarskih, magnatov ugaja načrt, ki čaka sedaj lc še privoljenja Angležev, da postane re-amost. * * Elbert Gary, načelnik ravnat eljskeira sveta United States Steel Corporation, jc izjavil včeraj zvečer, da ni infornuran glede predlaganega evropskega jeklarskega trusta ter ni hotel podati svojega mnenja, dokler ne izve za podrobnosti. A' istem snus-lu se je izrazil tudi Charles Schwab, na-daljni ameriški jeklarski masnat. ŠE NEKAJ 0 JULIJI V MOŠKI OBLEK! Julija Hannigan, ki je izgin.la s svojega dema ter vznemirila vse mesto, se je Fre°blekla v dečka ter odšla na doživljaje. UNIJSKO ZNAMENJE NA KAT, TISKOVINAH Petnajst let stara Julija Ilanni-p-an. ki je vzbudila splošno po-jzornost s lom, -da je nenadno izginila. je živa in zdrava ter se bo v kratkem vrnila v domain hišo. Zaenkrat se nahaja v dom« za varstvo ctrok. kjer je pojasnila kaplanu družbe svoje doživljaje. | — Grešila sem. oče. — je rekla, — in vam prosim odveze. — V •resnici ni storila nobenega drugega greha kot da je sledila hrepenenju po prostosti in neodvisnosti. Pričela je sovražiti žensko o-bleko in naveličala se je ulogc raz-' vajanke na domu in vsletl tega je zbežala z doma, da vidi. kak ) čuti deklica, preoblečena v moškega, kadar išče dela med tujimi ljudmi. Neka nepoznana ženska je telefonirala detektivu O'Connor v policijskem glavnem stanu, da je mogoče najti pogrešano Julijo v pre-•»očevalnici Rurnsa na Bedford j Avenue v Brooklvnu. Detektiv je takoj pohitel na označeni naslov, a še pre dno je dospel d<> hiše, je zadel na J(ulijo. Položil ji je roko na rame, ji 'pogledal v oči ter rekel: Julija. Ni odgovorila, temveč le povesila oči ter zardela. Njeni preje ki-a-ni lasje so izginili. Pričela jo pripovedovati o svojem izletu v deželo pustolov-stev ter izjavila, da je svoj izlet že davno v duhu zasnovala. Mesto da izda svoj denar za sladkarije in kino, je varčevala ter shranila • vsak cent, drkler ni nabrala knež-;je svote dvanajstih dolarjev. S »toni denarjem si je kupila obleko dečka. Svojo žensko obleko je odložila v kleti in komaj je bila preoblečena. je prišla navzdol njena starejša sestro, da izve, kaj povzroča ropot v kleti, katerega je cula. Mladi človek, ki je ob njenem prihodu hitro izginil, je bila Ju- Ilija. CasTiiškan poročevalcem, ki so jo izpraševali. je zagotovila, da ni slaba deklica. Hotela se je za nekaj časa Lznebiti vseh spon kon-venijenee ter živeti zunaj v svetu med možkimi. — Krasen čas sem Ameriški katoliški škofi zahtevajo unijski label na vseh verskih knjigT-h ter publikacijah, odobrenih od cerkve. Washington, D. ('.. 23. oktobri. Upravni odsek ameriških katoliških škofov je objavil ski«*p. -togragraverjev. knjigovezov, tiskarjev. stavcev in drugih, .-padajočih v to .stranko. unoerwooo> underwood. n-jr/ Slika nam predstavlja predsednika fo< lidge-a. ko predseduje odboru Harding M< morial Association. Družba so je nadela nalogo po.ta viri pokojnemu predsedniku dostojen spomenik. i OTROKA PREŽIVLJALA I S SVOJO KRVJO: j Ženska je padla z možem in pet let ■ I str ro deklico v globok prepad i | tekom avtomobilske nesreče tei j je štiri dni preživljala otrok?, s I svojo krvjo. ZVEZA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Pariz, Francija, 23. oktobra. — "Matin" poroča, da se bo vršila takoj po rešitvi jugoslovanske ministrske krize konferenca med Alu&soiinijem in jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve, ko-je namen je skleniti defenzivno zvezo me d obema narodoma. Glavni cilj nameravane zveze jc baje ohraniti status quo ter urejene razmere ob Jadranskem morju. Belgrajski poročevalec li ta dostavlja, da bo tozadevna pogodba podpisana, kakorhitro bo jugoslovanski kralj Aleksander obiskal v Rimu italijanskega kralja. SHENANDOAH HITI PROTI IZTOKU. El Paso, Texas, 23. oktobra. — Zračni vodljivi zrakoplov Shenandoah so zapazili danes zjutraj ob potnsmih. Ladja se nahaja na poletu proti Lakehurst, N. J. pomoč eelib pe t lot, zagovarjati pred sodnim stolom vesti edega človeštva." Xato je pričel razkladati svoj program. DENARNA IZPLAČIL V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15-20 2000 Din. — $30.20 5000 Din. — $75.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tiso£ dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDEJO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. -- ^»ujtHe. ki premgsjo PKTTISOČ DINAKJBV ali pa DVAVi«'.« LIR dovoljujemo po mogočnosti ie poseben dopust /rednost Dinarjem ln Liram sedaj nI stalna, menja m večkrat la mjh akovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene r&apr* -ačnnamo po eeni tistega dne. k« nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * vajkrajšem Času teb računamo za stroški n Slede izplačil v amer. dolarjih glejta yoaeban oglaa ▼ Um list* Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. V PONEDELJEK ZAČNE IZHAJAT! NADVSE ZANIMIV ROMAN SLAVNEGA ANGLEŠKEGA PISATELJA RIDER HAGGARDA NA ZADNJI STRANI NAŠEGA LISTA TELEFON: COETLANDT 2876. — * ■ ■ ■■! ■■ ---—«. , . ———_ Entered as Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 251. — ŠTEV. 251. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 24, 1924. — PETES, 24. OKTGBRA 1924. VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII. San Bernardino, Cal.. 23. okt. Izvaiiredno junaštvo In požrtvovalnost j<» pokazala ženska, ki jr. sama težko ranjena, na dnu 000 čevljev p-lohokosra prepada cel«-štiri dni preživljala svojo pet let staro nečakinjo s svojo življeusko krvjo tor .jn tako obvarovala miit-li vslcd lakota. Ta žoitska jc Mr<. T. Keltv i:i njVna neeakin.ia pet let stara Mcrclith Watfrbury. T. (}. Keliy. star prt in sc.-l le-so l»«t znan- trjrovee iz tukajšnjega kraja, ki se je umaknil v privatno življenje, napravil v soboto ' v spremstvu svoje žene in lit-va- i ki.:ij<- avtomobilski l/let v a. i,, dospel reševalni oddelek na ovinek. katerem se je pripetila nesreča, se je prqjetila nesreča, se je pes ustavil ter zlettl nato po obro::ku navzdol. kjrr jo pričel močno lajati. Reševalci so sledili psu ter našli najprvo Kel1y-ja. nato pi Mrs. Keltv in nečakinjo, ki >ta biti nezavestni. a še v. dno živi. I>ali so obema krepčila ter ju kar najhitrejše mogoč.1 ( d vedi i v btdnieo v 8an Bernardino. Tam se je žena kmalu toliko (ikrepčala. da je lahko navedla .strašne podrobnosti nesreče in njenih doživljajev. Rekla je. da so se ji zdele minute kot večnost in da je konec no obupala nad rešitvijo ter domnevala, da (bosta morali obe umreti zapuščeni, j Zdravniki so izjavili, da bosta obe najbrž okrevali. OČITKI DEMOKRATSKEGA KANDIDATA . Demokratični predsedniški kandidat je izjavil, da je republikanski reši mv zadnjih par letih kriv ustanovitve in nastopa tret je stranke. — Napadel je tudi poljedelsko po.itiko sedanjega predsednika ter administracijo zunanjih zadev kot vzrok odpada farmerjev. Poroča Frank Hopkins. Evansville, Tn tretjem kampanjskem potovanju po državi je naprtil John W. Davis, deaiokratieni predsedniški kandidat direktno na rame administracije Hardinga in Coo-iidge-a rnzvoj tretje stranke v Združenih državah v zad-ujili štirih lotiK Obenenj je ožigosal teorijo, da je mogoče radikalizem ustaviti s tem, da ostane predsednik Coo-•idge v uradu. Obdolžil je Hardiu^a in Cooldi^e-a, da sta razeei>ila lastno stranko. Demokratirm kandidat je tudi' najiadef farmersko litiko ]>redsednika fcolid^e-a ter liotel izvedeti, zakaj ni ')ila komisija, ee ^e jn smatra za potrebno, da se nadalje preišče v/roke za lreu* farmerjev. imenovana sedaj ali ta-Krat, ko imel predsednik Conlidjje svoj sprejemni ubijka.rsko zunanjo politiko je napadel kot vzrok vse.tra trorja fai*!nerje\. Davis je rekel, da se je "počasna ]):u'aliza" lotila Coolidirc-e administrcaije zunanjih zadev, ki. je bila poslediea strahu, ne pred drugimi narodi, temveč pred nada! jnimi snori in razkrojem v lastni stranki. •M.'uli smo glas trepetania in strahu, ne pa glasu miru v zadnjih treh lotili in pol," je vzkliknil Davis, ko jc stal na Srovn.uVnh sodišča v Vinneennes. Prerisedni-ki knndidat seje nahajal na zgodovinskem Teritoriju. Mesto Vincennes šteje približno 20,000 pre: '»ivaleev. Deset tisoč se jih je zbralo na trgu pred sodiščem. ko Fe je pripeljal Davis s svojim spremstvom. Pozneje je imel kratek nagovor v Princeton, Ind. ►S ten? so bili dovršili napori demokratičnega kandidata v državi, katero smatrajo vsi njegovi svetovale! bistvene važnosti ter odločilnim faktorjev v kampanji. Če mo Coolitlge izgr. 1 »i 1 to državo, so vsaj mnenja, da bo prišla izvolitev i n'd«odi»ika v koinvres, tudi če bi to ne pomenjalo zmage Da visa a- elektoralnem svetu. \rsa poročila katera je dobil Davi«, kažejo, da je i^o vsakem njegovem eovoru naraslo število onih. ki se zavze-'.ia]o za demokratičnega ka?tdidata za mesto governerja, o katerem se z uotovost.io priča kuje, <> se pričeli x>oslužev:it i. V splošnem govorjeno, je šel Davis skozi preino^arski del države. Ko je dospel na liee mesta, je našel republikanske agente 1:r>ppf. (lahko vrne k materi. Xoi'i je preživela v prenočeval niči. kjer prenočujejo moški za 25 centov na j noč. Spala je z moškimi v eni dvo-; rani in tresla se je vspričo misli, kaj bi se zgodilo. č» bi razkrili njen j spol. — Zdelo se mi je kot da sem za-prtn skupaj v kletki z divjimi zvermi, ki bodo v naslednjem tre-i nutku planile po meni. — je re-I kla. — Preživljala se je na ir- i C 'igrišču s tem. da je pobirala žojre 'ter pri tem zaslužila po dolnr in dan. GLAS NARODA. 24. OKT. 1924. "GLAS NARODA" WL9VKNI MfLVf " O L A « NARODA** •troot, Borouflti of Manhattan. No* VMU M. * Tolaphono: Cortlandt 287»__ NAPAČNI POJMI Nr. si ljubi rojaki v starem kraju imajo kaj čudne in pogosto naravnost naivne pojme o Ameriki in A meri kanci ii. Posebno v zadevi denarja. Vsakdo je namreč trdno prepričan, da se podrezamo v Ameriki v milijone, da leže dolarji po » ostali in da jo treba le pripognilti se ter jih pobrati. < V bi naši rojaki v starem kraju le vedeli! Dostikrat s t* jim je to že pojasnilo in dosti se je pisalo o tem, a vse žanra n. Mnenja so. d i jih vlečemo za nos. da sedimo lepo na žakljili denarja, mesto da bi u;a jim poslali. Marsikdo I »i domneval, da pretiravamo. Oe pa bi ei-tal pisma. Ki prihaja neprestano v uredništvo,-bi doživel nekaj p resen e 11 j i ve \. Neka gospodiena je l>ofela stopiti v sveti zakonski stan. Xi pa ži\eia v sijajnih okoliščinah in njej in njenemu ženinu je bilo nemogoče nabaviti si primerno pohištvo za stanovanje. Pisala je uredništvu naj bo tako dobro ter spravi breznlaeno v list oovedano. — nujno manjka ravno teh petdeset tisoč dolarjev, se je prijel med napornim delom za «;1:;vo, da se spomni, kdo bi bil pisec? tei^a pisma, če ua pozna in kje se je sestal žnjim. Ni pa se moffel spomniti na daljnega prijatelja, in z obžalovanjem moramo priznati, da tia nismo vprašali, če je poslal zahtevanih peidc-se: tisvoj- /-as aemzacijo »aretacij« 72 letnega Antona P., delavca na Okopih, k je vabil mia svoje stanovanje nekega 16 lefaiega nata-| k a rja ter ga zapeljeval k aiečed-nim dejanjem. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. V zvezi s tem slučajem je bil olxsojen tudi delavec Henrik K. iz Celja, ki bo' šest tednov kašo pihal. ' t Originalen berač. Manibor.ska policija je pred nekaj -dnevi aretira 1 a moža, ki je! .... t beračil na ulici in je na stražnici j izjavil, da $e iz Celovca, svojega imena pa ni hotel povedati. Ko >o našli pni njem potrdilo ptuj-.