alpoa iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Alposu lastniki rekli ne, rešitev so banke Št. 50 / Leto 65 / Celje, 29. junij 2010 / Cena 1 EUR □ U o Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Kose so pele pod laškim gradom Zavod za pospešitev 3. razvojne osi Celjski Muzejski trg kliče po prenovi Humanitarna sprevrženost ponovno terja odgovore Celjani premagali Dinamo Rimske Toplice niso prinesle sreče sestrama Fabjan Postani lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje! ir P - t t. * Pivo Laško, 8. -11.7.2010 A*. Info: TIC Laško, 03 733 89 50, www.pivocvetje.com 2 DOGODKI NOVI TEDNIK S tradicionalno mašo za domovino so se dnevu državnosti poklonili člani celjskega mestnega odbora SDS. Sveto mašo je na trgu pred cerkvijo sv. Duha v Celju daroval župnik Srečko Hren. Po obredu je zbrane nagovoril predsednik mestnega odbora stranke Janko Požežnik, ki se je dotaknil časa pred 19 leti, ko je bil tudi sam aktivno vključen v proces osamosvojitve Slovenije. Slavnostni govornik na prireditvi je bil evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je v svojem govoru dejal, da je »naša sedanjost vse preveč razdeljena na mi in vi, na naše in vaše, na leve in desne, na prednje in na zadnje«. Dodal je: »Politično različnost je sicer prinesel modernizem in razdeljenost ne bi bila slaba, Vedeževanje Astrologija 090 42 24 TOREK SREDA ČETRTEK PETEK v-tl P O hrepenenju vrednotah Dnevu državnosti so se v Celju poklonili z več slovesnostmi. Osrednja je bila v četrtek v Narodnem domu, kjer je kot slavnostni govornik spregovoril predsednik Zbora združenega dela Skupščine RS v obdobju 19901992 Jože Zupančič. Prireditev ob dnevu državnosti so isti dan pripravili tudi pri Domu sv. Jožefa, kjer je zbranim spregovoril ravnatelj I. celjske gimnazije dr. Anton Šepetavc. in Njegov govor ni bil političen, ampak literarno-zgodo-vinsko-čustveno obarvan. Iz- hajal je iz Cankarjeve Lepe Vide. Vzporednice z našo domovino je iskal v roži čudo- tvorni, simbolu hrepenenja v tem literarnem delu. Tako smo tudi Slovenci hrepeneli po samostojni državi in leta 1991 le dočakali uresničitev svojih sanj. Izpostavil je tudi pomen vrednot, na katerih moramo graditi lastno državo. Praznovanje dneva državnosti so pri sv. Jožefu zaključili s tradicionalnim kreso-vanjem in druženjem pozno v noč. BA, foto: GrupA Člani celjskega mestnega odbora SDS so dan državnosti proslavili z mašo. Slavnostni govornik je bil dr. Milan Zver. »Brez enotnosti ne bomo močni!« 29Î5T3 MiEtn če Slovenci v politiki ne bi bili na okopih, v strelskih jarkih, >lagerjih<, se pravi radikalno ločeni, kar nam manjša možnost, da bi oblikovali skupen, obči, to je nacionalni interes. Tega očitno še ne zmoremo; in ne bomo zmogli, dokler bodo totalitarni vzorci vedenja v našem političnem vsakdanu veljali kot nekaj samoumevnega, dokler bodo nekateri še vedno žugali tistim, ki govorijo o narodni spravi. Toda sprava je le kolektivni da prihodnosti, ki ne sme biti tako radikalno deljena, kot je bila preteklost. Spravimo, pogodimo se enkrat za vselej s preteklostjo, da bo prihodnost lahko dostojna človeka. Brez te enotnosti ne bomo močni.« V bogatem kulturnem programu so nastopili saksofonist Jaka Kopač, vokalist Miha Alu-jevič, Neža in Ana Železnik ter Cerkveni pevski zbor cerkve sv. Duha. BA Foto: GrupA Kresovanje pri sv. Jožefu nad Celjem Novi duhovniki V celjski stolnici bo danes, v torek, 29. junija, posvetitev letošnjih novomašnikov celjske škofije, ki jih bo posvetil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Med tremi diakoni, ki bo- mašnike, so dr. Janez Kodo danes posvečeni v novo- zinc iz celjske župnije sve- tega Danijela, Urban Lesjak iz Šentjurja ter minorit Anton Brinjovec iz Mozirja. Obred posvetitve bo ob 16. uri. Po vsej Sloveniji bo letos posvečenih vsega skupaj štirinajst novih katoliških duhovnikov. BJ www.novitednik.comwww.radiocelje.com Osvojimo 7 vrhov Zlatorogove transverzale ponosa! 19. 6. 2010 Planinska koča na Krimu (1.107 m) 26. 6. 2010 Poštarski dom pod Plešivcem (805 m) 3. 7. 2010 Kosijev dom na Vogarju (1.054 m) 17. 7. 2010 Vojkova koča na Nanosu (1.262 m) 14. 8. 2010 Mariborska koča (1.068 m) 21. 8. 2010 Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m) 28. 8. 2010 Šmohor (784 m) Z LATO ROGOVA Transverzala PONOSA - " ■ / v,-*/ j plVOVAR(yA Na vrhu vas čakajo številne družabne nagradne igre in zabava ob dobri glasbi! Za vsakega udeleženca Zlatorogove transverzale ponosa, ki še bo v okviru akcije Gremov hribe podpisal v častno planinsko knjigo, bo Pivovarna Laško namenila ■ 0,50 eur .lokalnemu planinskemu društvu za nadaljnje delovanje. www.gremovhribe.si _ Alposu lastniki rekli ne, rešitev so banke Mirjan Bevc: »Reprogram je realna in najboljša rešitev za vse.« Alposovi lastniki pričakovano niso podprli predloga uprave, ki jih je pozivala k 68 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji. Možnih scenarijev je zdaj sicer veliko (eden je tudi prisilna poravnava ali celo stečaj, op. p.), najrealnejša in obenem najboljša rešitev za vse pa je po mnenju predsednika uprave Mirjana Bevca »obnova« že danih posojil s strani bank. Delniška družba Alpos ima za 86 milijonov evrov dolgov, celotna skupina Alpos pa za 145 milijonov evrov. Plan A, pri katerem bi morali sodelovati višino potrebnega svežega kapitala pričako-lastniki, je padel v vodo. To je bilo glede na vano. »A naj poudarim, da ni šlo za >vljud- Črna zastava pred Alposom ne namiguje na nič drugega kot na to, da so se poslovili od svojega upokojenca. nostno< skupščino,« pravi Mirjan Bevc. »Že pred sklicem skupščine smo z največjimi lastniki želeli predebatirati, kakšna je njihova pripravljenost. Ker odgovora nismo dobili, smo pač sklicali skupščino. Vsako nadaljnje odločanje bi bilo brez poznavanja razmišljanja večinskega dela kapitala zelo oteženo. Moram reči, da smo imeli v tem času precej težav pri komuniciranju z lastniki, predvsem z Arcelormittalom (ki je večinski, 39-odstotni lastnik, op. p.), ki se v tem času zelo počasi odziva.« Na skupščini je izmed večjih lastnikov manjkala le Kapitalska družba, mali delničar, ki ima v rokah 44 glasov, pa je dokapita-lizacijo celo potrdil. Odgovor v bližnji prihodnosti Pri planu B imajo vso moč v rokah banke. »Reprogramiranje dolgov je najbolj realna pot. Mislim, da so upniki zainteresirani, da se izpelje, saj je vendarle najboljša rešitev za vse.« Prave številke o Alposovih dolgovih so po besedah Bevca naslednje: delniška družba Alpos ima za 86 milijonov evrov dolgov, celotna Alposova skupina pa za 145 milijonov. »Družbo je finančno treba razbremeniti. Treba se je tudi dogovoriti, na kakšen način zagotoviti dodatna sredstva za zagon proizvodnje.« Podjetje namreč zaradi pomanjkanja materiala že pol leta dela s polovično močjo ali še manj. Kljub temu plače nikoli niso izostale. »Marsikdaj ima človek obču- Mirjan Bevc zdaj stavi na banke. Bodo te Alposu vendarle podaljšale posojila? tek, da tudi to nekaterim ni prav,« komentira Bevc. »Je pa res, da izredno težko poslujemo.« Kakšno je stališče nadzornega sveta do propadlega poizkusa dokapitalizacije oziroma do novih rešitev uprave, bo znano v kratkem. Prav tako naj bi se v »bližnji prihodnosti« le končali dogovori z bankami. »Ti razgovori trajajo že dlje časa. V zadnjem času so zelo intenzivni in pospešeni. Pričakujem, da bo res v najkrajšem času znano, v katero smer gremo naprej,« je zaključil Bevc, ki nad podjetjem, v katerem je že 21 let, ne namerava obupati. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Zavod za pospešitev 3. razvojne osi V Braslovčah proti ustanovitvi Zavoda tretja razvojna os in obenem za bolj odprto sodelovanje s civilno iniciativo in lokalnimi skupnostmi - Zavod bo! Na zadnji seji v Braslov-čah so se občinski svetniki seznanili z osnutkom akta o ustanovitvi Zavoda tretja razvojna os. Cilj ustanovitve je medsebojno usklajevanje interesov ter stališč ustanoviteljev zavoda v zvezi z umeščanjem in izvedbo hitre ceste od Šentru-perta do Koroške. Ustanovitelji zavoda so podjetja Esotech, Gorenje, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj ter občine Braslovče, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestna občina Velenje. Slednja je pobudnica ustanovitve zavoda, katerega na- men so pospešitev umeščanja hitre ceste, spremljanje izdelave državnega prostorskega načrta, priprava strokovnih podlag ob umeščanju ceste v prostor in večje pre-točnosti državnih cest iz Velenja do Arje vasi, Polzele in Šmartnega ob Paki ter analiza pretočnosti prometa na vpadnicah v Velenje. Zavod bo skrbel tudi za pridobivanje sredstev za začetek gradnje hitre ceste, sodeloval s pristojnimi ministrstvi, Darsom in DDC-jem ter se ukvarjal s problematiko umeščanja hitre ceste v prostor. Prav na slednje glasno opozarjajo v Braslovčah. Njihova civilna iniciativa se je večkrat javno opredelila proti umestitvi tra- Marko Balant se, ki bi povozila najboljša kmetijska zemljišča in zahtevala, da se jo umesti na osi Velenje-Arja vas. Hitri cesti je za razliko od drugih občin, kjer naj bi trasa potekala, nasprotoval tudi občinski svet. »Akt o ustanovitvi bomo dali v javno obravnavo in prepričan sem, da ga bodo svetniki zavrnili. Akt vsebuje mnogo nedorečenosti in ustanovitev takšnega zavoda se nam zdi >potrata< denarja. Smo proti umestitvi trase in mirno se lahko izrečemo proti. Ob tem se zavedamo, da bo zavod kljub temu ustanovljen, z nami ali brez nas,« pravi župan Marko Balant, ki O umestitvi trase skozi Braslovče bo ta teden razpravljal tudi državni svet, kamor so poleg predstavnikov Civilne iniciative Braslovče vabljeni predstavniki občine. ob tem pozdravlja v zadnjem času bolj odprto sodelovanje s civilno iniciativo in lokalnimi skupnostmi, vpletenimi v projekt, kar pomeni korak naprej pri pogajanjih. Velenjski župan Srečko Meh poudarja, da želijo z ustanovitvijo zavoda pospešiti aktivnosti glede gradnje hitre ceste. »Zavod bo in možnost za sodelovanje smo ponudili vsem vpletenim. Kdor ne bo zraven, žal ne bo ustrezno informiran o dogajanju,« pravi. Na čelo zavoda bo imenovan direktor, čigar plača bo financirana s pomočjo deleža ustanoviteljev. Zavod, ki bo lahko v prihodnje spremenil obliko poslovanja in na primer prešel v družbo z omejeno odgovornostjo, naj bi zaživel v začetku prihodnjega leta, kdo ga bo vodil, zaenkrat še ni znano. Pri Srečko Meh tem velja omeniti, da gre šele za osnutek akta o ustanovitvi zavoda in zato tudi številna vprašanja, ki so neurejena oziroma so urejena nepopolno in pomanjkljivo. MATEJA JAZBEC Prihodnji mesec se bodo lahko maturanti vpisali tudi na Visoko gospodarsko šolo Celje. Ime sicer zavaja, saj bodo v šoli izvajali študijski program sodobno proizvodno inženirstvo. Dekan Gašper Gantar pričakuje okoli 60 izrednih študentov. Glede na izredno povpraševanje po teh kadrih v regiji bo čez tri leta diplomante strojništva zagotovo čakala tudi redna služba. Ime res zavaja, in sicer zato, ker je regijsko študijsko središče že leta 2006 registriralo ime zavoda kot Visoka gospodarska šola Celje, za kar je prejelo tudi pozitivno mnenje Sveta RS za visoko šolstvo. Medtem sta v Celju zrasla dva zavoda s področja poslovnih in upravnih ved, medtem ko so gospodarstveniki vedno bolj opozarjali, da diplomantov s področja tehniških ved primanjkuje. »Če bi želeli spremeniti ime, bi zamudili letošnji vpis,« je pojasnila direktorica RSŠ Katja Esih. »Tako pa bomo letos lah- ko vpisali prvo generacijo izrednih študentov sodobnega proizvodnega inženirstva.« »Glede na dobro tehnološko opremljenost Šolskega centra Celje bomo program izvajali pri njih,« pravi vršilec dolžnosti dekana doc. dr. Gašper Gantar, priznan visokošolski učitelj in raziskovalec s področja strojništva. Gantar je obenem tudi direktor Razvojnega centra orod-jarstva Slovenije Tecos, ki deluje v prostorih celjskega Rit-sa. Koliko bo znašala šolni- Letos več inovacij Prejšnji teden je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica podelila priznanja in diplome za inovacije v Saša regiji za leto 2009. Predsednik ocenjevalne komisije Bojan Stropnik je ob tem povedal, da opaža spodbuden porast netehnoloških inovacij glede na prejšnje leto, pri čemer je opazna tudi rast kakovosti. To je po mnenju komisije odraz načrtnega spodbujanja inovacijske klime v podjetjih. Na razpis je tokrat prispelo 21 predlogov desetih predlagateljev inovacij v letu 2009, skupaj jih je pripravljalo 106 inovatorjev, kar je sicer manj kot leto prej. To v zbornici pripisujejo kriznim razmeram, v katerih je poslovalo sa-vinjsko-šaleško gospodarstvo. Zbranim je na podelitvi spregovorila predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer, ki je izpostavila ne ravno razveseljujoče podatke o poslovanju regijskega gospodarstva v letu 2009. Neto celotni dobiček se je v Saša regiji namreč v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za dobrih 66 odstotkov, pri čemer bo po besedah Tinauerjeve treba spremeniti odnos družbe do konkurenčnosti in inovativnosti ter hkrati sistematično delati na področju inovativnosti. Predlagala je tudi oblikovanje projektne skupine na ravni slovenske gospodarske zbornice za vzpostavitev inovativnega kulturnega okolja. Pomen inovativnosti je na podelitvi poudaril tudi velenjski župan Srečko Meh, ki je čestital nagrajenim inovatorjem za njihove dosežke. Največ priznanj inovatorjem Gorenja Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je za leto 2009 diplomo za splošno inovacijo podelila Silvestru Ko-privnikarju, ki je načrtoval vodno celico za akumulacijo padavin. Obe diplomi za profesionalni inovaciji sta šli v podjetje Gorenje IPC. Podeljenih je bilo sedem bronastih priznanj za profesionalne inovacije; dve ponovno podjetju Gorenje IPC, prav tako dve Gorenju in dve priznanji Gorenju Orodjarni ter eno priznanje podjetju Esotech. Podeljenih je bilo šest srebrnih priznanj za profesionalne inovacije, in sicer podjetju Heri iz Na-zarij, velenjskemu Plineksu, Esotechu, BSH Hišnim aparatom, Gorenju in HTZ Velenje I.P. Zlata priznanja za profesionalne inovacije so prejeli inovatorji podjetij Gorenje za linijo aparatov pod blagovno znamko Simplicity in za prenovo poslovnega modela servisne mreže v Sloveniji, HTZ Velenje I.P. za športno plastenko AquaVallis, BSH Hišni aparati pa za novo generacijo mešalnika blagovne znamke Bosch in sekljalnik »kockaste« oblike MCM4. POLONA MASTNAK Optimizem nekoliko popustil Kitajska je v preteklem tednu presenetljivo napovedala večjo prožnost menjalnega tečaja svoje valute in s tem najverjetnejši konec dve leti trajajoče vezave juana na ameriški dolar. Finančni trgi so v začetku tedna to novico sprejeli z navdušenjem. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 21.6. IN 24.6.2010 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 0.00 2,00 0.00 CETG Cetis 0.00 0,60 0.00 GRVG Gorenje 12,50 435,20 2.06 PILR Pivovarna Laško 21.00 19,00 ■1,54 JTKG Juteks 0.00 0,00 4,09 ET0G Etol 130.00 2,40 0.00 Doc. dr. Gašper Gantar, Bojan Šrot in Katja Esih so predstavili tretjo visoko šolo, ki jo je ustanovilo regijsko študijsko središče - visoko gospodarsko šolo. Ime sicer zavaja, saj gre za nov program strojništva, v katerega bo vpis mogoč že prihodnji mesec. Končno diplomanti po meri gospodarstva Letos vpis prve generacije sodobnega proizvodnega strojništva Najverjetneje bodo učinki tega vidni šele na daljši rok, kar je vplivalo na to, da je optimizem sredi tedna na vseh največjih finančnih trgih splahnel. V Evropi je bila v ospredju predvsem Nemčija. Njeno gospodarstvo se po kriznem letu 2009 po oceni nemške centralne banke vse hitreje dviguje s ko-njunkturnega dna. Za letos pričakujejo povečanje obsega BDP-ja za 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, kar je bistveno boljše od napovedi pred pol leta. Indeks Zadnji tečaj SBIT0P 881,61 A na, trenutno še ni povsem določeno. »Zagotovo bo sprejemljiva. Več kot 2.500 evrov, kolikor znaša v primerljivih šolah, zagotovo ne bo,« zagotavlja Gantar. »Pričakujem, da bo vpis že prvo leto dober,« je dodal celjski župan Bojan Šrot. »Ne le, da bodo mladi imeli pestrejšo izbiro, nova visoka šola bo dodaten razlog, da bodo ostali v regiji ali se vanjo celo doselili.« ROZMARI PETEK Foto: GrupA % spr. 1,92 Vrednost vseh največjih svetovnih indeksov se je pocenila. Indeks DAX je končal 3,2 odstotka nižje kot teden prej in je v četrtek pristal pri 6.147 indeksnih točkah. Francoski indeks CAC40 in angleški indeks FTSE100 sta v preteklem tednu izgubila 4,9 in 3,5 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa NASDAQ in SP500 sta trgovanje zaključila 4,3 in 4,4 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je tehnološki indeks Dow Jones pocenil za 3,5 odstotka vrednosti ter v četrtek dosegel 10.218 indeksnih točk. Ameriška centralna banka FED je na tokratnem srečanju obdržala nivo obrestnih mer v rangu 0 in 0,25 odstotka. Z razliko od prejšnjih srečanj je tokratno podalo bolj pesimistični pogled na hitrost okrevanja ameriškega gospodarstva, kar naj bi bila predvsem posledica evropske dolžniške krize in z njo povezani sprejeti varčevalni ukrepi. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Hohnjec pljunil v roke Novi stečajni upravitelj Gradisa Zlatko Hohnjec se je takoj po pravnomočnosti sklepa o zamenjavi stečajnega upravitelja lotil dela. Odpovedal je 21 pogodb s podizvajalci in naročniki. Kot razlaga Hohnjec, gre za pogodbe, ki jih Gradis brez delavcev in sredstev tako ali tako ne more več izpolniti. Tu so še pogodbe s podizvajalci, ki jih zaradi prekinitve osnovnih pogodb ne potrebujejo več. S temi dejanji bodo doseženi boljši pogoji za poplačilo upnikov, še zagotavlja Hohnjec. Sicer pa imajo upniki le še danes čas, da prijavijo svoje terjatve do celjskega gradbinca, ki je od konca marca v stečaju. O poslovanju Vegrada kdaj drugič Za četrtek napovedana seja nadzornega sveta Vegra-da, na kateri naj bi govorili o uresničevanju posebnega sporazuma Vegrada z bankami in lastniki, je zaradi bolezni nadzornika odpadla. Na dnevnem redu nadzornikov je bilo tudi tekoče poslovanje in poslovno poročilo za lani ter druge tekoče zadeve, med drugim prenos (in vrnitev) nekaterih povezanih podjetij z Vegrada na družbo pooblaščenko Vegrad Naložbe. Kdaj bo seja, še ni znano. Nadzorniki bi se radi sestali še pred ponedeljkovo skupščino delničarjev. Samostojni podjetnik Anton Živko, ki je prejšnji teden podal predlog za stečaj Vegrada, je pred dnevi tak predlog umaknil. Po nekaterih informacijah zato, ker naj bi se dogovoril z Vegradom, po drugih pa zato, ker bi sicer moral založiti 3.600 evrov za stroške začetka stečajnega postopka. RP Muzejski trg kliče k prenovi Na račun dotrajanih in manjkajočih tlakovcev v mestnem jedru Celja je slišati ogromno pripomb občanov. Zlasti nezadovoljni so z urejenostjo Muzejskega trga. Če ne zaradi drugega, bi si ta že zaradi nove in sodobno urejene knjižnice zaslužil drugačno podobo. Tlakovci na njem odstopajo, luknje so nestrokovno zakrpane z betonom ali asfaltom. Celjani se sprašujejo, koliko časa bo še tako, saj v občini že nekaj let obljubljajo, da bodo trg celovito prenovili, rešitve pa še ni. V mestni občini pojasnjujejo, da trga pred izgradnjo osrednje knjižnice zaradi gradbenih del ni bilo smiselno prenavljati. So ga pa nameravali urediti še pred njenim odprtjem. Načrte je preprečil celjski zavod za varstvo kulturne dediščine, ki se s predvideno sanacijo ni strinjal. Zavod je tako zahteval več idejnih rešitev, ki so zdaj v pripravi in bodo predvidoma končane še letos, pravijo odgovorni v Mestni občini Celje. Uporabniki knjižnice se pritožujejo tudi nad parkirnim režimom na Muzejskem trgu. To je namreč dovoljeno samo za stanovalce z dovolilnico, medtem ko se morajo uporabniki knjižnice znajti drugače. Njim, enako tudi ostalim obiskovalcem mesta, je v neposredni bližini na voljo parkirišče Spodnji grad, pri čemer v mestni občini celo razmišljajo, da bi Muzejski trg v bodoče povsem zaprli za promet. Stanovalci bi imeli možnost parkiranja v novi garažni hiši, ki je v prihodnosti predvidena na parkirišču za Knežjim dvorcem ... Sicer se v Celju že nekaj časa pripravljajo na celovito prenovo starega mestnega jedra. Ta naj bi se začela v prihodnjem letu in bo trajala več let, občina pa je projekt že prijavila na razpis za nepovratna sredstva. Zamenjati nameravajo ne le tlako vce in mestno opremo, temveč tudi prenoviti komunalne vode, pri čemer se bo morala Muzejski trg v Celju je potreben temeljite prenove, ki mora biti usklajena z zavodom za varstvo kulturne dediščine. V MOC pravijo, da bodo idejne rešitve za obnovo trga narejene še letos. MOC glede posegov v zemeljske plasti uskladiti z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Župan Bojan Šrot upa, da glede tega ne bo težav, saj pri prenovi ne nameravajo posegati v neraziskane arheološke plasti. Novi arheološki izkopi bi namreč dela ne le podražili, ampak tudi podaljšali rok izvedbe. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TimE Prepoznavno Vitanje Grbi in priznanja V Preboldu so slavnostno sejo ob dnevu državnosti in občinskem prazniku pripravili v Kaplji vasi, kjer so proslavili tudi 100-letni-co gasilstva v kraju. Srebrni grb občine je prejel župnik Damjan Ratajc, bronaste pa Zvonko Babič, Srečko Stepišnik in Ivan Žli-čar. Priznanja občine so prejeli Milena Breznikar, Jakob Breznikar, Emil Malovšek, Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold ter PGD Kaplja vas, PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka in PGD Šeš-če, posebni priznanji pa Klaus Jozef Koleczek iz podjetja Odelo in Uroš Merc iz podjetja Bisol. Foto: DN Občinski nagrajenci z županom Vinkom Debelakom, manjkajo župnik Damjan Ratajc, Uroš Merc in Klaus Josef Koleczek Za varovanje povodja V Preboldu so podpisali pogodbo za začetek del za izgradnjo sekundarne kanalizacije za varovanje povodja v kraju. Pogodbo so podpisali nosilka projekta, Občina Prebold, predstavniki izvajalca del CM Celja in celjskega podjetja Paritet, ki bo izvajalo nadzor. Projekt je ocenjen na dobrih 600 tisoč evrov in je do 85 odstotkov sofinanciran s pomočjo evropskih in državnih sredstev. Prva faza del zajema izgradnjo kanalizacije v Latkovi vasi in Sv. Lovrencu in mora biti končana do 30. avgusta. Druga faza se bo nadaljevala prihodnje leto in zajema dela v Šeščah, Matkah in delu Kaplje vasi. MJ V četrtek, prav na dan, ko je bila v Vitanju osrednja prireditev ob občinskem prazniku, se je iztekel razpisni rok za izbor izvajalca za gradnjo največje vitanjske naložbe, Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. Na javni razpis so dobili štiri ponudbe, ki jih v tem času še preverjajo. Izvajalca bodo izbrali še pred koncem tedna. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku je bila tako še v starem kulturnem domu, čeprav bi ga po prvotnih načrtih že morali podreti in začeti graditi kulturno središče, za katero je ministrstvo za kulturo Vitanju dodelilo dva milijona evrov. »Če pri izbiri izvajalca ne bo zapletov, bomo lahko zamudo pri začetku gradnje nadomestili že letos, v vsakem primeru pa do jeseni prihodnje leto, ko mora biti center zgrajen,« zagotavlja župan Slavko Vetrih. Največ zamude je povzročilo čakanje na podpis pogodbe z ministrstvom za kulturo za zagotovitev sredstev, nekaj časa so porabili tudi za usklajevanje različnih interesov in podrobnosti razpisa. Čeprav se gradnja še ni začela, že snujejo programe, ki jih bodo umestili v bodoče kulturno središče: »Izjemno pozitivno smo presenečeni nad idejami, odzivom in podporo tako državnih inštitu-cij kot številnih posameznikov,« je zadovoljen župan. Temu je bil namenjen tudi obisk generalnega direktorja direk-torata za umetnost na ministrstvu za kulturo Petra Tomaža Dobrile na slavnostni seji občinskega sveta. Občina Vitanje je navezala tesne stike tudi s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. »Obiskal nas je direktor Znanstvenoraziskovalnega centra pri SAZU Oto Luthar, Vitanje je po zaslugi projekta Noordung vedno bolj prepoznavno v Sloveniji in tujini. Obiskali so ga že številni ugledni gosti, med njimi astronavtka Sunita Williams. Župan Slavko Vetrih z njeno fotografijo pred kulturnim domom, ki ga bo zamenjalo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. nato smo 22. junija v Ljubljani že podpisali pismo o nameri, da bo ta center aktivno sodeloval pri pripravi programov.« V občini so seveda veseli sodelovanja tako ugledne institucije, saj pričakujejo, da bo dejavnost, ki jo bo prinesla v Vitanje, zanimiva za širok krog obiskovalcev: »Tudi to je znak, da je Vitanje v Sloveniji s projektom Noor-dung postalo prepoznavno, kar nam odpira velike priložnosti. Upam, da jih bomo znali dobro izkoristiti,« pravi župan. Seveda v občini ob tem velikem projektu teče naprej tu- di vsakdanje življenje. Letos so poplačali lani zgrajene cestne odseke in končujejo večletni projekt gradnje kanalizacijskega sistema. Ko se bodo nanj priključili krajani, bo končno lahko zaživela tudi čistila naprava. Po načrtih se končuje tudi gradnja širokopasovnega omrežja. V Vitanju pa gradijo tudi drugi investitorji: Kmetij sko-goz-darska zadruga Slovenske Konjice novo zadružno trgovino in Kongrad poslovno-stanovanjski objekt, v katerega se bo med drugim preselila tudi Pošta Vitanje. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) 090 42 24 V najbolj skrivnostnem dnevu leta in ob ognjenem prazniku sonca so v dvorcu Novo Celje ob odlomkih Mendelssohnove opere Sen kresne noči zaplesali plesalci Baletne šole Stevens. Z baletom v ognjeni praznik sonca V dvorcu Novo Celje so pred dnevi priredili prav poseben obred praznovanja, s katerim so izrekli dobrodošlico poletju. V najbolj skrivnostnem dnevu leta in ob ognjenem prazniku sonca, na kresno noč, so zaplesali plesalci Baletne šole Stevens. Mladi baletniki so prikazali več plesov na temo kresne noči ob odlomkih iz Mendelssohnove glasbe Sen kresne noči. Ščepec obredja v besedi je dodala Katja Dvornik. Gostiteljica večera je bila modna oblikovalka Maja Štamol Droljc, ki je izdelala kostume, s katerimi so baletniki plesali na različnih predstavah in so jih na ogled postavili v avli dvorca. Baletna šola Stevens deluje v baletnem studiu v Pirničah pod Šmarno goro in šteje več kot sto mladih nadebudnežev. MJ, foto: SHERPA Dobro sodelovanje med gasilci Predstavniki Poklicne gasilske enote Celje, Gasilske zveze Celje in Mestne občine Celje so te dni podpisali pogodbo o brezplačnem koriščenju prostorov. Gasilska zveza Celje bo namreč za svojo dejavnost brezplačno uporabljala prostore Poklicne gasilske enote Celje. »S tem je tudi v praksi iz- pravi direktor celjskih poklic-kazano zelo dobro sodelova- nih gasilcev Janko Požežnik nje med celjskimi prostovolj- in pravi, da jih druži isti cilj, nimi in poklicnimi gasilci,« to je pomagati ljudem ob ne- srečah. Da je izvajanje gasilske službe v občini dobro, je ob podpisu pogodbe omenil celjski župan Bojan Šrot, enako meni tudi za usposobljenost in opremljenost Poklicne enote Celje in številnih prostovoljnih gasilskih društev. Prostore, ki jih bodo uporabljali člani Gasilske zveze Celje, naj bi obnovili in naredili še bolj funkcionalne, pa je dodal njen predsednik Vinko Sentočnik. SŠol Folklorna skupina Galicija in številni drugi so poskrbeli za pester zabavno-kulturni program ob otvoritvi nove hiše na Gori. V slogi je moč ali hiška O Trebežnikovi domačiji V Kulturno info točki Porta B KIT v Linhartovi ulici 18 v Celju so v soboto odprli razstavo Obnova Trebežnikove domačije - primer celostne obnove. Gre za oživitev ene zadnjih ohranjenih kmetij na Šmohorju in predstavitev bogate kulturne dediščine in pestre zgodovine kmetije Trebežnik. Po zaslugi Lovske družine Rečica je kmetija namreč dobro ohranjena in vzdrževana. Razstava vključuje predstavitev filma o domačiji, ki ga v prostorih KIT vrtijo vsak delovni dan od 10. do 11. ure. Zadnji dve soboti v juliju pa bodo organizirali tudi voden ogled kmetije, saj bo prisoten informator, ki bo zainteresiranim predstavil vse zanimivosti kraja. Foto: TimE na Gori stoji Leseno hišo zavidljive starosti na Šentjungertu ali na Gori, kot priljubljeno izletniško točko nad Galicijo imenujejo domačini, so pred osmimi leti v celoti obnovili in pred njo so ponosno posedali planinci in drugi obiskovalci. Ponoči, 20. februarja lani je v njej izbruhnil požar. Skavti, ki so takrat bivali v njej, so se pred ognjem uspeli rešiti, hiša pa je postala pogorišče. Po prvem čustvenem pretresu so se gališki planinci in drugi lotili dela. Pričeli so s prostovoljnim delom. Odstranili so požgane lesene in zidane dele hiše ter pripra- vili temeljno ploščo in jo obzidali s kamnom. Tako pripravljeni so čakali na ugodno vreme za montažo hiše, pri čemer je bil posebno poglavje prevoz materiala na gradbišče. Ekipa je pričela z delom in hiša je kmalu dobila novo podobo. Krasijo jo celo ročno narejene zavese. Naložba znaša okoli 100 tisoč evrov, vendar jim je s prostovoljnim delom planincev in krajanov ter s pomočjo sponzorjev in donatorjev hišo uspelo spraviti pod streho za bistveno manjšo vsoto. Opravili so več kot 2 tisoč ur prostovoljnega dela in potrdili slogan, da je v slogi moč. MJ, foto: DN Obiskovalci so si ogledali film o domačiji. Eni pa hodijo v fitnes ... Poskusite nekaj ur v strmini vihteti koso ... če si ob prvem poskusu seveda ne odrežete noge. Pod gradom že skoraj pozabljena pesem kos »Kakšen >fuzbal< neki, le enkrat v letu je kresna noč!