r
------------------" ^ '	■	V^.^f^^JH^i^^	"	'
- — asps
Nijvečji slovenski dnevnik < v Zedii\jerih državah >
V elja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELJEFON: 4687 CORTLANDT.
Entered u iecond-Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 211. — ŠTEV. 211.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 8, 1917. — SOBCTA, 8. SEPTEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Kuehlmann in mir.
-000-
ZAGOVARJA MIR NA PODLAGI SPORAZUMA. — NEMŠKI CENTRUM POSKUŠA DOSEČI SPORA ZUM Z AMERIKO. — ZUNANJI MINISTER NE PO ZNA ŠOVINIZMA. — VOLJA NEMŠKEGA NARODA JE ZA VLADO MERODAJNA. — ODLOČJNO SE ZA VRAČA POSKUS, VSILITI NEMČIJI REFORME.
-ooo--
Amsterdam, 7. septembra. — Da se nemški zunanji minister dr. pl. Kut-iilinanii zavzema za mir na podlagi po-^iijnnj. jr razvidno iz nekega ]X> rodila, katero prinaša **Frankfurter Zeitung".
—	Dr. Kuehluiannnovo mirno in p rip ros t o obnašanje pravi to ]>oro«'ilo — je napravilo na Dunaju dober utis.
/Jasli se. ker je — kakor državni kaneler — prost vsakega šovinizma in m* zavzema za mir na podlagi pogajanj.
Kodanj, 7. septembra. — Novo imenovani odbor, ki seHtoji iz sedmih rlanov državnega zbora in sedmih članov veznega sveta in ima namen, da zbliža vlado z po-stavodajnimi oblastmi, se ne bo sešel pred 12. septembrom da bi razpravljal o odgovoru na papežev mirovni f n izi v.
. .Amsterdam, 7. septembra. — Voditelj nemških soeja-listov Filip Keheuleiiiaiiu piše v "Vorwaerts-u'\ da je nemški narod v veliki veeini za mir na podlagi sporazuma.
V svojem elanku poživlja državnega kanclerja, d;: naj | m »skuša oslabiti vsenemško agitacijo za tako imenovani Hindenburgov mir ter izjavlja, da si Nemeija ne želi miru za vsako ceno; da j>a oni, ki pridejo v dotiko z narodom. poznajo prava čustva armade in mornarice.
—	Vedo, — piše Kclieidemami — da se bo Nemčija branila do zadnje kaplje krvi; vedo pa tudi. da je Nemčija pripravljena podpisati mir spravo. —
Seheidemann zavrača osvojevalno politiko in jo imenuje kot največjo brezvestnost. Zahteva, da vlada izja-\ i. da nima nikakega opravka z vsenemško taktiko.
Berlin, 7. septembra. — Berlinski "Local-Anzeiger" danes zahteva, da "naj ameriški narod zagotovi ustavno jamstvo, da v prihodnje njegov predsednik ne bo več v stanu, da bi vladal kot avtokratski diktator".
List trdi, da j«' državni zl>or in papež stavil tako zali-i
tevo.
I'vodni članek v 14Lokal-Anzeiger-ju" je bil odgovor
,,, aiiit-rUkii ix.i-.xMlu. ki m, naznauilu ' tejavo državnega|ATOnuJA n^teioH LBV« departmenta. da /druzene države- ne zahtevajo neobhodno padca hohetK olernske dinastije kot p odlago za mirovne pogoje.
Več nemških časopisov je prineslo komentarje o pe-trograjskih poročilih, ki so bila razširjena po vseh zavez 'tiskih državah in so imela za vsebino dopisovanje nemškega cesarja z ruskim carjem izza leta 1904 in pozneje.
"Vossische Zeitung'' priznava, da je ta korešponden-ca avtentična; izjavlja pa. da je bil Viljem do tega opravičen vsled angleških intrig.
—	<Vsarjev cilj — piše ta list — je bil, da bi uničil te spletke in delal je šele |>oten ko se je i>osvetoval z držav uim kanelerjem in zunanjim ministrom.
Lokal-Anzeiger" izjavlja, da je to dopisovanje sa-	, ■ , ,
{ i , -v . i 7	za zunanje zadeve ye <1o-mj<'I v Ber
■no dokaz, da si Je cesar prizadeval prekrižati angleške so- liu. da ^ posvetuje gh-dt- odgovo-a razne načrte. Po njegovem mnenju bi nemško-ruska pogodba zagotovila mir.
Pisma, o katerih se je v zadnjem času mnogo pisalo v časopisih, so našli — kakor brzojavlja prejšnji izdajatelj nekega newyorskega židovskega lista — v ruskih tajnih arhivih.
Boji na Francoskem. Avstrijci v defenzivi.
London, Anglija. 7. sept,.nbra.	»	Protinapade
na Banisici. —120 tisoč avstrijskih Izgub. — Lahi pritiskajo.
V "bližini Aemeotieres in pri Len-su so Ali tri c/i odbili vee nemških ' napadov. Ponori so Nemci vprizo-Itili «lva Ijuta napada na angleške ; postojanke severno oil Krezenbcrg: lAiigleži so t'* morali in-kuliku u ' niakuiti.
Pri Quenntu pa so Angleži vdrli ! v nemške za kope in so \ plenil i eno | strojno puško.
j Nemška artilerija je obstreljevala angleške postojanke v bliži-I iii Lensa in eesto med Ypresom in Leninom.
Angleški letalei so navzlic >la jbemu vremenu na razlienih mestih vrgli nad -00 bomb. I'n;eili ->o tudi eno nemško letalo in en opazovalni balon. Dve letali pa sta bili poškodovani. Angleži pogrešajo eno letalo.
Pariz, Francija, 7. septembra. Na fronti ob A i.sni so Francozi odbili en nemški napad južno od Ailles. V okrožju Houain in na o-beh straneh Mozele je bilo živaii-iio artilerinjsko streljanje.
V* zračnih bojih f>. in G. septembra so bili uničeni trije nemški ae-rop'ani. ll! pa se iili ie moralo spustiti na zemljo, ker so b.li poškodovani.
Na eel i fronti Ne nadaljnje artilerijsko streljanje. posebno pa v Champagne, južno od Vauxaillon in na obeli straneh Mozele.
AMERIŠKI KABINET.
Prva vrsta <»<1 leve na desno: William <Redfield, trgovski tajnik; Robert Lansing, državni tajnik; David F. Houston, poljedeljski tajnik: predsednik Wilson: William MeAdoo. državni zakladničar: Albert s. Burloson, generalni poštar. — l>ruga vrsta z leve na desno: Josephus Daniels, mornariški tajnik; William H. Wilson, delavski tajnik: Newton D. liaker. voj ni ta jirik; Thomas W. Gregory, ge-
neraini pravdnik; Franklin K. Lane, notranji tajnik.
Nova razdelitev Poljske.
Nemško brodovje pred Finskim zalivom.
i'ala z novim letom. On je tudi proti temu. da bi se vojna raztegnila na sedanje nevtralne dežele, kajti pravi, da ima Nemčija že zdaj so
DELEŽ. — PRI NOVI RAZDE- vražili-kov kut preveč. LITVI NAJ BI DOBILA NEM Čl j si dela nemška vlada ni-j
JA DESETINO SEDANJE RU-'kakih iluzij glede kouea vojne je London je pripravljen na to, da bo SKE-P0LJSKE, AVSTRIJA PA jsl">Ziiyti iz berlinskih poročil. Iz nemško brovoje napadlo rusko tec DEVET DESETIN._AVSTRIJ- r1-'^1 -'e razvidno, da se bo preliloj si izvojevalo pot v Petrofifrad.
v munieijo vse spomenike iz bro-	• -
J"1'	! London, An«rlija, 7. septembra.
Monakovski poročevalec berlin-|Nemškemu vzhodnemu brodovju
SKI CESAR SE HOČE PROKLA MIRATI POLJSKIM KRALJEM
Rusko bojišče.
London,,An«riija. T. septembra. Odgovori eentralnih zaveznikov na papeževo mirovno poslan i eo so končani ter rih bodo odposlali v dveh ali treh dneh.
Tako poročajo iz Amsterdama. Grof Oernin. avstrijski minister
Viljem saupa.
Amsterdam, Nizo
zem?
bi
l h
l«i vin v Br rovoril
nji
pozdrav ■menu i* sledeče: zlfvbni MHrnubi
K t. Mpt.
trgovske e>ar Vi-
ra s kanclerjem -Miehaelisom in drugimi državniki.
Poročajo, da se bo tudi razprav, i ijalo o poljskem vprašanju. V poročilu z Dunaja se jrlasi. da sta sklenili Nemčija in Avstrija novo razdelitev Poljske Nemčija naj bi dobila eno desetino Ruske-Polj-^ke, da popravi s tem svojo stra-tegieno mejo. Avstrija pa naj bi se polastila ostanka ter združila llusko-Poljsko z Galicijo, nakar
skejra 'Lokalanzeigerja' i»a pravi.| je bila najbrže dana naloga, da a je že izdano na Bavarskem toza- [ razkropi rusko baltiško brodovje de v n o povelje.	j ter -i izbojuje pot proti Petro-
"grski minister za notranje za-[gradu. Tekom zadnjega tedna se deve je sklenil spoditi iz Budiinpe- j poroča o navzočnosti nemških pod «>te vse tujce, vštevši Dunajčane. j morskih čolnov, rusileev, uničeval-"azen, če s<- izkažejo, da imajo do-jecv min, križark in eelo bojnih la-sti vzroka muditi se v mestu. Idij prvega reda in zadnja poroči-Ogiski litsi so pred kratkim pro-jla pravijo, da se je pojavilo pred testirali proti temu. da hodijo lju- j vhodom v Finski zaliv vse nemško d je iz avstrijske strani v Budim-'brodovje. Sovražno brodovje kri-i«*ohi, ki se je moral pot »piti. Na
Petrog ad, Rusija, 7. septembra. Blizu Zegervord v bližini Rige se vrše spoi>adi med zadnjimi ruskimi četami in prvimi nemškimi oddelki konjenice.
Drugače se v t«*m okraju nI dogodilo nič važnega.
Nemci so v prvem tednu v septembru osredotočiti svoje operacije v zalivu pri Kigi. ZeppeUni so se pokazali južno od Pernave. — Bombe so metali na Ilainaš. P»da brez vsakega uspeha.
V pondeljek so s<- prikazali v zalivu pri Kigi nemški podmorski čolni in so obstreljevali ponoči razne kraje med Kigo in Pernavo Oddanih je bilo 40 strelov in v Kabdokih je bila ubita ena žena in ena deklica: ena žena pa bila raujeia Podnevi je in*k podmorski čoln napadel transportno ladjo Li-nol. na katero je bilo oddanih 'JO strelov. Linol, ki je imel samo '37-1 rastlinstvo, milimeterske topove, je z velikim uspehom streljal na podmorski
London, Anglija, 7. septembra. Zaradi močnega laškega pritiska, o katerem se poroča iz Kima, iz-gileda, kakor da bi Avstrijci opustili vse protinapade in se o Uočili na obrambno vojuo na vzhodnem, pobočju Baujšiee. Avstrijske postojanke se nahajajo v višini do 1000 čevljev in nadkriljujejo laške za več sto čevljev. Ob istem času pa Avstrijci zbirajo svoje čete na Krasu v zadnjem naporu, da vda-rijo z vso silo na Lahe in preprečijo padec Trsta.
V zadniih tednih so imeli Avstrijci velikanske izgube. Avstrijske izgube cenijo na 30 tisoč ujetnikov: skupne izgube pa na 1-0 tisoč.
Zavzetje gore Sv. Gabrijela, je zn Lahe velikega pomena, kajti > 'e gore obvladujejo avstrijske postojanke na Banjšici. Cadorna bo tudi lahko pričel prodirati po e«1-povanski dolini ii> ako se mu t'.» posreči, bo odcepil južno avstrijsko amado od severne. Tržaška armada bi bila na ta način sami jena.
Dolina Brest o vice, severno o l Grmade je izpremenjena v peklo; tisoči topov 7. vseh strani pošiljajo vanjo smrt iu razdejanje; avstrijska pehota pa venomer napada. Lahi so odbili devet avstrijskih napadov. Na nekaterih krajih so bili tudi prisiljeni umakniti se. —
-Inžno od Grmade avstrijska pehota neumorno napada in bitka divja z vso krutostjo. To so najhujši napadi, katere še izvršili Avstrijci. Na izgube se ne ozirajo. Posebno se odlikujejo cesarski lovci; ki gredo v boj z veliko odločnostjo, dasi laška artilerija dela uičujoče v njihovih vrstah.
Ljute avstrijske protinapade ra-lagajo s tem, da so najsposobnejši »vstrij. generali feldoiaršal Hoet-zendorf. Koeves in Boroievič. na zadnjem vojnem posvetovanju prisegli. da poženejo Lahe iz avstrijskega ozemlja.
P.ojišče ob Soči. kjer so se vršili zadnji boji, je pokrito z mrliči. Posebno so Avstrijci napadali &«" lo, od koder Lahi ogrožajo severno pobočje Grmade, katero smatrajo za k lju«"* do Trsta. Sel o je bi lo v razvalinah, ko .so je zavzeli Lahi. Zdaj so razvaline zdrobljeno v prah. Ozemlje v okolišu so i/.-streiki razdejali in izginilo je vse
pešto. edinole kaj za jesti. Ogrska,
v namenu, da dobi
na
črti mj se izjalovili: za kar se moramo zahvaliti božji pomoči tet nemški moči in vztrajnosti. Nem ška lojalitet« bo preprečila vsak poskus razdvojiti na rt m) in njegod vega ecsarja."	I
Pnjatelistvo med An^leh in Ame-nkanci
London, Anglija. 7. avgusta. —-Blokad ni minister Lord Robert t eeil. je izjavil, da je najbolj raz-
* «-*eljivo
Amo-iški Rdeči križ na Krasu. Videm, Italija, 7. septembra. — hanes je drugi poveljnik laških čet general Pon-o sprejel ameriški lidW'i križ; nato ie šel na kraško fronto ter obi>kal Tržič in bi avstrijski cesar proglasil vse o-Gradež.	i zemlje za Poljsko kraljestvo s sa-
mim seboj k'»t poljskim kraljeii*.
Francosko ministrstvo ie resigni-l Nova habsburška Poljska naj bi ralo.	imela svoj lastni parlament, dočini
Pari*. Francija. 7. septembra, naj bi Avstrija kontrolirala zu-Kibotovo ministrstvo je danes!nanju politiko, armado in finance 'skupno re si g nira lo. Predsedniki Boljaki bi morali služiti v av-Poiueare je naprosil Kibota, da se-ptrijski armadi. Gališke člane av-Utavi novo ministrstvo.	Istrij-kega parlamenta bi prestavili
■ v (»oljski parlament, vsled česar Rusi monarhisti gredo v pregnan- bi dobile nemške stranke večino v stvo.	[državnem zboru.
Petrograd, Kusija. 7. septembra.! Grof Roniker iz Varšave, ki za-
Linolu sta bila ranjena dva moža posadke.
Ruski kanonski in torpedni čol-
žari nekako 30<J milj od ruskega glavnega mesta, '/.a napad z moril si je pridobila pri strani ima Nemčija na razpo-centralnili zaveznikih slavo, da	veliko brodovje. Kiel ski pre- niso ostali ob izlivu Dvine pri Ki-
dežeia, v kateri teče mleko, lufrdJ^uP <»mogočuje odpošiljatev po-1 gi do zadnjega trenutka in so v kateri je še vedno dosti jajc. su* j trebnega števila bojnih ladij u j spremijali paruikr iz pristanišča rovega masla in belega kruha, ie j pristanišč Severnega morja. Rusko, pri Rigi.
bila prisiljena zapreti svojo vrata glavno mesto branita dve trdnja j Razun podmorskih čolnov ni bi-velikim množicam lastnih zavezni c i J11	Reval v bližini vhoda v j ]0 opaziti drugih nemških bojnih
kov. Vlada ie odredila, da se mora j Finski zaliv ter trdnjava Kron- j ladi j v pristanišču pri Rini. Ru-vsakdo. ki ni Oger. izkazati, zakaj ->tadt ki se nahaja od glavnega ske bojne ladje so pripravljene na je v deželi. Vse druge bodo izgna- mesta le <lvaj.set milj.	| boj.
li iz Ogrska po preteku enega ted- Fin.ski zaliv ie na gosto posejan
na.______z minami, in del ruskega brodov-
ja se nahaja v Kevalu. vendar i»a
KOLEDAR
za leto 1918.
poročile /, bojišča, da j Lis t i poročajo, da je vlada skieni-i med angl' škimi in ameriški Ila. da se pošljejo v pregnanstvo vsi
etuiui tak«
iteljstvo.
..lik
iko
111 c
hI kri to
Konec spanja v Ameriki. Washington. O. C.. 7. septembra I>aoe» ob 11 ponoči s*- mora po vse h Združenih državah prenehati
voditelji, ki so delali na to. da pride car zopet na krmilo. Med temi so veliki knez Mihael Aleksandrovi«. veliki knez Pavel, gospa Viruhova. zaupnica prejšnje can. ce : prejšnji notranji minister Kvo-stov in dvorni poveljnik general
kuhati /gauje. Nova postava ne Vojejkov. Stuennerjevega tajnika prepovedaje Mimo kuhati žgailm ManaševičMauilova so že včeraj iz %novi, ki »se rabijo za živež, tem- ^poslali preko meje.
več prepoveduje tudi uvažati v deielo di^tiliram špirit.
Ko bije žganju "smrtna ura ", se um. nahaja v deželi okoli 323 mdjoaov gaion. kar zadostuje za vaakdanie Dorabo za tri leta
....................... ^^M^i i.Sial... . " !
Gospo Hitrovo so aretirali, ko i« ravno hotela stopiti v poslopje, kjer je zaprt odstavljeni car. da bi mu izročila neko pismo. Vlada je po»lala v Tobolsk tri svoje za-
Tukaj še dvomijo o tem, če bo i storila Nemčija v resnici ta drzni korak ter odpoklicala velik del svojega brodovja iz severnega vo-Rojakom naznanjamo, da bo vjdovja za boje proti ruski vzhodni najkrajšem času izšel naš Sloven-j obali, kajti v tem slučaju se je ba-sko-A meri kan ski Koledar za pri . ti nenadnega prodiranja angle-^topa skupino odličnih ritskili Po- hodnje leto 1918. Glede poučnega | škega brodovja. Ijakov. je predložil nemški vladi |in zanimivega etiva in krasnih Vendar pa dostavljajo, da raz-celo vrsto zahtev, vštevši odprav-:slik bo letošnja izdaja presegala polaga nemška mornarica z veli-ljenje meje med nemško in avstrij-1 vse dosedanje, sko sfero okupacije na Rusko Cena je samo 35 centov. Poljskem ; nadalje prenehanje re- i kviriranja na Ruskem Poljskem , izdajo šesttisoč petsto mil jon mark.
značaja, prepove izdajo časnikov ;ter v slučaju potrebe izžene iz meje nemško brodovje toliko v pre- jsta vs« neraželjene elemente, j moči. da se dvomi, če mu bo rusko! Listi vseh nazirani in strank raz-j brodovje moglo zastaviti pet. 'pravljajo podrobno o padcu Rige.
Socjalistični listi pozivajo brez izjeme delavce, naj vrše svojo dolžnost pri obrambi revolucije in domovine. Kabinet je sklenil, da zasedaj še ni jK»treba prestaviti vlade v kako drugo mesto.
Smrtna kazen na Ruskem. , Petrograd, Rusija, 7. septembra. Vojno ministrstvo je objavilo, da je za fronto zopet vpeljana smrtna kazen, ki velja za vojake in civilno prebivalstvo in je posledica istih dejanj kot na fronti, kjer je bila smrtna kazen že prej vpeljana.
Največja bojna ladja.
Washington, D. C., 7. septembra. Bojna ladja "' Naga t o", katere o-grodje se nahaja v ladjedelnici v Kuro na Japonskem, ie. kakor pra vi jo. največja bojna ladja na svetu. Imela bo H2 tisoč ton prostornine in ie sestrska ladje "'Ke" katero gradijo v Kobe. Na "Ni-gato" bodo vporabili vse izkušnje sedanje vojne. Hitrost ladje je preračunana na -1 vozlov. Lad jede I ni e o v Kure bodo preuredili tako. da bodo lahko gradili ladje do 40 tisoč ton prostornine.
da se popravi škodo, povzročeno od vojne ter imenovanje grofa Tarnowskcga načelnikom nove ad-ministraieje v zasedenih okrajih.
Gospod von Heidebrand. vodja konservativcev, ki je nekoč prerokoval, da bodo podmorski čolni zdrobi^ Anglijo v dveh mesecih ter končali s tam vojno, prorokuie 'sedaj, daae bo vojna najbrže kon-
Da ga boste pravočasno dobili, ga naročite žc sedaj. Najboljši dokaz. kako veliko je povprašanjc po našem Koeldarju, je to, da smo morali že dve leti izdati po dve izdaji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše naročbe ne bomo mogli veliko ozirati.
Naročajte ga pri:
Slovenje Publishing Co., 92 Cortland St, Hew York Oily.
kim številom vojnih ladij, ki prekašajo ruske bojne ladje glede moči in dalekosežnosti topov. Te bojne ladje lahko uporabijo za napad na Rusijo z morske strani.
PetrogTad, Rusija. 6. septembra. Dasi ravno ne obstaja glasom sodbe različnih vojaških izvedencev ni kaka neposredna nevarnost, se Petrograd kljub temu pripravlja na možnost nenadnega prodiranja Nemcev proti Petrogradu. Provi-zorična vlada je poverila posebni civilni komisiji nalogo, da vzdrži red, za tre zborovanja vvUikog*
Pošiljateljem denarja.
■ ' i Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujel« nikom In drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki si zasedeni po laški armadi.	„
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pit smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
tvrdka nun: bakseb
"OLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)	~ m
Owned and published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
F HANK BAK8ER, President_LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Na celo leto relja list ca Ameriko
In Canado....................$3.50
Za pol leta........................................2.00
Za četrt leta ....................................1.00
Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta ca mesto New York 1.50
Za inozemstvo za celo leto...... 8.00
"GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan izvzem5i nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voke of the People") Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.50._
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvallfiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
I? Cortlandt St.,
New York City.
Telefon: 2870 Cortlandt.