-lcega okrajnega sodišča, da je bil Pero Silbermain po prestani kazni j radi vlačuganj izpuščen iz zapo-' rov, se je izdal za Silbermana iz Ptuja. Silberman. ki je čvrst in še zelo dobro ohranjen starček male postave in kri govori razen slovenščino in .nemščine tudi mad-zarsl'i, je pri sodni ji trdil, da jej TP let istau*, brezposeln pleskar ; židovs*ke vere, rwlom iz Stranbin-! na Bavarskem, najden ček. ki ne po;2ia staršev niti po nmemi, ril je večinoma življenja prebil na Hrvatskem v Srbiji in Bosni. Razen v Ptuju še baje nikoli n» bil kaznovali- Radi beraeenija je bil obsojen na <1 va dni strogega zapora, nato pa predan poliiciji, da ga pošlje v domovinsko občino. To pa ne bo lahko delo, ker "Silberman" pristojne občine sicer sam ne pozna in je gotovo tudi v njegovi avtobkwrrafiji mnogo fantazije. Pod vinotočem. V Grajski vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu je popivala vesela fantovska družba, med njimi 19 letni hlapec Ivam Parfant. "Ko mu je vino že preveč stiopilo v glavo, je začel sitnariti ter žugati z nožem svojemu vinskemu tovarišu Plečniku. Komaj ga je ta vprašal zakaj ga hoče z (nožem, ga je tudi že sunil v prsa ter ga težko poškodoval. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal obtoženec, da je dražil Pečnik radi neke ženske ter ga spravi ji v jezo, katero bo sedaj lahl^o ohladil v 6 tedenski poostreni ječi. Rodbinska tragedija v Trnovčah pri Lukovici. Te dni sta prišla posestnik p. d. Godinorvc in mjegov sin, ki se je pravkar vrnil od vojakov, iz sejma v Mengšu v Troovče pri TvukJoVicri i precej unijama domov. Že med potoma sta se prepirala. Doma se je spor Se poostril, nakar je odšel sini k svojemu dekletu- Čim pa se Je povrnil do- I Peter Zgaga Iz Pariza poročajo, da sta Italija in Jugoslavija sklenili pogodbo, ki je v gotovem oziru vojaškega značaja. Obe državi sta izjavili, da ne-liosta druga druge napadle, češ. da je to najboljše sredstvo za svetovni mir. Jugoslovanska armada in laška armada se torej že vsaj toliko Časa, dokler bo pogodba veljavna, ne bosta udarili. Prebivalci na meji. se bodo morali zadovoljiti z manjšimi žrtvami. Slovenci bedo tupatam ohladili kakega fašista. Italijani pa kakega jugoslovanskega financarja, ki se bo klatil v bližini meje. * Na ta način bo medsebojno razmerje najboljše vzdržano. Na ta način se bo z malenkostnimi slučaji in primeri izražalo prijateljstvo dveh sosedov. ★ Katoliške škofije so izdale značilno odredbo. Vsaka katoliška publikacija, vsak molitve.nik in vsak katoliški pamflot. bo moral biti zanaprej opremljen z unijskim labelom. To so izsilili od škofov stavci, ki so člani verskih občin oziroma k a t o 1 išk i h organizacij. Velika večina katoliških tiskarn ■ doslej ni hotela priznati unije. Delavci so se morali zadovoljevati z nizkimi plačami in z zatrdilom, da delajo za dobro katoliško stvar. ★ Sorodniki so tisti ljudje, ki ugibajo, kam obrneš denar, katerega zaslužiš. ★ Včasih so matere p ^jubljale svoje hčerke za lahko noč. Sedaj je ta prelepa navada že precej izginila. Materam se namreč ne ljubi več tako dolgo čakati, da bi se hčerke vrnile zvečer domov . ★ Domačo trgovino je treba podpirati — to je ge-lo, ki -e ga drže ugledni ameriški trgovci. Tega mnenja so tudi butlegarji. Butlegarji so odločni nasprotniki vseh, ki vtihotapijajo žganje v Ameriko. ★ Mlada Julija se je torej vrnila domov. Zahrepenela je bila po moški obleki ter se v tej obleki deset dni klatila naokoli. Rekla je. da j<* bila moška obleka že od nekdaj njen ideal. Svet se je res. na jrlavo postavi'. Kolikor je meni znano, ni bil dosedaj ideal ženske moška obleka. Njen ideal je bil tMo. kar je v moško obleko oblečeno. ★ Ameriški narod ima sedaj t»*i pred se d n k e kandidat e. La Follette obljublja, da bi se njegovo izvolitvijo začela novi. doba v ameriškem življenju. Coolidge prisega, da ni bilo ame riškemu narodu še nikdar tako dobro kot mu bo v slučaju, če njeg?i izvoli. Demokratski kandidat se zaver-ja, da bo edinole demokratski predsednik najboljša jamčevina za prosperiteto. Zakaj troši ameriški narod te?-ke milijone za volilno kampanjo? Vse tri. La Folletta. Coolidge-.'' in Davisa naj postavi v Belo hišo in naj jih prisili, da bodo vsi trije do pieice izpolnili svoje zadane obljube. ★ Ko bo izbruhnila prihodnja vojna. naj ljudje enostavno zahtevajo. naj gredo na bojišče tisti gospodje, ki so iznašli strupene pline in hudičeve žarke. Potem bo menda mir. ★ V Rochester. New York, so v neki tovarni izdelali fotografični aparat, ki ima samo tri četrtine inča v premeru. Tri take aparate ima lahko človek v ziprti pesti. Kot se sliši, je pater Koverta že naročil to majčkeno fotografično stvarco. j Z aparatom namerava fotografi-k rati število svojih pristašev in naročnikov. Požar na Teznu pri Mariboru. Te din i je izbruhnil požar v poslopju posestm'.ka Podlipnika na Tezneni pri Mariboru, kateremu je do tal pogorelo gospodarsko poslopje s senom. Dali j ni požar so omejili na Ihee mesta došli gasilci. Sumijo, da je bil ogenj podtakni jen. Dr. Rosina nevarno obolel. Starosta mariborskih Sloven-| eev. odvetnik dr. Fran j o Ko-ma je težko obolel na sladkorni bo-i lezni in se nahaja že nekaj dni v ljubljanskem Leonišču. I Priporočljiv žinvinski mešetar je Aaiton Sket. 24 letni delavec v K ostri vrni ci. Obdolženec fje pomagal gnati nekega nov. ki biva s'.eer »/:*tia-!ino v Monakovem. l\safelj! obišče vsa večja mesta naše dr-j zave, ker se nahaja na na učnem I potovanju. : Misija danskih novinarjev v Nišu V Niš sta dospela dva danska novinarja, ki se med drugim tudi jako zanimata zn grozodejstva. ; ki ^o jih izvraili tamkaj Bolgari i nad Srbi za časa voj-ne okupaci-! ie. Rezultate an uta^e Ix .sta no-i vinarja objavila v danskem časo_ S pi^ju- Spominska plošča Principu. Sarajevska Orjuna je skleni -la da postaji spominsko f>lošeo Principu in njegovim tovarišem. I t I -'o dali svoj;-4 življenje remesti i/. Subotiee v Novi S;:d. Znam novosatlski bogataš Atanekovič je namreč že pred 50 let,i zapustil velike »ai meder-i' ■ pravne fakultete v Novem Sadu. Zdi se. da je ta" načrt izvedljiv. ker se Snbotica »ie protivi pr. me-.tvi. zalit« va pa, da se ustanovi tamkaj poljedelska fakulteta. Pričakovati je. da bo kmalu pi-išlo do definjkt.ivnega sporazuma. Muslimani zahtevajo turški jezik v šolah. V i kmferetnei mus-limanov v -Tužni Srbiji, kateri je prisostvoval tudi načelnik ministrstva pras^-e-te Stevo Markove, je bilo sklenjeno, da naj se v šolah uvede turščina kot učni jezik in da naj bodo veroučitelji Turki. Razen t"ga so Turki zahtevali, da se list a novi več turšk.h srednjih šol. Vlovljen ogromen morski pes. Dne 8. ekt. so ribiči v bližani otoka Krka ujeli ogromnega morskega psa, ki je bil ."» ni pol mo_ trt v dolg. težak pa dve tomi. V želodcu so našli kožo n del glave z dvema rogovoma ko^liča ter dele tirna, ki j1 sodee po kosteh, moral biti težak vsaj 50 kji- ^Morske. >i<\ psa so s pomoč jo velikega čolna dovedli v Ink o Sušak, kjer je bila komrsijomelno ugotovljena nje sova vrsta. Priporočljivo je, da nam pošljete VAŠE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na "Special Interest Account99 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vasa zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82!!Cortlandt Street, New York, N. Y. iwiK an* Publish«* By Mjf ilia Publishing OoBfUf IA Corporation) FWAWK lAKiaH, ProoKawt _ LCOI« »KNKPIH. Twiwnr Pico* mf Buolnooo of tli« Corporation an* Adfrmn of Atoovo Offlaorai m Cortl«n#t troot. »orough of Manhattan. Now Vorfc City. N. Y. « • L A • NARODA« _(Voieo of tho Pooplo) _ _laaiio* iwry Pay Excopt _>undayo an* HollOay. Ka Balo tata volja I lot aa Amorlko ,Zm Now Yorft mm oolo MM cmk?.. 9TM la Kaaa*a .............. M.Oflj Za pol lota ............................WJO Ka N> MM ...............»IS.ec Za Inozemstvo aa OOM MM ..ri... tT.M SCa IM1 MM .w^rr....tl.BO'za pol lota —........................M.iO »uboertptlon Veariy X.M_ ___AOvortlsoment on Aareomfnt__ »Clao NaroOa" Izhaja vaakl dan IxvzemU nodolj In »raanlfcoo._ Ooytal. broa podplaa la ooebnootl a« ne prlobčujejo. Denar naj ao Masovolt »o-■Uatt po Monoy Ordor. Pri aprcmembl krajb naroCnlkov, proolmo. da ao Baa tudi prollnfl fclTallieo nana nt. fla hltrelo najdomo naalomlka._ " O L A • NARODA" ■ mVoMI Ctroot, BorouflH of Manhattan. Nov VoVm» HL V.. Toloahono: Cortlandt 2871 mov k večerji in ?o(lel za mizo, je očo link rat potegr^'d iz žepa samo-lci'e.s. Xanieritl fra je uaraAinosi: na sinovo g'lavo in Mpvožil. Kroglia je šla mladeniču skozi obe senei in je bil na mestu mrtev. Kaj je bil vzrok očetovemu dejanju šc. 7ii pojasnjeno- tjlas naroda, 24. okt. 1924. Zagonetno, toda resnično. Hohštapler Argossy. L Iz gotovih razlogov smo prisiljeni nekoliko izpremeniti imena glavnih junakov v naslednji povesti. a nekateri naši čitatelji se bodo gotovo še spominjali, kako so .se te osebe v resnici imenovale. Ni še namreč poteklo mnogo časa odkar so se za vršili naslednji dogodki . . . Takrat se je pojavil v madžarski koloniji na gornji iztočni strani v New Yorku človek, ki je na-j pravil s svojo po»tavo ter svojim nastopom velik utis. Imenoval se j.- grof Honved. bil širokoplec in visok, star^nekako štirideset lc>. Bil je vojaških kretenj ler nosil svet.o siv klobuk. Imel je drzn« privihane črne brke in lepozveneč glas. Bilo je par let pred uveljavljanjem prohibieije in grof Ilon-^ ved je bil vedno bogato založen z] denarjem, kadar je prišel v kavarne, vinske kleti in sliene prostore. liil je skrajno zabaven človek. Ob njegovi mizi so >e zbirali sinovi Ar pavi a in o že davno preko vojaško-ob-vezne starosti. Drugi mlajši ljudje -O tudi sklenili ostati v tej deželi. Kje pa bi bilo mogoče najti M a Ižara. kojega srce bi ne pričelo hitrejše utripati, ko se spomni zma goslavnih dejanj svojih pradedov? Kadar sliši. da bo boj za prostost Madžarske kmalu obnovljen? Ali !