INTERVJU
Brez odkrivanja tople
vode str. 44
Sejemski izplen
str. 4, 34-35
Minister dr. Gregor Virant
Zaupate nam že 68 let
(W7D Mta)
Št. 42 / Leto 68 / Celje, 19. september 2013 / Cena 2,50 EUR
Položnice ... povsod okrog nas
str. 2, 16-17
Nekateri jih poravnavajo redno, drugi z zamudo, tretji šele po izvršbi (ali tudi ne). Kako se s težavami zaradi neplačnikov ubadajo vrtci, in kako uspe številke preživetja premešati materi z dvema otrokoma in s 660 evri na mesec? Vse večji neplačniki so tudi javne ustanove.
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrTEDNm
VSAK ČETRTEK
eaftfe' Ü
(IZITEK V DOBRI KAVI I
PRAŽARNA: 03/713-2666 Š
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
Spregovoril je Aleš Ilc
str. 36
SLOVENSKE KONJICE
Trg končno prenovljen
str. 7
RADEČE
S Savusom do prvega pristanišča na Savi str. 6
str. 9-12
Velenj
str. 13-15
Celje ima spet člansko hokejsko moštvo str. 22
Kitajska je njen drugi
dom str. 33
CELJE-
Ptice miru pozdravljajo
mesto str. 19
Na »šiht« in po »colngo« str. 37



ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
03 620 97 60
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
2
AKTUALNO
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNIK
Premetavanje številk
Župan Solčave prevzel Celje. No, tako drastičnih ozemeljsko oddaljenih medobčinskih obratov si ni zamislil niti minister Gregor Virant. Je pa v intervjuju za Novi tednik poudaril, da bodo k sodelovanju in tudi povezovanju manjših občin z večjimi spodbujali tudi s spremenjeno formulo financiranja lokalnih skupnosti. In ob tem je še dodal, da se bo v prihodnosti morda kakšen uspešen župan manjše občine pač lahko zavihtel na prestol večje. Sicer pa naj bi si za zmanjšanje števila občin vzeli čas za strokoven razmislek. Naj pa bi, po njegovem mnenju, povezovanje občin podeželje le približalo Ljubljani in ne obratno.
Sicer pa je tudi po koncu tedna, ki je v Celju minil v znamenju Mosa, ljudstvo v pričakovanju novega varčevalno-davčnega svežnja. Statistika nas je med tem razsvetlila, da je v naši državi že 392 tisoč prebivalcev socialno ogroženih, kar pomeni, da mnogi ne morejo plačevati dobrin, potrebnih za dostojno življenje. In verigi neplačevanja in dolžnikov namenjamo tokratno Našo temo. K razmisleku pa nas je spodbudil povsem naključen dogodek.
Nedavno tega sem v banki stala v vrsti, da bi dvignila denar. Pred mano je začela bančnica vljudno dopovedovati stranki (mlajši ženski), da ne more prav nič dvigniti, ker ima na svojem osebnem računu izvršbo. Vrtec je namreč na ta način želel dobiti plačilo. Bi lahko dobila posojilo, limit, kako bo zdaj pokrila stroške, kako ji lahko pomagajo?! Vsa ta vprašanja, naslovljena na bančnico, smo slišali vsi v vrsti. Priznam, mnogim je bilo neprijetno, nekaterim tudi hudo. Stranka je na koncu poklapano odšla. Ne vem, kako je rešila svoje težave, plačala položnice ta mesec, nahranila otroke...
V uredništvu smo potem ugotavljali, da je za dobrih tisoč evrov dolga verjetno vedela, bila tudi večkrat opozorjena, pozvana k plačilu, vendar... Kot izvemo iz anonimne podobne zgodbe naše bralke, je 660 evrov za mater z dvema otrokoma predvsem nedopustno životarjenje in odrekanje, za plačilo položnic pa velja ruska ruleta, enkrat ena, drugič druga. Ampak zgodba se tukaj ne konča. Tudi vrtci kot mnoge druge javne ustanove morajo poravnavati račune in se obnašati gospodarno. Sicer se sami zapletejo v drugi del pogubne dolžniške verige pri svojih dobaviteljih. Ti morajo še vedno prav državi velikokrat polagati račune za redno in pravočasno dobavo, medtem ko sami ne dočakajo njenega pravočasnega plačila.
Kako globoko smo zavozili, nam takole mimogrede razkrije tudi sinologinja iz Virštanja, ki je po vrnitvi v Slovenijo doživela večji kulturni šok kot takrat, ko je pred leti odšla na Kitajsko. Vrnila se je v vse bolj razočarano družbo. V njej pa na srečo nekateri mladi prepoznavajo, da nas lahko reši le znanje. Na eni od celjskih gimnazij se tako pridno učijo ruščino, ker so prepričani, da se slovensko gospodarstvo vse bolj povezuje z ruskim trgom in bo ta slovanski jezik imel vse večjo vlogo v življenju Slovencev. In na Mosovem sejmu je eden od marketinških gurujev dejal, da si bomo morali pomagati pač sami po preprostem pravilu: poiskati bomo morali stranke, ki bodo imele denar in željo po naših izdelkih in storitvah. In okostenelih okvirjev razmišljanja se bo treba znebiti, na kar je opozorilo še eno zanimivo predavanje o »coworkingu«, usmeritvi, ko se na primer več kuharjev odloči za najem skupne kuhinje.
Živimo v času, ko naša stvarnost postaja naraščajoče sa-mozaposlovanje na eni in čedalje manjša kupna moč na drugi strani. Zato bomo na trenutke morda morali pritegniti že dobrih 95 let staremu inovatorju, ki je v minulih dneh na osrednji televiziji modroval nekako takole: »Pustite to visoko dodano vrednost. Ideje ležijo na tleh, najti moramo le ljudi, ki jim bomo s svojim znanjem in delom lahko pomagali.« In potem ostane le še dovolj velik trg in spretnost prodaje.
Če bomo z novimi davki zatežili še tistim, ki še imajo dostojne plače in plačujejo bankam, poravnavajo položnice, vzdržujejo še kakšno brezposelno osebo in šolajočega otroka, bomo na rob preživetja ali pod prag revščine pahnili še kakšno družino. Za neto prejemki domnevno bogatih, ki naj bi jih doletel kakšen krizni davek, je namreč kopica mesečnih izdatkov, ki jih državna statistika ne priznava. In tako se nam kmalu ne bo več treba »hvaliti«, da je ta hip v državi (le) 13 odstotkov gospodinjstev, ki lahko brez težav preživijo mesec.
Na plečih državljanov?
Čakajoč na vladne ukrepe povzemamo predloge sindikatov za blaginjo in rast
Potem ko smo v Novem tedniku predstavili predlog gospodarskih ukrepov za izhod iz krize, zdaj povzemamo še pogled sindikatov. V Novi pogodbi med delom in kapitalom za izhod iz krize je šest sindikalnih central zapisalo seznam 55 ukrepov za večjo blaginjo in rast.
Ukrepe so razdelili na sedem področij. Sindikaliste skrbijo predvsem ideje delodajalcev o ukinitvi oziroma prepolovitvi minimalne plače, uvedba socialne kapice, pozivi k novi reformi trga dela in pokojninskega sistema ter uvedbi malega dela za vse. Kritični so tudi zaradi pomanjkanja predlogov za prihodkovno stran proračuna, za vlaganje v kadre in za rešitev krize povpraševanja. Med drugim se zavzemajo za uvedbo davčnih blagajn, s katerimi bi država dobila 380 milijonov evrov. Predlagajo še uvedbo skupnih javnih naročil, davek na finančne transakcije, manjše število občin, višji davek na dohodek pravnih oseb, energetsko obnovo javnih stavb in konec nižanja plač za višjo kupno moč.
Za revizijo posojil
Poleg tega zahtevajo revizijo vseh kreditov, ki niso imeli ustreznih zavarovanj, in kazenski pregon odgovornih. Zahtevajo transparentno sanacijo bančnega sistema in odpravo kreditnega krča. Direktorjem, ki so podjetja spravili v stečaj, bi začasno prepovedali poslovno dejavnost. Ponovili so predlog o javni objavi imen podjetij, ki delavcem tri mesece zaporedoma ali dvakrat v pol leta niso izplačala plač. Zahtevajo več inšpektorjev, predvsem za pregon sive ekonomije in delavskih kršitev, ter revizijo vseh menedžerskih prevzemov podjetij.
Za plačljivo pripravništvo
Za mlade zahtevajo plačana pripravništva in spremembo definicije minimalne plače tako, da bi iz nje izvzeli dodatke in delovno uspešnost. Hočejo več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, ureditev študentskega dela, predpise za registracijo poklicnih bolezni in višjo obdavčitev avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela. Na področju izobraževanja hočejo ustanovitev sklada za usposabljanje mladih
in preostalih zaposlenih ter boljše pogoje za inovatorje. Na področju zdravstva zahtevajo dostopnost do vseh storitev v okviru obveznega zavarovanja, združitev dopolnilnega in obveznega zavarovanja ter sistemsko obvladovanje investicij v zdravstvu.
Podobno kot na državni ravni tudi sindikalisti na Celjskem ocenjujejo, da pot, po kateri gremo, ni prava. »Ekstremno varčevanje, ki je uperjeno proti socialni državi, ni prava pot. To je pot v revščino,« trdijo v sindikatu in dodajajo, da so inštitucije EU odločne le pri ukrepih, kako se rešuje bančni sistem na plečih državljanov, po drugi strani pa ni ukrepov, kako odpirati nova delovna mesta. Sindikalisti so tudi prepričani, da so stroški dela v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in zato ne bi smeli biti več ključni problem.
Niti vzdržni niti odgovorni
V Gospodarski zbornici Slovenije so ocenili, da predlogi sindikatov za izhod iz krize realno niso ne vzdržni ne odgovorni. Z nekaterimi sindikalnimi predlogi se sicer strinjajo, a v celoti se jim zdi, da pomeni-
Iz minusa v plus?
Med aktualnimi pobudami, naslovljenimi na slovensko vlado, je tudi akcija Spremenimo minus v plus. Njena pobudnica je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.
Ugotavlja, da vsako leto na primer davkoplačevalci plačamo 40 milijonov evrov za subvencioniranje dizel goriva domačim in tujim avtoprevoznikom, 9.5 milijonov evrov za fi-tofarmacevtska sredstva (umetna gnojila in pesticide, ki zastrupljajo našo hrano, prst in podtalnico ter zvišujejo zdravstvene izdatke), prav tako pa naj bi zaradi prenizkih kon-cesnin za gospodarjenje z državnim gozdom slovenska država vsako leto izgubila od 22 do 25 milijonov evrov. Podpisniki pobude Spremenimo minus v plus Vladi Republike Slovenije predlagajo, naj v rebalansu proračuna za leto 2014 zagotovi postopno ukinjanje škodljivih subvencij v višini vsaj 100 milijonov evrov. Na ta način bi s privarčevanimi sredstvi lahko ohranili pravice v zdravstvu, izobraževanju, sociali, kulturi in pri izplačilu pokojnin.
BPT
jo podporo stari dokazano napačni ekonomski politiki. »Če bi jih uresničili, bi krizo v Sloveniji le še poglobili,« so jasni gospodarstveniki, vlada pa bo svoj paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavila do 25. septembra.
URŠKA SELIŠNIK
Proti novim davkom
Enotni obrtniki, podjetniki in kmetje
V torek so svoj glas dvignili predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze, avtoprevozniške in gospodarske zbornice ter Sindikat kmetov, ki od vlade zahtevajo rešitve aktualnih problemov, sicer bodo pri-morani sprejeti bolj drastične ukrepe, tudi v obliki državljanske nepokorščine.
Obrtniki, podjetniki in kmetje so enotni, da ne pristajajo na dodatne davčne obremenitve, od predsednice vlade in resornih ministrov pa na skupnem sestanku še v tem tednu zahtevajo razrešitev aktualnih vprašanj. Po njihovem je najbolj pereč predlog zakona o davku na
nepremičnine. »Veste, v kakšnem položaju je gospodarstvo, mikro in mala podjetja, pa tudi kmetje, so na robu preživetja. Država bo morala drugje poiskati vir dohodka,« je opozoril Branko Meh. »Ne da nočemo, temveč ne zmoremo več tega bremena, sploh pa ne dodatnih, tudi štirikratnih obdavčitev.«
Poleg tega zahtevajo še znižanje cestnin, vračilo ekološke takse skozi vračilo trošarine ter subvencije za nakup ekoloških vozil. Če ne bodo dosegli soglasja, bodo predstavniki obrtnikov, podjetnikov in kmetov primorani sprejeti drastične ukrepe, kar pomeni tudi državljansko nepokorščino. »Tega protesta si ne želimo,
saj ne želimo prizadeti drugih državljanov. Vendar, če ne bo šlo drugače, bomo samo tako lahko opozorili, da ne zmoremo. Država nam ne sme predpisovati davkov,
dati nam mora olajšave, da bomo zaposlovali, da bodo ljudje lahko trošili in da bo država normalno funkcionirala,« je poudaril Meh.
US
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA
				H	BB	C
[riKiMKl		MKlMKIMKIMin				UEH!
O suši tudi v številkah
Vse občine na Celjskem so v ponedeljek od republiške uprave za zaščito in reševanje prejele sklep o ocenjevanju škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2013.
V skladu s prejetim sklepom pozivajo vse kmetijske pridelovalce, ki so utrpeli škodo, da jo prijavijo do petka, obrazce pa lahko dobijo na občinah ali v pristojnih izpostavah kmetijske svetovalne službe. Prijavo lahko oddajo kmetijska gospodarstva, ki so utrpela škodo zaradi suše in so v času nastanka naravne nesreče bila vpisana v register. Škodo zaradi suše kmetje lahko prijavijo, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč dosega ali presega hektar primerljivih kmetijskih površin. O te, kako hudo je letošnja suša prizadela kmetijstvo na Celjskem, še ni točnih podatkov, a se ve, da so med najbolj poškodovanimi kulturami hmelj, koruza in travinje. Zaradi suše se kmetje ubadajo tudi z drugimi problemi, predvsem s pomanjkanjem krme za živali.
US
AKTUALNO
3
Energetska obnova za prihranke
Slovenski župani letos o energetski obnovi stavb v javni lasti - V prihodnjem finančnem obdobju na voljo še več spodbud
V okviru 46. mednarodnega sejma obrti in podjetnosti je mestna občina v sodelovanju s Celjskim sejmom gostila župane in predstavnike več kot tretjine slovenskih občin. Za temo tokratne problemske konference so že pred tedni izbrali energetsko obnovo javnih objektov v Sloveniji in optimalno črpanje denarja za nizkoenergijske prenove, a čeprav gre za več kot aktualno problematiko, se minuli četrtek vendarle niso mogli izogniti tudi drugim vprašanjem. Prav vsa so bila povezana z vse bolj zaostrenim jav-nofinančnim položajem v državi.
Energetska prenova javnih objektov lahko po besedah Boštjana Krajnca iz agencije Kssena pomaga tudi gospodarstvu. Vendar je imelo že doslej veliko občin težave pri razpisih, kar je posledica poznega črpanja kohezijske-ga denarja. V tem finančnem obdobju je Slovenija trajno-stno rabo energije uvrstila kot razvojno prednostno nalogo v malo več kot poldrugo milijardo evrov vreden operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture.