Kaj bo sledilo padcu
Zavzetje Rusijo.
Ri^e pomeni resno vojaško katastrofo za
GLAS NARODA, 8. SEPT. 1917.
Iz starega kraja
Z ljubljansko cenzuro je križ.
Ptnl tem naslovom piše "Slov. Narod"': Niti na njeno sveto pismo (otaroma sveti piomi) gračko "Tagespost" in -'Grazer Tag-Watt se že ne moremo več zanesti. Včeraj (17. jutiga) nam je rdeči svbtcitik pobral pn i del politične resolucije, ki je bila sprejeta na shodu nemških zaupnikov v Pragi. Zgodilo se je to iz dveh vzrokov; prvič je meči svinčnik cital, da je bila ta resolucija deloma kontiseirana, drugič pa &e je iz graških večernih listov (z -dne 16. julija) na 1 astme oči prepričal, da je temu res tako. Zato je natančno izmeril, do kam sega gira-ška bela pega in je natančno tako veliko liso napravil tudi v našem j is/tu. In vendar bi se to me bilo smelo zgoditi. Zopet iz dveh vzrokov : prvič je bila konfiskacija medtem že preklicana in drugič je bila resolucija v včerajšnjem (17. julija) jutranjem "trrazer Tagblaittu" v ]»oluein obsegu znova natisnjena. Gospod Plajbezen je torej vršil svoje rdeče delo oči-vidno samo zato, ker je kot 'pristen uradni širnei zopet enkrat za celih 12 ur zaostal z±a svetovno zgodovino. Kadar je eemlrura krivična, zlolbna, enostranska, jo je hudo prenašati, neznosna pa postaja, kadar stopa v ospredje ti-
nemškega shoda le za slovenske liste prepovedana, jo danes ponovno objavljamo.
Razne novice iz Rihemfcerga.
Jeseni bo leto, kaj- je bil Rihem-berg izjpraznj n in nad (poldrugi
Se veliko bol] resen kot padec sam, pa je — način te-j®1*	laatnost> ki Je Pri
•jra padca. Znamenje je bolezni, ki kljuje na srcu sile cele	kakor pniV!J0' že
-!>	7	nakaznica na nebeško veselje.
Ker si ne moremo predstavljati,
Riga, drugo najbolj važno rusko pristanišče in najva- da bi bila resolucija praškega žn e j še pristanišče ob Baltiku, se je vzdržala dve leti Hin-denburgu in njegovim armadam.
Tedaj je bila Ri&a pod poveljstvom bolgarskega generala Dimitrijeva. On je vstavil prodiranje Nemcev, ki so bili vsi prepričani, da se bo to prodiranje vstavilo šele v Petrogradu.
Pred par tedni pa se je Dimitrijev odpovedal svoje- tisoč ljudi je šlo iskat si novih mu poveljstvu, kajti obupal je nad moralo svojih čet. pribežališč. Čim dalje bolj in čim
Sedaj pa so se Rusi vdaii brez vsakega odpora.	skrbneje se pa obračajo na svoj
Vdali so se iz istili vzrokov, vsled katerih je prišlo tZi- ^V' ^f-^f P°" ... „	........ ,	J	vratka, zlasti oni iz bteinklamma.
pred nedolgim časom v Galiciji do tolikega poloma. V vr- Posamezniki so se tudi povrnili, stali vojakov je bilo vse preveč ljudi, ki se niso hoteli boriti; preveč oddelkov, ki so pobegnili pred nemškim o-jem.
Kot v Galiciji, se je pokazalo tudi pri Rigi, da se ruski vojak noče postaviti sovražniku v bran.
To pa pomeni zanj novo tradicijo, kajti sedanja popustljivost tvori ostro nasprotje napram naravnost nevr-jetni vstrajnosti in odporni sili ruskega vojaka, kar se je izkazalo še v vsaki prejšnji vojni in to kljub vsem velikim napakam ruskih poveljnikov.
Padec Rige pa kaže nadalje v splošnem razpad ruske vojaške sile.
Kaže, da se vrši razpad naprej in to kljub politiki »ko setev in spravili kaj zadnjih krvi in železa, katero zasleduje provizorična vlada Keren Pri<*«ikov. Omeniti moramo, da skija od onega časa, ko je stopila na čelo velike države |nekalore hiie so dobro ohranjene.
Ta razpad vsebuje velike nevarnosti za Anglijo, Ita- .Vi!" zh(^idne- a ]'fT je 1>a ,•• • -c* • • i.	i	,	. ''	iv slabem stanju: Lstotako
I HO ill r ranči l o ter za dnipv» malo	L-i ^ ! ,—	J
zaimjiisc
naselivši se v bližnjih Bujah ali na Pretserjaii; odkoder obdelujejo svoja zemljišča in nadzirajo izpraznjene hiš«'. V zadnjem času pa je občiua v dogovoru z glavarstvom vložila protšnjo, da se dovoli poviratek vsem občinarjeon. Ker je Rihemberk izmed evakuiranih občin najoddaljenejši od bojne črte in ker sovražnik ne more napredovati, upata je, da se naši begunci bifzo povrnejo domov, da se še ohrani, kar se še da ohraniti ter da bi opravili jesen-
Ko je z bližini so
dobro obdelana, oddaljena pa, ■zlasti aiajbolji visoko ležeči vinogradi so pa vzlie našemu pri go-
sistem ne more prenesti va,'flliu ostali nedotaknjeni tj.
_____i___ _____ . /. , , . neobrvezaru, neo kopani m neskrop
rajne suše in poljski pridelki pičli, izredno lopo pa kaže vinska trta. V sedanjem deževnem ju hladnejšem vremenu se grozdje najlepšo razvija. Bojimo se samo, da tu
sl rani zaveznikov.
Enako velikega pomena pa je ta razpad tudi za Združene države.
Nobena vlada, noben vladni 'T »7-nih udarcev tako velikanske razsežnosti kot je
bil polom v Galiciji ter umikanje iz Kige naproti Petro- vročine so poljski pri M'adu.
Keakcjoname sile v liusiji poznajo strategično vred-: ost trenutka. To tragično priliko uporabljajo, da kažejo ruskemu narodu, kako se je s strmoglavljanjem carja m njegove centralizirane vlade izpostavilo ves ruski narod
kovan davčni asistent lvaai Au-tor.
iS srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje so odlikovani: finančne straže respicijeoti: Fr. Cotman. Andrej Klemene, Jurij Jug, Josip Butinar in »Josip Dekleva ; finančne straže liadpazniki: Ivan Lah, Rihard Zupan in Alojzij Runo-vec.
S srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje je odlikovan finančne straže paznik Martin Jezernik.
Vsi odlikovanci službujejo v območju primorskega finančnega ravnateljstva.
Odlikovanja pri armadi.
Odlikovanje treh bratov ljubljanske rodbine. Ivan Fink, stotnik, in Ervia, iregatui poročnik, sta odlikovana s signuiu laudis z meči; Konrad, enoletni prostovoljec, je odlikovan z železnim križcem in imenovan praporščakom. Razen teh sta bila še dva brata, Emil in L»eo. oba častnika in že ■preje odlikovana; Emil je padel v boju
Ljubljanske poste p od uradnik Avgust Megušar ter poštni sluga Leopold Božič, ki sta prideljena neki glavni vojni pošti, sta bila
so nevarni. Nekemu posestniku1; so obklali jagnje. S težavo jih je pregnal. Jagnje jo zaklal in ga
dobro skuhal; rekli so mu, da pečeno bi bilo zdravju škodljivo.
"Slovenska Matica".