>o sedaj. ko se mu tukaj dobro »rodi. pozabil na tlačene rojake v stari domovini? Tako je govoril z ognjevito navdušenostjo. sedel nato za klavir ter pričel igrati stare bojne pesmi. Vsi navzoči so skočili s svojih sedežev ter pričali peti. Ženske pa sr> v "olzile. ko >o se spomnile slav-i ti.h stoletij madžarske zgodovin*-ter jarma, v katerega >o Madžare vpregi i llabsburžani. Ko je od spel o navdušeno razpo-j 1 oženje do viška, je ]xtegnil 'grof* j iz svojega žepa debelo bilježuieoi ter pričeli vpisovati imena in naj slove navzočih rojakov. Par dni pozneje je dobil vsaki od njega pismo, okrašeno z madžarsko zf-. stavo, ki je pripovedovali o organizaciji velike, celo Madžarska ob-j -segajoče madžarske družbe v Ani« - I v „ riki. Članarina je bila določena n-» ; dva dolarja, kateri z m; se k bo pred.; stavljal majhen del velikega skla-! da. katerega se bo zbralo za F:-! naneiranje revolucijskih načrt o v madžarskih patriotov. Pošta, katero je pričel dolivati j "grof", je bila z vsakim dnem ^ večja. V celem je spravil $50.CC0. ^ predno je sklenil posloviti se po francoski, d očim je približno 2"» tisoč Madžarov v New Yorku za-j sledovalo vsaki dan kabelska poročila iz domovine. Ljudje pa so' bili grozno razočarani, ko niso či-tali ničesar o izbruhu kake revu-iuje. Precej časa je trajalo, da se jim je pričelo svetlikati v bfuj licah. da so bili osleparjeni in daj je njih lepi denar za vedno izg:-j nil v nenasitnih žepih "grofa"*. ★ Dr. Max Argossv je nosil velikanski kalabrezar na glavi, katero so obdajali gosti črni lasje. Imel je dolge, črne brke, navihane na koncu, črne oei in sonoren glas. Izvanredno prepričevalno se je glasilo, ko je pripovedoval, kako izvanredno ljubosumni so ameriški -zdravniki na njegovo kirur-gično umetnost, kako se jim je po-s-rečilo očrniti ga. da ni mogel izvrševati svoje prakse' in kako je porabil ves denar, katerega je prinesel s seboj iz starega kraja ter se mora sedaj preživljati kot zavarovalni agent. Ali bi se milost-ljiva gospa mogoče ne zanimala za življensko zavarovanje ? Ali mogoče za zavarovanje proti požaru ali nezgodi? Kako lahko se ji pripeti kaka nesreča . . . Dr. Argossv je skušal pridobit, le ženske. Temne oči. drzne brke. lepa postava in sonoren glas. — \>e to mu je zajameilo uspeli. Bil je uspešen. V Newarku. N. J., se je seznanil z Mrs. Amjindo RcilscIi. Bila je obilna ženska, z dvojnim po-bradkom ter mogočnimi prsi. Obžalovala je. da je gospod doktor prisiljen prodajati zavarovalne police. Kljub temu pa jo je to veselilo. kajti drugače bi se nikdar | ne seznanila ž njim. s tem Ijubez-njivim in postavnim gospodom, ki je popolnoma izbrisal iz spomina njenega pokojnega moža. Dr. Argossv je pogosto prišel k ženski. Slikal ji je prednosti zavarovanja za življenje. Pri vsakem nadaljnem obisku je ostal dalj časa in konečno ji je gladil delude prste, posute z demanti ter ji pripovedoval. da potrebuje ona v veji meri zanesljivega branitelja kot pa življensko zavarovanje. Tako sta posedala v sprejemni sobi Mrs. Reusch ter zavživala sandwiehe ter dobro pivo in sem patam kak po ž ire k žganja. Sem-patam je bilo čuti iz drugih sob in nadstropij hiše čudne glasove, ki so spominjali na evilenje ali sto »kanje otrok. V takih slučajih st je Mrs. Reuse h za par minut o prh vičila pri lepem doktorju ter izginila. Kanalu je bilo čuti podvojen', kričanje in često tudi udarce, na kar je stokanje utihnilo. Mr-. Reusch se je na to vrnila k doktorju s prijaznim smehljajem. Mrs. Reusch se je namreč pr»-čala s takozvano 'otroško farmo'. Dojenčke in majhne otroke do petih lett. so privedli k njej in nekateri otroci so bili celo rojeni v n jeni hiši. Imela je dobičkanosne slike z nekim pogrebnikom. ki ji d bavljal male. bele krst ice . . . Že leta in leta se je pečala Mr-. Reusch s tem poslom. Nekateri o-:roei. bolj srečni kot ostali, so l»il« adoptirani in nadaljni izročeni sirotišnicam. ker 11*1 nikdo plačeval zanje. Zopet drugi pa so zapustili hišo v belolakirani kočiji in njih dušice so odplavale v kraljestvo, iz katerega ni nobenega povratka. j Marsikateri družinski škandal i je prikrila ta hiša. Mrs. Reusch p;, j je postala pri tem debela in zr» dil se tudi njen mošnjiček. kar je lobro vedel gospod doktor. Nekega večera jo je konečno prosil za •"•ast. da jo ščiti s svojima močnima | rokama in ona je ponudbo z ve-I sel jem sprejela. ★ i Par mesecev pozneje pa je no-; rela Mrs. Reusch kot divja ter k!i-| cala policijo. Rekla je, da je go spod doktor slepar, lažnjivec, tat , Kaj je storil ? — Poročil se je z menoj. — ihtela. — Odpotovala sta v Phila-delphijo. ker je imel on tam starega prijatelja, duhovnika, ki bi naju poročil. Prijatelj naju je poročil v hotelski sobi. Videla sem licenco. Vrnila sva se v Newark v mojo hišo. Pili smo sekt. Sla so.m v banko. Dvignila sem ves svoi Jenar. v celem štiri in dvajset t:-soč dolarjev. Rekel mi je. da bova kupila lepo posestvo na deželi kjer bova lahko imela trikrat tol -ko otrok. On bo doktor, jaz pa ba biea. Tam bi tudi lahko skrbel'! za bogate bolnike ter zaslužila dosti denarja. Rekel mi je. naj se takoj napotiva tjakaj. — Dala sem mu denar. Spravil me je na prevozni čoln. Rekel m> je. naj počakam za trenutek, d? bo pokatiil v moškem oddelku cigareto. Čoln se je od peljal. Do speli smo v New York. Sedela sem mi čakala. Njega pa ni bilo od nikoder. — Moj denar je izginil. — je stokala, — in ž njim vred tudi moj Bratje. x to jaz pričam = "Star sem šestdeset let in kadim cigarete nad petinštirideset let. Eesnično rečem, da še nisem dcdbil cigarete, s katero bi bil tako zadovoljen ket s HSLMAE." 20 HELMARS stane le par centov več kot zavoj navadnih cigaret, toda HULMAR cigarete vsebujejo čist turški tobak, dočim vsebujejo druga cenen in mešan tobak. HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatijah, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške« IzdelovnVi prvovrstnih turških hi e^ijuv.nsfcih cigaret na svetu. BOJ&IZS cflCcvZO nakit. Demanti in biseri, moja ura. zapestnice in drugo. Petnajst tisoč dolarjev sem plačala za nakit . . . V .se to je vzel s seboj go-sp .1 doktor, ta lump. 1a slepar. Mrs. Reusch se je onesvestila. Seveda s,- je takoj izkazalo, da tii Mr-. Reusch prava žena Argos-sy-ja. Licenca je bila sleparinja lu duhovnik v Philadelphia! je bi! sozarotnik gospoda doktorja ter ;ii imel nobene pravice, izvršiti poroke. Kljub temu pa je imela policija s; !aj na,b»go najti moža. ki je izginil s prevoznega čolna ■> Š24.000 v gotovini ter s .flo.OOO vrednim nakitom, ki je bil las? Mrs. Reusch. X- \rvor.ški policijski detektiv j McCoy, kaferemu je bila pover-! jena ta naloga, je kmalu .spoznal.i la bo njegova potrpežljivost izpostavljena težki preizkušnji. Naj. prvo si je priskrbel pri zavarovalni družbi, pri kateri je bil nastavljen "gospod doktor" domači naslov ter ti zore e njegove pi-a-( ve. V njegovo veliko presenečenje ni biL naet izvedeti. da se Argossv in njegovi žena ne mudita več tam.- r 'Poteklo je več dni predno je zasledil McCoy špediterja, ki je iz-I vršil selitev in nato se je napotil j z novim naslovom v Bronx. Tam j je našel prvo r« suičuo sled sle-; parja. 1 "Gospod doktor" je bil napravil velik utis mi hišnico apartment hiše. neko Mrs. Blati. Od te je izvedel detektiv, da sta "gospa h; gospod doktor" najela stanovanje šele par dni pred oropanjem .Mrs. Reusch. \ — Peklenski dečko. — je rekla 'Mrs. Blau. — Zna loviti ženska srca. Pomislite, pred par dnevi sem bila v stanovanju ter čula. ka-i ko je pripovedoval svo ji ženi o ■ veliki, debeli ženski, ki je zaljubljena vanj ter ji pokazal demai t-; ni prstan, ki je visel na njegovi verižici. Nato je pripovedoval, dr dvori debeli ženski in da jo bo pustil. kakorhitri jo bo zavaroval za 5=23.000. Slišati bi morali, kako >e je "gospod doktor" smejal. Tudi njegova žena se je smejala. Dobro ■^e ji zdi. če vleče druge z i nos i V svoje veliko razočaranje p;; je izvedei McCoy, da je parček zopet < dš:el ter .-lavi! svoje pohi štvo v -kiadišče. kojega naslov je -Mrs. Blau navedla. Tam <0 mu sporočili, da nima nikdo tan; spravljenega pohištva z imenom Argossy. Opis moža. katerega je dal detektiv upravLte'jn skladišča pa je prepričal slednjega, da je bil 1a mož res v.skladišču, in da je navedel ime Maks Hon ved ter da je plačal vnaprej za eno leto najemnino. Iz sporočil Mrs. Reusch in Mrs. Blau je spoznal McCoy, da je Ar-?ossy Madžar in sklenil je poiz-• vedovati v madžarski koloniji me- sta, kajti bil je prepričan, da ni iskani zapustil mesta. Ko je pričel povpraševati po nekem možu, po imenu Argossv. so vsi zmajevali z glavo, a ko je omenil ime Honved. so se zaiskrile oči vsakega vprašanega, in pesti sa se stisnile. Da. to je Ilonvend. slepar, izdajalce. laži-patriot. ki je izginil z dva-dela rs k i m i bankovci, katere je dobil za stvar prostosti domovine... Eden teh Madžarov je potegnil iz predala sliko neke domoljubni skupine, v koje sredini je stal "grof Honved". McCoy je vzel siiko ter jo pokazal Mrs. Reusch in Mrs. Blau. Nobenega dvoma ni bilo. doktor Argossv in "grof' Honved sta bili ena in ista oseba V zločinski galeriji je dovedla -lika 411» nadaljnega razkritja. So glašala je s sliko nekega moža. k je presedel večji del petletne kaz ni. ker se je izdajal za duhovnika er tako našemljen oškodoval šte vilne za večje svote denarja, bajt v dobrodelne svrhe. v resnici pi 'it svoj lastni ž(-;i. Takrat se je ii-tMioval "pastor 1'ritz Traub". Nato pa j,' ugotovil McCoy, iz sodnijskih aktov ime nekega zna neka kriminalnega zagovornika ^ Ne Vorku. ki je zagovarjal takrat " 'pastorja Trauba *'. Na vsakem naslovu, na katerem je iskal McCoy 11 on ved-Ar-iros-v ja >e je imenovalo tudi ime Grossberga. Gros^bcrg je stanoval pri "gospodu in gosp.-j doktor" ter je bil brat žene. Prišel je v tež-koče radi majhne tatvine, izvršene v garaži, v kateri je bil zaposlen ter bil aretiran, a izpuščen s suspendirano sodbo. Dobil je dovoljenje za potovanje na za pad ter je redno obveščal oblasti o svojih korakih. Odvetnik. ki je zagovarjal Grossbcrga. je zagovarjal tudi "pastorja Trauba". McCoy ni niti male dvomil, da je užival odvetnik polno zaupanje hohštaplerja 'n dii je bil ž njim v zvezi. Na pomoč so bile poklicane poštne oblasti in nadzorovalo se je korespondenco. Kmalu so našli pismo, katero je naslovil Gross-'oerg na Iionveda preko odvetnika. ki je branil oba. Odvetnik je vsled tega očividno vedel, kam mora izročiti pismo, naslovljeno na Iionveda all Argossy-ja. ven-lar pa je bilo brez smisla nadzorovati pošto odvetnika, ker si j«. Honved brez dvoma nabavil novo :nie in da j" dobival vsa pisma v novi kuverti in z novim imenom. Razkrili -o pismo, naslovljeno na odvetnika, s pisavo Hon veda. a poštni inšpektorji niso imeli pravice odpreti to pismo. Konečno se je odločil McCoy za drznil čin. Govoril je s superinten-lentom poslopja in ko je odvetnik nekega večera odšel ter ni bilo nikogar v uradu, je splezal McCoy v urad odvetnika, v pričakovanju, da bo našel pismo Iionveda na pisalni mizi odevtnika. Ko je stal Me Coy pred pisalno mizo, so se odprla vrata in vstopil je odvetnik. Bil je skrajno ogorčen. čeprav se mu je McCoy predstavil. Detektiv pa se ni dal ustrahovati. — Nobene pravice nimate ščitili tatu. — je rekel odvetniku. —-S tem posianete njegov sokrivec. '*elo kot odvetnik nrt smete prikrivati bivališča justičnega bc-gnnea. Odvetnik je bil dostopen argumentom ter izročil detektivu pismo Iionveda. Tekom prihodnjega popoldneva 'e bi! aretiran IIonved-Argossy-Traub 11: vožnji v Buffalo. Z £10,CO si je ravnokar kupil farmo ter sklenil, da ne bo v bodoče izvrševal nikakih sleparij več. temveč se posvetil sadjerejn in ko-košjereji. Me-.t o tega pa je moral romati v Sing Sing za deset let ★ Medtem pa se je pričela zani-nati policija v Newarku malo iolj podrobno za otroško farmo * d rs. R useh. Izvedela je kmalu, l.i je tam nastanjenih dosti otrok ""»rez vednosti oblasti in brez njih privoljenja. Sosedje so pripovedovali o Števili.;h pogrebih. Oblastvena preiskava kleti je spravila na lan dva kupa zemlje, v kojih notranjosti je bilo polno otroških ko-ti. Zaslišali so matere otrok, v ko- Nekaj o praznoverju Ali ste praznoverni? Kakšno vprašanje 1 Kdo pa ni praznove-renNe vi? Seve.da ste. samo primati nočete tega. Katero tisoč in tisoč praznove-| rij je vaše? To je odvisno od poklica. spola, narodnosti in tisoč drugih stvari in konečno od tega. katero praznoverje prihaja iz va-j .