Pottnina plačana v gotortaL Leto XIII., štev. 143 Ljubljana, torek 21. junija 19)2 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelerv-burgova uL 3. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon it. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.»42, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul. 8. Tel št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Hoover zahteva odločitev o razorožitvi Grožnja z odpoklicem ameriške delegacije iz Ženeve -Angleški predlog za ustavitev oboroževanja v prihodnjih petih letih Pariz, 20. junija, č. Kakor poročajo iz "Ženeve, je v krogih razorožitvene konference izzvala naravnost senzacijo vest, ia je vodja ameriške delegacije, poslanik Gib-son, v soboto opoldne telefonično govoril v. Bf io hišo. Predsednik Hoover je ob rej 5:ri!iki energično zahte~al. naj se že končno zaključi konferenca. Nekateri listi trdilo, ca je tedaj govoril s Hoovrom tudi senator Swanscm. ki je po tem razgovo-u izjavil, da je ameriška vlada že sita neskončnih debat na razorožitveni konferenci in da bo odpoklicala ameriško delegacijo, če evropske vlade ne bodo odkrito ■položile svojih kart na mizo. Prišel je čas odločitve, je baje izjavil ameriški senator. "Zdi se, da bo Macdonald skušal na razorožitveni konferenci uveljaviti sliono resolucijo, kakor so jo načelno sprejeli na lausannski konferenci, vendar pa politični krogi že ugotavljajo, da bo Gibson tako resolucijo odklonil. Pariz, 20. junija, č. Francoski listi nanašajo pomen razgovora, ki se je vršil med Paulom Boncourjem in člani ameriške delegacije Gibsonom. senatorjem S šansonom in Normanom Davvisom. Na sestanku so baje skušali doseči sporazum med velesilami, da bi omogočili splošen dogovor o ■nekaterih omejitvah v oboroževanju. Kakor pravi »Petit Parisien«. gre za določitev najmanjše mere kvalitativne razorožitve, prepoved rabe določenih vojnih strojev, ■odpravo vojne s kemijskimi in bakteriološkimi sredstvi, redukcijo vojnih izdatkov in uvedbo stalne kontrolne komisije za nadzorovanje teh izdatkov. Lausanne, 20. junija. AA Predsednik angleške vlade Macdonald je imel te dni več razgovorov z voditeljem ameriške delegacije na razorožitveni konferenci Gibsonom. Macdonald je predlagal, naj bi velesile ukinile težko oboroževanje za dobo petih let. Na podlagi tega predloga naj bi države ukinile priprave za plinsko vojno, prenehale graditi tanke, podmornice, bombna letala in vojne ladje preko določene tonaže. Razen tega je Macdonald predlagal 5 odstotno znižanje oboroževanja v prihodnjih letih. ženeva, 20. junija s. Ameriška, angleška in francoska delegacija na razorožitveni konferenci so se dr poldne sestale k ponovnemu razgovoru. Kakor se doznava iz krogov delegacij, gre za to, da bi se v treh tednih dosegli praktični rezultati raz-orožitvene konference. Menijo, da se morajo rezultati brezpogojno doseči glede na Združene države, katere stališče bi v vprašanjih političnih plačil postalo najbrž še bolj trdovratno, ako se vsaj nekatera raz-crožitvena vprašanja, s katerimi se bavi konferenca, ne bi pozitivno rešila že to poletje. Pariz, 20. junija s. Kakor poroča »Agen-ce economique et financiere«, pripravlja angleška delegacija v ženevi nov protivoj-ni pakt, ki bi bil omejen na 15 let in bi vseboval mnogo točnejše določbe o obveznosti udeleženih držav kakor pa Kellog-gov pakt. Macdonald je izjavil ženevskemu dopisniku lista, da je potrebna odstranitev vsake vojne miselnosti, če se hoče pričeti gospodarska in finančna obneva sveta, ki se bo vršila le počasi in v etapah. Pogajanja o praktični ureditvi reparacij Odgoditev plenarne seje lausannske konference - Razgovori o konkretnih načrtih Lausanne. "20. junija. Ss. Danes 9o se zopet oričeli razgovori o reparacijah. Sestanek se je vršil v prostorih angleške delegacije in so se ga udeležili francoski ministrski predsednik Herriot. finančni minister Ger-main - Martin in strokovnjak Bizot, izmed Angležev pa Macdonald in finančni minister Chamberlain. Konferenca je trajala od 10. do 13.30. Kakor so izvedeli novinarji, so bila posvetovanja odločilnega pomena. Nanašala po se na nove smernice, ki jih je dobil francoski ministrski predsednik v Parizu. Podajali so se tudi o osnovnem programu konference. Pri današnjem razgovoru je Herriot izročil Macdonaldu spomenico, ki nanovo pieci-zira francosko stališče v repa raci jskem vprašanju. Na koncu popoldanske seje, ki Je bila le kratka, je bil izdan naslednji komunike: Šefi delegacij in drugi delegati Grzav. ki po izdali vabilo na konferenco, so se popoldne zbrali v hotelu >Le Chateau«. Predsednik konference je obvestil svoje tovariše, da se vršijo med delegacijami razgovori o velikem problemu in da se bodo nadaljevali. Da se pridobi čas za razvoj teh razgovorov, je bilo določeno, da se odgodi plenarna seja, ki je bila določena za torek 21. t. m. ob 10. dopoldne. V tukajšnjih merodajnib krogih splošno smatrajo glede na ta skiep, da hočejo nekoliko konkretizirati zadnje možnosti za ustvaritev praktičnih načrtov, preden se sestane plenarna konfeienca. Bolj pesimistično mnenje pravi, da se zdi odgoditev že zaradi tega potrebna, ker še ni dosežen zadosten sporazum glede vprašanja možnosti za ustanovitev konkretnega delovnega programa. Obligacije nemških železnic za plačilo vojnih dolgov Pariz, 20. junija d. Večje število francoskih listov se zavzema bolj kakor prej, da se mora končna likvidacija reparacij izvršiti z gospodarskimi in političnimi jamstvi. V zvezi s tem se bavi »Matin« z mislijo. ki je bila baje sprožena tudi v Lau-sanni, namreč z izdajo obligacij nemških državnih železnic, ki bi si jih reparacijski upniki razdelili med seboj in bi jih mogli ponuditi v danem primeru Združenim državam kot plačilo za vojne dolgove. Amerika pripravlja nov plačilni načrt Washingt«n, 20. junija d. Ameriški vladni krogi računajo, da bodo upniki Združenih držav podvzeli v Washingtonu skupen korak ter zahtevali splošno revizijo dc govora o vojnih dolgovih. Več ameriških listov beleži govorico, po kateri se strokovnjaki ameriškega zakladnega urada že bavijo za ta primer z izdelavo posebnega plačilnega načrta, ki bi se uporabil za države dolžnice. Ta načrt naj bi upošteval posebni položaj in plačilno sposobnost vsake posamezne države. Države, ki razpo^gajo z znatno zalogo zlata, izkazujejo ugodno trgovinsko bilanco in imajo malo brezposelnih, naj bi plačale dolgove v polni meri, dočim bi se državam, v katerih obstoja resna gospodarska kriza, priznalo bistveno olajšanje njihovih dolgov. Belgijski kralj za solidarno akcijo Bruselj, 20. junija č. Belgijski kralj Albert je poslal belgijskemu ministrskemu predsedniku Renkinu, ki se sedaj mudi v Lausanni, pismo, v katerem pravi med drugim: « Intervencija gospodarskih strokovnjakov le bila opomin državam, naj ne zapirajo svojih mej v razmerju z ostalimi državami, ker pomeni to oviro mednarodni izmenjavi blaga in onemogoča splošno med- narodno trgovino. Na žalost niti ena izmed držav ni resno sprejela tega opomina, še nadalje so se dvigale carinske tarife, uveljavljale nove uvozne prepovedi, kon-tingentirala izmenjava blaga in razglašale devizne omejitve. Posledice vsega tega so bile na eni strani popoln zastoj uvoza, na drugi strani nazadovanje lastnega izvoza. Slabe posledice se kažejo posebno v mednarodm trgovini, ki gotovo skoro popolnoma miruje. Države so spričo tega izgubile svoja tržišča. V njih lastno škodo jih sedaj uči izkušnja, da lastna tržišča nikakor ne morejo zadostno nadomestiti tržišča na tujem. Dokazano je, da si niti ena država z lastnimi silami ne more pomagati in izboljšati svojega položaja, marveč je potrebna skupna akcija, ker je mogoče odpraviti stisko, ki je zadela danes že ves svet, samo z mednarodno solidarnostjo. Smatram, da je potrebno, da da Belgija inicijatio. Čvrsto pa verujem, da se bodo tej akciji priključile tudi ostale države in da bodo Belgiji izrazile priznanje. Nevaren položaj je mogoče odstraniti le z izpremembo gospodarske politike. V lausannskih diplomatskih krogih je izzvalo to pismo veliko zanimanje. Ustanovitev avstrijske fašistične stranke Dunaj, 20. junija, g. Po večmesečnih •pripravah se bo sedaj ustanovila fašistična stranka Avstrije, člani stranke bodo imeli kakor v Italiji črne srajce. Tudi v znaku srajce bo rimski liktorski sveženj, ki ga bo obdajal venec planik. Jutri bo izšla prva številka strankinega glasila z imenom »Fa-schist«, v katerem bo objavljen program stranke. Stranko so ustanovili mladi ljudje, ki so izšli iz narodno-socialistične stranke, pa so prišli v nasiprotistva z njo, ker odklanjajo socialistično idejo. Mednarodna letalska tekma v Varšavi Varšava, 20. junija. AA. Tu se je v prekrasnem vremenu in v impozantnih okoliščinah vršila mednarodna letalska tekma. Občinstva je bilo nad 50.000. Med drugimi so prisostvovali mnogoštevilni zastopniki najvišjih oblasti in člani diplomatskega zbora. Pri tekmah turističnih letal so zmagali Poljaki, prav tako pri tekmah lovskih letal. Pri akrobatskih tekmah je zmaigal Jugoslovan z 32.5 točke, drugo nagrado pa je dobil neki Poljak. Pri pristajanju je dobil prvo nagrado neki Belgijec. Pri tekmah turističnih letal so dobili prvi dve naigradi Poljaki, tretjo nagrado Mihajlovič, četrto pa Jaklič. Obletnica združitve Šlezije s Poljsko Varšava, 20. junija AA. Ob desetletnici združitve šlezije s Poljsko so se vršile velike svečanosti v vseh poljskih mestih. Na javnih in privatnih hišah so razobesili zastave. Proslave v Varšavi so se udeležili tudi člani vlade in drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Govore je navzoče občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Ženski rekord v metanju diska Varšava, 20. junija AA. Iz Lodza poročajo, da je Jadviga Weiss izboljšala svoj lastni svetovni rekord v metu diska. Vrgla ga je 42.43 metrov daleč. SODBA V OFICIRSKEM PROCESU Altaler in Atanaskovič obsojena na smrt, major Djokič na 15 let, pet obtožencev na 10 let, štirje oproščeni Beograd, 20. junija, p. Na današnji razpravi ie prvi govoril zagovornik obtoženega poročnika Altaleria, sodni kapetan SI-miša Ilič, ki ie dokazoval, da njegov klijent sploh ni kriv, zlasti pa ne po zakonu o zaščiti države. Ako je poročniku Milojkoviču pod njegovim pritiskom pomaga! pobegniti iz zapora, ne spada ta krivda pod zakon o zaščiti države, nego kvečjemu pod vojaški kazenski zakon. Kako .ie Milojkovič prišel v zaporu do revolverja, ni pojasnjeno. Bilo je več možnosti, da ga je dobil bodisi iz godbene sobe nad zaporom, bodisi na stranišču. ki je skupno za aretirance in vojake. Sama obtožnica priznava, da Altaler prej ni bil član organizacije in se je celo izogibal Milojkoviča. Zato ni mogoče, da bi ga pokojni Milojkovič mogel v razgovoru petih minut pretvoriti v komunista. Vsekakor ie gotovo, da ga je Milojkovič prisilil le z revolverjem, da ga ie izpustil iz zapora. Altaler stražnikov ni mogel poklicati na pomoč, ker niso bili oboroženi, preden pa bi prišli do orožja, bi ga Milojkovič gotovo že ubil. Zagovornik obtoženega poročnika Pa'm-koviča sodni kapetan Nenad Jovanovič je v obširnem govoru branil svojega kliienta, da sploh ni pripadal nobeni organizaciji. Bremeni ga samo izjava majorja Diokiča glede spora, ki ga je ime! s pokojnim Mi-lojkovičem. Ta spor pa ni bil v nobeni zvezi s to komunistično akcijo, marveč ie bil docela zasebnega značaja. Šlo ie za denar, ki ga je Paunkovič posodi! Milojkoviču in ki mu ga ta ni vrnil. Obtoženec je bil vedno dober oficir in poteka iz zelo nacijonal-ne rodbine. Obtoženega poročnika Milutlnoviča branil sodni kapetan Vladimir Ninkovič, ki je izjavil, da je njegov klijent smatral vso zadevo za neresno in ji zato ni posvečal pozornosti. Ko pa ie uvidel, da postaja stvar resnejša, je o tem obvestil svojega predpostavljenega, majorja Djokiča. Torej je izvršil svojo dolžnost. Sodni poročnik Aleksander Jovanovid ie zagovarjal obtožena podporočnika Todoro-viča fn Rističa. Dokazoval je, da srta oba njegova kliienta popolnoma nedolžna :n sploh ne bi spadala pred sodišče. Nikdar se nista družila z Milojkovičem. Čim je Todorovič izvedel, da se snuje neka organizacija, je o tem obvestil svojega bataljonskega komandanta majorja Diokiča. ki mu je povedal, da že sam vodi o tem preiskavo. Zato je upravičeno smatral, da je s tem zadostil svoji dolžnosti. Obtoženi Ristič pa .ie obvestil o vsem. kar mu ie bilo znano, celo dva predpostavljena, majorja Djokiča in kapeta^a Naumoviča. Torej je v polni meri izvrši! svojo dolžnost in se mu ne more očitati niti najmanjša krivda. Podporočnika Markoviča Je zagovarjal sodni poročnik Milan Trifunac. Izvajal je, da je Markovič s tem, ko je obvestil o zadevi majorja Djokiča, izvršil svojo dolžnost Vrh tega mu je major Djokič sam dejal, naj o tem molči, keT že on vodi preiskavo m bo zadevo pravočasno prijavil. Za njega je bil major Djokič neposredni predpostavljeni in zaradi tega ni smatral za potrebno, da bi o tem obvestil še kakega višjega predstojnika. Nikdar se ni bavH s politiko, bil je dober oficir in vse prej. kakor pa naklonjen komunizmu. Zato naj ga sodišče oprosti. Sodni poročnik Vladimir Pavlovič je zagovarjal obtoženega podporočnika Surdilo-viča. Mnenja je, da je napravil vojaški tožilec napako, ko je tudi njegovega kliienta postavil na zatožno klop. Surdilovič niti ni vedel, da obstoja kaka organizacija, čim pa je od Rističa nekaj slišal, je o tem takoj obvestil svojega predpostavljenega in se skrbno varoval, da ne bi zašel v to afero. Zato naj se oprosti vsake krivde in kazni. Obtožene podoficirje, podnarednfke Hiča, Petroviča in Grujina je zagovarjal sodni poročnik Orel. Očrtal ie položaj podoficir-ja napram oficirju ter poudarjal, da so vsi trije obtoženci le vršili svojo vojaško dolžnost. Nič niso vedeli o kaki organizaciji in o kakem prevratu marveč so bHi prepri-čani, da grozi oficirjem nevarnost kakega napada ter so bili pripravljeni braniti jih. S tem so samo pokazali svoje vojaške vrline in zaslužijo, da s© jih zato še pohvali. Zaključni zagovori obtožencev Ko so zagovorniki končali svoie govore, so dobili besedo še obtoženci sami. Glavni obtoženec poročnik Atanaskovič je obširno orisal življenje, svojo vzgojo in razmere, v katerih je živel. Priznal je, da se je pregrešil, vendar pa njegova krivda ni tako velika, kakor io slika obtožnica. Nič hudega se ni zgodilo. Živel je v slabih gmotnih razmerah. Zašel je v dolgove, ne po lahkomiselnosti, marveč pod silo razmer. Od cele plače mu je ostalo samo 700 dinarjev. Često ie bil obupan in ie mislil na samomor. Usoda je nanesla, da se je seznanil v Milojkovičem. Zavedal se je, da je to slaba tovarišija, toda v svojem duševnem razpoloženju je podlegel njegovemu vplivu. Milojkovič mu je vso stvar naslikaj tako, kakor da ni naperjena proti državi, marveč samo proti kapitalistom, ki škodujejo narodu in državi, ter da bi izvršil samo koristno delo, če bi njihovemu početju napravil konec. Ko mu je rekel, da je zraven tudi major Djokič. ki ga ie poznal kot vestnega in vzglednega oficirja, mu je bilo že to dovolj, da ni niti pomislil, da je na napačni poti. Kesa se svojega dejanja, priznava svojo krivdo, zaupa pa sodišču, da ga bo pravično sodilo. Na sličen način se ie zagovarjal obtoženi poročnik Altaler, ki je prav tako naglašal v svojem govoru, da je podlegel slabemu vplivu Milojkoviča. Bil ie vedmo dober oficir in patrijot ter ni niti pomislil, da je zašel na napačno pot. Priznava svojo krivdo, prosi pa. da sodišče upošteva okoliščine, v katerih se je vsa stvar odigrala, ter ga milo sodi. Major Djokič je govoril mirno in odločno. Zavračal je vsako krivdo, ki mu io pripisuje obtožnica, ter naglašal. da ie ravnal in postopal. kakor so mu velevale vest. oficirska čast in dolžnost. Od prvega dne. ko je stopil v vojaško službo, pa vse do danes ni zakrivil ničesar ter ie bil vedno dober oficir in vnet rodoljub. Ze v Avstriji je bil preganjan zaradi svojega jugoslovenskega mišljenja. Naposled ie pobegnil iz avstrijske vojske in vstopil kot dobrovoljec v srbsko vojsko. Boril se je za osvobojenje in uedinjenje ter je tudi v jugoslovenski armadi bil vedno na svojem mestu. Od doma ie bil dobro situlran in so mu bile iz materielnih razlogov take avanture popolnoma nepotrebne. Vso krivdo. da se nahaja na zatožni klopi, nosi kapetan Naumovič. ki ni postopal tako, kakor bi bil moral. Ce bi kapetan Naumovič ne bil šel preko njega, bi danes vsa stvar izgledala drugače. Ne bilo bi na zatožni klopi ne njega, ne drugih, marveč bi bila ostala vsa stvar strogo tajna in ne bila bi okaljena čast oficirskega zbora, armade in države. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Djokič pobijal posamezne navedbe obtožnice in zlasti poudarjal, da ni res, da bi ga bili morali šele prisiliti, da je izročil proglas, marveč je to storil prostovoljno, čim je polkovriiku vso stvar pojasnil. Svoj zagovor je končal s izjavo, da se čuti popolnoma nedolžnega ter da prosi sodišče, naj ne napravi iz njega jugoslovenskega Drevfussa. Poročnik Pannkovie ie podal pismeno obrambo, ki je bila prečrtana. V svoji izjavi naglasa, da si nima nič očitati, da se zaveda svoje nedolžnosti in da zaradi tega popolnoma zaupa sodišču, ker je prepričan, da ga mora oprostiti vsake krivde in kazni. Poročnik Milutinovič je v svojem govoru poudarjal, da ni pripadal nobeni organizaciji. Nikdar ni bil komunist, marveč vedno navdušen Jugodoven. Najboljši dokaz njegovega prepričanja je dejstvo, da se je o priliki študijev ▼ Belgiji ob neki priliki sam spopadel s 15 Italijani, ker so žalili našo državo. Da ni v vsej stvari nastopil odločneje, je samo posledica tega, ker stvari ni jemal resno. Ne čuti se krivega m pričakuje od sodišča pravične sodbe. Podporočnik Todorovič je zasnoval svoj zagovor pred vsem na dejstvo, da ni pripadal nobeni organizaciji in da ni nikdar bil v tesnejših sitkih z Milojkovičem. Vso zadevo je smatral za plod domišljije in ji zato ni pripisoval niikake važnosti. Podporočnik Markovič se hudo kesa, da je zapleten v to afero, ▼ katero je prišel proti svoji volji. Nikdar ni bil komunist m si tudi zato ni mogel misliti, da bi se mogel kak oficir navduševati za komunizem. Ko pa je videl, da je stvar vendarle dobila konkretnejše oblike, je vso zadevo prijavil majorju Djokiču in smatral, da je s tem izvršil svojo dolžnost. Podporočnika Ristič in Surdilovič sta podala le kratke izjave, da se nikdar nista bavila s politiko in da sta vso stvar, v kolikor jima je bila zmana. obsojala. Zato sta tudi takoj, ko sta za to izvedela, obvestila o tem svojega neposrednega predstojnika majorja Djokiča. Na popoldanski razpravi »o podali kratke zagovore še podnaredniki Ilič, Petrovič in Gru;in, ki so vsi trije na-glašali. da jim o organizaciji ni bilo nič znano in da so le izvršili svojo vojaško dolžnost, hoteč braniti svoje predpostavljene oficirje pred napadi. Razglasitev sodbe Ob 4. popoldne s« je vojaško sodišče umaknilo k posvetovanju, ki je trajalo do 1. zvečer. Naval občinstva je bil zelo velik, zato je bil dostop v sodno dvorano dovoljen samo zagovornikom, novinarjem in sorodnikom obtožencev. Vsi obtoženci so bili sicer bledi, vendar pa so mirno čakali, da se odloči njihova usoda. Ob 7.30 je stopil v dvorano sodni dvor s sodnim polkovnikom Nikoličem na čelu. Obtoženci so se v dveh vrstah postavili pred predsedniško mizo. Votlo so odmevale v grobno tišino besede polkovnika Nikoliča, ko je glasno in razločno čital sodbo, ki se v bistvu glasi: pešadi jski podporočnik Atanasko-v i č Dragoljub se obsoja na smrtno kazen za dejanje iz točke 2. § 1. zakona o zaščiti države; pešadijski podporočnik Altaler Miroslav se obsoja na smrtno kazen za isto dejanje v idejni zvezi z dejanjem po 1. točki 2. cddelka I 87. vojaškega kazenskega zakona; Major Djokič se za dejanje po točki 2. čl. 2. zakona o zaščiti države obsoja na 15 let ječe, od katere mora po odbitku preiskovalnega zapora odsedeti še 14 let, 10 mesecev in 19 dni, računajoč od današnjega dne. pešadijski poročniki Paunkovl« Božidar, Milutinovič Momčik), Todorovič Dragoljub in Markovič Marko se za dejanje po 2. točki § 2. zakona o zaščiti države obsojajo na 10 let ječe, od katere kazni se jim odšteje preiskovalni zaoor; artdljertjski podnaredTtfk Ilič 22vorad se za dejanje po točki 2. čl. 1. zakona o zaščiti države obsoja na 10 let ječe, od katere se mu odbije preiskovalni zapor; Vsi obsojeini se obsojajo raze.n tega na trajno izgubo državljanskih pravic in na trajno izgubo vojaških činov. Pešaidijska podporočnika Ristič Miloslav I« Surdilovič čemodir ter podnaredmika Petrovič čedomir i« Grujln Lazar se oproščajo vsake krivde In kazni in se morajo takoj Izpustiti na svobodo. Obsojenci so sprejeli kasen miimo. Opažati pa je bilo, da so bili zelo derprimiramL Ko jim je predsednik sodišča pojasnil, da imajo pravico pritožbe na višje vojaško sodišče, so vsi obsojenci prijavi M priziv. Predložiti ga morajo v roku treh dni. Obsojence bo po razglasitvi obsodbe odvedM v zaipor, vsi štirje oproščeni pa so bili takoj i-apuščeni na svobodo. Krvavi izgredi po Nemčiji Zopetni pojav uniformiranih Hitlerjevih pristašev je izzval krvave spopade z njihovimi nasprotniki Berlin, 20. junija d. Prvi ukrepi nove nemške barenske vlade, ki so omogočili obnovo Hitlerjevih napadalnih odelkov, že kažejo svoje sadove. Po vsej Nemčiji se vrše krvavi spopadi med političnimi nasprotniki, ki se razvijajo v čim dalje večje izgrede. V Monakovem so se včeraj naredni socialisti poskušali upreti prepovedi bavarske vlade o nošnji uniform, vendar je policija njihov demonstracijski sprevod v uniformah razgnala. Aretirali so več sto demonstrantov ter jim zaplenili uniforme. Na dveh krajih je došlo tudi do resnejših spopadov, ker so narodni socialisti hoteli napasti policijsko stražo, pri čemer je prišlo tudi do streljanja. Nastop uniformiranih narodno - socialističnih napadalnih oddelkov je izzval zlasti v renskem industrijskem področju v soboto ponoči m včeraj hude izgrede. V Wuppertalu je prišlo do ponovnih pretepov in celo do streljanja, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. V Barmenu in Elber-feldu je bilo 12 oseb ranjenih in prepeljanih v bolnico. Tudi v Kolnu je došlo do hit-lerjevskih izgredov. Ko je policija razganjala demonstrante, so jo iz narodno-soci-alističnega doma obmetavali z vsemi mogočimi predmeti, tudi s stoli. Ranjenih je bilo 6 oseb. Do najhujših spopadov je došlo v Hagenu na Westfalskem, oziroma v Haspeju, kjer so se komunisti m narodni socialisti obmetavali z noži in se tudi obstreljevali. Pri tem je bilo 7 'zgrednikov huje. 25 do 30 pa lažje ranjenih. O večjih spopadih poročajo dalje iz Duis-burga, Gelsenkirchna. Bochuma, Harneja in Wittena. Berlin. 