Vabljiv
nepovraten denar
Glede na zastavljeno evropsko kohezijsko politiko bo v obdobju 2014-2020 podro-
čje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov še pomembnejše. A kljub vabljivemu nepovratnemu denarju, ki bi vložen v energetsko obnovo javnih objektov občinam dolgoročno prinašal velike prihranke, se lahko zgodi, da bo ostal neporabljen. Kot je opozoril gostitelj srečanja celjski župan Bojan Šrot, je pred občinami, ki so zaenkrat še najbolj vitalen investitor v državi, veliko neznank, prav vse pa grozijo, da bodo lokalne skupnosti finančno tako oslabele, da enostavno ne bodo več sposobne zagotavljati denarja za lastno udeležbo.
Predstavniki tistih občin, ki so se letos prijavljale na razpi-
se in si skušale tako zagotoviti denar za energetsko obnovo stavb v javni lasti, so opozarjali, da je v kratkem času, ki je na voljo, zelo težko kakovostno pripravili vso zahtevano dokumentacijo. A vseeno so na zadnje razpise prijavili dvakrat več projektov, kot je bilo razpoložljivega denarja. Po mnenju Henrika Gjerkeša iz gradbenega inštituta ZRKM, lahko občine v primerih, ko so uspešne pri pridobivanju denarja za energetsko obnovo, lasten denar usmerijo v druge projekte. A če bi s takšnimi projekti lahko pomembno spodbujali poslovanje lokalnih podjetij, jim težave spet povzročajo kriteriji izbire izvajalca z najnižjo ceno.
»Veliko občin ima podobne težave kot Celje, kjer je bilo šest od desetih osnovnih šol zgrajenih pred približno 30 leti. Z ravnimi strehami in veliko steklenimi površinami so energetsko zelo potratne,« je celjski župan Bojan Šrot opozoril na težave dolgoročnega vzdrževanja takšnih objektov. V mestni občini imajo še najmanj težav z dvema šolama, ki sta stari več kot sto let, in dvema, ki sta mlajši od dveh desetletij. Država bi po njegovem morala poskrbeti, da bodo občine sploh lahko kandidirale za evropsko financiranje energetskih obnov javnih objektov.
Izpad prihodkov občinskih blagajn
V razpravi se niso mogli izogniti napovedanemu krčenju števila slovenskih občin, saj se tako v skupnosti kot združenju slovenskih občin zavzemajo za to, da se reorganizacija ne izpelje po hitrem postopku, temveč po premišljenem scenariju, ki ga lahko da le strategija lokalne samouprave. A še bolj kot ukinjanje oziroma združevanje manjših občin
predsednika Skupnosti občin Slovenije Ivana Žagarja
skrbijo spremembe financiranja občin in uvedba davka na nepremičnine, ki bi si ga delile občine in država. Prav slednji bi lahko občinam prinesel katastrofalne posledice. Z uvedbo tega davka bi namreč občine ostale brez nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se zdaj v celoti zbira v občinskih blagajnah.
IVANA STAMEJČIČ
Slovo politika in gospodarstvenika
Zagožen je z družino, ženo Marijo in otrokoma Ano in Matejem, veliko časa preživljal na Ljubnem, kjer je zgradil družinsko hišo. Bil je pogost obiskovalec različnih prireditev, še posebej ljubo pa mu je bilo dogajanje ob Flosarskem balu, kjer je leta 2009 prevzel tudi naloge botra mlademu »flosarju«.
Po hudi bolezni je v petek v starosti 62 let umrl Jože Zagožen, ki je kot domačin z Ljub-nega ob Savinji pustil viden pečat tudi v naših krajih.
Zagožen je bil viden član stranke SDS, nekdanji poslanec in gospodarski minister, pred leti pa je vodil tudi Holding Slovenske elektrarne. Rodil se je marca 1951 v kmečki družini na Ljubnem. Končal je Ekonomsko poslovno fakulteto. Leta 1979 je opravil magisterij iz ekonomije in leta 1984 doktorat iz ekonomskih znanosti. Leta 1975 se je zaposlil v Gorenju, leta 1991 na obrambnem ministrstvu kot direktor Uprave za logistiko, štiri leta pozneje pa v Tiskarni Ljudska pravica. V letih od 1996 do 2000 je bil poslanec DZ.
V letu 2000 je bil v vladi Andreja Bajuka minister za gospodarstvo in takrat je v pogovoru za našo medijsko hišo izpostavil prednosti, ki jih imajo podjetja na Celjskem. Od julija 2005 do julija 2009, torej v času, ko so snuli gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, je bil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne. Za Novi tednik je poudaril vse prednosti, ki jih načrtovana novogradnja prinaša Šaleški dolini in Sloveniji. V zadnjih letih se je umaknil z vidnejših funkcij, je pa zoper njega potekal proces pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v primeru Patria. Zaradi bolezni je bil iz postopka začasno izločen.
Od pokojnega Zagožna so se v sredo na ljubljanskih Žalah ob prisotnosti številnih gospodarstvenikov, politikov, prijateljev in sorodnikov poslovili dr. Milan Zver, ljubenski župan Franjo Naraločnik in domači župnik Martin Pušenjak.
US
Prva
interpelacija
zoper
Čuferja
Očitno se Sloveniji ob vseh težav na gospodarskem področju obeta tudi vroča politična jesen. V poslanski skupini SDS so namreč napovedali, da bodo potem, ko bodo pripravili besedilo, vložili prvo interpelacijo zoper ministra v vladi premierke Alenke Bratušek.
V SDS bodo interpelacijo vložili zoper ministra za finance Uroša Ču-ferja zaradi, po njihovem mnenju, sporne razrešitve Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma t. i. slabe banke. Kot je ponovil vodja poslancev SDS Jože Tanko, pri razrešitvi Širclja vlada oziroma ministrstvo za finance nista uporabila »normalnih pravnih poti«. Na napovedano interpelacijo so se že odzvali v Pozitivni Sloveniji, kjer vodja poslancev Jani Möderndorfer trdi, da so očitki v interpelaciji zoper ministra za finance Čuferja povsem neupravičeni in neutemeljeni.
US
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
1
Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
n	n	o	A I K 1	n	n	n
U	U	O	t U	U	U	U
Stanje na računu dne 18. 9. 2013
Le še 1.540 evrov nas loči od cilja
Ko smo se 25. januarja letos lotili dobrodelne akcije Za manj bolečin, nismo niti upali pomisliti, da bomo s pomočjo zvestih bralcev in poslovnih partnerjev zbrali znesek, ki bo dosegel štirimestno številko. Doslej se je na podračunu Splošne bolnišnice Celje nabralo kar 8.460 evrov. In zdaj si upamo povedati svojo željo na glas. Do konca koledarskega leta bi radi z vašo pomočjo zbrali še 1.540 evrov in tako zagotovili protibolečinski ambulanti celjske bolnišnice dovolj visoko podlago za nakup ultrazvočnega aparata. Prav z njim bodo namreč lažje olajšali bolečine tistim bolnikom, ki so se iz različnih razlogov morali naučiti živeti z bolečino, in to iz dneva v dan. Pomagajmo jim skupaj!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
4
GOSPODARSTVO
KOMENTAR
Sejemski obračuni
46. mednarodni sejem obrti in podjetnosti je po tednu dni zaprl vrata z oceno »zadovoljni«
Kot kažejo ocene, so praktično vsi, vsaj na splošno, zadovoljni z letošnjim dogajanjem, s številom obiskovalcev in tudi spremljajočimi prireditvami 46. mednarodnega sejma obrti in podjetnosti. Na 65 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, v 15 sejemskih dvoranah in na zunanjih razstavnih površinah so razstavili najnovejše izdelke in storitve, k poslovnemu vzdušju so prispevali tudi številni obsejemski dogodki.
Kot so ugotavljali v družbi Celjski sejem, so na sejmu združili najbolj inovativne in razvojno naravnane podjetnike. Z učinkom sejma so po prvih ocenah zadovoljni tudi razstavljavci, več kot 80 odstotkov jih je Mos ocenilo kot uspešen ali zelo uspešen. »Posebno noto sejmu je dala velika nacionalna predstavitev Turčije, ki je doživela vrhunec s poslovno konferenco in z B2B-srečanji. Že smo imeli konkretne razgovore s predstavniki Indije, ki tudi razmišljajo o veliki nacionalni predstavitvi prihodnje leto,« je izpostavila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar.
Prvi mož Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije Branko Meh je poudaril, da je bil Mos poslovno uspešen. »Obenem sem presenečen, da slovensko gospodarstvo premore toliko dobrih in kakovostnih izdelkov. Ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli prodreti na tuje trge in tam svojih izdelkov dobro pro-
dati.« Podobno je zgodbo o predstavitvi turških podjetij zaokrožila ekonomska svetnica na turškem veleposlaništvu v Sloveniji Nurdan Qamlibel Aydin. »Seveda vsi turški podjetniki v času sejma niso sklenili konkretnih poslovnih pogodb, imeli pa so priložnost predstaviti svoja podjetja in izdelke.
venija lahko ponudi turškim investitorjem.
Turško obarvano dvorano A je med drugimi obiskal Ahmet Bayraktar iz Bayraktarlar Holdinga. Ta je od marca 2011 lastnik matične družbe Odelo iz Nemčije. Skupina ima v Nemčiji in Sloveniji pet podjetij s 1.600 zaposlenimi, med njimi je
Minister Karl Erjavec: »Osebno moram posredovati, da poslovnež iz neevropskih držav dobi vizo. Podobno je tudi na drugih področjih, ko gre za profesorje, študente, študentske izmenjave, ki v prihodnosti tudi lahko prinesejo gospodarske rezultate. Upam, da bomo to odpravili in Slovenijo naredili bolj prijazno za tujce.«
Imeli so veliko sestankov in so v sejemskem tednu dobro spoznali slovenski trg.«
Turčija v praksi
Kot kažejo nekateri podatki, bi lahko blagovna menjava med državama ob dobrem sodelovanju konec leta 2013 presegla milijardo evrov. Področja, kjer bi državi lahko bolje sodelovali, so logistika in transport, obnovljivi viri energije, lesna, avtomobilska, farmacevtska, kemijska, visokotehnološka industrija in turizem. Kakovost delovne sile, infrastrukture, povezave do sosednjih trgov in kakovost življenja so štiri prednosti, ki jih Slo-
največja hčerinska družba v Preboldu, ki zaposluje 940 ljudi.
Bayraktar je zadovoljen s slovenskim podjetjem in z zaposlenimi, za katere pravi, da so zelo produktivni in natančni delavci. A opozarja: »Slabost slovenskega trga je, da ni malih podjetij, ki bi nam dobavljala male komponente. Za takšno stanje je odgovorna država, ker daje premalo spodbud. Ko smo širili proizvodnjo, smo dobili denarne ugodnosti in spodbude, ki so seveda omejene. Veliko več jih je mogoče dobiti v Srbiji, Makedoniji, BiH, v državah, ki postajajo tekmice evropskim
Med boljše anekdote z letošnjega dogajanja sodi izjava turškega slaščičarja, ki je ministru za zunanje zadeve Karlu Erjavcu rekel, da je Slovenija »nevarna država«. Potem ko so mnogi videli, da je Erjavec dobesedno onemel, je Turek le dodal, da je nevarna, ker je tako lepa.
državam.« Prednosti Slovenije pred drugimi bivšimi državi Jugoslavije sta njeno članstvo v EU in produktivnost delavcev.
Od bank do sonca
Smo pa na sejmu slišali opozorila, da so naložbe v fotovoltaiki praktično povsem zaustavljene, industrija pa v pričakovanju novega energetskega zakona. Po eni strani fotovoltaiki opravljajo dobro delo, saj so hitro nižali stroške in je panoga postajala vedno bolj konkurenčna konvencionalnim virom. Vendar nekateri to razumejo kot pregrevanje trga, kot prehitro rast. Pri tem panoga še potrebuje posluh zakonodajalcev. saj so razmere v fotovoltaiki v tem času zaostrene. V Sloveniji je razvoj sončnih elektrarn precej zaustavljen, izgubili so veliko delovnih mest.
Da se navkljub krizi najde denar za zanesljive podjetnike in da torej banke ne nasprotujejo kreditiranju, temveč je njihova naloga nasprotna - izdajanje kreditov - je bilo mogoče slišati na predavanju Sanacija bank in možnosti za zagon gospodarstva, ki ga je pripravila Banka Celje. Osrednji govornik, predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar, je poudaril, da smo sicer naredili ogromno formalnih korakov, sprejeli predpise, ki pa so bili do pred nekaj dnevi mrtva črka na papirju. Da je vse preveč dvoma na področju sanacije bank in tudi sicer, se je strinjal predsednik uprave Banke Celje Dušan Drofenik, ki je zavrnil špekulacije o združitvah bank na Slovenskem v tako imenovane sistemske banke.
Odličnost potrjena tudi s priznanji
Že tradicionalno so sejemska priznanja podelili družba Celjski sejem, Mestna občina Celje in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Dolg seznam prejemnikov priznanj je dokaz, da tudi v času krize najdemo veliko podjetij, ki s svojim znanjem dosegajo uspehe na domačem trgu in tudi na tujih.
Zlato priznanje Celjskega sejma so namenili podjetju Termo-tehnika iz Braslovč za izjemne dosežke pri razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk. Srebrno priznanje je šlo
-H*
Naložba v vašo prihodnost
Q'tlWCip DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
livropsld socialni sklad
Na podlagi izvajanja Enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d. o. o.
objavlja
JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ za dijake in študente
ZA SOLSKO/STUDIJSKO LETO 2013/2014 Vse informacije o razpisanih štipendijah in prijavni obrazec dobite na spletni strani
www.rasr.si
in na RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. Rok za oddajo vlog je četrtek, 10. oktober 2013.
URŠKA SELISNIK
v roke podjetniku Jaki Cvah-tetu, ki zastopa Ergopack Deutschland, za tehnično rešitev povezovanja palet, ki omogoča dolgotrajno delo delavcem brez škodljivih posledic za zdravje. Bronasti priznanji sta prejela podjetnik Stanko Arzenšek oziroma podjetje Strojegradnja SAS s Podplata za razvoj in izdelavo stroja za oblikovanje pločevine ter Elektro Celje Energija za inovativen pristop k povezavi uporabnikov z dobaviteljem energije s pomočjo aplikacije pametnega telefona. S posebnim priznanje so nagradili Gorenje IPC.
Priznanja MOC so se razveselili tudi v podjetju Ograje Kočevar iz Prebolda, ki se na sejmu predstavlja z novostjo, »brezkončno« ograjo. Priznanje OZS, bronasti ceh, je prejel že omenjeni podjetnik Stanko Arzenšek, priznanje pa tudi Ograje Kočevar.
Ne zadovoljna, temveč skregana
Tudi po letošnjih prvih odzivih bi namesto črte pod sejemskim dogajanjem lahko napisali besedico »zadovoljni«. Menda so zadovoljni razstavljavci, obiskovalci in organizatorji. Kaj bi si človek sploh lahko še želel?