« - Laščani skrbijo, da tradicija ne gre v pozabo Že davno smo se navadili na zvok strojnih kosilnic, ki hrumijo po okoliških travnikih. Z le malo truda človeških rok so dandanes travniki pokošeni, mehanizacija poskrbi za obračanje in spravilo sena. Še eno kmečko opravilo je izgubilo nekdanji pomen in v pozabo so šle vse šege in navade, ki so spremljale težko delo in mu dajale značaj zabavnega dogodka. No, ampak v strmini pod laškim gradom človek s kosilnico nima kaj početi. Zato je prejšnji teden v Laškem skozi travo skoraj neslišno v enakomernem ritmu rezalo brez števila kos. V Laškem imajo namreč srečo, da pred pozabo stare običaje rešuje Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Odziv članov številnih lokalnih društev in odbora na povabilo na košnjo pod laškim gradom ter prikaz šeg ob kresovanju je bil izjemen. Kosce je treba pridno »zalivati« Foto Sherpa je bil ob vožnji po praznih ulicah silno skeptičen glede izvedbe prireditve, saj so ravno v tistem času naši fantje brcali z Angleži na odločilni tekmi, ampak vsi dvomi so se ob prihodu na grad Tabor razblinili. Najprej sva trčila ob gručico turistov, ki je vzhi-čeno fotografirala in prizor pod nami je bil res vreden občudovanja. Vse do doline razporejeni kosci, niti pomotoma se ni nihče prikazal v kavbojkah, vsi so z vajenimi gibi vihteli kose. Za njimi grabljice, ki so še pred košnjo iz trave vestno potrgale zdravilne rožice, šope šentjanževke in rmana. Delo so resno zastavili in dokler travnik ni bil pokošen, sta tišino ob zvoku kos v travi tu in tam prekinila le kakšna šala ali dovtip. Največkrat na račun gospodarja, ki Zaslužena malica še bolj tekne po napornem delu. bo » menda ja poskrbel, da si bodo kosci usta splakni-li«, saj »je kosca treba pridno zalivati«. Družba se je raz-živela, ko je sledilo težko pričakovano okrepčilo. »Ta mlada« je prinesla ocvirko-vo pogačo, klobase in komaj sproti točila jabolčnik, ki je kar izhlapel po izsušenih gr- lih. Komaj so bila grla dobro oplaknjena, že je zazve-nela pesem, oglasila se je harmonika ... Vmes so nagajive kmetice neprevidnim Šaljivcev tudi v Laškem ni manjkalo. Krma je letela naokoli! Pa tako lepo so jo pograbili . Moški so kosili, ženske grabile, nosile okrepčila ... Dela je bilo za celo vas. sunile kose in jih spustile dol po travniku. Izbranka v dokaz naklonjenosti -v krmo! »Če je komu dolgčas, ko takole postava, ga naj potolažim, da na košnjo čaka še en travnik,« je v idilo posegel predsednik etno odbora Vlado Ma-rot. Ja, naslednjič, ko boste v Laškem, se ozrite na pobočje neposredno pod gradom, kjer v teh dneh že kraljuje napis Pivo in cvetje. Tisto ni strmina za amaterske kosce, ker človek sredi nje težko stoji. Ampak nič ni bilo pretežko za vešče domačine, ki so spet krepko pljunili v roke. Hja, seveda so se podvizali, če se je bližal kresni večer, ki ima - magično moč. Laščani so namreč pripravili tudi Šentjanževo kre-sovanje s plesom, pesmijo in vsemi običaji. Dekleta so prikazala, kako so v tem večeru, ki se mu je pripisoval poseben pomen, njihove prednice poskušale z raznimi zvijačami, tudi s čarobno močjo rastlin, ugotoviti, kateri bo njihov ženin, posebni uroki pa so bili namenjeni tudi varovanju pred zli duhovi in boleznijo. Prizori so bili vredni ogleda, ampak so fantje in možje hitro izkoristili zaverovanost ženskega dela občinstva. Mimogrede je bila krma pod majicami, nekatere izbranke pa so pristale na kupu sena. Čisto zares. Ja, za mlade sta bila košnja in kresni večer nekoč tudi odlična priložnost za izvajanje najstarejšega rituala, kar ga pozna človeštvo -zapeljevanja. Kresna noč ima pač svojo moč . POLONA MASTNAK Foto: SHERPA 8 GLASBA NOVI TEDNIK Kvintet Dori se je udeležil festivala v Škofji Loki in navdušil strokovno komisijo. Junijski festivali polk in valčkov Junija so bili kar trije festivali polk in valčkov: v Škofji Loki, na Vurberku in v Marija Reki. Prvi je bil jubilejni, 10. festival viž v narečju v Škofji Loki, na katerem so nastopili zmagovalci in dobitniki nagrad s prejšnjih festivalov. Letos je nastopilo enajst ansamblov, nagrado strokovne komisije je dobil Kvintet Dori, nagrado občinstva pa Trio Šu-bic. Vodovnikovo nagrado za življenjsko delo je dobil tek-stopisec Franc Ankerst. Ob festivalu so organizatorji iz- dali ploščo z enajstimi skladbami najboljših ansamblov ter v dodatku še devet nagrajenih melodij s prejšnjih festivalov. Zaradi neugodnega vremena so tako kot lani tudi letos že 19. festival Vurberk 2010 namesto na domačem gradu pripravili v telovadnici osnovne šole na Desterniku. Tokrat se je predstavilo štirinajst ansamblov. Ob štirih debitantih so nastopili večinoma taki ansambli, ki so na glasbeni sceni šele kratko obdobje in z manj izkušnjami kot njihovi starejši ko- legi, ki se iz nerazumljivih vzrokov ne udeležujejo tekmovalnih srečanj. Letošnji Vurberk je bil bleda senca prejšnjih festivalov z morda nekaj svetlimi izjemami, med katere prav gotovo sodijo Naveza, Vihar in veterani vurberških festivalov, Vigred iz Laškega. Vigred jemlje festival kot prijetno druženje z dobro glasbo in škoda je, da temu ne sledijo tudi drugi. Večina se jih po doseženem enem ali dveh uspehih odpove sodelovanju na festivalih, kar je velika škoda. Pri ocenjevanju so se odločili za drugačno formulo podeljevanja nagrad, kjer so združili oceno strokovne komisije, občinstva in radijskih postaj. Tako ocenjevanje imajo že vseh osem let na festivalu v Marija Reki. Zlatega zmaja in 1. nagrado občinstva je dobil ansambel Akordi, srebrnega zmaja, nagrado strokovne komisije za najboljšo izvedbo in Šifrerjevo plaketo za večglasno petje ansambel Naveza in bronastega zmaja ansambel Ceglar. Nagrado komisije slovenskih radijskih postaj je dobil ansambel Vihar, nagrado za najboljše besedilo pa Milan Jež za pesem Po senu dišiš v izvedbi ansambla Gorski cvet. S Celjskega so letos nastopili ansambli Polka punce, Navdih, Čar, Krajcarji in Vi-gred ter vsi ostali brez ene same nagrade, kar se ni zgodilo že mnogo let. Na prejšnjih festivalih so prav ansambli s Celjskega bili med najboljšimi, vendar zlato obdobje Modrijanov, še prej Klavžarja, Vitezov Celjskih, Zreške pomladi, Navihank, Iskric, Golt in drugih se je - žal - prehitro končalo. V odmoru se je predstavil ansambel Spev iz Šaleške doline, ki je na prejšnjih vurberških festivalih osvojil mnogo nagrad in ob njegovem nastopu nam je bilo žal, da vsaj zaenkrat tako imenitnih skupin ni več. Na festivalu, namreč. Vrh na vrhu Tretji junijski festival je bil dan pred začetkom uradnega poletja v Marija Reki v okviru praznika 14. Pod Reško planino veselo živimo. Strokovna komisija Brigita Vrhovnik - Dorič, Boštjan Do-rič in Mirko Šlibar ter občinstvo so poslušali dvanajst ansamblov: Jan kvintet, Kolovrat, Mladi godci, Mladi odmev, Navdih, Paralelka, Sicer, Šaljivci, Štajerski faki-ni, Toplar, Vrh in Zagorski kvintet ter med njimi izbrali zmagovalca. To je malce presenetljivo postal ansambel Vrh iz Prebolda, bivši ansambel A je to. Drugo mesto je osvojil ansambel Toplar z Jesenic na Dolenjskem in tret- je mesto Zagorski kvintet iz Zagorja ob Savi. Posebno nagrado strokovne komisije je dobil ansambel Navdih iz Šmartna ob Paki. Festivale polk in valčkov prirejajo tudi v tujini. Na mednarodnem festivalu v turističnem mestecu Chiem-see v Nemčiji so velik uspeh dosegli predstavniki Slovenije, Mladi korenjaki iz Dobja, ki so opravili z vso konkurenco iz Nemčije, Švice in Avstrije ter osvojili 1. mesto strokovne komisije in občinstva. Pred nami so še trije festivali: prvi konec tedna v juliju tridnevni festival v Štever-janu, 15. avgusta edini slovenski mednarodni festival Graška gora poje in igra (Vikend, Ptujski kvintet, Gadi, ansambel Džanija Križmana, ansambel Zakrajšek, Jodl ekspress, Jurčki, Kolovrat, Napev, Gorjanski odmev, Jasmin in Sredenšek sekstet ter trije do štirje ansambli iz tujine ) in za zaključek, 20. avgusta, še naš najstarejši 41. festival polk in valčkov na Ptuju, kjer bodo nastopili ansambli Iskrice, Zreška pomlad, Veritas, Ribniški pušeljc, Čar, Polka punce, Erazem, Gorski cvet, Akordi in Šestica ter v revijalnem delu ansambli Vikija Ašiča, Francija Zemeta in Vitezi Celjski. Zmagovalci letošnjih festivalov bodo nastopili na 15. Avsenikovem abonmaju polk in valčkov 17. oktobra v Kulturnem domu v Štorah. TONE VRABL Foto: MARKO NOVAK Najmlajša zmagovalka za Zlato harmoniko v Marija Reki, Neža Lesar. Neža Lesar najmlajša zmagovalka Na festivalu v Marija Reki je presenetil ansambel Vrh iz Prebolda. Organizator KUD Ljubeč-na bo izvedel enajst pred-tekmovanj za jubilejno, 30. Zlato harmoniko, ki bo letos dva dni, 27. in 28. avgusta na Ljubečni. Prvo predtekmovanje, ki je bilo tako kot vsako leto najštevilnejše, je bilo v Besnici na Gorenjskem, kjer je zaigralo 106 harmonikarjev, v polfinale pa se jih je uvrstilo 30. V Nazarjah je zaigralo 17 harmonikarjev (napredovalo jih je 11), v Jevnici 13 (7), Bodoncih 14 (8) in Marija Reki 25 (13). Na tem tekmovanju je presenetila sedemletna Neža Lesar iz Trbovelj, ki igra harmoniko komaj deset mesecev. Priigrala si je laskavi naslov »ljudska godka Marija Reka 2010« in bo v finalu, če se bo tja uvrstila, nastopila v novoustanovljeni kategoriji harmonikarjev do 10 let. 26. junija sta bili pred-tekmovanji še v Studencu in na Babni Gori, 27. junija v Gorišnici, sledila bodo v Postojni, Ratežu in na Ruški koči. Dve polfinali bosta 25. julija v Ilirski Bistrici in 8. avgusta v Bodoncih. Finale bo 27. avgusta z revijalnim delom in veterani ter 28. avgusta z najboljšimi v petih starostnih kategorijah dopoldne v kulturnem domu in popoldne pred gasilskim domom na Ljubečni. TV, foto: MARKO NOVAK AKCIJA lepotica poletja NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE I Si stara od 16 do 28 let? Ti fantje večkrat dajejo komplimente, kako čudovita si? Prijavi se na izbor za Lepotico poletja Novega tednika in Radia Celje in se poteguj za bogate nagrade: potovanje v prestolnico mode Pariz, objavo na naslovnici Novega tednika, oblačila v trgovinah Brooklyn blagovne znamke Pepe jeans in Miss Sixty, komplet nege za lase Zoran hair spa in biserno ogrlico trgovine Adamas. Ne čakajte! Še danes izpolnite prijavnico in povabili vas bomo v salon Zoran hair spa, kjer vam bodo odlični frizerji uredili pričesko, Dijana Bečirovič bo poskrbela za make up, nato se boste prepustile odličnim fotografom, ki vas bodo slikali v kopalkah in naredili portretno fotografijo. Vse to bomo postavili na ogled in bralke ter bralci Novega tednika bodo s kuponi in SMS-glasovi izbrali prve tri finalistke. Sledil bo sprehod po modni brvi pred strokovno komisijo in lepotici poletja Novega tednika in Radia Celje bomo izročili mamljive nagrade. Prav tako tudi drugo- in tretjeu-vrščeni. Ne bodite skromne, prijavite se! Fantje, možje, prijatelji, opomnite svoja dekleta, žene, prijateljice na današnjo prijavnico! Gremo v akcijo! Prijave sprejemamo do 6. julija 2010. Foto: SHERPA Biserna ogrlica Adamasa čaka na lepotico poletja. Pravila akcije Lepotica poletja NT&RC 1. Izbor organizira NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje 2. Akcija bo trajala v poletnem času leta 2010 in se bo zaključila z modno revijo. 3. V izboru lahko sodelujejo dekleta stara od 16 do 28 let s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Izpolniti morajo kupon v Novem tedniku in priložiti dve fotografiji (portret in ce- lotna podoba - po možnosti v kopalkah). Za mladoletna dekleta morajo pisno soglasje za sodelovanje z vsemi podatki (ime, priimek, rojstni podatki, naslov, telefon) izpolniti starši oziroma skrbniki. Vsapiijavljena dekleta bodo nato prejela anketni list, s katerim bodo posredovala več podatkov o sebi, potrebnih za objavo v Novem tedniku. 7.....^ 't / v;*: "r » S , - ' • " y ■ t • - r Ví v- . , Pariz, prestolnica mode, bo gotovo očarala prvonagrajenko. Sprejmi izziv in izpolni prijavnico! Prijavnemu obrazcu priložite dve fotografiji: portretno in celotne postave (po možnosti v kopalkah). Če ste mladoletne, priložite še pisno izjavo staršev (glej pravila!) Vse skupaj pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Lepotico poletja NT&RC. Prijave sprejemamo do 6. julija 2010. PRIJAVNICA lepotica poletja ■ NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE ■ Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-mail: Datum rojstva: Pogoji sodelovanja in pravila akcije so objavljeni tudi na spletnih straneh www.novitednik.com in www.radiocelie.com. 4. Strokovna komisija bo izbrala do 20 kandidatk za sodelovanje v akciji Lepotica poletja Novega tednika in Radia Celje. 5. Prijavljene kandidatke podpišejo izjavo, s katero se strinjajo z objavo svojih fotografij in podatkov v časopisu in na spletnih straneh NT&RC. Prav tako lahko materiale NT&RC, d.o.o., uporabi v reklamne namene v povezavi z akcijo. 6. Pred uradnim fotografiranjem organizator poskrbi za frizerske storitve in ličenje kandidatk. Vsa dekleta bodo predstavljena z njihovo portretno fotografijo in v kopalkah. 7. V vsaki petkovi številki Novega tednika se v času akcije s fotografijami in z osnovnimi podatki predstavi več kandidat. Vsakokrat je zraven objavljen tudi kupon za glasovanje. 8. Pred zaključkom glasovanja se še enkrat objavijo portreti kandidatk. 9. Glasovanje poteka s kuponi iz Novega tednika in SMS-glaso-vanjem. 10. Prve tri po mnenju glasovalcev se uvrstijo na modno revijo, kjer strokovna komisija izbere Lepotico poletja NT&RC. 11. Prve tri bodo posebej predstavljene v Novem tedniku, do- bile bodo bon za oblačila v trgovinah Brooklyn blagovnih znamk Pepe jeans in Miss Sixty, komplet nege za lase Zoran hair spa in biserno ogrlico trgovine Adamas. 12. Zmagovalka dobi še posebne nagrade: objavo na naslovnici Novega tednika, celostranski intervju v Novem tedniku in potovanje v prestolnico mode Pariz. Celjski osnovnošolci so molzli krave Pred kratkim so učenci tretjega razreda III. OŠ Celje konec tedna preživeli v nekoliko drugačnem vzdušju kot ponavadi. Avtobus z 41 učenci in učiteljskim spremstvom jih je iz mestnega hrupa odpeljal med kozjanske griče, kjer so obiskali Prevor-je. Njihova gostiteljica je bila tamkajšnja podružnična osnovna šola, kjer so jih toplo sprejeli. Objemu narave, ki jih je sprejela z vso svojo veličino, vonjem pokošenih travnikov in pesmijo bujnih gozdov, so se prepustili že prvi dan, ko so spoznavali kraj. Odigrali so prijateljsko tekmo med dvema ognjema, kurili kres in opazovali zvezde in nebesna telesa. Tudi naslednji dan so doživljali podeželje skozi izkušnjo (mnogi prvič) v neposrednem stiku z domačimi živalmi. Obiskali so kmetijo, kjer so molzi kravo, božali domače živali, okusili ostrino govejih jezikov, spoznavali vonj po hlevu in živini, si ogledovali kmetijske stroje, skratka spoznavali čar kmečkega življenja. Kot je povedala vodja prevorske šole Marija Frece Perc, je namen takšnih taborov spoznavanje šol in učencev med seboj, učenja o naravi in nebu, predvsem pa je mestnim otrokom na takšen način omogočeno zadovoljevanje potreb po prostem in sproščenem gibanju v naravi, kjer si pridobivajo izkušnje v stiku z rastlinami, živalmi in vsem, kar jim mestno okolje ne omogoča. Nekaterim veliko doživetje predstavlja že samo spanje v spalnih vrečah ... Petek je bil dan za vrnitev v Celje, kjer mestni hrup ni zadušil zgodbic navdušenih otrok o podeželskih dogodivščinah. Naj še povemo, da je prvi dan prevorsko šolo obiskal tudi njihov ravnatelj Ivan Janez Domi-trovič, ki je bil nad krajem zelo navdušen. MAJDA REZEC www.novitednik.com Skrbimo za zdravje »Zdravo življenje so naše večne želje, krepimo si duha, telo, prihodnost naša lepša bo ...