20. junija g. Bilanca političnega terorja med skrajno desnico in skrajno levico je od sobote in nedelje strašna. Včeraj so bile v političnih boiih do katerih ie prišlo tudi v Berlinu. predvsem pa v Fo-renju, ubite tri osebe, nad 100 pa ranjenih. Posamezne strank« zvračajo krivdo za spo- pade druga na drugo. Dejstvo je, da so komunisti zaradi zcpetnega pojava uniformiranih narodnih socialistov pričeli z živahnejšim delovanjem, zaradi česar se mora del krivde za spopade vsekakor pripisati komunistom. Na drugi strani je tudi ugotovljeno, da so bili izzivači uniformirani naredni socialisti, kakor na primer v Monakovem, kjer ni šlo za akcijo radikalnih strank med seboj, temveč za demonstracijo narodnih socialistov proti bavarski vladi ter za poižkušen pohod v Mo-nakovo. V nasprotju s prepovedjo demonstracij je prišlo že v soboto zvečer večje število uniformiranih narodnih socialistov iz okolice v Monakovo, kjer so se združili z menakovskimi narodnimi socialisti. Demonstranti so v noči od sobote na nedeljo razbili več šip v stanovanju ministrskega predsednika. Posredovati je morala policija ter nastopiti proti demonstrantom s pendreki. Oddanih je bilo tudi več strelov. Nekaj oseb je bilo ranjenih. 470 narodnih socialistov je bilo aretiranih. Ker so se spopadi ponovili po ukinjenju prepovedi narodno-socialističnih napadalnih organizacij, se pripisuje konferenci notraniih ministrov v državnem notranjem ministrstvu velika važnost ter se pričakujejo odločilni sklepi. Odgoditev Piccardovega poleta v stratosfero Basel, 20. junija. AA. Piccardov polet v stratosfero je odložen na prve dni julija. Nekateri instrumenti še niso izgotovljeni in tudi novi čoln še ni prispel v Curih. Pobelili ga bodo z belo barvo, da s tem osla-be učinek sončnih žarkov. Na čolnu bo osem malih okenc, ki bodo omogočala poglede navzdol in navzgor. Prva seja banovinskega odbora JRKD Poročilo g. ministra Ivana nega vodstva za V nedeljo se je vršila v Celju v dvorani Celjskega doma prva seia banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino, ki je bil izvolien pred 14 d»evi Seje so se skoro pol-noštevilno udeležili v«? člani odbora, med njimi vsi slovenski senatorji in narodni poslanci. Navzoč je bi) tudi minister za socijal-no politiko g. Ivan Pucelj. dočim se je minister za trgovino dr. Albert Kramer opravičil s pismom, ki sa je na zboru prečital minister 2. Puceij in v katerem toplo pozdravlja vse člane odbora ter želi njihovemu delu najboljši uspeh. Zborovanje je otvoril minister za socijal-no politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. ki je bil skuono z ministrom dr. Kra-merjem predsednik začasnega izvrševalnega odbora. Po toplem pozdravu vseh prisotnin je predlagal za podpredsednika zborovanja domačina g. dr. Kalana iz Celja; predlog je bil z odobravanjem soglasno sprejet. Govor ministra Puclja Ko je dr. Kalan prevzel vodstvo zboro-va l a je poda! ai'• Eter f'celj kratko pregledno poročilo o političnem položaji. I Majal je mni a kovinskega odbora JRKD za dravsko banovino smo danes podobni generalnemu šta.bu velike armade. Zbrali smo se tu oni možje, k.i smatramo, fla je potrebno in koristno, da se organizira v dravski banovini močna in zdrava poli* čna formacija, ki bo Siužiia narodu in državi. Pri nas je pojem naroda in države tako rekoč istoveten. Kar delamo za državo, delamo za narod, kar storimo za narod, storimo za državo. Mi, ki se zbiramo v okrilju JRKD hočemo enotno, močno in zdravo državo, s kar najbolj široko decentralizacijo. Naši nasprotniki, ki se zbirajo drugod, so si edini Ie v tem, da negirajo vse, ka:* hočemo mi, drugače med njimi ni enotnosti. Srbi-janski opozicionalci nočejo federacije. <*e va.m kdo pripoveduje, da so se z ostalo opozicijo sporazumeli za federativno ureditev naše države, potem jim tega ne smete verjeti, ke.r to ni res. Nimate srbijanskega politika, ki bi smel računati na uspeh pri svojih ljudeh, ako bj zagovarjal federacijo, ker se vsak srbijanski človek predobro zaveda, da bi bila taka ureditev naše države njen grob. Pa ne le v Srbiji, tudi narod v Vojvodini, Bosni in južnih krajih je tega mišljenja. Za federacijo je le opozicija na Hrvatskem, slišim pa, da se tudi v krogih bivše SLS — aLi je to res ali ne, še ne vem — zavzemajo za federativno ureditev države. To je torej, kar hoče takoz>vana opozicija. Kaj bi bilo z nami, z dravsko banovino, b Slovenci v primeru, da bi prišlo do take ureditve države, pač ni treba razkladati. Treba je samo pogledati naš zunanji položaj, če bi imeli svojo d.ržavo Slovenci, drugo Hrvati in drugo Srhi, im pomisliti tudi na nedogledme gospodarske posledice. V vsakem pogledu bi nam pretila nacijonalna smrt. Že samo Iz teh razlogov bi se morali Slovenci ne glede na to, kako politično mislimo, z vsemi močmi upreti vsemu, kar bi utegnilo razrahljati našo državno skupnost. Svojo politično vojsko, ki jo organiziramo. moramo organizirati tako, da bo zmožna boriti se z vsemi nasprotniki. Složni moramo hiti in enotni ter odločni do skrajnih mej. V borbi moramo zmagati, če hočemo živeti kot Jugosloveni in kot Slovenci. Zmagati pa moramo tudi za to, če hočemo živeti kot svobodni ljudje. Ne samo da bj federativna ureditev države vodila vse skupaj v propast, marveč bi v Sloveniji zavladal nepopisen teror. Poleg nacionalnih interesov mora biti zato pri nas gonilna sila tudj čut samoohrane. Vsakdo pa, Iti hoče biti močan mora bit: samozavesten in zdrav v notranjosti. Biti mora najbolje organiziran, navdušen, složen ln ne sme se izgubljati v malenkostih. Danes si bo banovinski odbor, Iti tvori v dravski banovini vrhovni forum nove stranke, izvolil svoj ožji odbor, svoje predsedstvo. Nikoli pa ne mislite: sedaj smo izvolili vodstvo in mi. ki smo ostali zunaj, se lepo vsedinio in čakajmo. Tako ne sme biti. Vi morate biti oni. ki so večno nezadovoljni. Noben uspeh ne sme biti zadosten, nego vedno morate zahtevati več dn priganjati k novemu delu. če boste delali tako, potem boste tudi vsi oni, ki ne boste v ožjem odboru, čutili, da ste tudi v-; del tega našega skupnega orodja v rokah naroda. Ves narod, do zadnjega volilca morate vzgajati v tem duhu. Mi moramo biti samo klešče, kladivo, nakovalo, s katerimi si narod kuje svojo usodo. Kar se tiče splošnega političnega položaja, je enak, kakor sva vam ga orisala s tovarišem dr. Kramerjem že na zadnjem zborovanju v Ljubljani. Ako se je situacija kaj spremenila, se je spremenila samo v tem pravcu, da tista opozicija, ki je morda računala, da bo dobila situacijo v svoje roke, je računa.la zelo napačno in se hudo uštela. Tudi če se je situacija v parlamentu in senatu kaj spremenila, se je spreme-• la samo v tem pravcu. v katerens mi želimo, da se akcija poveča, da se razširi delo iin da bomo aktivnejši in odločnejši. Z živahnim odobravanjem so zborovale! a>rejeli govor in priredili g. ministru ob zaključku dolgotrajne ovacije. Predsedstvo banovinske organizacije JRKD Na predlog posl. Petovarja se je izvršila izvolitev predsedstva z vzki.uvoan, tako, da je banovinski odbor tudi na ta način manifestiral svojo popolno enodušnost. Med velikim aplavzom je bila soglasno izvoljena lista, ki jo je predlagal g. Tavčar z Rakeka. Strankino vodstvo za dravsko banovino je po tej izvolitvi sestavljeno ta-ko-le: PREDSEDNIK: dr. R a j a r Janko, senator, Krško. PODPREDSEDNIKI: Petovar Lovro, nar. pesi. Ivanjkovci; Pipan Ivan, posestnik, Vižmarje; dr. R a p e Stane, nar. posl., Ljubljana; dr. Ravnihar VI., senator, Ljubljana; ČLANI PREDSEDSTVA: A r k o Ivan ml., posestnik, Ribnica; Azman Ivan, župan. Lesce; B e n k o Jcsip, nar. posl. M. Sobota; Cerer Anton, nar. posl., Kamnik; dr. G o r: š e k, Milan, odvet.. Sv. Lenart; inž. I v a n 0 v i 6 Ivo, Trbovlje, Puclja — Izvolitev stranki-dravsko banovino J u v a n Rudolf, mag. urad., Ljubljana; dr. Kalan Erneat, odvetnik, Celje; dr. Lipold Franjo, žunan, Maribor; Ma t k o Josip, posestnik, Gctna vas pri Novem mestu; Mrovlje Milan. nar. posl., Ljubljana; dr. P e s t ot n i k Pavle, prof. v pokoju, Ljubljana; R a j š p Josip, posestnik, Poljskava; R a v t a r Joso, veterinar, Kamnik; dr. Rožič Val., senator, Ljubljana; Sire Franjo, industrijec, Kranj. REFERENTI ODSEKOV: dr. C e p u d e r Jos. (propagandni odsek) dr. Fuks Riko (mladinski); K r e j č i Anton (finančni); Mohorič Ivan (trgovinsko-obrtnl); dr. Novak Janže (kmečki); dr. Puc Dinko (komunalni); R i b n i k a r Adolf (tiskovni); Tavčar Ivan (delavsko-socialni); Trček Fran (gospodarsko-zadružni); dr. Zalokar Alojzij (kulturni). TAJNIK: dr. Zajec Marj., odv kand., LJubljana; BLAGAJNIK: M a r n Fran, uradnik, Ljubljana. Novoizvoljeni senator dr. Janko Raj ar je prevzel predsedniško mesto, burno pozdravljen od vseh prisotnih ter se s kratki m nagovorom zahvalil za izkazano mu zaupanje. Prosil je vse člane banovinskega odbora za podporo in sodelovanje ter obljubil, da bo vse svoje moči posvetil razvoju nove vsedržavne stranke in delu za njene velike državne in nacionalne cilje. V enakem smislu so se zahvalili za izvolitev vsi trije na zboru navzoči podpredsedniki gg. Petovar, dr. Rape in dr. Ravnihar. Izjava Nemcev K besedi se je oglasil nato predstavnik nemške narodne manjšine v dravski banovini, kočevski odvetnik dr. Hans A r k o, ki je v daljšem govoru oortal stališče nemške narodne manjšine do nove stranke in do države. »Izvajal je med drugim: »Slišal sem, da se širijo vesti, kakor da Nemci v dravski banovini niso lojalni in da niso za novo stranko JRKD. Kot predstavnik nemške narodne manjšine v dravski banovini lahko odkritosrčno in iskreno izjavim, da smo m,i z vso dušo in z vsem srcem za to stranko, prav tako kakor naši sodržavljani Slovenci. Pri zadnjih volitvah smo za svojega kandidata g. ministra Puclja šli s takim navdušenjem v volilno borbo, da je znašala volilna udeležba v našem srezu po 95 in celo po 100 odstotkov. Po 8. novembru nismo izpremeili 6vojega mnenja. Tudi mi smo trdno prepričani, »*a je treba nadaljevati to pot. Baš kočevski srez je pokazal, d? je dobro organiziran in da smatra to stranko za onega činitelja. ki je pozvan, pomagati državi in ji dati v6a potrebna sredstva na razpolago, da se gospodarska kriza pri nas čimprej ublaži in olajša. Mi Nemci iz dravske banovine smo prav tako vdani tej državi, kakor vsi Slovenci kot večinski narod ter jo prav tako iskreno ljubimo kakor vi in ne zahtevamo nič drugega, nego da živimo v tej državi prav tako kakor vi. Lahko ste prepričani, da bomo mi prav tako z navdušenjem branili državo pred vsakim notranjim in zunanjim sovražnikom. Prosim vas, da te moje izjave ne smatrate za prazne fraze, marveč tako, kakršna ie v resnici, iskreno podana iz srca v srce. Globoko sem prepričan, da v taki bratski slogi ne bomo živeli drag poleg drugega, marveč tesno povezani skupno življenje«. Jasna in odločna izjava predstavnika Nemcev je napravila na vse prisotne globok vtis in je bila z odobravanjem sprejeta Debata V imenu banovinskega tajništva je dr. Zajec obrazložil, kako je zamišljena organizacija posameznih odsekov, kojih naloga je, da prouče vsa aktualna vprašanja javnega življenja ter da sitavijo svoje predloge za delo stranke. Nato se je razvila živahna razprava o delovnem programu za bližnjo bodočnost. V debati so se oglasili gg. dr. Dinko Puc, dr. Režek iz Novega mesta dr. Janže Novak, Tome. Lavtižar, dr. Trošt, posl. Urek, Ambrož, Matkovič, dr. Roš, Viirant Itd. Posamezni govorniki so opozarjali tudi na rovanjenje nasprotnikov ins tavali nasvete in predloge, kako bi se to razdiralno delo preprečilo. Ob koncu se je predsednik dr. Rajar vsem govornikom Iskreno zahvalil ter ob navdušenem odobravanju predlagal, da se odnošlje ministru Kramerju pozdravna brzojavka. Ob 13.40 je predsednik zaključili prvo sejo banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino. Strašna avtobusna nesreča Dunaj. 20. junija, č. V bližini Goisserna pri Ischlu se'je snoči zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev. Avtobus. ki je vozil proti Halstattskemu jezeru 20 oseb, je z vso silo zadel v neko zgradbo, nakar ga je zaginalo približno 20 metrov vstran Zadel je v neko klop. na kateri so sedeli trije meščani iz Goisserna, nato pa v kostanj oh cesti in se nazadnje prevrnil v jarek. Izmed treh Goisserčanov sta bila dva na mestu ubita, tretji pa hudo ranjen. Izmed potnikov v avtobusu so ostali le trije nepoškodovani. Trije so bili ubiti, 9 hudo ranjenih, ostali pa lažje. Moto-ciklisti, ki so bili v bližini, so odpeljali ponesrečene potnike v Goisser. kjer jim je nudilo reševalno društvo prvo pomoč. Nesrečo je baje povzročil defekt pri zavori. nekatere priče pa trdijo, da je kriv šofer Josip Kast. ki je vozil s tretjo brzino kljub temu. da je cesta v bližini Goisserna zaradi mnogih ovinkov zelo nevarna. Hudo neurje v južni Italiji Rim, 20. junija g. Kakor poročajo listi iz Messine, divja v južni Italiji že več dni močno neurje. Vihar, ki ga spremljajo močni nalivi, je na kulturah povzročil veliko škodo. Tudi iz Catagnie 'avljajo o močnih viharjih s točo, ki 30 na poljih in vrtovih napravili veliko škodo. Anglija in Irska London, 17. junija. O irsko-britskem sporu vsaj za enkrat prav za prav ne moremo govoriti, ker se afera do tega stadija še ni razvila in S2 nI jasno, ali bo sploh prišlo do pravega kenflikta. Kljub neugodnemu poteku prvih pogajanj med dublinsko in londonsko vlado je še vedno velika možnost, da se urede medsebojni odnošaji brez večjih za-pletljajev. Vsekakor pomeni sklep irskega senata, ki se je postavil proti poslanski zbornici, znatno zavlačevanje zadeve. Irski parlament je. kakor ie znano, sprejel zakon o odpravi prisege angleškemu kralju, nakar je zakonski osnutek prišel pred senat. V senatu pa je prevladalo zmernejše pojmovanje in iz zakonskega predloga so bili črtani oni členi, ki so imeli namen, da izbrišejo ;z irske ustave vse, kar jo veže na irsko-angleški sporazum iz leta 1922. Senat je tedaj nasproten težnji, da se Irska popolnoma izloči v pravnem pogledu iz britske skupnosti, v kolikor je ta fundirana v omenjenem sporazumu, ki je pestai temelj sedanje irske samostojnosti. Morda sicer to ni končni namen se-natove politike, marveč je hotel nemara le pridobiti časa, da se pripravi in omogoči mirnejša diskusija s predstavitelji Anglije, ter s tem izogne ostrejšim oblikam, ki bi jih mogla zavzeti sedanja faza razmerja med Lonacnom in Dublinom. Kajti zakonski predlog se po določilih irske ustave sedaj vrača pred parlament, ki ga bo nedvomno sprejel iznova v nespremenjeni obliki, nakar ga bo po ustavi moral sprejeti tudi senat. Toda ta procedura bo trajala še dolgo, trdi se. da morebiti celo leto, s čimer se vsa afera močno zavleče. To je ena stran. Drugo je neposredni kontakt med De Valero in Macdrnaldom, med oficielnimi predstavniki irske in angleške vlade. Kakor znano, je prvi kontakt končal z neuspehom. Pogajanja se niti prav pričeti niso mogla, že pri prvih razgovorih se je pokazalo, da med stališčem obeh vlad vsaj za enkrat ni megoč kompromis. Na Angleškem sicer to ne pomeni mnogo, zakaj tu so vajeni, da najdejo kompromis tudi v stvareh, kjer na prvi pogled sploh ni najti srednje poti. Vendar pa bo to pot težje poiskati solucijo, da bi bile saturirane ekstremistične težnje De Vale-rovega republikanstva ter ohranjeno stališče angleške vlade, ki hoče čuvati za vsako ceno enotnost britskega imperija. Da je ta prvi kontakt med De Valero in angleško vlado končal tako neuspešno, za to je očividno iskati krivde na irski strani. Obe stranki sta bili sicer skrajno rezervirani glede vsebine razgovorov. Toliko pa se ve. da je De Valera šel v svojih zahtevah še korak dalje nego dcsiej v parlamentarni ofenzivi. Postavil je namreč zahtevo, da se Severna Irska, ki jo običajno označujejo z imenom Ulster, priključi svobodni Irski, ter na to naslonil obljubo, da je v tem primeru pripravljen dati Angliji znatne gospodarske koncesije. Odgovor na ta predlog je bil razhod; angleški zastopniki sploh niso mogli reagirati drugače kaker s popolno odklonitvijo. Zakaj tu je prizadet Ulster sam, ki sploh ne mara nič slišati o kakršnikoli združitvi z Irsko. To je ob tej priliki odločno poudaril tudi predsednik ulstrske vlade Craigavon. Protestantski Ulsterci bi se, če bi bilo treba, najbrž tudi z orožjem v roki branili zeper priključek h katoliški Irski, o angleški vladi pa tudi moremo pričakovati, da jih v to ne bo silila. Vendar pa se zdi, da bi bil tu prav lahko mogoč kompromis, vsaj do neke mere; nekateri distrikti v Ul-stru imajo namreč katoliško irsko prebivalstvo in tu bi se meja mrgla popraviti. Ali v DubJinu stoje na stališču, da mora ves otok obsegati samo eno državo Irsko, da se mora tedaj ves Ulster vključiti, o čemer pa seveda v Belfastu nočejo ničesar slišati. Dosedanji cflcielnl kontakt med Londonom in Dublinom je očividno imel namen pripraviti potrebno, da se za imperijalno konferenco v Ottawi čim bolj pospeši sporazum med Anglijo in Irsko, odnesno cre-mogoči spor. To se za enkrat ni posrečilo in sedaj je pričakovati, da se bo afera raz-vlekla silno na dolgo. Vsesokolski! zlet v Pragi Slavnostna otvoritev zletne razstave V soboto dopoldne je bila slovesno otvor-iena zletna razstava v Obrtni palači. Slav-nosti so prisostvovali med drugimi tudi ministrski predsednik Udržal, ministra dr. Slavik in dr. Viškovsky, praški župan dr. Baxa, s. Renata Tyrševa in starosta Č-OS dr. Bukovsky. Razstavo je otvoril dr. Sauer, predsednik zletnega razstavnega odseka, nakar sta govorila še ministrski predsednik Udržal in župan dr. Baxa. Letošnja razstava daleč prekaša vse dosedanje in ie sad dveletnega truda razstavnega odseka. Razen kulturnega in zgodovinskega dela obsega letos tudi še gospodarstvo m ie nekakšen s-okolski velesejem. Razstavila so vsa podjetja, ki imajo kakršnekoli stike s Sokolstvom. Okusno in skrbno urejena razstava je predvsem posvečena spominu dr. Miroslava Tyrša ob 100-letnici njegovega rojstva. V osrednji dvorani palače in v petih bližnjih sobah je razstavljeno vse, kar ie v zvezi z njegovim sokolskim, umetniškim in znanstvenim delovanjem: literarna dela, knjige, publikacije, slike in fotografije v nepre-g'edni množini. V sredi glavne dvorane stoji njegov kip, okrašen z zelenjem, cvetjem in narodnimi zastavami. Veliko pozornost vzbujata samostojna oddelka poljskega in našega Sokolstva. V levem krilu palače imajo svoje razstave župe ČOS, ki nudijo obiskovalcu točen pregled o ustanovitvi, razvoju in stanju vsake župe. V desnem krilu sta dva oddelka, v katerih je prikazano, kako se med svetovno vojno organično rastle iz Sokolstva češkoslovaške legije. Impozantna razstava je dokument visoke vrednosti slovanskega Sokolstva. Šahovski turnir v Sliaču Sliač, 20. junija, h. V današnjem 8. kolu sta oba Jugoslovana remizirala: dr. Vidmar s Canalom. Pire pa z Maroczyjem. Stanje po S. kolu: Flohr. Spicmamn 6. Vidmar 5 in po! (1), Pire 5, Bogoljubov, Canal 4 in pol, itd. Mogočen shod v Gornji Savinjski dolini Ljubno, 19. jun. Vest, da se zakon o 6grami reformi izvaja po vsej kraljevini, samo ne v gorenje-grajskem okraju, je vznemirila vse kme~sko prebivalstvo v našem srezu, zlasti široki krog agrarnih interesentov. Ti so sklicali v Ljubno velik shod. na čegar dnevnem redu je bik edina točka, razprava o agrarni reformi. Na zborovanje so povabili tudi iz Ljubljane g. dr. Janžeta Novaka in narodnega poslanca g. Rasta PtiStoslemška. Shod se je vršil v nedeljo ob 9. na For-štu. Na STedi poljane je bil v senci košatih dreves postavljen govorniški oder. okrašen z državnimi zastavami in zelenjem. Na shod se je zbralo z vseh strani prostranega okrožja več kakor tisoč ljudi. V imenu agrarnih interesentov gorniegra^kega okraja je otvoril shod g. Fran Purnat, posef-tnik v Bočni, ki je najprej pozdravil navzočega domačega poslanca R. Pustoslemška in dr. Novaka in nato pojasnil, zakaj je bil shod sklican. Predsednik sreske organizacije JRKD dr. Teodor Sbrizaj je orisal nastanek in razvoj škofovega veleposestva v gornjegrajskem okraju. Dr. Janže Novak je razpravljal o agrarnem vprašanju, poudaril, da ima gor-njegrajski kmet pravico ne samo. da se mu odstopijo pašniki, marveč tudi gozdovi, in pozival navzoče, naj se krepko organizirajo in v borbi ne odnehajo, dokler si ne izvo-jujejo stare pravde. Poslanec Rasto Pustoslemšek je v svojem govoru nagla šal, da je vedno bil in bo tudi v bodoče zvest svoji voli'ni obljubi, da se bo vedno zavzemal za koristi svojih volilcev. Z vso vnemo se ho boril za izvedbo agrarne reforme tudi v gornjegrajskem srezu. To borbo pa bo mogoče uspešno završiti samo. ako bo vse ljudstvo v okraju složno v 6vojem hotenju in združeno v eni falangi — v vsedržavni 6tranki. Vsi govori so bili sprejeti z burnim odobravanjem. Z enakim soglasjem in splošnrn pritrjevanjem je bila odobrena tudi resolucija, ki vsebuje naslednje točke: 1. Prebivalstvo gornjegTajskega sreza, zlasti člani »Parnih in gozdnih zadrug«, zbrani 19. VT. 1932 na zborovanju v Ljubnem, ugotavljajo z vso odločnostjo in z vsem poudarkom, da je izvedba agrarne reforme na gornjegrajskem veleposestvu ljubljanskega škofa življenjske važnosti za prebivalstvo sreza. zlasti pa. da je rešitev ljudstva iz sedanje krize odvisna od takojšnje razlastitve plfninskih pašnikov in njih dodelitve zadrugam, da se s tem omogoči razvoj živinoreje, ki je ostala še edini, četudi skromen vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva. 2. Zbor enodušno zahteva, da se nemudoma izvede odlok okrožnega urada v Maribora z dne 25. I. 1925, štev. 224. s katerim je bilo oddvojeno od gornjegraiskega veleposestva za g-omjegraiske interesente 4.925 ha planin. Ves ta svet je v agrarnem zakupu naroda že skozi 10 let in ga narod uživa. Zahtevamo, da se na podlagi tega užitnega stanja z odmeritviio na licu mesta od-dvojijo od ostalega veleposestva vsi planinski pašniki, ki jih narod trživa sedaj ali jrh je užival kadarkoli v teku zadnjih 50 let, in se dodele agrarnim nteresentom po § 24. zakona o likvidaciji agr. reforme. To zahtevamo tudi v primeru, da bi se hotelo smatrati gornjegrajsko vele posestvo za cer-kveno. 