* mm O «ÉtJi 1 ETA JETO—YEAR X3UL GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE — _ n tri---------- Ott\m g t lOSI South levaial» An ! elsphoDs, RockwsH 4904 \ Cm» Sota" te «if Art * s*—m!' «t HMdk «. im. CMeaga, Oln torek, 24. januarja (January 24), 1928. Subscription M.00 Taarb ŠTEV.—NUMBER 19 lodifji v Coloradu ugrabil lieni in odvedeni v in Na samoti jih poete bres krene in vode. — Zadeva* je bila sporočena mehiški vladi. New York, N. Y. — Rev. k. A. Heist, pastor Grace Community cerkvene občine v Denver-ju, Colo., je sporočil Uniji sa a-meriške civilne svobodščine, da uRrablj^jo atavkujoče rudarje mehiške narodnosti in jih nšto odvedejo v puičave Nove Mehi-ce, kjer jih puste brez hraqs in vode. Te mehiške rudarje odvajajo tudi iz zaporov na ta način, da jih na to prepuste njih usodi v pustinjah Nove Mehike. Forrest Bailey, ravnatelj linije za ameriške civilne svobod-¿eine, je to sporočil mehiški vladi, da podvzame potrebne kosa-ke za obrambo svojih državljanov. Prostovoljna državna policija se poslužuje takih metod, da pomaga premogovniškim podjetnikom. > Drugo poročilo, ki ga je prejela Unija za ameriške civilne svobodščine s stavkovnega polja ■ državi Colorado, pripoveduje, da je prostovoljna državna policija odgovorna za uboj dveh s&vkujočih rudarjev, od katerih je eden 16-leten deček. To se je zgodilo, ko je policija napadla dvorano* JWW organizacije. Pravorek mrliške porote glede ustreljenega demente Cheveza se čita: "demente Chevez je našel smrt dne 12. januarja, ko so streljali državni policaji, katerih imena niso znana porotnikom. Streljanje je bilo izvršeno brez vsake provokadje in omssjeni ^Wmism^aBb nja." Trije člani državne policije niso hoteli pričati pred poroto, češ da lahko obtožijo sami sebe, ko je neka žena pričsla, da je slišala dati povelje, da se u-bije vsak, ki se vidi, da Pohaja iz dvorane organizacije I WW. RazHkt »i, kadar (rt za iatarasa Južni demokrat je glaeovali z republikanci, ko Je šlo za revizijo tarifa. Waahington, D. C.—Ko je senat sprejel resolucijo za revizijo tarifa, je bilo upanje tu, da bo tarif revidiran in da bodo padle cene za marsikatere produkte, ki jih zdaj ameriško ljudstvo plačuje po pretiranih cenah, da se tem hitreje množi premoženje gotovih privatnih interesov. To upanje je prezgodaj, ker resolucija še ni bila rešena v kongresni zbornici. Ko je bilo glasovano o resoluciji v kongresni zbornici, je bilo oddanih 188 glasov proti 164. Glasovanje je bilo poimensko. Sest demokratov iz Louisiane in eden iz Pennsylvanije je glasovalo z republikansko večino. Republikanski kongresnl-ki iz Wisconsina, republikanec Sinclair ii Severne Dakote, Christopherson iz Južne Dakote, Claguei iz Minnesote, pa Kvale izvojen na programu far-marske delavske stranke v Min-nesoti so glasovali z manjšino. To pokazuje, ako bi bili demo-kratje glasovsli za revizijo tarifa, da,bi bila večina proti senat- ni resbluciji zelo manjhna. * f Lafollettovci ii- iartlraM Manili ddt progreeiveev sa rv; 55 V Havanl ae pričkajo radi zračnih pravic In carine. Latlnd upajo, da Amerika obdrži bo- Rudarska aaija gradi cela Matta za itra jkar ja Samo za les sa barske je unija izdala $4004100. — Poročilo eknekuthri Ameriške delavske federacije. Miami, Florida. — Eksekuti-va Ameriške delavske federacije, ki je tu zborovala zadnji teden, je v soboto imela na dnevnem redu poročilo rudarske unije United Mine Workers of A-merica glede boja rudarjev v Pennsylvaniji. Poročilo se glasi, da rudarji, [ki so člani unije, odločno vztrajajo v boju proti vsakemu znižanju mezde. Unija gradi cela mesta barak za stavkarje, ki so bili sredi zime izgnani Iz kom panijskih hiš, da so naredili prostor stavkokazom. Unija Je po-trosila okrog $400,000 samo za le» za barake. Madiaon, Wis. — La Folletto-va organizacija republikancev, takozvani wisconsinski radikal-ci, je v soboto zvečer na svojem zborovanju lndorsirala senator ja Norrisa iz Nebraska kot kandidata za predsednika Zdruftenih držav. Paradoks je, ker Je Nor ris suhač, lafolietovcl so pa spre-eli točko za 2.76odstotno pivo v svoji plstformi. Druge točke lafollettovske platforme so: takojšnji odpoklic ameriških čet Iz Nlkaragve, roke proč od Lige narodov, strogo postopanje proti vsem udeležencem pri tespotdomskem oljnem Škandalu in takojšnje zakonodaj stvo za preprečenje vsake volilni korupcije. BRITANIJA DALA KREDIT SOVJETSKI RUSIJI. To prohibit Moški, obatreljen po i" m agent«, ae doM Katon, O., 25. «Jan. — Sodnik A. ('. Risinger Je odklonil novo obravnavo Wllllam Shunkaju, ki )* "kal odškodnino ft.000| l">Akodbe, ki Jih Je dobU. ko ga ji' obatralll S. A. Probet, ptohl-»>ičnl agent, ko Je iskal alkohol v Ahunkejcvem stanovanju. Pr '«slikanju, ki ae je vršilo prod m tedni, Je bil . Probet opro-Probet Je bil tedaj odporen iz zvezne službe In Je esdaj načelnik protiaaloneke Hge *'tah in Wyomlng. ^orialtoU sa •vt"ckhohn, 28. jsn. — Socla-'«»Wnl poalanec C. A. Llndha-n je predložil v parlamentu '»no*» za popolno raaorotenje >v«Hkfcs in apel na ostale škan-dinavako doAela, ds Je prvi resnejši korak < približanje Rnslji. zs ____Anglija. — Britanija se" zopet približuje Rusiji. Za trgovino z Rusijo Js dovolila $75,000,000 skozi Midland banko To Je prvi resen korak, odkar so torlji pretrgali diploma-tične stike z Rusijo, za ponovno približanje. Sodba v finančnih in političnih krogih Je ta, da to-rijl prihajajo do «poznanja, da io napravili napako, ko so potrgali diplomatlčne stike, kaj t napovedana revolucija, katere so ae torlji bali kot svoje smrti. Je še daleč, pretrganje trgovine Je Škodilo briUkim kspiul atom. koristilo je pa njih kon kurentom—ameriškim ka^Uh- atom. V deželi Je daraka kriza, ki množi le vrste delevake stranke, zato Je vsako naročilo na industrijsko blago dobrodošlo, pa magsri Vprav pride Is Rasije ■t-uma I rata ot USt. Act «f Oct. t, HIT. autlMriacd — Jane 14. ltll Waahington. D. C. — Senator lorah, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, je v soboto predlagal, da senat formulira novo latinsko-amerlško politiko. To je nekaj novega, cajtl doalej je senat pustil proste roke administraciji, da je 4-mela iniciativo v zunanji politiki. Rorah hoče, da senat stori prvi korak v to smer s temeljito preiskavo glede ameriške politi-ce In aktivnosti v Nikaimgvi o je sshtevs vseh progresivnih senatorjev kot cena sa podpiranje repi/blikancev v reorganiziran ju senata. Borah zahteva, da senat aprejme resolucijo, ki jo predloži njegov odsek In v kateri se senat izreče sa temelj, na katerem smejo Združene dr žave v bodočnosti intervenirati v» katerikoli latinski republiki. Borah je tudi dejal, da ni niti malo zadovoljen s Coolidgevim i ovorom Havanl. Havaaa, Kuba, 28. jan. — Tukajšnji amerižki krogi se baha- 0 z dlptomatično zmago na pan-ameriškem kongresu. Hughesov sobotni govor o ameriški intervenciji v Nikarsgvi in drugih atinskih krajih je potisnil La-tince v kosji rog, pravijo. Dele-gatje latinskih republik izjav |ajo, da so zadovoljni, ako bo a meriška vlada držala Hugheso-vo besedo in izpraznila Nlkara-gvo "kakor hitro bo tam red in «Jr* Mehiška propozlcija zs kov paname-(doslej jč jJrtd4 sedništvo stalno v rokah Zdru ženih držav) najbrž ne bo spre-eta. JLatinci' "se ne zsnimajo dosti" za ta predlog. Včeraj so se pričksll radi zračnih pravic. Neka nemška vijatlčna družba, ki Je financira-la letalsko črto Kolomblja-Pana-ma, bi rada dobila dovoljenje za prlstanlžče ob panamskem pre-topu, toda ameriška vlada je proti ttfnu, ker ne mara "zračnega špijonstva" nad prekopom. Istotako ne pusti Amerika poletov preko svojih fortlflkaolj na Kubi. 1 Kuba je včeraj predlagala, da se organizira carinska unija za Severno Ameriko. Ta teden bodo zanimive razprave o projektih za kodjflkacljo ameriškega mednarodnega prava, o predlogih zs reorgsniziranje Panamfriške u-nije in o osnutkih pogodbe za medameriško trgovsko avijacijo. Najvišje sodišče odklonila odškodnino za poikodbo. Waahlagton.. D. C. —L. G. 'M" • ITouohstone je bil saposljen kot (¿oepodarjl eo |M aloftal v boj. a zavlrač na Gulf. Mobile A North-sdaj Je ravs la med nji- Um Železnici. Ko so premikali mi. ko so ZBMfall organizirani vozove na poetajl Laurel. Miss., delavci. I se je apodtaknil nad kosom pre- moga In padel tako nesrečno, da St. Louls, M*.-— Odjnevi zsd-lmu je njegova noga prišla na njega Upora barvarskih deUv« tračnico in so mu bili zmečkani *v, ki so ga izrekli barvarski prsti na nogi. podjetniki nad svojimi delavci Touchetone je tešil železniško ani po leti, se slišijo v pravdi, ki družbo sa odškodnino. Nižja In io je zaftels proti organizaciji atanca mu je priznala pet tisoč barvarskih podjetnikov Star dolarjev, kar ni veliko za zmoč-kompanlja, bivša članica te or- kane prste na nogi. Noben Še-ko js vloMa tožbo sa lesniški predsednik, ravnatelj $48,000 odškodnine. Ta kompa- ali magnat bi ne dal svojih pr-nija Izjavlja, da Jo je društvo stov na nogi za pet tisoč dolar-pogovorilo, da Upre. svoje de- jev. železniška družba nI bila tavce, ko Ja izjavilo* da bo nosilo zadovoljna s sodbo in Je vlsftlla vse strošjts tega ispora. prisiv proti nji. Pravda Js šls Ns zahtevo podjetniške orga-1 od insUnce do instance, dokler nizacije je aodlšče Izključilo pri ni prišla pred najvišje sodišče zaslišanju vse čkšniške poroče- ki je seveda odklonilo odikod valce, zato odvetnik SUr kom- nino eavlraču.