^e. otroške dobe in katero je po-j stalo v vašem življenju navidezno pomembno. Izprva navidezno, pozneje v resnici in konečno prisilno. Vi torej niste praznoverni. Prav nič vas ne briga, če vas sedi trinajst zii mizo: petek je za vas dan( kot vsak drugi in kaj vas briga, če se prikažejo pajki zvečer ali | zjutraj. Dimnikarje srečamo v Ev-j ropi pogosto na stopnjicah. mr-iisiii voz 111 v ve.emestu nieesar: neobičajnega in isto velj;i glede poročnega voza. jZakaj t»I vam ne želeli obilo sreče k levu. in kakšen opravek ima stara ženska, katero srečate, z zanesljivostjo puške ter z zajci, srnami in kljunači.' Enostavno smešno, da bi mogle take stvari uplivati na človeka. Tudi igralcu je vseeno, če mu želite dobrega uspeha v novi ulogi ali če mu želite, da bi s; zlomil nogo. Kakšen drugačen pomen imajo številke sedem in dvanajst, tri in! devet kot kaka druga poljubna' številka.' Absolutno nobenega.; Utrinjajoča se zveza vas presneto! malo briga in prav vseeno vam jej če ste bili rojeni na p-'! k t!i ne-' del j o. j Sivih mačk je dosti in prav nič ! posebnega ni. če srečamo tako. Ker je manj štiriperesnih kot tro-peresnih detidjic. ni to še noben vzrok, da bi morali smatrati za lobro znamenje, če najdemo štiri-peresno. Ali ste praznoverni? Kakšno vprašanje! Moderen človek vendar ni praznoveren. Nikdar ni>t< ; imeli sreče ali smole. -ie v poslu.' ne pri iskanju službe, m; v igri in ■ ne v ljubezni. Nobenih sreenih ] nerazno-j veren! Polaganje kart. vedeževa-j nje iz roke. vlivanje svincu. — ka-i teri pametni človek veruje v tak" stvari? Take stvari se uvranja šalo. mogoee po pun"*u na Silvestrov večer, a človeku je popolnoma vseeno, če se stvori svinec v vodi v blagajno, vence iz lavori-ke ali nagrobni križ. V resnici popolnoma vseeno. Mogoče pa vendar ne popolnoma. Bodite pošteni? Ali ste pra::-j noverni ? Ne? V resnici nikdar in J v nobeni obliki? Glede nobenega med tisoč praznoverij ? f Praznoverje živi. odkar žive 1 ju-! j d je na svetu. Živelo je v času. l.i ! ga označujemo kot temni Srednji likor so jih mogli najti in neki I nezakonska mati je povedala* da J je izročila dete Mrs. R; useh. d C je umrlo v njeni hiši ter bilo za-! Sopano v kleti. Deklica je dala 'oiibnici ves denar, ki gu je imel . da skrije plod svojega greha. Približno v istem času. ko je roma: Argr.ssv v Sing Sing, je nastopil.: Mrs. Retiseh sedem I i tno težko kazen V New Jerscv _ • ' 1 vek. v časih prvotnega barbarstva. Praznoverje živi med razborT-timj Kitajci, spretnimi -Taponei ter filozofično razpoloženimi Indijci. Praznoverje je doma med romantično razpoloženimi Slovani, nerodnimi Turki, mod skrajno praktičnimi Ameriknn-i. Angleži, kjer jima praznoverje stoHee na vseuči-11 ščih in laboratorije. Tudi murski n; ro 1. ki je romantično in ]>riik:ične razpoložen, je praznoveren. Mi s t praznoverni? Gotovo ste. Celo topko sj]'.ošteni, da to ]io-\>-eni odkrito priznavate. Da. vi imate neprijeten ■ bčuiek. če mam je za mizo določeno število trinajstega. Vrtali s:,. • • z levo nogo". kal::* ni Šlo vse popolnoma gladko. In vendar. Ni treba, da bi bil človek praznoveren. Covek j,- lahko v večji meri vcre;i k->t ]> 1 praznoveren. Vera je nadnaravno ali metafizično upravičena, a ima tudi nekaj metafizičnega, kar ni mo-go"-o prei-kati. Nikdo namreč ne more s popolno gotovostjo dokazati — kajti trditev še dolgo ni dokaz. — d;i je duša ali da 11*1 nobene. da je smrt konec vsega ali da ni. V tem tiči bistveni "1:1 neizbris-Jjivi razloček med vero in praznoverjem. Pri tem stojimo pred kom enimi in -kra.inimi konci stvari. pred nerazrešljivo uganko, a pri praznoverju ne pride vpoštev niti prvo. V veri lahko zasledimo smisel. v praznoverju pa kvečjem nesmisel. Edina resnična opora praznoverja je pomanjkanje misli, popolnoma nesmiselni nagon pn-uic-monja. Ta nagon posnemanja pa ima resne posledice in v najboljšem slučaju uničuje dobro voljo, uživanje življenja in družabna veselja. Navesti hočemo prav posebno čudilo primero iz zadnjega desetletja. Pred svetovno vojno so igrali v Evropi splošno skat, j Trije ljudje so sedli za mizo ter : pričeli igrati. Večinoma so igralci 1 kadili i:i nikdo se ni zmenil za to. če so si trije i-_rra!ei prižigali cigarete. Mitodke ali pipe z isto už:-galico. Med svetovno v >jno pa se je pojavilo praznoverje, da ima to za po>;edieo nesrečo ali cdo smrt. Ta prismodarija s.- jr razširila ]"» eeleja svetu in vsakdo. Anirlež. Nemec. Turk. Grk ali Rus je ugasnil uživalieo. če sta s,- je poslužila že dva ter prižgal novo. Marsikatera zabavit je za.stala iti marsikateri ilovtip je umrl na ustnih. Tisočkrat in tisočkrat je vrgla vojna svojo smrtno senco preko zabave. 1'žigaliea je širila temo mesto luči ter ustvarjala hladnost crroba mesto gorkote . . Kljub temu pravijo, "da gre v tretjič rado". Ali ste prazoverni? No, sem. V SPOMIN iimjt '.M ilragejra s(!j>ro«ra in očeta, ki je i':!, r.ktobra 1!>L'i} z;.]>ustil živ- Ijeiije. Odšel si neporabljen, mi te pogrešamo. Blag ti spomin ! Žalujoči ostali: Josephine Ambroi e i:i otroci. NAJVEČJA BIBLIJA NA SVETU cofvrioht.UHOIIIWOOO « UHDEHWOOD. N. v. Maine Bible Society se postavlja z bibli jo. ki tehta 88 funtov. Biblija je pisana ter jo je pisalo vsega skupaj 1607 oseb. Pisati sta jo pomagali tudi 92 letna starka in 7-lctna deklica, kateri vidite na sliki. t GLAS NABOPA, 24. OKT. 1924. Prosperiteta Gnatemale in Gabrerovo tiranstvo. Poroča Jack Starr-Hunt.' Manuel Estrada Cabrera, ki jej bil eelib dva in dvajset let diktator Guatemale, je umrl dne 23. J septembra v jetniški celici, v ka- i tero so pa zaprli, ker bi ga druga-, če ljudska množica linčala. Ca- j brera je drugi v velikem trikotu j latinskih Amerikancev, katere se označuje kot tirane, junake in domoljube. Ta trikot je sestavljen iz Porfirija Diaza. ki je neomejeno vladal Mehiki celih trideset let ter umrl kot izgnanec v Parizu leta 1917; Juan Vincente Go-meza. kojega ime je še vedno signal za tfTor v Venezueli in Ca-brere. kojega ra»c je bila uničena pred štirimi leti z uspehom zadnje revolucije v celi seriji revolucij. ki so 6e dogajale tekom cele njegove vlade. Estrada Cabrera je bil sin zelo revnih starišev in povest o njegovi mladosti je povest o požrtvovalni materi, ki je bila tako revna. da ni mogla plačati vstopnine za svojega dečka, da obiskuje ljudsko šolo. Kljub temu se je učil v majhni vasi Quetzaltenango sredi Sierras, kjer je živel, dokler ni pričel študirati prava. Dovršil je filozofijo in pravo ter takoj vstopil v aktivno prakso in politično življenje. Hitro se je dvigal od ene pozicije do druge, dokler ni postal v zadnjih letih devetnajstega stoletja državni tajnik generala Jase Maria Re i na Barrios, ki je bil na skrivnosten način za-vratno umorjen ter pusti! vrhovno silo v rokah Cabrere. Kakorhitro je bil v predsedniškem stolen, je Cabrera z izvan-redno pretkanostjo in silo ustanovil dovršen sistem kontrole, ki nm je ohranil vrhovno silo, ki -tovo so se pojavile posledice, če še špijon zapazil kako sumljivo frazo ali dvomljivo gibanje. Nekoč so odvedli v ječo duhovnika. ki je rekel v svoji pridigi: Narodi v rokah tiranov zgreše božjo pot V Guatemala City ni noben prodajalec časo.pisov glasno ponujal svojih listov, kajti klic dečka bi mogoče pomenjal signal za izbruh vstaje. Nezaupanje je vladalo celo med bratom in bratom, mecfr možem in ženo. Cabrera sam ni nikomur zaupal in lizuni niso dobili od njega ničesar. z izjemo sempatam kakšno kost. v obliki majhne službe ali koncesij. Njegov najbolj intimni prijatelj ter državni tajnik, general Orillano. je tragično zaključil svoje življenje radi prevelikega prijateljstva". Cabrera je bil zelo bolan in listi so pisali previdno o "majhni indispoziciji". Orillano ie rekel v nekem pogovoru : — Ce misliš. da bo potovanje pospešilo tvoje ozdravljenje, je tukaj tvoj brat Orillano. da prevzame tvoje posle za toliko časa kot se ti zdi primerno. Radi te ponudbe je Orillano izginil in nič več ni bilo slišati o njem. General Barillas, ki je bil preveč naklonjen Mehiki, je bil za-vratno umorjen v mAiškem glavnem mestu, natančno tri ure potem, ko je bilo tozadevno povelje izdano v privatnem uradu gua- temalskega predsednika. ★ Potom tajnega in originalnega sistem knjigovodstva, —'kajti Manuel Estrada Cabrera je bil izvrstne matematik, — je kontroliral sleherni cent v republiki. Vedel je vsaki dan sproti, koliko je šlo v posamezne departmente za trgovino, industrijo in poljedelstvo. Zakladnica je bila direktno pod njegovim palcem, in izvedel je za vse številke pri vsaki operaciji carinskih postaj. Nikdo. niti zaklad-niški tajnik, pa ni vedel, kako stoji republika v finančnem ozi-ru. Uradnikom je bilo dovoljeno videti le na razdaljo nosu in nikakor jim ni bilo dovoljeno razumeti več kot potrebno o tem. kar so delali. Inteligereo se je zat: ralo in radovednost kaznovalo Cabrera je lahko povzr-ed i»o svoji lastni volji padanje ali dviganje vrednosti papirnatega in kovinskega denarja. On je kontroliral vse trge. Trdi se. da je bil to vir velikega zaklada, katerega je nagromadil v svojih privatnih blagajnah. d oči m so finančni trari divje omahovali, navidezno brez vsakega pravega vzroka. Pod njegovo vlado, kot v Mehiki pod Diazom. se je Guatemala proevitala. Gradilo se je železnice. brzojave, šole, bolnice in vse te javne naprave so bile skrbno organizirane. Produkte dežele se je uporabljalo na uspešen način in strogo se je nadzorovalo socijalni dobrobit naroda. Njegova inozemska politika je bila prebrisana, skrbna in notranje obratovanje vladnih departmentov je bilo skrajno uspešno. Ko je bila otvor-jena velika Med-oeeanska železnica, se je mož. ki bi moral imeti otvorilni govor. na vse mogoče načine prizadeval najti nov način. kako proslaviti Cabrero. ki je bil direktno odgovoren za zgraje-nje te železnice. Hotel mu je dati nov priimek ter izjaviti nekaj, česar ni izjavil še nikdo preje. — Imenuj ga božanskega. — je svetoval neki prijatelj. — Tepec, ali ne veš. da so ga ' že imenovali tako? Tiran iz Guatemale ni izgledal kot tiran. Imel je majhno, skoro nežno lice. navihane brke ter globoko vdrte oči. Njegov obraz ni kazal potuhnjenosti. katero bi človek pričakoval pri njem vspričo špijonskega sistema, s katerim je vladal deželi. Njegovo družinsko življenje je bilo na tragičen način prekinjeno. Trije njegovi otroci so izvršili samomor. Svoji materi je ohranil spomin, predstavljajoč edino sentimentalnost. katere ga je bilo mogoče obdolžiti. Donja Joaquina, mati predsednika, imenovana vulgarno "La Culebrina" (Kača) je bila postava, ovekovečena pri usta novljenju številnih bolnic, šol, sirotišnic, pribežališč in sličnih zavodov, bogato založenih s skladi. Bal se je le dveh stvari — invazije iz Mehike in smrti. Iz stra- < hu pred nadvlado mogočnejšega •soseda se je razvilo njegovo trpko . sovraštvo, vsled katerega je pre- ( ganjal Mehikance v svoji lastni! deželi ter dal moriti svoje lastne pristaše, ker je domneval, da sim- j patizirajo z Mehiko. j Na meji med Mehiko in Guate-malo je ustanovil nepredirno mejo infekcije, z namenom gojene bolezni, da prepreči vsakemu Mehikancu in vsaki mehiški stvari prehod. Sovražil je Diaza, ker je slutil v njem sebi enakega in bal se je ambicije, vsled katere bi Me- J hikanec skušal omejiti njegovo' lastno silo. Strah pred smrtjo je napotil' Cabrero, da je videl vsepovsod j strup in bombe. Nekoč je bila za-' snovana zarota, da se ga umori z elektriko, spuščeno v vodo. v kateri bi se kopal. Ob drugi priliki so ga hoteli napasti na poti v senat in pozneje je streljalo nanj več kadetov njegove posebne častne straže. Ob neki drugi priliki je bila dinamitirana njegova kočija. Izbruhnilo je nebroj revolucij. Iz vseh teh neprilik pa se je rešil ali s pomočjo svojega perfektnega špijonažnega sistema ali pa z golo srečo in vsi -zarotniki so plačali s smrtjo svoje načrte. Nje-, govo posteljo so stražili noč in dan divji in praznoverni Indijan-j ci iz notranjosti Guatemale, kate-1 Dovolj vzroka za strah. Kako je bilo pri srcu angleškemu j grobarju, ko je videl v mrtvašnici tri mrtvece, katerih eden je pa še hropel in se premikal, j V znamenju