3. Narod gornjegrajskega sreza se ne odpove agrarni reformi glede gozdov in zahteva, da se gozdovi vrnejo ljudstvu, takoj pa se mora izpopolniti zakon o nakupovanju kuriva in stavbenega lesa, tako da bo nemogoče vsako izigravanje ljudstva. Z viharnim odobiravanjem je bila nato tudi sprejeta vdanostna brzojavka Nj. VeL •kralju in pozdravna brzojavka ministru poljedelstva Demetroviču. Ko sta govorila še župan iz Nove stifte g. Savinšek in župan iz mozdrske okolice g. Žnidaršie. je predsednik Fumat zaključil sij-ajno uspeli shod. Gotovi ljudje so imeli nakane shod razbiti ali vsaj motiti. Nekdo iz Gornjega grr.da je celo napovedoval, da bo na shodu •na Ljubnem tekla kri. Ko so pa znani hujskači videli ogromne množice zavednega ljudstva, ki so prihiteli na zbor od blizu in daleč, jim je upadel pogum in si niso upali niti blizu. In dobro so storili, ker bi drugače zborovalci kar na mestu obračunali ž njimi. Protituberkulozna akcija v rudniških revirjih Trbovlje, 20. junija. Na povabilo glavne Bratovske 6kUdnice v Ljubljani so se sestali v soboto ob 9. dopoldne v pisarni Bratovske skladnice zastopniki občine Trbovlje in Zagorje, Bratovske skladnice. Delavske zbornice, KJS, RK, Sokola in drugi, da 6e posvetujejo o ustanovitvi za našo dolino prepotrebnega protituberkuloznega dispanzerja. Posvetovanje je vodil rudniški ravnatelj g inž. Loskot. V glavnem je imela anketa nalogo, da poišče sredstva in način vzdrževanja di-spenzarja, sestaviti pravilnik in Izvolitev kuratorija. Šef-zdravnik glavne Bratovske skladnice g. dr. Franta Mi« je poročal o nujni potrebi ustanovitve protituberkuloznega dlspen-zerja. Številke, ki jih je g. doktor navajal, so za rudarske revirje naravnost porazne, saj pokazujejo, da znaša v teh krajih umrljivost zaradi tuberkuloze trikratno število povprečnega umiranja na tej bolezni v dravski banovini. Da 6e ta bolezen omeji, je nujno potrebno, da se tak dispenzar ustanovi. Bolnike bo pregledoval tedenski enkrat zdravnik specijalist, ki bo dajal tudi potrebna navodila in nasvete za zdravljenje. V dispenzarju bo morala biti »talno zaposlena se6tra bolničarka, ki bo obiskovala bolnike tudi na domu. jih nadzirala in jim dajala potrebna navodila. Stroški za vzdrževanje te institucije bi znašali letno največ 60 do 70 tisoč dinarjev. Po zakonu bi morala ustanoviti v*aka občina z nad 10.000 prebivalci tak dispanzer. Ker se pa morajo tudi občine boriti s finančnimi težavami. je najbolje, če bi 6e združile sosedne občine in skupno ustanovile tak dispanzer. Ravnatelj g. inž. Loskot je izjavil v imenu glavne Bratovske skladnice. de ho dala ista na razpolago potrebno sobo v novi rudniSki bolnici in nosila stroške za zdravnika. Z« občino je izjavil g. BeTger. da bo občina akcijo podpirala v kolikor ji bodo do- puščala sredstva. Občina bo morala nastaviti oskrbno sestro in jc plačevati. Župan občine Zagorje g. Grčar je izjavil, da bo tudi zagorska občina prispevala 6voj del. Isto so izjavili tudi zastopniki ootalih sori-jalnih in humanitarnih ustanov. Zastopnk Okrožnega urada, ki je ob enem zastor>al tudi osrednjo Protituberkulozno ligo, je :z-javii, da bo Drspeval ekrožni urad '0 0^0 Din in osrednja PTL pa 12.000 Din Zastopnik Delavske zbom-ce g. Golma'er e izjavil, da bo Delavska zbornica gotovo podpirala to prepotrebuo institucijo, vendar bi bilo potrebno ugotoviti vzrok zakaj je ravno v rudarskih revirjih toliko tuberkuloze. Razširjena je največ med rudarskim delavstvom, ki danes sploh ne doseže eksistenčnega minimuma Naš delavec ne zasluži toliko, da b; ^e Lahko dovoljno hranil. Tudi stanovanjske prilike močno pospešujejo širjenje te delavske morilke. Za predsednika pripravljalnega kuratorija je bil izvoljen g. inž. Loskot. ki bo pozval vse korporacije, da se izjavijo, v koliko bodo one prispevale k vzdrževaln;m stroškom, ter nonrnirajo tudi svoje zastopnike v kuratorij. 16. julija se bodo ti zastopniki sestali in izvolili ožji in širši kuratorij. Upati je. da bo začel dispanzer poslovati že letos s 1. avgustom. Nenavadna nesreča na železniškem tiru Litija, 20. junija Blizu Jevnice se je v noči od sobota na nedeljo dogodila čudna nesreča. Dva mala posestnika iz Male štange: Anton žga-njar, po domače Pengriček in njegov bratranec Franc Avsec sta vozila ves teden posestniku Kajžarju oglje v Ljubljano. V soboto sta peljala zadnjič in sta prejela tudi mezdo. Ko sta se vračala do.nov. je bila že temna noč. Spotoma sta se po svoji navadi ustavljala v raznih krčmah in sta zaradi cbilno zavžite pijače vse čas na vozu dremala in spala. Blizu Slapnice med Lazami in Jevnico vodi cesta čez železniško progo in ko je polagoma tja privozil voz, so bile zatvornice spuščene zaradi brzovlaka, ki je bil na progi. Konja brez nadzorstva sta pasirala ograjo in ob majhnem nasipu obrnila na progo. Bila sta na eni strani dvotirne proge prav tedaj, ko je od druge strani privozil vlak. Enemu konju je lokomotiva odsekala glavo, drugemu pa jo je popolnoma zdrobila. Konja sta morala biti takoj mrtva. Sunek lokomotive je presekal tudi oje, voz pa sunil na sredo proge drugega tira Voznika sta spala pri vsem tem ne-zdramno spanje in so ju komaj zbudili železničarji. ki so prihiteli po obvestilu, da se je nekaj dogodilo na progi. Nudil se jim je strašen in silno čuden prizor. Glava enega konja je ležala dobrih 30 korakov od kraja nesreče, od ubitih konj precej daleč proč pa je stal voz, na katerem sta smrčala žganjar in Avsec. Ko so možakarja komaj predramili, sta bila še popolnoma omamljena in so jima le s težavo dopovedali. kaj se je zgodilo in kakšni nevarnosti sta utekla po čudovitem naključju. Velik požar na Bledu Bled. 20. junija. Preteklo soboto okrog pol 21. je začela nenadno tuliti sirena železniške lokomotive na kolodvoru Bled-jezero. Kmalu nato se je zaslišal plat zvona v zvoniku reč ške, blejske in otošike cerkve. Ljudje so kmalu zaznala, da gori gospodarsko poslopje g. Ivana Majerja, lastnika hotela »Triglava« pri blejskem kolodvoru. Iz gorečega psolopja se je valil gost dim in og-ijeri jeziki, ki so razsvetljevali hotel Triglav in (blejsko postajo, so sikali proti nebu. Na tmah je bilo v plamenih vse poslopje, kjer je imel trgovec g. Miha Pangerc svojo trgovino in g. Krušič brivnico. V pritličju in K- podstrešju je stanovala tudi hotelska •služinčad in več drugih strank. Poleg poslopja je biLa tudi lesena šupa, kjer je imel g. Majer razen stelje in poljskega orodja is hran j en svoj avtomobil, katerega je ogenj itn:čil. Nastal je ogenj v šupi pod avtomobilom. . Razen hotelirja g. Majerja je najoo:j prizadet trgovec g. Pangerc. ki je imel v trgovskih lokalih nakopičenega mnogo blaga ki ga je nekaj dni pred požarom zvozil iz Zagoric, kjer je imel filijalko, a jo je ■zaradi sedanje krize ukinil. Pangercu ja uničil ogenj tudi bencinsko črpalko, gnoj-nično sesaljko in nekaj blaga v trgo-vhr.. Rešili so sicer precej blaga iz trgovine, a že delno pokvarjenega. Tudi hotelski shržirt-čadi in dragim strankam, ki so stanovale v poslopju, "je ogenj napravil veliko škodo. Gasilci z R.ečice, Bleda, Mlinega, Gorlj in Bohinjske Bele so mnogo pripomogli, da se požar ni razširil na poleg stoječi hotel »Triglav«. Prvič je stopil v akcijo tudi ■škropilni avtomobil, ki ga je pred tednom nabavila blejska občina za škronMenje cest. Avtomobil, ki stane 230.000 Din. se lahko rabi tudi za gašenje in se je pri tem požaru izvrstno obnesel. Vzrok ognja ni znan. Sumi pa se, da je bil zopet blejski pežigalec na delu. Kongres vojnih invrlidov Beograd, 20. junija n. Na kongresu Udruženja vojnih invalidov je bila ponev-no izvoljena s"tara centralna uprava. Predsednik je zopet Božidar Neaič. Ustanovitev slovanske zveze občinskih hranilnic Varšava, ?o. junija AA. V Gdvniji so na konarresu poljskih, jugoslovenskih in češkoslovaških hranilnic ustanovili vsesl -vansko zvezo občinskih hranilnic. Vremenska nanove^ Zagrebška vremenska napnved za dan??: Oblačnost zelo spremenljiva, toplo, mestoma vetrovno. — Situaoiia včerajšnjega dne: Visoki pritisk prevladuje le na zapadni eb?.ii kontinenta, posebno pa nad Atlantskim oceanom in južnoevronskimi morji. Centralno in južnovzhodno Evropo prekriva relativno nižji pritisk Zaradi takšne izobarične razdelitve je narasla temperatura sredi kontinenta. pri nas pa so se po;avili topli zanad-ni vetrovi. V Primorju ie nritisk narasel 7.1 0.1 do 2 mm. padel pa ie v zaledju za 0 1 do 2.5 mm. zlasti v Sloveniji. Temperature so narasle za 1 do 2 stopinji, posebno v Primorju. drugod so narasle za 2—8 stopini. Dunajska vremenska napoTed za torek: V Južnih Alpah južno vetrovno in možnost neviht ULTURNI PREGLED Dvoje gostov v ljubljanski ! operi V soboto sta v opereti > Viktorija in njen huzar* gostovala gdč. Pavla Udovičeva v ulogi Viktorije in s. Vladimir Skrbinšek v nlogi njenega moža konzula Cunleighta. Oba sta člana mariborskega gledališča. Gdč. Udovičeva ie Primorka. Naselila se je v Mariboru ter kmalu postala članica pevskega zbora mariborskega gledališča. Njene pevske in Igralske sposobnosti so ji imalu odprle pot do samostojnih, obsežnejših partij. Prilegajo se ii zlasti uloge tako zvane »spielopere«. odnosno operete z višjo tendenco. Imenujemo jo lahko mladostno su-b-eto, ki se bo lahko že prav kmalu povzpela n. pr. do Marinke v sProdani nevesti< in tej podobnih ulog. V svoji veliki ambicioznosti in želji po strokovni pevski naobraz-b: in izpopolnitvi lepega glasovnega materi iala poseea pouk pri naši priznani in odlični pevski učiteljici ge. Foedranspergovi, kjer tudi neverjetno naglo napreduje. V Mariboru je kot operetna pevka na najboljšem glasu in ie prav. da se ji je končno omogočil nastop tudi v Ljubljani. V ulogi Viktorije je bila spočetka nekoliko nervozna in vezana, a se je čim dalje bolj sproščala in naposled tako razživela. da je dosezala prt odprti sceni, kakor tudi ob sklepu aktov cele plohe burnega aplavza. Njena gladka, mirna in izravnana srednja glasovna lega, se lahko povzpne v prav gorke, probojne, lepo zveneče visoke tone. ki kažejo že sedaj zaokroženo glasovno vzgojo. V okviru, kakor sem ga označil, bo naredila brezdvomno izvrstno karijero. Prav prijeten, baritonalen glas ima tudi ! g. Vladimir Skrbinšek. V prvi vrsti pa je bil njegov Cungleight dokaz, da je gospod dramski karakterni igralec, ki se pa uspešno v svojemu serioznemu značaju primernih ulogah udejstvuje tudi v opereti. Oboje gostov v »Viktoriji in njenem bazarju« je doseglo popoln uspeh in se nadejamo. da ju bomo na našem odru lahko še večkrat pozdravili. —č. Zbornih naših prirorfoslov cev Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo pravkar razpošilja zaključni snopič I. knjige svojih Prirodoslovnih razprav. Snopič prinaša ti oje znanstvenih prispevkov, ki jih pojasnjuje 38 slik in 7 tabel v avtotipiji. Peter Us razpravlja na podlagi lastnih raziskavanj o »embrijonalnem razvoju ktenofor«:. Ktenofore ali rebraši so izredno nežne, kot steklo prozorne morske živalce, ki jih časih morski tokovi prinašajo v ogromnih rojih; njihovo telo je nadahnje-no z najnežnejšimi barvnimi odtenki, od temena sem pa se t osmerih meridijanih preliva in izpreminja v vseh mavričnih barvah, kadar utripljejo v teh meridijanih nameščene veslalne pločke in jih obseva solnce. Zato prištevamo ktenofore med najlepše oblike morske faune. Predvsem pa zanimajo ktenofore zoologa - strokovnjaka. Njih izredna pozicija v živalskem sistemu, sorodstvene vezi, ki jih na videz vežejo kar z dvema živalskima debloma, vse to že od nekdaj mika strokovnjake, da bi rešili uganko njihovega porekla. Svoj čas so namestili ktenofore na podlagi grobih morfoloških podobnosti med mehovce ali celenterate ln tamkaj so zaradi vztrajnosti in komodnosti ostali do danes. Podrobnejša raziskavanja njih ustroja in razvoja so dokazala nevzdrž-nost te pozicije, obenem pa so odkrila zanimive vezi, ki vežejo ktenofore z morskimi polikladi iz skupine črvov vrtinčarjev. Tu je zastavil Us s svojim delom. Preiskaval je embrijonalni razvoj oblike Hormiphora ter v marsikaterem važnem pogledu izpopolnil ali pa izpravil naše dosedanje znanje. Hkrati je opozoril na tako značilne vzporednosti v razvoju ktenofor in turbelarijev, da bo treba končno vendar slediti argumentacijam onih avtorjev, ki so že svoj čas dokazovali sorodnost ktenofor in polikladov. Mate-rijal za to delo je bil nabran v našem severnem Jadranu, deloma na ekspedicijah ladje »Vila Velebita« Delo je bilo izvršeno v zoološkem institutu ljubljanske univerze. V drugi razpravi obdeluje dr. Stanko Ka-raman, kustos zoološkega muzeja v SkopIJu, v svojem >5. prinosu poznavanju sladkovodnih amfipodov« amfipode podzemeljskih voda. Pobuda k tej monografiji je izšla iz Društva za raziskavanje jam. ki je L 1931. organiziralo znanstveno odpravo v veliko podzemeljsko jamo Vjetrenico v Hercegovini. Materijal, ki ga je nabral avtor v tej jami, in prispevki, ki so mu jih doposlali iz ostalih delov Jugoslavije, a tudi iz Češkoslovaške in Nemčije, je rabil za podlago tej monografiji. Pozemeljski amfipodi so bili doslej jako nepopolno in neenotno obdelani. Karaman podaja izredno točne popise in ka-rakterizacije posameznih oblik v besedi ln sliki. Sistematski donesek je izredno bogat. V doposlanem nemškem materijalu je ugotovil in opisal Karaman 3 nove vrste, na podlagi češkega materijala je postavil dve novi sovrsti, v Vjetemici sami i>a je odkril novo vrsto neenakonožeev Hadžia fragilis, ki ustanavlja obenem nov rod Hadžia. Te] obliki se pridružuje nova vrsta Hadžia gior- gjevičl iz Skoplja. V okviru pri nas Jako razširjene vrste Niphargus ilidžensig ugotovi iz Stražišča pri Kranju novo sovrsto Ni-phargus ilidžensis slovenirus. Poleg morfološko - sistematskih podatkov prinaša ekološka opazovanja in misli o genezi posameznih oblik. S to razpravo so postali podzemeljski neenakonožci Jugoslavije preiskani bolje, kakor iz pretežne večine ostalih evropskih dežel. V zadnjem prispevku ee bavi Ivan Rakove« z »miocensko favno kamniškega predgorja^ Ob začetku miocenske dobe je Panonsko morje znova udrlo globlje v teritorij današnjih Savinjskih Alp. ki so v svojih velikih obrisih bile tedaj že izoblikovane. To mioeensko morje jih je oblilo od severa in juga in je tudi v dolini današnje Save seglo više proti Gorenjski. Bilo je to zadnje morje, ki je od obeh strani oblivalo vznožje Savinjskih Alp. Usedline tega morja so posebno izdatne v bližini Kamnika in zelo bogate okamenin. Po svojem značaju pričajo, da so nastale v bližini morskega obrežja. Na tem ozemlju, v gričevju, ki se razprostira med Pšato in Kamniško Bistrico, je pokojni župnik Robič dolgo vrsto let z vso vnemo nabiral okamenine. V določevanje jih je pošiljal graškemu paleontologu Hilberju. Robičeva zbirka je prešla v last ljubljanskega Narodnega muzeja. Tu jo je pregledaval avtor ter opazil, da mnogi eksemplarji sol oh Še niso določeni, ali pa so določeni napačno, pri drugih zopet determinacija na ustreza več današnjemu stanju paleontološke vede ki je odtlej mnoge vrste razcepil v večje število novih vrst ali sovrst. Zato se je Ra-kovee znova lotil miocenskega kamniškega materijala, ki ga je izdatno pomnožil na lastnih ekskurzijah v terenu. V svoji razpravi se ozira skoro izključno na oblike, ki so ali regijonalno nove ali pa ki jih je bilo treba, sledeč novejšim izsledkom, razcepiti v nove vrste in sovnste. Med opisanimi školjkami m polži, ki se jim pridružuje en rak, je ugotovil avtor 4 nove vrste in 2 sovrsti. Prva razprava je pisana v slovenskem, ostali dve v nemškem jeziku z izvlečkom v srbohrvaščini, oziroma slovenščini. Ta ali oni se je morda že vznemirjaL ali pa s« utegne še vznemirjati nad nemškim jezikom nekaterih publikacij. Toda izsledki prirodo-znanstva v splošnem nimajo izrazitega lokalnega značaja; svoj edini smisel Ln pomen dosežejo šele v okviru celotne vede, zato morajo biti pisani tako, da jih s pridom lahko uporablja špecijalist katerekoli narodnosti. Prav posebno pa tvorijo orirodopisn« vede £e od nekdaj mednarodno občestvo, ki se trudi, da svoje izsledke na kar najbolj uspešen način posreduje strokovnjakom vseh narodov. Nemške prirodopisne revije prinašajo n. pr. angleške in francoske prispevke. Naloga naše doraščajoče generacije pa je, da si osvoji francoščino v jezikovnem in miselnem oziru v toliki meri, da bo sposobna svoje izsledke in misli izraziti tudi v francoskem jeziku. Napotled je treba omeniti še prilogo, ki kaže, s kolikimi znanstvenimi instituti in glasili zamenjava Muzejsko društvo v Ljubljani svoje publikacije. S tem omogoča tudi inozemcem vpogled v naša znanstvena raziskavanja. obenem pa dobivajo naši raziskovalci tujo literaturo, ki po svoji vrednosti že sama odtehta stroške za izdajanje »Prirodoslovnih razprav«. G. Meštrovieeva razstava v Zagrebu, ki je vzbudila toliko pozornosti kot nobena druga, je v času od ponedeljka do vključno četrtka (23. t m.) odprta brez vstopnine. Priporočamo vsem, ki pridejo v teh dneh v Zagreb, da si ogledajo Meštrovičeve umetnine v Umjetničkom paviljonu. Zbornik naših prirodoslovcer Pogled na novo pravoslavno cerkev ob «sm slavnostne posvetitve Njegova svetost patrijarh Varnava bere v velikem ornatu posvetitevne molitve ob asistenci visoke pravoslavne duhovščine g. dr. MaruSIč. V dvorani zbrana srbska pravoslavna cerkvena občina, ka je bila številno zastopana tudi po predstavnikih ruske kolonije v Ljubljani, je z gosti stoje sprejela visokega cerkvenega dostojanstvenika. Med obodom, ki je bil varna slika iskrenega prijateljstva in bratstva med Slovenci in Srbi, je bilo izrečenih več zdravic, ki so pričale, s kolikim veseljem so bratje Srbi sprejeli vest, da bo stal tudi v Ljubljani na enem najlepših krajev pravoslavna hram. Prvi je izrekel prisrčno zdravico našemu narodnemu kralju in narodnemu očcs tu Nj. Vel. kralju Aleksandru I., ki naj Trni Bog pomaga voditi naš narod in močno Jugoslavijo v lepšo, srečnejšo bodočnost. Patrijarhove besede, prežete globoke ljubezni do vseh državljanov Jugoslavije ne glede na versko prepričanje, so bi'le sprejete z enodušnim odobravanjem. Drugi se je oglasil k besedi predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani vse-učiliški profesor g. dr. Hadži. ki se je prisrčno zahvalil patrijarhu, da je z osebno navzočnostjo počastil veliki praznik pravoslavne občine in blagoslovL1 temeljni kamen hrama, kjer se bodo v bodoče še z mnogo večjim uspehom in ljubeznijo širile velike ideje slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Prota g. Djordje Hudimi t se je zahvalil vsem. ki so kakorkoli pripomogli, da se je najbolj vroča želja pravoslavnih bratov v Ljubljani tako hitro približala uresničenju in da pravoslavni cer-fcveni občini ne bo treba več iskati zavetišča po raznih zgradbah, temveč, da bo imela svoj hram, ki bo žarišče njenega duhovnega življenja. Govorili so še eprskop zagreban dr. Marušič, divizijonar Bogoljub Ilic. podban dr. Pirkmajer in drugi. Patriharju so bili predstavljeni vsi zastopniki oblasti rn organizacij. Na peronu je bil polnošte-vilno zbran častniški zbor ljubljanske gar-cizije v paradnih oblekah. N"a čelu z divizijsko godbo, ki je igrala 'tudi na peronu, se je patrijarh z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki v spremstvu gg. bana, župana in podbana v avtomobilu odpeljal v pravoslavno kapelo, kjer je patrijarh opravil tiho molitev, nato pa nagovoril navzoče, ki niso imeli vsi prostora v kapelici sv. Nikolaja in jim podelil svoj pastirski blagoslov. Ob 11.30 se je pričelo svečano blagoslav-lianje temeljnega kamna nove cerkve v Trubarjevem parku. 