„ panije ns dršl Jezika za zobmi Železniška družba Je ugovar-in govori jsvao. kaj se Je zgo- JaU, da Je zaVlrač videl kos pre-dilo. Po njegovi itjavl se je ls-|^oga. preden se Je «podtaknil GOSPO* M* M p°ta )"|io« » M«vos, M liée pravkc AKCUA PROTI SPEKULATIV-»I« POSOJILO« vedelo pri "Neki zas varnarjev ln vzoč na shodu p< nizacije barvar ko se je I Centervilfc, HA - M«¡«f-msnda. bivši krojač. Je v soboto ustrelil svojo ženo ln be. Poročena eU bila 40Jet In oba aU bila stara po aa Vzrok tragedij« ni aa Oarkvari izgradi v AagH)i Razkačeni farani Izgnali župnika la cerkve. London. 28. jan. — Boj v.an-glo-katoliški cerkvi ee Je pooatrll celo na izgrede (n fizične spopada v "hramih božjih." Včeraj eo bile furijozne demonstracije v rkvi v Darwinu proti župniku F. B. Lauriaju, ki Je obdolften. da drži z Rimom. Verniki eo Iz-gnall župnika iz eerkve. gilHIetaka Leninove smrti. Moskva. 28. Jan. — Včeraj*» v aoboto eo bile v Moskvi velike apominake ceremonije ob štlri-letnici Leninove smrti. Glavna prireditev Je b(U v opernem gle-dališču v soboto zvečer. Gledali-Je bilo natlačeno. Ko je stopil na oder Kalinin in dejal: 'To minuto pred Hlriml leti se Je naš ljubljeni vodja Umaknil od aas v zgodovino, zato vas prosim: Vstanlte in počastite SJegov nesmrtni spomin." eo ugasalle vse luči na odru ee Je pa poka-Tru «Ulca Lenina, obsijana tako, da Je izgledal v natumi po-atavi kakor živ. V dmg man tu se ee užgsle vae loči In je Izginila. nad nJim ln padsl ln da Je tako DruŠtvs to-1 sam vzel rizlko, ker je premog iv je bil na- tam ležal, tnlške orga- Zakaj nI šelezniška družba ln čistilcev, vložila »e enostavnejši ugovor4 »r « - iklep za izpor Rekla bi lahko, da Je opravlja po vsem mestu, priporočajoč t* d«»o> šelesnte* te if vsdsl sko ko akcijo, češ. ds vsi velelntere- bo kdaj ponesrtjčil, «U ponjsreč si v notranjem meatu zaaleduje- tudi na železnici, ker Je delo ne- jo z zanimanjem^položaj, rekoč, varno. _ "ml smo s vami do zadnjega ____a_____i ralno in fizično." BWII Največji barvsrski podjetnik . a^y ki v mestu je polotil ček za |T«al M N !•*■» deset tisoč dolarja ln rekel, ds' (ms še $40,000 boj proti uni- JI. Drugi XjSjM.^ prav res js frfiTAsnSf skolf tem zborovanju." pravice držav. En mesec pred izporom ssvpod- — jetniki povišali cene sa petdeaet Waahington, D. C^-Rlvšl se- odstotkov, da financirajo vojno nator Lenroot Je v gromovlt proti 4inijl. Lastniki pralnic, ki govoranci, ki se Je mogoče zelo niso bili prkadeti v tem boju, so dopadla njegovim novim klljen dali deaet tlaoč dolarjev. Vrhte- tom, večmllljarddolarskasiu tru ga so na svoje člane razplaall šel «tu za proizvajanje ln oddsja-devet odstotkov od mesečnih nje električne sile, svsrll senat-prejemkov kot asesment. nI odsek zs meddržavno trgov Ravnatelj neke privatne de- no proti Walshovt resoluciji, s tekttvske agencije, ko Je videl priporoča, da se uvede prsUks toliko denarja, se Je hitro ponu- va, ki naj dožene, kako so f dll, da bo pomagal pognati orga- nancirana podjetja za proizva nizirane daUvce U vseh delav-1 Janje ln oddajanje električne s -nlc. Kasneje Je U ravnatelj pre- la ln če so oprsvlčene pristojb vzel poveljstvo nad bojnimi si- ne, ki Jih ljudstvo plačuje zs lami proti delavcem. električno silo. Od*k Js napo Vojna sreča Je opotočna. To gluh njegovega krika, medtem ae Je pokazalo tudi v tam Izporu. ko Je Unroot brisal znoj ne kai>-Podjetniki so bili tspenl. ds Je lje s čels skozi eno uro, -mirno bilo JoJ In unije Ims sedsj nad čakal, kdaj bo govoraiu» konec aedem sto člsnov. Podjetniki so Senator Walsh Je od teas do pričakovali) da bo Izid boja na* časa mirim vprašal, zakaj sproten. Nekateri so izgubili v električni krožek boji pwjj*«-tem boju odjemalce In zdaj Je ve, ako.Je vse v redu. Todl se-nastal kava ln ravs med podjet- natorja Couzens in Vi\\šU s ta-nlkl. V tem ravsu in kavsn ps|kiml vp^Mnjl kalile ške organizacije predlagali, da ae Javnost izključi pri zaslišanju. __* VaMaa Mika aa Japaa- Senator LaFoUette Je pričel gl-■banjo» ki mogoče vodi do dra-etičnih ameadmentov k re-zakonu. Waahington, D. C.—Senator La Folletts je predlagal v eenatu resolucij* ki priporoča, da zvezni reaervpl odbor omeji poeoje-yanje denarja v špekulatlvne namene. Podal Js lajsvo, v ksterl isre-ka, ds so se špekulatlvns posojila newyorŠkim bankirjem od bank zunij mesta pomnožila sa $181,867,000 v zadnjem tednu newyorški bankirji so pa znlšall svoja lastna pssojlls ns delni-oah ln obveznicah sa $190,019 000. Ko se js rssprsvljslo o zakonu za zvezno federalno rezervo ob času WiUonove adminlstrsoljs se Je nsglsšslo, da bo ta zakon preprečil izvlečenje denarja i dežele v Wall Street sa Influtl ranje vrednoeU delnic. Mallbla-niškl Is sgrikulturnl lntesesl ns zspsdu ln jugu zdaj uvldevajo, da ta zakon nt mogel preprečiti toka densrjs v New York, ds ss Um vporabl sa napihovanja dslnlškegs trga ln tako tudi ss nedlrsktno povišanje cene tovsr nlškegs blaga. Ko Js bil Hsrdlng vstollčen ss predsednika, jo rekel U Fol-lette, Je bilo posojenih na delnice ln obvssnlee newyoržklm bankam federalne reserve samo $778,000,000. Ko Je ps bil Coo-lldge vstslIAsn predsednikom. Je Radii la Priblčevtč boj proti vladi In ss decentralizacijo. Zagreb, Jugoslavija. 28. jsn. — Na generalni konferenci demokratske ln hrvaške kmetsks stranke, ki ae je otvortla včeraj Zagrebu, sta Štefan Radič ln tvetosar Priblčevič, voditelja o-beh koalllranfh strank, Isjavlla, da bosta delala skupaj ss str-moglavljenje sedanje vlade v Belgradu in za organiziranje no-e koalicijske vlade, ki poakrbt, da nove provinoe v Jugoalavljl Hrvatska, Sloveaijs, črna gora) dobo enake prsvloe kot Jih ma stara Srbija. Govomiks sta naglašala, ds Srbijs dominira la tlači nova provinoe kljub dejstvu, ds novs province tvora več tot polovico Jugoelavije. Srbi so ndlferentnl glede Interesov novih provinc, zato je treba, ds ss ugoslavljs decentralizira. *m~mmmmmmmmm aapradak za* v Aiciiji Kooperatvie aa napredovale ss 50 milijonov dolarjev v pr#* to BISfOOO ito* v Isti 1988. avoil Itmsael 11 VHl0IIC4,n prenawiiMPw««, j* junoy uuw, 'L ujT^T- . .. asSt0 - ^vAHIIiiIM f.rmarier Z ZSDSda t» liSSlJa, In Jugs ss se sešli v Wsshingto- nu da razpravljajo o vzrokih, k' učinkujejo, da farmarji props-dsjo. Strinjsjo ae, ds Je glsvn vzrok U, ker ss denar odteguje farmskim dirtrlktom ln da naj sedanji kongres nekaj ukrene za odpravo tega zla* prihaja na dan. kako eo podjet- roota, kfje citiral usta ■ niki kovali zarote, da uničijo de- vlce kongress ln Izjavljal, da bo Uvsko organizacijo. To tudi po- predlagana preiskava odpravila ve, zakaj so odvetalkl podjetni- prsvlce držav. .....1 Bivši senator Thomas Iz dr žavs Colorado, ki Je govoril za kompanlja, ki oakrbujajs mesU z električno silo, Je argumentiral, da zvezna vlada nima pravice glede proizvajanja ln oddsjs-nja električne sile v državah, ali med državami. Bivša senatorja se potegujeta za pravice držav! Mogoče Je pa to vzrok, ds Ju volild niso več Izvolili v senat. Kdo vsT Nehvaležnoet Je plačilo sveta, pravi pregovor. tatvine Prve volitve aa podlagi Ttkio, 28. Jan. — Ko Je vlada zadnjo aoboto razpustila parlament, Ja Ukoj razpisala volitve sa novega. Volltvs ae vrše 20.. ^ Sr£mA Hlllsboro, m., 28. Jsn,~Enno m? Z Si LZ t. Henkel, bivši pomožni blagaj vl mošK m ^s National bjake. je no let nI Ixmlej so ns Jspsasksm Troakila M advlaii Iz Maakfa NI hotel Iti prostovoljno v Asi Jo. Mova sd prijateljev ms n bilo dovoljeno. • —— Moskva, 28. Jan. — Polagoma prihajajo na dan podrobnosti o izgonu Trocklja ln njsgovlh tovarišev Iz Moskve. Trocktj se Je v zadnjem momentu odločno u-pri Izgonu In bil Jo takorekoč od vlečen s silo ,v vlsk. S tam Ja formalno protestiral proti postopanju aovJetAs vlade. Ko Je prišel čas njegovega odhoda, Je prišlo k nJemu v etsnovsnje šest policistov, ki so gs obvestili, ds ga čaka vlak sa Taškant. "Ako hočete, da pojdem s vami, me morete vleči, ker Jaz ne grem nikamor proetovlojno," Je rekel TroeklJ. Straža ga Je prijela In odvlekla v avto, ki Je atal zunaj na cesti. Okrog 5000 pristašev js čakalo na postaj Kazan, ds ae poslove od Trocki-Ja. toda afto Je odpelje bivšega vojnega k*ml*arja na poetajo i blitnjem predmestju, kjer nI bi Io nikogar.