alkohola. Grobar nekega londonskega pokopališča je zvečer, predno je legel spat, običajno vsakokrat še enkrat obšel mrtvašnico in pogledal dali je vse v redu. Nekega večera so ležali v mrtvašnici trije mrlnči, obsevani od plamena sveč, ki so obenem napolnje-ale prostor z zadušljivim zrakom. Grobar je našel vse v redu, oddajii se je zopet in kratko zatem legel spat. Nenadoma ga iz spanja zbudil strahovit krik. Grobar, misleč, da se je poleg pokopališča alji pri mrtvašn/ci komu primerila nesreča, je vstal, se oblekel ter s sve-tiljko v roki pregledal celo pokopališče- Opazil ni ničesar sumljivega,.makar je stopil v mrtvašnico. Ko je odprl vrata je presenečen obstal: v mrtvašnici je bila tema, sveče So ugasnile. Grobar je dvignfl svetiljko ter posvetil na mrliče. Lasje so se mu naježili strahu, ko je opazil, da dva' mrtveca ne ležita v krstah, nego sedita poleg; tretji pa je ležal nekoliko višje v krsti, se dvigal m padal in čuti je bilo neko hropenje. Grobar je »obstal kakor okamenel, končaio pa .se je otre-sel prvega strahu, skočil je na piano in bežal kakor bi ga gnale pošasti proti mestu. Ustavil se je brez sape na policiji, kjer je službujočemu uradniku lopisaP, svoj nenavadni doživljaj. Malo za tem je odšlo šest stražnikov v spremstvu grobarja in uradnika v mrtvašnico. Tu so naSJi vse kakor jim je opisal grobar: dva mrtve-1 ca sta sedela poleg krste, tretji pa se je dvigal in padal in slišati je biLo »klepetanje zob. j Stražniki so takoj stopili v akcijo; oba mrliča so položili zopet ,v krste f' Prožeti s čvrsto voljo, da osi-guramo splošni mir in varnost narodov, katerih eksistenca, samostojnost ali teritorij bi utegnuli biti ogroženi; priznavajoč solidarnost ki združuje člane mednarodne zajednice: potrjujoč, da je napadalna vojna vojna rušenje te solidarnosti in. mednarodno zločinstvo; želeč olakšati polno izvedbo sestava. navedenega v paktu Zveze narodov za mirno reševanje sporov med državami, in osigurati preprečevanje mednarodnih zlo-činstev; ter da se zmanjša oboroževanja držav na najnižjo mero. ki odgovara njihovi varnosti in proizvajanju mednarodnih obveznosti, katere jim doznačuje skupni postopek. so podpisani pooblaščeni v to svrho dogovoriti nastopne odredbe. Člen 1. Signatarne države se obvežejo, da bodo po svojih močeh storile vse. da se v pakt uvrstijo dodatki, ki odgovarjajo zmi-slu odredb, navedenih v nadaljnih členih. Potrebno je da te ustanove postanejo obvezne v uzajemnih odnosih od dne. ko ta protokol postane pravomočen. ter da bost:i skupščina in Svet Zvez«' Narod o v odslej pooblaščena izvrševati vse pravice in dolžnosti, ki jima jih priznava ta protokol. Člen II. Signatarne države so sporazumne, da se v nobenem slučaju ne sme nastopiti z vojno, ne 1 medsebojno niti katorikolt drugi državi, ki bi v danem slučaju prevzela vse spodaj navedene obvez-jnosti. izvzemši slučaj, ko se mora j? upreti napadu oziroma kadar delajo v soglasju s Sv. ali skupščino Zveze Narodov po ustanovah pakta in pričujočega protokola. Člen III. Signatarne države se obvežejo, da polnopravno in brez posebne pogodbe priznajo za obvezno jurisdikcijo stalnega narodnega razsodišča, ne da bi se kršila možnost, da vsaka država predoči omejitve, spojitve z navedeno klavzulo, ko pristopi k poseb nemu protokolu, pretolmačenem v dotičnem članku. Obrambni postopek. j < 'len IV. Signatarne države se podvržejo sledečemu postopku: ; 1.) Ako svet Zveze Narodov ni moirel rešiti spora, ki mu je bil predložen, tedaj se pozovejo i stranke, da sporno zadevo predložijo pravnemu ozir. obrambenemu postopku. 2.) a) Ako stranke to odbijejo. >e na prošnjo vsaj ene teh strank i sestavi odbor obrambenih sodnikov. Odbor se po možnosti sestavi v sporazumu s strankami. b) Ako v roku, ki ga odredi Svet. stranke ne dosežejo popolnega ali delnega sporazuma glede obrambnega razsodišča in glede postopka, reši vse nerešene točke Svet Z. N. Imenuje takoj po zaslišanju strank obrambne razsodnike in njihovega predsednika izmeti oseb. ki mu po svojem državnem pripadništvu. značaju in izkušenostjo nudijo največ jamstva sposobnosti in nepristranosti. 3.) Ako nobena stranka ne zahteva obrambnega postopka, mora Svet. Z. N. nanovo proučiti. V slučaju, da Svet sestavi izvestje. ki so ga soglasno osvojili njegovi čla ni brez ozira na glasove zastopnikov katere koli stranke, da se podvržejo rešitvi, ki ga priporoči Svet Z. N. 4.) V slučaju, da Svet ne more sestaviti izvestja, ki bi ga odobrili vsi člani izvzemši zastopnika katere koli stranke, se spor izroči obrambnemu postopku. Določi sam sestavo, kompetenco in postopek odbora obrambnih sodnikov ter ^e pri izberi obrambnih sodnika ozira na jamstva sposobnosti in nepristranosti. 5) V nobenem slučaju se ne more pretresati ponovno rešitev, ki 'je bila predmet soglasnega priporočila Sveta, odobrenega od an-| gažiranih strank. 6.) Signatarne države se obve-! žejo, da pošteno in verno prove-dejo pravne ali obrambne sklepe in da se podvržejo rešitvam, ki jih je priporočil Svet Z. N. V slučaju da kaka država ne bi spoštovala obveznosti in začela vojno, se proti njej lahko takoj provedejo sankcije. Člen V. Ako tekom arbitrarnega postopka ena izmed strank ti-di da se spor ali vsaj del spora tiče vprašanja, ki ga mednarodno pravo izključno prepušča kompe-tenei te stranke, tedaj arbitri s posredovanjem Sveta jZ. N. zahtevajo v tej zadevi informacije stalnega razsodišča mednarodne pravde. Mišljenje razsodišča je tedaj obvezno za arbitre. Člen VI. Ako je spor predložen skupščini Z. N. je ta za ureditev spora popolnoma kompetenten v i>ti meri. ki pripada Svetu, v koliko se tiče poskusa za pomirje-nje strank. Skupščina ne bi ute« nila doseči prijateljske rešitve: Ako ena izmed strank zahteva obrambni postopek; tedaj Svet sestavi odbor obrambnih razsodnikov. Ako nobena stranka ne zahteva obrambnega postopka, tedaj skupščina z istim pooblast:-lam kakor Svet ponovno prouči spor. Ako se rešitve, ki jih priporoči izvestje skupščine, odobrijo, važijo enako in imajo iste pravne posledice kakor rešitve priporočene z izvestjcin Sveta. Ako se ne more doseči potrebna večina, se spor predloži obrambnemu postopku. Svet pa samo uredi sestavo. kompetenco in postopek odbora obrambnih sodnikov. Obveznosti držav za čaGa obrambnega postopka. Člen VII. V slučaju spora med dvema ali več signatarnami držami so ostale signatarne države sporazumne, da niti preje, niti tekom postopka za mirno rešitev ne začnejo pojačevati oboroževanja ali vojne sile, ki bi utegnila izpremeniti položaj. Isto tako svrho vojne pomorske, zračne, ne provedejo nikakih ukrepov v industrijske ali ekonomske mobilizacije. skratka nikakega koraka, ki bi spor zamogel poostriti ali razširiti. Soglasno z odredbami člena 11. pakta je Svet dolžan proučiti vsako pritožbo držav, angažiranih pri sporu, glede kršitve navedenih obveznosti. Ako Svet smatra pritožbo za sprejemljivo, mora po uvidevnosti v najkrajšem času prirediti anketo in preiskavo v eni ali več državah, ki so angažirane. Ti ukrepi so odrejeni samo za to, da se olajša rešitev sporov, nikakor pa, da bi prejudicirali rešitvi s«r-mi. Ako se povodom teh anket rn preiskav izsledi kakršna koli kršitev odredb prve alineje tega člena, je Svet dolžan pozvati di-žavo, ozir. države, ki so se pregrešile, da stanje reparirajo. Ako država odnosno države, ki se jih to tiče. ne ustrežeju temu pozivu, tedaj Svet proglasi te države krive radi kršitve pakta ali pričujo-jučega protokola, in mora sklepati o ukrepih da se okolnosti, ki bi zamogle ogrožati svetovni mir, čimprej spravijo s sveta. Pri pro-vajanju tega člena sklepa Svet z dvetretjinsko večino. Člen VIII. Signatarne države se obvežejo, da se ne bodo lotile nikakršne akcije, ki bi se mogla smatrati kot grožnja z napadom na kako drugo državo. Ako je katera signatarna država mnenja, da druga država vrši vojne priprave. lahko to sporoči Svetu Z. N. Demilitarizirane zone Clen IX. Ker eksistenca demilitariziranih zon zamore omejiti napade, se priporoča ustvarjenje takih zon. Demilitariziranje zone. ki že postojajo na osnovi izvest-nih pogodb ali sporazumov, oziroma one, ki se bodo v boŠoče ustvarile sporazumno med državami, se lahko stavijo pod začasno ali stalno nadzorstvo, ki ga odredi Svet na prošnjo in na breme ene ali več sosednjih držav. Kdo je napadalec? Sankcije. Člen X. Napadalec je vsaka država. ki se posluži vojne v svrlu? kršitve obveznosti, določenih v pa ktu ali pričujočem protokolu. Kršitev statuta demilitariziranih zon se enako smatra za posluževali je vojne. Ako se sovražnosti otvori-jo, se smatra za napadalca, ako Svet ne odloči drugače: - 1.) Vsaika država, ki se ne mara podvreči proceduri mirne rešitve. določenih v členih XIII. in XV. pakta in izpopolnjene s tem protokolom; dalje država, ki se ne mara podvreči razsodbi ali pa obrambni ugotovitvi ali pa soglasnemu priporočilu Sveta: nadalje država ki noče upoštevati soglas-snega izvestja Sveta, sodnih sklepov ali pa obrambnih ugotovitev, ki ugotavljajo, da se spor med njo in drugo sprto državo tiče vprašanja. ki ga mednarodno pravo prepušča izključno kom pet ene i te dr-; žave. Vendar se v tem slučaju j smatra država za napadalca le tedaj. ako v naprej ni predložila -zadeve Svetu ali skupščini Z. N., soglasno z XI. členom pakta. 2.^ Vsaka država, ki prekrši nekatere provizorne ukrepe določene od Sveta za trajanje obram-i bnega postopka. Ako Svet ni utegnil v najkrajšem času določiti napadalca, mora sprtim strankam predpisati premirje. Vsaka sprta stranka, ki je premirje odbila ali pa kršila njegove določbe, se smatra za napadalca. Svet zapove sign a tarn im državam takojšnjo uporabo sankcij proti napadalcu, vsaka signatar-na država pa je od te«ra časa n pravičena izvrševati pravice so vražne stranke. Vzajemna pomoč signatarnih držav. Člen XI. Čim Svet Z. N. signa-tarnim državam da nalog, določen v zadnji alinej! X. člena t?ga pro tokola. iter obveznosti držav, v kolikor gre za vsakovrstne sankcije. postanejo takoj pravomoč:n. in se zamorejo takoj izvršiti proti napadalcem". Signatarne države prevzamejo individualno in kolektivno obveznost, da bodo podprle napadeno ali ogroženo državo in da si bo lo nudile vzajemno pomoč z ugodnostmi ter v zajemnimi izmenjavami, v kolikor se to tiče oskrbo v a nja s sirovinami in vsakovrstno hrano, kredita, prometa in tranzita ter da bodo v to svrho storile vse, da se ohrani varnost kontinentalnih in pomorskih poti. Ako sta obe sporni stranki na-padalki. tedaj se proti obema izvršijo finančne in ekonomske sankcije. Ekonomske in finančne sankcije Clen XII. Glede na složenost po gojev, pod katerimi utegne biti Svet Z. N. poklican izvrševati funkcije, tičoče se gospodarskih in finančnih sankcij, ter določevanja jamstev, ki jih ta protokol nudi sign a/t a rn i m državam, pozove Svet takoj ekonomske in finančne organizacije Z. narodov, da proučijo in sestavijo izvestja o u-krepih. ki naj se podvzamejo v svrho provedbe sankcij ter dispozicij ekonomske in finančne kooperacije. Na osnovi teh informacij odredi Svet potom svojih organov: 1.) Akcijske načrte določena za provedbo ekonomskih in finančnih sankcij proti državi na-padalki ki je napadena in različnimi državami, ki stopijo na pomoč ter poroči te načrte členom Zveze narodov in ostalim signa-tarnim oblastim. • ' Vojne, pomorske in zračne sankcije. Clen XIII. Glede na vojne, pomorske in zračne sanikcije se Svet pooblašča k sprejemanju obvez držav, ki odrejajo v naprej vojne, pomorske in zračne sile, s katerimi bi te države zamogle takoj stopiti v akcijo, da osigurajo izvedbo obveznosti, nastalih v tej zadevi iz pakta in pričujočega protokola. Čim je Svet izdal sig-natarnim državam poziv, lahko te države odpošljejo svoje vojne, pomorske in zračne sile na pomoč dr ' žavi, ki je posttala žrtev napada. Stroški sankcij. Člen XIV. Edino Svet ,Z. N. je upravičen proklamirati, da se izvajanje sankcij ustavi in obnovi normalno stanje. Clen XV. Da ust režejo duhu tega protokola, so se signatarne države sporazumele, da stroške vsake vojne, pomorske ali zračne operacije, pod vzete pre "i na;vi.!al-eu v smislu odredb n-ga k >la kakor tudi celotno ma;erij.ln'.» "' odo. nastalo z operacij: m' .