odlikovana za marljivo službova-	^sti ministrstvo
nje z železnim križcem s krono na tramjih zadev potrditev od
traku hrabrostne svetinje.
Z zlatim zaslužnim križcem na traku ihrabrostne svetinje z meči je odlikovan mornariški komisar prvega razreda Pavel Biber.
V	diiugjjč je bil odlikovan mornariški praiporščak Feliks Biber s srebrno iirabrostno svetinjo.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani jo umrl po dolgi Ln mučni bolezni trgovec Avgust Agnola. Pokojnik je bil vrl narodnjak in zelo priljubljen v vseh krogih; sodeloval je tudi z vnemo in z navdušenjem v političnih bojih ter si pridobil za zmago ma-rodno-napredne stranke pri raznih v o Lit v ali znatnih zaslug.
Iz Savinjske doline.
Neka slovanska gospodinja piše: Z veseljem pozdravljamo in se veselimo tudi mi vsega, kar se 'bo priborilo v prilog beguncem in k L ni g iiii v vojni tako prizadetim osebam. S srčnim veseljem čitamo vsak dan vaš list ("Slovenski Na-
V ponedeljek 10. julija ob b. zvečer se je sestal v ljubljanski mestni dvorani po skoro treh letih "Slovenske Matice" odbor na redno sejo. Predsedujoči sklicatelj, predsednikov namestnik vi tez Grasselli je zbrane odbornike pozdravil in jim potem oznanit nastopni razpis e. kr. deželnega predsedniŠ-tva za Kranjsko z dne 8. julija 1917 Št. 1720 pr.:
"C. kr. deželno predsedništvo je z odlokom z dne 16. septembra 1914, št. 1130. pol. temeljem § 24. zak. z dne 13. novembra 1867, drž. zak. št. 131, razpustilo društvo "blovemska Matica"' v Ljubljani, ker je prekoračilo svoj staturičuii delokrog in ker več ne mstreza pogojem svojega pravnega obstanka, zajed no ustavilo je c. kr. deželno predsednistvo vsako nadaljnje delovanje društva."
£<C. kr. luimstrsbvo notranjih •zadev glasom odloka z dne 22 junija 1UJ 7, št. 17,m M 1. ex 11)14, pritožbi proti temu ni ugodilo.'
•Ker pa društvo do tedaj ni dalo povoda za grajo radi preko-račecaga svojega staturičnega de-
no-odločbe
razpusta ter le posvari društvo z zapretnjo hujših posledic zak. z dne 15. novembra
ALI VAS KAJ OVIRAJO LEDICE?
Bolečine v ledicali in nepravilno negovanje ledic v kratkem času pokvari ves organizem moža, ki na tem trpi.
Zakaj trpite?
TIE CROWN P1LDLE Z0 LEDICE
ozdravijo bolne ledice in jim povrnejo normalno delovanje.
Ena škatlja #1.00. JSest škatelj, popolno ozdravljenje .fo.00.
CROWN PHARMACY
2812 East 79th Street, E CLEVELAND, OHIO.
K nam lahko pridete radi katerekoli zadeve in vse bomo zdravili tajno.
m
3E=) ^jgT-ž^f;
Zakaj ima mačka rep? ! Različne svete dežele.
Ker se je že pojavilo vprašanje,! zakaj ima mačka re^>, hočejo znanstveniki odgovoriti na to vprašanje z drugim vprašanjem. I in sieer z naslednjim: "Kako bij izgledala 11 tačk a brez repa-'" No-, ben pa zopet ne more na drugi
poMieni
Ueseda ' Sveta dežela' navadno Palestino, to je ]>oztwiM-c rojstva, življenja, M-plj.^ijn in -snurti ustanovitelja kršt-;Mi*k. vc-rt. .Ji zusa i/ Nazar« t«i.
!zra/ pa rabijo tudi pripadniki drugih ver Iim govore aiohame
1 j strani zanikati dejstva, da tvori	0 yu ] ] k,,t 0	de/c'i.
re.p dragocen okrasek. Mačkafr,Jtl T;t,a	^lohaim d. u^a
drž. zak. «t. 1*4, v slučaju zone :	^	TkI "
'	^ ^^ Najti pa je ljudi, na.nnv znan-L Kui!>1;i	ln-
tvenike, ki vstrajajo pri tnUtvi.7!}0 sveto	^ 'Jf v l»diji j.,
da služi mački rep kot neke vr-! rofJei1 ustanovitelj te vere.
nega protizakonitega delovanja.
"Gbeuoin se potom e. kr. policijskega ravnateljstva, oziroma, potom c. kr. finančne prokurature'ste "iioskop. s katerim se vzdrži potrebno odredi, da bode društvu teio v
mogoče neomejeno razpolagati z društvenim premoženjem."' "C. kr. deželni predsednik:
Attems." Preduo se je pričela raaprava.
more kajti zelo sploh
Kitajski budisti o,
, »i! rojen Buda.
ravnovesju. To pa zopet ne1. Stari l'a so fazivljali s tem biti popolnoma resnično,.Ehs. kjer v je i-ahajalo
M	-j • . - • t i- ^vetfcsuc olinrjnisk-.'"a '/,<'i>;> -i!«
anx mačke izhajajo tudi Vs.
dobro brez repa in kuncil
nimajo noibenega smisla za
rreuiio se je pr»Maa ravnava.	Kijob tt-mu pa obe te ži-(
sta podala odbornika di-žavni po- vaii	skačet^i. Vvled te-	TijUq q 7(]np}
slanee dr. Ka\mihar in društveni J''	videti, da je rep lei	unul J° '•"H«11
'pravni konsulont župan dr. Tav-,<,kl'asck- ra/vt'u ^ s<* v čar obširna pojasnila o tam, kar.vil1 sl"^ajili porabi kot neke vr-j se je zgodi'o v preteklih treh voj-jste varnostne odprtine, in sicer v j nih letih za rešitev "Sloveaiskflrac?*»urj®n'iu-
Matice Natposled je društveni] Najti pa je tudi primere, ko pravni k o ms u lent podrobno bavi' služi i\p še za vse kaj dmgega z vsebino gori navedenega ra>upi- kot pa za okrasek. Opice ga upo-sa c. kj\ deželnega predsedni&tva rahljajo 11a zelo uspešen način za Kranjsko, osvetlil imenovanje kot peto nogo. Konj .ga uporab Mati£kiega kuratorja in poročal lja k^t paliljtvčo, s katero odga-o gospodarstvu s komtiseiranim 11 ja muhe
>iovensM ' preonožeiuem "Slovenske Matiee'jtudi lov. Krokodil ga u rod"), kako se naši ljudski za-jter 0 ^diijem stanju tega premo- pri plavanju in to delajo
in komarje. l>»to d«*la ga liporabJja
„_______, r____________ ____JVtudi vs«
stopniki borijo skrajno m z zdru- ženja. (Mbor je v vseli točkah pri-[druge živali, živeče v voli. Kač i ženimi moomi v državnem zbora trdil ovajanju svojega pravnega klopotača pa ga rabi. da svari / za naše pravice ter jim kličemo konsuleaita in ga soglasno poobla- njim svoje sovražnike, tja na Dunaj: Le tako naprej, stil, da po«kusd. kar je mogoče, in| (i]asttlu D. Mattheus-a anne-
ukrene. kar
N'-ki Anieriiiancj sta splezala lepega net* visoke škotske
111 tu
dne
na vrhu-
Kei se
\merikam
je l!'»it ! pred . hat' z lepim < je liili( čuti na in štiii minuti l^|>i tubnev. Nato s<' Skot proti Jenkiju lei
pooa-inevom, katerega ni gori, je zaukal po'neje je prišel je obrnil mu rekel:
"No, \ vaM de/.eli gotovo morete poUa/aii nič sličj.ega'' Aim rikanec pa je odvrnil • " Msslini. -la K;h ;jr giem

.1^1 z
orna
spremlja vas blagoslov in hvaležnost trpečega ljudstva! Vse se že veseli, da sme slovonski delavec, kmet in obrtnik upati na boljše čase, da naši študentje ne bodo več zapostavljeni, da bomo dobili v urade svoje ljudi, da bomo svoji na svoji :'~miji. Mnogo š«' trpimo, a potrj -Ijivo, ker upamo, da tudi slovenskemu ljudstvu zašije enkrat boljše solnce. Od ust do ust ere tudi govorica, da se vladar živo zanima za vse narode v drŽavi, tudi za nas Slovence in lutše brate.
Ueda je tudi pri nas vedno več-
]7,_tlJvl,	„ -i 2lati pridelek ne pride ves v roke.ja saj ne dobimo marsikaj! Kavo
izpostavilo A QS luski narod, lastnikom, ampak veliko več se!^ Več karoosebno me ženske nevarnosti podjarmila od strani tujega soražnika, ki zgodi tako. likor s črkami J ZL^^T (^ri pl
drugim sadjem m senom, ki je|se. da je v naši dolini še mansi-
so že nahaja na poti proti glavnemu mestu.
< arizem ni še mrtev v Rusiji; čaka na priliko, da se I ^ javi in vse kaže, da je prilika sedaj tukaj.
kar čez noč nestalo.	i katera vroča surove kave!), ni
Doma in v bližini ostali doma-1 petroleja, moke dobimo tako ma-
< v bo vstanovliena avtokraeiiii v njeni stari obliki f-hli ob^ut}mo ™iao bridko in de «lo, da se nikakor .ne da shajati in
<	.	______"	"	liiui lisLnrln v uri^mnu 1 I.-.J-hium	*„ "	i.i_____.. _ i_]- .
a »i če bo zavzela novo obliko diktatorstva ]>od zaslombo kozakov, bo to bistveno majhna razlika za ruski narod.
Dejansko pa bi bila avtokraeija v novi obliki veliko holj tiranska kot je bila stara, kajti bila bi bolj žejna ob Ieto lasti ter bolj vztrajna pri zasledovanju ciljev in uporabi novih metod kot je bila stara.
Rusija potrebuje sedaj bolj kot kdaj prej podpore It v materjalnih in moralnih virov zaveznikov.	1
Predsednik Wilson je že storil svoj korak za stvar svetovne prostosti, ko je sporočil v Moskvo zagotovilo simpatij ameriškega naroda ter njega neomejene podpore za prostost ruskega naroda.
Ameriškemu narodu in njegvoi vladi se lahko zaupa, da ne bo ničesar opustila, s čemur bi se končalo delo oproščen ja Rusije ter za vedno onemogočilo povratek stare avtokracije ali pa nastanek nove avtokracije, ki bi bila hujša kot je bila stara.
linio usodo z ubogimi beguuci
Omeniti je., da sovražne granate l'edkcje priletajo v Rkheruberg in da je le par hiš bilo zadetih to
Ludandorff ranjen.
Iz poluradnesra vira e« poroča, da je bil creneral Ludendcrff, prvi kvartirmojster nemžk« armade, pri neki železnižki nesreči pri Bruselj u ranjen 19. avgusta, ko je nek munieijski Tlak zadel ▼ posebni Ludendorffor Šelezniiki toi, ki • m je bil en konee
ŽfiNITNA PONUDBA.
Vdovec, star 39 let, se želi seznaniti s slovenskim dekletom ali?3 vdovo brez otrok, ne opiraje ^ župnijski urad pa je v Bojah pri na denar. Mora bki poštena in Mmjnu; istotako je začasno
Za izboljšanje razmer nasiti beguncev, zlasti onih v Steinklam-mu. je občina v zvezi iz glav arom ponovno posredovala pri upravi taborišča in obrnila se je tudi za pomoč pri državnem po slancu dr. Gregorčiču, kateri naj bi obenem pospešil tudi prizadevanje za povratek revežem v domovino
Vsak begunec ima sedaj sestaviti zapisnik svojega premičnega imetja doma. Tak inventar ohraoii zase. oziroma pošlje en iz tis tudi občini, da se potom po vojni doseže primerno odškodnino izgubljenega ali pokvarjenega blaga. Zapisnik podpiše lastnik in priči.
Občinski urad posluje še vedno svoji pisarni v Rihenibergu,
dobra gospodinja. Lepa prilika •za pravo gospodinjo. Katero veseli, vaj ae atlasi na naslov;
Mike Diffuljaa. liox 281; - _ / Maaowtown,
iimmrn I......Ilir lir.......... ur-1
posta prenieacejia v Buje.
Odlikovanja v finančni ilnibi Z slatim zaslužnim križeem na
še ta je skaba, blago je ]*se tako drago, da si prav nič več ne morejo kupovati oibleke, posebno tisti, ki živijo največ od j>odj>or ipopolnoma, a nič se marsikdo boji, da bo v kratkem :brez oblačila, ilai-sikaj pa, bi se dalo izboljšali in od natših poslancev pričakujemo, da bodo tudi v bodoče pazni varuhi ljudskih koristi
Za drva in presmog je tu-di tukaj slaba; če hoče kdo kaj dobiti, mora dati moke, kave ali jajc. A kje \teeti? Posebno hudo se godi tistim, ki živijo od same vojaške podpore, tudi glede zabele. Kmetje nimajo sedaj ničesar odveč, olja pa ni v trgovinah.
Te dni se tudi z veseljem in solzami hvaležnosti spominja vsak človek v naša dolini vladarja. ker se po njegovi velikodušni pravičnosti vrne tudi k naun nekaj "trpinov iz ječ, kamor so jih spravile -grde denuncijaeije ter osebno sovražtvo. Pozdravljeni naši narodni trpini!
bi bilo potrebno, da'ri^kega muzeja za naravoslovje doseže za Martičino imovino resti-!je bi! rep pot!ebon organ za v<nl-tutio ill integrum ter društvo ob ilie in dvoživčne pmknike poznej-varuje vsake škode. Dalje je od- ših višjih živali, ki s«> st- razvile. Inr skltHiiil. <la je lasti takoj sto-jKo so pričele te višje živali živ« l-iti primerne korake glede "Zem ti na kopnem ter hoditi po vseli 1 je vida slovenskih dežel"'.. <la lic štirih, je |>ostal rep več ali manj bo izgubljen znatni denar, ki ga nepotreben.
je '"JSloveiLska Matica*' že založi-j	_
la za to znanstveno delo.	I'
Ker bo moral zdaj takoj začeti funkcijonirati društveni upravni aparat, je pozval odbor prejšnje ga tajnika .Milana Puglja zopet ua njegovo mesto ter poveril bla-gajništ.vo in upraviteljevo Mati-čine hiše piejšngemu bbgajuiku odborniku odborniku Kodru. Iz
zavpijein •
Zl-u.li s,-!
Jetniki v kletkah.
Sedaj .kimamo več navada /a t i ratlov^lncnin olW*instvu šilte zak<*no\, a ta oblika kazni
ka-
kr-
časih več ali
1 r,:;s.
pre
j biia v prejšnjih praznjeno mesto If. predsedniko ' »nanj običajna, vt^a namestnika jo na odborov« j Ko s* je v Prusiji leta prošnjo prevzel odbornik vladni usmrtilo tri glavne voditelj svetnik dr. Požar; volitev dru-| krSecvalcev. sej«- njih trupla jav štvenoga predsednika se bo vršila no r;hzobesilo v veliki žehizni po prihodnjem obenem zboru kletki na zidu cerkve sv. Lamber-
Slovenske Matiee", pri katerem'ta v Munstru. se izpopolni odbor.	j iiuska eai*iea Katarina II. je
Da bo čim prej mogoče sklicati dala svojega frizerja obesiti v ve-Občni zbor in pričeti z rednim liki železm kletki, kajti dvorjani društvenim delovanjem, treba'^o se pritožili pri carici, da ima predvsem nabirati dri/štvenike iii ta frizer prevelika ušesa, to je da v to svrho povabiti vse prejšnje prisluškuje.
društveni k e, ki so plačevali lei-' Edvard L, angleški kralj, je nino, da zopet z glase svoj pristop (dal zapreti grofico Buchanan in in pošljejo letmino (4 K) za leto sestro Roberta Bruec-a v dve ve-1917. obenem pa je apelirati na!liki žeieeni kletki, kateri se je o-vse slovenske rodoljube, da pri-'besilo na stolp gradu v Berwrieku. stopajo društvu. Matičarji, ki so. To se je zgodilo letp 1306. plačali letmano za leto 1914, dobe, Aleksander Veliki je držal sko-knjige za to leto, katerih natis se zi sedem mesecev filozofa Kalijo prekinil vsled razpusta, kakor stena v železni klutki, ker slednji hitro odbor Btvar uredi.	j ni hotel prranati. da je Aleksan-
sklonim >kozi okno ter — Čas je, da vstaneš. in n.M.-ii! u- pozneje se vrne odim prebudi.
ter me
L-
Lačni psi ▼ Dalmaciji. nekater& krajev v Dalmacd-{K>ročajo, kako tulijo lačni pm je wli 'ofcoir ter »«Jo SMe. Vedno bolj
Konsčno je izvolil odbor poseb-, der vladar po božyi milosti, no poverjen ištvo za prevzet je Skozi eelih dolgih enajst let pa premične društvene imevine. ka- je iftiel francoski kardinal Balur kor rokopisov, deloma dotiskanih priliko študirati, kakšni so občut-knjig. knjižnice in zaloge. To po-jki ujetega kanarčka, verjeništvo sestoji iz obeh nred-j Da preidemo k 1x4j bližnjim sednikovih namestnikov in iz od- easoau. je bila velika žeJezna bornikov Dimnik, dr. Grošelj, kletka, postavljena na kolesa, ka-
Koder in Župančič.
Zopet revolucija na Kitajskem.
Peking, Kitajsko, 7. septembra. 70 članov razpušeenr';a kitajskega parlamenta je imenovalo na kun. ferenei v Kantonu dr. Sun Vat Sena vrhovnim poveljnikom kitajski armade in mornarice v novi kitajski vojaški vla<li.
Vojaški governer v Kantonu notlpira vlado v Pekingu, zato se je Itati, tla prid«- <lo bojev med njegovimi in Sun Vat Senovimi pristaši. Civilisti iz Kantona luže v Hong Kol i g.
NAZNANILO^
(lanom društva »v. Barbaro po>taja >r. '>') v L^uiemaugh, l*,i., ^e daje iui znanje. »Lt je bivši tajnik sobrat K»auk Gnezda zaradi vojaških razmer tajništvo odložil iui za mesec septen'ber je prevzel upravo postajnega tajništva brat Frank 1'etrič, B«»x J, Purkhill, Calabria Co., Pa.
Tem potom opozarjam vse člane, da zadoste zahtevam pravil <lo 15. septembra 1917. ker kdor ne bo plačal asesment do omenjenega dne. bo suspendiran.
Vsak član naj pa se gotovo v<te-leži seje meseca oktobra, ker moramo voliti tajnika: sedaj je postaja upravljana po nadzornem odboru, ker nobeden ne sprejme tajniškega posla. Torej vsak naj pride na sejo. da se reši ta važna zadeva.
Bratski pozdrav!
Za postajo štev. .">5;
Frank Pe*rie, Mihael Vadnal, predsednik. (7-11—9) Pri spahnenju in zdrobljenju
▼drgnit* takoj ■ Dr. Rtcbter-)cvein •
PAIN-EXPELLER
tero so zgradili Buri za pokojnega Cecil Rhodes-a tekom južno-
afriške vpqv. Rhodes pa le radi Jo41bopnTt , Tantrela# SASakm tega na pr»el v to kletko, ker se , » i* «c „ lelUrMh ln Mr4TB<«t »d X IT1KI je general French .nepričakovano	^ AO> mchtbr a co.
'vrnil v Kknberley.	f«— wm**m*m atna NnrVniM.