« je v pripevu pesmi zapisala Valerija Dolar, napisani posebej za našo odo, letos že šesto zapovrstjo. V petek, 28. maja, smo namreč v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu mogočno zaključili letošnje dneve dejavnosti, ki smo jih poimenovali Oda zdravju. Prireditve so se udeležili številni gostje, ki so sodelovali ali na delavnicah ali na prireditvi. To so bili Samo Fakin, dr. med., Miro Cerar, Nataša Ferant, mag., Jana Govc Eržen, dr. med., Radovan Zupančič ter Peter Kavčič. S svojo prisotnostjo so nas razveselili tudi župan občine Žalec, Lojze Posedel, podžu-panja in podžupan, Ivica Čretnik ter Daniel Zagoričnik. V povsem napolnjeni dvorani smo gostom ponudili uro in pol smeha, obilo koristnih nasvetov in hrane za dušo. Prireditev je združevala šest postojank zdravja - od zdrave prehrane, gibanja, sobivanja z naravo, pozitivne samopodobe, higiene do sprostitve. Učenci so s plesom, petjem in igro popestrili vzdušje v dvorani. Gledalce so osvojili s hip-hopom, jih z jogo smeha nasmejali ter ubranim petjem napolnili njihova srca z radostjo. Ob koncu je pevski zbor skupaj z učiteljicami ponovno zapel Odo zdravja, kjer so se postojanke zdravja združile v čudovito živopisano mavrico. Ravnateljica, mag. Petra Stepišnik, se je v svojem govoru zahvalila vsem, ki so pripomogli k celostni podobi prireditve. Številne pohvale ob koncu pa pričajo o tem, da je prireditev vsem segla globoko v srce. BARBARA COTIČ Najboljše učence zaključnih razredov osnovnih šol v šentjurski občini je pred kratkim v vrtu Ipavčeve hiše sprejel župan Štefan Tisel. V spomin na ta dogodek so prejeli tudi spominska darila, dogajanje pa je z nastopom popestril pihalni orkester Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur pod vodstvom Boštjana Jagra. (Foto: MARKO OBLAK) Županovega sprejema za najboljše učence iz občine Rogaška Slatina so se udeležili učenci prve, druge in tretje osnovne šole ter iz glasbene šole. Župan mag. Branko Kidrič je povabil kar 36 učencev, ki so bili odlični vsa leta osnovne šole ali uspešni na državnih ter mednarodnih tekmovanjih. Izročil jim je spominska darila. Velenjske devetošolce, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh oziroma osvojili zlato priznanje na državnih tekmovanjih, je sprejel župan MOV Srečko Meh. V šestih OŠ v Velenju je tak uspeh doseglo 65 učencev devetih razredov. Ti so za svoj trud prejeli tudi monografije Velenje. (Foto: JOŽE MIKLAVC) Laški župan Franc Zdolšek je najboljše učence zaključnih razredov šol občine Laško posebej pozdravil na Župan Občine Štore, Miran Jurkošek, je pripravil sprejem za učence domače osnovne šole, ki so bili v 9. občinski proslavi ob dnevu državnosti ter jim podelil priznanja zlati učenec. (Foto: GREGOR KATIC) razredu najbolj uspešni. To so Katja Brečko, Aljoša Gajšek, Zala Grdina, Jaka Koren, Žiga Korent, Janez Krevel, Amadej Lisec, Nina Plank in Vesna Popovič. Na sprejemu župana Jožeta Čakša za najboljše osnovnošolce v Šmarju pri Jelšah je bilo 49 učencev iz osnovne in glasbene šole ter iz tretje osnovne šole iz Rogaške Slatine (kjer izvajajo prilagojeni program). Povabljeni in nagrajeni so bili učenci z odličnim uspehom ali najvišjimi ocenami pri večini predmetov, s pomembnejšimi rezultati na širših tekmovanjih, vsa leta odlični ter vsestransko prizadevni. Št. 50 - 29. junij 2010 -r=r- j j w Celjani premagali Dinamo Nogometaši CM Celja se pripravljajo na novo sezono. V Areni Petrol so se na prijateljskem srečanju pomerili z Dinamom iz Tirane, tj. z državnim prvakom Albanije. Celjani so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, ko bi lahko ob izjemnih priložnostih že dokončno odločili tekmo. V 16. minuti je sicer vodilni zadetek dosegel Gorazd Zajc, vendar ga je glavni delilec pravice razveljavil, saj naj bi bil celjski napadalec v nedovoljenem položaju. Zato pa je bil v 26. minuti gol regularen. Lepo akcijo je začel Zajc, podal do Purišiča, ki je v kazenskem prostoru lepo našel Rajka Repa, ta pa je za piko na i ukanil gostujočega vratarja ter dosegel edini zadetek na srečanju. Čeprav so imeli gostje v drugem polčasu več od igre, se rezultat ni spremenil. Najnevarnejši skozi celotno srečanje je bil Sebastjan Gobec, ki je s prostim strelom ves čas nevarno pretil moštvu Dinama. Pomočnik trenerja Damjan Romih je bil s predstavo ekipe zadovoljen. »Glede na to, da smo igrali s kvalitetno ekipo in državnim prvakom, smo lahko zadovoljni. Tako z vidika rezultata kot pristopa igralcev in same igre. Viden je že nekakšen pomik naprej v disciplini, samem prenosu igre, čvrstosti. Ekipa še ni povsem dokončno sestavljena, zato je trenutno to lepa raven, ker prihajamo k želeni formi. Treba je pohvaliti fante, ki pridno in trdo trenirajo.« Tudi branilec Boris Mijatovič je bil zmage v prijateljski tekmi vesel: »Tekma z Dinamom je bila kvalitetna. Noge so bile težke, saj trdo treniramo dvakrat dnevno. V naši ekipi je igralo tudi veliko mladih igralcev iz domače šole, zato smo lahko več kot zadovoljni z rezultatom in igro. Tempo je bil dober, zmaga pa lepa popotnica za nadaljevanje priprav.« Nova sezona v prvi nogometni ligi se bo začela 17. julija, žreb pa bo na sporedu jutri, ko bo jasno, kdo bo nasprotnik Celjanov v uvodnih krogih. Romih je zatrdil, da bo moštvo do začetka prvenstva dobro pripravljeno. »Želimo si, da bo na visoki ravni. Zdaj stremimo k prijateljskim tekmam in k temu, da jih odigramo maksimalno ter da vidimo, kaj je še treba popraviti.« Rudar nadaljuje z zmagami Nogometaši Rudarja so končali višinske priprave na Rogli, za konec pa odigrali še prijateljsko tekmo. Po uspehu proti Dinamu iz Moskve, ko so Velenjčani iztržili neodločen rezultat, in zmagi proti Simer Šampionu, jim je tokrat nasproti stalo moštvo Slaven Belupa s Hrvaške. Južni prvoligaš se je v pretekli sezoni uvrstil v kvalifikacije za ligo Europa. Rudar je slavil z 1:0, ko je zadetek v 85. minuti dosegel Denis Kramar. Ta je bil v zadnji sezoni še član mladinske ekipe. Branilec Aleš Jeseničnik je strnil občutke o tekmi: »To je bila zaključna tekma dolgih priprav, ki smo jih opravili na Rogli. Odločili smo se, da odigramo kompaktno tekmo, kar nam je tudi uspelo. Nasprotnik si ni priigral nevarnejših priložnosti, mi pa smo uspeli zadeti. Hitro se nam približuje že novo prvenstvo in verjamem, da bo trener Prašnikar poskrbel, da bomo zdaj po napornih pripravah do začetka ujeli svežino ter da bomo do prvega kroga v top formi.« Velenjčani bodo danes ob 18.30 na štadionu Ob jezeru v Velenju gostili Šmartno. MITJA KNEZ Foto: SHERPA (arhiv NT) Rajko Rep je odločil tekmo proti Dinamu iz Tirane. Rojšek na čelu »inline« hokeja Včeraj se je na Švedskem začelo svetovno prvenstvo v »in-line« hokeju, kjer bo nastopila tudi slovenska reprezentanca pod vodstvom Roka Rojška. Slovensko izbrano vrsto je pred začetkom prvenstva prevzel legendarni igralec hokeja na ledu in vodilni mož celjskega hokeja Rok Rojšek: »Težko je govoriti o pričakovanjih, saj se reprezentanca menja vsako sezono, zato je tudi vsako leto njena kvaliteta drugačna. V skupini igramo z močnimi moštvi, ampak dali bomo vse od sebe in upali na najboljše.« Izbrana vrsta nastopa v skupini A skupaj s Finci, Švedi in Avstrijci. Kot pravi Rojšek, so fantje po 14 urah potovanja v Karlstadt precej utrujeni, vendar meni, da so vseeno dobro pripravljeni: »Težko je napovedati favorita. Menim, da bi morali osvojiti vsaj 3. mesto v skupini, ki bi nam že zagotovilo obstanek med najboljšimi ekipami.« Slovenci so se včeraj pomerili s Finci, danes jih čaka srečanje s Švedi, jutri pa še z Avstrijci. MOJCA KNEZ 19. maraton državnosti je zopet postregel z lepo udeležbo tekačev. Rekordno na maratonu državnosti Dan pred dnevom državnosti je bil pred dvorano Zlatorog že 19. maraton državnosti, ki se ga je udeležilo rekordnih 200 tekačev in tekačic. Maraton je kot že v preteklih letih organiziralo društvo maratoncev Celje. Najdaljšo traso so tekmovalci premagovali od dvorane Zlatorog do Šmartinskega jezera. V kategoriji na 21 kilometrov za dekleta je slavila Zala Pra-protnik, druga je bila Silvija Dunko - obe iz Ljubljane. Na 3. mesto se je uvrstila Manja Frece iz Laškega. V teku na 10 km je bila najhitrejša Ana Stropnik iz Škofje vasi. Pri moških je bil v teku na 10 km najhitrejši Valentin Česnik s Prevalj, 2. mesto je zasedel Celjan Vinko Jošt in tretje Kranjčan Denis Guzelj. V teku na 21 km je slavil Robert Kotnik iz Lukovice. Pred maratonom je organizator pripravil tudi otroški tek, ki se ga je udeležilo 138 dečkov in deklic. Absolutna zmagovalca otroškega teka sta postala Kaja Strgaršek pri deklicah in Daniel Barila pri dečkih. Predsednik društva Odon Simonič je bil po končanem 19. maratonu zadovoljen: »Organizacije smo se kot vsako leto lotili profesionalno. Steklo je po željah. Rekordna udeležba je potrdila, da se je maraton dobro uveljavil. Tudi vreme nam je ustreglo, čeprav je bilo malce prevroče. Je pa treba poudariti, da smo vedno na robu tega, da sploh lahko izpeljemo prireditev, kajti če ni sponzorjev, je težko. Kljub temu gledamo že v prihodnje leto, ko načrtujemo okroglo obletnico maratona državnosti. To bomo še zagotovo izpeljali, za naprej pa se bomo morali odločiti, a mislim, da ga bomo približno pet let še zagotovo organizirali. MITJA KNEZ Foto: GrupA Zmagovalke svetovnega pokala Alja Pliberšek, Anja Prosenak, Eva Mutec, Eva Mavrič, Julija Šmid in Katja Lipovšek Zmagala je Zgodba z ulice Plesalci celjskega Plesnega vala so na svetovnem pokalu, ki je bil ta konec tedna v Zagrebu, ponovno dosegli izjemen uspeh. Na tekmovanju, ki ga organizira mednarodna plesna organizacija, je mala mladinska skupina v kategoriji show dance s točko Zgodba z ulice zasedla prvo mesto. Na svetovnem pokalu sta nastopili tudi mala članska skupina ter solistka Lea Orož. MK Zmagovalki Andreja Vodeb in Martina Jakob sta bili brez konkurence. Sestri Fabjan sta zasedli 4. mesto. V Rimskih Toplicah slavila naveza Jakob-Vodeb Martina Jakob in Andreja Vodeb sta zmagovalki odbojkarskega turnirja na mivki v Rimskih Toplicah. V presenetljivem finalu sta z 2:0 premagali Jeleno Strel Kosmač in Uršo Podlesnik. Prvi favoritinji za zmago, sestri Erika in Simona Fabjan, sta izgubili v polfinalu in na koncu zasedli 4. mesto. Dvodnevni spektakel je v Rimske Toplice privabil ogromno gledalcev, ki so bili priča vrhunski odbojki. Za prvi favoritinji sta veljali državni prvakinji, sestri Erika in Simona Fabjan, vendar ni ste- klo po njunih željah. V polfi-nalu sta ju z 2:1, izločili kasnejši zmagovalki. V drugem polfinalu sta Jelena Strel Kosmač in Urša Podlesnik premagali Ano Oblak in Ano Ka-lišnik z 2:0. V tekmi za 3. mesto sta tako sestrama Fabjan nasproti stali Ani. Ponovno se je potrdilo, da sta imeli državni prvakinji povsem nesrečen dan, saj sta še drugič klonili. V velikem finalu, ki je povsem napolnil tribune, sta najbolj razigrani igralki dneva Martina Jakob in Andreja Vodeb že v uvodnih minutah obračuna nakazali, da jima bo tež- ko preprečiti pot do 1. mesta, saj sta tako kot v uvodnih tekmah spet delovali brezhibno in navduševali glasne navijače. Finale sta dobili z 2:0 (21:17, 21:17). Andreja Vodeb ni skrivala navdušenja nad slavjem. »Pričakovali sva finale s Fabjanovima. Bili sva zelo presenečeni, ker jima ni uspelo. Polfinala nisva odigrali tako suvereno, v finalu pa sva le pokazali suvereno igro in nakazali, da bova državnim prvakinjam letos huda konkurenca.« Občutke je strnila tudi Martina Jakob. »Zmago sva si zelo želeli. Verjeli sva, da lahko Atmosfera v Rimskih Toplicah je bila fantastična. Na častni tribuni sta se veselila tudi Franc Zdolšek (župan Občine Laško) in Jože Senica (laški podžupan ter predsednik KS Rimske Toplice). zmagava, a nisva bili prepričani v to. Malce sva se >stresli< pred polfinalom, kjer sva dobili sestri Fabjan, vendar sva vedeli, da ju lahko premagava, kajti že na evropskem prvenstvu sva jima bili blizu. Zdaj sva presrečni, da nama je uspelo.« Starejša od sester Erika Fabjan je pojasnila, kaj je bil vzrok, da sta osvojili šele 4. mesto. »Enostavno je bil to zelo slab dan in žal nama je, da prav v Sloveniji. Treba je napredovati predvsem v glavi in se znebiti pritiska, ki je povsem odveč. Upam, da se bova privadili tudi na takšne tekme.« Amalijin pokal v Sloveniji postaja že stalnica. Organizator Samo Lah je vedno bolj navdušen nad udeležbo: »Zadovoljstvo nad izvedbo in udeležbo je veliko. Veseli smo, da smo lahko pripeljali vrhunske igralke na čelu z našima državnima prvakinjama. Vreme in obisk sta bila odlična. Tudi za prihodnje leto se bomo potrudili, da bomo tako dobro izpeljali turnir, ki postaja eden najmočnejših v Sloveniji.« Občutke je strnil tudi predsednik Krajevne skupnosti Rimske Toplice in laški podžupan Jože Senica: »Turnir je iz leta v leto boljši. Vedno dodamo kakšno novost, ki ga še bolj popestri. Morda bomo pripeljali kdaj celo svetovno elito. Upam, da bo tudi v prihodnosti posluh, da bomo lahko peljali turnir tako uspešno naprej. Rimske Toplice so zdaj 45-50 let dobesedno spale, pred tem pa imele veliko ime in renome v Evropi. Tudi s takšnimi turnirji želimo to povrniti.« Za prihodnje leto sta udeležbi že potrdili sestri Fabjan, ki želita popraviti letošnjo uvrstitev, ter tudi zmagovalki turnirja, saj so bile vse izjemno zadovoljne nad organizacijo in ambientom. MITJA KNEZ Foto: TimE Bubnič k Heliosu V košarkarskih klubih so se začeli prestopni roki. Potem ko se je Elektra pretekli teden okrepila na mestu trenerja, so se v Zlatorogu poslovili od Bubniča. Po pisanju spletne strani KK Zlatorog naj bi hrvaški krilni center s slovenskim potnim listom Dražen Bubnič zavrnil možnost, da bi ostal v Laškem do konca pogodbe. Bubnič je zato že okrepil domžalski Helios, s katerim je sklenil sodelovanje za eno leto. Pogodba pa je potekla kapetanu Nejcu Strnadu, ki je zdaj prosti igralec, sam pa si želi odhoda v tujino. Že po zadnji prvenstveni tekmi je Tri lilije zapustil Esmir Rizvić, Miljan Goljovič, ki se je poslovil od aktivnega igranja košarke pa je zasedel mesto športnega direktorja. MK Foto: SHERPA Nejc Strnad si želi v tujino. Trg pred Vodnim stolpom je bil premajhen za vse, ki so želeli videti, slišati in doživeti poletni koncert orkestrov Glasbene šole Celje. Rokenrol z orkestri Izvrsten koncert mladinskih orkestrov Glasbene šole Celje V sredo zvečer je bil trg pred Vodnim stolpom v Celju premajhen, da bi sprejel vse poslušalce, ki so prišli na večer v družbi orkestrov Glasbene šole Celje. S posebej za to priložnost pripravljenim rokovsko obarvanim sporedom so se predstavili mladinski pihalni orkester pod vodstvom Bernarda Beline, big band Extra band pod vodstvom Bojana Logarja in mladinski simfonični orkester pod vodstvom Matjaža Brežnika. Že mladinski pihalni orkester je pokazal, kakšen bo večer, saj so pihalci, pa naj se to bere še tako čudno, igrali skladbe skupin Queen in Deep Purple. Big band Extra band je z vokalnim solistom Srdžanom Milovanovičem nadaljeval v istem slogu in ponovno spravil občinstvo na noge z uspešnicami Nirvane in Van Hallen. Zaključek je pripadel mladim simfonikom, ki so pod vodstvom Matjaža Brežnika pre-mierno izvedli skladbo Leona Firšta Poletna uvertura, zatem spremljali med nastopom še rok skupino Aperion in ču- dovit glasbeni, rokovsko obarvan večer pripeljali h koncu še z nastopom Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju in zbora Orfej. Ob dirigentih je bil prvo ime koncerta mladi Leon Firšt. Igral