>l„>h strank, naknadi država napa laika do skrajnih mej -vo:" \ nosti. Dolžnost nečlanov Zveze narodov. C"en XVI. S'gna1 arne ? soglašajo, da se v slučn "H med eno ali nekaterimi držav niso podpisale pričujočega ]>r * > kola in niso včlanjen" v Zv *zi narodov, pozovejo nevčlanjene države. da se podvržejo obveznos tim. ki so jih sprejeli si'jn-i! protokola v svrho mirne rešitve. Ako na ta način pozvana drž. sv.» odbije dotične pogoje in o'<\ • r> sti ter začne vojno proti :: tarnim državam.,se proti ni--' -m . r»*:o uporabiti ukrep: XV! . « pakta Z. N.. kakor >o do'.o" • t-' tem protokolu. Konferenca za rnzoroižits". 1 Člen XVIi. Signatarne drŽave se obvežejo, da se !"> :■> ud. '■■/.--■ le mednarodne kon!' tck •■> onie-1 jitev oboroževanja, ki jo skl'frt: Svet za 1.1. junija T9'J">. v X •!>"-vi. Vst> c>xtali> države. bod:<: "'r>-nice Zveze narodov ali r. ■. bodo enako pozvane na to kf^dVre?: -<\ Zal skli-anie ko-dVr-v-Svet pripravil splošni pro;:-znižanje in omejitev ob. - v -nja ; program b-> predloži! renči, a ž i- tudi č:m p~'*j s-- >r ":1 poedinim vladam, nn.ik? ->•• tri mesece prod prvim sestrtnkovi. Tolmačenje protokola. i 1 Člen XVIII. Pov-r- 1. kjer >.• navaja sklep Sveta Zveze tiaro 1 >r mora pojmovati 1ako. da uda- zastopnikov spornih -t ran k t..- up!'-va na določevanje so-d sn*.-ti al' željene večine. Člen XIX. Vsak spor. k: -tolmačenje tega protokoli sr-predloži stalnemu medn.-ir; It ; v razsodišču. C.en XX. Izvzemši izrecno 7in vedena določila se ta protokol n* tiče pravic in do.žnosti ebinov Zveze narodov, v kolikor izvirajo iz pakta Z. N. Člen XXI. Ta protokol, čiirar -francoski vin angleški tek-.t .sta merodajna. bo ratificiran. Protokol postane pravomočen. čim se provede registracija, in čini koji-ferenca za razoroženje odobri načrt za znižanje oboroževanja. Nobena signatarna država, ki sr» po poteku roka. ki ga določi kon-ferepea. ne prilagdi odobrenemu načrtu, se ne bo mon-h) posluževati ugodnosti, izvirajofdh iz odredb pričujočega protokola. I --------- NAJNOVEJŠA IZNAJDBA. >"Orr*iaHT.UHO*HWOOO A.UNDERWOOO, H. Y. Lahko se reče, da bo v kratkem času obvladal radio ves svet. Dan zadnem se pojavljajo na tem polju nove iznajdbe in nova iz-popolnjenja. Konrad Schicker-ling iz Newark a, N. J., je pred kratkim iznašel takozvano "tubo, ki se nahaja v tubi". GLAS NARODA, 24. OKT. 1921. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Servica. — Jugoslav Bureau.) KDAJ JE KONGRES IZVOLIL PREDSEDNIKA? Pojav tretje stranke, kateri je na čelu senator La Foilette, je dala povod spološnemu ugibanju, da-li bo katerikoli izmeti poglavitnih. kandidatov v stanu dobiti dovolj elektoralnih glasov, da bi bil izvoljen za predsednika oziroma za podpredsednika jZdruženih držav. Kajti za izvolitev je potrebna absolutna večina elektoralnih glasov. Pri predsedniških volitvah volilci namreč ne glasujejo direktno za tega ali onega predsedni-Druge srede meseca februarja oda je jo svoj glas za volilne može (electors), ki jih stranka kandidira v vsaki posamezni državi. Vsaka država ima toliko teh doktorjev, kolikor znaša skupno število njenih senatorjev in poslancev (representatives, v kongresu. Elektorji so izvoljeni po plurali-teti, t. j. izvoljena je Usta elek-torjev ono stranke, ki je dobila v dotieni državi največ glasov izmed v>»'h list. Občinstvo bo za to takoj po volitvah doznalo. katera stranka je zmagala v tej ali oni državi. Znano je. koliko elektoralnih glasov ima vsaka država. Takoj se bo torej izvedelo, da-li je kak kandidat dobil večino vseh elektoralnih glasov. Formalno pa se izvolitev predsednika vrši s tem. da se elektorji drugega pon-deljka meseca januarja snidejo \ glavnem mestu svoje države in oddajo svoj glas za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata svoje stranke. Prepisi njihovih glasovnic se odpošljejo k predsedniku senata Združenih držav. DrujT'' srede meseca f ebruarja predsednik senata odpre glasovnice eb*btorjev v skupni seji poslanske zl>ornice (Hoivsei in senata. Prerdsedniški in predseds dniški kandidat, ki sta dobila absolutno večino elektoralnih glasov, sta tedaj uradno proglašena za izvoljena. Oba nastopita svojo službo prihodnjega 4. marca. Kakor smo torej omenili, treba absolutne večine f enega čez polovico) in ne relativne večine (pluralitete i elektoralnih glasov za izvolitev predsednika in podpredsednika. Ako se volilna borba vrti okolo več kot dveh jakih kandidatov. je prav lahko mogoče, da nihče izmed njih ne dobi potrebne večine elektoralnih glasov. Federalna konstitucija določa, da v takem slučaju poslan-ka zbornica (House of Representatives) izvoli predsednika izmed onih treh kandidatov. ki so dobili največ elek- j toralnih glasov. Pri tem se glasu- j je tajko. da vsaka država odda po ( en glas. Komu naj odda ta glas. jej odvisno od večine poslancev iz do- j točne države. Za sklepčnost (quo-1 rum treba prisotnosti poslancev dveh tretin vseh zveznih držav in j za izvolitev je potreba absolutna večina vseh držav. Ako niti eden izmed podpredsedniških kandidatov ni dobil absolutne večine elektoralnih gla- j sov. mora senat izvoliti popred-sednika izmed onih dveh podpredsedniških kandidatov, ki sta dobila največ elektoralnih glasi v. Vsak senator ima po en glas; večina odločuje. Za sklepnost treba prisotnosti dveh tretin vseh senatorjev. Kadar pide do tega. da- poslanska zbornica mora izvoliti predsednika. ona more to storiti pred dnem 4. marca, katerega dne se® vstoloči novi predsednik. Ako se državna zastopstva v zbornici ne morejo sporazumeti glede bodočega predsednika in nastopi 4. dan m area, ne da bi bil izvoljen novi predsednik, tedaj novi podpredsednik postane avtomatično predsednik. ravno kot v slučaju da je predsednik umrl ali bil odstranjen. ko pa niti senat ni bil v stanu izvoliti podpredsednika, tedaj' sedanji državni tajnik prevzame j dne 4. marca predsedništvo. do-khr senat ne izvoli podpredsed-i nika. ki naj postane predsednik, kajti poslanska zbornica nima po 4 marcu več pravice izvoliti predsednika. Že štirikrat v zgodovini Združenih držav se je zgodilo, da niso J bDi elektorji v stanu izvoliti pred-' - - ■■ -- . sednika ali podpredsednika Združenih držav. Do leta 1804 niso predsedniški elektorji glasovali izrecno' za predsednika oziroma podpredsednika, marveč za dva kandidata. Izvoljena sta bila ona kandidata, ki sta dobila večino elektoralnih glasov in izmed nju je postal predsednik oni. ki je imel največ glasov, dočim drugi za njim je postal podpredsednik. V volitvah leta 1800 so republikanci (predhodniki današnjih demokratov glasovali za Jeffersona in Burra. federallsti (stranka, ki je bila za strogo centralno vlado in ki je izginila že zgodaj v 19. stoletju) za Adamsa in Pinok-neva. Izvoljena sta bila kandidata republikancev. ali Jefferson In Purista dobila enako število elektor-jev. jZato je .izvolitev prešla na kongres in poslanska zbornica je izvolila Jeffersona za presednika. Burra za podpredsednika. Pred prihodnjimi volitvami je bila uvedena sprememba h konsti-Itueiji. da se prepreči ponovitev ' enakega slučaja. Ustanovijeno je bilo .da morajo elektorji označiti, kdo naj bo predsednik in kdo podpredsednik. Leta 1S25 je izvolitev predsednika zopet pred poslansko zbornico. Potrebna večina elektoralnih glasov je tedaj znašala 181 Andrew Jackseon je dobil pri volitvah 99 elektoralnih glasov. John Quiney Adams 84, Crawford 41 Clay 37. Takoj pri prvem g'ssovanju v poslanski zbornici je 3 držav glasovalo za Adamsa. 7 za Jeffersona in 4 za Crawforda. Adams je takoj postal p*e Isednik. Tedaj je zavladalo razburjenje med narodom, kajti Jaekson je bil na volitvah dobil več elektoralnih glasov. Tedanji podpredsednik John C. Calhoun pa je bil srladko izvoljen z večino elektoralnih glasov. Leta 1S37 niso elektoralni gla-savi bili odločljivj glede podpredsednika. Senat je poimenskem glasovanju dveh najvišjih kandidatov izvolil R. M. Johnsona za pod-' predsednika. Zadnjič je bila izvolitev predsednika ''vržena"' v kongres po volitvah leta 1876. Najprej se je I dozdevalo, da ie demokratična i J i >.tranka dobila večino elektoralnih glasov. Republikanska stranka pa je to takoj zanikala, češ, da j ona in ne druga stranka je zma-• gala v državah Florida. Louisiana in South Carolina. Dejanski so se v teh državah, kakor tudi v državi Oregon, sestali meseca januarja volilni možje obeh strank, kajti obe listi sta se smatrali za zmagovalki. Položaj je bil precej zavozlan. Kongres je izvolil posebno volilno komisijo, ki naj preišče na podlagi izidov volitev katera stranka je pravzaprav zmagala v onih državah. Ta komisija je šele 2. marca. t. j. dva dni pred vsto-ličenjem novega predsednika, podala svoje poročilo in določila, da so v onih državah zmagali republikanci. Na podlagi tega je bil v skupni seji kongresa Hayes proglašen za predsednika. Dejanski pa je bil teti an j i demokratični kandidat Tiklen dobil več- glasov v splošnih volitvah. Da se kaj takega prepreči v bodočnosti. je bil sprejet zakon, s katerim se posameznim državam prepušča, da uredijo potrebno za poravnavanje sporov glede izvolitve svojih elektorjev. Tak spot ne more torej priti več do k on gresa. ALI VESTE, — da je pred kratkim divjal strašen vihar nad Dolenjsko ter povzročil ogromno škodo. Ali veste, da boste šele tedaj vedeli eetiiti vrednost pravega turškega tobaka, ko boste začeli kaditi Helmar? Začnite kaditi turški tohuk. pa ga boste veseli kot so ga drugi. BLAGOVNI ODREZKI SAMO 66c.JARD! Kansas City—Ženske, ki delajo same «=voje obleke bodo gotovo izkoristile značilno ponudbo, ki jo stavi Textile Mills Cc.. v tem mestu. 