__ Odveden v Ječo. ker al voMli eamo davkoplačevalci. Po novem zakonu bo volilo okrog devet milijonov novih voliloev. ki eo večinoma proletarri. Volilni boj bo torej zanimiv. Novi volilni zakon prepoveduje rekla- bil aretiran aa obtožbo, da js po-neveril $8*00 bančnega denarja In zažge! bančne rekorde, da bi na U način prikril poneverbo. ■o- smejo kasti plakatov, salti ne eo v soboto v Navadi. Tonopeh; Nev- 2» Jaa. — V rudarske« mestu odkrili bogato zlato Plorenaa, 28. Janč — Policija Je aretirale Basillo Clnelllja, bo-ga tega lastnika zemljišč, ker ee nI pokoril odredbi Kalljaneke vlade, ki določa obdelavo vee zemlje, kolikor Jo kdo laatuje. Posebni odbor dels na to, da riaeOlJa dsportlra v kako Itall-j ana ko kolonijo. a|a v Jagaaiavi|l Jas. — Zadruge aH kooperativa v Angliji so storila mogočsn korak naprej v lotu 1926 kot je rasvidoo Is poročila, ki Je bilo objavljeno ta dal. Mjfk podlagi poročila ao zadruga napredovale aa 218,000 novih članov ln za okrog 60 milijonov dolarjev v premoženju. poročilu jlkda Ja bil prej r ro-kab vlade. Do 1. septembra 198« so zadruge prodala zs več kot 10 milijonov dolsrjsv hmelja NESREČE SO NAJBOLJ ITI-VILNE MED UMNIMI DRLAVCI. V državi Wsskiagtoa js Mis vs« le o polovica ataraé s v leant ladastrljl. Olympla, Waak. — Drtovnl industrijski depsrtment poroča, da Je v industriji smrtno ponesrečilo 81 delavce? v celem letu. Od teh smrtnih neereč Jih odps-de na lesno Industrijo 18, sli več kot polovica. To pokazuje, ds ao varnostne naprave v lesni Industriji sslo slabe In da Je podjetnikom več zs proflt kot za ,varnoet človeškega življenja , rnmrnmmdUm VOLIIXTI V SBATTLU NE BO-DO ODiJOClU O POVIJANJU UČITELJSKI PLAČI. Tako Je odločil SoMH odkar. lastilo, Wask. — Liga arod- nješolaklh učlUljev js pstldjo-nlrsla, ds volllci odločijo a povišanju Učiteljske plače, lolskl odbor Je ps odločil, ds se to no bo zgodilo. OMoAoa, ds Je «aorti Carmi. IU.. 28. Jas - Velo-porota Js r soboto pbtotlla Jo-Perklnsa Is Prlmgertoan. r—rr^rv. tiUt nÄ ^u^u, k. >* lau RH ds Js umoru SvaMI . ka. iamn) ..„,„, r-—-'--•mejo omm ........... Sucher Mimog tunapaslje. ^Url« eU bila večkrat v prepiru.]^ početje šovlalstllaa Napačna vest a Chlcago. — V nedeljo popoldne ae Je reanpels po Chicagu vest. da Je bil Chsries A. Und-bergh ubit v Panami. Zvečer Ja bila vest demontirana, sporočeno Je pa bilo. da Js Llndbevgh postal nervosen vslsd preobttfli aprajomnih reremoalj IS koaiaj čaka, da oe opat dvigne v srak na potu proti domu. Sovjetski Pariz. 28. Jan. — Dovgslev-akij, novi sovjetski poslanik V Partsu, ki Je dospel U dni se«. Je oklenil odelovtti vee franeoeke komuniste, ki so MU meščani v sovjetske« št vu In Jih nadomeotiti z ooobjem Pariški Ukoj obdolžili pnslsslks, ds Je rf v PROSVETA LASTMIMA SLOVBN NARODNI PODPORNI JRDNOTI •woo tate. ta sa tao- TB08VETA A -THI ENLIGHTENMBNr peo 8vit£ znali, ako so pripravljeni braniti interese rudarjev in ljudstva ali pa samo podjetnikov in drugih privatnih interesov. Tako naj tudi napravijo s svojimi tovariši, ki se poganjajo za mesta v vodstvu organizacije, ako žele izboljšati svoj položaj. VESTI IZ NASELIM I United ffJO. trni t oreiga Chicago) U4 of TRI FEDERATED - » f ekl4*ta a. pr. Iianainn 1M ee rut ■» esta* Vü. (0M. SI-1SS7) H«f Ptaovflfte še ZASLUŽEK RUDARJEV V PREMOGOVNIKIH VEDNO BOU PADA. Statistiko, ki jo je izdal zvezni biroj za delavsko statistiko o delavnih urah in zaslužku v premogovni industriji na polju mehkega premoga, pokazuje jasno kot beli dan, da se zaslužek rudarjev vedno bolj krči Statistika se nanaia na leta 1922,1924 in 1926. Navaja se povprečni zaslužek rudarjev, ki delajo v premogovnikih in zunaj njih* Rudarji in nakladalci premoga so delali v polmeseč-, nem mezdnem času 8.9 dni v letu 1922, 8.3 dnj leta 1924 in 9,5 dni v letu 1926. Vfttevfti čas za obede so rudarji delali 68.1 ur v letu 1922, 64.6 ur v letu 1924 in 76.4 ur v letu 1926. Povprečho na uro so ti rudarji zaslužili 91.5c leta 1922, 84.3c v letu 1924 in 81.7c v letu 1926. Poročilo dalje pravi, da je leta 1926 zaslužilo povprečno 96,010 rudarjev* v 566 premogovnikih v enajstih državah po 11,382. V Tennesseeju so zaslužili po 817 dolarjev, v Ulinoisu pa po $1,681. Po drŽavah je bil ta povprečni polmesečni zaslužek: V Alabami $40.92, v Coloradu $64.12, v Illinoisu $8176, v Indiani $79.61, v Kansasu $54.68, v Kentuckyju $47.09, v Ohiju $62.77, v Pennsylvaniji $61.08, v Tennesseeju $29.68, v Virginiji $46.80 in v Zapadni Virginiji $66.00. Ta statistični pregled pokazuje, da se f&lužek rudarjev v splošnem znižuje in da je rudarski zaslužek najnižji Um, kjer rudarji niso organizirani. V državah Ken-tucky, Tennessee, Virginia in Alabama ni taka visok, da krije najpotrebnejše življenjske potrebkčine. Pa tudi zaslužek v državah, v katerih so rudarji organizirani, ni visok. Najdšji povprečni zaslužek ja v državi Illinois, pa ie ta je nisek. Ako rudar zasluži $84.76 na pol meseca, se ne more govoriti o visoki mezdi Navzlictemu pa vidimo, da premogovniški podjetniki pritiskajo, da se mezda Sé bolj zniža. Vsako znižanje mezde pa pomeni, da sa rudarji potiskajo na beraško palico, ako se obenem ne znižajo tudi življenski stroški. Naobratno pa vidimo, da se cene za premog ne znižujejo. Premogovniška industrija se danes nahaja v takem položaju, da jo popolnega vpropaatenja reši le še nacionalizacija. Privatni podjetniki ne morejo več postaviti na noge premogovniške industrije. Cene za produkt so visoke, mezde pa nizke. Tudi vladna kontrola ne bo rešila te industrije, dokler sta produkcija in distribucija premoga pod privatno kontrolo. Privatni podjetniki so složni le tedaj, kadar je treba povišati ceno produktu in znižati delavske mezde. Ako bi bila premogovna industrija nacionalizirana, bi bila produkcija in distribucija premoga boljše organizirana, kot je pod privatno kontrolo. To pa pomeni veliko prihranitev produkcijskih in distributivnih stroškov. Ta prihranitev bi se lahko porabila za povišanje mezde in znižanje cen produkta. Odpadel bi tudi dobiček, ki ga spravijo privatni podjetniki. Premogovniški podjetniki niao za nacijonaliziranje premogovno industrije. Tudi železniški in drugi podjetniki niso za kaj takega. Prvi vedo, da ne bodo imeli več dobička od nje, drugi se pa boje, ako se naoijonalizira premogovna industrija, da bo ljudstvo kmalu zahtevalo, da se nacionalizirajo vse druge glavne industrije. Rudarji morajo sami zahtevati nacijonaliziranje industrije. Da se ta zahteva uresniči, pa ne zadostuje, da rudarji želje za nacijonaliziranie premogovne industrije izrekajo med štirimi stenami, kjer jih nihče ne sliši, ampak njih organizacija mora s to propagando na dan. Vprav sedaj je čaa za tako propagando. Veliko več ko tto tisoč rudarjev je na sUvki in letos bodo tudi kongresne volitve. Prilika je torej tukaj, da se s propagando prične. Dozdaj še ni bilo nič slišati o taki propagandi, rasen prod več leti, daairavno ima rudarska organizacija v svojem predgovoru zahtevo, da premogovniki postanejo splošna ljudska lastnina. Ko bodo letos prihajali kandidati sa kongresno zbornico in senat pred rudarje, naj rudarji vprašajo is kandidate, kako sodijo o nacionalizaciji premogovne industrije. Is njih odgovorov bodo spo- Dstreit, Mich. — Delavske razmere so tukaj Še zmeraj slabe. Veliko ljudi je tukaj, ki še ne morejo dela dobiti in Še vedno novi prihajajo v Detroit. Le na šalost morajo oditi, ker dela ne dobe. Zatorej ne svetujem nobenemu, da. bi v Detroit prišel sa delom. Kadar ee bodo kaj razmere izboljšale, bom še «porodil. Kakor od drugod, tako ae tudi is naše naaelbine lahko čita vsakovrstne dopise. Nekateri eo naprednega mišljenja, ki odgovarjajo resniei, nekateri pa so tudi proti. Cita ss večkrat, kako dobro-napredujemo. Seveda, aaj klubi rastejo kakor gobe po dei-ju. Rojaki, mojo mnenje je, da več ko bo klubov, slabši bo na-predek, ker e tem se člane od naprednih delavskih organizacij odganja, da niso več tako aktivni kot bi morali biti. Na eni strani postavite, na drugi strani se pa podira. Kakor hitro kateremu ni kaj po volji, ga pa zmanjka in še drugo avoje tovariše poduči. S tem ee dola le razdor in prepir. Kadar gre na seji zs kako delavsko stvsr, takrat pa nskateri razburijo z nev-trslnostjo, čeprav drugače pravijo, da so napredni. Nekdo mi je rekel, da je najboljše, če človek samo zase gleda. Seveda tak človek nič ne premleli, kako bo njegovimi otroki, ko bodo odrasli. Tako js msd nami Slovenci. Delavstvo si je največ samo krivo, ki verjame takemu natve-zovalcu, v resnici pa noče priti do dna. Krivda je, ker ne študiramo časovnih ¡asmer. Le svoje mišljenje gonimo prod eeboj. Večkrat se pripeti, da se prežene meglo, sa kitaro se skrivajo bressnačajneii. Človek, ki dela za iskoriščevslce, ssje seme prepire. Prepir rodi savlat in zavist mršnJo. To ss ponavlja ia se bo ponsvljalo, dokler bomo vodili politiko vsak po svoje. Rojaki, izselili in naselili smo ss kot hlapci, šivimo Jcot hlapci, na bodimo pa vedno hlapci izkoriščevalcev, da nt bomo diskre-ditirali svojih hčera in ainov, no stopijo na ossto življenje. Poglejmo nazaj. Kupili smo stavbo. Notri so klopi in stoli, katere smo pripravili. In kmalu bi nas preganjala lastna zavist. TOrej . na odrekajte rdjakom, da stopijo notri, ker eo upravičeni do prostora, ker smo ga sami pripravili v prid delavskega ras-roda. Pustimo vsako nizkotno strankarstvo in ne verjemimo takim, ki bi pobili delavatvo ln nam odprli pot v sušnoat. Saj smo itak malo manj kakor sužnji. ■Iz delavskega Oaaoptaja, ki nam opiauje katastrofe po rovih ln tovarnah, vidimo, toliko delavcev je še dalo šivljenje sa kapitalizem. Kapitalisti salo radi vidijo, da ao delavci pri rasnih strankah, ker vodo prav dobro, da če je več atrank, toliko več je nasprotstva med delavci. Ne-složne lahko porinejo pod en jarem ln U jarem je aužnoet. Moja Ideja je. da delavec nikdar ne bo dosegel nič dobrega, dokler bo toliko strank. Ena sama pot je. ki bo delavstvo rešila Ta pot je v združitvi vaeh delavcev v eno stranko. Posuli bi tako močni, da bi lahko prijeli kapitalizem sa vrat. kakor nas eedaj on tišči. Takrat bi bila prava delavaka zmaga ceK^a sveta, ker bi bilo konec kapitalizma za vekomaj. — Frank Tehovnik. Fašistični režim v Primorju. O. — Vedno čitam članke is