2e pred napovedanim časom se je zbrala v parku in na vogalu Aleksandrove in Blei\veisove ceste množica občinstva. Ob parku na BleKveisovi cesti je stala počastna četa vojakov. Za zastopnike je bik na severni strani temeljev nove cerkve postavljena tribuna, na kateri so zavzeli mesto številni odličniki, med drugimi gg. ban, župan, divizijonar, podban, rektor univerze, upravnik narodnega gledišča, senator dr. Novak, posla- nec Rasto PustoslemSdk kot zastopoSc Vodnikove družbe in JČ-lige itd. Slikovitost ornatov cerkvenih dostojanstvenikov, posebno še patrijarha m lepota obrednih ceremonij so napravili na vse navzoče najgloblji vtis. Po končanih molitvah je arhitekt g. Ko-rumovič prebral spominsko listino, na katero so se podpisali vsi odlični udeleženci svečanosti. Pergament govori, da je bila leta 1932. postavljena v Ljubljani cerkev v spomin in čast slovanskima blagovestni-koma sv. Cirilu m Metodu, za časa, ko je vladal kralj Aleksander L, bil poglavar srbske pravoslavne cerkve patrijarh Varnava, ban dravske banovine dr. Draigo Marušič, župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc itd. Navzoči so si ogledali listino napisano z dekorativnimi črkami in okrašeno z or-namenti, nakar so jo vtaknili v stekleno posodo in zalili s posvečenim oljem. Vse skupaj so položili v kovinasto škatlo, nanjo pa položili temeljni kamen z vklesano letnico 1932. Na ta kamen pa je patrija>rh vrgel štiri manjše kamne in s tem zaključil posvetitveni obred. Godba je zaigrala državno himno, ko so še utihnili odmevi topičev, je patrijarh spregovoril na vse navzoče. Po blagoslovitvi temeljnega kamna pravoslavne cerkve v Ljubljani se je odpeljal patrijarh s svojim spremstvom v hotel Union, kjer je priredila srbska pravoslavna cerkvena občina visokemu gostu na čast v restavracijskih prostorih banket. V restavracijski dvorani so bili že polnoštevillno zbrani člani srbske pravoslavne cerkvene občine in najodličnejši predstavniki naše javnosti kot povabljeni gostje, ko so za-donela akordi vojaške godbe in je stopil v dvorano patrijarh Varnava. za njim pa zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general g. Bogoljub Ilič in ban dravske banovine Grenčica Huryadl Jano« je najzanesljivejše ln najidealnejSe odvajalno sredstvo. lesena kovčega, v katerih so je po večini nahajalo zimsko blaga Nato je vlomilec odnesel blago v poleg ležečo delavnico, kamor je tudi nanosil večje množine blaga Koliko blaga je izginilo, g. Mesko še nt mogel ugotoviti Kakor vse kaže, škoda ni prevelika. Izginilo je v prvi vrsti lažje poletno blago. Vlomilec je napisal na tla v drugi delavnici 6 kredo naslednje besede, ki jih je pa nato zopet prečrtal: »Speran-za n ostra auto Le I tal.« Zaenkrat o vlomilcu še ni nobenega sledu. in posestnik. Pokojnik je bal splošno priljubljen mož. Bil je pred vojno celih 18 let župan sodražiške občine in po vojni nekaj časa gerent. Kot dolgoletni cestni odbornik in načelnik ima velike zasluge za gradnjo nove ceste Scdražica—Loški potok. Bil je vedno odločen naprednjak. Ohranjen mu bodi časten spomin! Nočni vlom sredi Celja V noči od nedelje na danes je bil izvršen v najživahnejši in najprometnejši celjski ulici, v Aleksandrovi ulici, drzen vlom v delavnico in trgovino krojaškega mojstra g. Franca Meška. Vlomilec je nasilno odprl dvoriščna vrata krojaške delavnice, nato pa istotako nasilno vlomil vrata v drugo delavnico, iz katere je izkušal priti v tretjo sobo, kjer se nahajata del skladišča in pisarna. Toda ta vrata so se mu upria in je maral izreza ti poleg kljuke decimeter lesenih vrat. V tej sobi je odprl dva velika ODOL je visoko koncentrirana ustna voda par vbrizgov zadostuje. ODOL ! je zelo štedljiv v uporabi. - .-ODOL . je tedaj pocenL Smrt zaslužnega Sodražičana V nedeljo je v častitljivi starosti 84 let umri v Sodražici, kakor je ponedeljsko »Jutro« že obširneje poročalo, g. Jurij D r o b n i č, ugleden sodražiški gostilničar ♦ Izpremembe v državni službi. Administrativni ur a/in i k Ivan Slapničar je imenovan za. kontrolorja pri direkciji pomorskega prometa v Splitu, podmačelaik kočevskega sreza Ivan Bavdek pa za sreskega podnačelnika v Livnu. Tajnik sreskega na-čelstva v Kranju Štefan Plut pa je trajno upokojen. ♦ Naša vojska na vsesokolskem zletu v Pragi. Kakor leta 1926. ob osmem vsesokolskem zletu, tako bo tudi na letošnjem devetem vsesokolskem zletu v Pragi zastopana jugosiovenska vojska z reprezentativnim oddelkom, z vojaško-sokolskim odredom. Ta odred sestavlja 84 gojencev pomorske vojne akademijo v Dubrovniku in podofieirske šole vojne mornarice, 80 gojen cev vojne akademije v Beogradu in 80 gojencev pehotne podofieirske šole v Beogradu. ž njimi poj de v Prago tudi vojaška godba iz Vršca. Komandant odreda je polkovnik Dragotin živanovič, komandant vsega transporta pa brigadni general Stevan Kneževič. Odred odpotuje z ladjo »Kraljica Marija« po Dunavu iz Bratislave pa z železnico v Prago, kamor prispe 4. julija. Ves odred naše vojske bo v Pragi gost češkoslovaškega ministrstva za narodno obrambo. Zletnih svečanosti v Pragi se udeleži tudi posebna, delegacija ministrstva voj sike in mornarice: načelnik glav-neaa generalnega štaba armadni general jMi'-'1». t. m. v sredo na praanik sv. Petra m Pavla na vrhu Golice (t primeru slabega vremena bo dan objavljen do 27. v ljubljanskih dnevnikih) in se .prične oh 8. zjutraj. Turnir bo po sistemu izločilnih tekmovanj, pri čemer premagani vedno takoj izpade 'iz nadaljnjega tekmovanja. Zmagovalci bodo igrali po istem sistemu naprej, do končne odločilne tekme. Po .potrebi se bodo upoštevale tudi dobljene točke. Igra vsakega para ne sme trajati več kakor eno uro. V primeru, da še ni dovršena, odloči razsodišče. Pri neodločenih igrah (remijih) israta obadva še naprej. Pari se vedno izžrebajo. Zmagovalec turnirja dobi za nagrado srebrn pokal z napisom »Prvak šahovskega turnirja »Svobode« na Golici v 1. 1932.« v trajno last. Prijavijo se lahko vsi organizirani in neorganizirani šahisti brez razlike in prijave se sprejemajo do 25. t. m, na naslov: Šahovski odsek »Svobode« na Jesenicah. Delavski dom (v roke g. "Ivana žena). Prijavnima znaša 20 Din za osebo, ki jih je treba plačati obenem s pri-4 v mino na čekovni račun Splošne hranilnice šn posojilnice za Jesenice in okolico, r z. z o. z. na Jesenicah (št. ček. računa 11950) s pripombo »šahovski turnir«. Turnir bo voddl g. Vencelj Perko, blagajnik M m * Jutri! Sijajna premiera! Jutri! m ggpg |GM« Komedija po znanem odrskem komadu ,.Zadeva Kaiser" Charlotte Susa, Ilans Moser, Georg Aleksander, Paul Morgan, \Verner Fiitterer, jamčijo za obilo smeha in zabave! bave! Elitni Kino Matica Telefon 2124. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, T, vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, cfcruge najnižjo. 20. junija Ljubljana 7. 760.3, 19.0, 60, ENE2, 0.7, _ ; Ljubljana 13. 760.0, 23.2. 60, W5, 0.6, —, Maribor 7, 757.7, 12.0, 70, S5, 0.5, Zasrrrt© 7, 760.6, 18.0. 70, mirno, 0.5, —, —; Beograd 7, 761.6, 22.0, 50, S2, jasno _ —; Skoplje 7. 762.3, 18.0, 50, mirno, jasno, —, _; Split 7, 762.5. 22.0, 60, mirno, 0.5, Kumbor 7, 763 0, 19.0. 80, mirno 0.3, _-, —; Rab 7, 762.8. 20.0, 50, SE5, 0.5, 1.0, dež. Temperatura: Ljubljana 25.6. 15.0; Maribor 21.8. 14.0: Zagreb 26.0, 16.0; Beograd 27 0, 15 0; Skoplje 26.0. 10.0: Split 27.7, 17.0 Kumbor 17.0; Rab —, 18. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.50. Lana vzhaja oh 22.19, zahaja ob 5.27. e vesti šahovskega odseka «Svobode» na Jesenicah Razsodišče se bo pred pričetkom turnirja izvolilo, šahisti se prosijo, da prinesejo, če le mogoče, normalne šahovnice 8 seboj, želi se prihod na Jesenice 28. t. m. najkasneje z vlakoma, ki odhajata iz Ljubljane ob 18.54 (potniški) odnosno 20.50 (brzi) in prihajata na Jesenice ob 21.16 odnosno 22.20, ker bo potem skupen odhod na Golico. Prosi se, da vsakdo po možnosti že v prijavi navede vlak, s katerim meni priti. — Pripravljalni odsek »Svobode«. ♦ Novi grobovi. V Vinogradu pri Novi cerkvi je umrl v nedeljo upokojeni carinski upravitelj g. Jusit Piščanec. Pokojnik, ki je bil po rodu iz Rojana pri Trstu, je služboval najprej v Trstu, potem v Gorici in nazadnje v Ljubljani, kjer si je po upokojitvi ustvaril lastno carinsko posredovalnico. Znan je bil kot eden najboljših strokovnjakov v praktičnem carinskem poslovanju. Ena njegovih hčerk je naša znana slikarica Elda, druga hčerka, Ljudmila je poročena z znanim dobrovoljcem g. dr. Gašperjem Pekle toni. Truplo splošno priljubljenega moža, prepeljajo v Ljubljano. Pogreb bo v sredo ob 16. iz cerkve sv. Petra na pokopališče v štepanji vasi. — V Ljubljani je umrla. ga. Terezija Sirca, rojena šprajčeva Pogreb pokojnice bo danes ob 16. _ V Rečici pri Laškem je preminila ga Antonija V i d e č n i k o v a, soproga posestnika, trgovca in gostilničarja. Pokopali jo bodo danes ob 18. na laškem pokopališču. — Na Krapju je umrla vdova po kmetovalcu ga. Jožefa F i 1 i p i č e v a, v Stročji vasi pa je preminila posetnica ga. Marija Puklavčeva. _ V lovskih krogih znanemu ljutomerskemu magistru g-Francu T u č k u je umrla v Bezdekovu na češkem mati ga. Marija, posestnica, stara 87 let — V celjski javni bolnici so umrle 80 letna Marija Janežičeva iz Bra-slovč, 23 letna Avguština H en d lova iz Celja, 31 letna posestni kova žena Ana C e-s a r j e v a iz št. Vida pri Planini in 22 letna posetni-kova žena Julijana C i m -permanova s Polzele. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! ♦ V staro domovino prišel umreti. Kakor smo že poročali, se je nedavno vrnil iz Amerike bivši župnik v Waukeganu g. Franc Ažbe, ki je skoro 40 let vršil svoj duhovni poklic med našimi rojaki. Upal je, da si bo v domačem kraju zopet okrepil svoje zdravje. Upanje se mu ni izpolnilo iil ,je umri v Škofji Loki preteklo nedeljo in bo danes izročen domači zemlji. ♦ Ameriški arheologi v Bosni. Preteklo soboto je prispela v'Sarajevo skupina znanih ameriških arheologov v spremstvu dr. Grbiča, kustosa muzeja v Beogradu. Ameriški arheologi so posetili državni mezej, kjer so si ogledali zlasti zgodovinske spomenike in etnografski oddelek. Ti arheologi so prišli iz Južne Srbije, kjer so vršili šili izkopavanje starin. Iz Sarajeva odidejo v Glasinac, kjer bodo pregledali znana arheološka najdišča in še neke druge kraje, kjer se nahajajo pred historične iz kop in e. ♦ Turistična revija »Jugoslavija« bo zopet izhajala. Početkom prihodnjega meseca bo dobro znana turistična revija »Jugoslavija« ki je bila lansko leto ustavljena, pričela zopet izhajati. Revijo bo urejeval direktor »Putnika« g. Jenko ČuMČ ♦ Letošnji sestanek absolventinj Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani letnika 1916-17 se bo vršil v nedeljo 2. julija Sestanek ob 8. pred šolo v Zvezdi. Event. predlogi ali želje naj se pošljejo na Angelo Pristov, Ljubljana, Mestni trg 27-1, (Mestno načelstvo). Pridite vse! ♦ Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani se najlepše zahvaljuje vsem društvom, kakor tudi vsakemu posamezniku, ki je pomagal pri naši veliki kmetski slav-nositi, 12. t. m. Vsem požrtvovalnim sodelavcem najprisrčnejša hvala! + Kinološka razstava. Razstava psov ee ne bo vršila, kakor je bilo prvotno določeno ob koncu meseca junija, nego šele septembra. Razstava je bila preložena na 8. septembra zaradi tega, ker bo takrat obhajalo SLD petindvajsetletnico, kar je pričelo delovati, in bo le to privabilo mnogo prijateljev psov na razstavo. Nadalje pa bodo tistikrat tudi strelske tefkme strelskih družin. Dosedanje prijave psov ostanejo v veljavi tudi za september. ♦ Zmešnjava z avtobusi proti Kamniku. Potniki, fci se vozijo z avtobusi iz Ljubljane proti Kamniku, imajo dovolj vzrokov za pritožbe. Ob pol 12. in ob pol 18. vozijo iz Ljubljane .po Dunajski cesti kar trije avtobusi proti Kamniku. Vsi trije vozijo navadno tik drug za drugim, da morajo potniki v zadnjih dveh avtobusih, odnosno potniki v zadnjem za ,prvima dvema na debelo požirati prah. Razumljivo je, da skušajo avtobusi prehiteti drug drugega, da se izognejo prahu ali pa da prevzamejo kot prvi vse potnike ob progi Pri takem prehitevanju v oblakih prahu se lahko zgodi nesreča, ako se nenadno pripeilje nasproti drugo vozilo. Potniki se začudeno vprašujejo kako je to, da vozijo opoldne in zvečer na isti progi in ob istem času kar trije avtobusi. V interesu potnikov ,pa tudi javne varnosti na cestah je, da oblastvo določi avtobusom pri odhodu iz Ljubljane vsaj če trt ure presledka. Sploh vladajo pri vseh progah iz Ljubljane proti kamniškemu srezu čudne razmere v konkurenci avtobusnih podjetij. ♦ Izjava. Z ozirom na neresnične govorice, da sem, oziroma da nameravam prodati svojo tvornico cikorije »Favorit«, moram obvestiti našo javnost in trgovske kroge, da nisem niti poskušal niti nisem prodal tega čisto domačega podjetja dn bom proti vsakomur, ki bo širil takšne tenden-cijozne vesti, postopal po zakonu. — Tvor-nica Cikorije »Favorit« inž. Jov. Petrovič, Zemun. ♦ Trupelce novorojenega deteta v Savinji Dne 28. maja je naplavila Savinja novorojeno dete ženskega spola kakih 1000 korakov nad polzelsfcim mostom na levem bregu med vasema Podvinom in Preserjami ki je ležalo v vodi približno 14 dni. Dete je bilo normalno razvito, za življenje sposobno in živo rojeno. Kakor je ugotovljeno, n! živelo več dva do tri dni. Obstoja sum da je bilo dete živo vrženo v vodo. ♦ Zaradi izzivanja smrtnonevarno poškodovan. V soboto okoli 19. je napravil ptujski avtomobilski podjetnik g. Roman Mate s svojim šoferjem potekusno vožnjo z avtom k Sv. Vidu pri Ptuju. Ko j« pred Per-natovo gostilno Pernat pregledoval motor, je prišel v bližino tudi krošnjar iz Ptuja Sičenica Marjan doma i® lmot.skega, ter pričel izzivati g. Matza, pri čemer je udarii VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti ČISTEM (ni vnetljivo). Zalogo ima staroznana Drogerija Kane, Židovska 1 s palico po sprednjem delu avtomobila. G. Matz ga je pozval k redu in ga je sunil od sebe. Sičenica pa je zaradi tega sunka padel na tla tako, da je drobnarijo, fci jo je imel pri sebi v košari, raztresel po tleh, kar ga je najbrže zelo ujezilo, da se je hitro dvignil in že držal v eni roki dolg kuhinjski nož, v drugii pa samokres. G. Matz je pred napadalcem z ležal na dvorišče in pokkieal domače hlapce na pomoč. Razvil se je pretep, pri katerem je nekdo udaril Sičenico s topim predmetom po glavi tako močno, da je mož obležal negibno na tleh. Mehanik Teskač je Sičenico takoj naložil na svoj avto in ga odpeljal v ptujsko bolnico. V bolnici so Uigot-Tvlli, da ima Sičenic smrtnonevarne poškodbe in bo le težko okreval, ker neprestano bljuje. Zadevo preiskuje sodišče. Poškodovanec je oženjen in ima štiri nepreskrbljene otroke. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrooljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Kupujte blago na obroke le potom Kred/itne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom. Iz LmUfane u— Upravnik policije g. Keršovan je nastopil dopust in ga zastopa policijski svetnik g. Pestevšek. u_ šolske vesti. Prijave za sprejemne izpite, fci se bodo vršili 25. t m. sprejema klasična gimnazija do 23. t. m. Tudii na 41. državni realni gimnaziji se začno sprejemni izpiti 25. t. m. in se sprejemajo prijave 23. t m. dopoldne pri ravnateljstvu. Na III. državni realni gimnaziji bodo sprejemni izpiti 24. in 25. t. m. in se sprejemajo prijave do 23. t. m. Vpisovanje v prvi razred dekliške vadnice državnega ženskega učiteljišča bo 30. t m. u_ II. javna produkcija gojencev drž. konservatorija bo jutri ob 20. v Filharmo-nični dvorani. Nastopijo gojenci profesorja Antona Ravnika (Kane Pavla), Emerika Berana (Bajde Oton), Janka Ravnika (Ga.l-latia Reinhold in Lipovšek Marjan), ravnatelja H ubada (Bennot-Golobova Fran j a), Jana šlaisa (Pfeifer Leon) in Vande Wi-stinghauseu /Sivec Josipina). Natančnejši program sledi. Opozarjamo, da so sedeži od 4—10 Din v predprodaji v Matični knjigarni. Zadnja letošnja javna produkcija bo v petek 24. t. m. v unionski dvorani pod naslovom Koncert absolventov srednje in visoke šole državnega konservatorija. Samo še danes! Film ljubezni in ponosa, borba za srce, čast in svetovno slavo! Gustav Frohlich Brigita Helm v velefilmu športa t* " X, loria Danes ob 4., 7% in 9!4. Najnovejše Foxove Movietone novosti. Elitni kino Matica u_ II. delavsko mladinsko akademijo priredi »Svoboda« v soboto 25. t. m. ob 19. v dvorani Delavske zbornice. Spored akademije je zelo pester. Poleg drugih zanimivih točk bo na tej akademiji prvič nastopil otroški govorni zbor »Svobode« z Župančičevimi »Kroparji«. Vstopnice po 1 in 2 Din. u_ Risarska raizstava lil. realne gimnazije v Beethovnovi ulici je otvorjena od 19. do 26. t. m. v risalnioi, 41. nadstr. levo. Opozarjamo občinstvo na zanimivosti in slikovitost te razstave. u_ Zanimiv jubilej. Ko si ja po vseh večjih slovenskih krajih in tudi med rojaki onstran meje pridobil mnogo prijateljev se je danes na vse zgodaj zjutraj srečal restavrater pri »Slonu« g. Alojzij K1 & s e k tudi z Abrahamom im sta se gotovo prav dobro sporazumela. Jubilej 50 letnice n.l kaj posebnega, v tem primeru pa je vreden zabeležbe kot zanimivost, kajti mladostnemu in vedno enako živahnemu g. Kl&skn ne bi nihče prisodil tolikih let, ko se je vendar, odkar je v rani mladosti zapustil svojo češko dcimovino, moral težko boriti za svoj obstanek, oskrbel pa je vzorno svojo številno družino ter stal tudi v najnevarnejših časih vedno v vrsti tihih, a naj-požrtvovalnejših narodnih delavcev. a— Pev6k| zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. zadnja vaja vsega zbora, v petek letni redu"! občni zbor. u— Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo dvo- ln trosob-nih stanovanj v nebotičniku ter v objektu NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman). 230 Ugrabljen to Je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov« DAMSKE OBLEKE boljše, svilene in lahke volnene od Din 180, iz umetne svile od 110 Din, športne rips obleke od 120 Din naprej, domače perilne od 60 Din, športna krila od 45 Din, športne bluze od 60 Din, boljše poplin in krepdešin bluze od 110 Din naprej. Krasna izbira otroških obleke v ripsu ln svili za dečke in deklice nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo. **528 III. v Beethovnovi mllei v Ljubljani. Nadalje razpisuje oddajo pisarniških prostorov v nebotičniku ter trgovskih lokalov v pasaži. Vsi lokali in pisarne ter stanovanja so najmoderneje opremljena Reflek-tantj za stanovanja, pisarne ali trgovske lokale naj vložijo prošnje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Vse potrebne informacije se dobe pri gradbenem vodstvu Pokojninskega zavoda, Gajeva ulica 3. u— Prodal se bo 25. t. m. ob 11. v skladišču glavnega kolodvora nov pletilni stroj. u— G. Franjo Gajšek, posestnik in fotograf je zaprosil za ugotovitev, da ni z obsojencem soimenjakom, bivšim bančnim uradnikom v nobenih soiodniških zvezah in g d sploh ne' pozna. Iz Maribora e— Otroška olimpijada. Kakor že napovedano priredi ISjšK Maribor prihodnjo nedeljo otroško olimpijado v mestnem parku. V svrho razgovora vabi klub starše mladih tekmovalcev in tekmovalk na sestanek, ki bo jutri v sredo ob 16. na športnem prostoru v Ljudskem vrtu. a— Podružnica Narodne strokovne *ve-ze v Mariboru uraduje ob delavnikih od 6.30 do 7.30 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. dopoldne v palači OUZD, vhod iz Sodne ulice. a— Obmejn; promet na naši severni meji. V prvi polovici L L je prekoračilo našo severno mejo 72.700. Število transitnih potnikov je znašalo 14.000 oseb. a— Zdravniško društvo v Mariboru ima jutri cb 8. zvečer svojo sejo, na katero vabi vse člane. a__Občni zbop obeh G5ril-Meto*krvih podružnic (moške in ženske) bo v tore& dne 21. t. m. v restavraciji Narodnega doma. Poleg običajnih poročil so na sporedu važne narodno-abrajmbne in načelne zadeve, zato se prisrčno vaba vse članstvo in rodoljubno občinstvo, zlasti učiteljstvo k obilni udeležbi. a— Požar v Radizlu. Včeraj okrog Z are zjutraj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Gorenjaka požar. Ogenj se je na mah razširil tu-di na bližnjo stanovanjsko hišo. Le po velikem naporu so gasilci iz Frama in s Pobrežja lokalizirali požar. Hiša m gospodarsko pc&lopje sta pogorela do tal. Škodo cenijo na okrog 80.000 Din. Sumijo, da je ogenj pjetaknila zloba poži-galska roka. a— Svedrovec Arm-ind pred sodnikL Včeraj dopoldne se je zagovarjal preJ malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodisča 37-letni pekarski pomočnik Hans Armand, pa rodu z Dunaja. Obtožen je bil predrznih vlomov v mariborske blagajne Po prestani ka^n'". na katero ie bil obsojen zaiadi tatvine, ki jo je izvršil pri 6vo:em nekdanjem is < dajalcu peku Ro-bausu, je bil izgnan iz naše države, toda že .am meseca decembri se je spet pojavil v Mariboru in tu nadaljeval svoj vlomilski posei. Vlomil je najprei v blagajno tvrdke »Krkre« in odnesel iz nie 2900 Din, pet dni nato je vVmil v b^gajno splošne bolnišnice. tz katere je vze! 824 Din, slednjič je 19. januarja letos vu'l v pisarno odvt-n»Wa ur. Kukovca. kjer so ga pa iznenadili m cdpodili. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe. Iz Celja e— Seja mestnega občinskega »veta Lj definitivno v petek 24. t m. ob 18. z običajnim dnevnim redom. e— Preosnovanje sreskega gremija trgovcev v Celju. Po sklepu načelstvene seje bo v torek 12. julija ob 8. zjutraj v mali dvorani Celjskega doma občni zbor sreskega gremija trgovcev v Celju, na katerem se bo poleg običajnega dnevnega reda izvršilo prec snovanje gremija v smislu določb novega zakona v Udruženje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah. Razpravljalo se bo tudi o novih pravilih in o obligatornem zavarovanju trgovcev zoper bolezen, starost in smrt. e— Državna dekliška meščanska Sola priTedi 26., 27. in 28. t. m. razstavo ženskih ročnih del, risb in pismenih izdelkov učenk. Razstava oo otvorjena v nedeljo 26.'t. m. zjutraj ob 8. in bo odprta ta dan in v ponedeljek od 8. do 12. ia cd 14. do 18., na Vidovdan pa zaključena ob 11. dopoldne. Celjska javnost naj si ogleda razstavo, ki nazorno kaže razvoj šole, ki vzgaja žensko mladino za praktično življenje. e— Trgovine na Vkfcjvdan. dani »reškega gremija trgovccv se opozarjajo, da morajo biti trgovine na Vidovdan 28. L m. zaprte le dve uri dopoldne, in sicer cd 8. do 10. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. pa morajo biti trgovine zaprte vse popoldne. e— Nesreča. V soboto dopoldne je bil z zagrebškim osebnim vlakom pripeljan v Celje 25-letni delavec Vincenc Novak iz Ambrusa pri Novem mestu, ki se je pri delu penesrečil. Ima hude poškodbe na glavi in odtrgano levo roko. Zdravi se v celjski javni bolnici. e— Nočni požar v celjski okolici. Za ribo gojnim zavodom celjskega Ribarskega društva v Pečovniku pri Celju ima v najemu tamkajšnje malo Vidmajerjevo posestvo Martin Kovač, ki izdeluje rakete in slične pirotehnične izdelke za tukajšnjega podjetnika Bovho. Stanuje s svojo številno družino v bivšem Vidmairrjevem mlinu. V petek zvečer je zopet izdeloval rakete in je eno za poizkus izstrelil v zrak. Raketa se je v višini vžgala, ogorki pa so padli na slamnato streho mlina in jo zažgali. Mlin je pogorel do spodnjega zidov-ja, dočim so pohištvo in ostale reči rešili. Kljub bližini vode ognja niso mogli pogasiti, ker jim je primanjkovala posoda sa donašanje vode. e— Izgubljeno. V soboto 18. t m. je bil izgubljen zlat obesek v obliki križa med 18^ in 19. od Jenkove ulice do konca Kersnikove ulice. Na križcu je napis: »Mamici -— 13. XI. 1912. — 13. XI. 1892. — F. M. D. R. Z.« Najditelj naj odda obesek pri predstojništvu celjske mestne policije. e— Celjski mestni k*no ostane zaradi poletne sezone do nadaljnjega zaprt. Iz Pttsla —j Iz gremija trgovcev. Odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja je na svoji zadnji seji sklenil prirejati za naraščaj strokovna predavanja. Prvo predavanje bo 25. t. m. ob 20.. in sicer o denarstvu in mednarodnem denarnem prometu. Predaval bo bančn' uradnik g. Skaza. Nadaljnje predava- nje bo 16. julija o higijeni človeka in obrti. Predaval bo višji sanitetni svetnik g. dt. Vladimir Vrečko. Dne 6. avgusta pa bo pre- hl pokraHcacm *B preobremenf*-oem iclodra. rfiagi. pri početaem fant v želodca vam pomora Dobiva *e v tteb lekarnah. OMrcao »d Min. sv. piar« n mu. tdraria S. ŠL 2C0) 8. IL 1932. da val železnišk: uradnik v pokoju dr. Fran Lenarčič o železniškem prometu, tarifah in deklaracijah. Vsa predavanja bodo v prostorih gremija trgovcev. Trgovci, obrtniki iu naraščaj vseh strok iz mesta in okolice vabljeni! j— Vlom v stanovanje. Nedavno je bilo vlomljeno v stanovanje cestarja Ferčiča Franca v Podložu. Vlomilec se je splazil skozi svisli v sobo, kjer sta se nahajala dva kovčega, katera-je vlomilec vlomil in odnesel dva para čevljev. Ko se pa ie vračal skozi podstrešje, je vzel za popotnico še nekaj slanne. Sum leti na nekega delavca iz Zupečje vasi. ki so ga ljudje videli med 10.—11. uro &ukati se okoli hiše. Pri zaslišanju je delavec priznal, da se je v navedenem času res nahajal v bližini hiše, vendar pa je izjavil, da je šel samo mimo hiše v gozd nabirat gobe. S Izredno uspel XVIII. zlet kranjske sokolske župe Kranjska sokolska župa je letošnji župrrf zlet delila. Tekme so se izvršile že 5. t. m. na Koroški Beli in so pokazale visoko stopnjo gorenjskih Sokolov. V poročilu o teh tekmah, ki smo ga objavili v soboto, je pomotoma. izostalo, da se jih je udeležil v častnem števiLu tudi Sokol z Bleda, ki je dosegel lepe uspehe. Drugi del zleta, žtspeia javna telovadba, je bik v nedeljo 19. t m. v Stražišču. Na lepo urejenem zleti-šču tik '•oko^ke^a doma na planotici pod Šmarje^no goro, je bilo že od zgodnjih jutranjih ur vse dopoldne živahno. Zelena okolica, lične kmečke hišice in ozadje s ponosnimi Kamniškimi planinami, ki so se We5^r7e v jutranjem soncu. vse to je dalo telovadišču, ki je bilo obkroženo z drogi, r.a katerih so veselo plapolale trobojnice. prekrasen okvir Kljub fpritpek a j očoii i j soncu po vsi odueiki neumorno vadili zietae proste vaje. da popravijo še zadnje hibe in da s tem pripomorejo popoldanski javni telovadbi k En* večjemu uspeha. Opoldne se je formiral na telovadi?.'u -mogočen sprevod, ki je krenil pod s'avo-loki na obhod po vasi, ki se je za ta dan odela v praznično obleko. Na čelu je ponosno korakala sokolska konjenica pred vojaško godbo, za katero so stopali praporščaki s članskimi ki naraščajskimi pra-jpori. Sledili so gosti: zastopniki saveza rn ljubljanske žtrpe m starešinstvo sokolska .župe kranjske. S stra-mirim korakom je nato priila četa planinskega polka iz škofje Tx>ke. kateri so sledile naraš^ajnice im gojenke Sprevod so zaključili člani, ki so korakali za gasilsko godbo iz Šenčurja H fanfarami z Bleda m Kranja in narrdra noše hi kmečki fantje n.a konjih. Sokolska deca je naredila v vasi dclg Spalir. Sprevod je bil povsem pri^-ono sprejet, i z okrašenih okem se je vsirpalo nanj cvetje, iz tisočerih grl so doe»el br. Flegar. Zbranim Sokolom je izrekel dobrodošlico zastopnik domače občine br. Bajželj, Id je izrekel nekoliko krepkih sokolskih besed te lova-deči mladini, jedra vsega sokolstva, pa tudi starejšemu članstvu, ki požrtvovalno vrši v sokoloki organizaciji adiiiiniateitivno delo. Popoldne ob 4. se je vršila javna telo-vadba Zletišče je napolnilo številno občinstvo iz domače vasi, iz bližnjega Kranj3 in okolice, pa tudi iz oddaljenejših krajev Gorenjske in rz Ljubljane. Prireditvi so prisostvovali odlični zastopniki oblasterv ki sokolstva, podpolkovnik g. Bakič. sreski načelnik g. dr. Ogrin, načelnik SKJ Bajželj, načelnica SKJ s. Skalar j eva, zastopnik sa-veznega TO br. Prosenc, zastopnik ljubljanske župe br. Flegar, stražiški žrpan br. Križsnar in še nmo^o drugih. Telovadni program je otvorflo 224 dečkov. Izvajali so kakor tudi za njimi 226 deklic, proste vaje, ki jih je pokazala pred 14 dnevi češkoslovaška deca na zletu v Pragi. Vaje so krasne, vendar za deoo preveč komplicirane, zato tudi nekoliko trpi izvedba. Tem večje priznanje zasluži ta de-čica, ki je tako častno rešila svojo r.alogo. Moški naraščaj (96) in ženski naraščaj (S3) sta zadovoljivo izvedla jugoslovenske vaje za Prago. Sledile so enostavne, ampak efektne vaje sokloskih čet, ki jib je izvedlo 90 krepkih kmečkih fantov na g'asbo z narodnimi motivi. Zaključili so z državno himno in želi zasluženo priznanje občinstva. Veliko zanimanje je vzbudil stafetni tek najboljših gorcanjskih tekačev s trikratno predajo. Vibar navdušenja je izzval na-°top čete planinskega polka iz Škofje Loke, ki je pod poveljstvom podporočnika Meničanina strumno izvedba vaje s puškami Po učinkovitem rajal nem pohodu so članice (158) dobre pokazale naše proste vaje za Prago. Tudi člani (151) so imeli kompliciran, lep rajalni nastop in so nato izvedli naše praške vaje. Vsi oddelki so izvajali vaje prav zadovcljivo. dokaj skladno, motilo pa je, zlasti pri ženskih oddelkih, pomanjkljivo kritje. Sledila je telovadba vseh oddelkov na orodju, ki je bila slikovito urejeno po dijagonali telovadišča. Telovadba je odlično pokazala vsestranost sokolske telesne vzgoje. Program je zaključil nastop savezne vrste članov, ki bo v Pragi tekmovala za slovansko prvenstvo. Vrhunške vaje na drogu in na krogih so vzbudile občudovanje občinstva. Telovadbo sta vzorno vodila župni načelnik brat Beznik hi načelnica s. Šegova. Vse točke je odlično spremljala vojaška godba. Po nastopu se je razvila na veselienem prostoru neprisiljena zabava, pri kateri je neumorno igrala šenčurska godba. Sokolski praznik ▼ Murski Soboti Sokolski nastop v Murski Soboti ie ietos zbral mase naroda iz vstga gut-ujega J^Tek-murja, pa tudi dotok ia drugih kra;cv je i>ii velik. Ta praznik je bila velika manifestacija Tyrševe misli. 2e v zgodnjih rntra-mjih urah so bile ceste v Murski Soboti vse žive in polne telovadcev prihitelih iz •okoliških vasi. Mesto j« bilo okrašeno z •državnimi zastavami, razven dveh, treh ius, kjer ni bilo zastav .,. Vse zanimanje dopoldanskega programa je bilo osredotočeno na itafetni tek sokol-skih t«t u Cankave in Maekovca. Vsaka proga je bila zasedena od kmečkih fantov, ki so se vestno pripravili na tek in se je obetala zaradi tega ostra konkureca, kar se je tudi uresničilo. Progo, ki je merila 15 km, so pretekli v 37 minutah. Prva j^e priteka štafeta iz Mačkovcev in le 9 sekund za njo je prispel tekač iz Can-kovsk^ proge. Rezultat in minimalna razlika pač dovolj jasno pričata o vestnih pripravah tekmovalcev. Zmagovalcem so b:'.e izročene lične diplome. Nastop sam v popoldanskih urah je pokazal sadove vztrajnega dela. Nastop ženske dece skoro 200 po številu, moške dece preko 150 je dokaz kake široko se je razmahnila sokolska misel po prekmurskih vaseh. Njih izvajanje je bilo odlično. Veliko pozornost je vzbujala četa, 100 kmečkih fantov in vsakdo je moral občutiti med izvajanjem njih težkih prostih vaj, koliko dela. truda in ljubezni je bilo položenega v vsak gib ;n koliko volje dj uspeha; kljub trjegovemu trdemu delu od zore do mraka. deta vojakov kakor tudi vsi ostali oddelki so pokazali kaj zmorejo in njih znanje ni malo. Načelnik br. Bračko je lahko s ponosom zrl na nastopajoče oddelke. Občinstvo ni štedilo z priznanjem. Med številnim občinstvom smo opazili vse predstavnike oblasti in skoro vse domačine, razen nekaterih gospodov, ki smatrajo vsako nacionalno stvar za odveč, pa naj si bode to v tej ali drugi obliki. Cas bi že bilo. da bi enkrat ta gospoda r»rišla do spoznanja, da je za takšne ljudi onstran naše meje več prostora kot tu pri nas. Lep nastop mladega Sokola v Predosljah Znani zgodovinski Coizov grad na Brdu pri Kranju, ki je danes last br. Dolenca Ln Heinriharja iz škofje Loke, s>i je prejšnjo nedeljo nadel prajznično lice. Domače, komaj ust a® ovij eno društvo v Predosljah je priredilo v gTadu s pomočjo okoliških bratskih društev stoj prvi javni nastop, ki je nad vse lepo uspel. Krasno vreme je privabilo mnogo Ijudii, ki so z velikim zanimanjem ogledovali renoviramo sta.ro ponosno stavbo .in krasno urejeni park. Ob pol 14. je krenil sprevod članstva, naraščaja in dece skozi vas Predoslje na Brdo, kjer se je na dvorišču vršil nastop. Prvi so nastopali člani, nato članice s prostimi vajami, ki so bile prav dobro Izvedene. Tudi vaje moškega in ženskega naraščaja so zelo ugajale. Mnogo aplavza je bila deležna številna deca, ki je strumno in skladno Izvedla težke (proste vaje in tekme preko ovir. Tud-i obe vrsti članstva, k/i so nastopili na orodju, sta zadi-vili prisotno občinstvo. Zadnja točka: proste vaje članstva za IX. vsesokolskj zlet. pa je bila višek skladnosti in strumnosti. Pozdravni nagovor na članstvo in občinstvo je imel župnij starosta br. dr. šemrov. Tse vaje je spremljala neumorna gasilska godba iz Šenčurja. Po končanem nastopu se Je razvija na dvorišču neprisiljena zafbava. Mlademu društvu, ki je s tem prvim nastopom pokazalo lep uspeh, častit amo. Naj mu bo to v izpodbudo. P O R T Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva Po tridnevnem tekmovanju so se zaključila lahkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo moštev — Primorje in Ilirija, ki sta zasedla tretje, oziroma četrto mesto, sta od lani pokazala lep napredek V petek, soboto in nedeljo so se vršila j tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo za moštva. Poročilo o teh tekmovanjih, ki so pokazala velik napredek cbeh naših vodilnih klubov od lanskega leta, je moralo zaradi tehničnih zaprek včeraj izostati. Zaradi tega objavljamo danes podrobno poročilo o tekmovanjih. aSK Primorje je z 69.603.99 točke zasedlo tretje, SK Ilirija pa z 41.977.69 točke četrto mesto. Na prvem mestu je, kakor znano, Hašk, na drugem pa Concordia. Tek 100 rn: v56 tekmovalcev; Primorje 33 Ilirija 23; minimum doseglo 26 tekmovalcev; Primorje 19, Ilirija 7.) Točke: Primorje 11,094.60, Ilirija 4072.60. Rezultati: Skok in Kovačič (oba Primorje) 11.6, Zupančič Neli (Ilirija) 11.8; Perovič Ivo, Urbančič, Putinja (vsi Pr.) 12 2; žorga Aleks, Perovič Jože (oba Pr.), Orel. Stepišnik (oba R.) 12.3; Slapar, Pečenko (oba Pr.) 12.4; Zadravec, Jug. Pet-kovšek, Slamič. Raič Dušan (vsi Pr.), Outrata, Pult! (oba H.) 12.5; Gaberšck, Cerar, žorga Fric, Karba. Žgur (vsi Pr.), VVildmann (II.) 12.6. Močan nasproten veter, ki je vsem plasiranim odvzel po nekaj desetink sekunde, mnoge pa vrgel za malenkost rb zaslužen placement in točke! Met krogle: (10 tekmovalcev; Primorje 4 Ilirija 6; minimum doseglo 7 tekmovalcev; Primorje 3, Ilirija 4). Točke: Primorje 1613, Ilirija 2506. Rezultati: Zupančič N. (H.) 12.06 m. Jeglič (II.) 11.895 m, Stepišnik Milan (II.) 11.26 m, Dobovšek (II.) 11.21 m, Cerkvenik (Pr.) 10.825 m. Slamič (Pr.) 10.72 m. Medved (Pr.) 10.61 m. Tek 400 m: (25 tekmovalcev; Primorje 17 Ilirija 8; minimum doseglo 12 tekmovalcev; "Primorje 8, Ilirija 4.) Točke: Primorje 5360.48, Ilirija 2668 96. Rezultati: Zupančič Neli (R.) in Putinja (Pr.) 553/s, Skok (Pr.), 554/5, Žorga Fric (Pr.) 56 sek.; Gabršek, Furlan (oba Pr ) šifrer, Habič (oba II.) 57 2/s; Krevs (Pr.) 57 3/s, Lejka (H.) 57 4/5, Kovačič Leo in Perovič Ivo (oba Pr.) 58 sek. Močan nasproten veter 1e spravil ob zaslužen placement okoli 6 atletov, ki bi v normalnih prilikah gotovo tekli pod minimum! Skok v daljavo * zaletom: (17 tekmovalcev; Primorje 9. Ilirija 8; minimum doseglo 8 tekmovalcev; Primorje 6, Ilirija 2.) Točke: Primorje 3188.625, Ilirija 1223.35. Rezultati: Outrata (H.) 6.13 m, Stepišnik Milan (II.) 5.90 m, Stolfa (Pr.) 5.825 m, Medica (Pr.) 5.745 m, Raič Dušan (Pr.) 5.70 m. Putinja (Pr.) 5.66 m, Raič Milivoj (Pr.) 5.605 m, Slapar (Pr.) 5.60 m. Tek 5000 m: (11 tekmovalcev; Primorje 4, Ilirija 7; minimum doseglo 9 tekmovalcev: Primorie 3. Ilirija 6.) Točke: Primorje 2216.82, Ilirija 4102.66. Rezultati: Krevs (Pr.) 16-.30V5, Bru-čan (II.) 16:33 min.. Kovačič Leo (Pr.) 16:58 4/5, Senčar Leopold (H.) 17:05. šporn (II ) 17:08. Slapničar (Pr.) 17:13, Oster-rran (II.) 17:43, Majhenič (II.) 17:50, Senčar Lado (II.) 17:591/5. Odlični rezultati: trije tekmovalci pod 17 minut: Dva tekmovalca odstopila na pregi. Met diska: (17 tekmovalcev; Primorje 6 Ilirija 11: minimum doseglo 11 tekmovalcev; Primorje 4, Ilirija 7.) Točke: Primorje 1819.94. Ilirija 3618.86. Rezultati. Zupančič Neli 34.83 m, Steznik Milan 34.16 m. Jeglič 33.86 m (vsi TI ) Slamič (Pr.) 33 66 m. Dobovšek (11.) 33 575 m Banko (II.) 33.46 m, Jug Vinko rpr ) 32 m Čemeti č 29.54 m. Petkovšek 28 27 m (vsi Pr.). Smersu (II.) 28.38 m, Srebrnič (II.) 29.225 m. Dcber nastop ili-rijanskih metalcev; šest metalcev čez 33 metrov. ^ . Tek 800 m: (13 tekmovalcev; Primorje 5 Ilirija 8; minimum doseglo 10 tekmovalcev: Primorie 5. Ririia 5.) Točke: Primorje 3549.50. Iliriia 3354.50. Rezultati: Žorga Fric (Pr.) 2:05 Leika m.) 2:09, Kovačič Leo (Pr.) 2:12. Krevs f^r.) 2:12*/«, Puthria (Pr ) 2:122'-. Malič (R ) 2:13 4/». GabrSek (PO 2:14. Rručan (II.) 2:15»'««, Schlffrer (IU 2:15 2's. Hitti (H.) 2:15 4lr>. Dober čas žorge, zlasti zaradi močnega nasprotnega vetra na zadnjih 100 m. Skok v višino z zaletom: (23 tekmovalcev; Primorje 14, Ilirija 9; minimum doseglo 17 tekmovalcev; Primorje 11, Ilirija 6.) Točke: Primorje 4938, Ilirija 2458. Rezultati: Žgur (Pr.) 1.65 m, Jug Franci (Pr.) 1.60 m, Svetic, žorga Aleks, Skok (vsi Pr.) in Dobovšek (E.) vsi po 1.55 m, Medica, štolfa, Urbančič, Cimperman, Raič D., Perovič Jože (vsi Pr.) in Jeglič, Orcszy, Finec, Dečman, Svetek (vsi H.) vsi po 150 m. Skok ob palici: (5 tekmovalcev; Primorje 3, Ilirija 2; minimum dosegli 4 tekmovalci; Primorje 2, Ilirija 2.) Točke: Primorje 650, Ilirija 758. Rezultati: Oroszy (H.) 2.90 m, Kermav-ner, Tomšič (oba Pr.) in Dečman (H.) vsi po 2.70 m. Štafeta 4X100: (Startalo je 11 štafet; 7 za ASK Primorje, 4 za Ilirijo, minimum dc seglo 7 štafet; 4 od ASK Primorja in 3 od Ilirije). Točke: ASK Primorje: 10.320, Ilirija 7.200. Rezultati: Primorje I. (Cepin, Putinja, Perovič Ivo, Gabršek), 47.8; Primorje H. (žgur, Urbančič, Perovič Jože, Zadravec) in Ilirija I. (Outrata, Schif-frer, Wildmann, Zupančič Neli), obe 48 sekund; Primorje III. (černetič, Jug Vinko, Skok, Petkovšek), 48.2; Primorje TV. (Hassl, Slapar, Jug Franci, Slapar) 48.4; Ilirija n. (Stepišnik Milan, Stepišnik Dr., Habič, Pukl) 49; Ilirija m. (Banko, Finec. Glavnik, Bajde) 50. Štafeti Primorje V. in VI. sta bili zaradi prestopa pri predaji diskvalificirani. Dosegli sta obe boljši čas od minimuma, in sicer 49 oziroma 50 sekund. Primorje je tukaj izgubilo 4600 točk! Met kladiva (startalo 6 tekmovalcev, 4 od Primorja in 2 od Ilirije; minimum dosegli 4 atleti; od Primorja 2 in od Ilirije 2.) Točke: Primorje 264.50, Ilirija 450.50. Rezultati: Jeglič (H.) 31.48 m, Juričev (II.) 26.35 m, Perovič Ivo (Pr.) 25.98 m, Kermavner (Pr.) 25.65 m. Tek 200 m: (startalo 38 tekmovalcev, od Primorja 27 in od Ilirije 11; minimum doseglo 30 tekmovalcev; od Primorja 22, od Ilirije 8.) Točke: Primcrje 14.289, Ilirija 4.799. Rezultati: Skok (Pr.) 23.1, Kovačič A. (Pr.) 23.6, Perovič (Pr.) 23.8, Putinja, Jug Fr., Slapar (vsi Pr.) in Zupančič Neli (R.) vsi 24 sekund, žgur, žorga Aleks, Zadravec (vsi Pr.) in Pukl (R.) vsi 24.6, Cepin in Hassl (oba Pr.) ter Stepišnik Milan (II.) vsi 24.7; Slamič (Pr.) 24.8, Urbančič, žorga Fr., Weibl in Kolenc (vsi Pr.) vsi 25 sekund, Outrata (R.) 25.1, Šifrer (R.) 25.5, Jug V., Stolfa in Perovič Jože (vsi Pr.) vsi 25.6, Habič (II.) 25.7, Medica (Pr.) 25.8, Ogrin, Gabršek (oba Pr.), Glavnik (R.) vsi 26.1 in Lejka (R.) 26.2 sek. Met kopja (startalo 5 tekmovalcev; od Primorja 4 in eden od Ririje; minimum dosegli 3 tekmovalci, 2 od Primorja in 1 od Ilirije). Točke: Primorje 1.293.80, Ilirija 477.50. Rezultati: Petkovšek (Pr.) 49.16 m, Slapar (Pr.) 47.16 m, Dečman (II.) 42 m. Tek 400 m i zaprekami se ni vršil. Tek 1500 m (startalo 14 tekmovalcev; cd Primorja 8 in od Ririje 6; minimum doseglo 10 tekmovalcev; iPrimorje 6, Ririja 4). Rezultati: Žorga Fr. (Pr.) 4:30.2, Ogrin (Pr.) 4:33. Krevs (Pr.) 4:34, Bru-čan (R.) 4:35.6. šporn (R.) 4:42.4, Oster-man (R.) 4:34.8, Senčar (R.) 4:45.8, Blatnik (Pr.) 4:46.6. Gabršek (Pr.) 4:48.6, žorga Aleks (Pr.) 4.50. Točke: Primorje 4.430.40, Ririja 2.917.60. Troskok (9 tekmovalcev, od Primorja 6 in od Ririje 3; minimum so dosegli 3 tekmovalci, 2 od Primorja in eden od Ilirije). Točke: Primorje 1.078.40. Ilirija 609.40. Rezultati: Outrata (R.) 12.27 m, žorga Aleš (Pr.) 11.84.5 m, Oražem (Pr.) 11.51.5 metra. Tek 10.000 m (4 tekmovalci, od Primorja 1 in od Ilirije 3; minimum dosegla dva tekmovalca, eden od Primoria in eden cd Ilirije). Točke: Primorie 761.86, Ririja 762.73. Rezultati: Bručan (R.) 35:43.6. Krevs (Pr.) 35:44.6. Končno »tanje točk; ASK Primorje 69,603.99, Ilirija 41.977.69. Prvenstvo v plavanju in waterpala LPP Službeno iz LPP. LPP razpisuje za soboto 23. julija s pričetkom ob 9.30 in 14.30 ter nedeljo 24. julija ob 8.30 in 14.30 tekmovanje za prvenstvo podsaveza za leto 1932. v plavanju in waterp< lu Juniorjev in seniorjev v kopališču kamniške mestne občine ob Nevljici v Kamniku. Program in vrstni red predtekmovanj in finalnih tekmovanj, od katerih se prva mršijo izključno samo v soboto 23. julija, druga pa izključno samo v nedeljo 24. Julija, je naslednji: Doprldne: 50 m juniorji prosto. 50 m jimiorke prosto, 400 m seniorji prosto, 100 m seniorke hrbtno, 100 m juniorji prsno, 4X100 m seniorke prosto, 4X 50 m juniorji prosto, 4X200 m seniorji prosto, 3X100 m juniorke mešano. 200 m seniorke prsno, 200 m seniorji prsno, 200 m juniorji presto, 1500 m seniorji prosto, waterpolo. Popoldne: 3X100 m seniorj! mefiano, 100 m juniorke prosto, 100 m juniorji hrbtno, 100 m seniorke prosto, 100 m seniorji prosto, 100 m juniorke prsno, 4X50 m ju-n;orke prosto, 3X100 m seniorke mešano. 3X100 m juniorji mešano, 100 m seniorji hrbtne, 400 m seniorke prosto, 100 m juniorke hrbtno, vvaterpolo. Tek:—?vanje se vrši po pravilih in pravilnikih JPS na 50 m dolgi progi s trdnim startom in obrati. Vsak klub sme na poedino točko prijaviti štiri tekmevalce. odnosno dve štafeti. Prijavnina znaša za osebo in točko 2 Din, I za štafeto 10 Din in za waterpolo moštvo 1 30 D:n in jo je poslati obenem s prijavami, sicer se iste ne codo upoštevale. Prijave je poslati priporočeno do petka 15. julija do 18. na naslov tajnika II.: g. R. Svetek, Ljubljana, Osote št. 3. Datum žrebanja se bo cbjavil pravočasno. SK Ilirija. — G. polkovnik M. Ožegovič, t. č. načelnik smučarske sekcije, dolgoletni odbornik in podpredsednik kluba, odhaja iz Ljubljane na novo službeno mesto. Odbor se poslovi od njega na poslovilne«! večeru, ki ga priredita JZSS in SK Ilirija jutri, v sredo ob 20.30 v restavraciji »Zvezda«. Predsedstvo vabi k udeležbi članstvo obče, zlasti pa odbornike in člane smučarske sekcije. ASK Primorje (plavalna sekcija). Danes ob 16.30 v kopališču »Kolezija« važen sestanek, katerega naj se gotovo udeleže: Trampuž, Turna O., Sketelj jun., Kolar, Gabršek, Vilfan Dr., Sramel, Sancin. ŽSK Hermes (Nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za igralce I. grupe: Oblak. Klančnik. Ser-nec. Prešern, Flujhar. Kretič, Simčič II., Glavič, Zivko, Kariž Pikič, Škrajnar, Bar-d«'xrky. Kos, Erlih. Sterle in Sinkale. V slučaju zelo slabega vremena bo trening v sredo. Uprav, odbor obvešča vse odbornike, da bo danes ob 20.30 redna seja. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19.30 redna odborova seja v prostorih Delavske zbornice. Pride naj tudi igr. Zemljak Slavko. TKD Atena (bazenska sekcija). Danes tečno ob 6. strogo obvezen trening za vse igralke. Trener. Gospodarstvo Po zaključka dunajske lesne konferenec Kakor smo že poročali, je dunajska mednarodna lesna konferenca prinesla le delen uspeh v obliki dogovora srednje-ecropskih izvoznih držav (češkoslovaška Avstrija, Poljska, Jugoslavija in Rumunija) ki se tai a ustanoviti skupni urad omenjenih držav, ki naj izvede kontingentiranje lavoza po ključu, ki odgovarja povprečni udeležbi vsake teb držav pri uvozu v im-portne države v letih 1925 do leta 1931. Dunajska konferenca sicer ni prinesla nika-kih sklepov glede sklicanja cove mednarodne konference, vendar je .po izjavi, ki jo je dal te dni generalni ravnatelj >šipa-da« dr. LTlmansky, sigurno pričakovati, da bo v kratkem času prišlo do nove take konference v Pragi. V zadnji številki beograjskega »Narodnega blagostanja« je bilo pod naslovom »Neverjetno« objavljeno besedilo gornjega sporazuma, z dostavkom, da pomeni ta sporazum, da se države, ki so ga sklenile, umaknejo s tržišča ▼ korist Rusiije, ker bi zmanjšanje ponudb njej predvsem koristilo. Gornja kritika kaže, da vsefotaa tn funkcioniranje sporazuma ntsta točno znana. Zato objavljamo v naslednjem pojasnilo, ki ga je te dni objavil >Prager Tagbdatt* To pojasnilo pravi med drugim: Vodilna misel izhaja iz dejstva, da bi se prodaja lesa znatno povečala, če bi 6e konsum odločil zopet do normalne mere napolniti 6voje zaloge, ki so sedaj minimalne in se povsod kupuje le za najnujnejšo potrebo. Jasno je, da se bodo kupo! lesa odlo&iLi za ponovno napopolnjenje zalog tedaj, ko se bodo prepričali, da nadaljnjega padca itak nizkih cen ni več pričakovati in da bo popustila sedanja velika ponudba blaga, čim bo prodrlo spoznanje da nudi sedanji nivo cen najugodnejšo možnost za nakup, mora priti oživljenje kupčij. Treba je torej ustvariti pogoje, da pridejo kupci do tega spoznanja in to je mogoče le, če se ponudba reducira in se sprava v ravnotežje z minimalnim povpraševanjem. Pri reducirani ponudbi bi prišlo do povratka zaupanja in do okrepitve cen, kar bi omogočilo zopetno vzpostavitev normalnih zalog pri kupcih in počasno likvidacijo zalog pri producentih. Sporazum, ki je bil sklenjen na Dunaju med srednjeevropskimi država>mi, ni mižljem tako, da bi se kontingentiral ves izvoz teh držav, temveč le izvoz na posamezna prodajna tržišča. Ta taktika je potrebna, ker le sporazum med vsemi evropskimi izvoznimi državami zaradi držanja nordijskih držav in Rusije še v megleni bodočnosti. Sporazum gre zaenkrat le" za tem. da se uredi ponudba na tržiščih, kjer so srednjeevropske države najbolj interesirane. Tudi ni mišljeno, da bi se kontingentirale vse vrste lesnega izvoza, temveč samo nekatere tipične vrste. Za te vrste lesa nai bi se določil mesečni izvozns kontingent, ki bi ga potem razdelile ▼ posameznih državah centralne lesne organizacije. Izvozniki bi dobili izvozna odobren ja, ki ne bi bila prenosljiva. Za ugotovitev kontingentov in za kontrolo izvajanja sporazuma je bilo sklenjeno, ustanoviti stalni odbor, kjer bi vsaka država imela po dva zastopnika. Ta odbor se ie že konstituiral in ima trenutno svoj sedež v Pragi. Sklepov seveda še ne bo mogoče tako hitro izvesti: treba je še podrobnih dogovorov, ki tudi ne bodo tako lahki. , , . Kontingentiranje ie zamišljeno glede izvoza na prodajna tržišča v Madžarski, Franciji, Italiji in Nemčiji. Glede organizacije ponudbe je problem najlažji v Madžarski, ki je glede uvoza lesa navezana le na sosedne države, ki vse pripadajo v gkupino srednjeevropskih držav. Zelo prijazno stališče zavzema glede kontingentiranja srednjeevropskega lesnega izvoza Francija. Na francoski strani obstoja že možnost, da se za kontin-gentirani srednjeevropski les opusti francoski sistem uvoznih kontingentov, samo fe bo mogoče doseči sporazum glede količin. V talAi primeru bi imela Srednja Evropa na francoskem tržišču ugodnejši položaj, zlasti ker predstavljajo administrativne omejitve pri francoskem uvozu precejšnjo oviro. Protestno zborovanje dolenjskih gostilničarjev Pretekli četrtek se je vršilo v Novem mestu zborovanje gostiln ičarske zadruge za novomeški srez. Zborovanja se je udeležilo okrog 100 članov, navzoči pa so bili tudi narodni poslanec g. A.. Kline, odposlanec Zbornice r* TOI dr. Koče in tajnik Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru g. Pete-Ien. Zborovale! so razr>ravia1i predvsem o novem trošflrinskem zakonu, ki je da' povod splošnemu šušmarienju na škodo po-stilničarske obrti Po otvoritvi zborovanja, ki ga je vodil načelnik g. Windfiseher mL. ie dobil takoi besedo t«sinik g Petelen. ki je obšieno razložil zborovalcem posled;c* novega trošarinskega zakona. V pojasnilo, k Ao je novi trošari n sta je narodni poslanec g zakon nastal, Anton Kline nivedel, da so bili naši poslanci t početku v« nasprotni uvedbi novega trošarinskega zakona, dočim «5 se njih tovariši iz južnih k^aiev zavzemali za novi zakon, ki je bil končno tudi sprejet in zglasovan. Po po-jiasnilu poslanca Klinca se je med navzočimi zborovalci pričela splošna, zelo živahna debata, v katero so posegli še drugi govorniki. Soglasno je bila nato sprejeta resolucija. ki jo je zadruga odposlala ministrstvu financ, predsedništvu senata, kr. banski upravi, predsedništvu Narodne skupščine, ministrstvu trgovine in Zbornici za TOI v Ljubljani. Resolucija vsebuje 9 točk in najprej ugotavlja, da Narodna skupščina pri sestavi novega trošarinskega zakona ni upoštevala življenjskih interesov gostilničarjev. Zborovalci zavračajo neenakost trošarinskega zakona, ker se od gostilničarjev zahtevajo vsoke takse in davščine, dočim vinogradniki svobodno in brez davščin prodajajo in točijo vino na drobno. Resolucija poziva vse narodne poslance dravske banovine, da vplivajo v narodni skupščini na druge poslance in senatorje, da se novi trošari-nski zakon novelira in da se količino, ki jo smejo vinogradniki svobodno prodati poviša od 5 na 50 litrov. Nova trošarin-ska taksa naj se odmeri po količ'ni v zadnjem letu potočenega vina in ne na podlagi prejšnjih let, ker je prodaja nazadovala najmanj za 80%. Novelira naj se tarifna postavka 62. taksnega zakona s tem, da se zniža vsaka skupina za 60%. Nova troša-rinslca taksa naj se vračuna na dolg državne in banovineke trošarine od zalog na dan 20. aprila 1932. Zaradi novega trošarinskega zakona 6e kršijo tudi predpisi vinskega aakona, ker se vino svobodno prodaja po vinogradnikih in prekupčevalcih. Dovoljenja za vinotooe naj se izdajajo le socijalno ■šibkejšim slojem. Resolucija na koncu ugotavlja. da bodo gostilničarji ako bi se upravičenim željam ne ugodilo, prisiljeni po večina prekiniti z obratovanjem. Gospodarske vesti — Izvajanje gradbenega zakona. Kakor poročajo iz Beograda je minister za zgradbe predpisal pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov in spk»Sna navodila za sestavo uredb za izvajanje regulacijskih načrtov in za sestavo gradbenih pravilnikov. Z gornjim pravilnikom in z navodili za sestavo uredb o izvajanju regulacijskih načrtov in gradbenih pravilnikov bo šele omogočeno popolno izvajanje gradbenega zakona, ki je stopil lani v veljavo. Pravilnik o sestavi regulacijskih načrtov vsebuje določbe, ki jih je treba upoštevati pri sestavi takih načrtov glede na sodobne zahteve za trreditev naselij in mest m v pogledu zboljšanja higijenskih pogojev. Regulacijske načrte lahko takoj izdelajo občine, ki imajo izdelane katastrske načrte, najkasneje pa morajo izdelati te načrte v šestih letih. Občine, ki nimajo katastrskih načrtov. morajo najprej te izdelati, regulacijski načrt pa mora biti gotov v desetih letih. — Splošna navodila za sestavo uredbe o izvajanju regulacijskih načrtov omogočajo, da se te uredbe za vsako mesto in za vsako občino prilagodijo krajevnim interesom in razmeram v smislu predpisov gradbenega zakona. — Najvažnejša so seveda navodila za sestavo gradbenih pravilnikov za posamezna mesta, odnosno za banovine. Ti gradbeni pravilniki bodo vsebovali predvsem predpise o velikosti stavbišč, o obsegu zazidane ploskve in neizkoriščenih površin, o višmi stavb, o zahtevah glede razsvetljave, zračenja zgradb in dvorišč, nadalje predpise o gradbenem materijalu, ki se vporablja pri zgradbah, in razne hi-gijenske predpise glede velikosti stanovanjskih prostorov, glede zavarovanja proti vlagi, velikosti oken, gradnje stranišč, greznic, vodnjakov, hlevov, delavnic, skladišč, gospodarskih poslopij, itd. Splošni predpisi za sestavo gradbenih pravilnikov vsebujejo nadalje določbe glede arhitekture zgradb, omejitve glede zgodovinsko-umetni-ških zg'radb. določbe glede sigurnosti, glede delovanja odborov pri občinah, izdajanja gradbenih dovolienj in nadzorstva pri gradnji. Posebna navodila so izdana za sestavo gradbenih pravilnikov za vasi, za industrijske in rudarske naselbine za zdravilišča in klimatske kraje. == Izlava pomočnika finančnega ministra o trošarini. Kakor poročajo i i Osijeka ie pomočnik finančnega ministra g. Mihailo Nedelikovlč izjavi! deputaciil gostilniCar-lev iz Osijeka. da b<"»do v sporazumu z ministrom notranjih del in s trgovinskim mi-ni nistrom izdana finančnim in upravnim ob-Ustvom navodila tfede strogega naziranja prometa z vinom v cilju, da se onemogoči protizakonito prodajanje vina in žganja in krošnjarenje, ki je v nasprotju z zakonskimi predpisi. Producenti imajo pravico prevažati izven svoie občine le količine vina, ki presegajo 50 litrov in količine žganja, ki presegajo 25 litrov. Prevoz se sme izvršiti samo na določeno mesto in za določeno osebo, kj ji je blago prodano, pri čemer mora biti izključena vsaka prodaja vina aH žganja med prevozom po ulicah in hišah. Vsak producent, ki prevaža vino ali žganje, ie dolžan nositi s seboj polnovredne listine, da vozi blago lastnega proizvoda. Finančni organi in organi upravnih oblastev imajo nalogo nadzirati promet z vinom in žganjem. Vsak drug način prodaje vina in žganja je v nasprotju s trošarinskim zakonom, kakor tudi v nasprotju z obrt. zakonom, in vinskim zakonom in zakonom o življenskih potrebščinah. Gospod pomočnik ministra je pozval člane deputaoije, naj skrbijo za to, da se vsak primer kršenja zakona prijavi pristojnim pravnim oblastvom ali pa finančni kontroli. = Kliring 9 Češkoslovaško. Kakor smo že pretekli teden napovedali, se bo kliring^ s Češkoslovaško pričel izvajati 2'2. t. m. Narodna banka je že izdala obvestilo uvoznikom. da morejo od tega dne poravnati svoje obveznosti v Češkoslovaški le v kliringu preko pooblaščenih denarnih zavodov, ki bodo vplačila v dinarjih dostavljali Narodni banki. Izvozniki pa bodo dobili dinarske zneske za svoie terjatve v Češkoslovaški od Narodne banke po vrstnem redu vplačil pri češkoslovaški Narodni banki. Postopanje bo torej enako, kakor se že izvaja v kliringu z Avstrijo in Švico. — Naš trgovinski promet 1 vsemi tremi državami, s katerimi imamo sedaj kliring, obsega približno 40" a vsega našega izvoza in uvoza in se še precej izravnava, kajti lani smo v te tri države izvozili za 1609, uvozili pa smo iz teh držav za 1728 milijonov Din. = Pred potekom roka za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov. Dne 26. t m. bo potekel rok za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov iz prejšnjih let (pred L 1929.), na kar ponovno opozarjamo interesente. Prošnje je treba kolkovati s 25 Din. priloge pa z 2 Din. = Avstrijska Narodna banka nadalje prodala zlato. V dragi polovici junija je avstrijska Narodna barrika prodala za okrepitev izčrpanih deviznih rezerv, za okrog 15 milijonov šilingov zlata. Zlati zaklad se ie zaradi tega zmanjšal na 150 milijonov šilingov. Od lanske ieseni je banka prodala od svojega zlatega zaklada že za 64 milijonov šilingov zlata. _ Dunajska Merkurbaoka je reducirala glavnico. Na isti način kakor je pred tedni izvedel redukcijo glavnice Wiener Bank-vereln, je sedaj razčistila svojo bilanco tudi druga velika dunajska banka Merkur-banka. Ob&n.i »bor te banke je sklenil, da se za odpis Izgube od skoro 15 milijonov šilingov, ki se je pokazala pri novi previdni ocenitvi atatK, uporabijo rezerve v •višini 4.8 milijona šilingov in polovico delniške glavnice, ki se tako z&iža od 20 na 10 milijonov šilingov. Prav tako kakor Wiemer Bankverein je tudi Merkrurbanka sklenila, da z istočasno izdajo novih delnic zopet poviša reducirano glavnico od 10 na 16 milijonov šilingov, ln sicer z isda-o 600.000 dehidc z nominalno vrednostjo 10 šilingov in z ažijsklm pribitkom od 2 šilingov, tafko da bo ▼ bodoče ;mela banka 15 milijonov šLlčngov giavn.ice in 1 milijon šilingov novriih rezerv iz ažijskega pribitka. = VII. mednarodni velesejem t Solunu. VII. mednarodni solunski velesejem se bo vršil od 11. do 25. septembra t L Za velesejem so dovoljeni popusti na naših ln grških železnicah. Prijavnice, kakor tudi pogoje za udeležbo dobijo interesenti v pisarni Zbornice za TOI. Borze 20. junija. Na ljubljanski borzi so danes devize New-Tork, London in Amsterdam popustile, okrepila pa se je ponovno deviza Berlin. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nekoliko Pvrstejša. Zakliučena je bila le za kaso po 180. Od dolarskih papirjev se je trgovalo le 7fl'o Blairovo posoiilo po 38. Promet ie bil se v 6° o begluških obveznicah po 31.50 in 32. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2274.27 - 2285.63, Berlin 1335.07—1345.87, Bruselj 7S3.o0 do 787.44, Curih 1097.33—1102.85. London 203.92—205.52, Newyork ček 5607.38 do 5635.64. Pariz 221.30-222 42. Praga 221.30 Zagreb. Amsterdam 2274.27 - 2285.63. Berlin 1335.07 - 1345.87. Bruselj 783.50 do 787.44, London 203.92 - 205.52. Newy0rk kabel 5639.38 - 5667.64, Nevvvork ček 5607.38 - 5636.64, Pariz 221.30 — 222.42, Curih. Beograd 9, Pariz 20.17. London 18.60. Newyork 513. Bruselj 71.40, Milan 26 93 Madrid 42.30. Amsterdam 207.25. Berlin 121.80. Stockholm 95.25. Oslo 91.25. Ko-benbavn 101.50. Sofija 3.4-5. Praga 15.20, Varšava 57.40, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 178 _ 182, za junij 178 — 182. za julij 175 do 180, za december 180 bi., 4n « aerarne 22.50 den.. 6°/« begluške 31.50. 32 zaklj.. 7n« Blair 37.75 _ 38.25, 80/» Blair 41 den.: industrijske vrednote: Narodna banka 3S75 '1° 4000. Priv. agrarna banka 207 __ 208. Dunaj. Eskomptegesell. 109, Punav-Sava-Jadran 13.85, Staatsejsenbahnsesell. 17.5fi, Trboveljska 19.50, Alpina - Montan. 8.50, Sečerana 22.75. Blagovna tržišča ŽITO. "+" Chieags, 20. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 48.75, za september 51. za december 54: kornia: za julij 30.375. za september 31.875: oves: za julij 20.375, za december 22.625. 4- Winnipejr. 20. iunija. Začetni tečaji: Pšeniea: za julij 54.625. za oktober 56.625, za december 57.50. + Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 v. koruze. Nudi se pšenica (slov postaia. po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 180 - 182.50. okolica Sombor. 79 kg po 185 - 187.50- ootiska, 80 kg težka do 190 — 192.50; moka: baška >0t franko Luibljana. plačljivo » 30 dneh po 320 — 325. banatska po ?>30 do 335: koruza (slovenska postaja, plač. v 30 dneh): baška pri mievski voznini rv> 147 ^>0 do 150. do navadni voznini no 152.50 „ 155. + Nov«sadska blagovna borz* (20. t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes po$Iovala. Iz življenja in sveta Evropske državnike snemajo za zvočni film Zvočni film si je ukrčil pot tudi na mednarodno konferenco v Lausanni, kjer so se prošle dni zbrale francoska, angleška in nemška delegacija. Št. 1 prikazuje francoskega ministrskega predsednika Herriota v razgovoru z nemškim kancelarjem v. Pa-penom (2), št. 3 pa angleškega premierja Mac Donalda Muzej v človeškem telesu Stvari, ki so nam najbližje, se nam običajno ne zdijo vredne proučevanja in posebnega opazovanja. Tako je tudi s človeškim telesom. Zdravniški sotrudnik neke angleške revije našteva v svojem sestavku nekatere svojevrstne podrobnosti, ki se nam občanom vidijo brez pomena, a so v resnici ostanki razvoja človeškega telesa, ki ga je naš organizem napravil v milijonih let. Na koncu hrbtenice imamo kratko, špi-často kost, ki je v bistvu ostanek repa. Ta podaljšek hrbtenice je bil nekoč povsem normalen del telesa in se je šele polagoma izgubil. V zarr dku človeškega bitja se vidi ta podaljšek mnogo razločneie kakor v okostju odraslega človeka. V mnogih primerih je najti v človeškem plodu tudi nekakšne nastavke škrg, ki rabijo ribam za d.banje. Vsem tudi ni znano, da so naši predniki lahko migali z ušesi kakor to še danes vidimo pri psu in konju, ki strižeta z uhlji. Nekateri ljudje si z vajo lahko pridobe mretnost takšnega gibanja. Ker pa miga-nie z uhlji ne spada med naše dnevne potrebe. se vedno bolj izgublja, čeprav imamo ohranjene še mišice za to, dasi so v znatni meri okrnele. ker ne delujejo več. Tudi v naših mr žganih je najti svojevrsten ostanek preteklosti. To je tretje oko. Po vsej priliki je narava, delala takšne 150.000 let star človek v Afniki Prof. Reck. ki je bil prej dodeljen guvernerju nemške Vzhodne Afrike in se .ie po vojni posvetil raziskovalskemu poklicu, je odkril v 01dowayu ostanke okostja v.soko razvitega človeka z vsemi prilast-k, homini sapiensa. že pred vojno je Reck trdil, da izvira okostje njegove najdbe iz srednje diluvialne dobe (približno pred 3 50.000 leti). Ker pa. so se našli na evropskih in azijskih tleh ostanki človeka, ki ga cenijo komaj na 20.000 let starosti. so tudi raziskovalci in paleontologi Reckovo podmeno močno izpodbijali, šele novejša raziskovanja so mu prinesla popolno zadoščenje. V istih plasteh kakor ostanke človeškega okostja so našli tudi ostanke izumrlih živali, ki so takisto živele v srednji dilu-vialni dobi. Reckovo odkritje je potemtakem najdba najstarejšega človeka na zemlji. Ce je temu tako, padejo vse dosedanje hipoteze, da je tekla zibel človeštva v Aziji, ker se bo treba sprijazniti z mislijo, da je prišel človeški rod iz Afrike. To pa ima še drugo stran. V Afriki so namreč našli tudi najstarejše ostanke opic in neke priprave, ki se lahko smatrajo za najstarejše dokaze človeškega orodja. Se vedno poceni in dobro se gospodje oblačijo pri tvrdki DRAGO SCHVVAB v Lmbljani. — Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri. Moderne poroke Kdor se ženi sedaj, izbira varno pot. Poroke na prvi pogled in poroke zaradi ljubega miru in udobnih copat so vedno redkejše. Pri večini — kar c glejte si ženi tne ponudbe —• odločajo predvsem gospodarski nagibi. V zadnji dobi računa vsak bodoči ali vsaka bodoča zakonska »polovica« s preskrbo, stalno službo, visoko rento ali gotovo pokojnino. Možje čedne vnanjosti in kristalnih značajev brez pravega poklica si prav tako težko rajdejo bodoče družice v življenju kot dekleta neoporečne preteklosti in še tako očarljive vnanjosti brez dote. Kako zelo so se časi spremenili! Domače hčere, one nekdaj najbolj iskane in zavidane neveste, niso več moderne. »Gospodinja« današnjih dni je po moževi sodbi šele tedaj popolna, če opravi vsakdanje gospodinjske posle v par urah. V ostalem pa mora biti moževa tovarišica. dvševno živahna, ki se mora sprijazniti z vsako situacijo. Dveh »idealov« pa vsa gospodarska stiska nI mogla porušiti; dekle za poroko mora biti vitko in — plavolaso. Po naravi, ne umetno z vodikovim dvokisom! Seveda tudi ne tanko kot šiba — kot pred leti — temveč postavno in privlačno za najbolj kritično moško oko. V teh okoliščinah je kaj pa umljivo, da je na poročnem trgu mnogo več mošk:h kandidatov kot »idealnih« deklet, posebno še. če upoštevamo, da imaio moški na tihem še več drugih prednosti. Tako notirajo zelo visoko športni eksperimente z ljudmi, ko je hotela izpopolniti človeški vid. Zarodek za tretje oko se ne najde samo pri človeku, ampak tudi v mc žganih nekaterih živali. Dlaka, ki pokriva naše noge in roke ter nekatere dele telesa, je takisto ostanek iz dobe, ko je ščitil človeka kožuh pred mrazom. Pri mnogih novorojenčkih celo lahko opazujemo gosto puhasto dlako, ki pa kmalu izgine sama od sebe. Dejstvo, da novorojenec krčevito stiska roke, če mu damo vanje motvoz ali vrv, si razlagajo privrženci razvojne teorije s tem, da so naši predniki plezali po drevesih, kamor so jih silile življenjske razmere. Na obeh straneh spodnje in zgornle čeljusti imamo zobe, ki so nekoliko daljši in ostrejši od ostalih. Ti zobje so našim prednikom rabili za razkosavanje sirovega mesa. Tudi slepič je organ, ki ga mnogi smatrajo za odvišnega in si ga iz tega vzroka dajo izreza ti. Pri živalih pa je drugače. Slepo črevo ie pri njih mnogo daljše kakor pri človeku ter ima nalogo izvleči iz vlaken rastlinske hrane kolikor mogoče dosti hranljivih snovi. Reči, ki se nam torej v mnogih pogledih vidijo nepotrebne, imajo vendarle svoj vzrok in pravico do obstoja. Narava je dala človeku gotovo vsak ud za nekaj, človek pa se je pomehkužil in mnoge tako preoblikoval, da so mu dandanašnji odveč. Priprave za novi vzlet v stratosfero V začetku julija bo prof. Picoard ponovno startal k poletu v stratosfero, topot iz Curiha. Namestu lanskega asistenta mg. Kipferia. ga bo topot spremljal belgijski fizik Cosvns. Gondola za letošnji polet se precej razlikuje od lanske gondole. I:: boljše na je po vseh izkustvih, ki si jih je bil pridobil Piccard pri lanskem podvigu. Vrvica, ki se ie bila lani utrgala, je letos napeljana skozi posebno napravo iz živega srebra. Vse odprtine na gondoli se dado hermetično zapreti. S tem je presk-bljeno tudi za vse eventualnosti, če bi mora'a pristati gondola na vodi. Piccard in Cosvns bosts popolnoma zaščitena pred pretečimi nevarnostmi in ne bosta utoni'a. Piccard bo obremenil gondolo s svinfe-n-m prahom, ki se bo sproti odkladal kolikor bo treba. Letošnja gondola 'me osem oken dani ie imela samo dve) ter meri v premeru 2.20 m tehta pa 275 kg. Plašč za gondolo je največii. kar so jih kdaj izgo-tovili na svetu. Njegova nrostornina znaša 14.000 bubičn;h metrov. Gondola, plašč in tovor balona bodo znašali pri startu 1760 kg. Čitaite tedensko revijo >Y/. žnn nmi ir a Državni poglavar sprejema kmetice RT" t—< >• ' SSSSSJ^ . ... Dragocena pošiljatev diamantov izginila Holandski trgovec z dragotinami Saphir si je dal poslati iz Amsterdama v Budimpešto pošiljatev diamantov v vrednosti 100.000 madžarskih pengo Pošiljatev pa ni prispela na naslovnika. Izginila je medpo-toma. Policija je uvedla preiskavo, a še ni ma sledu, kdo in kje je izvršil tatvino. Predsednik Albert Lebrun je pred dnevi sprejel zastopnice kmečkega stanu iz vseh predelov Francije. Lebrun je, kakor znano, sam kmečki sin Požar uničil pol vasi V Mecklenburgu je nenadoma izbruhnil ogenj in uničil polovico vasi Lublov. Zgorelo je 26 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji uspehi, dasi so .