4 In S jardov dolgi stnnki ser£a, tri koti na in blaga sa obleke an naprodaj po manj kot je njih cena. I a debelo. Vsak eit&telj, ki za to zanima, naj pile na Textile MUIs Co., Dept. L>. I Kama* City, Mo., dftnea sa brespla£ne informacije. -Air, Špijonaža v svetovni vojni. V Londonu je major Russel izdal senzacijonalno delo. kjer opisuje podrobno delovanje nemških in lastnih špionov na bojišču Tn ki je po svoji vsebini nekaj posebnega na polju tajnih afer. V prvem poglavlju obdeluje major Russel napore in trude. organizi j rane vojaške oddelke požarne brambe. ki je morala čuvati ogromna skladišča, kjer je bilo nako-' pičenih za milijone dolarjev bla- j ga. predvsem olja in bencina. V i teh skladiščih je utripala glavna žila fronte, ker so hranila sredstva vojskovanja. Uničiti njih bi pomenilo zlomiti odporno sposobnost vojske. In to je sovražnik prav dobro vedel. Kljub najstrožjim odredbam in potrojeni pažnji. so izbruhali zdaj tu zdaj tam skrivnostni požari, katerih povzročitelje ni bilo mogoče izsledit'. Da se dogajajo na An je povelje je bilo očividno. ker se je v njih očitoval dobro premišljen načrt : toda kako se je sovražniku to posrečilo. je bila uganka. Majoi Russel piše: Napeli smo vse sile. vendar se je Nemcem v kratkem posrečilo, zažgati zopet daleč za linijo skladišče kemikalij, ki je do tal pogorelo. Slutili smo. da «ovra žnik uresničuje svoj načrt potom svojih ljudi, ki .so bili naši ujetniki. Vsled tega smo hoteli poslati tri nemško govoreče detektive v ujetniški tabor. Ker pa bi bili tam kmalu spoznani krt vohuni, poslali smo jih oblečene v nemške uniforme v naše prve linije, izpostavili tako vsem nevarnostim, ki so -j m p ret ;le z naše in nemške strani in vendar dosegli namen. V prvi liniji sv> bili ti trije preoblečeni našinci prideljeni četi novih ujei-n:kov in odpeljani v naše ujetniš-ko taborišče. Da bi nihče ne slutil v njih naših ljudi, ni bil niti poveljujoči častnik taborišča obveščen o celi nakani in se je ž njimi ra\ nalo kakor z vsemi ujetniki. l's-peh ni izostal. Tiste čase se je v taborišču nahajal neki Frevtag. ki se je izdajal za člana švicarskega rdečega križa in imel nalogo, da skrbi za ujetnike. Nihče ni i-mel niti najmanjšega suma proti njemu, pač pa je užival precejšen ugled. Brinil se je glavno, da ujetniki niso imeli mrčesa in jim dajal v to svrho kemikalije. Kraahi so nam naši detektivi javili, da občuje ta Frevtag s tremi ujetniki na prav poseben način in sicer proč od ostalih, na dvorišču tabora. Nadalje so nas obvestili, da izgubljajo dotični trije ujetnik1 večkrat svoje predpasnike, da jih izgubljajo z mirom takrat, kadar so prejeli nove kemikalije zoper : mrčes in da izbruhajo požari na vadno neposredno potem, kadar 'je kdo od njih izgubil svoj predpasnik. Zdaj smo podvojili svojo pažnjo. h končni rešitvi uganjke pa nam je pripomogla še daljša Freytagova bolezen. Jaz sam sem pričel preiskovati dotične kisline zoper mrčes, toda j moj prijatelj mi je odsvetoval; češ da poženem« samega sebe v zrak, če spojim obe kislini. Tako sem počasi prišel stvari do dna. Frevtag je dajal onim trem neko kislino, s NAJMANŠJI POLICIST NA SVETU. V Wenatshee v državi Washing-tonu imajo brezdvoma najmanjšega policista na svetu. Visok je štiri čevlje in tri inče, tehta pa 117funtov. katero so polili svoje predpasnike. Zraven s prejemali še eno sta-klenico druge kisline, zamašene s papirjem. Ujetnik je svoj predpasnik skupno s steklenico vrgel k skladišču, kislina v steklenici je ■ prezrla; papirnati zamašek. se združila z ono na predpasniku m požar je bil zanet-en. Frevtag se je udal. Svojega pravega imena ni sprva tajil, potem se pa moško ni hotel izdati, dasi smo mu grozili, i da bo obešen kot naveden vojak. ^ Ostal je miren in trd, da sem ga občudoval na tihem in želel, da bi ostal tudi jaz tako trden, če bi se mi zgodilo kaj podobnega. Nemci so ponudili veliko število ujetnikov za tega moža. iz česar smo sklepali, da je takozvani Frevtag pomembnejša oseba. Šele tekom neke poznejše, največje špionažne afere kar jih je kdaj bilo. smo izvedeli, kdo je bil." Mož in žena odvedena. Neznanci so odvedli dva mlada beograjska zakonca. — Najprej je btl ugTabljen mož, potem pa njegova žena. — Lakonični odgovor bolgarske vlade na poslanikovo vprašanje. Lami' se je mudil v Beogradu bolgarski državljan* Nikifor Penev, rodom iz vasi Divotme, pe-niškega okraja. Po poklicu je bil knjigovodja, pečal se je z bančni rai posli nn jel prišel: v stik z beogradsknm bankirjem Dimitrijem Jovanovičem. V njegovem domu se je Penev seznaaiil z ban-kirjevo hčerko Katarimo. Kmalu je mladi Nikifor zasambrl Katarino. Iver je bil bankirju všeč, mu je dal svojo hčerko, s katero se je Penev poročil v Beogradu v februarju lanskega leta. Novoporo-čenea sta odpotovala a* Bolgairi-jo, da poseti'ta Peneve roditelje. Vas D-ivoitin leži v fmajbdlj obljudenem kraju Bolgarije. Dasi ni cla.leč od Sofije, se dogajajo v njeni okolici često roparski napadi. Da-li je .imel Pesnev v Srbiji neko politično misijo, ali je sploh igral kako politično vlogo v Bloflgariji, ni aiiano, toda misterijozna usoda, ki ga je zadela, vzbuja različne domneve. Mlada zakonca sta preživela v Divotiam 3 mesece- Nekega dne je odšel Nik:'for v Pemik. Med potjo *so ga srečali pri belem dnevu oboroženi neznatne i ki so planili nan j iz zasede. Vsi so hifli maiski-rani. Zgrabili so ga "tn mu zamašili usta z robcem, nakar so ga odpeljali s seboj: neznamlo kam. Od tega dinie tse Nikifor ni več povrnil k mladi ženi in o njem lii bilo ne duha ne sluha. Žena ga je čakala tisto noč zaman. Nekoč, ko je b la zunaj meprodirna tema, je potrkal nekdo na njena vrata. Katarina je slišala pritajen pogovor nezmjan/ili glasov, pogledala je skozi okjao, in ko je zapazila neznane obraze, ni hotela odpreti. V imenu zakona, odprite! so zaklicali zunaj. In res je bil med neznanci župan Damjan IXmitrov z občinskim tajnikom. Ko je videla pred seboj uradne osebe, je Katarina odprla vrata. Noeni gostje so vstopili, aretirali mlado ženo tea- jo vzeli seboj. Katarina se ni več vrnila. Nihče več je ni videl. Mož in. žena sta izginila in nihče ni vedel kako in kam. Celo (najbližji moževi sorodniki izjavljajo, da jim ni znano, kdo je ugraibil zakonca. Jasne je samo to, da ni šlo za r,qp ali ka-kršnokoli tatvino- Ko je oče nesreorne Katarine izvedel za ta dogodek, je zbral potrebne podatke ter jih poslali našemu ptotelamku v Sofiji. Prosil ga je, naj posreduje pri bolgarskih oblastih, da najdejo njegovo hoorko, ki je ju gosk>venska dr_ življanka, ali da vsa(j razjasnijo .ta zagonetni slučaj. TVikrart. je zaprosilo' paše potsamj^tivo patom Sdlgarskega taimao^jegai m&ftslir-stva za odgovor, a bilo je vse zamaši. Šele po treltjjesn nujnem za-proau je prišel pred dnevi odgovor teJe vsebine: Gledališče-Glasba-Kino MARIA THERESA. Danes zvečer ob poldevetih nastopi v Carnegie Hall slavna plesalka Maria Theresa. Proizvajala bo nekaj svojih klasičnih plesov, na glasovirju jo bo pa spremljal Edward Charles Harris. Maria Theresa je bila svoj čas članiea šestih Duncanovih plesalcev. Plesni umetnosti se je posvetila že kot otrok, in sedaj ima za seboj dve deseletji neprestanih uspehov tako v Evropi kot v Ameriki. Ko je vprvič nastopila v Smith College v Northhamptonu, Mass., je časopisje ni moglo prehvaliti. Tedaj se je začela javnost ravze-marti zanjo in se je sedaj popolnoma razvnela. Ob svojem prvem nastopu nocoj zvečer v Carnegie Hall ima na svojem programu skladbe Baelia. Rrahmsa, Chopina, Glueka in Shu-berta. Njen spremljevalce Edward Charles Harris je bil rojen leta 1890 v Elisabeth. N. J. Že v zgodnji mladosti je kazal iz van reden 41 Kraljevskemu poslaništvu SHS v Sofiji. "V odgovor na .verbalno "noto z dne 10. julija siporoča zu_ menje miihiistrstvo kraflj. poslaništvu, da s>o oblasti po preiskavi ugfotovfle, da sta odšla Nikifor Penev tin njiegova soproga Katarina Penev meseca septembra 1923. po kratkem bivanju v vasi Divotkrt neznatno kam." Značilno za bolgarske razmere je "dejstvo, da sta bila v spremstvu nočnih posestnikov, ki So u_ grabili mlad'o jželnof. tudi župan dotične občine »in njegov tajnik, in vendar bolgarske oblasti noče_ ;o ničesar vedeti, kam je izginila mlada žena in kaj' se je zgodilo z njo in njenim možem. muzikalični talent. Sedaj je glavni organist v Fourth Church of Christ Scientist. GREENWICH VILLAGE FOLLIES. To je že šesto leto odkar predstavljajo v Shubert gledališču Greenwich Village Follies. Predstave so se sleherno leto izpopolnjevale letos se pa lahko reče, da sa popolne in neprekosljive. Predstave so pod nadzorstvom The Bohemians Inc. ter pod osebnim vodstvom A. L. Jonesa in Morrisa Green-a. Voditelj odra je John Murray Anderson. Slavni Dolly sestri sta se vrnili iz Evrope ter skušala z letošnjimi uspehi kronati vse dosedanje. ki sta jih imeli v Ameriki oziroma v Londonu in Parizu. Letos *amo ne plešeta in pojeta. ampak nastopata tudi v dramatični skici '•Destiny", ki nam natančno predstavi življenje v pari škem Montmarte. Prekrasen prizor je tudi "The Dollies and their Collies*'. Vincent Lopez in njegov orkester sta že splošno znana. Krasen je prizor po imenu The Happy Prince, povzet j>o zgodbi Osearja Wilde-a. Omeniti moramo tudi nastop George Christie. George Hasely In Dorothy Neville. Vodilna plesalka Lmdmilla je neprekosljiva. Nadalje so še številni drugi prizori. v katerih nastopa Ludmilla kot plesalka. Človek mora skoraj smeha počiti, ko posluša George Morana in Charlesa Mačka. Don Barelaya. John Slieenana, Ethel Davis in Billie De Rex. Nastopajo tudi krasni umetniški modeli, vsled katerih so se Greenwich Village Follies že ponovno proslavile. PRVO VSE-POLJSKO MORSKO PRISTANIŠČE. Pariz, Francija. 21. oktobra. — Francoski kontraktorji so pričeli z grajenjem prvega vse-poljskega pristanišča v Gdiniji. Pristanišče Do kmalu na razpolago kot baza za podmorske čolne, ki bodo zagotovili prostost komunikacije z Bait.kom. katerega kontrolira sedaj nemško-rusko brodovje. General Sikorski. poljski minister za narodno obrambo, se mudi tukaj v namenu, da se dogovori glede vzdržanja mornariških komunikacij meti Poljsko in Francijo. Poljska se ni mogla zanesti na Gdansk v slučaju krize vspričo j""nacionalističnih tendenc" gdan-skili oblasti. VABILOna — PLESNO VESELICO in VINSKO TRGATEV katero priredi Društvo sv. Jožefa, št. 53, JSKJ. v Little Falls, N. Y-v soboto, dne 25. oktobra v svoji dvorani na 36 Danube Street. Uljudno valrVo vsa bratska društva, vse posamezne Slovence in Slovenke, domače in iz okolice, da poesetirt ? naši prireditev. Zagotovljeni ste. da boste z vsem izvrstno preskrbljeni. Za lačne želodce bodo pristne import i rane ! klobase, za žejno dobra kapljica iz daljne Califkrnije., za plešo i željne pa bo skrbela izvrstna Slovenska Narodna Godba. Na programu je tudj vinska trgatev, edina t:e vr.s«t tiče Rusov. dvomim . . . Ali je pa tudi istinita ? — Častna beseda! — čista resnica! Stvar se je dogodilo nekemu bivši m.u m nistru . . . Ker je dogodek re-ničen — no čem imenovati njegovega imena. Nikar ne zavlačujte! — Sa j ne zavlačujem. Kdo drugi bi morda zavlačeval, toda jaz ne. Nisem tiste vrste človek, da bi zavlačeval. Kdo drugi bi. . . Oh. nikar mi ne stopajte na nogo! To-rej poslušajte: V septembru 1. ]01 S. se je ta minister odpravljal na Krim ter je ob tej priliki spra vil v kovčeg vse svoje dragocenosti: carske rublje, zlato, hriljante. kožuh vino — takrat je bila skupna vrednost vseh teh predmetov (jO tisoč, danes bi bila 120 milijonov. hi ta bedak je odposlal svoj mickey walker. kovčeg po železnici v Sevastopol — kot prtljago. Pa ne. da bi se bil tudi ta ko\. čeg izgubil, jc planil stari morski volk. kot bi ga pičil gad. Saj to je ravno, da je v januarju leta 1920. prispel kvčeg na cilj cel in nepoškodovan. Razumete, kaj se to pravi ? Skaropadski je vladal tam. Peiljura ga je strmoglavil. za njim -o prišli boljŠevi-ki; mesta s<> norela, prehajala iz rok v roke. kolodvori so bili porušeni do tal. prtljaga na železniških skladiščih je bila izropana. kovčege so praznili in jih polnili r. opeko: ministrski kovčeg pa je čez poldrugo leto srčen > prHe::?l kakor kaka pridna mravlja in jc d osptd na po-t a jo — popolnoma cel in nedotaknjen. In verujte ird. takrat, ko je <;k minister v pri .~t-nost; kolodvorskih nnstavljeiieev odprl kovčeg — so si v>; rnv:di lase in nekateri -o celo izgubili svoje službe! Ko jc skladišč tik na postaji Vzlomorka izvedel o tem slučaju — se je obesil na lastnih naramnicah in dva nakladalen sta >e od jeze napila da mrtvega. To je bil krik in vik v celi južni Rusiji! Ta povest je upi i vala na prisotne Rii-e tako. kaker bi se pričo njih razpočila bomba. Angleži so ostali popolnoma mirni ter nas gledali začudeno. Stvar im je bila nepojmljiva. Mi Rusi pa smo se smejali, smejali do solza. In ko je ena mojih solz kanili v "ašo hereškega vina. se mi je zdelo. da je vse vino v kozarcu dobilo grenko-slan okus. Star po izkušnjah ! 