našega Prlmor-ja. kaj ae vse tam godi pod kruto vlado fašizma in pod Maeeolinijem . Danee naši Slovenci ne amejo ziniti Slovensko, toliko manj pa še zapeti, in ne čitatl slovensko. Kaj mtallte vi oetali rojaki, ki sta danee odda-I jeni T Samo poglejmo Združene države. Tukaj eo vee narodnosti is celega sveta. Ti narodi Imajo svobodo do svoje litera- ture in imajo v svojem jeziku lahko knjižnico ali avoj list in svobodno besedo. Slovenci hna-mo svoja izobraževalna društva in avoje sestanke. Vlada nam ne zebranjuje v svojem jeziku govoriti ia ne čitati in pisati. Ako pogledamo MusSollnijev režim, potem se more gnusiti vsakemu trezno mislečemu človeku tako počenjanje. Ce se spomnim na moja mlada leta, kako je bilo tiste čase. Tiste ča-ee pred svetovno vojno smo lahko čftali jn pisali, shode prirejali, seveda ne svobodno ali vendar smo se pogovorili v svojem materinem jeziku. Poglejmo kakšne svoboda je, danes pod krutim rsžimom fašistovske vladal Panes je vša slovenska literatura zatrta, vae kulturne ustanove so ustavljene. Posebno v Gorici so ss Slovenci Jako zanimali fca razne kulfurne in poučno zabave in za knjige. Kdo je činitelj vsega tega? Nobeden drugi kakor eiia oseba. Kdo je, to seveda ve ves kultura svet, da nobeden drugi £akp» edino Muasollni, Id danes vlada v Italiji* Mislim, da bomo na naši zemlji še lahko zapeli "Lepa moja domovin*", katero danes pod fašizmom se peti ne sme Mtalim, da tista zatirana masa Id epi danee, da ee bo prebudila iz spanja, da bo tista velika ms-sa-vstala kakor iz groba, in bo zaklicala; Dol s Mussolinijem Dol s fašizmom! Pol a kruto roko, katera nas js dolgo let bičala in zatirsla. Ia bo zaklicala maaa: Živi rod slovenski! Ven z njimi, mi jih nočfmo! Oži ve bo ves slovanski rod. Ce pogledamo druge države, vidimo, da ima vsak narod v eni ali drugI državi večje pravice kakor v Italiji Zatoiij še mi Slovenci kar nas jo v Združenih držsvah dajmo našim rojakom pomagati, da aa čim preje prebude, da al čim preje pomagajo. Naš Otroci pod Italijo imajo samo laški poduk. — Vsak rojak naj da kakšen dober svet, kako b se tu organizirali, da bi rešil evoje rojak* izpod Mussolinije-vaga režima, ki danes kruto zatira naše rojake onkraj morja Bratki pogdrav! Anton Mravlje. Pismo adadenks is Kantona. Ronton, Pa. — Jtedko kdaj i kdo oglaal is te nasslbine. Tukaj ee nahaja precejšnje števl lo * Slovencev, Hrvatov^ Italijanov ter Poljakov. Vei ti so bili saposljeni v premogorovu do prvaga aprila. Kakor je gotovo vaem rojakom po širni A-meriki inano, so še 10 mesecev na stavld. Do aadaj stojijo vsi trdno v stsvkovnih vrstah, le 3 naši bratje 81oveacl so se izneverili in dsll ogoljufati; «Sli ao stavko-kasltl. Nekoliko Poljakov iato-tako. Stari pečlar je šel pred nekaj tedni stavkokaslt v tukajšnji rov it. 8. Naši bratje ao »s pa pregovorili. Res js preneha! za par tednov Nsko mlado dekle stavkokaško mu je obljubila zakon, ako grs delat to umazano delo z namenom, da ji kupi suknjo, vredno $150. Stari pečlar je star 59 let, dekle pa 16 let. Bilo arečnol Brrrr! Kar vas ja Slovencev, diilte se proč od sapadne Penne, ker tukaj nI dela sa poštenega da-lavca. Kar nas ja ostalih Slovencev in Hrvatov, smo vsi popolnoma izčrpani. Potrebujemo nujno pomoči. Kdor hitro da dvakrat da. V prvi vrati ao najbolj potrebni očetje, matere in otroci, ki morajo oblakovati šolo, pa so povečini bosRer raztrgani in lačni. Bili ao v največjem mrazu in dežju izgnani U kompanijekih hiš. Za silo eo se naaeUH v takosvanih barakah. katere ao gradili njih hrabri možje in očetje v anegu in dežju ter mrazu. Doeedaj dobivamo pičlo pod-poro $1 na teden na moža, za otroke 50c. Torej mora vaak zaveden delavec vedeti, da aa ne more a tem preživeti. Doeedaj smo dobili nekoliko obleke ln obuvata, sa kar aa Iskreno zahvalimo vsem daro- valcem. Se priporočamo še zS naprej za pomoč do končne zmage. To ne bo samo naša zmaga 1 Ako mi propademo, propadejo val trpini po širni Ameriki. Pozdrav vsem zavednim jpkom in rojakinjam širom Amerike! — Annci čeligoj. članica SNPJ. Poročila in zahvala. Piaey Fork, Oh k». — Društvo "Novo leto št. 176 SNPJ se zahvaljuje vsem ldevelandskim društvom SNPJ in SSPZ ter vsem darovalcem in nabiralcem, ki so nabirali obleko za nas stavkarje v vzhodnem Ohiju. Obleko, ki je bila poelana na sobrata Leo Bregarja, Maynard, Ohio, smo rszdelili med 6 društev. Potem jo je vsako društvo razdelilo med svoje člane. Vsak je bil darila vesel v teh slabih razmerah, ko nas mučijo že deseti mesec. Kdo ve, koliko časa nas bodo še mudili. Baroni premoga nas hočejo enkrst za vselej sestradati. To bi ae jim nedvomno tudi posrečilo, ako bi se naši tovariši delavci in nabiralci ne zavedali, da naš poraz je tudi njih poraz. Radi tega pa gor omenjenim gre vss hvala, ker se s tem trudopoinim delom borijo skupaj fc nami atavkarji za boljši obstoj vsega delavstva. Vemo, da je s nabiranjem zelo težka stvar. Pa vseeno vas prosimo, da po tej začrtani pot greste do končne zmage po vaši moči, ker med stavkarjl j t; potreba velika. V naši premogarski naselbin smo prejeli poleg omenjene obleke še od unije. 95 družin je dotio Po $6.26, ter 117 družin pa po $4, ne glede koliko oseb Šteje družina. To je za ves čas stavke. Samo ob sebi se razu me, da med tolikimi družinam je veliko število prizadetih tnalih otročičev, ki kričijo: "Mama daj kruha!" Potem pa lahko sodi vsak čitatelj, po svoje kakšnih razmerah se nahajamo To je borba za boljše delavske razmere. Pozdrav vsem zavednim delavcem Širom Zedinjenih' držav fc članom SNPJ ter šitateljem Presvetel — Frank Završnik. Podpore so pa deležni le bolj drugi naredi. Ce vprašaš sa podporo, pa ti povedo* Ti si vsliko zaslužil, imaš deriir na banki. Kako U pa bilo, «ko bi ne bil ro-tmak> prihranil? Vftski meaec je treba le ven šteti. V desetih mesecih ee tudi porabi sa vsakdanje potrebe, čeravno nae je le 5 v družini. No, pa prestanemo, samo da smo zdravi. JUer je še bolezen v družini, tam je še večje gorje. Tu v naši naselbini na Tre-veskinu je družino Ferlic obiskala velika nesreča. UttirU jim je najstarejša hči Mary. Zapušča žalujočo mater, moža, dva mladoletna otroka, eno sestro, pet bratov in več sorodnikov. Bila je skrbna mati svojim otrokom, in prijazna z vsakomur.' Vsakemu je voščila vslkdar prijazno besedo, bila ja priljubljena daleč na okrog, tudi mod drti-gimi narodi. Umrla je dne 9. ja- Smrtna koaa. Koundup, Mont. — ¿ar se de- la tiče tu v okolici Roundupa, Šo premogorovi obratovali vaak dan zadnje štiri mesece. Seda. so se zahteve za premog nekoliko omejile, tako da se dela se-daj do štiri dni v tednu. Ns svetujem, da bi kdo sem hodi sa delom ker se ga sploh težko dobi. Naznanjam žalostno vest, da je dr. št. 114 SNPJ izgubilo svoje srede zvestega Člana Antona Policha. Omenjeni je še zdrav aa delo dne 11. januarja Zaposlen je bil pri pokladanju tira v premogorovu. Delal je popolnoma sam v premogorovu Ko je že Vae avoje delo dovršil — med 2—3 uro popoldne, je imel še premakniti stroj sa prevažanja premoga na »transk tir, — v tem momentu je pa prišel v dotiko s električno žico, ki ga je na meetu ubila. Naši so mrtvega delavci ob 7. uri zvečer. Pokojni ja bil star 84 let. Zapušča žalujočo soprogo in dvs Stroka, eden 10 In drugi 8 leta star. Pogreb ee je vršil is hiše šaloetl dne 15. jan., ki ata ae ga sestavo udeležili dve društvi poleg našega, sosednje dr. št. 182, SNPJ in dr. št 884 HBZ, katerega član je bil tudi pokojni. V imenu našega društva št 114 SNPJ se lepo zahvaljujem dr. št 182. ki ae je udeležilo po-greba z zastavo. Da ja bil pokojni priljubljen. So pričali mnogi venci in cvetlice, ki ao bita podarjene kot v zadnji epomin Tudi naše društvo mu je položi venec na krsto v zadnji spo-min. Počivaj mirno v ameriški gru-di. — Fr. Gruden. tajnik št 114. Slavka. — Caddy. Pa. — Z pohvaliti, ker ja znano, da amo na štrajku Že daaati ma-De ni sa aae delavaka družine nič dobnfa, aa lahko rasu-me. kar kdor ja prihranil kak-* cent ga ja lahko ia porabil teh " nuarja. Njeno krsto je krasilo V'J?™*^ druigf.'ki imaJ* nebroj lepih vencev. K zadnjo- *utn.J®' ** mi"liš' da te 1 mu počitku smo jo spremili na! 18. januarja ob veliki udeležbi občinstva. Draga Mary, zapustila ai ta svet, odšla ai od nas. Tvoji dragi za teboj Žalujejo. Prizadeti družini Ferlic izrekamo naše globoko sožalje! — Ivana Mramor. 24. JANUAUi •MZOVMja Kako je treba pi^u DVagi Gregor! j™«* ^ toštrufcfci vodila kako je treba pi8at bre članke za liste. Nebi že jmaš, praviš ln talenta u manjka. Well and good talent in ambicija so dobre k lifikacije za pisca. 