Verjetno ni šala zbrati v Celju 1.600 razstavljavcev, nekateri med njimi že dolga leta prihajajo v knežje mesto. Še večji mačji kašelj pač ni tisoče obiskovalcev, pa če še tako štejemo in se prepričujemo, da na sejmu ni bilo pretirane gneče. No, ja, podvomimo lahko sicer v ocene o naj, naj inovativnih podjetjih in naj, naj blagovnih znamkah, ampak tu se okusi vedno razlikujejo, kajne? No, če smo novinarji v prvega moža obrtno-podjetniške zbornice Branka Meha na začetku nekoliko vrtali, češ da ni odmevnih obrtniških tem in opozoril, so obrtniki (v razširjeni sestavi) z grožnjo o državljanski nepokorščini udarili zadnji dan sejemskega dogajanja.
Da se časi, ko smo zaradi Mosa odhajali prej v službo, ker se je bilo nemogoče prebiti pravočasno do Celja, dokončno minili, je znano že nekaj let. Prav tako je stara ugotovitev, da na sejem prihajajo razstavljavci, ker je poslovanje v živo nekaj drugega kot preko miške ali pametnega mobilnika, a tudi zato, ker je to dokaz, da v teh kriznih časih še delujejo. Obiskovalci lahko prihajajo s točno določenimi nameni in dokler bodo našli to, kar iščejo, bodo na sejmu tudi razstavljavci, pa naj še tako iščemo dlako v jajcu. Ker tisti, ki jim ni za sejem, ostajajo doma.
Vendar ne moremo spregledati nečesa drugega: če so organizatorji napovedovali, da bo ob sejmu še naprej živahen utrip košarkarskega EuroBasketa, se zdi, kot da je z odhodom košarkarske reprezentance v mestu ugasnila luč. V mestnem središču praktično ni stvari, ki bi opominjala meščane in obiskovalce, da je streljaj proč največja slovenska sejemska prireditev. Navijaška cona z Mosom zagotovo nima povezave.
Že razumemo, da razstavljavci, utrujeni po napornem dnevu, kar ne tekajo po Celju in raziskujejo njegovih zgodovinskih znamenitosti. Verjetno tudi drži, da zaradi sejma ostajajo hoteli v mestu in okolici polni, da so posle zaradi sejemskih potreb dobili tudi številni drugi podjetniki. Toda vse to ne odtehta preprostega dejstva, da se zdi, kot da sta celjsko mestno središče in Mos vse bolj skregana. A tudi to je že stara zgodba ...
Med najboljšimi tudi podjetja s Celjskega
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanja za najboljše inovacije v državi za leto 2012. Med dobitniki najvišjih, zlatih priznanj so tudi tri podjetja s širšega celjskega območja.
BSH Hišni aparati so priznanje dobili za izboljšavo pri sekljalniku kockaste oblike, Gorenje za izboljšavo pametnega kuhališča in celjski Vivapen za izdelavo orodja za dvostransko pisalo. Inovacija Vivapena je bila izbrana kot najboljša tudi po izboru javnosti. BSH in Gorenje sta za še dve drugi inovaciji prejela srebrno priznanje, srebrno priznanje pa sta dobila tudi raziskovalec Vladan Mladeno-vič iz Cetisa za razvoj intaglio tiskarske plošče in skupina inovatorjev iz podjetja SwatyComet za novo generacijo tankih rezalk za nerjaveča jekla.
JI
novi tednik
Vsak četrtek novice iz 33 občin
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Med odprtjem nove šolske telovadnice so med drugim opozorili na njeno veliko plezalno steno.
Dvorana za vse občane
Premostili vse zaplete
NA KRATKO
Za zgled preostali državi
CELJE - Koordinacijski sosvet načelnika Upravne enote Celje Damjana Vrečka združuje vodje 25 različnih organov državne in lokalne uprave, njegova nadgradnja pa je spletni portal Upravno-informacijski servis, na katerem lahko občani najpozneje v petih dneh dobijo odgovore na svoja vprašanja, povezana z delom različnih služb in organov državne uprave in lokalne samouprave.
Po besedah ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta, ki se je udeležil zadnje seje koordinacijskega sosveta, velja prav ožje celjsko območje za zgled preostali državi, kako občanom olajšati pot do storitev javne uprave. Lani je spletni portal obiskalo kar 20 tisoč ljudi, analiza zastavljenih vprašanj pa je pokazala, da je bila polovica odgovorov splošno zanimivih, uporabnih tudi za druge in ne le tistega, ki je zastavil vprašanje. Kot pojasnjuje načelnik upravne enote Damjan Vrečko, je največ vprašanj s področja okolja in prostora, sledijo vprašanja z delovnega področja Mestne občine Celje, kjer na spletnem portalu sodelujejo z občinskim Servisom 48 ur, zatem pa glede upravno notranjih zadev in dokumentov.
IS
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
VOJNIK - »Celotna občina, ne samo kraj Vojnik, je bogatejša za novo pridobitev,« je v govoru med slovesnim odprtjem nove šolske telovadnice opozoril tamkajšnji župan Beno Po-dergajs. Nova telovadnica oziroma nova športna dvorana v Vojniku bo dopoldne služila šolarjem in popoldne vsem občanom, ki so povezani v različne športne in rekreativne skupine.
Nekatere šolske in odrasle skupine, ki bodo telovadnico uporabljale, so se predstavile v bogatem otvoritvenem
programu. Že začetek je bil nevsakdanji, saj se je povezovalec programa spustil na prizorišče slovesnosti z vrha visoke plezalne stene nove telovadnice. Pred najslove-snejšim trenutkom je morala škarje za prerez traku, postavljene na plezalno steno, prinesti občinska uslužbenka za investicije Vesna Poteko, ki ji je navkreber kavalirsko pomagal župan. Med odprtjem ni manjkalo niti bučnih dimnih učinkov.
Načrtovalcem nove telovadnice osnovne šole v Vojniku ni bilo lahko, saj zapletov ni
manjkalo. Izbrani izvajalec, družba CMC, se je kmalu po podpisu pogodbe znašel v stečajnem postopku, gradnjo sta nato nadaljevali gradbeni podjetji Oder in Pomgrad. Župan se je zato javno zahvalil različnim posameznikom, ustanovam in podjetjem, ki so občini pomagali pri uresničitvi zahtevnega cilja, od stečajne upraviteljice družbe CMC do odvetnika in predstavnikov države.
Nova vojniška pridobitev je stala 3,2 milijona evrov, od tega je občina namenila okoli 1,5 milijona evrov iz
svojega proračuna in iz kredita, ki ga je morala najeti. Ostalo so različna državna sredstva. Zbrane je prav tako pozdravil predstavnik države, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, in med drugim omenil, da je država Vojniku že veliko finančno pomagala pri gradnji nizkoenergetske-ga vrtca in kanalizacije. Med drugim je omenil, da je bil pred 45 leti tudi sam učenec vojniške šole.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Našemu vabilu se je minuli teden odzvalo braslovško podjetje Termo-tehnika. Za nakup ultrazvočnega aparata je doniralo tisoč evrov.
Vodstvo podjetja smo povprašali, zakaj so se odločili za sodelovanje v dobrodelni akciji Za manj bolečin. Prokurist Rudi Kro-novšek je povedal: »Odločitev za finančno pomoč pri nabavi opreme za protibole-
činsko ambulanto za nas ni bila težka niti ne prva. Pomagali smo že bolnišnici v To-polšici, še več pa Splošni Bolnišnici Celje. Ker se naše podjetje ukvarja s proizvodnjo toplotnih črpalk, smo dnevno priča zelo hitremu razvoju tehnike. Verjamemo, da se enako dogaja z diagnostičnimi aparati v zdravstvu. In prav je, da se za lažje delo zdravnika in zanesljivejšo diagnostiko na-
bavlja najnovejša oprema, ki bo slej ko prej tudi nam koristila.«
Tako Termo-tehniki kot vsem ostalim dosedanjim donatorjem, poslovnim partnerjem in bralcem Novega tednika se za sodelovanje zahvaljujemo tudi v uredništvu, kjer smo akcijo organizirali. Vabljeni k sodelovanju tudi ostali!
UREDNIŠTVO
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Prvih trinajst ton grozdja
PODČETRTEK - V zadružni leti v Imenem, v Hiši vin Emi-no, so v nedeljo začeli letošnji odkup grozdja od kmetov kooperantov. Za kozjanske vinogradniške kmetije predstavlja prodaja grozdja Kmetijski zadrugi Šmarje enega od najpomembnejših virov dohodka. Klet so pred 25 leti zgradili prav zaradi pomoči kozjanskim vinogradnikom.
V nedeljo so v Imenem začeli odkupovati rumeni muškat in sauvignon. Odkup bodo nadaljevali predvidoma danes ter jutri, odvisno od vremena, za nedeljo načrtujejo še začetek odkupa chardonnaya in traminca. V nedeljo je v Imeno pripeljalo grozdje prvih pet kooperantov iz Virštanja, vsega skupaj jih ima zadruga petdeset. Največ jih je v južnem delu Obsotelja, na območju med Imenim in Bistrico ob Sotli. V Imenem načrtujejo za letos odkup vsega skupaj 360 ton različnega grozdja, kar pomeni tretjino več kot prejšnja leta. Za odkupljeno grozdje dobijo kozjanski vinogradniki od zadruge okvirno od 35 do 60 centov za kilogram, odvisno od stanja grozdja ter vsebnosti sladkorja.
BJ
Župnik po dvesto letih
ŠTORE - V župniji Svetina, kjer imajo po dveh stoletjih znova stalnega župnika, urejajo zanj župnišče. Starejši duhovnik Vlado Zupančič, ki je do avgusta živel kot stalni župnik v Kompolah, naj bi se po prvotnem načrtu prejšnji mesec za stalno preselil v bližnji Šentrupert nad Laškim, od koder bi soupravljal župnijo Svetina. To se ni zgodilo.
Na Zupančičevo željo je prišlo do njegove preselitve na Svetino, kjer so njegovo željo, da bi bival med Svetinčani, z veseljem sprejeli. Tam ga krajani dobro poznajo, saj je svetinsko župnijo že več let soupravljal iz sosednjih Kompol. Za nepričakovanega stalnega župnika so morali krajani na Svetini urediti novejšo nedokončano stavbo, ki je v župnijski lasti. V zadnjih dneh so tako v tej stavbi opravljali še različna obrtniška dela, trenutno pričakujejo še kuhinjsko pohištvo. Ureditev novega župnišča bo stala malo več kot deset tisoč evrov, pomagajo si s prostovoljnim delom krajanov in finančnimi prispevki krajanov, nekaterih podjetnikov ter lokalne skupnosti. Na Svetini so tega, da imajo v kraju stalnega župnika, veseli tudi zato, ker so v kraju v zadnjih letih veliko izgubili zaradi zaprtja podružnične šole, trgovine ter celo turističnega Alminega doma.
Svetina, ki je romarski kraj, je bila po cerkveni upravni plati v zadnjih sto letih soupravljana iz Šentruperta nad Laškim, nato so jo od leta 1971 soupravljali iz kapucinske župnije v Celju in nato do letošnjega avgusta iz Kompol pri Štorah.
BJ
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Ob Turistično rekreacijskem centru Savus je občina zgradila splavarnico, ki bo olajšala prehod obiskovalcev na splav.
S Savusom do prvega pristanišča na Savi
Ob občinskem prazniku namenu predali turistično-rekreacijski center
RADEČE - Savus je sodoben objekt, ki z obliko sledi liniji zaliva. Njegova gradnja ob sotočju Sopote in Save je zaradi pridobivanja številnih dovoljenj in soglasij trajala kar šest let. Občino je projekt stal 270 tisoč evrov, v celoti pa je z nepovratnimi sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pogodba vredna slabih 600 tisoč evrov.
»Dvajset let smo bili prepričani, da si je hidroelektrarna prilastila prostor, po tem času pa lahko vidimo, da je nastalo akumulacijsko jezero velik turistični potencial,« je nekaj dni pred odprtjem
Savusa dejala Rafaela Pintarič, županja Občine Radeče, kjer je paradna disciplina turizma prav splavarjenje. Nadgradnjo te dejavnosti predstavlja omenjeni turistično-rekreacijski center, namenjen sprejemu in informiranju obiskovalcev. Ti lahko v modernem pritličnem objektu najamejo čolne ali električna kolesa, se osvežijo v gostinskem lokalu s teraso ali se iz splavarnice podajo na vožnjo po reki.
Odprtja Savusa se je razveselila tudi direktorica KTRC Radeče Marija Imperl. Po njenih besedah je splavarjenje namenjeno predvsem zaključenim sku-
pinam. Plovbo s splavom, ki v dolžino meri 25, v širino pa 5 metrov, uspešno tržijo tudi čez mejo. »V zadnjih dveh letih smo za predstavitev poskrbeli na velikih mednarodnih turističnih sejmih in organizirali promocijske vožnje. Obisk prvih tujih gostov je bil razlog, da so nas obiskale tuje turistične agencije, s katerimi smo sklenili dolgoročno sodelovanje. Dokazali smo, da je ponudba zanimiva.« Radeški splavarji so tako po Savi že popeljali Avstrijce, Belgijce, Italijane in Francoze.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Na potezi je občinski svet
LAŠKO - Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je na seji minuli ponedeljek odločanje o soglasju k sklepu o razrešitvi direktorice Zdravstvenega doma Laško uvrstila na dnevni red naslednje seje občinskega sveta, ki bo 25. septembra.
Kot smo poročali že pred časom, je Svet zavoda ZD Laško zadnji torek v avgustu sprejel sklep o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma mag. Branke Bugarin. Očita ji slabo poznavanje zakonodaje, zdravstvene dejavnosti, organiziranosti zdravstvenega doma in pomanjkanje veščin vodenja ter kulturnega in spoštljivega sodelovanja z zaposlenimi.
TV
Z županovim skladom nad socialno stisko
POLZELA - Propad Garanta in slabo poslovanje tovarne nogavic sta razloga, da je gospodarska in posledično tudi socialna slika v občini slabša kot kadarkoli prej. Da bi vsaj delno lahko ublažili stisko nekaterih občanov, je župan Jože Kužnik ustanovil Županov sklad.
Sklad je dobrodelni projekt, v okviru katerega bodo Pol-zelani poleg rednih županovih denarnih prispevkov zbirali sredstva z dobrodelnimi koncerti, raznimi akcijami in dona-cijami. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena pomoči potrebnim občanom, tako družinam kot posameznikom, dijakom, študentom in ostarelim. Zadnji dve večji prireditvi, s katerimi se je sklad že obogatil, sta bila dobrodelni koncert s skupino Stop in Malteški tek po hmeljski poti.
ŠO
Partizan bo ponovno oživel
BRASLOVČE - Lastnika zgradbe Partizan, Občina Bra-slovče in DTV Partizan, sta se zaradi njene neizkorišče-nosti in visokih stroškov vzdrževanja odločila, da bosta poiskala najemnika.
Komisija za izbor ponudnika je med tremi prispelimi vlogami že spomladi kot najprimernejšega ponudnika izbrala športnega trenerja Simona Božiča iz Šempetra v Spodnji Savinjski dolini. Šempetran bo v objektu organiziral različne športne aktivnosti, kot so odbojka za otroke, članska odbojkarska srečanja, namizni tenis, badminton, telovadba za starejše in druge skupinske vadbe. Najemna pogodba, sklenjena za 20 let, bo začela veljati na začetku oktobra.