.....

GLAS NAKOPA, 8. SEPT. 1917.
Slovensko Republikansko Združenje.
Ai
Sedež v Chicaffi. UL
IZVRSEVALNI ODBOR.
Filip Codina, Martin V. Konda, Etbiu Kristan, t J. Terbovee. Jože Z&vertnik.

r t A i A t A i AIAI n i n IAIAIAIA t A t A t A i AIA \ A ! A i A i A i A i AIA t A >
8EVEKA-8 WAFERS FOB HEADACHE AND NEUKALfilA
(Sertrovi Praški zoper glavobol in nevralgijo) dajo hitro olajžbo. Ona 26 centov za zavojček s 12 praikL
Domač liniment.
Sin Mrs. de Saulles,
ki je ubila svojega moža.
Neprava Ester.
Cl-
NADZORM ODBOR:
Matt Petrovich, Ludvik Beiiedik. Frank Veranic.
* > /
CENTRALNI ODBOR:
Aiit»»n Zlogar, Matt Pogorele. Anton Motz. Frauk Mravlja, Ivan KuMr. Frank Sav», Frauk Udovich. Joseph Steblaj.
(Opomba. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj se i s,, priglasili, postanejo člani centralnega odbora kakor hitro se pravdno priglasijo in izjavijo, tla se strinjajo s temeljnimi načeli
v. k y _ Naslov za pi-ma in denarne pošiljatvc jc sledeči: Anton
J, Terbovee, P. O. Boa. No. 1. Cicero, 111.).
---000-
Zakaj smo za republiko?
-ooo-
V	prejšnjih tlveh člankih smo pojasnili, zakaj ne mo-letno biti /a Avstrijo, in razmerje, v katerem smo stali ju-
slovanski narodi napram kraljevini Srbiji.
\r današnjem elanku pa hočemo pojasniti, zakaj smo va republikansko vladno obliko in zakaj je bodočnost ju-slovanskih narodov zavarovana in zajamčena le pod
1;»kiiu vladnim načinom.
Best ta republika je menda vsakemu znana, dasirav-no morda ne ve vsakdo, kaj beseda pomeni.
Latinskega izvora je ter izvira iz dveh besed 44res pabliea", kar pomeni javno stvar ali javno zadevo.
Pod javno zadevo pa je zopet razumeti vse. kar je skupno vsem ljudem, živečim v kaki organizirani občini.
Kepublike so tako stare kot so stare organizirane države.
N«- bomo naštevali posameznih slučajev iz zgodovine len i več omenjamo le veliko rimsko republiko, v kateri je v resnici vladal od začetka in po strmoglavi jen ju kraljev narod sam po svojih izvoljenih konzulih in javnih uradnikih.
V	s led splošnega propada je prišlo pozneje seveda z<»|.et na površje cesarstvo, a to ni nikakor moglo spraviti
sveta misli o republikanski vladni obliki.
Tudi pri Grkih so bile republike kot je bila na pri-r.ier slavna atenska republika.
Slovanski narodi, ki so se po preseljevanju narodov ;>i iselili v svoja sedanja bivališča, so imeli tudi nekak republikanski demokratični aparat dasiravno ni bil popolnoma izrazit ter ni bilo onih podrobnosti kot jili je na-primer opaziti v starih klasičnih republikah.
Najsijajnejši vzgled v Evropi pri stvorjenju pravega republikanskega držanega ustroja pa nam nudi švicarska republika, ki je najstarejša republika na svetu v modernem smislu besede.
Švicarska republika je nastala vsled odpora proti kr v. ločnim in izkoriščevalnim lianiestnikom Habsburža-nov, in od svoje vstanovitve naprej se je vzdržala do danes. Kot taka je bila tekom stoletij središče republikan ;ske misli in vzgled drugim narodom, ki so se skušali opro siiti nadvlade posameznih družin ali posameznih stanov, HoteIi so mi zaviti< ki imeli v rokah vso u^ in vse pravice ter izsesavali in =	ZZSst
llacili narod.	. ga /areI pregledovati.
Temeljna misel republikanskega državnega ustroja
je vlada naroda samega in sicer naroda potom njegovih/ zastopnikov, katere si izbere ter jih izvoli narod sam.
J)a ta temeljna misel ni mogla umreti v srcih maro-»lov\ je jasno in za to nam pričajo številne male republike. ki so cvetele v srednjem veku in predvsem v Italiji, celo v Dalmaciji so imeli Dubrovčani svojo lastno republiko.
Vse te male republike, v katerih je živel še naprej republikanski duh. so polagoma izginile in to vsled nasil-sTva in ropov avtokratičnili vladarjev, kateri so zrli s po-željnimi očmi na te bogate in proč vi t a joče se države.
Po razkritju novega sveta so prihajali v Ameriko številni odločni ljudje, ki so ali kaj zagrešili v starem kraju ali pa se niso hoteli ukloniti tiranski vladi in trajnim zasledovanjem plemstva in bogatih slojev.
Priseljenci so se razmnožili in nastal je popolnoma nov narod odločen in utrjen v boju z divjo naravo in še divjejšim domačim prebivalstvom.
Vse ameriške kolonije so bile last evropskih držav; vsak, ki je poznal tek človeške zgodovine, si jc lahko ; lislil. da ne bo moglo to trajno iti naprej. Tako je prišlo v severnih državah do upora proti angleški nadvladi.
Po dolgotrajnih in krvavih bojih so končno izvojeva-li prostost in — porodila se je največja sedanja svetovna republika: Združene države Severne Amerike.
Zgledu Združenih držav so sledile druge evropske kolonije, posebno kolonije v Južni Ameriki ter se odtrgale od prvotnih gospodarjev.
Zadnja v vrsti ameriških držav, ki so sprejele republikansko vladno obliko je bila Brazilija, ki je šele leta 1S8JI pognala iz dežele svojega cesarja in proglasila deželo za republiko.
V	vrsto ameriških držav seveda ne smemo šteti Kanado, ki pa je dejansko samostojna s popolnoma lastno upravo in lastnim parlamentom.
Razvoj se je nadaljeval.
Zgledu ameriških dežel so sledile številne evropske dežele, med njimi Francijai, Portugalska in končno — Ru-
sija.
Zadnja je najpomombnejša izmed modernih republik. Njen republikanski državni ustroj še ni uravnan in ugotovljen, a je kljub temu jasno, da bo ostala tudi Rusija — republika. ^ ^
V vsaki hiši bi morali imeti steklenico dobrega linimeata vedno pri rokah za slučaj nesreče, poškodb, zvinjenj in odrge in pn takih prilikah n* vemo za boliega kot j«
CEVERA'S
LJ r.OTHARn nn.
(Se ver o vo Gothardsko olje). Isto umiri bolečine, bolesti, krče in je precej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih slučajev kot so: revmatizem, nevralgija, zvinjenja, odrge, otekline, otekle žleze, okorelost in bolečine v mišicah.
Cena 25 in 50 centov. V lekarnah vsepovsod.
DOBKO ZA ZVINJENJA. Mr. Frank Veverica. BkooinHeld. Moot., um le pi^al dne l«. febr. 1917 sledeče: Zrinil sem si koleno in ko setn si ga parlcrat rut dreni I Severov im Got hard skim oljem, so prenehale rs« bolečin« is sedaj se zopet dobro počutim."
it
Jugoslovanska
OB)	-
33
Katol. dednota
m
Knpite Severov« zdravila v domači lekarni. Zahtevajte samo "Severova" jih ne morete dobiti, naročite jih naravnost od nas.
S ________________________________
I W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA |
Sedaj pa nastane vprašanje:
— Kaj je privedlo vse te narode in vse te dežele, da 30 sprejele republiko kot svojo vladno obliko?
To je bila ljubezen DO PROSTOSTI, bila je za-
Ko sem bila zopet zmožna, tla sem jo slišala, je Mina nadaljevala:
"Da, to je grozno; toda citati
.	-i	ji-j.	i	-t - moraš. Ester, moraš citati. Ho-
vest človeškega dostojanstva vsakega posameznega in bi-jlaudka ic ti pravim; ime » jc lo je prepričanje, da nima noben človek trajne pravicel Ester kot tebi. Gobseek kot tvoje vladati drugemu ter si prisvajati nad njim gotove pred- jmn očetu: tvoje ime ie, kratko, ti pravice.	Isi na Vsaki strani te strahovite
Bila je nadalje zavest, da je treba dati vsakemu posa-	Ce se ta knji-a še tlaljc
mezniku enake pravice in možnosti v življenskem boju. prepričanje, da so vsi ljudje enako vstvarjeni, da ni ni-
kakili stanov in nikakili posameznih razredov, ki bi bili upravičeni pred postavo razuma in eloveličanstva.
prodaja, ta peklenski roman, potem si oneeaščena, draga moja. ali razumeš? Delati treba takoj, v Pariz moraš, jrovoriti moraš s pisate-i ljem
Vse to je dovedlo do stvoritve republik, ki predstav- !»<>g *e usmili! Kakšna nesreča
ljajo Slovenskemu razumu najbolj odgovarjajočo vladno Me ,)rižla 11 a 111 e: ^llna 1111 je poka-oljliko	za^a	strau'- Oni tretji ro-
. . y ...... t,. . . .	. .	man se imenuje "La Torpille"...
felovenci 111 zn.]mil tudi Hrvati gotovo ne bodo 111 no- Ester Gobseek. . Esther Gobsek..
<:ejo zavreči tega, kar je pretežni večini človeštva dragegaj Resnično. to sem jaz. to je ime lil svetega.	i mojega očeta----in v kakšni dru-
Kdor ne koraka z duhom časa, zaostaja ter izgubi s | ^ ° Golpod.! J tem ravice obstoja med naprednimi narodi.
Radite^a smo za republikansko vladno obliko in rt publikanski državni ustroj.
Femme superieure. na kar sem ' vprašala:
"Kaj pa je tu notri?"
"'Kaj da je?" je odvrnila. "V teh dveh zvezkih so trije romani, in v tretjem je govor o tebi, ki si naslikana kot propalo dekle. To je tu notri."
to.
Sredi rdečejra kataloga sem tal sledeči čudni stavek:
Rokopis. — Fragment intimnega dnevnika 1836— 1839). »Spisala griv. Ester van Gobseek. nizozemska filozofinja.... 50 frankov.
t-	- „ - i -i .... iu izgubila sem zavest
i i'o pozneje sem ze bil pri knji-
gotržeu in dokument je bil moja
Moja pridobitev je bila neke vrste register, ovit s pisanim papirjem. Na prvi strani je bila go-spodiena Gobseek, ali bolje njen humonim. akvarelirala z boječo in učeno roko dva šopka rož. povezana z ažurnim trakom. Lastaviea iu metulj, ki sta bila slnčajno iste postavi, sta letela nad kompozicijo in proti sredi lista je bilo citati v kalierrafični pisavi:
kakšnih hišah! \li, m o j Bost! Kakšen udarec za me! Moj Bojr. Moj Bopr! Tejra ne preživim! Moj Bogr! Ali je treba /iveti dvajset let pnščavnik. kot sem živela jaz, in za kakšno ceno včasih, v kakšnih bojih s svojimi naravnimi nasroiii; Ali je treba da sem vse žrtvovala utrdbi tejra čistejra posloja. kjer hočem, da prebiva moja duša in se lika moj duh! Ali je treba, da sem se odrekla celo sladkostim zakona, zato da se vidim slednjič moralično o-skrunjeno, omadeževano od neke-
Tako ^ nenadno mi je povedala Francoza, ki sra niti ne poznam. Takoj me je obšla slabost 'pohojeno pod lastnim
poulično blato pariško!.... Ah
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI y K AD NIK!: Predsednik: MIHAEL EOVANSEK, B. F. D. No. lt Oom* mftugh, Pa.	i
Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl At«.. Loraim, Ohio.
Qlmvni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Umw Glavni blagajnik: GEO. L. BR0ZIČH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgk.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Avenue "M", So. Chicago, IU.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich« JOHN MOVERN, 483 Meaaba Ave., Duluth, Minn JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANE SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, DenT«*, Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Mi™,
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne boda osfralo.
Društveno glasilo: "G L A S NAROD A".
moj Bog! Kaka nesreča zame!
Kaj storiti? Kaj storiti sedaj? Kako me bo sprejel ta romanopisec, če se drznem priti k njemu" Ali se smem zanesti, da me bo vsaj spoštoval ta človek, ki je dovolj pokvarjen, da piše take «rrdobije? In potem, kdo mi more reči. da vse I to ni maščevanje, proti meni na-i perjena spletka? V mestu imam;
LEPA PRILIKA.
T."> a k rov, ."» troved. par konj. prašiči, kokoši, orodje iu pridelki. *1.)00.00, $8lK>.0O na račun.
111 akrov. nov skedenj, jro vinI. za .^.">00.00 par konj. orodje, pridelki, cena -K»<HHMN> na račun.
14'J akrov. 24 goved, par konj. sovražnike, dasi nisem storila ni- j pra^či, koko-ši. orodje, pridelki, komur nič žaleča. Nekateri so jez-j1itiooo <K'' ^KX)0.(Mi takoj, ali za-ni na mojo družino, drugi na mo-!m,ni:l,i s posestvom v nretitu. je premoženje, drujji zopet na ino-; 11)11 akrov. 30 troved par kmij. je znanje. In potem... in potem....	kokoši, orodje pridelki,
zlo jc storjeno________'-"TilKUJO. j»olovieo t^ikej.
.. , ...	" INx-eni ui ianu-our lastninske
(Ualjc prihodnjič.
_____ pravic«*.
Rojaki naročajte se na "Olas Na-imenom v'roda", največji slovenski daevolk v Zdr. Marali.
W. H. Muddock,
>-11 —!<	Flv Creek. N.
Važno za vsakega.
Drugi zvezek mojega dnevnika.
Začetek 5. marca 1836 (rojstni dan!) Končan one____
To naj bo čitatelju v pouk iu sedaj se hočem omejiti na to. da prepišem zadnje strani dnevnika, ki jra imam pred očmi, ne da bi hotel drujrače posebno poudarjali, kar nudijo nenavadnega.
I.
Ii8. marca 1839.
Mina je prišla k meni danes zjutraj o petih in pol. Navadno je ne vidim nikdar pred solnčnim vzhodom, dasi delava ona iu jaz zarana.... Šla sem ji odpirat s svečo v roki. lasje so mi viseli po hrbtu, bila sem taka. da se nisem rada kazala; toda česala sem se iu nisem je pričakovala.
Rekla sem ji: 44Kaj pa je?"
Iu ona mi je odgovorila: "Ah, Ester!"
Vsa vznemirjena sem ji ponudila stol in sem jo vprašala, če je morda bolna, ali če je njenemu staremu očetu slabeš. ali če je nemara mala sestriea.... toda o njej ni bilo govora, za mojo kožo je šlo, jojmene!
V roki je držala dve knjigi ter mi jih pomolila, rekoč:
"Beri sama!"
In čitala tem; H. de Balzac, la
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-histvo, trgovino itd,	tel j a ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
"GrLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetn. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane..............................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
Enkratno iskanje dela stane......:.......... $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane....................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane......— $0.50
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj.
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas ▼ našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti.



ttžcge.