4 Ali to še ni vse. Kaj n. k«i pi!?tii\ZAkAj? sati članke zaradi kruha? | Če je tako-ne piši. Nt* ti časa in papirja. Čuvaj sevn jega postal Idi rajši v busin — in potem piši članke mis grede, v prostem Času. Bo vei speha. (Začeti business ni t, ko. Ako al pek, odpri "shoe i pairing shop;" če si čevljar P* "candy store," jn ^ krojač, odpri mizarsko dela* Delavske Dickson, Pa. — Delavske razmere tu niso prav povoljne. Nekateri rovi obratujejo prav pod ničlo, od 2—8 dni na teden. Torej ae ne zasluži za vsakdanje potrebe. Samo en rov obratyje vsaki dan, ali se ne ve kako dolgo bo. Baroni premoga že znajo, kako se za nji* lepše kolo suše. V ' ? Slovencev je tukaj malo. Večinoma so tukšj' Litvini in Rusi. Zato pa naše društvo ne more napredovati, ker nas je premalo. Ker nani dajo baroni premoga dosti počitnic, smo odločili iti po okolici nabirat za stavkujoče ru0a*je, kateri so že na stavki deseti mesec. John Fless, Bernard Uršič in jaz smo šli od hiše do hiše. Rojaki so nam šli na roko prav ugodno in nabrali smo nekaj obleke in da? narja. Se lepo zahvalimo vsem. ii^MpMM!: te, jo dobrodošla našim premo-garskim štrajkarjem. v Rojaki po širni Ameriki, vam je znano, da ako ae premogar» ska organizacija zlomi, ne bo prizadeta samo premogarska organizacija, ampak tudi mi. Delali bomo na pot zastonj in pa po 10 in 12 ur dnevno, kakor ao nekdaj delali, ko še organizaci je niso poznali. Tora j, rojaki, pomagajte našim premogarjem, pomagajte jim, ki so v strašni bedi, ki raarzujejo po tistih lesenih ba- Darovali so sledeči: Po |8: Luis Kotar In Frank PaneL Po $1: Boni UrtM, ReS Kenčnik, Joe Degrovelri, Mre. Svete, Mary Ta-»a«, John Vlis. Valentin Rus, Prti Cuš, John Oretek, Joeef Petravekei, Frank Zuraj, Che« Zori*, Frank Te-kave, Lola Macarle, Jacob 2nidriW, Frank Brinie, Rudolf Baunikar. Me-tavš Zma. Frank Stack. Anton Po-lencU, Lovrenc Ceetntk, Lovrenc Plr-nat, Jacob Brucelnik, Frank Močnik, John Orošel. Fred Bre<*lnik, Victor Pimat in Joe DeUcti. Po KOc: Joe. Kutae, Mary Vogrin, Frank Irene, Mary Koeel, Jeeob Zurey, Jecofc žen-da, Stanli Berkorekl, Valu Rosake-vil, Nick Stoweck, John B«1in«k1j. Matt Malaker, Joe. P.uiek, Joe. Če-butar, Joe. Koslivter, Pider Crepo-vick«, Roe. Oven, Mary Severi, John Meidič. Erneet Svek, AmUije 8v«k John Breeotnlk, Jeeepfi Moh.vr. Frank Elsar, John Moeckki in Anton Uitir. Po 26c: Tony Dovftek. Rudi Renko. Stenll Zeleviki, Ben Sukov ■Id, Joe. B?ndeck, Anton Zajt. Jene! laja, Anton Pente in Jehn «vek Frenh Vogrin 71c, J. C. Thomea 80c in Stefan Hehkae 10c. Toraj še enkrat lepa hvala vaem skupaj, kateri ste darovali sa naše stavkujoče rudarje! Pozdravi — Jaha Plesa, član dr. št. 518 BNPJ. P. Si — Vsoto |88.40 smo postali v Bradling, Pa. Nabiralci: Joka Ftaaa. Pad daš ln Joe Detach. Plaey Postu O. — Lepa hvala poetaao blago. Zalo sem bil ko sem na pošti dobil voj; prošnja ai bita zastonj. Mi-slil sam: "Sedaj bom imel sukajo.** Pa sem se motil, ker je bi-Takoj i« M Metu StraJaarju. etav- kušnje, cam/') Ti kajpada najbolje veli delaš, zato te ne bom učil. vi dar pa, če si neomajno nagnj na člankarstvo in nočeš od* ti za nobeno ceno, dovoli skromno sugestijo: Kdor hoče kmalu obogatiti pieanjem člankov, moral .strateg. Ako si kdaj sli&al b« rdo "prepričanje," pozabi jo tro. Tvoji članki ne smejo P* Sem odvisen samo od Slove* sa podporo. Tako je z rej* Delati ne morem v jami NJ" sto pomoči, me pa pitaj« » * Ko je jama obrs^ še naredil kekšen ^ zunaj pri tesarskem dda stavki pa šs tega ai mogoč« stite, da sem kakšen slep" vam tako pišem. Ce ni ** niča. ae lahko prepričate •• ' "....." ' i ' STw^nr •• 'P-• TOREK, 24. JANUARJA. —i Vesti iz Jugoslavije TRGOVINSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE S SOSEDI. (Isvlrno.) Po stati«tiki zunanje trgovine naie kraljevin« sa leto 1926 stojimo v izvoznem prometu v iupčijskih stikih z 42 državami, | uvoznem prometu pa s 57 državami. Od teh držav pa parti-cipirajo samo »tiri z nad 10 % na našem izvozu,4 odnosno najem uvozu, pri nadaljnih petih državah znala naš izVozni. promet med 1 in 10% nalega celokupne^ isvosa in pri 9 'državah znaša uvoz k nam le od 1 do 6% celokupnega uvoaa. Vse ostale države, 31 po številu v izvoznem prometu in 44 v uvoznem prometu, izvažajo, odnosno uvaža-o v našo kraljevino le m%njše množine blaga ter ne dosežejo niti enegs procenta naloga ce-okupnega izvoznega in uvoznega prometa. Ta statistika že sama po sebi kaže, da je naia zunanja trgovina s posameznimi državami le zelo neenako razvita in nezadostno organizirana ter da je za dosego stabilnosti in neodvisnosti v naši trgovsko-politični situaciji potrebno, da* se naši kupčijski stiki z večjim številom držav razvijejo do enakomernejšega razmerja, da ne bi valutar-ne carinske ali prometne razmere v eni državi na mah ogrozile naš celokupen izvoz in nas silile šele,« kadar je kriza na vrhuncu, da se preorijentiramo v novi smeri. V našem izvoznem prometu stoji na prvem mestu Italije z okroglo 25%, na drugem mestu Avstrija z 20% našega celokupnega izvoza, za njo pridejo Čehoelovaika z 12% in Rumu-nija z 10%. V uvoznem prometu pa je na prvem mestu Avstrija z nad 20 odst. celokupnega uvoaa, ha drugem mestu Cehoslovalka z 18.5 odst., nato sledijo Italija 18.8% in Nemčija z 12%. Da dobimo pravilno sliko naše zunanje tr^ govine, bilo bi treba odračuna-ti od navedenih odstotkov nekoliko korekture, ker se mnogo blaga, ki ga izkazuje zunanja trgovina kot avstrijsko, odnosno italijansko, nemlko ali ru-munsko v resnici v teh držsvsh samo reekspedira za pravo na-membo, odnosno izvorno deželo, ki -tarifne pogodbe, a na podla-ki klauzule največjih ugodnoaU z Jsponako in Rumunijo. S celo vrsto drugih držav jo urejen naš trgovinaki odnošaj na imdlagi predvojnih pogodb, katerih veljavnost Je bila do ne-daljnega podaljšana. Med drugimi «padajo* v to skupino Združene države In Švica. Z ■tveniml državami je urejeno razmerje potom'začasnih povoj-nih i««odb in sieor o ' "o, Poljake ie Podlagi klauzule največjih u-godnosti.' KohČno imamo, na podlagi klauzule največjih ugodnosti potom not ih deklaracij urejene recipročno trgovinske odnošaje s Holandsko, Dansko, Švedsko, Norveško, Španijo, Portugalsko, Avstralijo, Novo Zelandijo, kakor tudi z večino angleških kolonij in protektoratov. Z večino drŽav pa se namerava sedaj v kratkem skleniti nove trgovske pogodbe. Poleg držav, s katerimi se pogajanja že vršijo odnosno se imajo v kratkem pričeti, je v programu ministrstva trgovine in Industrije ureditev trgovinskih odnošajev z nordijskimi državami in baltiškimi republikami in zapadnimi državami. Izmed vseh teh pogajanj pa spadajo med najaktualnejše in najvažnejše trgovsko-politična pogajanja momentalno dopolna pogajanja z Avstrijsko republiko. Inicijativo za ta pogajanja je dala avstrijsks vlada, ki je dostavila preko svojega poslaništva v Beogradu našemu ministrstvu zunanjih zadev začetkom oktobra lanskega leta verbalno noto, v kateri je izrazila željo, da se z osirom na izpreme-njene gospodarske prilike v Av-stri j i sporazumno izpremenijp nekatere pogodbene carinske postavke naše trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki je bila ratificirana dne 20. avgusta 1926. Izpre-memba teh postavk je bila potrebna deloma vsled tega, ker je Avstrija avtonomno povišala v treh carinskih novelah uvozno carino na raznovrstne predmete, ki so bili v trgovinski pogodbi s nami pogodbeno vezani in je na podlagi teh povišanih stavkov pričelo pogajanje z raznimi inozemskimi državami in se je njimi deloms že sporaaumelo glede uvel javi jnja višjih uvoc nih carin kot so bile koneedira-ne nam v pogodbi iz leta 1926. Taka povišanja se nanašajo predvsem ns živino, maeo, mast mične izdelke. Predvsem pa je treba vpošte-vati tudi dejstvo, da je položaj Slovenije pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo izjemen in zato prav posebno delikaten ter sa bistveno loči od stališča, ki ga zavzemajo v tem oziru ostale pokrajine naše kraljevine. Osnovna baza naših pogajanj z Avstrijo je bila leta 1925, da dosežemo čim nižje pogodbene carine za uvoz naših poljskih pridelkov in živine v Avstrijo ter da se v zameno, odnosno v odškodnino da Avstrijcem popuste na carini sa uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v našo kraljevino. Rešiti to vprašanje Avstriji ta- nes presentirali v slovenskem gospodarstvu taki uspehi in taki rezultati, ki bi bili ne samo v ponos Sloveniji, temveč celokupni Jugoolaviji. Kaj poje Ljubljana v 365 dneh? Ljubljana 2. jan. — Veselo novo leto! — Živimo in Jemo. Jemo, da živimo. Ne bo za vas Ameriki nezanimivo zvedeti, kakšni snedeži «no. Evo: . Po številu prebivalatva. Ljubljana znatno napreduje. Zdravniki trdijo, da je Ljubljana zdravo mesto in ds beleži med vsemi mesti Jugoslavije najmanjše število nalezljivih bolezni. Povsod drugod je n. pr. letos rassajala škrlatinka eptyemično, dočim se je v Ljubljani pojavila radično. Kljub znatnemu porastu prebivalstva od zadnjega ljudskega štetja leta 1920 —- poznavalci razmer zatrjujejo, da je Ljubljana od 1. 1920 do eedaj skoraj že dosegla lepo število 60,000 prebivalcev, pa statistika prehrane mesta, v kolikor so podani natančnejši podatki o koneumu, ugotavlja, da je Ljubljana letos veliko manj konsumirala In popila kakor prejšnja letk. Kon-zum Živi j enakih potrebščin, celo najntMotJŠIh, je znatno padel. Ta pojav nekateri tolmačijo kot težke gospodsrske in finančne krize. Krak in ssoteato jedi. Za vaakdanji kruh, ki je^ravi boljl dar, in za razne močnate jedi je Ljubljana porabila 7491,. 180 kg moke, lanako leto 7,823, 610 kg. torej letoe za 184,481 |cgr manj. Poleg tega so Ljubljančani konsumirali 490,041 kg ri-ža (1. 1926 pa 708,929 kg). Ker Ljubljančan ljubi s s d j e kot poboljšek k običajni hrani, je Ljubljena porabila letoe 1,412, 126 kg svežegs sadja (lani 1,-870,766 kg). Sadja je torej Ljubljančan zavžll nekoliko več kakor lani. Nadalje 106,406 kg suhega sadja (188*80 kg lani) in 458,892 kg južnega, največ iz Italije uvoženega sadja. Tega sadja se je nekoliko manj kon zumirelo, ker se je 1. 