ŠO
Grafike v dar občanom
RADEČE - Častni občan dr. Emil Rojc je občini v trajno last podaril izbor grafik, ki bodo nekaj časa na ogled v radeškem kulturnem domu in Turistično rekreacijskem centru Savus, nato bodo dobile stalno mesto v občinski stavbi.
Emil Rojc je doktor znanosti, pedagog, direktor in družbeno politični delavec, ki je s svojim delom med drugim vplival na razvoj in promocijo občine Radeče, naziv častnega občana pa je prejel pred tremi leti. Njegova zbirka obsega grafična dela slovenskih in drugih avtorjev ter ponuja delen vpogled v likovno ustvarjalnost v okviru Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Posebnost razstavljene zbirke je, da so bile nekatere od grafik, zlasti tiste od 1975 do 1980, odtisnjene na papirju tovarne Radeče papir.
TV
NA KRATKO
»Naj« golaž iz Nove Cerkve
VOJNIK - Na prireditvi Golaž žur na Frankolovem, kjer so tekmovali v kuhanju golaža, je letos zmagala ekipa Turističnega društva Nova Cerkev. Na drugo mesto se je uvrstil eden od pobudnikov Golaž žura, podjetnik Bogdan Lilija, in na tretje ekipa Turistično-kulturnega društva Globoče.
Letos je sodelovalo osem ekip, ostale so bile s Frankolove-ga, iz Pristave pri Vojniku in Ljubljane. »Golaž ponujajo na različnih veselicah in drugih prireditvah. Tisti, ki ga kuhajo, se zato želijo čim bolj izpopolniti, izmenjati hočejo recepte in izkušnje, pravi predsednica Turističnega društva Frankolovo Irma Blazinšek. Golaž žur je med največjimi prireditvami turističnega društva, ki pripravlja med drugim novoletni pohod po poteh grajskih pravljic, spomladanski cvetlični sejem in za Martinovo blagoslov konj.
BJ
Abonma ni ogrožen
ŠMARJE PRI JELŠAH - Kulturni dom že več mesecev dobiva novo podobo, obnova bo predvidoma končana do decembra. Številni se medtem sprašujejo, ali je zaradi del ogrožena izvedba letošnje sezone gledališkega abonmaja. V knjižnici zagotavljajo, da tradicija abonmaja ne bo prekinjena.
Gledališki abonma v Šmarju pri Jelšah ima že več kot 30-letno tradicijo, vsako leto pa na oder kulturnega doma privabi številne gledališke uspešnice. Organizatorka, šmarska knjižnica, vsako leto poskrbi, da ljubitelje gledališča na eno od šestih predstav popelje na gostovanje. Ponavadi v veselem decembru, tokrat pa bo, prav zaradi obnove kulturnega doma, ogled predstave v Ljubljani ali Mariboru že novembra. Druga v nizu predstav, decembra, naj bi po besedah direktorja knjižnice Jožeta Čakša že bila, če se dela ne bodo zavlekla, v obnovljenem šmarskem kulturnem domu. Natančen izbor predstav v knjižnici sicer še pripravljajo.
AD
Najbolj obiskani koncert
DOBRNA - V petek je bil zadnji koncert letošnjega Glasbenega poletja 2013. Na najbolj obiskanem letošnjem koncertu je pred polno dvorano Zdraviliškega doma nastopila pevka Alenka Godec.
Občinstvo sta na zaključnem koncertu glasbenega poletja pozdravila župan Martin Brecl in direktor Term Dobrna Jože Duh, ki sta med drugim omenila, da so se ti koncerti dobro uveljavili. Glasbeno poletje na Dobrni je bilo šesto leto, koncerti so se vrstili vsak petek vse od 14. junija. Poleg Večera evergreenov z Alenko Godec sta bila najbolj obiskana letošnja koncerta 40-članskega orkestra Mladi veter iz nemške dežele Baden-Württemberg in Glasbene šole Velenje. Med glasbenim poletjem nastopi vsako leto po en izvajalec z Dobrne, letos je bil to Moški pevski zbor KUD Dobrna. Glasbeno poletje pripravljajo v sodelovanju med občino, javnim zavodom za turizem, šport in kulturo, Termami Dobrna in ustanovo Imago Sloveniae.
BJ
Defibrilatorji po vsej občini
SLOVENSKE KONJICE - Pred nekaj dnevi, za svetovni dan prve pomoči, so na različnih mestih po občini namestili javno dostopne avtomatske defibrilatorje. Z njimi je mogoče pomagati občanom v primeru, ko pride do nenadnega zastoja srca.
Prvi javno dostopni defibrilator so namestili maja v Žičah, od avgusta ga imajo v Draži vasi, za svetovni dan prve pomoči so jih namestili še na treh točkah v mestu, v Ločah in Tepanju. Nekaj defibrilatorjev so v občini že imeli, vendar javno niso bili dostopni, zato so to na pobudo župana Mirana Gorinška zdaj spremenili. Zaradi varne uporabe defibrilatorja so v različnih krajih občine pripravili delavnice, kjer so udeležence seznanjali z osnovnimi postopki oživljanja. V občini načrtujejo za prihodnje leto še javno dostopna defibrilatorja v vaseh Zbelovo in Jernej.	BJ
Stroji že brnijo
DOBJE - Cesta Repuš-Jezerce je dolgoletna želja prebivalcev vzhodnega dela občine. Investicija je vredna več kot milijon evrov, ki jih občina v enem zamahu ne more zagotoviti. So pa stroji pred dobrim tednom zabrneli na odseku Repuš-Suho.
Gre za gradnjo 500 metrov makadamske ceste, za katero je občina v okviru proračuna zagotovila okoli sto tisoč evrov. Cesto gradi podjetje Durakovic gradbeništvo, ki naj bi delo končalo do konca oktobra. Po besedah župana Franca Leskovška poteka odkup zemljišč za nadaljevanje gradnje proti Jezercam.
TV
NA KRATKO
V Kozjem številni motoristi
KOZJE - V športnem parku je bil v soboto moto zbor, ki ga je že tretje leto pripravil Moto klub Drachenburg iz Kozjega. Srečanja so se udeležili številni motoristi iz Slovenije, pripeljali so se tudi s Hrvaške in iz Srbije.
Za udeležence so pripravili različne zabavne igre, od vlečenja vrvi do prekladanja pnevmatik, prireditev so med drugim popestrili z ognjenim prikazom, manjkala ni niti na srečanjih motoristov obvezna striptizeta. Na panoramsko vožnjo so se odpravili skozi Bistrico ob Sotli in Polje ob Sotli ter mimo Gruske jame, v glasbenem programu so nastopile skupine C4, Balkan Express iz Bosne in Hercegovine ter kozjanski Sušica Band. Za udeležence moto zbora je bila v Kozjem možnost kampiranja. Moto klub Drachenburg, ki se imenuje po gradu v Kozjem, ima štirinajst članov. Letos so bili med drugim na vožnji po BiH in Srbiji, kjer so se udeležili moto zbora v Užicah. Moto klub v Kozjem je bil ustanovljen leta 2009.
BJ
Dvoje
bisernoporočencev
ZREČE - Na Brinjevi Gori je bilo v nedeljo srečanje zakoncev z območja zreške župnije, ki praznujejo letos obletnice zakonske zveze. Povabili so zakonce, ki imajo za seboj od petdeset do šestdeset let zakonske zveze.
Srečanja se je udeležilo 47 jubilantov, med njimi dva para, ki praznujeta letos biserno poroko in trije pari, ki se veselijo zlate poroke. Najprej so se udeležili maše v cerkvi Matere božje, kjer je zanje daroval mašo zreški župnik Peter Leskovar, po maši je bilo v romarskem domu družabno srečanje, kjer so tudi zaplesali. Srečanje zakonskih jubilantov je bilo že osemnajsto leto, pripravila ga je župnijska zakonska skupina, ki se srečuje na rednih mesečnih srečanjih, ima duhovne vaje in redno romanje.
BJ
Prišlo je pet novih
VITANJE - Krvodajalske akcije, ki je bila pred nekaj dnevi, se je udeležilo pet novih krvodajalcev. Tokrat so kri darovali 103 krvodajalci, namenili so jo za potrebe celjske bolnišnice.
V Vitanju pripravi Rdeči križ dve krvodajalski akciji na leto, prvo aprila in drugo septembra. Največ vitanjskih krvodajalcev je zaposlenih v zreškem Uniorju, v velenjskem rudniku in Gorenju ter v manjših podjetjih. Med vitanjski-mi krvodajalci se je doslej najbolj izkazal nekdanji rudar Peter Bukovec, ki je daroval kri kar 80-krat. Na področju Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice so vitanjski krvodajalci podobno prizadevni kot v Slovenskih Konjicah in Zrečah, vsi skupaj so po številu krvodajalcev v državi na drugem mestu, takoj za Velenjem.
BJ
Ob Sotli ni dolgčasa
BISTRICA OB SOTLI - V majhni občini je bil za mlade pester konec tedna, za katerega je poskrbelo delavno mladinsko društvo. V petek je bilo predavanje o zadružništvu, v soboto koncert punk rok skupine Gatos del Mundo iz Zadra in v nedeljo koncert nemške skupine Swedenborg Raum, ki igra progresivni rok.
O zadružništvu in dobrih praksah povezovanja v podjetništvu in kmetijstvu je mladim v petek predaval Tomo Jurman iz Zavoda za razvoj uporabnih podjetniških vsebin, kjer se posebej posvečajo zadružništvu. Bistriško mladinsko društvo je letos vključeno v program vseživljenj-skega učenja in je zato poskrbelo za dva študijska krožka. Najprej je pripravilo glasbeno delavnico BoSong in nato študijski krožek na temo Industrijska konoplja - rastlina preteklosti ali prihodnosti. Mladi so si tako med drugim v domači občini ogledali njivo industrijske konoplje in se pogovarjali o pridelavi ter predelavi te koristne in nekoč pri nas razširjene rastline. Temu je sledilo še Jurmanovo predavanje.	BJ
Trg končno prenovljen
Namesto traku starodobniki
SLOVENSKE KONJICE - »Trg končno sije v novi podobi. Težko smo jo čakali in dočakali,« je na odprtju celovito obnovljenega Starega trga pred nekaj dnevi strnila razmišljanja številnih Konjičanov povezoval-ka programa. Obnova trga je trajala več let, prva dela so opravili leta 2008.
Med celovito obnovo so najprej obnovili vodovod, kanalizacijo in telekomunikacijske vode, nato so se nadaljevala ostala dela. Tako so obnovili še tlake, uredili javno razsvetljavo in poskrbeli za različno ulično opremo, prav tako so obnovili poti bližnjega športnega parka in namestili igrala.
Prenova je v celoti stala 3,2 milijona evrov, od tega je bil milijon iz občinskega proračuna, ostalo so bila evropska sredstva.
Med večletno obnovo, ki je bila povezana s pogoji evropskega sofinanciranja, je prišlo do pritožb skupine obrtnikov in podjetnikov s Starega trga. Ti so omenjali, da imajo zaradi dolgotrajnega gradbišča manj prometa in občini zagrozili s tožbo. Poleg tega se je obnova zavlekla, ker je prišlo do stečaja izvajalca, družbe CMC.
Slovesnega odprtja Starega trga so se udeležili številni Konjičani, okoličani in gostje od blizu in daleč. Udeleženci so se napotili na
»Ko ugotoviš, da se voda iz kanalizacije pretaka križem kražem, je treba nekaj storiti,« je v nagovoru spomnil župan Miran Gorinšek.
sprehod čez obnovljeni trg, na čelu povorke je bila domača pihalna godba z ma-žoretkami iz Ruš. Namesto rezanja otvoritvenega traku se je čez obnovljeni trg skozi umetno meglo napotila povorka starodobnikov. Iz nje je izstopil voznik peu-geota iz leta 1933, konjiški arhidiakon Jože Vogrin, ki je opravil blagoslov in Konjičanom zaželel, da bi
Stari trg postal še bolj kraj srečevanja.
Odprtja so se udeležile delegacije občin, s katerimi Konjičani sodelujejo na različne načine. V Konjice so tako prišle delegacije iz Bosne in Hercegovine, s Češke, Slovaške, iz Italije, Srbije in s Hrvaške, od koder so bile iz kar štirih različnih občin.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Slovesna otvoritev Starega trga, ki so ga obnavljali več let. K slovesnemu vzdušju je prispevalo tudi igranje konjiške pihalne godbe.
O delu in življenju rojaka
ROGATEC - Dvorec Strmol se ponaša z novo stalno razstavo. Na njej obiskovalci podrobneje spoznajo delo in življenje književnika Branka Hofmana.
Branko Hofman je bil pesnik, dramatik in pripovednik, ki je za svoje ustvarjanje prejel več priznanj, posebej odmeven pa je bil zagotovo roman Noč do jutra, v katerem se je dotaknil tematike Golega otoka. Hofman se je rodil prav v Rogatcu in rogaška občina je prevzela njegovo dediščino, katere del je zdaj razstavila na Strmolu. Za postavitev razstave je poskrbela Branka Primc, ki je povedala, da je imela zahtevno nalogo. Bogata zapuščina je namreč vsebovala ogromno pisno gradivo, od rokopisov in tekstopisov Hofmanovih del, časopisnih izrezkov z literarnimi ocenami in s članki ter korespondenc z ostalimi pisatelji in založniki do njegovih društvenih aktivnosti ter zasebnih pisem in fotografij. Precejšen del je na ogled na stalni razstavi, ki je zanimiva za prav vse generacije, saj je Hofman ustvarjal tako za odrasle kot za mladino.	AD
Čebelarijo že devet desetletij
ROGAŠKA SLATINA - Letos mineva 90 let od ustanovitve slatinskega čebelarskega društva. Jubilej so obeležili z dvodnevno razstavo, s projekcijo dokumentarnega filma Več kot med in sobotno proslavo.
Čebelarsko društvo Rogaška Slatina združuje 33 čebelarjev, medtem ko jih je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi več kot 60. Aktualna predsednica društva Liljana Vostner sicer poudarja, da se čebelarji dandanes soočajo z nemalo težavami. Čebele napada bolezen, v naravi je prisotnih veliko pesticidov, a tudi vremenski ekstremi, kot so mrzle in mokre pomladi ter izredno vroča poletja, so vse pogostejši. Tudi letošnje leto čebelam ni bilo najbolj naklonjeno, a v društvu so s pridelkom vseeno zadovoljni. Je pa spodbudno, kot pravi Vo-stnerjeva, da je lokalno pridelan med v javnosti vse bolj cenjen. Društvo, ki je letos prejelo najvišje priznanje Čebelarske zveze Slovenije, odlikovanje prve stopnje Antona Janše, je različne izdelke iz medu ob jubileju sicer postavilo na ogled na razstavi, prav tako je izdalo bilten o svojem delu.	AD
e radi pišete in fotografirate.
zabeležite dogodke med vrstniki
Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas!