športni tipi že brez posebne slave mnogo na boljšem. V razvoju modernega zakona je dalje zanimivo, da se starostna razlika vedno veča — v škodo ženske. Medtem ko je prej iskal 30-letni mož dekle 25 do 28 let, misli danes na 17 do 20 let staro. Starejši gospodje s petimi ali šestimi križi sanjajo o ženski, ki ne sme biti starejša kot 40 let. Odtod izvira, da se skupina starejših samskih žensk brez večjega premoženja skoraj brez upov poteguje za možitev. Nekaj boljše je za vdove iste starosti, ker imajo razen dobre dote tudi gotove skušnje v življenju in zakonu, ki so nekaterim moškim zelo po godu. Manj priljubljene so ločene žene in tudi ločeni možje, ker so vsi nekako pretirano previdni pred njimi, čeprav imajo nekaj denarja ali celo premoženja. Sicer pa se je število ločitev v zakonu po večini pomnožilo iz gospodarskih razlogov: zakonci so se pač morali raziti, ker ni bilo denarja. Danes je prišlo že tako daleč, da ima dobra poslovna ženska za poroko večje šanse od one. ki so jo doma pripravljali samo za gospodinjstvo, žene, ki so posebno nadarjene za poslovno delo, so lahko tudi ločene. Mnogo važnosti posvečajo dalje poročni kandidati — seveda spet iz gospodarskih razlogov — tudi temu. da ie njihova druga polovica edini otrok, že iz ženitvenih ponudb se da razbrati, da kandidati ne kažejo posebnega veselia za bogato razpredene sorodn;ške zveze, često odloča o tem bojazen, da bi morali — če bi kdorkoli izmed raznih daljnih sorodni- kov izgubil eksistenco — v njegov prid znižati lastne izdatke, človek, ki se ženi — s posebnimi gospodarskimi interesi — bo gotovo podrobno proučil vse te more-bitnosti. V "tej zvezi je poglavje zase ženska s poklicem, ki ji je seveda prav posebno na tem, da najde moža s takimi dohodki, da se ji zaradi poroke ne bo treba odreči ugodnostim, katerih je bila vajena kot samska. Uradnice, ki si večinoma izberejo može med tovariši v pisarni, smatrajo, da so opravile slabo, če niso dobile moža, ki bi imel vsaj še enkrat tako visoko plačo. Zato prevladuje med njimi želja po tako zvanem »pre-skrbninskem« zakonu, v katerem je možev položaj — čeprav gospodarsko šibkejši — osiguran za vse življenje. Stanovanjsko vprašanje v zadnjem času za poroke ni več tako odločilnega pomena krt je bilo v prvih povojnih letih. V srednjih slojin so se mladi ljudje večinoma že sprijaznili s tem, da jim — če so poročeni — ni treba lastnega doma. Kdor ima denar, si pa lahko pomaga! Najbolj kočljiva točka vsakega — in kajpa še tako modernega — zakona pa je vprašanje zakonske zvestobe. Splošne sodbe o tem poglavju skupnega življenja med možem in ženo ni mogoče izreči: ljudje, ki se poklicno bavijo z ženitovanjskim posredovanjem, zatrjulejo, da so postali možje mnogo bolj strpljivi Menda imajo preveč drug"ih skrbi ali dela. tako da se v ljubosumnosti ne udejstvujeio preveč aktivno. Ljubosumnost je — z redkimi izjemami — žensko orožje! Brezposelnost ga je napotila k astronomiji V občini Schonow pri Berlinu si je zgradil tehnik Jakob lasten observatorij (slika zgoraj levo). Na desni vidimo izrez in notranjščine s teleskopom, spodaj pa ploščo za opazovanje neba z računi Briandova zapuščina Po smrti francoskega vnanjega ministra Aristida Brian-da so nasprotn ki njegove politične smeri raztrosili vesti, ki so imele namen onečastiti spomin velikega pokojnika. Govorilo se je, da je Briand zapustil ogromno premoženje, katerega 6i je bil baje nakupičil kot vnanji minister za 6-vojega ministrovanja. Zdaj demontira vse te vesti izvršitelj Briandove oporoke, advokat Grosrichard, ki brani Brianda pred napadi nacionalističnih krogov. V podkrepitev svojih trditev citira Grosrichard besedilo oporoke pokojnega ministra, ki pravi, da zapušča svoje posestvo Cooherel svoji sestri, vse ostalo pa svojemu nečaku. Po objavi teh dejstev nadaljuje Grosrichard: L 1908. je napravil Briand izlet v Cocherel. Pokrajina se rrru je tako prikupila, da je kmalu potem najel majhno hišico. Ob začetku svetovne vojne si je v Cocherelu kupil domek za 8000 frankov. L. 1920. je bilo v Cocherelu naprodaj največje posestvo v okraju. Bilo j« to imenje La CaiMeterie, ki je bilo kupcem naprodaj za 284.000 frankov. Briand pa ni imel dovolj denarja, da bi plačal vse naenkrat. Zato je plačal prvi obrok v znesku 189.000 frankov. Šele ko je pozneje postal vnanji minister in stalni zastopnik Francije pri Društvu narodov, je spravil toliko skupaj, da je poravnal ostanek dolga. K temu se je pridružile še Nobeloma mirovna nagrada. To je bila zanj prava sreča, kajti zdaj je imei milijon in je kuprl tsl 110.000 frankov mlin v La Ramiensu. V gotovini je zapustil Briand ob svoji smrti 132.000 frankov pri neki pariški banki, poleg tega pa jahto in zelo skromno pohištvo iz svojega pariškega stanovanja. Spomenik Debussyju v Parlzn V petek 17. junija so odkrili spomenik slavnemu francoskemu skladatelju Claudiju Debussvju. Odkritje je bilo zelo svečano. Prisostvoval mu je predsednik republike Lebrun. celokupen dipiomatski zbor in najvišji francoski dostojanstveniki. Na dan odkritja zvečer je bil velik javen koncert, na katerem so dirigirali Debussvjeve skladbe največji dirigenti sedanjosti, med njimi Arturo Toscanini, Felix Weingartner m Pieme. Jubilej šampanjca 26. t. m. bo 250 let, odkar je benediktinec don Perignon iznašel kipeče vino, ki je prineslo francoski Champagni svetoven sloves in gospodarsko blagostanje. Zato bodo letos čez teden dni slavili ta dogodek in vsak tujec, ki se bo letos med 26. in 29. junijem mudil v Reimsu. se bo lahko napil šampanjca zastonj, kolikor bo hotel. Don Perignon se je rodil v St. Manehoul-du, ki je kakor Reims središče šampanjske vinske industrije in njenega izvoza. Denar, ki ga vsakdo zavrača Babjeverna Amerika se odlikuje tudi po tem, da veruje v vražo, da prinaša bankovec za dva dolarja imejitelju nesrečo. Zato se skuša vsakdo, ki mu pride ta denar v roke, iznebiti bankovca. Državne oblasti imajo v blagajnah vedno toliko dvodolar-skih bankovcev, da jih spravljajo v promet samo na ta način, da plačujejo z njimi svoje uradnike. Na ta način v obtok spravljeni denar pa se po najkrajši poti vrne zopet v bančne blagajne, večinoma z obtrganim robom, kajti samo na ta način se ljudje rešijo »prokletstva« dvodolarske-ga bankovca. Električna železnica na pisemski znamki ^ -v fi A. • ■» ,. «>. A*. A . -v ■ * Ljudovladica San Marino v Srednji Italiji je uvedla pri nedavni otvoritvi prvega tramvaja v republiki nove pisemske znamke, kakršne kaže zgornja slika Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Umetno razganjanje megle Prof. dr, Wiegand iz Hamburga Je izumil postopek za umetno razganjanje megle. Za ladjeplovbo in za zračne polete je njegov izum najdalekosežnejšega pomena, Psihiatrična sodba o Matuški Kakor i>™ poročali že konec minulega tedna med brzojavnimi vestmi, je bil Silvester Ma+uška od dunajskih porotnikov obsoj-en na 6 let robije, poostrene s r>osti in trdimi ležišči. Ko bo mož odsedel svojo kazen v Avstriji, ga bodo oblasti izročile Madžarski, kjer se bo moral zagovarjati zaradi atentata, pri Bia Torbagvju, kier je njegov napad zahteval 22 človeških žrtev. Zanimivo je vedeti, kakšno sodbo sta podala o Matuški psihiatra dr. B schoff ;n dr. Hoevel. Bischoff smatra Matuško za telesno in duševno dobro razvitega moža ki ka že posebno jako odpornost. Njegov značaj ga sili k temu, da se čimbolj uveljavlja. Velik naklon kaže tudi k senzacijam. Vendar psihiater meni, da to ni p*=eudolog;a phantastica, temveč samo močna domišljija, kajti produkti Matuškove fantazije so realnega značaja. O znakih kakšne paralize pri Matuški ni govora, tudi na trpi na shizofreniji, niti na kakšni manijačni bolezni. Pač pa je razvidno, da ima hipomanično konstitucijo, kar povzroča, da je sangviničnega značaja. Odločno se lahko taji, da hi bil Mstu-ška trpel na halucinacijah. Vse, kar r.-nada navidez v ta krog, je samo dobra simulacija, nič več. Matuška ne trpi ne nobeni možganski bolezni, ima zelo živahno fantazijo, v njegovem nravstvenem občutju pa je neka vrzel. V splošnem se lahko reče, da ima etične defekte, kar sc kaže med drugim tudi v njegovi veliki zgovornosti in v njegovem naklonu k laži in hinavšči-ni. Tudi dr. Hoevel p-navi. da je Matuški samo simulant z normalnim zločinskim obeležjem. Kar prednaša pred svetixn kot samoveličje, je izmiljena poza, s katero bi rad ljudem imponlral. In da bi to strgn še bolj poudaril, je v nastopih zelo predrzen, kar mu daje videz in čar izrednega t;pa. Vsak dan ena Zdravnik je svetoval artistovemu sinu gorski zrak. Mlchel Zčvaco; 72 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Starka mu je s tem mirnejšo vestjo obljubila pokorščino, ker je Videla, da je bil Jehan Hrabri tako in tako odnese! skrinjico iz hiše. »Prav tako boste tndi pogubljeni,« je s poudarkom dodal menih, »če le enkrat samkrat izrečete ime katerega izmed teh peklenščkov in hudičevk.« In z glasom, od katerega je oblila starko kurja polt, je pripomnil: »Ali ne veste, nesrečnica, da bi se vam utegnili prikazati, če bi Izgovarjali njihova imena? Kako se hočete braniti, če vas zgrabijo in odvlečejo s seboj? Že zaradi vašega zveličanja :e najbolje, da pozabite vso to istorijo, ki od kraja do konca diši po grmadi.« »Prisežem vam, duhovni oče, da jo pozabim!« je odkritosrčno zatrdila Colline Colle. Menih je napravil križ nad njo in zamrmral odvezne besede. Nato se je hitro poslovil, rekoč, da mora neutegoma sežgati peklensko pogodbo. Dolgo je trajalo, preden se je Colline Colle opametovala po fcoli strahovitem pretresljaju. Okrepčana po zavesti dobljene odveze, je izbrisala iz svojih možganov vso to istorijo z zakladom, ki je tako malo manjkalo, da ji ni bil nakopal večnega pogubljenja. Ker je bila pa računajoča ženska, je obenem s tem samozataje-njem že zasnovala drugi načrt, ki ji je utegnil obroditi čeden dobiček, ne da bi spravil njeno dušo v nevarnost. Jela je premišljevati, kako bi s Carcagnevo pomočjo (Carcagna je imenovala »dobrega mladega človeka) našla Concinija (»zakrinkanega gospoda ). Nadejala se je, da bi potem lahko izmolzla Varennu okroglo vsotico, s tem, da bi mu izdala ime Bertillinega ugrabilca :n mu omogočila, da uredi z njim svoj račun. Ker je pa odločal o uspehu tega načrta samo Carcagne, ki niti ni vedela njegovega imena, se je zavedala, da ga nemore srečno izvesti, ako ne najde najprej »dobrega mladega moža«. Takisto jasno ji je bilo, da ga naibrže ne bo našla, če je sam ne pride obiskat, kakor ga je bila povabila. Konec njenega premišljeavnja je bil tak, da je stopila pred Ma" rijin kip, ki je stal na kaminu, sklenila roke in goreče pomolila: »O, sveta, dobra Devica, daj, da me pride ta dobri mladi mož obiskat in da z njegovo pomočjo najdem gospoda, ki je ugrabil mojo stanovalko! Premodra si in prepravična, Devica naša, da ne bi razumela, kolikanj se mi spodobi ta majhna odškodnina za zaklad, ki sem ga izgubila!« 22. Kakor hitro se je oddaljil od hiše gospe Colline Colle, je bila prva skrb Perfekta Goularda ta, da je prebral papir, ki ga je bil iztrgal lahkovernici. Pisanje je bilo sestavljeno v latinskem jeziku. Le- ta mu ni delal preglavic. Bralec ve, da je bila njegova nevednost samo hinavska. Ko ga je prebral, jo je mahnil naravnost v kapucinski samostan in stopil nekaj trenutkov nato v prav tisto sobo, kjer smo ga videli že dopoldne. Claude Acquaviva je bil ševedno tam. Razgovarjal se je z očetom Jožefom, ki je bil videti njegov najljubši učenec. Ko je zagledal tajnega op ravnika, je kapucin skrivaj z očmi povprašal Acquavivo. Ta mu je mignil, naj ostane. »Na, sin moj,« je rekel starec s tisto mehkoiK), ki ga je malokdaj zapustila, »ali ste že opravili nalogo, ki sem vam jo davi dal?« »Da, prevzvišeni. In dobre novice, ki jih prinašam, so nenavadno važne. Drugače ne bi bil tako nepreviden, da se danes ž^ drugič kažem v tem samostanu in zbujam radovednost častitih očetov ka-puctnov.« Acquaviva je pokimal, rekoč: »Govorite, sin.« Perfekt Goulard je vestno ponovil vse, kar ie bil zvedel o Bertilli Saugiški. Niti ene podrobnosti ni izpustil. Ko je končal, se je Acquaviva zamislil. »Tak tako,« je rekel nazadnje, »to dekle je kraljeva hči!« Obotavljal se je še trenutek m nato kratko odi^ezal: »Sicer je pa vse eno. Na poti nam je in treba je, da takoj izgine.« »Našli jo bomo, «je pripomnil Goulard. »Prepričan sem, da je bila ona tista, ki jo je davi Jehan Hrabri spremil k vojvodi An-dillvjskemu. In če dovolite, prevzvišeni: neizogibnost, da to dekle izgine — vsaj za nekaj časa — se vam bo zdela tem odločnejša, ko bo moje poročilo pri kraju.« »O,« je rekel Acquaviva in bled nasmeh mu je zgamfl ustnice, »mislil sem si, da to še niso vse novice, ki jih prinašate.« »Bogme ne, prevzvišeni,« je prostodušno rekel Perfekt Goulard. »Prinašam vam namreč tudi tole.« S temi besedami mu je pomolil papir, ki ga je b\3 izvabil Collini Colle. Acquaviva je vzel papir in ga pazljivo prebral. Odsev skritega razburjenja se je zabliskal v njegovih blagih očeh. Mirno se je obrnil k očetu Jožefu, nemi priči tega .prizora, in mu podal papir, rekoč: Regulacijska dela potoka Rogoznice končana Potok Rogoznica. ki izvira v šentlenar-5kem okraju, teče skozi ptujski sodni okraj v dolžini kakih 15 km in se izliva pri Bu-dini pri Ptuju v Dravo, je že od nekdaj delal preglavice lastnikom parcel v kata-Btralnfh občinah Ptuju, Rogoznici, Brstju rn Spuhlji. Da se preprečijo nadaljnje poplave in ogromna škoda, so se lastniki ogroženih parcel obrnili do svojih občin za pomoč in so si občine Rogoznica, Brstje in Rud in a ustanovile medobčinski odbor z nalogo, da z lastnimi denarnimi sredstvi in s primerno subvencijo banske uprave primerno regulira nevarni hudournik. Regulacijska dela potoka Rogoznice so se pričela že lani. V dolžini kakih 5 km na kraju, kjer so bile parcele najbolj izpostavljene poplavam, se je izvršila regulacija potoka tako. da se je struga poglobila za J m; napravili so se novi močni nasipi po 1 m visoki, tako da se je sedaj strugino nabrežje z novimi nasipi razširilo za 4 m ter so se parcele popolnoma zavarovale proti vsakim poplavam. Vsa regulacijska dela je vodil gradbeni Odsek banske uprave v Ljubljani in so dela dokončana. Pred kratkim se je vršil v to svrho lokalni ogled po zastopnikih gradbenega odseka banske uprave v Ljubljani, sreskega načelstva v Ptuju, zastopnikov zainteresiranih občin in prizadetih lastnikov ogroženih parcel. Komisija je ugotovila, da je regulacija potoka prinesla vsem prizadetim občinam veliko korist in Fe tudi sicer o regulacijskih delih zelo pohvalno izrazila. Lastniki ogroženih parcel so sedij brez nevarnosti, ker se voda, ki nastane ob deževju, odteka v poglobljeno strugo. Ob priliki komisrije pa se je tudi ugotovilo, da bi bilo koristno ustanoviti zadrugo za vzdrževanje reguliranega potoka, zlasti nasipov, in se je večina interesentov tže izrekla za to in tudi pristopila k zadrugi. Malenkostna dela, ki se morajo še izvršiti pri reguliranem potoku, predvsem zgradba mostička, ki bo vezal občini Brstje in Spuhljo, bodo v najkrajšem času dokončana, ker je banska uprava že tudi nakazala v to svrho nadaljnjo podporo. Iz Novega mesta n— Na realni gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti 25. t. m. in lahko polagajo izpite tudi učenci, ki so biLi v začetku II. polletja odpuščeni iz šole. Iz Ljutomera lj— Gasilska vaja. V nedeljo 19. t. m. je bilo na našem G.avnem trgu prav živahno. Ljutomerska gasilska župa je pozvala svoja društva na župno vajo. Odzvala so se vsa, in sicer s 5 mocorkami (Ljutomer z dvema, Babinci, Radccnerje in krapje) in s 4 ročnimi brizgalnami (Cven, Mota, Nor-Išinci in Stroeja vas). Po suhih vaj a ti posameznih društev, ki so dobro uspela ter pokazale lepo izvežhanost vseh, se je vršila skupna mokra vaja vseh edinic. Za goreči objekt je bil določen hotel Herndl. Prva je dala vodo ročna brizgaina iz Stročje vasi, v kratkih presledkih so funkcijonirale druge, medtem ko sta ljutomerski motorki morali po vodo v velik rezervoar na Starem trgu. Vaja je prav do-bro uspela. Medtem je igrrffa na Glavnem trgu mestni?, godba v svojih novih ličnih uniformah, deklice pa so prodajale cvetlice v prid Rdečemu križu. lj— Občinska Seja. Občinska uprava 6e 5e 14. t. m. bavila s celo vrsto zadev, od katerih cmen:mo deložacijo nekega viničarja, ki ga je občina začasno vzela pod 6treho. dalje odobritev prodajnih pogodb za poslopja bivše elektrarne in stanovanjsko hišo, ureditev nekih mejnih sporov in razširjenje občinske ceste ra Kamenščaku. Prošnja Olepševalnega društva, naj mu ob- GLEDALIŠČE OPERA Začetek oh 20. Torek, 21.: Mala Floramre. A. Sreda. 2.: Turandot. D. Četrtek. 23.: Zaprto. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: Turandot. B. Nedelja. 26. ob 16.: Mascotta. V Tivolskem parku. Ljubljanska opera. Zadnja letošnja uprizoritev operete >Ma'a FlorameT« bo danes. Zasedba ista kakor pri vseh dosedanjih uprizoritvah. — Jutri poje prvič na našem odru naslovno ulogo v Puccinijevi operi »Turandot« gdč. Maidieeva. _ V nedeljo 26. t. m. ob 16. uprizori naša opera v Tivolskem park francosko opereto »La Mascotte«, ki je bila v lanski in letošnji sezoni^z največjim zanimaniem odigrana na našem odru Režiser g. Bratko Kreft, ki je lansko leto že na odru izvrstno rešil režiserski problem tega dela. ;ma polno novih domislekov, ki jih bo uvel ia vil sedaj pri uprizoritvi te operete na prostem. Zato bo predstava zelo in-teresEntna. Vstopnice bodo v predprodaji od žetrtka dalje pri dnevni blagajni t operi. čina črta najemnino za travnik pri kopališču, je bila odklonjena: prav tako ponudba za odkup zemljišča, kjer je zdaj igrališče za tenis. V občinsko zvezo so bili sprejeti Bohinec Alojz, Potočnik Ludvik in Maric Martin. Odbor za prehrano sestavljajo zdaj gg. Bratuša Roman, Mihi Ciril in dr. Porekar. Občinska uprava je nato pooblastila županstvo za sklepanje predpisanih najemninskih pogodb. Naposled se je na seji sklenilo, vrniti župniku občinsko trošarino od deputatnega vina. £9 izvleeefs Iz programov Torek, 21. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 19: Salonski kvintet. _ 19.30: Nemščina. _ 20: Slovenske narodne noše. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Sreda, 22. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Čitanje iz Oc?trov-ske komedije »Volki i ovcy«. — 19.30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Samospevi ge. Zorke Levičnikove. — 21.15: Samospevi g. L. Hribarja. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17.30: Pesmi. — 20.10: Koncert se. Petrovičeve. _ 2l: Veseloigra. — 2i.55; Radto-orkester. _ ZAGREB' 12.30: Plošče.-— ,30: Koncert. — 21.15: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.30: Pevski kvartet. — 20.15 Preno6 iz Brna. — 21: Orkester. — BRNO 20.15: Godba na pihala. — 21: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba — 21.10: Klavirski koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Goda.lni kvartet. — 17: Orkestralne skladbe na ploščah. — 19.45: Plesni večer. _ 22: Plesna glasba. — BERLIN 20: Veseloigra. — 21.40: Otroški kresni večer. — Plesna glasba. — MCULACKER 20: Mešan program. — 22: Orkester mandolin. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.45: Violinski in pevski koncert. — 20: Dramski večer. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen kon cert. — 20.45: Operni večer. je bila, Je in bo najboljša Dokazano nenad-kriljiva. 249/III družba z o. z. Dunajska cesta 47 Soboslikarska in pleskarska dela izvršujem solidno po najmodernejših vzorcih. Cene konkurenčne. — Večletna garancija. 7551 lažje stavljasife v pogon naglejše posfješenje več moei vešja brzlita Glavna zaloga in skladišče za Jugoslavijo ROBERT V, EINBERGER D. D., Zagreb Gajeva 10 139 svecice Na prostovoljni draži se PROD A STA posestvi Zavodnfka Feliksa iz Zagradca (Grintovec) št 2 in v Žužemberku št. 3. I. V Zagradcu: hiša z mlinom na 6 kamnov, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi. II. V Žužemberku: stanovanjska hiša z vrtom, njivami, travniki in gozdi. Prodajalo se bo kupaj ali pa po posameznih parcelah. Interesentje naj si pred dražbo ogledajo posamezne parcele. Ponudbe se bodo sprejemale v nedeljo dne 3. julija 1932 ob 9. dopoldne v mlinu hišna št 2 v Za-gradcu - Grintovcu in 7620 ob 3. popoldne v Žužemberku hiš. št. 3. Inserirajts v „Jutru" GocTba prostovoljnega gasDnega društva v šltofji Loki naznanja, da je njen soustanovitelj in načelnik, gospod 'j**. - ». Franc Ravnihar posestnik in soda vi čar danes 20. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Ohranimo ga v častnem spominu. škofja Loka, 20. junija 1932. ODBOR Globoko žalujoči naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da je naš dobri oče, soprog, stari oče, tast, brat, stric in svak, gospod rane tfta&nihuf posestnik in sodavičar danes po daljši in mučni bolezni, v 58. letu svoje starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bla.gopokojnika se bo vršil v sredo ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v škof j i Loki. ftkofja Loka, dne 20. junija 1932. ŽALUJOČI OSTALI Potrti globoke žalosti naznanjamo vest, da je naša srčno ljubljena mama, gospa dntomja IDideeniti soproga posestnika, trgovca in gostilničarja po kratkem trpljenju nenadoma preminula. Pogreb naše nepozabne mamice se bo vršil danes 21. t. m. ob 18. tiri iz hiše žalosti na tukajšnje mestno pokopališče. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. 7626 Rečica — Laško, dne 21. junija 1932. Matija, soprog — Rudi, Francelj, Matija in Fanika, otroci U-' t. -■• raznega novega pohištva vsled preselitve po zelo ugodni ceni. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 900.— 7624 županstvo občine Sodražica javlja, da je preminul v visoki starosti 84 let bivši dolgoletni župan in gerent, gospod utif posestnik in gostilničar Na/J vse zaslužnemu javnemu delavcu in svetovalcu naše občine bodi ohranjen časten spomin! V Sodražici, dne 19. Junija 1932. 7622 ««> -s. • rvr*: * ■ ..' ' * • . ^ Županstvo, '.'v' \ Naznanjamo žalostno vest, da je naša predobra mati, sestra, babica, teta in tašča, gospa Terezija Sirca n Širi previdena s tolažili svete vere, danes boguvdano umrla Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 21. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 6, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 22. junija t. 1. ob 7. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. 7627 Ljubljana — Zemun — žužemberk, dne 20. junija 1932. Žalujoče rodbine: SIRCA, BEVK in ŠPRAJC. Lep naj bo Vaš dom! Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah tvrdka IVAN KOŠaK, LJUBLJANA Rimska cesta štev 23 249 L .)» ' T- '» .j"-"' ; V. . Zahvala Iz vsega srca se globoko zahvaljujemo vsem, ki so nam k tragičnemu udarcu usode izkazali svoje odkrito sočutje, kakor tudi onim, ki so našega dragega pokojnika zase ali kot zastopniki korporacij in društev spremljali na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali svojo zadnjo čast. Celje, dne 20. jvnija 1932. V neizmerni žalosti žalujoča rodbina Wo!f. INSERIRAJTE V „JUTRU" ZAHVALA Vsem onim, ki so se me spomnili ob težkih dneh, ko me je zapustil moj nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Ciril Ahlin trgovec se tem potom najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Cibru za njegov požrtvovalen trud v-času bolezni, članom pevskega društva »Narodne čitalnice< v šižki za ganljive žalostinke, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev. Končno zahvala vsem, prav vsem, ki so ga spremili v tako častnem številu k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 20. junija 1932. Žalujoča soproga ANGELA AHLIN in OTROCI 7623 Cene nudim oglasom ženitve trn dopisovanja: vsaka beseda Din 2__ter enkratna pristojbina ta iifro ali sa dajanje naslova Din i—v Oglasi trgovskega tn reklamnega znata ja; vsaka beseda Dm i.—% Po D*n I.— za besedo ee zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pe kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem«, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Strop*. »V red note*, »Informacije*, »Čivali*, »Obrt* ln »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* bt »Zaslužek*, če te x oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tšče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali tlužbe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 2.— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—> NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—* tri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati prt predafi naročila, oziroma fih fe vposlati r pisma vbenem t naročilom. J Kito i66«r mest« potnika, plača ta mko b««edo 50 par; ta dajanj« naslova aii za Šifro 3 Din. — Kdw sprejema potnike, plača besedo po 1 Dinj z« dajanj« naslova »h ta iifro pa S Din. (5) Potnike {Sčemo za v=o državo, ki posečajo trgovine i barvami in kolonijalnim bia-prom, za prodajo potrebnega predmeta. Vi«oka provizija. V poštev pridejo damo gospodje, bi so že potovali. Predstaviti se je pri Calin, Zagreb, Ilira 15. 22165-5 Kdor f S č e zaslužka, piača »a rmko besedo 50 par; ta naslov ali iifro 3 Din. — K doc nudi zaslnžek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za »iiro pa 5 Din. (3) Zastopstva ■ t Ljubljano in okolico, event. zalogo, ker imam )«p trg. lokal in skladišča, p-evzamem po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut.ra« pod »Vpeljan, in teligenten, resen trgovec«. 21624-3 Službo dobi Vsaka tH»-eda 50 par; za dajanje naslova aH ta iifro p« 3 Din. (11 Dekle arednjih tet., snažno, ki zna kuhati ln šivati ter je npret.no v pospravljanju — »prejm^m takoj ali pozneje. Drogerija Hermes, Miklošičeva cesta št. 30. 21675-1 Praktikanta z&črtnlka, ki ima sred- iv 2 šole. sprejmem kot pisarniško moč. Prednost Imajo iz Kranja. Prošnje na ogl. oddelek »Jutra« pod »Marljiv 2'20v!. 22040-1 Natakarico irlado, čvrsto, sprejme kavarna »Slavin«, Zagreb. — Ponudbe s fotografijo. 21963-1 Učenko s znaniem nemškiga jezika, od" 14—16 let staro, pištano in marljivo, iščem 7i boljšo cvetličarno. — Franjo Rvtir. Salon cveč*. Sn-raevo, Aleksandrov^ 52. 21871-1 Vajenca ■ primerno preaizobrazbo ia trgovino z mešanim b'a?om sprejme E'.za Len-Sčak, Poljanska cesita 73. 21733-1 Poslovodjo rmoi neija kavcije. sprejmem takoj za večjo trgovino i mešanim blagom, p-anovanje na razpolago. Ponudbe n« o?l. oddelek »Jutra« pod »Vesten po-* >vod;a '333«. 21726-1 Dobrega fotograf, pomočnika «T>re;mem. Pismene po-Tlildbe pod šifro »Res dobra moč« na oglas. odd. »Jutra«. 22177-1 Manikerico prvovrstno, z večletno pomočniško prakso išče salon J. Holv, damski frizer, Rog. Slatina. Nastop takoj aii s 1. julijem. 22157-1 Mesar, pomočnika mrejmem. Musar .Tosip. pv. Petra c. 61. 2223CM Učenko p^teno. marljivo. čedne »unanjosti sprejmem v trgovino stekla in porcelana. Vsa oskrba razen oble. ke v hiši. Ferd. Hiebš. fteklo. porcelan, Kranj. 23162-1 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko Lrcrovino. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 22182-1 Brivsk. pomočnika dobrega delavca v moški in ženski stroki, bi zna dobro ondulirati, iščem. Vsa oskrba v hiši. plača po dogovoru, nastop takoj. Karol Doleža.1, brivec. Jezica 87. 22190-1 Vajenca za soboslikarsko obrt, pridnega in poštenega, išče slikar Joško Ma-jhe-nič, Vožarski pot 1. 22198-1 Osriaai crg. značaja p« 1 Din beseda; za da janje naslona ali ta šifro 5 Din. — Ogla« socialnega značaja vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova ali ta iifoo pa 3 Dia. (6) Sandale 119 Din lamske, proti go-tovini. — »Tempo«, Gledališka ni. 4 ;nasprotd opere). 114 Kuhinjsko kredenco mizo in stole, vse malo rabijeno, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22063-6 Pozor gospodinje! Večjo množino kruhovih drobtin prodam od 4—5 Din kg. Aibin Pčakar, pekarna, Kolezijska 4. Trnovo. 22204-6 200 raznih steklenic prodam. Kavarna Ktapš, Tabor. 22220-6 Predsobna stena tridelna, i omaro, zelo poceni naprodaj. Vprašati v trgovini »Peteline«, Sv. Petra nasip, za v-odo. 22226-6 Vsaia bee^da 50 par; za da jen je nasJova »K za iifro r« 3 Dn. (2) Maserka prvovrstna. z večletno prakso, Išče paMjente zi ženske ali moške. — Pismene ponudbe na og'.. odd. »Jutra« pod šifro »Maserka«. 23151-2 Šiviljska pomočnica išče službo pri boljši šivilji. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro »Za stanovanje in hrano« na ogl. odd. »Jutra«. 22169-2 Služkinja Poštena in zanesljiva, ki razume kuhati meščansko hrano in opravljati vsa hišna dela, išče službe za takoj. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Pošteno dekle 100«. 22159-2 1000 Din dam tistemu, ki preskrbi dobro mesto 27-letnemu mesarskemu pomočniku kjerkoli. Zmožen vsega dela. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 22160-2 Pridno dekle pošteno, vajeno gostilne, trgovine in gospodinjstva, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prikupljive zunanjosti«. 22180-2 Stalno nameščenje iščem kot sluga, skladiščnik, inka-sant ali kaj podobnega, v potrebi položim garancijo. Oziram se samo na resne ponudbe. Cenjene dopise na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Garancija 7.000.—«. Več gospodinjskih pomočnic različnih sposobnosti, katere priporoča gospodinjam posredovalnica v Še-lenburgovi ul. 7/1, išče službe. 22197-2 Edgar Rice BurroughSj Tarzan, kralj džunelf 268 Pri drugi priliki je šlo za stavo, aH se upa sam ubiti leva. Gol se je odpravil v džunglo, oborožen samo s svojim nožem in vrvjo. Izkušnje njegovih divjaških let so mu pomagale, da je užugal zver. S strašnim zmagoslavnim krikom si je naložil truplo na hrbet, se vrnil k osuplim naseljencem in spravil obljubljeno nagrado. Plačilna natakarica išče mesta v boljši restavraciji, gre tudi na sezijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Plačilna«. 22209-2 Kuharica gospodinjska, hotelska, tndi restavracijska., z večletnimi izpričevali išče službo. Nastopi takoj. Naslov v podr. »Jutra« v Mariboru. 22'3!7-2 Dopisnik za francoski. angleški, n»mški, italijanski, srbo-hrvatski jezik — Slovenec — prevaja samostojno, koncipira trgovsko ali zasebno korespondenco, tudi literarna dela. Jezikovni učitelj. Zaupna osebnost z referencami. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22221-2 \odja lesne industrije vsestransko verzirana pisarniška moč, zložen slovenščine, nemščine i.n srbohrvaščine, s 26-let-no prakso, komercijelno in tehnično naobražen, popolnoma samostojen in zanesljiv, želi mesto premeniti. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Pošten in zmožen«. 22232-2 Vsaka beseda 1 Dia j z« dajanj« aasior* ali ca iifro pa 5 Dia. (10) Nov bencinmotor 5 HP, po ugodni ceni prodam. »Balkan«, Maribor, Aleksandrova 35. 22107-10 Stare diname še ohranjene, enega 220 volt, 10 k. w., dragi moto- 3 k. s., 220, tretji dln&mo, pol k. s., 220, vse tri za istosmerni tok. kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dl-namo«. 22104-10 Ford in Essex limuzino skoraj novi, pod ceno proda Florjančič, Nunska 3. 21504-10 Avto Fiat 503 v dobrem stanju prodam ali zamenjam za limuzino proti doplačilu. Naslov v og!. odd. »Jutra«. 22203-10 Hfdlfflf?!3M za t>«sodo. Oglasi »o oijalnega inačaja po 50 par beseda. Za da janje naslova at>i za iifro S Din, oziroma 5 Dia. (Ul) Novo kolo prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 22185-11 Vsaka beseda 1 Dm; za lajanj« aaslova ali » iifr« pa 8 Dia. (16) Prvovrstno hipoteko zamenjam ia vložno knjižico. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »100.000«. 21992-16 15.000 Din posojila išče boljši obrtnik za povečanje obrata proti mesečnemu odplačilu obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe pod »Boljši obrtnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 22206-16 Družabnika (co) za dobro vpeljano kavarniško podjetje iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavarna«. 22213-16 Kdo posodi obrtniku proti sigurnemu odplačilu šest tisoč dinarjev, dobi v osmih mesecih osem tisoč nazaj. Ponudbe pod šifro »Sigurno vrnem« na ogl. odd. Jutra. 22223-16 Hiša na Jesenicah naprodaj. Leži ob glavni cesti na najprometnejšem kraju ter je pripravna za poslovne lokale. Vprašati pri podružnici »Jutra« na Jesenicah pod značko »SF«. 22101-20 Dvonadstropna hiša lepa, moderno zidana, s 14 sobami, 2 kuhinji, kopalnico. klet, lasten vodovod, električna razsvetljava, velik sadni ter zelenjavni vrt, vse okoli hiše in ograjeno, gospodarsko poslopje. drvarnica itd. naprodaj. Ponudbe pod šifro »280.000 Din« na ogl. odd. »Jutra«. 22163-20 Parcele naprodaj od 600 m dalje na Kodeljevem po 26 Din z« kv. meter. Poizve se: Zadružna ul. 12. 22224-20 Srednje poj>itvo kupim če mogoče v okolici Kranja ali Savinjski dolini. Ponudbe z navedbo cene in lege na naslov Alojzij Berginc, Senovo št. o, p. Rajhenburg. 222311-20 Vrednote p* S Dia. C17) Trgovino z meianim blagom, dobro vpeljano, v prometnem kraju na deželi, takoj oddajn v najem. Stanovanje na razpolago. Naslov v oglas, oddel. »Jutra« pod šifro »Večja trgovina 334«. 21725-17 Živilska industrija v Ljubljani, zel-o dobro vpeljana, večkrat odlikovana na svetovnih razstavah, se odda z vsem inventarjem, skladišči in stanovanjem v najem zaradi bolezni lastnike. Potreben kapital za prevzem Din 60.000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21995-17 Gostilno v prometnem krajti Sav+nj-ske doline, tik kolodvora in v bližini cerkve, v hiši je tudi mesarija t klavnico in ledenico — oddam v najem agilnemn gostilničarju. oziroma mesarju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenca 17«. 21879-17 Koncesijo lahko oddam, stopim v službo po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Marljiva 300« na ogl. odd. »Jutra«. 22181-17 Dijaške šobe Vsaka beseda 50 pa-r; ta dajanj« naslov« aH z« Šifro 3 Din. (22) Dijakinjo nižješolko, sprejme na stanovanje boljša rodbina. Rimska c. 3/1. 22189-22 Dijakinjo sprejmem v dobro celoletno oskrbo proti takojšnjemu posojilu 3O00 Din. Ponudbe pod »Klavir na razpolago« na oglas. odd. »Jutra«. 22199-22 Pose s t || Stanovanja VMk* beeette t Dta: m dajMtj* tukn« al a hIr* ps t Din. (80) Lepe parcele na Mirju ugodno naprodaj. Poizve se: Tehnični biro, Ljubljana. Gradišče št. 13. 22072-20 Stavbne parcele ob vodi, naravnem kopališču. prekrasno ležeče, so zeio ugodno naprodaj v Škofji Loki. Pismene ponudbe na poštni predal, Ljubljana 130. 21976-20 Mlin, stanovanjska hiša in zemljišče naprodaj na prometnem kraju v industrijskem mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. 21911-20 Parcelo 400 kv. metrov prodam na lepi točki. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 22222-20 Enonadstropna hiša z dvema stanovanjema, velikim vrtom, sadonosnik, naprodaj. Gotovine potrebno Din 10.000.—. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22216-20 Vaa.ka beseda 50 part m dajan}« naslon* aM » Sifr« S Dta. (21-a) 2-sobno stanovanje s kuhinjo ali enodružinsko hišo iščem z« takoj za 2 m iso iscem z« tasoj za z leseca. Ponudbe na: Dr. Piero Lilobrčič, Trogir. Dalmacija. 22156-21a Stanovanje Vsaka beseda J Dta: m d med 2. in 4. uro. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22211-23 Dva gospoda (gospodični) ali zakonski par sprejmem na stanovanje v centrumu m>-sta. 5v>ba l«ra, zračna. Poseben vhod. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 22219-23 I 2-sobno stanovanje s pritiklinami oddam, istotam oddam tudi sobo s shrambo. Sninčna lega. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 22158-21 3-sobno stanovanje z elektriko i.n vodovodom takoj oddam. Moste, Pre-dov.ičeva ul. 9. 22225-21 Stanovanje obstoječe iz 1 sobe in kn-hinje z elektriko odda za 1. julij Tomšič, Rimska cesta 23. 22196-21 i^dssdmmJLfcf« Pension — restavracijo v gorenjskem letoviškem kraju oddam takoj v najem prvovrstni plačilni natakarici z večjo gotovino. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. ~ 22175-38 Vsaka besed« t Din. ta dajanj« nariora aH Mfr« pa 5 Din. (34) Abiturient Zaradi gmotnih težkoč ne morem iti na univerzo! Katera gospodična si hoče sama vzgojiti dobrega univerzitetno izobraženega moža? Ponudbe na oglas, odd. »Jutra< pod »Gorenjec«. 23187-24 Milano Blago došlo. Odgovor na ogl. odrt. »Jutra« pod šifro »Milano«. 22201-34 jHtffiffli Vsaka beseda i Din; ta tk.ja.nj« nul««« ali šifre pa S Dia. (25) Šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti številka 7/III., vh«d poleg Delavske pekarne. 22186-29 Parni stroj !60— 1S0 HP. ležeč, stabilen. po možnosti z ventjl-nim krmiljenjem, direktno odprtino za paro z l'/t do 2 atm., z nasprotnim pritiskom za 10—12 atm. pritiska brez kor.denzacije, z generatorjem za pukretno strujo 50—<)0 HP. kupimo. Ponudbe na Interrekiam 7yacrreb. Masarvkova 28, pod »Parni stroj 111—39«. 23166-29 WJMH!M Vsaka t>esepo in veliko, s krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s 15. junijem le stalnima gospodoma. Ogledati med 2. in 4. uro po-poldne v Knaf-ljevi ulici 13/11. 20277-23 Sostanovalca v sobo z elektriko ln posebnim vhodom, 150 dinarjev mesečno. Poiz-vf se v restavraciji ^Soče«, Sv. Petra cesta 3. 2^1C0-23 Lepo, čisto sobo oddam v Koleziji. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22064-23 Gospoda sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Predoviče-va 42, Moste. 22170-23 Posestnik star 89 let, zdrav, Bučen mizar, vdovec, želi ženo vdovo ali samsko od 30 do 40 let, kmečkega stanu, gre tudi na kmetijo kamorkoli v Sloveniji. — Pismene ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Zenite v«. 22229-25 Vsaka Oeseda 1 Din; I ta dajanj« nasip »a mM 1 ta iifr« pa 8 Dim. (27) J Psica pasm« »španjel«, irao-bsle barve, z odsekanim repom, je izginila: sliši na ime »Bela«. Kdor kaj ve o njej, se prosi, da to javi na Markič, Glince, cesta V11/3, p. Vič. 22H92-27 Pes volčje pasme je ušel. Oddati ga je Podlimbarsk«ga 36. 22227-27 Papiga j« tiHa. Oddati prott nagradi v Linearjevi ul. l/III ge. Ribičevi'.' 22228-27 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za iifro pa 3 Din. (281 Očala in ključi so se našli pri preds'avi »Turandot«. Isto se dobi pri biagajni v operi. 22210-28 ^Stroji Vsaka boseda 1 Din: za ja.ianje naslona ali za iifro pa 5 Din. (291 Pletilne stroje prodam, navadne, 8 22. 3 50 8 60 in osemključ-nl 8 80 ter »Owerlock«, dvotvtni, vsj v dobrem stanju, cene nizke. Do-pice pod: »Nakup ugo-dec 220«. 22041-29 Pri stalnem laga-tenju, trdi stolici ni dobro jemati ona zdravila in čaje, bi naglo čistijo, ker to ustvarja potem navado, da potem tudi najmočnejša sredstva ne učinkujejo. ALPINflC-CflJ čisti milo, ne ustvarja navade in preprečava nastop zapeke. Osebam, ki so se navadile, da jemljejo močna sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih od vadijo. — Dobiva »e v vseh lekarnah in dno-gerijah. — Originalni zavojčki 10 ta 20 Din. Depot: Trifolium drogerija, Beograd (Slavija) Drva Trgovina • k a r I v o m Iv. Scbumi Dolenjska e„ tet. 2951. Premog tiposojdmo plošče in gramofone Malinovec pristen in naraven, 8 čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli. Ljubljana. Dunaj ska cesta 6. 226 Telefon 2059 /S PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posreduje nakup in prodajo posestev, hiš in zemljišč pod ugodnimi pogoji. 152-20 RAB — DALMACIJA Hotel r r O O • M kompletni pension uključivo vse takse od Din 55—60. Izvrstna dunajska, madžarska ter primorska kuhinja. 7404 Ivica Knr.potič. Pleskarska in slikarska dela izvršuje po najugodnejših pogojih CENVSSI IVAN 76G0 LJUBLJANA, Igriška nlica št. 10. »^-^»CT^rač-ftgj. --jžsar-^-v Pazi! Navadna hišna muha ogroža Tvojo družino % boleznijo in smrtjo! Njeno gnusno telo prenaša milijone smrtonosnih mikrobov. Ona Ti prinaša v hišo otroško grižo, škrlatinko, davico in mnoge druge nevarne bolezni. Škropi Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drusi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z čruim robom. Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit. • - - -I. i -,* •:>'• .v:;'; V ' Lepo veliko spalnico z eventuelno nporabo ku- [ liinje oddam takoj ali 1. julija do konca avgusta. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 22172-23 Sobo lepo meblovano s posebnim vhodom oddam eni ali dvema boljšima osebama s 1. julijem. Pristou, Stari trg 30/1. 22174-23 Čisto sobico s posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam takoj oz. 1. VII. 1932 solidni gospodični uradnici. Trdinova 2, priti. 22154-23 Sobo s hrano oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22183-23 Opremljeno sobo veliko, sončno, oddam takoj 2 osebam« ali zakoncema. na željo tudi hrano. Fran Iskra, Vič 16. 22179-23 Lepo sobo oddam poleg opere fini stalni osebi. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 22191-23 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam za 100 Din. Zg. Šiška 172. 21823-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, g posebnim vhodom oddam poceeni solidni osebi. Podjunska 15, Sp. Šiška. 23200-23 Umrl nam je, previden s tolažili sv. vere, po mučni bolezni naš iskreno ljubljeni soprog, oče, tast in ded, gospod J ust carinski inšpektor v p. dne 19. junija t. 1. na Vinegradu pri Dobrni. Truplo blagega pokojnika prepeljemo v sredo, dne 22. junija 1932 v Ljubljano, kjer ga položimo na katafalk v cerkvi sv. Petra. Prijatelji in zmanci se morejo posloviti od pokojnega v imenovani cerkvi od 1. do 4. ure popoldne istega dne. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 22. junija t. 1. ob 4. uri popoldne iz cerkve sv. Petra na pokopališče v štepanji vasi, kjer položimo zemske ostanke blageea pokojnika v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Pokojnega priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubijana-Vinegrad, 20. junija 1932. ANA PIŠČANEC, roj. BOLE, soproga ELDA in LJUDMILA, poroč. PEKLE, hčeri DR. GAŠPER PEKLE, zet VLADLMIR, FEDOR, vnuka 16.8 Urejuje Davorin Ravijan. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskamo tL