1926 za vlilo 496,187 kg. Mogoče so UubUenieni napovedali bojkot in mesne izdelke, nadalje na m*. woveoau do^ ko, nekatere vrste sočivje in ke- lUlUanakim pomarančam in drugim sadežem iz Italije. Meao In meane jedi Ljubljančan nI vegetarijanec ljubi meene jedi, zlasti razne pe čenke in alično robo. Toda tud konzum mest je letoe znstno padel napram 1. 1926. Ljubljana je porabila 217,891 kg mena In rasnih meeolh izdelkov (lan (252,476) kilogramov). Zaklalo se je letoe 8,508 komadov govedi, 16,661 telet (lani 16,717), 25,545 prašičev (lani 24,827) prašičev. Ljubljančan torej ljubi I telečjo i svinjsko pečenko. V postnih dneh pa ai jd Ljubljančan privoščil razne ribe. Pojedel jih je manj kajior lani Zavžitih je bilo letoe 86,717 kg krat ni bilo težko, ker obnova rasnih rib (lani 44,957 kg), •odnosno Intenziflkaclja polje-1 Ljubljančan primerno za- delstvs In živinoreje še ni bila tako dozorela kakor je danes. Toda kmalu po sklspu pogodbe z nami, ko ss je pojavila v Av. atriji agrarno zaščitna tendenca, je trgovinska pogajanja znatno komplicirala. Ob pričet-ku dopolnilnih pogajanj ee je naš ministrstvo poljopilvrede postavilo na stališče, da načelno sicer pristane na povišanje uvos-nih carin za živino in poljske pridelke, vendar niti od daleč ne v tej meri, kakor so želeli in pričakovali avstrijski agrarni kro- Razčiščenje eituacije pa je zavlačevalo tudi dejstvo, da ae paralelno z nami vršijo za skoro iste predmete pogajaaja med Avstrijo In Msdžarsko ter da nam je naš praktičen interes veleval, da a težkimi žrtvami ne kupujemo eventualno že drugod prodanih koncesij. Vendar pa je pri vsem treba imeti pred očmi razveseljivo dejstvo, da ee slovensko narodno goopodaratvo normalizira M da stopa na boljls pota. kakor - hodilo d» sedaj. To Je raz- vesel Ji v znak. ki ga je tcebe Ia-di "enkrat podčrtati. Ne žalost je a leer še vedno preveč šopoma*. Ijanja «lovanekega gospodar at va po Beograda, ali umna roka sfcvooekaga gerade je premogle marsikaj in tako tudi to. Ce bi bito trgovlnaka In tudi bolj-bi ee < elevije beli svojo jedi, je porabil letos $48,942 kg maeti in Olja, lan «ko lete pa 925,196 kg. torej zo-pet manj. Za oldssnje raznih jedH in pri salati je Ljubljančan porabil 225,555 I kisa. Alkohol in Vssk Ljubljančan, ki se pošteno naloži s raznimi dobrinami in oskrbi želodec, ima lepo navado, da to pošteno tudi za Hje. Konzum alkoholnih pijač pa Je letoe znatno padel, kar bo fta z velikim zadovoljstvom beležila "Sveta vojaka" in društvo •Treznost." Ljubljančani so letos popili 2,978,269 Mtrev menih vin napram 1. 1926 sa 264.79» I manj. ko so ga popili 8.248,012 litrov. Ob večjih avečanoetih elavnoetih In veselicah je Ljubljančan splendiden in rad plača kako buteljko. Toda letos je bil zelo rezerviran. In so Ljubljančani popili le 9.142 steklenic bu-teljsklh vin In šampanjca, dočim so L 1926 porabili 11,71 steklenic. Čeprav je letoe vladala precejšnja vročina, ee vendar ni poznala na konzumu piga. ki j« .tudi nazadoval napram 1. 1926. je bilo zelo delovno. Letoe LJubljana popile 1.207.411 trav piva. dočim Ipni IJSSJ Htrov. Napredoval p« j« breselkebotaih pijač ^ ZDRAVSTVO Poljadna beseda o hlgijenl In akrbi sa adravje Solnčne in zračne kopeli. Ce koplješ na solncu, Izpostaviš svoje telo aolnčnim žarkom, Ca» kopeli mora biti natančno od merjen. Ce mirno ležiš, je ta-ca kopelj najboljše zdravljenje toatn« in sklepne tuberkuloze. Zračna kopel te utrdi, lahko jo maš poleti in pozimi, ne močno napravljen, v senci ali polaencl, pa gibati se moraš nekoliko (i-rre, gimnastika). Ce pa na zra-cu mimo ležiš, ie namen drugi. Tu gre sa zdravljenje pljuč. Sicer pljtl^ nikdar popolnoma ne mirujejo; a skušnja jš pokazala, da že relativna umirjenost pri velikem delu na pljučih tuberkuloznih bolezen ozdravi. Ležiš vodoravno, v udobnem stolu, napravljen, pokrit z eno volneno odejo al} z več odejami, kakof pač podnebje in letni Čas A senci ali polsenci, na zraku brez prahu. Ravno ta zadnja zahteva jo posebno važna, ker draži prah h ktfljanju; kašelj pretre-obolele dele pljuč, in se ne morejo Strasti. Letanje na zraku dosira sdrsvnik, kskršen je pa$ slučaj, trajati pa mora najmanj nekaj ur na dan. Dalje e treba, gledati na to, da so ležalne lopje isto sa varovane proti vetru, de|j(u (snegu) in proti močnemu solnpiiemu žarenju. Tudi morajo biti lope tako nabavljene, da prideš ob vsakem etnem Čas lahko tja, ne da bi se zmočfl. Obleka, čevlji, odeje, vso to mors biti suho. Vsako sdravililče za bolne na pljučih )i moralo imeti poleti posebne hladne ležalne proatore na raz polago, najbolje kje v gozdu. Občinstvu je treba take reci dobro dopovedati, Navadno mislimo, da je solnce splošno zdravil no sredstvo in se izpostavijo njegovim Žarkom tudi taki bol niki, ki bi tega nikakor ne smeli narediti. S tem dosežejo prav obratno, (car so hoteli doseči. Medicina aa Kitajskem. V prostorih kitajskega poslaništva v Berlinu je govoril berlinski zdravstveni liistorik profesor dr. Musbotter o gornji temi. Bil je tudi sam ,vs£ časa na Ki-tajakem. Podal je pregled razvoju medicinske znanosti ns Kitajskem od najstarajlih če sov do danes. Najstarajii del kitajske zdravstvene vede se Imenujeta Hoangtl Nejking in Nauking. Nastali sta že ve* sto letij pred Kristusovim rojstvom LJubljani popilo 41,845 litrov lani SM*5 II, in 1,291 steklenic penine (pokalic), lani ssmo 906 steklenic. Demon žganje na pohoda. Beleži^ je treba žalostno dej avo, da se je savlivanje žganih JaČ v Ljubljani selo razpaslo kakor kažejo statietlčat podatki Ljubljana je porabila 89,677 U trov rasnih spfrituoz, iz ksterlh se je napravilo približno 2200 h 40 do 42 odstotkov žgsnjs. Kon zum Žganja je edini znatno napredovat. Ljubljana je nadalje zavžila pri čaju in drugod 87 ti slč 423 I ruma, likerjev in konjaka, lani samo 84,608 1. Ljubljana Ja končno požgala sa 69,928 J densturirsnega spi rita. Otročje sladkarij«. Ljubljanska deea je tudi letos ljubila sladkarije, ker pa ni i mola denarja, ee ja znatno orne jila pri konzumu eladkarij In čokolade. Otroci «o leto« pojedl 128 tiaoč 461 kg čokolade in dru gih kandlt, dočim je znašal lan a um teh predmetov 462.260 jramov. " Ljubljančani ljubijo čtstoto Pravijo, da Je poraba mila pravo morilo za stopnjo kultu re, ne kateri se nahaja kak narod ali pokrajin«. Ljubljančan ao nedvomno kulturni. k«r «o porabili leto« 612,929 kg mil« In pralnih praškov. ljubljanski četveroaelrl. Ljubljanaki četvpronožcl. ae del« na dve kaeti, In «Icar on«, %l ponosno dvigajo glav« ker prssiočujejo v lepih In s ran t nih hlevih In opravljajo lahka dele. In one, ki noč in dan garajo in vlačijo ao letoe Imeli tudi velik želod«* Porabili se ss 8481,87* kg ovaa. otrobov (n Taka Je približna etika IJub- tretjega stoletja po Kristu sta Sanghanlun obširno delo o mrzlici, ter Muoking, temeljno delo o bitju srca. Kitajci so v svo/l medicinski vedi akušali dobiti vzročno svežo med svetovnim., makrokos-mom in človeškim piikrokoz-mom. Nebeški "pnevma (srak, dih. gibanje), ki pride potom di-hanja in hrane v naše telo, igra pri tem prvo vlogo, skupaj s sledečimi petimi elementi: s kovino, lesom, ognjem, vodo in sem-jo. Obtok krvi ni nikjer omenjen, a knjige učijo, da kroži po teleeu "pnevma" in da gre po vrati skoz pljučne šile, skos debelo Črevo, mehur, ledvice, šolč in jetra. Na jeslk in na bitje šile polaga diagnostika največjo važnost, dočim se sa urin ne zmeni nič. Razlikujejo 27 vrst bitja žile, literatura o tem obsega dobo 2000 let. Od zdravstvenih metod je Še danes zelo irlljubljena ta, da odstranimo bolosni s vbsdanjem dolgih tenkih igel. Kitajska je imele enega samega velikega kirurga, pred 1600 leti; imel jo poaeben na-$in omotenja. Tudi danes veČina Kitajcev nima nobenega zaupanja v kirurgijo; navadno se pusti Kitajec operirati šole tedaj, če mu je zajamčen uspeh in pa da ni nevarno. 