Prispe v ke pričakujemo na elektronski naslov tednik^nt-rc.si
»Pri ženskah je usklajevanje zasebnega in javnega področja bolj težavno, politika pa je področje, kjer težko ohraniš zasebnost, pri čemer je tudi družina tu bolj vpeta kot pri marsikaterem drugem poklicu. Ženske smo bolj občutljive na to in ta vprašanja pomembno vplivajo na odločitev o prevzemu vodilnega položaja v političnem javnem življenju,« je prepričana Anja Kopač Mrak, ministrica, pristojna tudi za enakost spolov.
Premalo pogumne
Cena za vstop v politiko ni majhna
ženske?
NAZARJE - Pred časom so se na rednem delovnem srečanju zbrale županje desetih slovenskih občin, ki so se jim pridružile ministrica Anja Kopač Mrak, pristojna za področje enakosti spolov, in druge ženske iz sveta politike oziroma direktorice in vodje javnih ustanov v Zgornji Savinjski dolini.
Srečanje so namenile pogovoru o vlogi žensk v politiki, o težavah, s katerimi se ženske soočajo, o dru-
žini, podpornemu okolju, kvotnem sistemu in načinu delovanja žensk v politiki. Udeleženke so se strinjale, da bi moralo biti več žensk v politiki oziroma da je treba politiko spolno uravnotežiti, ker bi tako dosegli boljše rezultate. Po mnenju ministrice je funkcija županj še bolj izpostavljena, zato potrebujejo večjo pomoč, podporo ožjih in tudi ostalih družinskih članov. Odločitev posamezne ženske za politično udejstvovanje ni lahka,
cena, ki jo zato plačujejo, ni majhna.
Glede napovednega zmanjšanja števila občin je ministrica dejala, da je Slovenija majhna in raznolika ter da je treba najti pravo formulo v zvezi s prepoznavanjem lokalnih specifičnosti. Po njeni oceni današnje število občin ni optimalno, zato je treba doseči dogovor o povezovanju majhnih občin. Gostiteljica srečanja je bila nazarska županja Majda Podkrižnik, ki jo pri opravljanju funkcije
motijo politična spotikanja in projekti, ki bi jih bilo treba rešiti že veliko prej. Po njenem prepričanju je tako malo žu-panj zato, ker imajo ženske premalo poguma in premalo tvegajo. »Morda smo tudi preveč natančne, kritične same do sebe. Imamo občutek, da tega ne obvladujemo. Ko pa smo enkrat na tem delovnem mestu, smo marsikdaj bolj transparentne, boljše in bolj delavne kot moški.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Poleg nazarske županje Majde Podkrižnik se je s Celjskega srečanja udeležila županja Radeč Rafaela Pintarič, vse pa so si ogledale podjetje BSH Hišni aparati Nazarje
Vranov let
GORNJI GRAD - V soboto so se pri spomeniku NOB zbrali pohodniki Mednarodne spominske poti zavezništva Vranov let.
Vranov let obuja spomin na rešitev zavezniških vojakov. ki jo je opisal Avstralec, vodja ujetnikov Ralph F. Churches. Pot, po kateri so partizani peljali vojne ujetnike do svobode, je bila dolga 280 kilometrov, prehodili pa so jo v 14 dneh. Pot je je vodila tudi preko Zgornje Savinjske doline, zato so eno od slovesnosti pripravili v Gornjem Gradu, kjer je zbrane pozdravil avtor projekta Vranov let Eduard Vedernjak.
US
Delovni študentje
LJUBNO - V Klubu zgornjesavinjskih študentov, ki ga vodi Simon Koštrun, so izdali novo publikacijo, v kateri predstavljajo svoje delo in tudi ugodnosti, ki ji imajo člani kluba.
Poleg tega so podrobneje opisali, kako so študentje preživljali poletne dni, pripravili nekaj poročil o drugih aktivnostih, predstavili zlate maturante, ki jih je letos na območju sedmih zgornjesavinjskih občin kar precej, posebno pozornost pa so namenili dokaj pereči problematiki, alkoholizmu.
US
Oblikovalec Schützove keramike
Karl Ludwig August Kühne
1845-1895
Prijazno vabljeni na odprtje razstave, ki bo v torek, 24. 9. 2013, ob 10. uri v Stari grofiji.
NA KRATKO
Premočni domači gasilci
REČICA OB SAVINJI - Člani prostovoljnega gasilskega društva so v sodelovanju z GZ Zgornje Savinjske doline pripravili dvodnevno medobčinsko gasilsko tekmovanje.
Sobotni dan, ko so svoje moči merile članske enote, je bil v znamenju gostiteljev, torej gasilcev PGD Rečica ob Savinji, ki so v vseh kategorijah, kjer so tekmovali, osvojili prva mesta. V nedeljskem delu, v katerem so se merile mladinske enote, so pionirji PGD Rečica ob Savinji ponovili uspeh starejših gasilcev, pionirke pa so osvojile drugo mesto za Mozirjan-kami. Slavila je tudi domača enota mladink, medtem ko so mladinci krepko zaostali za pričakovanji - in tudi Mozirjani, ki so osvojili prvo mesto. Mladinsko tekmovanje je štelo tudi za tretjo pokalno tekmo Savinjske regije, skupno pa je na Rečici v dneh dneh tekmovalo več kot sto desetin. Najboljše tri z medobčinskega tekmovanja bodo zgornjesavinjsko GZ zastopale na regijskih tekmovanjih.
US
Družili so se podjetniki
ŽALEC - Občina je z Razvojno agencijo Savinja in Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec tudi letos organizirala tradicionalno srečanje podjetnikov.
Najprej je zbrane gospodarstvenike v dvorani Glasbene šole Rista Savina Žalec nagovoril direktor razvojne agencije Stojan Praprotnik, sledil je nagovor žalskega župana Janka Kosa, ki se je podjetnikom zahvalil za uspešno delovanje in poudaril, da lahko tudi v prihodnje računajo na podporo lokalne skupnosti. Zbrane je letos gostilo podjetje Mikropis iz Žalca, njegov direktor Janez Uplaznik pa je ob tej priložnosti predstavil razvoj podjetja in aplikacijo za pametne telefone za zdravo in aktivno življenje.
ŠO
Ko oživi koruzno ličje
PREBOLD - V občinski knjižnici je v septembru na ogled razstava izdelkov iz koruznega ličja avtorice Bri-gite Kerin, ki se je nad tovrstnim konjičkom navdušila pred približno osmimi leti, ko je obiskala delavnico v Waldorfski šoli Ljubljana.
Na razstavi v preboldski knjižnici Kerinova predstavlja najrazličnejše dekorativne izdelke, kot so zajčki, čarovnice, srčki, angeli in nenazadnje jaslice. Kot pravi, je koruzno ličje najlepše sveže. Prav tako se pri izdelovanju ozira na različne vrste ličja. Velika in široka koruza ima tršega, zato ga Kerinova uporablja predvsem pri izdelovanju večjih figur, mehkejšega, kakršnega imajo manjše koruze, pa za drobnej-še izdelke. Da so ti še toliko bolj zanimivi, nekaj ličja tudi pobarva z jedilno barvo.
ŠO
Tekmovali v duhu olimpizma
ŠENTJUR - Več kot 200 otrok se je minuli petek udeležilo 5. tradicionalne mini olimpijade v športnem parku. Dogodek je Športna zveza Šentjur organizirala v sklopu vseslovenskega projekta Olimpijskega komiteja Slovenije.
Namen prireditve sta športna aktivnost otrok, starih od štiri do devet let, ki so jih pri različnih disciplinah spremljali starši, ter vzgoja v smeri športa in olimpizma. Slovesno odprtje dogodka z olimpijsko himno in razprtjem olimpijske zastave si je ogledala tudi udeleženka olimpijskih iger v Sidneyju leta 2000 Brigita Langerholc.
TV
Drugi med večjimi
VELENJE - Znanih je nekaj rezultatov na letošnjem, 22. tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Velenje je bilo ponovno opaženo kot izjemno urejeno in gostoljubno mesto.
V kategoriji večjih mest so po oceni strokovne komisije zasedli drugo mesto in se tako uvrstili takoj za prestolnico, tretje mesto pa je tokrat pripadlo Mariboru. Za izbor najlepšega in najgostoljubnejšega slovenskega mesta je potekalo tudi spletno glasovanje. Na podlagi tega je Velenje osvojilo prvo mesto med večjimi slovenskimi mesti.
Vidne uvrstitve so na republiškem tekmovanju dosegli tudi drugi turistični kraji na Celjskem. Tako je med zdraviliškimi kraji slavila Rogaška Slatina, tretje so bile Zreče, med izletniškimi kraji pa je prvo mesto osvojilo Olimje. V kategoriji mladinskih prenočišč se je celjski MCC Hostel uvrstil na tretje mesto. Med mestnimi jedri so Slovenske Konjice zasedle drugo mesto, podobno kot Nova Cerkev v kategoriji trških jeder, med vaškimi jedri pa je prvo mesto zasedla Ponikva. Priznanja bodo podelili v začetku oktobra v Termah Olimia v Podčetrtku na slovesnosti z naslovom Slovenijo čutim: Moja dežela - lepa in gostoljubna.	US
Vse sile usmerjene v iskanje zunanjih virov financiranja
Prvi mož občine meni, da so glede na razmere v državi Šentjurčani lahko zadovoljni
Mag. Marko Diaci: »Želel bi, da država ne bi toliko posegala v financiranje občin. Predlog spremembe Zakona o financiranju občin in napovedan davek na nepremičnine bosta imela posledice tudi za lokalne skupnosti. Ko bo zakonodaja sprejeta in ko bodo sprejeti okviri proračuna za leto 2014, bomo lahko videli, kje smo.«
Prihodnji torek bo svoj praznik obeležila Občina Šentjur, ki sodi med večje slovenske občine in sega od drameljskih goric na severu do razgibanega kozjanskega gričevja in vrhov Bohorja na jugu. Po besedah župana mag. Marka Diacija se občina kljub težkim razmeram v državi trudi za nespremenjen obseg investicij.
»Ob zmanjševanju sredstev občinam gledamo predvsem na to, da pridobimo čim več zunanjih virov sredstev. Te smo pridobili za vse aktualne projekte, hkrati pa smo sposobni zagotoviti lasten delež financiranja pri vseh projektih, seveda ob rednem financiranju vseh ostalih dejavnosti. Razpisom bomo sledili tudi v prihodnje,« je dejal Diaci in kot večje pridobitve od zadnjega občinskega praznika med drugim naštel novo enoto vrtca v Hruševcu, obnovljeno osnovno šolo na Planini pri Sevnici in vaško jedro Ponikva, več investicij na cestni infrastrukturi ter ureditev dela turistično kolesarske poti ob Slivniškem jezeru.
Podpisi pogodb za začetek projektov so se konec pomladi kar vrstili. Med njimi je tudi dograditev kanalizacije v štirih krajevnih skupnostih. Katere naloge na tem področju še čakajo občino, da bo lahko sledila usmeritvam Evropske unije?
Teh nalog je še kar nekaj, za nekatere že imamo pripravljena gradbena dovoljenja, za nekatere pripravljamo projekte, vse skupaj pa definira operativni program o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki ga je sprejel tudi občinski svet. V naslednjih letih bodo tako še sledile večje gradnje, a kar nekaj manjših gradenj bo seveda moralo počakati.
Občinski svetniki so izrazili pomisleke, da bodo občani na območjih razpršene gradnje lahko pravočasno poskrbeli za gradnjo malih čistilnih naprav. Lahko računajo na pomoč občine?
Občina bo seveda pomagala po svojih močeh. Zato smo pripravili odlok, s katerim bomo v vsakokratnem proračunu tudi določili razpoložljiva občinska sredstva, ki jih bomo razdelili. Odlok bo na naslednji seji tudi sprejet. A se je treba zavedati, da je ta obveznost prišla z vstopom v EU in je morda z zdajšnjega vidika, vsaj kar se rokov tiče, kar optimistično zastavljena.
Prejšnji mesec ste podpisali pogodbo za gradnjo vodovodnega sistema v Loki pri Žusmu. Kje v občini so še druge kritične točke, ki kličejo po ureditvi?
Gre za manjše vodovode, od katerih je vsak pomemben. Pri njihovi gradnji občina sodeluje s krajani. Trenutno se ukvarjamo z vodovodom v Slatini in Dobovcu, prejšnje leto se je končala gradnja vodovoda v Bobo-vem. V postopku je tudi gradnja vodovoda Dobje-Planina, kjer se je žal zaradi vložene revizije glede razpisne dokumentacije stvar trenutno zapletla.
Začenja se gradnja nadvoza Grobelno, velika želja občanov pa je navezovalna cesta Dramlje-Šentjur. Je kaj novega pri tem projektu?
Mislim, da je nadvoz Grobelno trenutno največji projekt Direkcije RS za ceste na področju cestne infrastrukture v celotni državi, saj njegova vrednost znaša 17 milijonov evrov. Nadvoz bo izboljšal prometno infrastrukturo, našim občanom in občanom Šmarja pri Jelšah pa ne bo več treba prečkati železniških tirov kot doslej. Občina Šentjur je za navezovalno cesto Dramlje-Šentjur že no-
vembra 2011 naredila domačo nalogo, traso je umestila v prostor z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki ima težo državnega prostorskega načrta. S pomočjo direkcije nam je uspelo uvrstiti navezovalno cesto v načrt razvojnih programov, torej v državni proračun v letih 2013 in 2014. Po besedah direktorja direkcije mag. Gregorja Ficka nam bo ta pomagala, da bo omenjena državna cesta ena tistih, ki bodo uvrščene v načrte razvojnih programov finančne perspektive 2014-2020. Kar se tega tiče, sem zmeren optimist. Tudi tu seveda brez evropskih sredstev ne bo šlo, država bo morala izvesti parcelacijo in odkupe zemljišč ter zagotoviti sredstva za projektiranje. Promet skozi Šentjur je po mojem mnenju neznosen. V zadnjih dveh letih smo uspeli urediti križišče pri Mercatorju, cesto do Šolskega centra Šentjur in preplastitev ceste skozi mestno jedro. Omenjena državna cesta je tista, ki bo zagotavljala rešitev prometne problematike, hkrati pa bo odprla tudi mnogo priložnosti za celotno kozjansko-obsoteljsko subregijo.
Na območju od Šolskega centra Šentjur proti Grobelnemu so v prometu izpostavljeni predvsem pešci. Tudi gradnja pločnikov je zato pogosta tema vaših pogovorov z direkcijo.
Aktualna je ureditev pločnika od Šolskega centra Šentjur do naselja Bezovje. Obljubljeno nam je, da bo ta črna točka čim prej rešena, občina pa je že pripravila projektno dokumentacijo. Izvedba je odvisna od
finančnih sredstev direkcije, seveda pa bo tudi občina pridala svoj delež. Tako s krajani oziroma KS Grobelno kot z direkcijo pa smo se uskladili glede gradnje pločnika od naselja Stopče proti Grobelnemu, in sicer po desni strani, gledano v smeri proti Šmarju. Izbrali smo že različico, direkcija pa pripravlja projektno dokumentacijo.
Omenili ste nove priložnosti, teh si Šen-tjurčani želijo tudi na področju gospodarstva. Občina je pred leti znižala komunalni prispevek in uredila Industrijsko cono Šentjur - jug II. Je za zemljišča kaj zanimanja, je morda katero od njih že dobilo novega lastnika?