je v vseh treh orkestrih in se izkazal kot odličen tol-kalist in kitarist. »Simfoniki« so odigrali njegovo novo skladbo, zanje pa je napisal tudi priredbe skladb, s katerimi so spremljali skupino Aperion. O Firštu bomo zanesljivo še veliko slišali. Še dež so odgnali Plesni forum z Ionosfero 2 navdušil v Šibeniku Plesni forum Celje in glasbena skupina Aperion sta s svojim scenskim projektom Ionosfera 2 odlično nastopila na jubilejnem, 50. otroškem festivalu v Šibeniku. Na povabilo organizatorjev in selektorjev festivala sta se s številnimi hrvaškimi predstavniki ter skupinami z Madžarske, iz Italije, z Danske, Irske, iz Velike Britanije in Kanade udeležili vsebinsko pestrega festivalskega programa, ki se bo končal v četrtek. V koreografiji Goge Stefa-novič Erjavec so izkušeni plesalci Gea Erjavec, Špela Kajt-ner, Neja Dvornik, Ana Gu-ček, Goran Kusić, Nik Rajšek, Nuša Pristovšek, Iza Skok, Nadja Škataro in Sabrina Že-leznik ter glasbeniki Črt Bir-sa, Žiga Birsa, Samo Dervi-šič, Dani Telebar, Martin Bezjak, Nejc Kolar ter odlična vo-kalistka Zala Hodnik s svojo energijo in uigranostjo navdušili številno občinstvo. S svojim nastopom so preklicali nekajletni urok dežja, ki jih je spremljal na zadnjih dveh obiskih tega festivala. Ali kot so zapisali hrvaški mediji: »Kar z molitvami ni uspelo organizatorjem - raztrgati oblakov nad letnim odrom -so dosegli Slovenci. Morda z gibom, morda z glasbo, z močnim vokalom ali pa z neko posebno umetniško man- Ravnatelj glasbene šole Simon Mlakar je bil zelo zadovoljen, da so šolski orkestri ob rednih zaključnih koncertih šolskega leta izpeljali še tega. »Celjanom smo hoteli v tem lepem Poletju v Celju podariti še en dogodek in rekli smo si, zakaj ne bi še enkrat nastopili vsi orkestri skupaj. Sicer pa je ocena šolske- ga leta odlična, ne le koncerti orkestrov, imeli smo tudi največ tekmovalcev doslej in dobro so se odrezali, čestitam vsem dirigentom in mentorjem ter korepetitorjem. Za prihodnje leto pripravljamo nekaj novosti, uvedli bomo džez program, začeli pa bomo tudi s poučevanjem ljudskih inštrumentov,« je koncer- tu na rob povedal Simon Mlakar. Le želimo si lahko, da bi takšni poletni koncerti postali tradicija. Ne zgolj zaradi odličnih izvedb orkestrov, tudi zaradi programa, ki je mladim blizu, za takšne orkestre vse prej kot običajen, občinstvu pa všeč. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Citrarji na seminarju Citrarsko društvo Slovenije je pripravilo že deseti državni citrarski seminar, ki se je v Domu sv. Jožefa v Celju začel včeraj. Za seminar se je prijavilo 30 udeležencev, ki delajo pod vodstvom mentorjev Irene Zdol-šek, Franje Kočnik, Doroteje Dolšak, Irene Glušič in Petra Napreta. Udeleženci so se na prvem koncertu občinstvu predstavili že včeraj zvečer. Nocojšnji koncert, začel se bo ob 18. uri v Domu sv. Jožefa, je namenjen mentorjem. Seminar bodo sklenili v sredo s skupnim koncertom citrarskega orkestra in komornih zasedb. BS tro -ustavili so padavine nad Šibenikom«. Tudi strokovno mnenje organizatorjev in udeležencev festivala priča o najvišji ravni izvedbe, kar je bilo mogoče slišati tudi na konferenci mednarodno priznanih strokovnjakov, ki spremljajo festivalski program. Ionosfera 2 je tudi po številnih ponovitvah še vedno vitalen in atraktiven scenski projekt mednarodnega kova. Plesalci Plesnega foruma Celje se zdaj odpravljajo še na Mednarodni festival plesa v Macao na Kitajskem, ki se bo začel v sredo. BRST NE ZAMUDITE ... ... koncerta celjske zasedbe Gamma, ki bo nocoj (torek) ob 21. uri na Starem gradu. Gamma so violinistka Anja Čretnik Vi-demšek, kitarist Aljaž Cvirn, akordeonist Mihael Strniša, basist Miha Firšt in pianist Gregor Deleja. Gamma z grajskim večerom dopolnjuje pestro kulturno dogajanje v okviru Poletja v Celju, obenem pa s koncertom napoveduje poletna gostovanja, ki bodo zasedbo vodila po koncertnih odrih Slovenije, Avstrije in Hrvaške. V dobrih dveh letih obstoja se je za- sedba uveljavila ne le v Celju, ampak tudi v domovini in tujini. Repertoar kvinteta Gamma je pester in obsega pretežno glasbo 19. in 20. stoletja, predvsem klasični tango različnih skladateljev, novi tango Astorja Piazzol-le, čardaše, ostale skladbe različnih romantičnih in sodobnih komponistov in pester izbor etno glasbe iz Evrope in sveta. Vstop prost . ... koncerta Zorana Pre-dina, ki bo z zasedbo The Gypsy Swing Band v sredo ob 20. uri na Starem gradu. Zoran Predin je eden naj- vidnejših sodobnih glasbenih ustvarjalcev. Koncerti-ra sam ali z različnimi glasbenimi zasedbami. Tokrat prihaja s sporedom, ki ga je pripravil z atraktivno zasedbo Gypsy Swing Band, s katero goji v ciganski swing preoblečeno svojo avtorsko glasbo, v kateri ne manjka uspešnic. V tej zasedbi sodeluje s kitaristom Igorjem Bezgetom, tolkal-cem Brunom Domiterjem, ritem kitaristom Markom Zorcem, kontrabasistom Nikolo Matošičem in klavia-turistom Danilom Ženkom. Vstopnina 18 EUR (pred-prodaja), 22 EUR na dan koncerta . Veronika štartala odlično Mednarodno uveljavljena mariborska sopranistka Sabina Cvilak, italijanski baritonist Luca Salsi, simfoniki RTV Slovenije in nemški dirigent David Heusel so bili umetniki, ki so z odličnim sporedom izbranih arij iz oper in operet obarvali prvi letošnji Veronikin večer. Podjetje Fitmedia je z Ve- pravo blagovno znamko, vsa-ronikinimi večeri ustvarilo že kič pa za prvi večer pripravi- jo večji, imenitnejši dogodek. Koncert Dežela smehljaja, s katerim so proslavili tudi 20-letnico dela, je bil prav tak dogodek. Sicer nenavadna kombinacija soprana in baritona je delovala izjemno in oba solista sta ob spremljavi odličnega orkestra suvereno odpela tudi najzahtevnejše parte ter potrdila svoj sloves. Okoli 600 ljudi je v (za takšne dogodke neprimerni) dvorani Golovec uživalo in z aplavzi izsililo tri dodatke. Naslednji Veronikin večer bo čez teden dni, ko na Stari grad prihaja zasedba izkušenih slovenskih glasbenikov, ki je pripravila tako imenovani Tribute show z naslovom Feel the Phil Collins. BS, foto: GrupA In spiritu ponovno prejeli zlato plaketo Vokalna skupina In spiritu iz Vojnika se je ponovno udeležila mednarodnega tekmovanja. Tokrat je bila najboljša v Petrinji na Hrvaškem. Moška vokalna zasedba, ki deluje pod umetniškim vodstvom Tomaža Marčiča, se je v Petrinji udeležila tekmovanja Lipanjski zvuci. Tekmovala je v kategoriji klasična zborovska glasba in za tri odpete pesmi, ki jih je ocenjevala tričlanska mednarodna žirija, prejela zlato plaketo in najvišjo oceno med mladimi vokalnimi skupinami. In spiritu, ki ga poleg vodje Marčiča sestavljajo še Amadej Šopar, Črt Ferant, Luka Juteršek, Aljaž Pavlin, Anžej Gračner, Peter Osetič, Anže Lipičnik in Benjamin Krajnc, so zbrane na hrvaškem tekmovanju razveselili še s polnočno serenado. Naslednji koncert bodo mladi pevci pripravili 2. julija v atriju Savinove hiše v Žalcu. MOJCA KNEZ Poletne prireditve tudi v Velenju Sabina Cvilak in Luca Salsi sta ob spremljavi simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Davida Hausela z opernimi in operetnimi arijami navdušila občinstvo. Velenjski organizatorji, s Festivalom Velenje v prvi vrsti, so tudi letos združili moči in pripravili pester spored poletnih kulturnih prireditev v Velenju. Splet prireditev se bo začel v četrtek, ko na ploščadi pred domom kulture pripravljajo slavnostni začetek prireditev in koncert orkestra Mandolina iz Ljubljane. Zatem se bo vse do 28. avgusta zvrstila kopica najrazličnejših prireditev z nekaj vrhun- ci, kot bodo koncerti stare glasbe, pa zimzelenčkov v izvedbi Aleša Hadalina in Ve-lenjčana Jožija Šaleja, Ma-riachi real jalisco, Ota Pest-nerja, festival Kunigunda s koncerti številnih rokovskih skupin, večer z Iztokom Mlakarjem ... Redno bodo pripravljali tudi otroške prireditve Poletje na travniku, deloval pa bo tudi letni kino Zvezde pod zvezdami. Četrtkov koncert orkestra Mandolina bo poseben že za- to, ker je to edina zasedba v Sloveniji, ki si je na svoji glasbeni poti za sopotnico izbrala mandolino. V našem prostoru se mandolina šele zadnja leta pogosteje vključuje v najrazličnejše zvrsti glasbe, od klasične do pop. V njihovem repertoarju so skladbe vseh zvrsti, na otvoritvenem koncertu v Velenju pa se bodo pod dirigentskim vodstvom Andreja Zupana predstavili predvsem z lahkotnej-šimi »poletnimi« zvrstmi, kot so filmska in pop-rok glasba ter zimzelene melodije. BS Četrtek, 8. 7. Muzej Laško 9.00 razstava »Kranceljpint« Marice Lesjak Hiša generacij 10.00 razstava ročnih del DU Laško in Hiše generacij Valvasorjevtrg 16.00 razstava »Cvetoče mesto« Likovnega društva Laško Trubarjeva avenija 18.00 »Martin Krpan« - izbor najmočnejšega Slovenca Valvasorjev trg 18.00 DJRobbyJ.&McVidy Hotel Savinja 18.00 skupina Via musica Šotor pri hotelu Hum 19.00 Kvintet Dori Park pri TICU 19.00 RAZSTAVA CVETJA Orožnovtrg 19.00 house prizorišče z DJ Deanom Deenom 19.30 promenadni vrvež po ulicah Laškega Občinsko dvorišče 20.00 koncert Laške pihalne godbe z Alyo, Razigrani muzikanti Glavni trg 20.00 OTVORITEV PRIREDITVE, NINA BADRIČ, NINA PUŠLAR, KINGSTON Trubarjeva avenija 20.00 PRLJAVO KAZALIŠTE, 6 PACK ČUKUR, DJ MAJ Petek, 9. 7. Muzej Laško 9.00 razstava »Kranceljpint« Marice Lesjak Hiša generacij 10.00 razstava ročnih del DU Laško in Hiše generacij Valvasorjev trg 15.00 razstava pasemskih malih živali DGPMŽ Laško Valvasorjevtrg 16.00 razstava »Cvetoče mesto« Likovnega društva Laško Šolsko igrišče 17.00 8. turnir ulične košarke DRIBL 2010 (DJ, breakdancers, navijaškeskupine, tekma zvezd,...) prijave 041 534 515 Šotor pri hotelu Hum 17.00 ansambel Toti Štajerci Valvasorjev trg 18.00 etno prireditev Lepo je res na deželi - »Vrh nad Laškim se predstavi« Kulturni center 18.00 otroški živ žavs Pojočim kuharjem Valvasorjev trg 18.00 DJ RobbyJ. & McVidy Hotel Savinja 18.00 skupina Via musica Orožnovtrg 19.00 house prizorišče z DJ Deanom Deenom 19.30 promenadni vrvež po ulicah Laškega Občinsko dvorišče 20.00 koncert Pihalne godbe Svea, skupina Orlek Glavni trg 20.00 NUŠA DERENDA, PRIMAVISTA, ROCK PARTYZANI Sobota, 10. 7. Muzej Laško 9.00 razstava »Kranceljpint« Marice Lesjak Hiša generacij 10.00 razstava ročnih del DU Laško in Hiše generacij Valvasorjevtrg 15.00 razstava pasemskih malih živali DGPMŽ Laško Šotor pri hotelu Hum 15.00 ansambel Fantje izpod Lisce Valvasorjevtrg 16.00 razstava »Cvetoče mesto« Likovnega društva Laško Kulturni center 17.00 otroški živ žav z Veselim vrtnarjem Valvasorjevtrg 18.00 etno prireditev Lepoje res na deželi - »Rimske Toplice se predstavijo« Kulturni center 18.00 Fundacija »Z glavo na zabavo« Valvasorjevtrg 18.00 DJ Robby J. & Mc Vidy Hotel Savinja 18.00 skupina Via musica Orožnov trg 19.00 house prizorišče z DJ Deanom Deenom 19.30 promenadni vrvež po ulicah Laškega Občinsko dvorišče 20.00 Kvintet Dori Glavni trg 20.00 MANCAŠPIK, LANGA, MAMBO KINGS, prenos tekme svetovnega prvenstva v nogometu Trubarjeva avenija 20.00 »SLOVENIJA GRE NAPREJ« - PERO LOVŠIN, ZORAN PREDIN, 6 PACK ČUKUR, DJ SYLVAIN feat. LARA LOVE v živo, prenos tekme svetovnega prvenstva v nogometu 22.00 VODNASIMFONIJA NA REKI SAVINJI IN VELIČASTEN OGNJEMET OB GLASBENI SPREMLJAVI zgradu Tabor in Krištofa Nedelja, 11 . 7. Hiša generacij 9.00 razstava ročnih del DU Laško in Hiše generacij Valvasorjevtrg 9.00 razstava pasemskih malih živali DGPMŽ Laško Občinsko dvorišče 10.00 OHCET PO STARI ŠEGI Šotor pri hotelu Hum 11.00 ansambel Iskrice Hotel Savinja 11.00 ansambel Afrodita Muzej Laško 12.00 razstava »Kranceljpint« Marice Lesjak Občinsko dvorišče 13.00 ansambel Fantje izpod Lisce Valvasorjevtrg 16.00 razstava »Cvetoče mesto« Likovnega društva Laško 17.00 PARADA PIVO IN CVETJE po ulicah Laškega Glavni trg 18.00 ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB Laško, Velenje, Cerkno, Spinčiči (Hrvaška) Glavni trg 20.30 prenos tekme svetovnega prvenstva v nogometu Trubarjeva avenija 20.00 Trubarjeva avenija - most 22.00 NOVI FOSILI, 6 PACK CUKUR, DJ MAJ SHOW PARADA ZLATI ROG Glavni organizator: Generalni pokrovitelj: p,VOVAR|yA [jkSK© 1825 Sponzorji: I triglav ) banka celje Turistično DruStvo Laško 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Smo pasji sekstet, sestavljen iz enega črno-belega fantka in petih črno-rjavih punčk. Kaj nismo pri svojih štirih tednih najbolj prikupni kužki? Bi skrbeli za Žužo? Bi bili pripravljeni posvojiti psa ali mačko s telesno hibo? V zavetišču je namreč trinoga mucka po imenu Žuža. Veterinar ji je moral zadnjo desno nogico odstraniti, saj je bila noga deloma odrezana, kosti so ji gledale izpod kože, tkivo pa je bilo že tako razgrajeno in okuženo s črvi (dobesedno), da je bilo nevarno že za njeno življenje. Mijav, mijav, lep pozdrav! Jaz sem Žuža, trinoga mucka, ki si želi tvoje pozornosti. Naj se ti ne smilim, saj nič več ne boli, zelo zelo rada pa bi živela pri tebi. Torek, 29. junij: Čudovit dan za vse zaljubljene in tiste, ki to še boste. Rojeni v ognjenem Ovnu, Levu ali Strelcu bodo še posebej blesteli in njihova erotična pojava bo pritegnila marsikateri občudujoč pogled. Ugodno tudi za delo in urejanje uradnih in poslovnih zadev, saj bo Luna skladna s Saturnom, ki veča odgovornost. Večer bo odličen za razmislek o tem, kaj bi radi v prihodnje spremenili. Odvrzite, kar je preživeto! Sreda, 30. junij: Luna takoj po polnoči tvori opozicijo z Venero, zato bo bolj nemirno spanje. Zjutraj bo v ugodnem položaju z Marsom, kar veča notranji pogum in daje potrebo po konkretnem delovanju. Zemeljski Biki, Device in Kozorogi ste lahko še posebej uspešni. Zvečer si prizanašajte z večjimi napori in ne bodite preveč zahtevni ter kritični do sebe. Dovolite si nekaj več počitka. Četrtek, 1. julij: Merkur v Raku bo v odličnem aspektu z Marsom v Devici. Misli bodo prodorne, intuitivne, zlah- ka se bodo združevala nasprotja. Intuitivna zaznava bo odlična. Ponoči bosta Sonce in Luna v čudovitem trigonu nudila prijetno energijo. Noč je lahko zelo čustvena. Petek, 2. julij: Luna v senzibilnih Ribah bo že zjutraj v napetem položaju z Marsom. To bo večalo notranji nemir, nervozo in nestrpnost. Ne sprejemajte odločitev pod tem vplivom, kar velja še posebej za Ribe in Device. Ka- Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30, cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si ljujte, ampak jo sprejmite v svoj dom, če lahko, in ji omogočite dobro življenje, ki si ga zasluži. Mucko lahko vidite tudi na sliki, najbolje pa je, če jo pridete kar obiskat v zavetišče. Verjamem, da vas bo vesela. NINA ŠTARKEL Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Moj dolg in pokončen rep je verjetno od mojega očeta, a po mami imam labradorsko kri. Ampak, a nisem prikupen 10-mesečni mešan-ček? (8062) Tale pasja lepotička je eden izmed tistih kužkov, ki so v zavetišču že najdlje. Baby išče svoje dobre lastnike že več kot 6 mesecev. Lahko pa se pohvali, da je zelo vztrajna, da je inteligentna in ubogljiva ter zelo, zelo prijazna. (7635) A simpatična muca, stara okoli leto in pol, je po operaciji dobro okrevala in se kmalu navadila na življenje na treh nogah. Seveda je njeno gibanje zdaj omejeno, ampak še vedno lahko normalno hodi in celo teče, a seveda počasneje, kot je to lahko počela pred operacijo. Žužo tako oddajamo izključno za bivanje v stanovanju, saj bi se na prostem težko kosala z avtomobili ali drugimi živalmi. Drugače pa je ta mačja posebnica, ki je mimogrede tudi sterilizirana, zelo »cartljiva« mucka, ki ima rada človeško naklonjenost in ki vas takoj prevzame s svojim prijaznim karakterjem. Ne ustrašite se njene hibe, niti je ne pomi- snejši ugoden položaj Lune in Merkurja, ki potuje v Raku, bo uskladil čustva in razum. Odlično za vsa vodna znamenja! Sobota, 3. julij: Luna vstopi popoldne v Ovna in prinaša ognjeno energijo strasti, navdušenja in poguma. Težko boste mirovali, zato si pripravite dober načrt, kako preživeti dan. Kasnejše Lunino srečanje z Uranom in Jupitrom lahko prinese nepričakovane novosti, spremembe, ki bodo še kako dobrodošle. Vse priložnosti velja izkoristiti! Nedelja, 4. julij: Nastopi zadnji Lunin krajec v Ovnu. Energija vode in ognja bo polna nasprotij, ki se lahko čudovito združujejo, če boste malo domiselni. Notranja napetost bo bolj izpostavljena pri Ovnih, Tehtnicah, Rakih in Kozorogih, tudi brez razloga. Če želite dan kvalitetno preživeti, bo dobro, da se te občutljivosti zavedate in se prilagodite okoliščinam. Ponedeljek, 5. julij: Uran se na poti po Ovnu postavi retrogradno in bo tako vse do 8. decembra. Ponovno se bo sredi avgusta vrnil celo v Ribi. Ideje iz preteklosti ne bodo mogle biti realizirane. Za ta vpliv so značilne velike spremembe razpoloženje in nihanje čustvene stabilnosti. Astrologinji GORDANA in DOLORES Hm, le kaj se skriva zunaj košare? Pridite, bratci in sestrice, gremo raziskovat! RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za uelvne in male fioàpodinfe J• • / oainiel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh kniia v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih nospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod i (+ poštnina). \ izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). ! Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: KRONIKA Usoden padec za 46-letnega delavca Ovadbe tudi zaradi tragedije pri knjižnici Zaradi lanske smrtne nesreče 46-letnega delavca bosta odgovarjala dva iz podjetja, kjer je bil zaposlen Dober mesec zatem ko so celjski kriminalisti končali preiskavo glede odgovornosti za lansko tragedijo, ki se je konec julija zgodila na delovišču celjske tržnice, so spisali nove ovadbe. Tokrat zaradi delovne nesreče, do katere je prišlo le nekaj dni zatem na gradbišču nove celjske knjižnice. V tem primeru je umrl 46-letni delavec, ki je padel z železne konstrukcije dvigala z višine približno osmih metrov. Za nesrečo sta odgovorna dva delavca podjetja, v katerem je bil 46-letnik zaposlen, so ugotovili kriminalisti. Ovadili so ju zaradi ogrožanja varnosti. Nesreča se je na delovišču knjižnice zgodila 6. avgusta v opoldanskem času. Delavec je opravljal dela na višini in ni uporabljal zaščitnega varnostnega pasu. Nato je na nezavarovanem gradbenem odru na kovin- sko konstrukcijo poskušal privariti dodaten prečni nosilec. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel na tla, umrl je na kraju nesreče. V policijski preiskavi so pregledali vso zaseženo dokumentacijo, zbrali vsa potrebna izve- denska mnenja in podatke strokovnjakov s področja strojništva, varjenja, statike in ugotovili, da je bil del krivde za nesrečo tudi na vodilnih v podjetju, kjer je bil delavec zaposlen. Ovadbo sta tako »pokasirala« 53- in 57-letni moški, ki jima grozi od enega do osem let zapora. »Do delovne nezgode je prišlo zaradi neupoštevanja splošnih navodil in več predpisov s področja varstva pri delu, saj je delavec izvajal dela na višini brez ustreznega vodenja, brez načrta montaže, pri čemer na neprimernem delovnem mestu ni upo- rabljal predpisanih zaščitnih varnostnih sredstev, kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi,« so pojasnili na policiji. Da je bilo na gradbišču kar nekaj nepravilnosti, so nam lani povedali že inšpektorji, ki so dela celo prepovedali izvajati zaradi neurejene varnosti in nevarnega delovnega okolja. Ker menda odločitve inšpektorja niso spoštovali, so jim predpisali celo denarno kazen. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar nam je takrat še omenil, da tako delodajalci kot delavci pogosto podcenjujejo nevarnosti na gradbiščih, vodje delovišč delo tudi slabo nadzorujejo, primanjkuje pa tudi inšpektorjev. Teh je za nadzor gradbišč pri nas le 40, kar je očitno premalo za vso Slovenijo. A je obenem dejal, da je pogosto glavni krivec za nesreče delodajalec, ki hiti in lovi roke ter ubira bližnjice, pri katerih delavci ogrožajo sebe in druge. Ob tem je lahko huda ovira tudi to, da mnogi delavci ne obvladajo slovenskega jezika, saj so ponavadi iz tujine. Delavec, ki je umrl, je bil hrvaški državljan, ki je bil v Sloveniji na začasnem delu. Izvajalec del na delo-višču knjižnice je bilo celjsko podjetje Gradia, podi-zvajalec del pa mariborsko podjetje Gopla. Njihov projektant Franc Dereani je po nesreči dejal, da je do nesreče prišlo zaradi dveh manjkajočih delov za montažo dvigala. Pokojni naj bi se popravila lotil na svojo pest, ne da bi o tem obvestil vodjo delovišča. Naj spomnimo, da so kriminalisti pred kratkim zaradi delovne nezgode na gradbišču tržnice v Celju, kjer sta umrla dva delavca, državljana Bosne in Hercegovine, prav tako ovadili kar sedem oseb zaradi ogrožanja varnosti pri delu in povzročitve splošne nevarnosti. Kot je znano, se je ta nesreča zgodila le nekaj dni pred tragedijo pri knjižnici. Dva 800-kilogramska stebra sta se podrla skoraj neposredno na delavca. Eden je umrl na kraju nesreče, drugi nekaj ur kasneje v celjski bolnišnici. SŠol, MJ Foto: SHERPA (arhiv NT) Humanitarna sprevrženost ponovno terja odgovore Kako se razpleta kriminalistična preiskava v primeru zbiranja humanitarnih sredstev za družino Blatnik z Rečice ob Savinji oziroma njihovega sina Reneja, so po nekajmesečnem preiskovanju konec maja od kriminalistov želeli izvedeti celjski tožilci. Suma goljufije in okoriščanja sta osumljeni humanitarni društvi Srček iz Celja in Sova iz Maribora oziroma predsednika društev Robert Jurovič in Jure Žnidarič. Na videz enostavnega dogodka z moralnega vidika ni zapleteno dokazati. Več dela pa kot kaže potrebujejo celjski kriminalisti za ugotavljanje suma kaznivega dejanja goljufije in okoriščanja humanitarnih društev pri zbiranju sredstev za družino Blatnik oziroma njihovega šestletnega sina Reneja, ki je zbolel za spinalno mišično atrofijo. Preiskava je delno končana, sporočajo s PU Celje, o čemer so obvestili tožilstvo, medtem ko v drugem delu preiskave kriminalisti še preiskujejo sum kaznivega dejanja. Po končani preiskavi bodo tožilstvu poslali ali poročilo ali kazensko ovadbo. Če se zadeva konča le s poročilom, to pomeni, da ni bilo kaznivega dejanja, kar pa bi potrdila ovadba. Kot je pred meseci dejal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na PU Celje Damjan Turk, kazenske odgovornosti ni mogoče dokazati brez preverjanja prometa na transakcijskih računih obeh osumljenih, kar od kriminalistov terja precej časa. Kriminalisti so se v preiskovanje primera vključili na podlagi poročanj v medijih ter na pobudo celjskega tožilstva. Kot je znano, sta društvi denar za nakup kombija za obolelega Reneja pred več kot letom zbirali s prodajo vstopnic za humanitarni koncert, z zbiranjem starega papirja in vsako na svojem transakcijskem računu. Jurovič in Žni-darič sta po večmesečnem zadrževanju zbranih sredstev za nakup kombija in izjavah o okoriščanju družine na račun otrokove bolezni denar Blatnikovim konec prejšnjega leta vendarle nakazala. Katere okoliščine so pripeljale do tega, da sta osumljena poravnala dolg, ostaja delo za kriminaliste. Društvo Srček je na računu zbralo 7.080 evrov humanitarnega denarja, od tega je ustvarilo za 4.939 evrov stroškov. Za družino je ostalo 2.140 evrov. V društvu Sova naj bi skupaj zbrali 982,44 evra, od tega so odšteli stroške za telefon, pošto, plačilo bančnih provizij in pisarniški material v višini 132,20 evra. Blatnikovi denarja od papirja, domnevno zaradi recesije, niso prejeli. Na zahtevo ljuben-skega podjetja KLS, kjer je zaposlen Renejev oče, jim je društvo Sova naposled nakazalo 700 evrov. MJ fajn<, da se odlično razumemo in da imamo predavatelje, ki so >zakon<. Predlagam še več takšnih izletov.« Bernarda J. TATJANA KOSI, ZDENKA GRLICA 20 NASVETI NOVI TEDNIK ZDRAVJE - NASE BOGASTVO ROŽICE IN CAJCKI Za boljši spomin Vprašanje: Spomin je pomemben za razvoj človeka. Kako ga lahko izboljšamo na naraven način? Odgovor: Spomin pomeni možnost sprejemanja, shranjevanja in koriščenja informacij, ki ji prejme vsak posameznik. Spomin je pomembno vplival na razvoj človeka in njegove identitete. Obstoja več oblik spomina, prva je tista, ki je povezana z časovnim sprejemanjem informacij. Tako spomin opredeljuje časovne informacije, ki omogočajo opredelitev glede na čas sprejemanja podatkov. Druga pomembna oblika je semantičen spomin, ki predstavlja zbirko vseh informacij, ki jih koristimo za splošno obdelavo podatkov, kar je na primer pomembno za pogovor in uporabo jezika za komunikacijo in izražanje misli. Obstoja pa tudi tehnična oziroma proceduralna oblika, ki zahteva ponavljanje nekaterih veščin, ki jih koristimo za obvladovanje telesa. Med temi je znana vožnja kolesa, plavanje itd. Vse informacije, ki jih sprejemamo se kodirajo in povezujejo v logični sistem, kar omogoča shranjevanja večjega števila informacij in njihovo povezovanje. Za lažje koriščenje informacij je potrebno obnavljanje informacij, kar olajša iskanje oziro- H U JSA NJE 8- 12 h Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si □r, Pirnat d.o.n. Razlagava 29, R Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog ma lociranje mest, kamor so te shranjene in njihovo vračanje v zavest. Informacije lahko sprejemamo na več načinov. S sluhom, vidom in v obeh predstavlja beseda pomemben faktor prepoznavanja. Vid omogoča tudi slikovno pomnjenje, kar olajša shranjevanje kratkoročnih informacij sprejemanja okolja, tudi govora, kar omogoča vsakodnevno komunikacijo. Spomin je pogojen tudi z dednimi dejavniki, pa tudi z vložkom, ki ga daje vsak posameznik v prenos, shranjevanje in obnavljanje informacij. Nekateri težko sprejemajo kratkotrajne kot tudi dolgotrajne informacije. Zmanjšana sposobnost se imenuje hipomnezija, kar je obratno od naglega sprejemanja vseh informacij, ko si človek zapomni potrebne in nepotrebne podatke. Večkrat, predvsem pri starejših, se pojavlja tudi napačno oziroma lažno spominjanje, ki nastane, ko se praznine izpolnijo z izmišljenimi podatki. Na spomin vplivajo tudi razni dogodki, kot je na primer pretres možganov, pomanjkanje vitaminov, prav tako na spomin vpliva alkohol, ki izbri- >RAV(N)I KORAKI Pravdni stroški Vprašanje: V letu 2009 sem se hudo poškodovala v prometni nesreči. Po končanem zdravljenju sem za vložitev odškodninskega zahtevka pooblastila odvetnika in kasneje preko njega vložila tudi tožbo za večjo odškodnino, ker je bila ponujena vsota odškodnine res zelo nizka. Pred kratkim mi je odvetnik poslal položnico za sodno takso in račun za svoje storitve. Za ceno njegovega dela sva se pisno dogovorila. Zanima me, ali mi mora zavarovalnica v primeru, da tožbo dobim, povrniti vse te stroške? Odvetnik me je opozoril tudi, da bo treba plačati izvedenca in zanima me, ali je s temi stroški enako kot s takso in plačilom odvetnika. Odgovor: Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v 151. členu določa, da so pravdni stroški tisti še številne sveže informacije. Informacije pa izbrišejo tudi različna dogajanja na možganih, kot je poapnenje žil, Alzheimerjeva bolezen itd. Danes mora človek shranjevati vedno več informacij, vendar zaradi slabega shranjevanja informacij izgubljamo številne podatke. Ponavadi se jih spomnimo, ko si možgani odpočijejo, ali se zmanjša trenutna število informacij, ki blokira delovanje kodnega sistema. Podobno kot preobremenitev z informacijami delujejo tudi nekatera zdravila, predvsem tista, ki jih uporabljamo za zdravljenje depresije, nespečnosti itd. Obstaja obširen seznam teh zdravil in pri oteženem spominu se moramo teh zdravil izogibati. Na drugi strani pa obstajajo zdravila oziroma snovi, ki spomin krepijo in olajšajo sprejemanje, a tudi dajanje informacij. Glavni pri vsem tem pa je spanec, ki omogoča pravilno delovanje možganov (vsaj 6 ur). Številne raziskave so potrdile, da jagodičevje, kot so jagode, grozdje, borovnice, maline, brusnice, poleg rožmarina, izboljša izkoristek kisika v možganskih celicah, poleg tega pa karotenoidi iz marelic, korenja, granatnega jabolka preprečujejo nastanek Alzheimerjeve bolezni. Podobno deluje tudi ekstrakt iz lista rastline ginko biloba, ki dokazano izboljša koncentracijo, utrjuje spomin in pozornost. Ta učinek je dolgotrajen, tako da je potrebno uživati pripravke iz ginka tudi po več mesecev. Dobro učinkujeta tudi suhi pivski kvas in guarana, a predvsem pri našem vsakdanjem stresnem življenju uživanje veliko sveže zelenjave in sadja. Raziskava, ki so jo opravili na močnejših ženah in moških je pokazala, da uživanje hrane, ki omogoča hujšanje, izboljša spomin. Zato priporočam za hujšanje in za izboljšanje spomina tudi pitje zelene kave. O tem se posvetujte v specializiranih trgovinah in zeliščnih lekarnah. Šentjanževo olje šele po sončenju Ekstrakt iz lista rastline ginko biloba dokazano izboljša koncentracijo, utrjuje spomin in pozornost. Če bi o šentjanževki pisali pozimi, bi jo izpostavili kot najboljši rastlinski antidepresiv, ki pomaga odpravljati zimsko depresijo. Ker pa smo zakorakali v najbolj vroče meseca leta, je bolj primerno, da predstavimo šentjanževko kot pomočnico pri sončnih opeklinah in opozorimo, da ne smemo uporabljati pripravkov iz šentjanževke na soncu. Z blagodejnim šentjan-ževim oljem se namažimo šele zvečer, ko se umaknemo s sonca. Šentjanževka (Hypericum perforatum) razpre svoje sončno rumene cvetove okrog kresa oz. praznika sv. Janeza. In res, letos sem jo prvič opazila prav na kresni dan, ko naj bi bila napolnjena s skrivnostnimi in čudežnimi močmi. Seveda sem jo utrgala in pritrdila na okno in se na ta način zavarovala pred strelo, točo in drugimi nevarnostmi, ki pretijo na pragu poletja. Mogoče mi bo z njeno pomočjo uspelo odkriti tudi kakšen skriti zaklad. O nastanku šentjanževke je veliko legend, ena izmed njih ve povedati, da je nastala iz krvi sv. Janeza Krstnika, ko je bil le-ta obglavljen. Če zmečkamo cvet šentjanžev-ke opazimo, da ven priteče rdeč sok, ki spominja na kri. Zaradi te lastnosti so rastlinico, ki je bila prvotno posvečena slovanskemu sončnemu božanstvu Kresniku, po pokristjanjenju brez težav posvetili Janezu Krstniku. Kresnica je tako postala šentjanževka. V ljudskem izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški postopka tako obsegajo predvsem sodne takse in morebitne stroške potrebne za izvedbo dokazov (kot v vašem primeru stroški sodnega izvedenca), prav tako pa tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Ker ste bili najverjetneje vi tisti, ki ste predlagali sodnega izvedenca, boste morali v skladu s 153. členom ZPP najprej založiti znesek njegovih stroškov. Šele na koncu bo sodišče glede na uspeh odločilo, kdo mora te stroške nositi in v kakšnem delu. V skladu s 154. členom ZPP mora namreč stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroš- ke, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bol-ner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154. V kolikor boste torej v postopku v celoti uspeli, vam bo morala zavarovalnica v celoti povrniti vse stroške postopka. V primeru, da boste uspeli le v delu, vam bo zavarovalnica morala povrniti sorazmerni del stroškov. Enako velja za stroške odvetnika, pri čemer opozarjam na 155. člen ZPP, ki v 2. odstavku določa, da če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZO-dvT) pa v 4. odstavku 4. člena izrecno določa, da sodišča in drugi organi, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških nagradah, pri odmeri odvetniških nagrad ne smejo upoštevati dogovorov iz prvega in tretjega odstavka tega člena (t.j. je o višjem plačilu, plačilu po pavšalu itd.), razen v sporu med odvetnikom in njegovo stranko, ki izvira iz tega dogovora. Kot navajate, ste z odvetnikom sklenili dogovor o nagradi za opravljene storitve in predvidevam, da ste se do- Piše: PAVLA KLINER zdravilstvu velja šentjanževo olje za prvovrstno zdravilo za sončne opekline, sveže krvaveče rane, poškodovane mišice, podplutbe, zmečka-nine, bule, čire in otekline. To olje je dobrodejno tudi za nego kože pri nečisti, razpo-kani, suhi in luskasti koži. V poletnih dneh ga je pametno Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. govorili za višje plačilo, kot je sicer določeno v ZOdvT. Vi boste torej odvetniku plačali storitev glede na dogovor, sodišče pa bo nasprotni stranki naložili povrnitev stroškov v višini, kot izhajajo iz ZOdvT. Zato utegne priti do situacije, da boste odvetniku plačali višji znesek, kot ga bo sodišče priznalo in naložilo v plačilo nasprotni stranki ter kot ga boste v primeru popolnega uspeha dobili povrnjenega. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica imeti v domači lekarni, čeravno se z njim smemo mazati šele zvečer, ko smo prišli s sonca. Bogvaruj, da bi ga uporabljali kot sredstvo za sončenje, kar se je včasih že dogajalo. Takrat še niso vedeli, da zaradi hiperičina, ki ga šentjanževka vsebuje, lahko pride do preobčutljivosti za svetlobo in vnetij kože. Učinek šentjanževke na zaviranje vnetij pri sončnih in vseh drugih opeklinah temelji na flavonoidih, ki jih rastlina vsebuje. Olje šentjanževke neguje kožo po sončenju, zlasti, ko je ta razdražena od sonca in pordela. Šentjanže-vo olje je pripravek, ki ga v ljudskem zdravilstvu najpogosteje pripravljamo. Za tiste redke izjeme, ki postopka priprave tega učinkovitega sredstva za lajšanje opeklin vendarle še ne poznajo, ga na hitro opišimo: sveže cvetove šentjanževke denemo v stekleno posodo in jih prelijemo s štirikratno količino oljčnega olja. Posodo zapremo in za tri tedne postavimo na toplo mesto, vsebino občasno pretresemo. Po tem času bo olje dobilo značilno rdečkasto barvo. Precedimo ga skozi krpo in prelijemo v majhne temne stekleničke, ki jih dobro zapremo in shranimo na hladno, temno mesto. To olje bo zdravilo opekline, rane in druge kožne težave. Če ga bomo vtirali v kožo, bo lajšalo tudi bolečine pri revmi, išiasu, protinu in lumbagu. O šentjanževem čaju pa več v zimskih mesecih, ko nam bo tudi najbolj koristil. Če ga uživamo tudi čez poletje, pa prav tako kot za šentjanževo olje velja, da ga ne uporabljamo, kadar se nameravamo izpostaviti soncu ali obiskati solarij. Slani prigrizki Ko bi radi pojedli kakšno tortico ali zavitek, to opravičimo z izgovorom, da nam je padel sladkor. Kaj pa, če pade sol? To malokdaj rečemo, saj je bolje jesti manj slano hrano, ki je tudi bolj zdrava. Ob raznih praznovanjih in druženjih pa ob pijači marsikdo rad poseže po slanih prigrizkih. Rešitev v sili so vedno arašidi, čipsi, različne palčke, ki jih kupimo. Lahko jih naredimo tudi sami in se preizkusimo še na tem področju. Osnova je lahko kvašeno testo, listnato testo in testo z dodanim pecilnim praškom ali sodo bikarbono, ki prav tako rahlja testo. Oblikovanje je prepuščeno času, volji in znanju. Morda boste od začetka le narezali ali oblikovali palčke, kasneje lahko napredujete do rogljičkov, morda napolnite žepke in se na koncu pohvalite z lastnim receptom. Slane prigrizke lahko postavite pred vse nogometne navijače, katerih favoriti še igrajo v Južnoafriški republiki in zmaga je vaša. No, vsaj tista v boju z lakoto, na nogometno se ne vpliva tako zlahka. Preizkusite naslednje recepte in dober tek! Pecivo iz listnatega testa Sestavine: listnato testo, sol, dodatki po želji (sezam, mak, kumina), jajce za premaz. Priprava: Listnato testo razvaljamo na tanko (zamrznjeno seveda predhodno odtalimo). Za lažje delo si kar celo razvaljano testo premažemo z razžvrkljanim jajcem, posolimo in ga narežemo na poljubne oblike - trakove, rombe, kvadrate. Narezane kose naložimo na peki papir in po želji še posujemo z dodatki. Ne polagamo jih preveč skupaj, da se testo med peko lista in pridobi na volumnu. Pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj do zlato rumene barve. Pivska pogača (poslušalka Gordana) Sestavine: 60 do 70 dag moke, 1 pecilni prašek, 2 jajci, 1,5 dl olja, 2 žlički soli, pol žličke sladkorja, jajce za premaz, pivo. Priprava: Iz vseh sestavin vgnetemo voljno testo. Piva vzamemo toliko, da se testo ne lepi. V večji pekač, obložen s peki papirjem, položimo na debelo razvaljano testo, ga prepikamo z vilicami in premažemo z jajcem. Pečemo slabo uro pri 200 stopinjah. Pogače ni treba razrezati, gostje naj si jo sproti lomijo. "Zalivamo" jo seveda s pivom. Slane osmice (poslušalka Alenka) Sestavine: 1 kg moke, 1/2 1 mleka, 4-5 dag kvasa, 1 jajce, 3 žlice olja, 2 dl kisle smetane, 200 g margarine za mazanje, sol za posipanje, jajce za premaz, sezam, mak za posip. Priprava: Iz sestavin za testo vgnetemo kvašeno testo, ki ga pustimo vzhajati. Nato ga razdelimo na 2 dela in enega razvaljamo za mezinec debelo. Premažemo z raztopljeno margarino in zvijemo kot potico. Štrukelj narežemo na centimeter debele rezine in vsako posebej zavijemo kot osmico. Polagamo jih na namaščen pekač, premažemo z jajcem, posolimo in potresemo s semeni. Rumeno zapečemo pri 180 stopinjah. Ves postopek ponovimo s preostalim testom. NL Najljubša hrana? Najljubša gostilna? Bi odgovora kar izstrelili? Mi vas želimo z akcijo Vedno kaj (za)kuham popeljati v dobre gostilne in predstaviti njihovo hrano. Lačni ne boste in gotovo boste domov odšli s kakšno kuharsko idejo ali skrivnostjo, ki vam bo odkrila, kako so najbolj okusne stvari tudi najbolj enostavne. Sprejmete izziv? Z novimi kupončki vam bomo kmalu dali možnost sodelovanja in naslednjič bomo skupaj kaj (za)kuhali v Gostišču Bohorč v Šentjurju. Še preden se srečamo v živo, kuhajte po receptih iz Kuharskih bukev in sodelujte v oddaji Kuhajmo skupaj na Radiu Celje! MIRAN Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 WWW.fiOStisřPmiran ci Bohorč DOMAČA KUHINJA, MAIKE, PIZZE, KOSILA, ALA CAM} CETERIHQ; Sprejemamo naročila ta vgťje uključene družbe Bohoič Maijan s.p., Dušana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju Tel.; ++38Ó (0)3 746 14 3Û, Mobile; ++336 (0)41 ůůó 7Sů GOSTILNICA italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar . m "I I I odelovanje i rubriki pokličite- Zsi-ê**-*60 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.7.2010; EES SISTEMI, DRUŽBA ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV TER IZVEDBO SUHOMONTAŽNIH DEL, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 12, 1000 LJUBLJANA DELAVEC BREZ POKLICA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.7.2010; ADELINA STORITVE-TRGOVINA D.O.O. CELJE, NA OTOKU 8, 3000 CELJE STRUGAR OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; PREVZEMA DOKUMENTACIJO, IZBIRA PROGRAME, IZBIRA POSAMEZNE OPERACIJE V PROGRAMU IN IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.7.2010; KOVIS-LI-VARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PRODAJNIH MEST, VARNOSTNIK/VARNOSTIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.6.2010; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE CVETLIČAR CVETLIČAR - DELOVNO MESTO V PE PLANET TUŠ CELJE - M/Ž; POMOČ V CVETLIČARNI, ARANŽIRANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.7.2010; CVETLIČARNA IN NATAŠA HREN S.P., VELIKO ŠIRJE 18, 1432 ZIDANI MOST PRODAJALEC PRODAJALEC - ŽENSKE; PRODAJA NA BENCINSKEM SERVISU IN STREŽBA V BARU, DELOVNO MESTO OMV SERVIS DEČKOVA 39, CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; CE - BENZ, GORAZD VUKOVIČ S.P., ILIRSKA ULICA 17, 3211 ŠKOFJA VAS ELEKTRIKAR ELEKTRONIK VZDRŽEVALEC ELEKTRIČNIH NAPRAV - M/Ž; REDNO PREGLEDUJE, VZDRŽUJE IN POPRAVLJA ELEKTRO-INSTALACIJE, ELEKTRIČNE STROJE IN NAPRAVE. MONTIRA, PREGLEDUJE, VZDRŽUJE IN POPRAVLJA RAZDELILNA MESTA, VTIČNICE, PRIKLJUČNE OMARICE, STIKALA, SVETILNA IN GRELNA TELESA, VENTILATORJE, ELEKTROINSTALACIJE V STROJIH IN NAPRAVAH; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.7.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE METALURSKI TEHNIK OBRATNI TEHNOLOG - M/Ž; ORGANIZIRA IN IZVAJA TEHNOLOŠKA DELA PRI LANSIRANJU PROIZVODNJE. ZAGOTAVLJA PRIPRAVLJENOST ORODIJ IN MODELOV ZA PROIZVODNJO. ZAGOTAVLJA TEHNOLOŠKE REŠITVE ZA PROIZVODNJO, LANSIRA ULITKE IN SPREMLJA IZDELAVO. ZAGOTAVLJA SUROVINE, MATERIAL, MODELE IN ORODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.7.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE ADMINISTRATIVNI TEHNIK SODNI ZAPISNIKAR V-I - M/Ž; PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH OBRAVNAVAH, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNANJEM POSLOVANJU SODIŠČA, SAMOSTOJNO SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOV, SKLEPOV, ODREDB. DOLOČEN ČAS, 30.6.2010; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK VARUH I (VARUH OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI) - M/Ž; NEGA IN POMOČ INVALIDOV (POMOČ PRI OSEBNI HIGIENI, PRIPRAVI HRANE, HRANJENJU, OBLAČENJU, POMOČ PRI VSAKODNEVNIH OPRAVILIH V VDC ALI STANOVANJSKI SKUPINI, IZVANJA PRILAGOJENIH PREVOZOV S KOMBIJEM, SPREMSTVO INVALIDOV); DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.6.2010; SONČEK - ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJE, ROŽANSKA ULICA 2, 1000 LJUBLJANA VETERINARSKI TEHNIK VETERINARSKI HIGIENIK - M/Ž; SPREJEM NAROČIL, PREVZEM IN DOSTAVA ŽIVALSKIH TRUPEL V ZBIRALNICE, SKRB ZA TEHNIČNO IZPRAVNOST VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; UL VF; UL VETERINARSKA FAKULTETA NVI ENOTA CELJE, TRNOVELJSKA CESTA 1, 3000 CELJE INŽENIR METALURGIJE SAMOSTOJNI TEHNOLOG - M/Ž; ZAGOTAVLJA IN IZDELUJE LIVARSKO TEHNOLOGIJO. UVAJA IN PREDLAGA TEHNOLOŠKE REŠITVE ZA NOVE PROIZVODE IN UVAJA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE. PLANIRA PRESKRBO PROIZVODNJE (SUROVINE, MATERIAL, VAROVALNA SREDSTVA IN ORODJA). DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.7.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR METALURGIJE IN MATERIALOV VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE - M/Ž; VODI, ORGANIZIRA IN USKLAJUJE DELO V ODDELKU PRIPRAVA PROIZVODNJE. RAZPOREJA DELO IN DELAVCE V PRIPRAVI PROIZVODNJE. ORGANIZIRA IN VODI DELO TEHNOLOŠKEGA IN PLANERSKEGA ODDELKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2010; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE UE LAŠKO KLJUČAVNIČAR SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/ Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.7.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA REDITELJ-PROMETNIK NA PRIREDITVI PIVO IN CVETJE 2010 V LAŠKEM - M/Ž; UREJANJE PROMETA, POBIRANJE PARKIRNINE, DOLOČEN ČAS, 2.7.2010; RAČUNOVODSTVO IN REDITELJSTVO, BOBANA KOSIC BAJC S.P., CESTA V STARO VAS 1, 6230 POSTOJNA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE "PROGRAMER KRMILNIH IN NADZORNIH SISTEMOV -M/Ž; PROGRAMIRANJE KRMILNIKOV (PLC), PROGRAMIRANJE NADZORNIH PROGRAMOV SCADA, IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE PRI POSKUSNIH ZAGONIH NA OBJEKTIH, SERVISIRANJE NADZORNIH SISTEMOV IN KRMILNIKOV"; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.7.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO INŽENIR GRADBENISTVA DELOVODJA - PRIPRAVA DELA - M/Ž; RISANJE PROJEKTOV (ACAD PROGRAMJ, VODENJE PROJEKTOV, DELITEV NALOG, NEDOLOČEN ČAS, 30.6.2010; STEALUM, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, D.O.O., POT NA JEZ 12, 1433 RADEČE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTEAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 30.6.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE EKONOMSKI TEHNIK ZASTOPNIK PROGRAMA NA TERENU - M/Ž; IŠČE POTENCIALNE KUPCE NA TERENU, DEMONSTRIRA UPORABO ELEKTRIČNEGA PROFESIONALNEGA ORODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.6.2010; GRLICA, ELEKTROSERVIS, TRGOVINA D.O.O., HOFBAUERJEVA ULICA 2, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONjlď OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.6.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO SLOVENIJI, MEHANIČNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 8.7.2010; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH AVTOMEHANIK VOZNIK - VZDRŽEVALEC TOV. VOZIL - M/Ž; VOZNIK TOV. MOT. VOZIL, VZDRŽEVANJE TOV. MOT. VOZIL IN PRANJE TOV. MOT.VOZIL, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 7.7.2010; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH STROJNI TEHNIK TEHNIK KONTROLOR - M/Ž; OPRAVLJANJE ALI POMOČ PRI IZVAJANJU POSAMEZNIH ALI VEČ STROKOVNIH TEHNIČNIH NALOG S PODROČJA TEHNIČNIH PREGLEDOV, TAHOGRAFOV, SKLADNOSTI IN IDENTIFIKACIJE VOZIL, TAKSIMETROV, IZVAJANJE RAZLIČNIH OCENJEVANJ, PREGLEDOV IN PREVENTIVNIH PREGLEDOV VOZIL, DIA-GNOSTICIRANJE NAPAK NA VOZILU, PO POTREBI TUDI IZVAJANJE POMOČI NA CESTI, VLEKE, TESTIRANJA IN AVTOMEHANIČNA DELA; NEDOLOČEN ČAS, 30.6.2010; AMZS D.D.; AMZS D.D., PE ROGAŠKA SLATINA, PRVOMAJSKA ULICA 35, 3250 ROGAŠKA SLATINA LOGOPED LOGOPED - M/Ž; DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 18.7.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC V ELEKTOMEHANIKI - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI GRELCEV IN GRELNIH TELES., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.7.2010; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELAVA KABELSKIH TRAS, NOSILCEV, RAZNA MONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.7.