8icer ata pa dve najbolj objčajni kirur-gični obolelosti, vnetje slepega čraveaa in žolčni kameni, na Ki tajskem redki. Razširjena je pa egiptovska očesna bolesen, tuberkuloza in sifilis; suŠica hrbtnega mozga in paraliza ata kot posledica sifilide redka pojava. Norišnic .v notranjosti Kitajske ni; duševnih obolelosti je malo, v prvi vrsti gotovo sa> to, ker je zloraba alkohola na Kitajskem prav malo rasširje-na.t V boja proti tuberkulozi priporoča prof. dr. Pirquet sledeča načela: Varujte dojenčke in majhne otroke pred Infekcijo Nikar no kašljajte nanjel Ne hodite obiskovat kašljajočlh so-rodnikov In snancev, ne pustite majhnih otrok k nJim t Ne zaupajte otrok kaSljajočim lju dem, tuberkuloze sumljivim Ns dovolite, da bi tuberkulozn odrasli spali v Istih sobsh kt>t otroci t Glejte da dobijo deklice od 12. do 18. leta in dečki od 15. do 20 leta dobro in redno pre-hrano t Rasumetl morate, da morajo Otroci veliko Jesti, in pa sita na to, da tudi reo veliko Je do. Tuberkuloza ovira tek in ao morejo rabiti razna arsdstvs da tek dvignemo; najvažnejše eredstvo je bivanje na svežem kraku. Vae zdravilne metode pri bolnih ns pljučih aogisšajo s tem, da ae je v počotku bole* ni pacientom po daljšem blvenju na proetem tek zopet povrnil Ni treba, da greš sato na morje ali v hribe ali v gosd; to nsprs vlš lahko tudi doma na etrehl pri odprtem oknu, sunaj na vr tu ali na polju. Zelo dobro je če tuberkulozo In njeno razširjenost dobro poznamo. Ü Komunistične demonetradje Parian. Pariz, 28. jan. — Okrog 10, 000 komunističnih delavcev Je včeraj prote«tlralo na ulkah proti zaprtju dv«h komunistič-nih delavcev. Incidentov nI bilo Trije deiavcl ubiti. Taxarkana, Ark., 28. jan. --Trije delavci so bili ubiti in več drugih Je bilo težko ranj«nih ko je v nedeljo ekaplodlral velik tank gasoline na železniški progi blizu Ogdena, Ark. Sestre ustrelil. Harrisburgh, Pa., 28. Jan. — 14-letnl Cheeter Kalton je v pra-piru. ki ga je imel s avojo dve leti atarajšo aeatro, pograbil o-čotov rtrvolvsr In jo uatrelll Kant j« bil pripeljan v zapor» mladinakega ydlšča. LeUloe srn ranil v gorovja. Boise, Idaho, 28. Jan. — Letalec Fred Hoy t, katerega so ser opisni tekali več dal je bil v sobote večer aajden zmrznjen v gorovju. KJ«govo raibito letalo je letak» likih tiaoč levijav od PRVA PISANA USTAVA., (14. januarja 1639.) V starem svetu so države po-agoma nastale ls združUvt rodbin v plemena in plemen v večje skupine, dokler niso nastala volka kraljestva in cesarstva. Is-točaano s razvojem večjih človeških enot so se razvijala tudi načela o vladi. Tradicije, navade in običaj) starih narodov ao tvorili podlago njihovih oanov-ih zakonov, t. j. njihove ustave i konslitucije. Republike In demokracije ao obstojale Že dol-[o pred odkritjem Amerike. Igodovlneko dejatvo pa je, da je bila prva pisana ustava sprejete Noveet svstu. .Mala skupina kolonlatov v Conneotisutu je to storila. Ti priseljenci is Angls-ške, ki eo obsojali sbsolutisam kralja in nestrpnost angleške cerkve, dali so še 1. 1639 lama nazorom o politični svobodi, ki so 150 let*kasneje postali osnov no načelo Konatitucije Združenih držav. Kolonisti v ponnecticutu so »rišll v dolino rake Connectieut s Msasachusettaa in bili so pod vodstvotp nekega angleškega begunca, duhovnika po imenu Tho-mar Hocker. Ko so ss našli ls-ven oblasti massachusettske ko-onijalne vlade, so ss lotili orgs nlsacije svoje lastns vlade. V tem sgodovjnsksm dokumentu so popolnoma Ignorirali oblast angleškegfc kralja In prlposnall le auvereniteto ljudstvs. Ce-tvorioa izmed poglavitnih načel te ustave je bilo: 1. Vsa vladna oblast prihaja od ljudstvs. 2. Ljudstvo ne sme biti ob-dsvčsao brez privoljenja svojih zaatopnikov. 3. Število zastopnikov naj se ravna po številu prebivalstva. 4. Splošna volilna pravica naj velja sa vse. Ts ustava kolonije Connectl-cut je bila dokaj rasllčna od vladnih qačel v drugih koloni-jah^ kjer so bili Izključeni is vo. lilne pravice vsi oni, ki niso spadali k uradni cerkvi. PUS. Ptttlgrtlll* Im hfojt I mri vega 1 toy ta. Bila Je zmerom zvests možu zsksj nezvestoba povzroče zoprne komplikacije. Vendar ss zsrsrfi (jigs nI rtikdsr odrekle ljubezni.^ Neki nežen mladenič, ki mu je v Življenju zsdoščslo, ds js obril svoje rošnsto lice po en krst ns teden, se Je sslJuoU vanjo. Kakor ss človok zaljubi ko mu Je osemnsjst let in še ne pozne mej s in sorazmerij. Po-nujsl Ji Je vso svojo mladost In njegovs nelsumetnlčens svežost bi blls morda ffanlla neslomljl vo Ženo. ds ni zagrešil velike na-lmlil še mlad — tudi stari profesorji eo bili nekoč mladi — Je j ubil svojo Ženo, tods^isdaj je bil še potrošil reeerve svoje ljubezni. Skandinavski slikar Js prišel v trenutku, ho se je bila gospa, zapuščena po molu, od-očlla, da rasmeče vss svoja romantična bogastva. Pričel je o pravom česu". V tem Je skriv-nost. Prilika napravi človeka tatu In mami lene k popustljivosti. Slučaj je dal 4* sta ee gospa * in skandinavaki slikar se-šla v tfckern salonu, kjsr bebci gobeedajo neumnosti o umetnosti in literaturi. V tako svansm salonu intelektualeev. Goepa je hvalila alikarjeve •like, ki Jih ni bila nikoli vlde-| ; slikar je hvalil gospo; njeno epote In eleganco občudoval le tisočkrat, dasi Jo je tisti dan prvič videl. t , V «'Ti T tU Ko Je bilo konoo čaja In ras-govora, so slikar, pss in gospa odšli. V vosu Jo goepa povoda-da Je njen moš, profesor glo-toleglje, sanjo stfar, ki al ne dežnik, ne solnčnlk In ki JI pravijo Franoosi an tout caa, ker o rabiš» kadar jo lepo vreme in kadar llje dol. Toda, da bi priznala, kako koristen js mol, ga ni ljubila. Izjavila Js slikarju, da bi bila raspololena, da mu pokloni svo-je prijstoljstvo. Kadar U kak-Ina lena nudi prijateljstvo, pomeni to toliko, kakor da ti Je dala ključe blagajne, kjer hrani svoja čuvstva. Pes Js dlskrstno molil gobček ekosl okno. . a Profesor Js čutil, ds nI idealen ljubimec svojs šens. Cutll je, da nima pravtoe do njene Uu-bezpi. Čutil js, kakor potniki, ki »o s karto tretjega razreda stopili v prvi rs«red, sede ns robu klopi, v pričakovanju, da jih vsak čas kskšsn potnik sli kontrolor vrle ven. "MoJ mol je IJubosumsn, kakor carinski strelnih," Js govo-rlls drugI dan Ispa ln slsgantns ■ sksndlnavskemu slikarju pred neko kavarno v parku, MBII bi sposoben, da polljs detektive ss menoj. V vsi! pslsči pa ni ne tlvilje, ae vedelevalke, niti ne salona sa maniklranjs. - Kaj hočemo, če Je človok mlad Ia in-teresanten, kakor ste vi, In stanuje v hiši, kjer ni niti plskro-vess sa rasblte majollke." In bi hoteli, če bi našel skrito sobo T" "Ne rečem, da ne." |MA tudi da ns rečete. BI pri-etalir "BI." "Težko je v teh čaeih najti atenovanje." "Človek, ki ljubi, premaga vse telkoče." Skandinavski slikar Je objavil v jutranjem listu oglas: "Sobo zs samca, s kopalnico in električno lučjo llče resen goeped. Ponudba ..." Tri dni je čekal zaman; oglaa ni obrodil uapeba. a Minili so dnevi In vsak dan Je gospa izgubljale zaupanje v o-stroumnoat mlsdegs slikarja. Toda preden Je to zaupanj« popolnoma izgubila, ss Je v njeni hiši nakej zgodilo. Profoaor je dobil pred odhodom ne unlverao neko anonimno telefonsko obvestilo. In drugi dan popoldne Je sedel sksndlnsvskf slikar v go-spojini apalnlci In je pušll dlše-čo cigaro. Goepa je imela aaer-ne oči kakor plamen punča. Iznajdba njenega esvernjaka JI j« bila močno po godu. Kaj ae je dogajalo v tej hiši, ae n« ve. Gotovo Je eemo toliko. da se Je od četrte do eom« ura. baš ob čaeu, ko je bil ali-kar v goapojini spalnici, njen mož. profoaor glotelogije. član in dopienik mnogobrejglh akademij. nervozno sprehajal eo puaii ulici Is ven Porte del' Po-liolo Čakal Je, da Isetnadl svojo ženo. hodlal le pri vhodu iN pri Izhodu is katera teh sumljl-vlh hiš. kakor mu Je blf anonimno javil tlele jutro. ISSSJEL! C PKOBVBTÄ Andre Fusseeu: LOV M ZAJCE Vaak boljši človek ima lovski rtvir. Ce nima revirja in ako hode, da ga štejejo njegovi bliž-nji med boljše ljudi, poskrbi vsaj to, da ima prijatelje, ki ga zdaj pa «daj povabijo na lov. Meni na primer ni bilo lahko najti tal# prijateljev; no, če je Človek dovolj vztrajen, se tudi na nje nameri. Tako ae je zgodilo, da sem nekega dne prejel pismo z razveseljivim vabilom: "Jutri bomo začeli loviti v Run-gisu. Pričakujemo vas ob 8. uri zjutraj." Bil sem navidezno vznemirjen, vendar je vse šlo po sreči, tako da sem lahko ob pravem ¿asu odrinil. Rungis je mikaven kraj približno dve uri od Pariza, na poljih 8v. Denisa, kamor ho tudi moji predniki radi zahajali na lov. Reči moram, da ae nič preveč ne poznam v lastnosti in posebnosti pariško okolice, toda moja lovskih zadev nevajena pamet ni mogla doumeti, da bi bil blizu Pariza dober lov na tajce. Bolj verjetno se mi je zdelo, da nas namerava prtja* telj presenetiti a kakim poeeb-nim kosilom. Ta misel se mi Je — ori moji veri — zdela bolj streljanje zajč- giiu, ob devetih v Run-je prijatelj eprejel z očitno nejevfjtfo. Zarentačil Je nad mano, Češ. kako morem biti tako neolikan, da pridem na lov z enourn? zamudo. Lovci in gonjači so vendar ie dve uri na polju! Opravičil sem se. kolikor sem se v tistem hipu domislil, nato pa sva s prijateljem jadrno skočila na voz in se odpeljala na lovišče. Med vožnjo se je najemnik revirja malce potolažil. tako da sem lahko potipal njegovo lov-ako žilico in ga vprašal: * "Povejte mi. Peter, ali je na teh poljih res kaj divjačine T "Dejal bi. da Je," Je odvrnil "V Rungisu imamo, prekrasen revir. Poelodnja leta smo imeli posebno veliko divjačine, a letos se naše lovsko društvo, čigar član sem, še bolj nadeja obilnega lova. Plačujemo 200 funtov udnine na leto. S temi prispevki ae je vzredilo letos devet zajcev in dva para jerebic. Ker imamo število članstva, si lahko mislite, da utegne biti veliko divjačine., Vem na primer, da so v Frossneeu vzredi K dva para jerebic, a v Viasonu celo dvajset parov." Opazil pa sem, da prijatelj ni bfl pregloboko prepričan o toli obOnem lovskem blagru. Ko sva se pripeljala na lovišče, so prisopihali lovci s novico, da Je nekdo pravkar ugledal prvega zajca. Brft sva tudi mi- dva junaški zgrabila dvocevki. Trenutek nato se je začulo divje streljanje. Peter se je ves razvnel in mi je pravil, da bo naj-brže res zajec ali pa celo jerebica. Sil smo naprej In smo sreča v aH vedno več lovcev. Vsak je imel novo lovsko obleko, oboroženi pa so bili uprav do zob. ga njimi so capljali pai, gonjači pa so nosili velike nahrbtnike. Preveč se res da niso upehali, zakaj nahrbtniki, namenjeni za obilen loveki plen, so bili obupno prasni. Jesensko tišino, na poljih so zdaj pa zdaj motili posamezni streli; čeprav ni bilo ne zajcev in ne jerebic, so lovci vendar-le streljali; bile so jato vrabcev toli neprevidne, da »o ih>w-tavale nad poljem. (Da pa ne ne bo ta ali ona tenkočutna duša med čitatelji vznemirjala /avoljo nemile vrabčje usode, bodi resnici na ljubo povedano, ds ae vrabcem ni ekrivilo niti eno pereece.) Nenadoma nam je prišla naproti nova lovska družba. Tr lovci eo streljali močvirsko pti- Obe lovski četi sto bili na moč podobni vojakom na manevrih, ki a papirnatimi patronami obstreljujejo neprijatelja. Pd aa g)as si tega nisem upa) mialjti. T^ko smo tedaj dfli vae dopoldne, izprehod po____________ (Osljs.) 