3 Mlad Dunajčan je bil že s petnajstimi leti izvežban živinski mešetar. — ko je bil star šestnajst let, je imel že svoje gledal šce in v službi nad sto oseb. Konečna kazen. Svetovni šampjon takozvanega 4 * welterweight' * razreda. Na Dima ju se je imel te dni zagovarjati pred tndiščem 211c!ni Joliarai Stoeger, ki ima za seboj burno preteklost. Že kot deček je izvršil neb roj lopovščin in je bij večkrat iz šole izključen. Mr>d vojno je prčel verižit.i in je bd s 15 leti že izvežban živinska mešetar. Kupčija je cvetela tako dobro, da je imel. star komaj 17 let že elegantem voz ter je živel kakor kak predvojni barom. Nato se je vpisal v dramatično šolo Ln se izšolal za komika, ni pa opustil stare kupčije. Dobavljal je armadi živila hi premoženje, ki si !>;i je pridobil, je-založil kot najemnino za mestnio gledališče v Radnu. Kot šestnajstletni mladenič je otvoril gledališče in istočasno tudi areno ter je zaključil več pogodb v svrho gostovanja z različnimi odri. Gledališče je uspevalo tako erijajno. da je moral nngažirati" 107 oseb: igralcev in glasbenikov. Gostoval je s svojim gledališčem tudi v krajih Wiener Neustadt, Berndorf, Neunkdrelten in Mocdling. V naslednjih letih pa je gledališče pričelo propadati in končno je lerta 1921 ostal sam — popolnoma suh. Toda nijegeva br htna glavica ni mirovala. Lotil se je novega poklica an sicer je šel k cirkusu- Ker pa je poneve-ril večje zneske, je bil 'obsojen na pet. mesecev ječe, drugič zopet je bil obsojen m-a sedem mesecev zapora. Nato je pričel sleparije in končno je nastopal v Gradcu kot artčst. Nekega lepega dne j-> izgsnfll iz Gradca. Najel je avto ter se odpeljal v hotel Pan-haus na Sennneringu. Ni pa imel denarja, da bi plačal šoferja. Da bi napravil čim večji vtis, je naročil v hotelu zase pav sob ter pozval ravnatelja, da plača šoferja. Ta pa ni šel na iim in je pustH •£ visok orodine ga'' goesta aretira -ti. Ker je izvršil še ne bra ji dru_ f erih sleparij med temi, da se je j izdajal za kurirja zveznega kan-j celarja dr. Seipla, je bij obsojen 'na 14 mesecev težke ječe. ».NOE* WOOD LNCIRWOOD. N. V. Pred kratkim je umrla v Angliji 7-"» h t stara ciganka Sarah Bunee. • Po stari ciganski šegi so njeni sorodniki sežgali vso njeno-lastnino in voz. v katerem se je vozila po svetu nad t>0 let. Zastopniki "Glas Naroda" Z&stopnlkt kateri so pooblaščeni nt-r Ji a ti naročnino ca dnevnik uQIai Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo si svot<. kaieto je prejeL Zastopnike rojako® oplo priporočamo. Naročnina, za "iG'as Naroda" Je: Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00 a Rtiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50 Naročnina za Evropo Je $7. xa en« -To. ' sHforrfa: spo Fn»ncls<*o. Jacoh I>za«tn < oli.nvd.i: l*enver, Frank Skrabec; Leadvllle d. Yumnik; Pueblo, ('eter Culig, Jotu ena, Frank Jauesh; Salida, Loalr '.'•osteilo; Walsenburg. M. J. Bapik. ndianjt: Indianpolia, Louis Rudman. liinots: Aurora, J. Verblcb; Chicago. JosepL Rlish ; Cicero, J. Fabian ; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel iu John Krco; Ui Salle. J Spelieh; Mascoutab. Frank Angnstin Xorth Chicago, Anton Kobnl, Gertrnd ■ Ogrin; Springfield, Matija Harboricb W'eukegan. Frank TetkovSek. iiansaa: franklin ln okolico, Anton Seljak. i [Maryland: Ku/.miller. Fr. Vodoplnaa. I Michigan. i Detroit, Ant. Janezieb in J. D. Judnlch. Minnesota: j ebistioim. Frank Gou2e; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gil-oert. I.ouis Vessel; Hibbing, John Pot-*e; Virginia. Frank Hrvatich. Missouri: St Louis. Mike Grabrlja*. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein. •Ireogr Zobec. New York t Uuwanda, Karl Sternlsba.; Little *Jls. Frank Masi«. Ohio: Barberton. A. Okoligii. John Dalant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sim-Cič in Cbarles Karlinger; Collinwood, M«tb. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. Kumše; Niles, Frank Kogoršek; toungstown, Anton KikelJ. k'ennsyivania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, ' onis llribar; Braddock, J. A. Germ: Hroughton, Anton Ipavec; Bnrdlne. fobn Demsbar; Conemaugh. Vid Ro -anSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Sozaglov, Fr. Tush a r, A. Jerina: Dunlo Ant. TauKelj: Export. Louis Supančič, ; Forest City, Math Kamin: Farrell, Jerry jOkorn; Imi»erial, Val. Peternel; Greens jt'iirg, Frank Novak; Homer City in , t»kolleo, Frank Farenchak; Irwin, Mike fPanshek: Johnstown, John Polanc ln 'Martin Koroshetz; Luzerne; Anton i Osolnik; Lloydell. Jobn Jereb, Mid ' way, John Žust; Moon Run> Fr. Ma-[chek in Fr. Podmilsek; Pittsburgh. Z Jakshe, Ig. Magister, Viuc. Arh in U : Takoliicli; Reading, J. Pezdirc: Steelton. A. Hren: Turt'.e Creek in okolico, Fr. j Si-l>ifrer; W^»st Newton, Joseph Jo van; j White Valley. Jurij Preivch; Willock. J. PeterneL Wwt Virginia: Coketon. Frank Koelm*. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos Koren; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond. G. J. Porenta. Wyoming: Hock Springs. Lools Taucher. Poleg gorlnaredenih so pooblaščeni pobirati nnročniao tnii vsi tajniki « J Kretanje parnikov - Shipping News Mosulsko vprašanje, fl. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland. Chor-bour^ in Hamburg; Lancastria. Cherbourg; Muencben, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa. Pres. Harding, Cherbourg lr Bremen. tB. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra: , France, Havre; Aqultanla, Cherbourg 1. novembra: Homeric. Cherbourg; Volendam. Boulogne; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen: Mount Clay", Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa 4. novembra: Colombo, Genoa. Bremen, Bremen: 5. novembra: Berengaria, Cherbourg Rochambeau, Havre. 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. S. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic Cherbourg; Veendam, Boulogne: Saxo nla, Cherbourg. r>e Grasse, Havre; 12. novembra: Manretnnia. Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Ballln. Cherbourg la Hamburg: Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg: Columbus. Cher bourg, Bremen; I-a Savoie, Havre: Reliance Cherbourg in Hamburg; Niew Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre. Aqultanla, Cherbourg. 20. novembra: Minnekahda, Cherbourg; Thuringla, Cherbourg in Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic. Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: nerengaria, Cherbourg. 27. novembra: _ America, Cherbourg ln Bremen: ZeeUind, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg in Bremen; llinnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: * Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne: Duilio, Genoa; Presldento Wilson, Trst. Ko so se po turških xmagali nad Grki <^novila pogajanja za mir med Turčijo in antanlLEiiini držaVamll^ diplomatski razgovori dclgo niso mogli dovesti do u!r>b:to | sklicu.^ na prebivalstvo, češ. dn je prebivalstvo različno p\-.t!i 7. velikim "Leviathanom" iz Vew Torka dn«- 6. decembra preko Cherbourga V domovino boste do«peii dovolj zgodaj. «Ia bost«.- zu-pnn s prijatelji in sori-ilnik: praznovali Božič. Prepričajte «je »sedaj o tem Izletu. 1\> najnižji cetii li<-sto deležni čistin udobnih kabin, najboljšo hr;(-ni', velik h in privlačnih javnih prostorov Ter ves čas uljudne ]>c- Ktrt-/l.p. Za vsa navodila pilite ali vpra^ ?.ijte Si-claj. UNITED STATES LINES 45 Broadway. New York City ali vprašajte vaSega lokalnega agenta Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD Iščem svojega brata FRAXKA NOVAK, doma iz Velike < ika-ve. Štev. 10 pri Novem mestu. ' Prosim rojake, če kdo ve. da mi javi ali naj st- pa sam oglasi svoji s«stri Marija Žitnik, rojena Novak. Zelena Jama S, pošta Moste pri Ljubljani, Jugoslavija. ' (2x 24. 25) JtoJlum jClne NAYIGAZIONE GENERALE ITALIAN A NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH ^ duilio Odpluje iz X. v 25. in 29. novembra č^T COLOMBO odpluje iz X. Y. ^ 1IOV. in 10. decembra Obrnite se na avlorizlrane [ r gen te. i Ita'ia America Ship. Corp. ,- 1 State Street ^ New York ' - POZOR KROJAČI! Iščem »lobrega krojača za popravljanje in likanje oblek. Delo stalno in plača po dogovoiru. Oglasite se na: Andrej Berg^nt, Bcx 174, Universal, Pa. C2x 24. 25) italijanske harmonike. Mi izdelujemo in importiramo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE HARMONIKE, najboljše na svetu. Deset let garantirane. Xaše cene so nižji kot drugih Izdelovalcev. Brezplačen pouk v igranju kupcem. Pifiite po BREZPI.A.ČNJ cenik RUATTA SERENELLI & CO. 817 B'ue Island Ave, Dept. 32, Chicago, HI. 'GL*AS NARODA", TIIE BESI JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOK Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street RIdgcwood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Everjrreen 5o06 v čolnu do papeža. COrVIMBKT UMBCHWOOO • UMOWWOOIfc »• Kanadski poročnik George H. Stn th. je stavil, da bo iz Amerike pri-veslal do papeža, seveda pod pogojenr, da njega in njegov čoln prepelje preko Atlantika kak parnik. Pred kratkim je dospel v newyoreko pristanišče. Zgodilo se že. da je na dan veslal neprenehoma po IS ur ter v takem slučaju prevozil G4 milj. Ko ga bodo prevedli v Anglijo, jo bo začel ob evropskem obrežju mahati proti svetemu mestu. Posebna ponudba našim ditatel jem! Prenovi j etfi pisalni stroj "OLIVER" e li a svoje slatst.i-,-čne ugotovitve. V želji, da dado svojim t lxlitvam in zahtevam memo resonanco, >o Turki npr«-! 7orili celo oborožeaie vpade v mo_' sr.lsko ozomlje. pri tem pa seveda I trdili, da . ,-ept -mbra sta zastopnik Velike RrVtanije l^ord Parmoor !n zastopnik Turčije Fethv bej podpisala pred svetom Zveze na. r-.dov v imeaiiii svojih vlad izjavo, da bosta brezpogojno akceptirala odločitev Zveze v sporni zadevi. Svet Zveze narodov pa je izjavil, da bo organiziral komisijo treh člaa;ov kateri >-e poveri naloga, da natančno preišče v.-o zadevo, dežetne na licu mesta faktičnj položaj, skra-lka da popolnoma izčrpno prouču problem, pri čemer sta ji oi)e ^T!"mki obljubili vsakršno pomoč in oino.jročenje dela. S tem je sto])il<» vprašanj«? Mosuia v končni stadij reševanja-Nedvomno bo preteklo še precej ča-a. preden bo stvar v polni me_| ii proučena "n preden bo svet Zveze narodov mojjel izreči odlo_; čitev. ali zadeva je vendarle s tem privedena v k< nč.no fazo. s čimer bo odstranjen zadnji še neurejeni problem bližnjega orijenta, ki je ostal kot dedščin-i velike vojne. _ i ALI VESTE, — raznih morali pri Tolminu n.i f'riiuor-|sk<'in. Ali vest«'. -!«ak. POZDRAV. • Predno odpotujem v domovino s parnikom "Paris", pozdravljam . Antona Tauželj in njegovo druži-r.o, Franka Bau-lek v Krayn. Pa., ter se jima zahvaljujem za sprem-svo na postajo v Johnstown, Pa. Xadalje pozdravljam Joe l)olez in njegovo družino v Dunlo. Pa.. Franka Sumrada in njegovo družino v Central City. Pa.. Pavleta Jereb in družino v Jejsy Ilill. Pa-Joe Tauželj družino v Haris-burg. Pa., ter vsem rojakom ši-rom Amerike kličem na veselo snidenje v domovini, ter jim priporočam tvrdko Frank Sakser ^tate Bank. Joh;.n Tauželj. na potu v Taužlje pri Cerknici.