Tudi na tem področju je občina naredila vse, kar je v njeni moči. Poleg naštetega bomo zdaj zagotovili poplavno varnost in v relativno kratkem času, tako vsaj upam, sprejeli občinski prostorski načrt. Dokler bo v Sloveniji takšna gospodarska in politična situacija, kot je, bomo težko našli investitorje, ki bi bili pripravljeni vlagati kjerkoli v tej državi, to je dejstvo. Predstavnike avstrijske agencije Aba, ki se ukvarja s privabljanjem investitorjev v Avstrijo, sem povprašal, zakaj podjetniki tam investirajo, pri nas pa ne. Bistvenih razlik niti pri ceni zemljišč niti v davčnih ugodnostih ni. Glavni problem naše države sta politična in gospodarska nestabilnost, dokler na makro ravni ne bomo uredili stabilnosti, si ne moremo obetati novih investitorjev. Občina Šentjur je na nov investicijski cikel pripravljena, imamo zemljišča. Ne
smem reči, da zanimanja ni, vendar moramo biti pri tem zelo previdni, prav tako so zaradi omenjene situacije previdni tudi potencialni investitorji.
Občina spodbuja tudi javno-zasebno partnerstvo. To je že zaživelo na področju javne razsvetljave, na področju vzdrževanja občinskih javnih cest pa ne.
Govorimo o lokalnih cestah. Razpis je bil izveden, pripravljen je bil investicijski program v skladu z zakonodajo, prav tako tehnični del. Postopek je vodila za to imenovana komisija. Prispele ponudbe so bile nesprejemljive, saj je investicijski program predvidel maksimalno višino vloženih sredstev oziroma primerno nadomestilo koncesionarju, poleg tega ni bilo ustreznih bančnih garancij. Ponudnikov je bilo relativno malo, kar lahko pripišemo tudi času, ki takšnim investicijam ni naklonjen. Eden glavnih problemov te države je namreč bančni sistem, ki je v krču, a tudi samo gradbeništvo doživlja velike pretrese. Podjetja, ki so bila potencialni ponudniki, so se znašla v takšnih ali drugačnih težavah, vendar se tu počasi razmere stabilizirajo. Javno-zasebno partnerstvo želimo nadaljevati tudi v naslednjem obdobju. Moramo pa počakati, da bodo razmere stabilne in da bodo izvajalci zmožni izvajati tovrstno partnerstvo, kar je v normalnih in stabilnih ekonomijah povsem normalna stvar.
Med končanimi projekti ste omenili gradnjo turistično kolesarske ceste ob Slivniškem jezeru. Kako boste v še razvijali njegov turistični potencial?
Mislim, da smo Slivniško jezero v zadnjem obdobju že dobro obudili, imamo pa tam seveda še kar nekaj načrtov. Med večjimi investicijami v prihodnjih letih bo gradnja kanalizacijskega omrežja za očiščenje jezera. Idejno zasnovo tega projekta imamo že pripravljeno, z občinskim prostorskim načrtom pa bomo uredili še posamezna prostorska vprašanja v tem aktu. Idej je veliko, a jih moramo seveda uskladiti z zakonodajo.
Pred nastopom mandata sta napovedali tudi gradnjo kulturnega centra in športne dvorane pri Šolskem centru Šentjur.
Naš program je zastavljen za dva mandata in menim, da je bilo doslej narejenega veliko več, kot smo si takrat upali napovedati, kljub temu, da so bile takrat ekonomske napovedi popolnoma drugačne. Kulturni dom bomo poskušali zgraditi v več fazah, enkratne gradnje v teh razmerah ne bo mogoče zagotoviti, saj je del zgradbe tudi v lasti sodišča. Preselitev sodišča bi bil strošek občine, česar si ne moremo privoščiti. Cilj ostaja tudi športna dvorana, vendar na način, da bi država, ki je pristojna za srednje šolstvo, financirala svoj del. Šolski center Šentjur namreč že od ustanovitve nima ustreznih športnih prostorov, nadstandard oziroma konkretna športna dvorana, ki bi zagotavljala potrebe celotne lokalne skupnosti, pa je finančni zalogaj občine. Dejstvo pa je, da dvorano potrebujemo, za kar je bil pripravljen tudi že investicijski program. Sestavni del dolgoročnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020, ki je trenutno v pripravi, sta tudi ti dve točki.
TINA VENGUST Foto: arhiv občine Šentjur
Svečana akademija s slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Šentjur in podelitvijo priznanj bo 24. septembra ob 18. uri na Mestnem trgu. V kulturnem programu bodo sodelovali Policijski orkester pod vodstvom dirigenta Tomaža Kmetiča in baritonist Matjaž Robavs.
Ko je vrv že vpeta v svedrovce, plezalci študirajo nove smeri in se poskušajo povzpeti do cilja po težji. Če pri tem omagajo, jih mentorji spustijo do vznožja.
Da roka med iskanjem oprimkov ne zdrsne, pomaga magnezij. Prste plezalce pri iskanju poti preseneti marsikaj - od čebel, kuščarjev do drugih živali. Kače so na srečo plašne in iz sten največkrat pobegnejo, preden se do njih povzpnejo plezalci.
Pravilna uporaba rok in nog s čim več plezanja zagotavlja besedah Aleksandra Kostanjška pravi recept za napredovanje.
Po vseh štirih, a zanesljivo do vrha
Športno plezanje vse bolj priljubljena disciplina med mladimi - Z novo plezalno steno bo bliže tudi odraslim
Alpinisti Plezalnega kluba Rifnik, ki je bil ustanovljen leta 1994, so šentjursko zastavo ponesli na vrhove številnih gora po svetu. V zadnjih letih je v klubu še posebej med mladimi več zanimanja za športno plezanje. Razvijanje te športne discipline je dodaten zalet dobilo s postavitvijo nove balvanske stene v Osnovni šoli Franja Malgaja pred nekaj meseci. Ker smo se s člani kluba srečali na topel in sončen dan, smo se s plezalci raje kot v dvorano podali na naravno plezališče.
»Včasih smo plezali predvsem v gorah, danes pa tisti, ki želijo biti dobri v alpinizmu, zimo preživijo v telovadnici. Alpinisti, ki se uvrščajo v svetovi vrh, prihajajo iz vrst športnih plezalcev. Če v to pa-
nogo ne začneš vlagati dovolj hitro, izgubljenega ne moreš nadoknaditi do starosti,« pravi član kluba Branko Vizjak, ki se sicer bolj kot med plezalce prišteva med alpiniste.
Člani kluba si večji napredek v razvoju plezanja, sploh pri mladih, obetajo prav po zaslugi nove balvanske stene. Dokler so imeli na voljo le visoko plezalno steno znotraj telovadnice, so le s težavo našli dva prosta termina tedensko. Ker je nova pridobitev postavljena v ločenem prostoru, lahko zdaj trening organizirajo po svojih željah. To pomeni več časa za obetavne plezalce, prvič doslej pa bodo umetni oprimki, ki jih zaradi nižine lahko premagujemo brez varovanja, na voljo tudi rekreativnemu plezanju odraslih.
V steni ni lahkih poti
Vodja šole plezanja za otroke Aleksander Kostanjšek športno plezanje opiše kot premagovanje vertikale. Po njegovih besedah gre za šport, kjer sodelujejo vse mišice telesa, pri čemer poleg vzdr-
žljivosti in gibljivosti prinaša tudi umirjenost, odgovornost in veščino prilagajanja. »Plezanje ne omogoča lahkih poti, v vsakem primeru je treba v rezultat vložiti veliko truda in razmišljanja. To je šport, ki zahteva spoznavanje sebe in svojih sposobnosti. Vsak ne
Šentjursko prečko bo naslednji konec tedna osvajalo približno 25 plezalcev iz različnih plezalnih klubov. Tradicionalno tekmovanje je namenjeno predvsem tkanju vezi, ki so med plezalci še kako dobrodošle. Tako dobijo koristne informacije o tem, na kateri od sten so se zgodile spremembe, kje se je kaj odlomilo ali zaraslo, kje je še sneg ali kje je teren že suh in primeren za nove podvige.
more plezati kjerkoli, omogoča pa ta dejavnost prilagajanje tipu plezanja, ki ti ustreza glede na naravno konstitucijo.«
O vse večji priljubljenosti plezanja v Šentjurju priča podatek, da pred sedmimi leti v klubu niso imeli niti podmladka, medtem ko je bilo lani v šolo vpisanih okoli 22 otrok. Kaj pa nevarnosti? Če plezalci upoštevajo pravila, je šport varen, pravita sogovornika. A prostora za malomarnost pri tem ni.
Najlepše je v naravi
Na pobočjih v občini Šentjur je sicer veliko kamnin, vendar gre večinoma za peščenjak, ki se kruši in lomi ter zato ne omogoča varnega plezanja. Ljubitelji svedrovcev in spon ne bodo prišli na
Plezalni klub Rifnik za leto 2015 načrtuje odpravo na nepalski Manaslu, osmo najvišjo goro sveta. Šen-tjurčani so jo naskakovali že leta 2003, a vrha zaradi obilnih snežnih padavin niso dosegli. Tako odprava kot zahtevana oprema alpiniste močno udarita po denarnici. Če ne bodo zbrali dovolj denarja, bodo cilj izbrali glede na razpoložljiva finančna sredstva.
svoj račun, saj je za plezanje primerna le prečka, ki omogoča plezanje tik nad tlemi. Medtem ko so pogoji za različne športe velikokrat dostopni na domačem pragu, se morajo šentjurski plezalci po izziv odpraviti v bolj ali manj oddaljene kraje. Tisti najbolj zagrizeni, ki jih strme stene zamikajo pred začetkom plezalne sezone, se podajo v Istro, kjer lahko ob sončnih dneh plezajo tudi pozimi. Sicer pa številne smeri v naši neposredni bližini ponuja največje plezališče v Sloveniji - Kotečnik pri Libojah.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Za večjo varnost [^^jneinstalacije
Hhrin^ ip v nrpfpklih lptih 7p nrpeniril^ HpI nrntinnnlmmih	■ AN IVIAKIVL S«D« E-mail:instalaciie.ma
Občina je v preteklih letih že uresničila del protipoplavnih ukrepov, gradnjo pa nadaljuje postopoma.
: instalacije.markl@t-2.net
Mesto Šentjur leži na območju, kjer se v Voglajno steka več vodotokov, in je močno poplavno ogroženo. V teh dneh se je začela izvedba prvih dveh podfaz faze B, s katerima bo zagotovljena boljša poplavna varnost na območju industrijske cone Šentjur. Vrednost pogodbenih del znaša 1,2 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.
Vodne ujme so v mestu Šentjur v preteklih letih, nazadnje leta 2010, povzročile precejšno gmotno škodo na javni in zasebni infrastrukturi, na premoženju prebivalcev in podjetij
Namen investicije je izboljšanje poplavne varnosti na območju Industrijske cone Šentjur - jug 2, Industrijske cone Šentjur in Obrtne cone Šentjur.
Del protipoplavnih ukrepov je Občina Šentjur že izvedla in sama tudi financirala v okviru priprave dokumentacije in gradnje ter urejanja industrijske cone (faza A). S tem je deloma že zagotovila večjo protipoplavno varnost ne le na območju Občine Šentjur, temveč tudi ob strugi Voglajne navzdol proti občinama Štore in Celje. Protipoplavni ukrepi celotne faze B pa zajemajo gradnjo slabih dveh kilometrov protipoplavnih nasipov, dobrega pol kilometra protipoplavnih zidov, dveh črpališč, dveh zadrževalnih bazenov, gradnjo meteorne kanalizacije v dolžini dobrega kilometra in pol ter prestavitve komunalnih vodov.
ter na kmetijskih površinah. V poplavnem območju Voglajne in pritokov je tudi industrijska cona. To območje je bilo v zadnjih letih močno urbanizirano, razvoj gospodarske osi vzhodnega dela mesta Šentjur pa naj bi še pospešila predvidena gradnja navezovalne ceste Dramlje-Šentjur.
Kot je povedal župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, je namen investicije izboljšanje poplavne varnosti ob Voglajni in pritokih v občini Šentjur na območju Industrijske cone Šentjur - jug 2, Industrijske cone Šentjur in Obrtne cone Šentjur. V naslednjih mesecih bo občina izvedla še razpis za del B3, preostale dele protipoplavnih ukrepov pa bo uresničila v prihodnjih letih. »Gre za veliko ukrepov, katerih skupno vrednost ocenjujem na 12 milijonov evrov, ob podpisu te pogodbe pa smo na dobri četrtini. Eden pomembnejših ukrepov pa bo gradnja zadrževalnika visokih voda na območju Čr-nolice, ki sodi v zadnjo fazo protipoplavnih ukrepov.«
Ukrepe pred nevarnostmi poplav je sicer dolžna pripraviti in izvajati država, vendar
»Z gradnjo protipoplavnih ukrepov v fazi B in s čiščenjem strug, ki smo ga že izvedli v preteklosti, bomo po mojem prepričanju že zdaj v veliki meri zavarovali Šentjur pred poplavami. Ko bomo uresničili protipoplavne ukrepe v fazi C, ki bodo zajemali reševanje Kozarice, Voglajne, Slomščice in dela naselja Hru-ševec, pa bomo res lahko dejali, da je mesto varno pred poplavami,« je dejal župan Občine Šentjur Marko Diaci.
se je šentjurska občina aktivno lotila problematike in aprila letos z ministrstvom za kmetijstvo in okolje podpisala pogodbo o sofinanciranju. Ministrstvo je na podlagi predhodnih uskladitev projektov na območju Občine Šentjur za izvedbo protipoplavnih ukrepov v Vodnem skladu v letu 2013 in 2014 zagotovilo skoraj 2 milijona evrov, medtem ko znaša vrednost celotne investi-
cije 2,6 milijona evrov. Občina tokrat torej nastopa kot investitorka, v naslednjih letih bo po besedah župana investitorka država, občina pa bo prevzela sofinanciranje.
Izvajalec del, Podjetje Tomgrad, naj bi dela v sklopu pogodbe za prvi dve podfazi pro-tipoplavnih ukrepov zaključil do 30. junija prihodnje leto.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Glasba Ipavcev v izvedbi domačih zborov
Zgoščenka kot protokolarno darilo in turistični spominek
Člani Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja so si za letošnje leto zadali nalogo, da posnamejo zgoščenko z Ipavčevimi pesmimi. K sodelovanju so pritegnili vse moške zbore v občini Šentjur, kot umetniškega vodjo in producenta projekta pa povabili zborovodjo Mateja Romiha.
V spomladanskem času je tako združeni moški pevski zbor, ki ga poleg šentjurskih pevcev sestavljajo še pevci iz Dramelj in Planine, posnel 12 pesmi Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca, v teh dneh pa organizacijski odbor zaključuje tudi knjižico, ki bo sestavni del zgoščenke. Zanjo je muzikološke opise vseh pesmi prispeval absolvent študija muzikologije Anže
Škornik. Promocija zgoščenke, ki bo nosila naslov Naši Ipavci, bo na slovesnem koncertu 19. oktobra, v okviru letošnjih Ipavčevih dni, koncerti pa bodo še na Ponikvi in na Planini pri Sevnici. Za Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev je omenjeni projekt priložnost, da strnejo svoje vrste in v pevsko sezono vstopijo z novim zaletom. Pri tem jim pomaga nova zborovodkinja Katja Rajh, ki si je svoje glasbeno znanje kalila kot pevka, pianistka in korepetitorka pri Mešanem pevskem zboru Zarja Šentvid. Po več letih bomo tako v občini Šentjur lahko gostom in obiskovalcem ponovno ponudili izvirno darilo - glasbo slavnih rojakov v izvedbi domačih zborov.