21 Slavna gostiInica pri Veselem medvedu je stala malone na sredi Roine ulice, v enem izmed najstarejših delov ljubijanakega mesta. Slovsla Je pri domačih in tujcih, zakaj spoštovani meščan in gostilničar Vid Cičigoj, krč-marske zadruge imenitni predstojnik, ni točil nikdar nobene jesihaste čobodre, kakor je to ftalfbog uganjalo toliko koamatoveaftnih krč« marjev, ampak pravo vino, pa še prav poceni. Daleč naokoli Je bil na pajboljšem glasu njega črnikalec in vipavec, pa tudi dolenjec. Njego-, va bogaboječa zakonska tsna Polona Je znala kuhati tako dobro, da nd bi mogel zabavljati noben'še tako siten In razvajen grd; zlasti pa so navdušeni občudovalci njene višje kuharske umetnosti hvalili mesene klobase, požteno dolge in lepo rjavo pečene v presnem maslu, dehteče in okusne, po dva vinarja. Ondukai je bilo vedno dosti gostov, bodi v petek, bodi v svetek. Pri Veselem medvedu je bils ysak dan nedelja. Godci so včasi prihajali fte dopoldne ob devetih in godil do treh noči. Z iskrenim veseljem se je bližal vitez Ahac hramu krepčanja. Pred gostilnlco Jo videl nekoliko tovornih konj; med njimi so stali molje, kričali in si ponujali vrt vina iz roke v roko. Nad vrati sta visela selen železen venec In grozd. Ob vratih je bil naslikan prijazen medved; drtal se jo na smeh in pil medicino kar iz vedra. < Umetnik pa ga je bil pogodil tako alabo, da vitezu Ahacu ni ugajala veaela mrcina niti takrat, kadar jr bil najbolj ftidane volje. Čičigojeva gostilnka Je bila patindenk-hiša. Pred tridesetimi leti so oblegali Ljubljano vojaki prepirljivega cesarjevega brata Albrehta in celjskega grofa Ulrika, pa niso nič opravili; v zahvalo Je popustil cesar Friderik Tretji hišni davek vsem hrabrim meščanom, ki so se udeležili bojev za meato. Od vsa-ke patidenk-hiše Je bilo treba plačevati le po en krajcar na leto. Oča Vid in drugi so ga nesli vsakega 80. septembra slovesno v mestno hišo. Vitez Ahac Je rožljal • svojimi velikimi ostrogami v obokano mračno vašo in ugledal gostilničarja, debelega bradatega Vida Ctčigo-Ja, ki je nosil ta glavi ogoljeno selenobaršuna-sto čepico, nad irhaatiml hlačami pa svit bel predpasnik In zarjavelo bodalo ob pasu. »Mož se je drial kaj resno In leseno dostojsnstveno. "Hvaljen Bog!" je pozdrsvll vitez Doljan- ski. "Pozdravljeni v imenu boftjeml' Je godrnjal gostilničar in šel proti vratom. S svojim hladnim vedenjem je hotel kazati, da ae prav nič ne puli za goste. "Jazbec ošabni/ si Je mislil vitez Doljan-aki. "Ako ne bi mel tako dobre jedi in pijače, ne bi za nič zahajal k nJemu." Prišel Je mimo kuhinje. Na ognjišču je gorel ogenj ob loncih In pod velikim kotlom, visečim na kljuki od stropa Znoječa ae gostiln ičarka, iivotna, bleda mati Polona Čičigojeva je čepela na pručki in vrtela reženj s pečenkami. Močno Je dišalo po kuhinjskih dišavah. Na tleh. blizu kupa zaklanih piščancev. Je nedela devetletna Čičigojeva hčerka In Jo-kala s trdovratno vatrajnoatjo razvajenega otroka. MLe trobi, le T jo Je karala mati. "Le še bolj na glas. da te bodo prej Torki!" "Ojej. Maruška. nehaj nor se Je"oglasil tudi vitez Doljanaki. "Ako boš pridna, ti prinesem takega konjička, ki se da pojesti. Ako boš pa nagajala, pride pa povodni moč is Ljubljanice pote!" Tedaj je razjahal pred vrati vitez srednje raati svojega konja in vprašal goatilničarja: "Je še kaj proetora v hlevu?" Vid Cičigoj mu je miloetivo poklmal in pokazfcl s komolcem na dvorišče. Tuji vitez Je moral konja sam odvesti v hlev, da bi mu odpel jermegje ni mu dal zobati; nikjer se ni ganil noben hlapec/ Vitez Ahac ni mogel videti obraza novega goeta, ampak le njegovo eivo obleko, črno pero na rdečem baretu in dolge brke. Vrata goetflniške sobe so bila nizka. Siro-kopleči vitez Doljaneki se je moral nekoKko obrniti, ker ni mogel z obema ramama zaeno skozi vhod. Cefc dve stopnici je stopil v riizko široko sobo. Ob vrstih je visel molek z utipa-nlmi debelimi jagodami in skodelica z blago-slovJLjeno vodo. Stene so bile orumenele in očr-nela od dima treeek. Zraven vrat, na vzvišenem mestu, Je bil umivalnik in omara s posodami, jedili in pijačami. Ob goHh stenah so stale teike klopi in debele mize, nepogrnjene, na mizah vrči pa kozarci in velike, iemljam podobne "trente". Med meščani in nemeščani (duhovniki, ple-menitaši, uradniki, graduiranimi in diplomiranimi doktorji jeaičnosti in zdravilatva) je eicer zeval velUcaneki prepad, ali v gostilnici so bili vsi enaki in sedeli vsi križema skupaj. Zaae-dene so bile skoraj vse mize in na glas eo se pogovarjali jezdeci in vozniki, oalarji in konjarji, ribiči in čolnarji, drvarji, seljaki in težaki. Tu si je sesul popotnik prašne in blatne čevlje In jih snažil in mazal, Um se je preoblačila žena ali česala zorna devica. Pri zelenkaatt pači je epal krepak mladenič in smrčal in puhal na vse prstege. V kotu so se prepirali kvarto-pircl in kocjarji. Malone vsi moški so bili obd-roženi s meči ali viaj s noži, dasl bi bili morali oddati orožje goetilničarju. Pri mizi ob oknu levega kota ata sedela dva meščana. Prvi je bil imovlti ostrogar Rok Pilko. Mož Je bil bolj majhen, golorok, in golo. glav. Trdi dolgi kuštri so mu štrleli na vae plati nad ušesi in nad vratom. Premočni brki po mu segali skoro do ram In bi čosinčoz zadostovali za tri mošičke njegove mere. Predan ae je iznebll kaj modrega, je vselej skočil na mizo na prsto, gubal čelo in gladil svoj uanjati predpasnik na prsih. Ta spoktouani meščan ljubijanakl ja delal ostrogo, pa tudi stremene, Ž vale, verižice, konjska česala in kovtnake okove na jahalnem Jermen ju; bil je član ključavničarske zadruge. * Zraven bogatega ostrogarja Roka Pilka je stoloval v Črnem tolarju kaj imeniten gospod, ssm mestni pisar Primož Pogladin, velik slok starec. Veli obraz mu je bil rumenkast ko vosek. Široke oglate rame so bile vleoke; toliko, da se niso dotikale ožabnlh ušes. Premodro je gledal Primož Pogladin .izpod svojega lepega višajevoevllnataga bereta. Trudil se je očitno, da bi se držal bar najbolj resno in visokostno. saj Je bilo to po njegovem mnenju neogibno potrebno v varstvo njegovega visokega doeto-janatva. Mestni pisar, član mestnega sveta, pa tudi nI bil karsibodl. Poleg mestnega sodnika Je bil najusodnejši mož dvsnajsterakov, prieežnih mož mestnega saatopa. "ljubljanskih gospodov". On je predstavil na avetega Jakoba dan mestnim očetom novoizvoljenega sodnika; on mu Je izročil srebrno sodno žeslo In srebrne ključe mastnih vrat. Znal je pisati ia brati, celo nemški; vsega tega ni bilo treba drugim dvanajsterakom. niti »odnlku ne. Nekateri eo pač znali vsaj podpisa vati svoje ime. ali pod-čačksvall so se povprek s tako ftaktttao sveri-ženimi čačkuraml. da ao bili njih podpisi skoraj najbolj podobni sledovom v črnilo pomočenega obsedenega ježa. ki ae Je is nagle Jeae strastno povaljal po pergameotu. je bil imeniten. Ce le ne bi lovci toliko atreljhli in ako no bi bilo noatrpnih psov in škodoželjnih gbnjačev; brez vsega tega bi bila na ptfjih tista tišina, ki človeku tako dobro de. Vsekakor utegne biti lov nekam čudna zadeva: po tolikih urah — niti enega ašjca ali ene jerebi ce. Ko smo čuli, da zvoni poldan, je Peter vedel, da vstopimo v lovsko hišo in se malce okrepčamo. nato pa urno zopet na lov. Cez deset minut je bila za-kuska končana. Použili smo stoje in bratje v Nimrodu so zgovorno opravičevali, zakaj ni bilo nič plena; vssk. je pripovedoval, koliko je streljal in kako so padali zajci, ali bil je dan smole: našli niso nobenega. Skratka: čutil sem, da me navdaja ponoe s tako družbo. Tako smo tedaj planili spet na polje. Zdaj se je že peov lotevala nestrpnost. Hodili smo po strniščih, gazili deteljico in krompir; korakali smo vae popoldne v skupni črti, da res ni mogel še tako prebrisan in urno-nog zajec uiti svoji usodi. Te-dajci se pojavi v polju rdeča, gibljiva točka. Kakor na povelje ae oglasi salva petnajst m dvajset streloV. O drobnem, rdečkastem zajčku pa ni bilo več sledu ... Bil bi se najbrže izognil bridki usodi, če bi bi) izvršil prvotni načrt in pobegnil naravnost naprej. $il pa je toli drzen ali neizkušen, da je hotel z glavo skozi* pid strumnih lovcev. Zašel je vkrižni ogen, in tu ga je razneslo na kose. Tako je torej poginil prvi in poslednji rungiški zajec. Njegova smrt je bila dokaj draga vsak lovec je moral plačati ato frankov priapevka za to, da se je priredil uspešen lov, vrhu tega pa Še državno lovsko takso Koliko je atol smodnik z vsem ostalim, kar se Šteje k inventar ju dobrega lovca, naj blagohotno zamolči rti. Reči moram, da sem slab računar in niti ne vem natančnih številk. Bili pa smo čudovito idealni možje, zaka, vsak izmed nas je v svoji pariški večerni družbi mikavno opi soval to lov ia vai smo bili trdno prepričani,