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA, NEDOLOČEN ČAS, 29.6.2010; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ PRODAJA IN IZDELAVA KLJUČEV, DELOVNO MESTO JE V VELENJU - M/Ž; PRODAJA IN IZDELAVA KLJUČEV V PRODAJALNI VELEJAPARK V VELENJU, NEDOLOČEN ČAS, 30.6.2010; ALUM DRAME PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O. CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 2, 3000 CELJE PRODAJALEC V VELENJU - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJALEC V VELENJU - M/Ž; PRODAJA BELE TEHNIKE AKUSTIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJALEC V VELENJU - M/Ž; PRODAJA DARILNEGA PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA NAMESTNIK POSLOVODJA - M/Ž; PRODAJA BLAGA V PRODAJALNI Z BELO TEHNIKO, AKUSTIKO, GOSPODINJSKIMI APARATI, POHIŠTVOM IN POMOČ PRI VODENJU PRODAJALNE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.6.2010; HERMAN ALBIN S.P. - SLIKOPLESKARSTVO, SOSESKA 12, 3312 PREBOLD HIŠNIK - M/Ž; SKRB ZA VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN OKOLICE, RAZNA MANJŠA POPRAVILA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; LAMEX S.R.O., POTOČNA 19, 93521 TLMAČE, REPUBLIKA SLOVAŠKA PODRUŽNICA ZA INŽENIRING IN TRGOVINO STARŠE, ROŠNJA 16 A, 2205 STARŠE PROIZVODNI DELAVEC - SESTAVLJALEC - M/Ž; SESTAVA IZDELKA NA PROIZVODNI LINIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2010; LAMEX S.R.O., POTOČNA 19, 93521 TLMAČE, REPUBLIKA SLOVAŠKA PODRUŽNICA ZA INŽENIRING IN TRGOVINO STARŠE, ROŠNJA 16 A, 2205 STARŠE DELAVEC BREZ POKLICA NATAKAR V KEKEC BAR, KAPLJA VAS 10, 3312 PREBOLD - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 3.7.2010; GO-STINSVO, UROŠ VOZLIČ S.P., KAPLA 26, 3304 TABOR GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VS GRADBENA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI PO NAROČULU, KOSIL IN MALIC, NEDOLOČEN ČAS, 19.7.2010; HOTEL ŽALEC D.O.O. ŽALEC, MESTNI TRG 3, 3310 ŽALEC SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.7.2010; SLIKOPLESKARSTVO, URBAN COKAN S.P., PERNOVO 33 A, 3310 ŽALEC EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ IN POSREDOVANJE KREDITOV IN LEASINGOV, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI TELEFONIST ORGANIZATOR - M/Ž; OBVEŠČANJE STRANK O POKOJNINSKI PROBLEMATIKI IN PRIDOBIVANJE TERMINOV ZA OBISK SVETOVALCA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PROMETNI TEHNIK TEHNIK ZA TEHNOLOGIJO PROMETA - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV, NADZOR NAD ZAPOSLENIMI, IZVAJANJE PROMETNO - OPERATIVNIH NALOG, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.7.2010; VIGITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH PRIPRAVO PONUDB IN POGODB IPD., NEDOLOČEN ČAS, 30.6.2010; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., PETROVČE 115 A, 3301 PETROVČE _ _ m _ i • www.radwelje.com — sporli8radiocelje.com Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.15)? Šport danes (vsak dan ob 15.00) VODNIK TOREK, 29. 6. 17.00 Glasbena šola Radeče Naša pravljična druženja odprtje razstave z nastopom učencev GŠ Radeče, enote Laško 19.00 Anina galerija Rogaška Slatina Jure Kravanja: Termepis odprtje fotografske razsta- SREDA, 30. 6 17.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje 50-letnica Skoka čez kožo odprtje razstave 18.00 Dom sv. Jožefa Celje Citrarski seminar koncert mentorjev Irene Zdolšek, Franje Kočnik, Doroteje Dolšak, Irene Glušič in Petra Napreta 18.00 Grad Podsreda_ Slušatelji seminarja za harfo zaključni koncert pod mentorstvom Mojce Zlobko Vajgl 18.30 Kulturni dom Slov. Konjice Žička kartuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh in fotografije Konjic nekoč in danes odprtje razstav 21.00 MC Patriot Slov. Konjice Tabu koncert ob 9. rojstnem dnevu MC Patriot ČETRTEK, 1. 7. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Otvoritev 7. festivala Pran-ger Bojan Stepančič V elementu (fotografije glasbene skupine Terrafolk); otvoritev razstave 18.00 Dom sv. Jožefa Celje Citrarski seminar zaključni koncert citrarskega orkestra in komornih zasedb 18.00 Park Zdravilišča Laško Ansambel udeležencev poletne glasbene šole koncert 19.00 Savinov likovni salon Žalec_ Nova fotografija - pripovedi odprtje skupinske razstave A. Hodalič, R. Hutinski, R. Kikelj, B. Krajnc in V. La-vrenčič 19.00 Sladka Gora, Smoletova gorca Pranger 1. kritiška razprava 20.30 Ploščad pred Domom kulture Velenje Slavnostni začetek 26. Poletnih kulturnih prireditev koncert orkestra Mandolina Ljubljana TOREK, 29. 6. 21.00 Staro grad Celje Večer s kvintetom Gamma A. Čretnik Videmšek, violina; M. Strniša, akordeon; A. Cvirn, kitara; M. Firšt, kontrabas; G. Deleja, klavir SREDA, 30. 6. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Počitnice pri Mišku Knjižku ustvarjalne in zabavne dogodivščine za šolarje 18.00 Mestna plaža Škrat na mestni plaži 20.00 Stari grad Celje Zoran Predin & The Gypsy Swing band koncert ČETRTEK, 1. 7. 18.00 Mestna plaža Lutke na plaži vabijo: Zlati ključek predstava je primerna za otroke od 4. do 6. leta 20.00 Mestna plaža Ulično gledališče: Show bizaar v izvedbi Theater Leela, Avstrija KINO PLANET TVS Spored za 29. 6. in 30. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Rezervni načrt - romantična komedija 16.35, (18.55, 21.15 torek) Robin Hood - akcijska drama 21.50 Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.10 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcijska pustolov. 15.10, 17.50, 20.30 Shrek za vedno - sinhro., družinska animirana pustolov. 16.05, 18.25 Seks v mestu 2 - romantična komedija 15.05, 18.05, 21.05 Poslednja pesem - mladinska romantična drama 16.40, 19.00, 21.20 MRK - domišljijski romantični triler, premiera 20.00 sreda Morilci - akcijska komedija 17.05, 19.15, 21.25 Krvava grofica - zgodovinska drama 20.45 SREDA in ČETRTEK 21.00 Mož, ki je premagal Amazonko - dokumentarec meseca HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, f 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika, Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do em čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. —T • rÁ -d JTF* tudi letnik 2010 ^TH prilogo TV-OKNO! rTTT t^t Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. imam Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika ve AGM NEMEC, d.0.0., Laško TRAKTOR Imt 533 ali 539 kupim. Telefon 051 778-860. p Zaposlimo •natakarja Za informacije pokličite na GSM 041 322889 AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško PRODAM SKUTER peugeot, 50 ccm, reg. vse leto, prodam. Telefon 041 431-026. 2734 PRODAM STANOVANJSKO hišo, primerno za večjo družino ali dve, v kraju Studence pri Žalcu, prodamo. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, ima vse priključke in je od AC Arja vas oddaljena 4 km oz. 5 minut. Vse informacije po telefonu 051 416-230.p VRSTNO hišo, na Ostrožnem v Celju, prodam za 130.000 EUR. Telefon 041 389-238. 2756 BRUNARICI, dve, velikosti 25,5 m2 in 11 m2, na parceli 1.149 m2, brez elektrike in vode, oddaljenost iz Celja 3 km, ugodno prodam za 8.000 EUR. Telefon 041 506844. 2762 PRODAM MOLZNI stroj Virovitica prodam. Telefon (03) 582-4721. 2746 TOMO Vinkovič, 19 km, letnik 1984, dobro ohranjen, nove gume, prodam za 1.700 EUR. Telefon 051 251-622. l 264 ODDAM 2613 KUPIM URSUS ali Imt kupim. Telefon 070 521-564. Zenitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Z A H V A L A Ob nenadni izgubi dragega sina, brata in strica FRANCIJA ZEMETA iz Šentruperta (23. 8. 1952 - 16. 6. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekali sožalje, z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče, svete maše in molitve. Hvala Jožetu Horjaku za vodenje molitev in Marici Zeme. Posebna zahvala sosedu Milanu Filipiču za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi Tinetu Brečku in Tinetu Horjaku. Najlepša hvala kaplanu Borisu Tibautu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba in gospodu Jožetu Kaplu za zadnje besede slovesa. Hvala vsem! Žalujoči: mama, sestra Fanika z družino in ostalo sorodstvo 2762 ODDAM OPREMLJENO mizarsko delavnico ugodno oddam v najem. Telefon 041 691-913. STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351676. p BIOGRAD na Moru. Apartmaje, domače okolje, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 00385 98162-1048. p TRI teleta in dve kravi prodam. Telefon 041 878-010. 2694 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam za 850 EUR. Telefon 051 214-198. KUPIM E2H3B3 PRODAM TRISOBNO stanovanje, 73 m2, center Celja, 8. nadstropje, Malgajeva ulica, obnovljeno, prodam. Telefon 041 340-699. 2599 STANOVANJE v Žalcu prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 969-920, po 14. uri. 2619 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 36,25 m2, Nova vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 836-682. 2739 www.radiocelje.com PRODAM OTROŠKO posteljo z jogi vložkom, prešito odejo in vzglavnikom prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 571-615. 2742 HLADILNIK, steklokeramični štedilnik, zamrzovalno omaro, pralni stroj in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 2761 KRAVO ali telice za zakol kupim. Telefon 030 696-084. š 13 KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj in telice, 250 kg, kupim. Telefon 041 653286. š 331 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. š 321 PRODAM PRODAM BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591. 2685 BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. DOMAČE svinjske polovice prodam. Telefon (03) 5822-134. 2718 JABOLČNIK iz neškropljenih jabolk, naravno kisan in domače žganje, prodam. Telefon 041 523-820, zvečer. 2751 SVEŽE domače ocvirke, 5 EUR/kg, prodam. Telefon 070 843-945. 2755 VINO, mešano, sortno in črnino, prodam. Telefon (03) 579-8253. 2760 Ezzzinna AVTOMEHANIKA zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: RO+SO d. o. o., Servis Škoda, Skaletova ulica 13, 3000 Celje. PRODAM ZAJCE, različne pasme, prodam. Telefon 041 232-594. 2666 AGM NEMEC, d.0.0., Laško Zaposlimo •samostojnega kuharja z delovnimi izkušnjami Za informacije pokličite na GSM 041 322 889 AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško msL PRODAM DRVA, oves, koruzo in burske mladice prodam. Telefon 041 649-414. š 380 OTROŠKO kolo, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon (03) 574-0639, 031 593424. 2764 wwwjoviteàiiluoffl Dedi, hvala ti, da nam ne bodo ostali samo spomini, ampak tisto, kar si nas naučil in nas spremlja vsak dan skozi življenje! Vemo, da si in boš vedno z nami. Z A H V A L A V 89. letu se je od nas poslovil ljubi mož, atek in dedi VIKTOR LEDINEK iz Pernovega 20 (25. 11. 1921 - 17. 6. 2010) Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja, za vso izkazano pozornost in velikodušno pomoč v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo osebju Splošne bolnišnice Celje, še posebej oddelku intenzivne nege in osebju Bolnišnice Topolšica. Zahvala tudi PD Klic upanja in CVD Golovec. Posebej se zahvaljujemo gospodoma župnikoma Jožetu Kova-čecu in Janku Cigali za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Beti, hčerke Nada, Vera, Elza, Viktorija, vnuki Dejan z Barbaro, Emanuela, Anja Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim. Z A H V A L A Ob boleči izgubi naše drage mame, ome, prababice, sestre in tašče MINKE VOUK roj. Lampič nosilke partizanske spomenice 1941-1945 iz Trubarjeve ulice 95, Celje (26. 12. 1925 - 19. 6. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo častnemu vodu in kvintetu SV ter praporščakom DVIS, ZZBV NOB, govornikoma in pogrebni službi Veking. Žalujoči vsi njeni IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje...), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2632 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 388 ZA dobo treh mesecev potrebujem 400 EUR, vrnem z lepimi obrestmi in podarim odojka. Pogodbo overi notar. Telefon 070 364-234. p n 2768 p p n n Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZLjSL K VAM, V\h t L EGMEIEŒ0DD Srečanje »klobukarjev« Posebne planinske klobuke izdeluje mojster Franjo Marovt, nekdanji Izletnikov avtobusni šofer, ki se je ob odhodu v pokoj predal hribom. Klobuke je najprej podaril svojim najboljšim prijateljem, nato še mnogim znanim Slovencem. Takšne klobuke nosijo vsi člani Slovenskega okteta, Jože in Cita Galič, Habrovi fantje, Brane Klavžar in drugi. Idejo, da se vsako leto srečajo vsi imetniki njegovih posebnih klobukov (vsak je unikatni izdelek), pa je dal vrh Komna pred tremi leti Mirko Lečnik s Prevalj, ki je organiziral vsa tri srečanja (na Smrekovcu, Travniku in letos na Starih stanih). Tokrat je prišlo več kot sedemdeset lastnikov klobukov, tudi nekaj tistih, ki so letos dobili v dar »Nac-kov klobuk«! JOŽE MIKLAVC S kočijo v zakonski stan V mesecu ljubezni sta pred oltar stopila Milena Galof in Robert Cepuš iz Celja in tako okronala svojo 6-letno zvezo. 29. maj si bosta zapomnila kot nepozabno življenjsko doživetje, polno prijetnih presenečenj. Mladoporočenca sta se spoznala v trgovini, kjer je bila Milena zaposlena, medtem ko je bil Robert voznik za ambulantno prodajo. Kmalu je preskočila iskrica in vnela njuna srca. Nista dolgo oklevala in tako sta že čez leto zaživela v skupnem domu. Svojo ljubezen in predanost sta želela potrditi tudi s poroko, kar se jima je uresničilo zadnjo letošnjo majsko soboto. Presenečenja na njun poročni dan so se kar vrstila. Za prvo sta poskrbela nevestina mama in očim. »V celjskem Mestnem parku naju je pričakala kočija, ki naju je odpeljala do matičnega urada,« je še vedno polna nepo- zabnih vtisov Milena. Koči-jaž in muzikantje so ob tem prepevali lepo staro pesem Oj, Celje, ti mesto moje ... Na njuno željo je mladoporočenca poročil celjski župan Bojan Šrot, pred Bogom pa sta dahnila da v cerkvi sv. Da- FOTO TEDNA Foto: GrupA AtS\ li tudi Nejc Novak s čudovitim igranjem na orgle ter moje sodelavke, s tem ko so se udeležile cerkvenega obreda,« pripoveduje Milena. Poročno slavje se je ob zvokih ansambla Še pa še nadaljevalo v gostišču Medved v Škofji vasi. Tudi tam je mladoporočenca čakalo presenečenje - trebušna plesalka. In ko smo ravno pri plesu: tudi mladoporočenca sta za svate pripravila posebno plesno presenečenje. Za otvoritveni ples sta namreč naštudi-rala posebno koreografijo, s katero sta navdušila vse prisotne. »Imela sva sanjsko poroko,« povzame Milena. Da bi le zakonska sreča dolgo trajala! BA Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154. nijela. »Bilo je nepozabno, ko sta poročna prstana pred oltar prinesla najina otroka, prijetno pa so me preseneti- Golob na kavi Srnica Bambi in pes Mike sta prava prijatelja Tako rada se imata drobna srnica Bambi in 60-kilogram-ski nemški šnaucer Mike. Nevsakdanji prizor je pravzaprav vsakdanji pri družini Franca Kralja v Zaloški Gorici. Ko je nek traktorist pred dvema mesecema do smrti zbil srno, so ugotovili, da je imela mladička. Pa so tamkajšnji lovci prosili Kralja, če bi lahko, dokler ne bo znala poskrbeti sama zase, za plaho živalico poskrbel on. Prošnje seveda ni mogel zavrniti. Živalica se je v novi družini dobro znašla, svoje skrbnike zdaj zvesto spremlja po dvorišču in domačiji. »Je pa kot dojenček,« se nasmehne Kralj. »Srnico hranimo z dudo šestkrat na dan, zadnjič ob 11. uri zvečer in prvič zjutraj ob 6. uri ...« Za božanje in »crkljanje« pa poskrbi triletna Kraljeva vnukinja Ema. Mike ni nič ljubosumen, dodaja naš sogovornik. »Sprva je malo čudno pogledal, ko pa sta se povohala, sta postala prava prijatelja. In Bambi ne sledi samo nam, če gre pes na zelenico, je tam takoj tudi ona.« SŠol