GLAS NARODA, 8, SEPT. 1917.
Po preteku skoraj dvesto let se smatra za popolnoma vrjetno, da bodo Kusi premestili svoje glavno mesto to je središče vlade iu političnega življenja v Moskvo in sicer vsled nujnih vojaških in političnih obzirov.
V	življenju ruskega naroda lx> igralo to premešeenje ruske sile iz Petrograda v Moskvo zelo važno ulogo.
Premeščen je ho namreč značilo konee znamenitega hoja meti nasprotujočimi si uplivi pri delu civilizacije ruskega naroda. V primeri z Moskvo je Petrograd brezpomembno mesto, umetna zgradba, ki je bila zgrajena preko noči — da se da izraza gotovi misli.
Ta misel pa so bile aspiracije Petra Velikega, da dobi z ust a novi ja n jem velikega mesto okno, ki se bo odpiralo proti Evropi.
Kakorhitro se je ta ideja polastila dulia tega mogoč nega in avtokratičnega sanjača, je postalo mesto Petrograd dejstvo po carskem ukazu.
V	nobenem drugem slučaju svetovne zgodovine pa ni tako natančno videti sile avtokracije, s katero je bila o-mogočciia zgraditev velikega mesta vsled uradnega ukrepanja. —
Ko se je Peter Aleksijevie odločil; da je treba zgraditi veliko glavno mesto na vzhodnem koncu Finskega /.iliva. katerega je ravnokar iztrgal Švedom, so se mu slavile na |>ot velikanske naravne*težkoče.
Nik a k«'ga prebivalstva ni bilo za to mesto. Peter A-leksijevič je enostavno ukazal več tisočem Švedov, da sC naselijo v novem mestu. — Pokazalo se je pomanjkanje zidarjev. Vsled tega je prepovedal zgrajanje kamenitili jMislopi j v vsakem delu prostranega earstva, razen v novi , Hvstoiei.
Mesto pa je bilo treba tudi opremiti z bogatim in luk-i sui io/nim slojem. Vsled tega je ukazal, da si mora zgradi-j ti vsak deželni plcmenitaš. ki ima pod seboj več kot 5001 <Inš. v Petrogradu hišo, kjer naj preživi celo zimo.
Po tem načrtu so zgradili mesto, ki je postalo politično in soe jalno središče Rusije. Mesto je bilo zapadno, ne pa iztočno. Pri grajenju jxwlopij so vpoštevali ruski narodni slog. Francoščina in švedščina sta postala jezika, ki sta bila običajna na dvoru in v izbrani družbi.
Peter Veliki je prestavil rusko prestolico iz Moskve, ker ni mogel še nadalje gledati opozicije, s katero je preji! narod proti njegovim načrtom evropeziranja Rusije.
* V
Amerikanci»ognju. |z Avstro-Ogrske.
DVOBOJ NA MOBJU.
UNDERWOOD M UNOEWWOOD, M. V.
Sir Horace Plunkett.
predsednik irske konferenca.
Prišli so preklinjat, pa-blagoslavljajo
-ooo-
**81. Narod" piše 18, julija:
— Danes čitamo v dunajskih in praških listih podrobnejša ]>oročila o sestanku nemških zaupnikov v Pragi.
Zbrali so se nemški Volksratovci, državni in deželni poslanci, člani gospodske zbornice — da obsodijo vse, kar je naperjeno proti hegemoniji nemškega naroda v državi. Prešli so preklinjat — toda našel se je pameten mož, ki je imel pogum jim povedati, da — blagoslavljajo.
V nebrzdanih besedah so v Pragi razni govorniki izražali "ogorčenje nemškega naroda" nad zahtevami Slovanov glede preustroja države, istočasno pa so sami proglasili za sebe pravi«-o ''neomejene samodoločbe" in zbor
Na avtokratični način pa je vstvaril Petrograd. in si-,m.m-kih zaupilikov se je obnašal kot praveata noiistitu-
. i	"«• pa — ruski.	j anta nove nemške iz češkega kraljestva izrezane dežele —
t plivl. proti katerim se je boril Peter Veliki, pa so ..n , , i
ostali živi v Moskvi. < V je postal Petrograd politično gla-
\ no mesto Rusije, je ostala Moskva duševno in intelektu
•i I no rusko središče.
< c je postalo novo mesto ob Ne vi središče vladne oblasti. si je ohranilo staro mesto Moskva naslov pristno r < i sk e ga. 11 a r< xl uega č ust vo va n ja.
\ sled dekreta Petra Velikega in naj je bil še tako1
Deutschboelimen
Komentar k temu sklepu j< napisal nemški poslanec Lodgenian. ki se shoda ni mogel udeležiti. Poslal je posebno pismo, v katerem pravi:
— Proti držav, pravu češke krone postavljamo samostojno deželo 4*Deutseliboehmen"; proti mrtvim mejam krono vi n živo zavest nerazdružnosti poedinih narodov. Tudi oficielna češka drža vn opravil a deklaracija pri-
im-K-hV.,. „i l.ilu >w ...opati K remija njegovih zgudo- ,,nava naSe zahtew. ker izrccno povdarja, da ima vsak na-nizkih spominov t,-,- radii-ij kot živa prua — dolgega „„, pravico salnood|(M-|(<, Gre "torej le za to. da doženemo
ruskega boja proti mongolski nadvlasti.
Kot varuhinja vsega tega, kar je sveto v zgodovini Rusije iu kot branilka bogastva ter uhod k veliki trgovski poti v Azijo — si je ohranila Moskva stališče, na katerega je zrl Petrograd z zavistnim pogledom.
Ni pa mogla pridobiti nazaj svoje politične veličine do današnjega dne. in vse kaže, da je prišel sedaj zopet — njen dan...
Moskva pa ni bila le duševno in intelektualno sredi-iče Rusije same, temveč središče celega ostalega slovanskega sveta. Vse cerkvene knjige, katere so tekom stole-»j porabljali v malih slovanskih državah iztočnega obreda, so bile tiskane v Moskvi.
Moskva ji* središče industrije svetili podob.
Iz Moskve so izšli vsi veliki plemenski uplivi. vsled katerih je postala Rusija matjuška in v številnih slučajih tudi — mačeha vseh Slovanov iztočnega obreda.
Vsled tega je povsem logično, da se je pričelo v trenutku. ko je izrekel ruski narod smrtno obsodbo nad av-lokracijo, obračati pogled ruskega naroda proti Moskvi, ki bo postala bodoče središče nove velike ruske demokracije.
< elo pred novimi zgodovinskimi sedmimi dnevi je postalo slovansko gibanje mogočen faktor v slovanskih in ruskih zadevah.
Izpremcmba imena St. Petersburg v Petrograd je bila le zunajni izraz nove smeri v Rusiji, katero je skuša-suska avtokracija izrabiti v svoje lastne svrlie.
S prevodom imena pa niso še prevedli pomena Petrograda v ruščino.
Glavno mesto je ostalo še naprej to, kar je bilo — namreč tevtonsko po duši.
S padcem avtokracije pa je postalo ng. avtomatičen način pereče vprašanje, da se vrne Rusiji njeno staro glavno mesto.
Zopet na vstanovitev Moskve kot glavno mesto nove Rusije bo poklicala iniljonom Rusom v spomin velikansko odporno silo njih dežele proti vsaki tuji invaziji.
Poklicala bo v spomin živo in junaško poglavje, ko so Rusi zmagoslavno pognali nazaj Napoleona in sicer s samopožrtvovaluostjo, ki je skoraj brez primere v svetovni zgodovini.
Plameni, ki so objeli Moskvo leta 1813 — so rešili Rusijo iz krempljev korzijskega leva...
— ki
Nemiko časopisje in kapitalizem. 1 meščanskega časopisja. Ki niso Iz Bremena poročajo, da jej priili v suženjstvo kapLtalističnc--Juana tvrdka Krupp kupila do,ga tru&ta. Soeijalni derookratje liberalni list "W»wir Zei-1 pravijo, da časopisju
pot, po kateri dosežemo izpolnitev svojih zahtev.
To pot najdemo, ako se nemška politika osrči in svečano prizna to. kar zahteva za Nemce na Češkem tudi Ru-sinom, Italijanom in Jugoslovanom. Da bi krona z absolutističnim aktom ustregla nemškim željam, na to sme-i uio danes še manj računati, kakor kdaj poprej.
Pot k avtonomiji Nemcev na Češkem gre le preko avtonomije vseh narodov v državi in tu in tam razširjena skrb za ohranite kronoviuskih mej ne sme načeloma tvoriti nobene ovire za združenje narodov in njih samoupravo. Ako hočejo Nemci da se posreči delo nove ustave, potoni mora biti njihova politika energična in vodilna.
Ako se razmere urede brez njih, se bodo uredile proti njim.
Tako posl. Lodgeman. ki pravi svojim rojakom:
—	Zbrali ste se, da prekolnete kar zahtevajo drugi, v isti sapi pa zahtevate za sebe isto. — Ali ne vidite, da ste s svojim avtononiističiiim načelom sankcijonirali avtono-mistične zahteve vseh drugih t
Ali menite, da je danes mogoče priznati Nemcem da sami odločajo o svoji usodi, Slovane pa tiščati pod stari jarem?
Ne preklinjajte, kjer morate blagoslavljati!
In v usodnem času svari posl. Lodgeman nemške i>o-litike:
—	Opustite politiko odpora proti vsemu, kar ne odgovarja načelu nemške hegemonije ter pomislite, da bo nacijonalni problem razrešen — če ne z vami — z vašim sodelovanjem, pa brez vas in proti vam!
Lodgeinanova neizprosna logika nemških zauimikov ni prepričala. Zamislili se niso niti nad poročilom posla lica Pacherja, ki jim je moral povedati, da je cesar prepričan o potrebi preureditve notranjih razmer v smislu narodne samoodločbe in samouprave.
Vztrajali so trdovratno pri tem, da imajo Nemci pravico si urediti svojo narodne zadeve po lastni volji, ne pa Slovani.
Sklenili so, da mora dobiti nemški narod v državi še večje svoboščine; jarem, ki tlači Slovane v državi pa mora postati še — neznosnejši.
Neusmiljeni duh časa bo razdrobil praško resolucijo v prah.
Prinesla bo nemškemu narodu nova razočaranja.
Nam je dobrodošla!
V ognju njenega narodnega sovraštva in njenega šovinizma kujemo orožje
mi!
Žrtve vojne Strojevodja nekeg;
trosijo. Zadel je v neki vojaški
V1»L-	Lil-	--K--
Tu je zgodovina o boju med "' 01d Irosinde"' ter veliko angleško fregato "Guerriere".
"Old Ironsides" je bilo domače ime. ki so ga nadeli naši mornarji ameriški fegati "Constitution" in sicer v vojni leta 1812. To je bila ladja, ki je imela skoro prav toliko osebnosti kot kaka človeška duša, — ladja, koje drzna dejanja na morju so napravila našo mlado deželo močnim iu upoštevanim na morju samem.
"Constitution" je videla vroče boje v naši vojni proti afriškim barbarskim državam. Ko se je pričela leta 1812 naša druga vojna z Veliko Britanijo, je bila fregata "Constitution", ki nam je izvo-jevala prvo pomorsko zmajo.
Potem ko je odplula sredi av-gn.>ta leta 1812 severno od Bostona. je zapazila strašno fregato Guerriere". Ameriški ladji je poveljeval Isaac Hull, poveljnik angleške ladje pa je bil kapitan Daeres. neustrašen borilee. Glasom neke druge verzije sta Daeres in IIull napravila stavo za bobrovo kučmo z ozirom na izid vsa kega boja med njiju obema fregatama.
To je bila med pomorskimi častniki onega časa običajna navada. Kapitan, ki je slišal hvaliti kako drugo ladjo, je poslal drugemu kapitnu poziv na dvoboj na morju, katerega naj bi se izvojevalo ob prvi primerni priliki. Izziv je vedno spremljala ponudba, da se stavi na izid kak malovreden predmet, kak klobuk ali stekleni eo vina.
Večkrat je oni. ki je izgubil, u-mrl še predno je mogel plačati stavo. Smatralo pa se je za čast mornarice. da se ne odkloni takega poziva.
'Constitution" je zagledala fit1 gato "Guerriere" v razdalji nekoliko milj. Takoj je obrnila svojo smer tako, da pride k angleški fresrati v ostrem kotu.
Na zelo veliko razdaljo je otvo-rila fregata "Guerriere" ogenj. To se je zgodilo nekako ob 5. uri popoldne. Pričel se je dvoboj mi veliko razdaljo, vsled katerega ni bila ameriška ladja skoro nič poškodovana, tekom katerega pa je dobila angleška fregata par zelo občutnih ran. Kapitan angleške ladje se na ta način hitro prepričal, da znajo ameriški mornarji dobro streljati.
Bilo pa je šele krog šeste ure, ko je bila ameriška fregata v stanu približati se svojemu nasprotniku na krajšo razdaljo. Tedaj pa se je pričel resnični bol. kajti obe lati ji sta menevrirali druga proti drugi le na razdaljo par sto jar-dov.
Skozi deset minut so veliki topovi na obeli fregatah bljuvali o-genp. dočim se je vršil tudi oster boj z mušketami. Ameriški strelci pa so zopet pokazali, da nadkri-ljujejo svoje nasprotnike.
Odstrel jen je bil sredni jarbol angleške fregate. Nato pa sta skotili obe ladji druga na d.rugo. To bi bil čas za posadko ene ali druge ladje, na poskusi vzeti z naskokom krov nasprotne ladje. Veter pa je močno pihal in fregate so se preveč zibale, da bi ta ali ona stranka vprizorila poskus. Obenem pa je bilo streljanje s puškami na obeh straneh tako močno, da si ni nihče upal naprej.
Naenkrat pa se je odstranila ameriška fregata s te svoje nepotrebne pozicije. Ko je storila to je padel sprednji jarbol na angle ški fregati.
Brez moči in razbita je bila angleška fregata le še razvalina. — Razvcntega pa se ie pričela naglo potapljati.
Kapitan Daeres ni mogel storiti ničesar drugega kot udati se Boril se je na junaški način, a ameriška ladja je nadkriljevala svojo nasprotnico tako glede streljanja kot glede manevriranja. Ameriški kapitan je vzel poraženo posadko angleške križarke na krov svoje ladje in ker je bila angleška fregata le še razvalina in se je že potapljala, se jo je zažgalo.
— Skozi celo to bitko. — piše neki kronist. — je streljala "Constitution" tako hitro in neprestano. da je bila videti kot da se giba naprej, zavita v oblak ognja.
To je bilo prvič izza dni Paula Joiies-a, triintrideset let preje, da se je neka angleška fregata udala ameriški. Izgube na ameriški fregati so znašale štirinajst mož. na angleški pa devetiiusedemdeset.
v parlamentu se je bavil češki agraree Bradač s sklepom Češkega Sv aza glede vdoležbe Cehov v pododboru ustavnega odseka, rekoč. da to mora odobriti še največji narodni tribunal narodni odbor. Češki narod ni nikdar priznal kompetenee parlamenta za rešitev vprašanja, ki se tiče češkega naroda. Zgodovina daje Cehom pravico, da se postavljajo na stališče, da se češko vprašanje mora rešiti na edino legalni poti od naroda k vladarju.
Clovečanstvo v vojni.
Češki soeijiulstični poslanec Choivat je izročil domobranskemu ministru interpelacijo radi provokacije s strani polkovnika Lesouickega. poveljnika donio-branstva, v Litavi ta Moravskem. V tamkajšnjem gledališču se je igralo v korist Rdečega križa. Polkovnik j? kupil dve vstopnici sieer. ali izjavil je. da to gledali sče je samo za hlapce in d»*kle. V Oholimi je rekel, da po vojni ne bo noben pes več lajal češko. In-terpelamt vpraša, hoče-li dom o tiranski minister
nespodobnosti oficirjev.
* * •
Odbor za podporo pouiiloščenih Čehov se je ustanovil v Pragi. Sodelujejo vsi krogi brez razlike strank. da jtomorejo tistim nesrečnikom. ki so prišli iz j»*č. pa ne vedo. kaj početi, kako se preživeti.
•kel
*
V poslanski zboniiei je re bukovinski poslanec Grigoroviei povodom razprave o begunskem vprašanju: Bukovinski begunci, ki so bili pri prodiranju Ri?so*» »idrezani od Galicije, so morali iti skozi Ogrsko in Rumunsko. Ob tej priliki so se Madžari napram Bukovineeni obnašali kot najhujši sovražniki. Oni so Bukovineeni
Danilo se Je nekega dne na bojnem polju v severni Franciji, a na zemlji je ležala tako gosta megla, da ni bilo par jardov ničesar več videti. V oni noči so Nemci nekoliko umaknili svojo črto, a Francozi so jim takoj sledili. Kot vsled nekega čudeža pa je stala med obema pozicijama Še vedno neporušena neka samotna kmečka hiša. Ko se je solnce dvignilo ter megla razkadila, se je zopet pričelo streljanje s te in one strani. Pričela se je stara, stara in mučna povest o neskončnih dnevih razdejanja in smrti.
Naenkrat pa je na obeh straneh ponehalo streljanje in nastala je neka čudna smrtna tišina.
V sredini med zakopi. v bližini sedaj razbite kmečke hiše, jo bilo; — pa to je vendar nemogoče, prevara!
Pa vendar. Tam na zelenem travniku se je gibalo, plazeče se po rokah in kolenih, malo dete*, pravcati dojenček. Bilo je videti popolnoma srečno in zadovoljno in iz nenadne tišine, ki je zavladala,
zabrauiti take	čuti smejanje deteta, ki jo
trgalo cvetke.
Niti enega zvoka ni bilo čuti in noben strel ni padel. Vojaki v o-bojestranskih zakopili pa so zadrževali sapo.
Naenkrat pa je skočil iz nemškega zakopa mlad vojak ter pohitel proti mestu, kjer je plezalo dete. Vzel ga je v naročje ter odnesel v varno zavetje. Iz francoskega zakopa pa ni padel noben strel, pač pa je bilo čuti na obeh straneh živahno odobravanje.
Kmalu pa so žalibog zopet pričeli govoriti topovi svoj strašni jezik in zeleni travnik je bil kmalu razoran od izstrelkov ter se iz-premenil v železno puščavo. Vojna je vojna in ljudje se ne smejo dolgo udajati čustvenemu razpo-
po svojih orožnikih pokazali, kdo! ,>z*niu-je n jihov sosed. Prepovedan jim J
je bil jiadalini transport pitljagei	. ... . , ,
. ... ,: . 1	i - t Phn iz rastlinskih odpadkov,
lit živina, ki so jo ut.eli s scIm>j.'	r
je bila odkupljena za sramotno! Italije prihaja vest. da se po-eono. Ako bi bilo prebivalstvo o- skl,sa	pomanjkanja premoga
stalo v Bukovim, bi bilo tam na reduciranje plina odpadkov varnem, zlasti .pod sedanjim go-veruerjem. ki je rnsiu.ski socia-
list. Na vseh groznih dogocHjsijih ni resnična niti ena beseda, ker je ljudem za časa ruskega navala bilo mnogo bolje m^o se misli. Ali kadar so begunci tu potem sinejo tudi zahtevati, da se /. nji mi dobro postopa.
Rumunska žetev.
Zsiduje tedne je bila žet«*v v Rumuuvji vedno lepša, ker je padlo dosti dežja. Posejanega je bilo zemljišča 2.66 mil. hektarjev. Rumunska žetev znaša približno tre-tino nemške, zasedeni sta dve t t etini Rumunije, in sieer najplodo-vitejše zemlje. Solnčariee, iz katere se napravi ju olje, je nasajene :>you oral. Zadjije čase že se je izvozilo žita v toliki meri, da se preživi ž njim več miljonov ljudi. Več nemških, pa tudi avstro-ogr-skib in rumunskih ladij izvaža ži-
koruze. potsejatve ri/.a. luščin graha. odpadkov lana itd. "Prometheus " metli, da proizvod tega plina 110 bo tekel prav gladko, ali v vojnem času more pomagati v največji potrebi. Razsvetilni plin te fabrikaeije j«- slabši od onegM i/, premoga, ali dober je za pogon plinskih strojev.
Brazilski praznik neodvisnosti.
Šestega iu sedmega septembra >lavi Brazilija praznik svoje neodvisnosti. Združene države Brazilije so bile ustanovljene leta 1899. a dežela ie bila neodvisna od leta 1822 naprej, ko se je strmoglavilo portugalsko vlado ter ustanovilo brazilsko cesarstvo. Leta 1899 pa je postala dežela republika.