TV
SPODBUDNA ZGODBA
V Sloveniji ima podjetje Adheziv deset redno zaposlenih, za računovodstvo, prevoze, pravne in druge storitve pa skrbijo zunanjih izvajalci. Poleg poslovalnic na Hrvaškem in v Srbiji, ki imata po dva zaposlena, bo kmalu zaživelo še hčerinsko podjetje v Makedoniji.
Z razvojem lastne tehnologije stopili na evropsko tržišče
Program za farmacijo je podjetju Adheziv lani prinesel 54-odstotno rast prodaje
Večina izdelkov, ki jih imate v hladilniku, ne sme zapustiti proizvodnje brez oznake za sledljivost, označenega datuma izdelave in roka uporabnosti. Drobni napisi, ki spregovorijo o karakteristiki izdelka, so nepogrešljivi tudi na delih, vgrajenih v avtomobile, na kablih in na embalaži zdravil. Gre za tako imenovano označevanje v industriji, s katerim se od leta 1995 ukvarja podjetje Adheziv iz Primoža pri Šentjurju. Po zaslugi uspešnega poslovanja v zadnjih letih bo svoje kapacitete v prihodnosti še povečalo.
Podjetje Adheziv sodeluje s trgovskimi podjetji, ki imajo kot del svoje dejavnosti pakiranje ali prepakiranje, največ pa s proizvodnimi podjetji. Tak primer je pre-hrambna industrija, ki ima po besedah direktorja Vojka Arzenška specifične zahteve. »Jogurt je lahko na liniji v mlekarni odprt le nekaj ur, saj se sicer lahko pokvari. Če pride na našem tiskalniku do okvare, jo moramo odpraviti čim prej. Če ne pomagajo navodila po telefonu, mora naš serviser takoj na pot in tiskalnik popraviti ali ga zamenjati.« Med poslovnimi partnerji šentjurskega podjetja so tudi
slovenska podjetja, ki se uvrščajo med največje evropske in svetovne proizvajalce delov za avtomobilsko industrijo, in podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kablov.
Pravočasno prisluhnili potrebam farmacije
Najpomembnejši trg, ki je podjetje Adheziv ponesel skozi brezno krize, je farmacija. Na globalni ravni je pred leti z namenom preprečevanja ponaredkov v veljavo namreč stopil pravilnik, po katerem mora imeti vsaka škatlica zdravil posebno dvodimenzionalno oznako, imenovano data matrix koda, in unikatno serijsko številko. V Adhezivu so pravočasno prepoznali potrebo farmacevtske industrije. Za družbo Krka so predelali starejše proizvodnje linije, v katere so vgradili tehnologijo, ki omogoča sodobno označevanje.
Po zaslugi teh izkušenj so za farmacijo razvili samostojne naprave in z njimi dosegli 54-odstotno rast prodaje. Krka je z njihovimi napravami opremila okoli 70 odstotkov obstoječih proizvodnih linij, od proizvajalcev novih linij pa prav tako zahtevala vgradnjo
Označevanje je prilagojeno potrebam proizvodnje. Ponekod je zahtevano etiketiranje, na nekih področjih je pripravnejši tiskalnik, ki označuje s črnilom, v določenih panogah, kjer so proizvodnje linije zelo hitre, kjer je zahtevana visoka čitljivost napisa in kjer so pogoji označevanja težji, pa je prava izbira označevanje z laserjem, kot je ta na fotografiji.
Adhezivovih naprav. S tem je podjetje dobilo pomembne reference in postalo eden vodilnih proizvajalcev naprav za označevanje za farmacijo
v Evropi. Direktor podjetja poudarja, da je omenjeni uspeh tudi zasluga njegovih sodelavcev in kooperantskega partnerja, podjetja Inel.
Uspeh podjetja občutijo tudi zaposleni
Inženirji in tehniki, ki skrbijo za montažo, izobraževanja
operaterjev in servis, potrebujejo po besedah Arzenška vsaj dve leti dodatnih izobraževanj v tujini ali v okviru podjetja, dodatnih seminarjev se udeležujejo tudi komercialisti. Ker je njihovo delo vezano na posebna znanja, v podjetju cenijo tudi njihovo pripadnost in stalnost, kar se pozna tudi pri osebnih dohodkih. »Zaposlovanje na novo pomeni uvajanje, učenje, kar za sabo potegne stroške in čas. Zato zaposlene, ki so pri nas več let, nagradim z dodatkom na stalnost. Za njihovo zadovoljstvo se trudim z ustvarjanjem sproščenega vzdušja, brez pritiskov. Tako lahko vsak od njih da od sebe največ, kar lahko. Pri mojih zaposlenih ni strahu za obstoj, saj že pri dohodkih vidijo, da gre podjetju dobro. Skupaj praznujemo tudi rojstne dneve in druge jubileje, za vzdrževanje kondicije pa so jim na razpolago fitnes, savna in kopanje.«
Če se bodo trendi rasti prodaje nadaljevali, bo podjetje razširilo svoje kapacitete za skoraj sto odstotkov. V prihodnjih letih tako v bližini sedeža podjetja načrtujejo gradnjo večjega objekta, ki bo namenjen proizvodnji, servisu in skladišču.
TINA VENGUST Foto: GrupA

Naše storitve:
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA
UGRIN-PERHOČ Gordana, dr. dent. med.
Smo zasebna zobna ordinacija za otroke in odrasle.
KONCESIJO SMO PRIDOBILI LETA 1994. NAHAJAMO SE V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠENTJUR
PREVENTIVA
-	sistematski pregledi
-	poduk o ustni higijeni
-	preventivno zalivanje zob
-	čiščenje zobnih oblog
KONZERVATIVA
(zdravljenje zob)
-	izdelava amalgamskih ali kompozitnih plomb
-	dograditev zobnih kron
-	koreninsko zdravljenje puljenje zob
PROTETIKA
(nadomeščanje izgubljenih zob)
-	izdelava fiksnih zoboprotetičnih izdelkov (krone,mostički,inleyi)
-	izdelava snemnih zoboprotetičnih izdelkov (delne in totalne proteze)
-	lokalno slikanje posameznih zob (RTG)
ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
WWW.GORDANA-PERHOC.ZDRAVNIK.EU
Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za obisk
Župan Marko Diaci: »Med večjimi projekti občine je trenutno gradnja nove telovadnice na Planini, ki bo končana do konca letošnjega leta. Pravkar poteka energetska obnova osnovne šole v Dramljah, v naseljih Vrbno, Zgornje Lokarje, Hruševec in Gorica pri Slivnici pa gradijo kanalizacijsko omrežje. V Loki pri Žusmu občina izvaja projekt oskrbe s pitno vodo in hidravlične izboljšave, ki bo pripomogel k boljši preskrbi s pitno vodo v vsej občini, predvidena je izvedba vodovoda Dobje-Planina. V Zgornjem trgu urejamo stavbo na naslovu Ipavčeva ulica 30. Nadaljevali bomo tudi gradnjo ceste v Hruševec. Uspešni smo bili na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za energetsko obnovo stavb v lasti lokalnih skupnosti. V letih 2014 in 2015 bomo tako skoraj milijon evrov vložili v energetsko obnovo objektov, namenjenih osnovnemu šolstvu in predšolski vzgoji. V obeh letih pa je v občinskem proračunu predvidenih za okoli 15 milijonov investicijskih odhodkov.«
PRILOGA
Velenje
Da bi Velenje ostalo prijazno do ljudi
Predpraznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem
»Letos imamo veliko razlogov, da smo ponosni na prehojeno pot in sedanje stanje, svojo prihodnost pa načrtujemo enotno in skupaj,« je pogovor pred praznikom Mestne občine Velenje (MOV) začel župan Bojan Kontič, ki je posebej izpostavil, da v občinskem svetu vse razvojne programe sprejemajo soglasno in da ni trenj.
Sicer Velenje letošnji praznik pričakuje delavno, saj imajo v občini veliko gradbišč, nadaljuje se pestro dogajanje, prireditve so vse bolje obiskane, veliko je zgodb, ki jim ljudje radi prisluhnejo.
Že bežen sprehod po mestu da vedeti, da se tu ustavlja vse več turistov.
Po letu 1958 so ljudje hodili opazovat čudežni razvoj mesta, ki je vzniknilo iz nič, s polj. Mesto so imenovali socialistični čudež, ki so ga hodile gledat tuje delegacije. Kasneje je bilo Velenje velikokrat predstavljeno kot okolje, kjer je oškodovana narava trpela zaradi kopanja premoga in pridobivanja električne energije. Po prvem tovrstnem ekološkem protestu se je med prebivalci in tudi gospodarskimi subjekti izoblikovala zavest o pomembnosti okolja in od takrat skrbimo za izboljšanje zraka, zemlje in vode. Res prihaja vse več ljudi in želimo si, da bi turizem še bolj cvetel. Tudi z ureditvijo kolesarskih povezav mesta na vse tri strani.
Omenjali ste socializem. Zdi se, da je v mestu nekaj tega duha še ostalo, čeprav spet drugi rdečo barvo uporabljajo kot zmerljivko.
Rdeča barva je zame barva, polna energije, in pomeni nadaljnji razvoj. Živeli smo v socializmu, eni bolje, drugi slabše, kljub spremembam pa je v ljudeh ostal občutek za solidarnost. Verjetno to daje dodatno kakovost bivanja, saj so bile vrednote, kot so pripadnost, solidarnost, tovarištvo, izoblikovane v rovih rudnika. Vrednote so se prenesle na površje in jih domačini nosimo v sebi. Zato znamo poskrbeti za pomoči potrebne. Veste, tudi pri nas je socialna slika iz leta v leto slabša. Ljudje imajo vse nižji standard in zato je mogoče nekaterim ta rdeča barva še toliko ljubša. Pomagamo, kolikor se da. Ena od oblik je brezplačen mestni promet, poleg tega imamo tudi enkratno denarno pomoč, ki je pokazatelj, v kakšni stiski so ljudje. Potrebe so se v primerjavi z lani podvojile. Tudi vse organizacije, ki pomagajo ljudem, imajo v tem prostoru vedno več dela. MOV pomaga, kolikor zmore in tam, kar je dovoljeno. Imamo dom za brezdomce, varno hišo, nudimo brezplačne tople obroke ... Pač poskušamo, da ne bi spregledali posameznikov, ki imajo težave. Vendar podatek, da imamo v zadnjih letih pet tisoč delovnih mest manj, pove svoje.
Tudi v Velenju ste se lotili prenove mestnega jedra. Sledite vzoru Celja, glede na to, da gre za mlado mesto?
Velenje je v primerjavi s Celjem izrazito mlado mesto. Kaj vem, morda so infrastrukturo včasih
Želim si, da bi Velenje ostalo takšno, kot je. Socialno čuteče, prijazno do soljudi, da bi se med sabo razumeli in znali svoje predloge povedati na strpen način. Želim si, da bi ljudje imeli delo, da bi se sami preživljali, da se jim ne bi bilo treba ozirati po ustanovah, ki pomagajo ljudem v stiski. Želim si, da ostanemo otrokom, starostnikom in invalidom prijazno mesto; da bi se ljudje v njem dobro počutili; da bi bilo veliko tistih, ki bi se v mesto vračali, in tistih, ki bodo ocenili, da je Velenje vredno obiskati.
delali bolje in je dlje zdržala. Kar nekaj objektov smo prenovili, zdaj je na vrsti promenada, ki kliče po prenovi zaradi dotrajane urbane opreme, poškodb na objektih ... Vsekakor želimo obdržati življenje v središču mesta, ne želimo, da bi se nam zgodilo Celje ali podobna mesta. So pa tudi potrebe po parkiriščih, most čez Pako je nevaren. V mestu bo nastal simpatičen prireditveni prostor, predvsem pa želimo, da Pake ne bi več spregledali oziroma da je ne bi opazili samo tedaj, ko jo zaskrbljeno gledamo v poplavah.
Največji projekt je zagotovo oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. V drugih občinah včasih težko dosežejo dogovor, Velenje pa kot kaže vsaj s Šoštanjem in Šmartnim dobro sodeluje.
Povezovanje občin pri večjih projektih bo nuja. V prihodnjem obdobju bo treba za financiranje, povezano z evropskim denarjem, zastaviti regijske in večje projekte. Eden takšnih je zagotovo oskrba s pitno vodo, težak 42 milijonov evrov. Nobena od šaleških občin z lastnimi sredstvi projekta ne bi zmogla. Morda je sreča, da imamo eno komunalno podjetje, ki pokriva vse tri lokalne skupnosti. S skupnimi močmi
»Spremembe v JP Komunala Velenje so se začele, ko sem prevzel županski mandat. Dogajale so se korak za korakom, nismo hiteli. Prav zanimivo je bilo, ko je največji kritik dela takratnega KP prevzel vodenje NS. Od takrat se je marsikaj spremenilo, tudi plače. Najprej smo zmanjšali zneske plač po individualnih pogodbah, po prihodu novega direktorja je ostala le še ena individualna pogodba. Bistvo je v tem, da se v KP ne ukvarjajo sami s sabo, temveč z vsebino in nameni, za katere je bilo podjetje ustanovljeno.«
smo uspeli na razpisu in zagotovili potreben denar. V bistvu nas ta projekt ohrabruje.
Se ne bojite nasprotovanja glede na to, da verjetno lahko pričakujemo višje cene?
V teh časih je težko obremenjevati družinske proračune. Do leta 2015 zagotovo ne bo sprememb, medtem ko se bodo lahko kasneje zaradi najemnine, ki jo preko KP Velenje namenjamo za infrastrukturo, cene tudi povišale. Vendar projekt prinaša višji standard in bolj kakovostno oskrbo. Vse to stane in je treba plačati.
Je pravi občutek, da je MO Velenje pogosto spregledana - niti na seznamu najbolj zadolženih občin je ni.
Včasih je to dobro. Bolj problem je, ker nas javnost pozna po bloku 6, ki ni velenjski. Vendar se ga ne sramujemo, pravzaprav ga zagovarjamo. Želimo le pošten odnos lastnika do lokalnega okolja, ki ga objekti obremenjujejo.
Sicer smo v občini zadolženi za 17 milijonov evrov, krediti pa so vezani na investicije, predvsem gradnjo stanovanj na Gorici in izvedbo kohezijskega projekta. Vedeti je treba tudi, da imamo zelo ugodne kredite. Če bi bilo treba, bi lahko v letu in pol poplačali ves dolg in poslovanje občine ne bi bilo ogroženo, le vlagali ne bi.
Če občina deluje dobro, se v javnosti pojavljajo ugibanja glede gospodarstva. Teš, premogovnik, Gorenje, za Velenjčana štejejo Tomaža Ročnika ... Vas skrbi za delovna mesta?