ROJAKI NAROČAJTE SE NA -GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽA.
to. Dnevno gre skozi Basiaž deset VAIL do dvanajst ladij.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. s tterrilka« mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera amq jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakaor,
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Mise
No. 330062 Blatnik Jo«
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Boiič kovic D juro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dokuaovie Stil
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573
Jaklich Louis No. 329684 No. 331028 Janko v ic Mihael
830395 Cttitelie Jokn
Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Lenaršič Josip
No. 44555 Malavašič 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe
No. 260621 Pekol John . No. 44749 Pershe Geo. No. 330784
Poldan Marko
No. 44518 Rak Ferfro....
Ko. 588061 Ranch Metk No. 260622 iiiiilifilitiiiiii^ ...
Resman Frank
No. 44296 Rohs Anna
No. 329638 Sainide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spaniček Rod
No. 328894 Spanrblek Jo«
No. 330661 Starčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej
No. 239741 Anton Vever No. 329670 Takliach Jobs no. 330404
No. 331286 1 rHiiHMi ■
1
Li ■
' * • '"I ■
mm
GLAS NARODA, 8

Slovenska-HrvatskaZveza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena 1. januar-ia 1913 v Calumet, Michican.
A K


^ Inkorporirana 11. jani.'a 1916 v državi Mich.
GLAVNI ODBOR:
PredseuiUk : FRANK UREUORICH. Box 2U, Dodgevllte, Mich. Fodpredaednlk: GEORGE KUTZE, 115 Grant Avenue, Eveieth, Minn. Prvi tajnik: ANTON GESUEL, Borjjo Block, Calumet, Mich. ZapUuikar: MATH I AS OZAMCH, Seventh Street, Calumet, Mich
Blagajnik: VINCENT ARB ANAS. First National Bank, Calumet, Mich.
__----- —
NADZORNI ODBOR:
I nadzornik: ANTON GERZIN. Chlaholm, Minn. II. nadzornik: JOHN B. MAL.NAR, Calumet, Mich. 111. uadzoruik: PAUL SilALTZ, ISUU Seventh St., Calumet, Mick.
y
POROTNI ODBOR:
L porotnik: MATH. ZGONC, Box Ely, Minn. 11. porotnik: VIUEM MHIELlC, Calumet, Mich. III. porotnik: FRANK LEVSTIK. Box 103, Aurora, Min*.
POMOZN I ODBOR:
JOHN KAMBICH. 417 Owceola St.. Lauriuin Mich. Ll'KAK STE KANEC. Calumet, Mich. MARKO JOT1CH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. JOHN S STEI AXKZ. JtfB^ First Avenue, Milwaukee. Wis.
ODVETNIK:
ANTHONY LUCAS. Calumet. Mich.
Opemha.—\ dopiaoranja. kakor tudi irmraibr članov in članic tiaj |KMŠiljajo ua glavnega t«jnika: Anton Ge*bel, Slovcnic Croatian I nitu, Rorgu Block, oth St., Ca luinet. Mich.
Denarne |M^iljatve naj w pihljajo na blagajnika : Vincent Arbanas First National Bank. Calumet. Mich.
Prošnje sui novo |»ri*t<H>le člane in Oanice naj toe )H>šUjajo na vrhov-fteira Zdrw riika: John S. Ktefanez,	First Ave.. Milwaukee, Wis.
V«e pritožite naj w poniljajo na predsednika porotnega odbora : MatU. Zgr«Hic. Box Ely. Minn.
Uradno plašilo: GLAS NARODA.
Zlatarjevo zlato.
Historična povest is 16. stoletja.
Spisal Avgust ftenoa.
(Nadaljevanje).
XVI.
Hrvati m) dobiti haiia. Nadvojvoda UmcMt mc je bil težko tnilo-
iil , * rf* n( ar ura, Hren« kral
<La hi povrnil kraljevini to ea.s*, mislec, *La. je že prišla ko U moral deželi vladati i al. ki priseže aveatobo samo u m ne ti*di narodu. Toda čepi a v no hrvatski stanovi do ia-vcga čutili tuiike nasilnosti vendar niso fHk/ahilt na *»voje stare pravice. Modri dvorjanik nad-akof Draakovie je vedel skloniti "vojejt* gOfe]»odarja. da jc daJ Hrvatski zopet arhivarja, po starem .iju. prip^iumjajoc nadv,»jvo di: "Naj m- /.a haua postavi udau, pcNttuaeti »'lovek, ki bo ippolujevat le previaj«* volje."
Kmalu **e je spo vmmu kraljestvu ra/n***La iKivica. da j«* banom kra Ijestva Dalmacije, Hrvatske iu Hlavmiije postal veleimnroriii baton Krfotof l ujfuad Som-k^i Celja, general in komornik njego-ce c«war*Jte in kraljevske xvetlo-sii. s \ ct se je ti novici selu čudil
0	Utssnadu je l»il do zdaj ie malokdo slišal, o njen; se sjtioh 1111 hI i le ni, da. 00 j>o*ta< ban, in Kama Hrvatska ni /,tt*la. kakš*-n človek je 1'ii rodu jr bil Stajnre. človek tuje in ne domače krvi ter nihče ne u) bal, da bi sc uiu znalo nje go\o «*i t' preteč vneti za Hrvat -ako jihvvo. T<*da Ct)#aadi so imeli svoja ^Miscatva tudi ua hrvatski -t nun Sedle iu Ilnati torej niso umu 11 »ve i, da dobili popntim-ma tujega človeka za. liana. Vrh-teua -o lub Kakači. <4avt»a hrvatska nMlovina veliki prijatelji
1	UKiiada. Oil sati', Krištof I'll-gnati, «i bil <lr>«gega kot vojak — seveda (jetvr ral. Večji del »vo.iega /iv Ijcoja je prežvel izven Hrvatske. dcbniia na konju., deloma v šotoru. Maral je sauui za vojaški red in poskih, o hrvatskih svobc-ščtiiab jc vetiel le uuilo, a dobro je pox&ial voljo (Mv«tv<etlega nadvojvode iu ta mu je bila najbolj
ša pctAava. Hil je vdovec, nj^o-ve hčerke so /ive4e pri rtnlhini na Kranjskem, a ou je po povelju pohajal po *vetu, bojeval se ter plenil, pil mi ij/raJ. I«eta 1 "»"»>. je bil poveljnik ee<*«irske posadke v •legru. Tukaj j« počival, tratil ča» »n lovil ribe ter streljal kljunače.
Cutkuj no gledali Hrvati, ko so čuii. kak Vn bmi je »menovan, a še lx>lj jc gle<ial i'ngnad Ham; uiti v 'Kanjah bi ne ne bil nadejal tako vbioke časti, ^apuitil j* br£ kwke in vino. ribe in kljtmače in se je vetttl , <id*l «a pot na Hrvatsko. Hrvati ao ?iapoaled rekli hvalo K«igu. niso ves" vprašali kakšen je. Hamo da je bil ban.
Na dan »vete Agate, device in mučeiuee, to je 5. dan uieseca februarja leta 1578. je bilo v pie
zbor
svečaiii navadi "doJgo i« željno pričakovani" iiovi ban. Odpela sta bila v Zagreb že cesarska komisarja nadškof Jurij !>ria.škovič in veiamogočni goKpod Krištof KinwAerg. Velikaši iu manjši plemiči so se je-li ".hirati četoma. Po-jslanei zupanij in m«*st so prihajali p-*! avojimi starimi zastavami, a ha novo konjentstvo je razpelo svoje šotore na trnu **harmiei'". Novi škof Ivan Moslavački spre -jeanal j«- dan tin djui plemstvo. Modri Draakovič je bil vesel in je dokazoval uajupornejšim vclika-šeiu, tla je zdaj vse lepo ii: dtrfbro. da stoje svobosčiae plemstva na trdnem temelju, na trdnejšem, nega stoji cerkev sicjtega Marka. N«V1 !£<*»pod ban je sam hrvatski veiiKii-š. ki b«< znal braniti stare domovinske pravice, ostale atojanstN etiike pa naj p«i volji iz-lx-re /j^omiea. ker jc trdna volja presvetlih |?ospodov K mesta iu Karla, da se stanovom povsem o-hraui njihovo pravo. Pilo se je. jedlo se je in popevaio se je; vse je bilo dobre volje, vse veselo »u Tm»v.vk1 so se slišali kLiei: "Živit. ban'" Čeprav je bila huda zima, da so ledene sveče visele z za-fprebiikrh streh, ven<lar se je ine>t-ni sodnik, trebušasti lvau Telc4ič IM>til kakor ob času žetve. Kraljevo mesto je marajo "jmi privilegiju zlate bule dati vsakemu novemu banu |R»čeneiga vola iu mno-tro kruha. Mestni uodnik je kupil toiej .nI Matije Vernica rogatega velikana za sedem goldinarjev i:i dvainsestdeset novčičev in vse-skrbtiež je naročil pri uiojatru Ni-koli Tihodiču kruha za osesuinse-ilemdeset novčičev. (Citateljetn, ki še niso ničesa čitali o življeu škili razmerah v prejšnjih vekih, se b.,do zdela ta števila smešna: jH*tulja vendar jc denar imel takrat (v lb. veku 1 se takšno veljavo, da •navedene svote ist.init4*.'i Morala se je ,|M>vrh pty»raviti še mostna zastava, pobarvati se je morale že zlo uiodtinega s<Miuika in še mmroro drugega potrebnega storiti. kakor pozlatiti mestne ključe ki »o št- morali uesti pred 'bana. popraviti mestne puške. |mi-sta\ iti novo ipeč. kjer je imel stanovati ban. No, dela je liilo ji:i vse kraje, a vise je prišlo na skrb uesm nega sodnika.
' * <>ii, š<» nmogo, !uaogu je tiieba storiti!" je tožil sodnik "Ban nima luknjastega uov&ea. a njegova vojak* je g-ladna in žejna. Mo ralo se bo dobiti h rame. k^r zlata bula tako veleva, a preveč skope «e ne smouio izkazati mrvenni banu, ker maiu zna še v niarxaee«B •pomaqgati."
(lo»po<l mestni sodnik ni j«*iel in ni pil vsled samih skrbi.
Pa tudi mestni notar Nikolaj Kaptolovič se je nemih potil. Zazibal se je v svogi sobico, zaprl za fttiboj vrata in se vscdal k mi /i. da izkleše latinski na^govor. a katerim bo pozdravil gospoda bana. Atiri polne, drobno pisane liste je bil že naeečkal in imel je nagovoru <g)avo gotovo. Toda šele K^avo, a kje je govorniški rep!
dva
Ker ne gre, ipiikqia mu rep go-spmt kaplan Saikovič.
Toda ni samo musini notar trosil znoja v slavo barona Uu^nia •da. Preeastiti go«j>od kanonik Ju rij Virtel je proslavil vsa neznana dela go«|K»dii bana \ slavospe vti. ki je obsegal devetdeset safič-nih kitic.
Naravno je, da se je po mestu govorilo dovolj in vsa k oj ako.
Pckanea Tinodieka je pripovedovala Magdi ki je zojjet zdrava in mirna sedela v svoji kolibi, d:i nje*i mož že res meta kruh za novo umešeenje. Vedela je tmli povedati, da bo baai v mesto prijezdil na arabskem belcu, katerega griva bo prepletena s suhim zlatom.
Največ opravkov je imela Prejemka. Obletavala je ulice kakor niului brez glave, brbrala tamkaj, govorila tukaj in klepetala zoj>et ondi, a povsod je imela polno torbo novic.
"Oj. dni ga prijateljica!'" zčvjrr-grstla je v eni xaipi. po je nekega jutra kakor iz neba padla v Sa-franičkino prodajalnico. "Dobro jutro in dobro vadravje! Oh, hove videli parado, katei-o l>o imel ban. Vola. so že kupili in kruli se že pece. Za puške potrebujejo deset funtov smodnika, to bo velikanska predstava. Res se že bo-jim. Kadar jioči takšna velika puška, strese se mi srce v pi-sih kakor škrobotee. Pravijo, da bode imel novi ban plašč iz same modre svile, a po plašču zlate zvezdice.1'
"Oh. oh!" čudi se polpijana Šafranička.
"Hreš". zalii*e(šči mali Šafra-nič. vstopivši v prodajalnico. "kako vaju napenja svila' J;t>. pa rcvem. da bo iinol o«grinjačo iz medvedje kože.'1
"No. kar sem rekla, povedal mi je moj stari", odreže se Frejev-ka: "on je v stanovanju «oves*:t bana. v občinski hiši nabil v <lu>". nove žohlje. Tndi to mi je povedal, da jen o vi ban visok, rdeč človek in da posebno rad je ribe.''
"Ah. kaj ", otrese se mali kra-mar, "sne<ivedjo kožo bo uneL rečem se enkrat! visok in rdeč ' Majhes:, bleid — takšen je.. Mi mestni gc^podje vemo to bolje!"
"Ali Čuješ. Andrej!" ]K>kara ga žena. "Ilotra Frejevka mora veinlar bolje vedeti kot ti. Njeuii stari je vse sam slišal ko je zabijal žubhje. Ne govorimo neumno."
"Naj pa bo. draga ženk:i! tJn-spa Frejevka ima prav! A*i-ul; je in rdeč z zlatimi "zvezdami!" ])o-kori se brž prod aja In ičar svoji p r v est i -tovarlšici.
"škoda, večna škoda", zaklo-p<H-e zopet čevljarica. "da je zmanjkalo Gretje Cokolina iz me-«ta! On bi znal vse natanko povedati. To je bila glavica, kaj ne?"
"Da, «la*'. potrdi kfamariea "bil je pametna glavica! AH kam je izginil?"
Vapuj nas IJok hudobe! Od otieira dne. ko ie šel na Medved-grad. ara ni videla več .dva duša"', pripomni vano čevljarica. "Sam ljubi Bog ve. Ni poštena reč «ii. Pravijo, da je na črnem m*m poletel na goro Klek. (Tamkaj ima jo po ljudski domišljiji čarovnic-* in čarovniki z vragom svoje se-nuke in plesne veselice.) Varuj nas sveti križ!"' prekriža se k le-
je
A
tako gotovo je. da za osla bene, izdelane in onemogle ljudi ni boljšega zdravila ua svetu kot
JUVITO ZDRAVILO ZA SLABOTNE
Nič zato. kako si slab in kakor-šnekoli zdravila si rabi! brez uspeha, da bi se vrnila mladeniška moč, prav nič ni tako gotovo, da se ti povrne moč. kot
JUVITO ZDRAVILO ZA SLABOTNE
En sam poskus te ho prepričal.
Pošlji še danes 1 dolar za euo. ali 5 dolarjev za šest škatelj in postani zopet močan, kakor ti je narava določila, da moraš biti.
Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill, Branch 5, Pittsburgh, pa.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih be obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDDL,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bode šli na rake.
S spoštovanjem Upravništva "Gla« Naroda"
Rad bi izvedel za FKANCA in JOŽEFA MAZNIK, ki se nahajata v ruskem ujetništvu že 2 leti. Doma sta iz vasi Orehovee, pošta St. Jernej. Prosim rojake v ruskem ujetništvu, da mi javijo nju naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Kova-čič. Box 87, Kay lor, Pa. U. S. America.	(6-S—9)
OPOMTN.
Vse one, ki mi dolgujejo na hrani in v gotovini, poživljam, da se mi oglasijo in poravnajo svoj dolg najkasneje do zadnjega oktobra, če ne, sem jih prisiljen obelodaniti s polnim imenom.
John Mikolič. Kosarnar. 25 Harrison St.. New York, N. V.
i ■	... S. .
ZAKAJ

KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(ponudba ve1 "a samo za kratek čaa)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačeue) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za:
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzotjuu Vsaka ura je jamcena!
V. J. KUBELKA
530 W. 145th St.	New York, N. Y.
:::::::
Iščem svoja dva prijatelja JANEZA ROGELJ in ANTON \ ROZMAN. Doma sta od Kranja na Gorenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za katerega izmed teh dveh. da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — S. Švegelj. C. L. P. Co.. QuLstino. B. C., via Port Hardy. B. C.. Canada.	(6-8—9)
Sila velikih topov.
Ni lahko razumeti, kakšna je pravzaprav sila velikih topov, to je njih prodirua in razdejalna sila. To, kar imenujemo 15-iučni top, — kar pa romeni le toliko, da je žrelo topa 15 inče v premeru, — ho pogrnalo krojrljo naravnost .skozi ploščo ali zid iz 12 in-čev debelesra jekla in sicer iz raz-• lalje sedmih milj. Sila največjega lopa na kopnem kar se jih je ke-daj napravilo. — namreč nemške 16 in pol inčne havbice, da razbije izstrelek iz jekla in konkreta zjrrajen fort koi da ie oreh.
Najti ie dve vrsti topov, mornariške in armadne ali kopne. Ker ie lažje z njimi manipulirati kot z. onimi na ladjah, so topovi na kopnem težji. Osem do deset milj .je največja distanca. ki jo more na morju zmagati strelec pri topu.
Največji mornariški top je 15-inčni angleški top na znanih dre-adnouirhtih in največji kopni je nemška havbica. Novi 16-ineni to-povi Združenih držav, ki branijo Panamski prekop in New York pri Sandy Hook, imajo jrranate. ki tehtajo preko ene tone. Ti velikanski topovi potope lahko ladjo, še predno prikaže na horizontu.
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU!
... v
v	' \ »h___^ J ,r* * '
-. ' v V/ r'.-
<\V t
\y\ V .
ilSŽ 'A
f v
^fe* ^^ i
tf: f * ^ . - r H i j' ---
\ ^ rC? 4	frp
. ,, V—'V.;-'^ „ - v A1^--. ,!
Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, tastavo, regaU«, godbene Instrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, prtvei^^ prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprafi&nj« stane le 2c. pa st bodete pribraniti dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., 456 Chestnut St..	CONEMAUGH, PA.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAt NARODA"; NAJVEČJI SLOVENSKI DNZVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
•*ško<la, ' bil je dober človek. Kaj ne, Andrej dragi?"
"Da. dober človek je bil!" potrdi kramar.
"Samo včasih se je preveč na vlekel vina", meni čevljarica.
"O. tudi žganja, tudi žganja!" pripomni kramarica.
"Da, tudi žganja!" potrdi kramar. Še -/daj mi je doižon dva novčiča, ta pijanec,"
'' IV tudi igral jc rad pozno v noe". dostavi čevljsriea.
4,A odkoil je imel dovolj novcev?" vpiaša Kramar.
(Dalje prihodnji«).

neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINER-J EVO
ameriško Eliiir grenko vino
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih fbremembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpoki j ine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo kren-čilno za utrujene mišice po t.rudapoliiem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah,
pošti 35 in 60c.
TRINERJEV
lice se m&jnarje in delavce za zunaj.
Pennsylvania Cod & Coke Corporation
Pi. EhnafeU. Pa^ Črtam Pa. Nanty-Glo Pa« Pattaa, Pa« Hastings, Pa« Marsteller Pa. ua Pennsvl-
vaiijskl ielezDicl,
▼ Wiakanw, Pau. Clearfield County in t Arcadia, Pa« Indiana County na N. T. Central železnici. Nate maj ne bo pod mijslia plača na dra tedna.
Maj ne ae nahajajo t bližini lepih krajev z šolami, cerkvami, zabavami. vrtovi.
Mi i—mmm Mre Uit s prhaerns stanarin«. Dobro vodo, dobre Hv-IJenafce razmere. Mi poslujemo pravilno z naSiml ljudmi, da so zadovoljni.
Ako hočete stalno delo za najboljšo plačo in hočete udobno Živeti * svojo družino, piten pridite sMkna k superintendent ene xforaj ■min alt pa pišite za pojasnila na
Coil & Coke Corporation
OLASATELJ KASLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1313-4319 SO. ASHLAND A¥E,r I	CHICAGO, IU.



SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
IflMrptfiraiM dne 21. januarja IMS t držati Peoosjlvuift. *
GLAVNI URADNIKI:
Predmetnik: F. S. TAUCHAR, 674 Ahsay Ave., Rock Springs, Wye. Pod predMHlnil^: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: FRAxk PAVLOVflč, box 047 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST COSTlSA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MABIXCtf. 5*05 .St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Putnotnl blagajnik iu zaujmik: ANT. UOCHEVAR, BFD. No. 2, box 11%, BriUgepurt, Ohio.
N.YJ1ZORM ODBOR:
Predsednik nad«, odbora: JOSIP PETERSKL. box 95, Willock, Pa.
1.	nadzornik: JERNEJ HAFNER, l>ox 65, Burdiue, Pa.
2.	uadioruik: IVAN GHOŠEU, 885 E 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral. Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPČH*'. R. F. D. No. 3, box 146. Fort Smith, Ark, 2 porotnik: JOSIP GOLOB. 101« So. 14th St„ Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa,
UMETNI JAHAČ
ROMAN
17
(Nadaljevanje).
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Onjeua društva, oziroma njih uradniki so naprošenl pošiljati vse do-pi*«« direktno na glavnega tajnika in nikogar dragega. Denar naj se pa po-ftilja ««dino potom poStnih, ekspresuih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor i« ne i Hrtom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmery & Miners National Bank, Forest City, Pa.
V *im'-aju. da oi>azijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake fiomanjkijivosti, naj to nenuduma naznanijo uradu glav. tajnika, da se xamore naj »ako {»opraviti.
IZ URADA GL. PREDSEDNIK A S. P. DR. SVETE BARBARE.
-OOO-
Na šestmesečni seji grl- odbora S. I*. D. liarbare seva bil izvoljen. tla med članstvom nabiram prostovoljne prispevke za slovenske vojne l>eguDee, ki so n bežali v Švico za e»u»a vojne. To *»«» ve«-Mionia slovenski dijaki iu vLsokošolci. kateri bodo po vojui velika pomoč >/& reorganizacijo Slovencev. Teh moči naš narod nikakor ne mh« izgubiti! Zato pa je n;».ša dolžnost, da materija ino jMKl|nran.o t»- naše brate v sedanji potrebi in neprijetnimi položaju.
Pismo je bilo sicer že davno poslano jtft-iut-. ti*da mhu se nisem smrt raj za toliko avtoritet iore^a, da bi zadevo predložil pred • lau->tvo; hotel senu stvar predložiti seji gilavuepa odbora in m»*dte«m dobiti še polrebne informacije, je ikiau jtomot re> tako nujno potrebna. Informirali smo se, di» naši hrt,lje res \ veliki potrebi, krr v Švici se tudi navadno delo jako te/k o dobi. Zato je ti!. »nlbor sklenil, ila t<*plo priporoča eenje-iM-n.u članstvu naš«' organizacije, da vsak j»o svoji moči daruje za te iiiKŠ- trpet« brcale.
•laz torej toplo priporočam na-šini krajevnim postajam, da napravijo na ovojih sejali kolekte v pro-jMtii t«-ga. Ako vsi stopimo na piun diuuo vxsk nekaj iua4«*^at bo onim piecoj jtoiuaRaii« in s h\alexin »si jo t svojih srcih se bodo sj * nuni j al i svojih dobroti ji vili brat'»v v Ameriki.
1 u j>rt«*bi}ujeju «aio Ltineci j»i-NMii, ki sem jih prejel od tozadev-
peua Klbort. kateri se nahaja v
Ženevi v Švici:
Slovenski podporni odbor
* Zeaiovi (Švica)
ženeva, tlnč 24. uuirea J )\7. hlagorodtii guejpod!
Z dopisom dne 11. fobr. imeli smo cast Vaui javljali, it* smo usta o vili v Ženevi 4'Slovenski podporah odbor*'. Ker so poštno-
sinove, je jiopolnonta obubožala. Tako je došlo. da je posedla beda tudi v kroge naših tukaj bivajo-čih bratov. Ko smo videli, lf'ako ustanavljajo dmgi narodi za svojec v Šviei podporna društva (tako Poljaki. Rumunci, Belgijei itd.), ki natbirajo sredstva po-moč dijakom, da nadaljujejo s šolanjem, in ostalim v bedi bivajoči m rojakoni iz bede in obupu, smo -<> spomnili miših rojakov v Ameriki, ki bivajo v ugodnih, razmerah, ter ustanovili "Slovenski podporni odbor" izključno človekoljubnim ciljem, pomagati gmotno našim rojakom v Švici. Reda je velika in ::ujna pomoč potrebna. Obračamo se do Vas, blagorodni gospod, <la bi blagovoliti jK>inagati našemu namenu in apelirati nj blaga srca uušiii rojakov v Ameriki.
Upam«« trdno, da naš klie po pomoči ne oaataiie nezaslišan. Pred »lovenskiu* narodom, kakor pred nobenim v Evropi, stoji življenje iu smrt. <kl naših volj je vse odvisno. Skleni m o se v krog medsebojne ljubezni ter naša in naših očetov volja do slovenskega aa-mirttojnegra življenja bo zmagala.
Z izrazom »počtovaiija: Josip Birsa, stud. phi k, predsednik. A. Gasperčič, Sv. Ivan pri Trstu tajnik.
F. Prime, veletrgnvee v Trstu, blagajnik.
V	prvi sobi je sedel nek človek, kateri je imel tako čuden o-braz in postavo, da bi mu lahko prisodil skoraj trideset ali pa šestdeset let.
Ker ni nikdar delal in ker ni nikdo vedel, s čim se peča, so mu rekli enostavno leni Tobija.
No. in Tobija je bil v resnici lenoba prve vrste. — Spal je ponavadi do desetimi zjutraj ,potem je šel k potoku pogledat za kake ribe, in če ni ničesar vjel, je zopet zaspal. — Ža resno delo ni imel niti smisla niti veselja.
"Orkrbnik je sedel k sosednji mizi in naročil čašo vina.
Tobijo je silno jezilo, ker se čisto nič ne zmeni zanj.
Nekaj časa «?a je potuhnjeno »rledal, potem se je odhrkal in začel srovoriti:
w— Zdaj bo pa v jrradu kmalo čisto drufrače življenje. — Mlia! — tisto drugačno življenje! — Kaj mislite, gospod oskrbnik?
—	Ne vem — je odvrnil Frane in pogrledal v drujro stran..
—	Jaz pa vem, da bo. — t'Isto drugačno življeuje bo. — Nov najemnik bo prišel, ali ne?
—	Ne vem— je glasil neprijazen odgovor.
—	O prišel bo. prišel. — No. saj je dobro da pride — Bo že vsaj malo uredil celo zadevo.
—	Morda bo uredil, morda ne. — Tebe gotovo ne bo predru-gačil.
—	Mene? — N« mene ne bo nikdo predrugačil. — Jaz živim kot se spodobi. — Zdaj na stara leta se vendar ne bom mučil.
—	Saj se tudi v prejšuih letih nisi — se je oglasil nek drugi pivec.
—	To pa tebe čisto nič ne briga, če sem se ali ne.
V	gostilniški sobi je zavladala tišina.
Tobija se je zopet odkaš-ijal in začel:
—	Nekoč se je govorilo po vasi. da bo gospod oskrbnik sam vzel posestvo v najem. Seveda, seveda. — Za to je treba denarja. A! il osti j i vi gospod gotovo ni hotel o tem ničesar slišati. — Seveda, seveda, to je že stara zgodba. — Samo tujec ima veljavo, domačin pa nobene.
temi besedami potipal oskrbnika na
OJP
Prir»j«i po naftno, ki ca j« rabil •far moder amib
SOROL
•» i« izkazal fadcrlto aitninia m kri« v i«Mn la InfcaW. bela« »ad«fc«. *UT«b*l. ix««ka taka. *r«kUa t »Uri, itd. itd.
Priredi ga. iata kompanua ki izdalnji- davni "Pain Ki-peller". staro vivdno sredatro za vdrtrm»nj«\
PamKcn človek ima vedno enoatekienicopri rokah
S5c. in 65c. v vseh lekarnah ah pa pri:
r. AO. RICTEB A GOw Washington vcw TORB.
ostanek v kozarcu in rekel povsem
Tobija je vedel, da bo najbolj občutljivo žilico.
Oskrbnik je vstal, izpil ! mirno:
—	Tobija, ti si še vedno nepoboljšljiva klepetulja — Ce bi jaz imel kaj besede, bi te že zdavnaj izgnali iz te vasi. — Toda zdaj ira ;maž že takoalitako dovolj nod kapo. — Ve boš hotel govoriti z menoj tedaj, ko se boš iztrezuil, ti bom morda na razpolago, zdaj pa nikakor ne.
Ko je hotel oditi- skozi vrata, je planil v ^obo pastir iu pričel kričati r
—	Tukaj so! — Tukaj so!
—	Kdo je tukaj? — je vprašal oskrbuik.
—	Tukaj so! — Dve kočiji.
Šele tedaj je oskrbnik razumel, za kaj gre v tem slučaju.
—	Strela božja! — je vzkliknil. — Gospoda je prišla, jaz pa sedim tukaj in se prepiram s tem lumpom!
Po teh besedah je skočil pred hišo. odvezai kouja in zdirjal proti gradu.
Stari Tobija je gledal za njim. — Na čuden način je skremžil obraz in rekel;
—	t'akaj, ti bom že jaz pokazal luinpa! — Čakaj, jaz te bom na
*;čil govoriti s poštenimi ljudmi. — Kaj zato, če nimam uičesar! _
Kaj bo taka gnjida. ki ni niti kmet niti gospod. — Jaz ti bom zabelil. ee ti že ni kdo!^— Plačal ti bom lumpa, da ga boš pomnil vse večne čase!
POZOR, FARME!
V Rome, X. Y., So na prodaji lepe farme na lahke obroke. 1271 akrov dobre zemlje. !H) akrov iz-' čiščenih . da se lahko takoj orje! in ostalo je šm::a. Xa farmi je hi-j ša z 10 sobami, hlev in vse dru-! go dobro urejeno gospodhr.>ko| ]>oslo|>je. ti krav. 2 konja, 2 svinji.! 2 teleta. GO kokoši in vse polje-! delsko ore d je. Dobra voda, ki teče skozi farmo, dovolj sadnih dreves jabolk in hnišk. Nahaja blizu mejita, šole i:i et-rkve. Cena; $-"£500, $1200 se takoj plača, ostalo pa na letno obroke. Druga farma je 150 akrov, sto je izčiseesie! zemlje in drugo bs. biša in gospo darsko poslopje prve vrste, 14 krav, 1 bik, 8 tolle in vse orodje, j ki se ga rabi. Cena $6500, $2500 takoj, ostalo pa na leta. Kdor želi kaj več izvedeti, naj sc obrne za pojasnila na lastnika:
John F. (31-8&1,7,8-9)
Maciag. Rome,
N.
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le ii časni-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod*
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve	*
"Doli z orožjem r
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
£Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, H. Y.
Biaiaiaigianiaia^^
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko govoreči specialist moških bolezni Pittsburghu, Pa.
Novica, da je do
V gradu je podalo med tem silno živahno, -pela gospoda, se je bliskovito razširila.
^lužinčad se je zbrala na dvorišču iu ko sta za vozili kočiji skozi glavna vrata je planil tudi že oskrbnik pri stranskih na dvo-
Uradne ure: duevno od 9. do- J j poldne do 8. ure zvečer. V pet- J J kih od 9. doi told ne do 2. popol. i i V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. | ! DR. L9RENZ, Specialist moških bolezni, . «44 Pena Ave. II. nadst. na ulico, Pittsburgh, Pa.
laiiiEiaiaiaaiBBf^^
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

eo, j|| K
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
MBBiajffliraiaizigfi^^
POZOR ROJAKI
POUČNE KNJIGS4 * ▲hnov nemiko-anglefiki
Kot ntzvidite iz zgoraj navede-neg-a pisma, so ti slovenski beguni v resnic i zelo potrebni nase .len;j_m»- podpore; ^Mo : pomagajmo jim!!!
Cenjeni bratje in sestre! S<>o-liMnjajte se svojih trpečili bratov, vojnih begunov v Švici! Vsak najinanjAi dar bo s hvaležnostjo sprejet i|i točno o»lposlan na pristojno metrto.
Vse darove je pošiljati na gl.
Pi^inetne zveze / Ameriko pn-ce j j predsednika S. P. D. sv. Barbare: nenadne, dovoljujem«* vi da m:\	Frank S. Tauchar,
znova obraeauio do Vaiega lila-	674 Ahsay Ave., '
g	,	............Springs, Wyo.
vojne biva v	pn.ir- Vw- prejete svote bom priobčil
no ^evtle na«h rujak*>v in dija-jv našemi glasilu "Glas Naroda", kov. Zivljetifcke prilik« so ]M»talt skuni znes*-k bom pa poslal toza-
dev nema odlxntt v £»vieo. - -	torej, dmgi bratje in
Htare Awtmnv izklju-ene. Vi 'sestre, storimo nekaj aa na^e bra-harji evropske vojn« divjajo tudi te. kateri se nahajajo v resni po čez poijaae mi domove naših oče trebi!
tov. Stara do.ui.vii t. ki j.- v mir- Blagohotno priporočeno v*«u. nili ča»ih kom*j vzdrževala svoje Fran S. Tauehar. predsednik.
težke. \"tsci. ki se je imelo z domovino, so prekinjene; podpore iz
NI PtNV A\ K..
PITTSBURGH, P.\.
_ SLOVENSKI ZDRAVNIK	______
I>r. Koler j»> u*jj»uirejSi *k>r«jski zdravnik, Ape-v I'itt.Hlnir^hu. ki Uua 2Sletuo prakso r zdrav-
l>uiu tajuili liit.Nkih boieznL
JI** zuravini u^peMOo reviualizem. kilo. turv iknrfelrte, Ia4cani ulju<\ ki>-». želodra. jeter. trebniSne!
iuehurja, koZn*- in Ki>loh vne mo^ke boleani, ki Jih iKtvzrirt i xlalm krt. JH4 iu On« rabin pri zdravlj«-
t radoe ure * od 9. do & ure, oh
od fc do 2. are
———
wa
IE1 li*>"

Istočasno je stopila na prajr tudi njegova žena, ki je bila v na-srliei nekoliko pospravila 4>obe.
Oskrbnik je začel srlcdati ljudi, nahajajoče se v kočiji.
V prvi sta sedela dva možka in neka krasna mlada dama, v ■ Irusri pa starec z dvema otrokoma.
—	Ne. to mu nikakor ni šlo v srlavo. Mislil je, da bo prišel sa-uio jrospod z novim najemni kom, zdaj je pa prišla cela kompanija z otroci vred.
Starec je bil u ver jen, da je novi najemnik pri vedel seboj tudi wojejra oskrbnika in vsled tesra mu je postalo nekako tesno pri
srcu.
Kljub temu je pa prcmatral prvo razočaranje in spoštljivo pozdravil goste.
—	Tukaj smol — je rekel iiulf svojemu spremljevalcu. — U-pani, da ne vam bo dopadlo. — Pokrajina je rodovitna in bogata. •Soesdje so izvrstni ljudje. — Znano mi je, da se je naš prejšnji jemnik tukaj prav dobro počutil.
—	In bi bil «rotovo še vedno tukaj — se je otrlasil Frane — ee bi ne nastale razne prilike, katere so vam tako dobro znane, kot so meni.
Dama je gledala naokoli. — Njen pogrled je švigal semtertja vstavil se je na vsaki osebi in vsaki malenkosti.
Slednjič je prikimala zadovoljno z srlavo in rekla:
—	No, tukaj se mi pa dopade. — Samo ne vem, kako bo s so sedi.«—
—	Za sosede se ne bo treba čisto nič brigati — je odvrnil tu-
—	Glavna stvar je. da začnemo čimprej delati in da se čimprej privadimo življenju v tej okoliei.
—	Ne bojte se — je odvrnil grof Gulf. — Pri tem vam bo neprestano na strani oskrbnik. — Kaj ni res, Franc?
—	Jaz sem vam na razpolago, gospod grof.
—	Glejte, glejte, mislil sem. da se boste kaj po&tarali, zdaj pa vidim, da ste vedno enaki. — Še celo pomladili ste es.
—	Nikar se ne laskajte, gospod grof — je odvrnil Frane ponižno.
—	Ne. zakaj bi se laskal. — Kar je res, je res.	*
—	No. če vi tako pravite, potem že mora biti res.
—	Vidite, tukaj sem vam pripeljal novega najemnika. — Prosim vas, pridite pozneje v mojo sobo. — Veliko važnih stvari se imava pogovoriti.
—	Gospod grof - - je zajecal mož, kateremu se je odvalil po teh njegovih besedah velik kamen od srca. — Vrjemite mi, da sem se že dolgo časa tega veselil, da sem že dolgo Čakal tega trenutka.
—• Ze dobro, že dobro, stari — je prikimal grof ter rekel svojemu spremljevalcu:	"
—	To je možak, katerega moramo spoštovati in v pošte vat i. _
On pozna na našem posestvu vsak kamen in vsako deblo. — Upam, da bosta dobra prijatelja. — Pozdravljeni ljudje! — Kako se vam kaj sodit
»Služabniki so zadovoljno prikimali.
JBO
Cerkvena zgodovina	e.70
. Hitri raCunar	e=.40
i Poljedelstvo	p—.50
Popolni nauk o Čebelarstvu,	vezan $1.00
Sadjereja v pogovorih	—.28 Slov.-angleški in angl.-«Iov.
■lovar	fLSO
Trtna ni ln trtoreja	—.40
j Umna živinoreja	—.50
Umni kletar	^ f—.(SO
: Umni kmetovalec	e=JJ0 Veliki alovenako-anglečkl
tolmač	92.00
ZABAVNE IN BAZNE DROGI KNJIGE:
Življenje na avztr. dvora mil Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mejrarllngu)
H
JAKOB WAIlOlO,
«■« Bodi avoje sreče kovad h Doli s orožjem Fablola m Mlklova Zala JlJJJ* Pegam la Lambergar
Slovenske novelo ln povesti Socializem
Socljalua demokracija
C79S Bonna Avl Cleveland. Ohio TroJka
»vuiui ATO,, W5TWMO, uuo j VoJna M Balkanu 13 zre*.

NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v zapadmh i
državah, Wyoming, Utah, v "Coo-! radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Zgodovina c. lat pešpolka tt 1? • slikami
■—.50 e-.BO B5L60 f—.30 —.30 r—.15 sh?.10 —J50 «1.85
-^0
KAZOLEDNICS: NewyorSke s cvetlicami, bumo-ristične, božične, novoletne ln velikonočne komad po	>—.09
ducat po	t—J2M
Album mesta New Torka ■ krasnimi aUkaml.
SKMLJETlDIi
Združenih držav mali
veliki
ATstro-ItallJaoaka vojna si Balkanskih držav Evropo
Evrope, vesaa Vojna stenska ma;*
Vojni atUa
e^.25 s—.1» f-Oi f—.18 —JS0 $3 no Ir-ja
Zemljevidi; New Tork, Colorado, Illinois, Kanwss. Montana, Ohio, Pennajlvanla, Minnesota. Wisconsin, Wjomlng la West Virginia In T*eb Urugin držav po	—.2®
Avstro-Ogrske mall	—.10
veliki vesaa	—.50
Oell svet	f—.'JM
Velika stenska mapa U. B. na na drugi strani pa ceil svet 93.00 Naročilom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poatnl nakiMilcl, ali poitalk znamkah Poštnina Je pri vseh cenah ie vračunana
ki j« pooblaščen aprejamaki narodno n "Glaa Naroda" tn izdajati toaadma potrdila. On jo prod loti 2o Teikrmt prepotoval države, t katorik ao nail rqjaki naaaljeni in j« povaod dobro poanaa, n Upat! da « bodo m noikt v
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov* CENA SAMO 25 CEKTOV.
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZE-DIN JENE DRŽAVE IN NA DKtfGI PA CELI SVET. CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
88 Cortlandt Stroot*
Now Tork, N. Y.