Tomaž Ročnik prihaja iz druge občine, ima pa sedež podjetja pri nas. Zanj lahko rečem, da je korekten partner in da smo vse naložbe uspešno izpeljali. Včasih ugotavljam, da je kakšna pogodba skoraj nerazumljiva - govorim o parkiriščih, kjer mislim, da gospod Ročnik ni naredil dobrega posla, MOV pa je dobila parkirišča po ugodni ceni. Vedeti je treba, da je kot podjetnik veliko investiral v lokalno skupnost, seveda pa
ljudje verjetno še več govorijo, pojavlja se tudi škodoželjnost ... Sicer njegovega finančnega stanja ne poznam, zanesljivo pa ima težave, ki so se odražale tudi pri gradnji stanovanj na Gorici.
Gorenjeva zgodba ni takšna, kot bi si jo želeli. Nam je žal za vsako delovno mesto, ki se seli iz Velenja. Že 2.500 jih je manj ... Pristajamo, da je treba seliti proizvodnjo, ki bi jo v Velenju ukinjali, vendar je treba razmišljati o novih izdelkih in delovnih mestih. Tu je pomembno lastništvo, govorim predvsem o namenih lastnikov. Tujci pač ne prihajajo k nam, ker nas imajo radi, temveč zato, ker vidijo možnost oplemenitenja kapitala. Ko sem opozarjal, da mora država obdržati svoj delež, je bil odmev takšen, kot smo pričakovali. Sam natančno vem, kaj je vloga nadzornikov in skupščine, danes pa lahko opazujemo, da se je prodaja Notranje opreme končala na najslabši možen način. Uspešen del proizvodnje so preselili, ukinili pa so 130 delovnih mest.
Blok 6 je objekt, ki ga potrebuje Slovenija, ne zgolj Šaleška dolina. Ni pa prijazen do okolja. To velja tudi za premogovnik. Vendar smo rasli z njim, tam so ljudje, ki znajo kopati premog. Ta delovna mesta je treba zagotavljati v prihodnje. To je edini energent, na katerega imamo vpliv, vemo, koliko ga je, in se dogovarjamo, kako ga bomo trošili. Vse ostalo ni odvisno od nas. Potem pride suša in vsi gledajo v Teš, če bo dovolj elektrike ... Rekel bi samo, da če je nekdo pripravljen umestiti energetski objekt v okolje, ni treba iskati vseh možnosti, da bi to onemogočili.
Se je pa očitno nekaj začelo dogajati pri 3. razvojni osi. Vendar državni lokacijski načrt za del od Velenja do Slovenj Gradca najbrž ne pomeni veliko, če od avtoceste do Velenja niti trasa ni izbrana?
Kot da smo pokrili streho, zdaj pa iščemo temelje. Ne moti me, da je trasa umeščena, vendar če bi zgradili to cesto pred odsekom od avtoceste, torej od Šentruperta do Velenja, bi bila zmeda popolna. Če bi se hitra cesta končala pri Gorenju, bi imeli v mestu vsak dan 1. november - vsaj kar se prometa tiče. Na to v Velenju ne moremo pristati in dokler nas ne bodo povezali z avtocestnim križem, bomo tej povezavi nasprotovali.
S kakšnim odnosom spremljate polemike glede števila občin? Bodo prišle zgornjesavinj-ske občine pod Velenje?
Kako bodo povezali občine, ni odvisno od naših želja in predlogov. Se pa v tem kaže težava pretirane razdrobljenosti Slovenije. Poskusi ministra Gregorja Viranta so usmerjeni v cilj, ki si ga večina želi, vendar ne ne način, kot je predlagal. Njegov poskus pomeni, da se v naslednjih letih ne bo nič spremenilo, saj bo med ljudmi preveč upora. Zato si želim, da bi občine še naprej dobro sodelovale, da ne bi drezali v naše skupne uprave in nas na tem področju kaznovali .
Bi ocenili, da je bila Regija Saša dober zametek pokrajine?
Saša ni bila na mizo vržen predlog. Bila je ozemeljsko zaključena celota, ki je dobro delovala. Težava je, ker v preteklosti nismo sprejeli vmesne ravni lokalne samouprave, torej pokrajin. Mislim, da so majhne občine dobro opravile svoje poslanstvo, ampak so zdaj zaradi razdrobljenosti ogroženi večji razvojni projekti. Želim si, da bi se občine povezovale, vendar ne da bi jih finančno kaznovali, temveč spodbujali. Zdaj pač ne govorimo o združevanju, temveč o ukinjanju občin. Pristop je napačen, cilj pa je tudi meni blizu. Slovenija je premajhna in tako razdeljena, da verjetno z višjimi stroški resnično ni zapisana uspehu.
Imate v občini sploh kakšen večji problem, ki bi ga bilo treba nujno rešiti?
Življenjsko potrebnih naložb v Velenju ni, seveda si ljudje vedno želijo več, hitreje in bolje, sploh v krajevnih skupnostih. Želijo si nove domove, športne dvorane ... vendar časi temu niso naklonjeni. Čeprav smo uspešni na razpisih, vsem željam ne uspemo ugoditi. Pred nami so predvsem razmislek in več aktivnosti na področju odpiranja novih delovnih mest in zagotavljanja pogojev za razvoj podjetništva.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
14
VELENJE PRAZNUJE
»Ko se naučimo, kako harmoniko držati in kakšen je pra-SPODBUDNA vilen položaj rok in telesa, lahko začnemo igrati preproste ZGODBA skladbe, da se naučimo igranja z desno roko. Ko osvojimo to, začnemo igrati še z drugo roko in na koncu oboje združimo.«
Talent s poslovno žilico
Na »štantu« z Robertom Goterjem in njegovo harmoniko
Robert s svojo roko - harmoniko pravi: »To glasbo imam rad in je v mojem telesu, duši in srcu.« Svoje znanje prenaša tudi na mlajše talente, ki dosegajo uspehe na tekmovanjih.
Spodbudne zgodbe, ki jih odkrivamo v posameznih krajih, lahko imajo tisočero obrazov. Še posebej je dobro, ko srečamo človeka, ki svoje delo opravlja s srcem, ki je dodobra izkoristil svojo nadarjenost in ima očitno tudi izjemno poslovno žilico. Tokrat smo se, sicer po naključju, na celjskem sejmišču ustavili ob stojnici Velenjčana Roberta Goterja.
Eden njegovih največjih uspehov, osvojitev naslova svetovnega prvaka v igranju diatonične harmonike, bi zagotovo lahko po letih kaj hitro utonil v pozabo. Vendar je harmonikar z veliko mero inovativnosti in podjetniškega duha tudi danes v poslih prvi na svojem področju. Robert Goter je namreč že pred leti, s pomočjo prijateljev seveda, izumil računalniški program Vsak se lahko nauči harmonike, ki je bil prvi program na svetu za učenje diatonič-ne harmonike. Program v praksi ponuja najhitrejšo
pot do začetniškega znanja igranja na to glasbilo. Sistem je precej preprost, saj se na zaslonu prikaže harmonika, ki jo z zeleno puščico zapiraš in z rdečo odpiraš. V sredini se prikaže številka prsta in takoj, ko nastaviš tempo, se učenje lahko začne.
Prvi nastop po eni uri
Goter zagotavlja, da se lahko človek kot popolnoma nevešč igranja na harmoniko skladbo Kolkor kapljic ... nauči v eni uri. »Posebno znanje ni potrebno, jasno pa je, da več kot je talenta, hitreje gre učenje.« Učenje igranja na diatonično harmoniko s pomočjo računalniškega programa VSLN poteka še vedno s pomočjo glasbenega posluha, vendar omogoča neomejeno število ponovitev.
Prednosti učenja s programom VSLN so osvajanje pravilne prstne tehnike, točnost skladb, učenje doma in ob poljubnem času, enostavnost za uporabo, cenejši način učenja
in - kar tudi ni zanemarljivo - če pozabite delček skladbe, je učitelj vedno pri roki. »Učenje harmonike je kot vožnja s kolesom ali smučanje. Ko se enkrat naučiš, pač znaš,« pravi Goter in poudarja, da se je treba najprej naučiti pravilne drže harmonike. Med prednostmi tovrstnega učenja Goter, ki sicer tudi sam v svoji glasbeni šoli poučuje harmoniko, v šali omeni še eno: »In še kara te ne nihče.« Že omejeni program Goter play je letošnja novost, saj so ga prilagodili današnjim časom, torej za uporabo na tabličnih računalnikih in pametnih telefonih. »Med mladimi je veliko zanimanja, sploh pa se mi zdi, da zdaj srečujemo harmoniko na vsakem koraku. Težko si predstavljam, da bo kdaj interes še večji.«
Z glasbo v duši
Goter se je rodil v Slovenj Gradcu, kot zanimivost pa omeni, da je ime dobil po šahistu Robertu Fisherju. Otroška leta je preživel v
Velenju, kjer je že kot otrok rad poslušal domačo glasbo. »To so bili čarobni trenutki, ko sem ure in ure poslušal mamin gramofon in začel spoznavati Avsenika, Slaka in narodnozabavno glasbo nasploh.« S harmoniko ga je zastrupil stric Ladi, ki ga je naučil ljudsko Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Prvo harmoniko z nekoliko spuščajočim zrakom mu je podaril očim, kaj kmalu pa so se začeli vrstiti prvi nastopi. Tem so sledila tekmovanja, že kot mlad fant pa je spoznal, da se je treba v življenju boriti in potruditi za pravi uspeh. To zavedanje skuša vcepiti tudi učencem v zasebni glasbeni šoli, sicer pa je v njegovem življenju glasba res na prvem mestu.
Več priložnosti
Poleg že omenjenih se Go-ter ukvarja še z nekaj drugimi dejavnostmi, ki so tako ali drugače povezane z glasbo. »Če bi samo nastopal, bi bilo verjetno veliko težje preživeti. Nastopov ni dovolj za spodob-
no življenje, razen mogoče za tiste, ki imajo močan avtorski potencial. Tako pa je le treba nenehno iskati nove, dodatne priložnosti. Sam sicer tudi skladam, pripravljam osmo avtorsko zgoščenko, vendar se mi zdi res bolje, da je pred mano več izzivov.«
Goter nenehno zagotavlja, da se glasbe nikoli ne naveliča. »Preprosto sem del nje, harmonika je kot moja roka in res uživam v vsem, kar počnem. Lahko cel dan, ne vem, učim ali poslušam glasbo in potem sedem v avto in
si zavrtim katero od Avseni-ka.« Kot smo že omenili, je minuli teden veliko časa preživel na Mosu. Zdi se mu, da je sejemsko dogajanje precej pomembno: »Imamo neposredno prodajo. Ljudje si v živo pogledajo program, preiskujejo in tudi kupijo. Zato je sejem za nas dovolj zanimiv in vabljiv. Je pa vprašanje, kako bi se odločil, če bi programe in svoje delo samo predstavljal, brez neposrednega odziva med kupci.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
n t}


IpremogovnikI
iv e l e n j
l J "p I

j| B - «L?
i* "/

"V "V
PODZEMNA PUSTOLOVŠČINA
v rovih premogovnika 160 m pod površjem na eni od najdebelejših
znanih plasti premoga na svetu.
PRENOVLJENI PODZEMNI DEL MUZEJA
Muzej je odprt od 8.30 do 17.00. OB PONEDELJKIH JE MUZEJ ZAPRT. Priporočljive so predhodne najave ogleda.
Tel.: (0)3 5870 997 e-mail: trgovina@rlv.si
www.rlv.si/muzej Stari jašek, Velenje
VELENJE PRAZNUJE
15
Počitniška avgustovska gneča v Velenju
Urejene sanitarije s tušem pomenijo veliko novost in še večjo pridobitev.
Ob Velenjsko jezero se vrača življenje
Nove priložnosti in ideje za turistični razmah
Čeprav Velenjsko jezero izgleda kot naravno, je treba upoštevati, da gre za umetno jezero. Sicer ima nekaj pritokov, a dajejo premalo vode. Ena od želja v Velenju je, da bi reko Pako speljali tako, da bi tekla skozi jezero. Seveda je to eden od načrtov za daljše časovno obdobje.
Vsak malce starejši Ve-lenjčan je verjetno letos nekoliko začudeno spremljal dogajanje na Velenjskem jezeru. Nič čudnega, saj se mnogi spominjajo časov, ko je bilo jezero mrtvo in se je gladina barvala v sinje modro barvo, letos pa lahko rečemo, da se je dogajanje v najbolj vročih poletnih dneh spremenilo v pravi živžav.
»Po eni strani smo imeli srečo z vremenom, saj je bilo vroče in so ljudje iskali ohladitev, vendar se nam je skoraj posušil sadni gozd, ki leži na drugi strani jezera,« je omenil župan Bojan Kontič, ki je na to območje še posebej navezan, saj ob robu jezera leži njegova potopljena domačija. Tudi zato pravi, da se k jezeru
čeprav smo opozarjali, da je kopanje na lastno odgovornost. Zdaj urejamo nabrežje in pomole.«
Celotna obnova objekta čolnarne bo predvidoma trajala tri leta. V naslednjem letu načrtujejo obnovo strehe, zamenjavo stavbnega pohištva in ureditev fasade, v letu 2015 naj bi zgradili še tribune in uredili gostinski lokal v zgornjem nadstropju. Vrednost celotne obnove bo predvidoma znašala 320 tisoč evrov.
Od mrtvega jezera ...
Šaleška jezera, med katerimi je tudi Velenjsko, so posledica izkopavanja lignita. Premogovniške ugreznine so
Ob nastanku so ljudje tudi Velenjsko jezero dojemali zgolj kot okoljsko »poškodbo«, temu primeren je bil tudi odnos prebivalcev. Ob jezeru so se na primer pogosto pojavljala divja odlagališča. Tudi zato danes velja Šaleška dolina kot najboljši primer izboljšanja stanja okolja v Sloveniji in jo zato s strokovnimi in s šolskimi skupinami že zdaj obišče več kot 10 tisoč ljudi na leto.
vrača življenje, kot je nekdaj na tem območju že bilo.
»Ljudje se k jezeru vračajo že nekaj let. Ko smo to zaznali, smo podrobneje analizirali stanje in se odločili za bolj odločen korak. Samo letos smo za ureditev okolice Velenjskega jezera namenili 130 tisoč evrov. Med drugim smo breg jezera ob čolnarni opremili z novimi sanitarijami in tuši, uredili obalo in dodali nove lesene tribune za sončenje, omogočili gostinsko ponudbo in poskrbeli za reševalca,
Velenjsko jezero je odličen kraj za šport, rekreacijo in prosti čas. Ob jezeru lahko tečete, ob sprehodih uživate v lepem okolju, izvajate jogo ali aerobiko. Poti so označene tudi z informativnimi tablami, poskrbljeno je za klopce. Lahko se podate na pot okoli jezera peš ali s kolesom, ob dobrih vremenskih razmerah lahko uživate v jadranju na deski z jadrnicami ali s katamarani.
nastale sredi kotlinskega dna Šaleške doline, ki je bilo pred tem v veliki meri v kmetijski rabi, a delno tudi poseljeno. Tam, kjer so danes jezera, je bilo več podeželskih naselij, ki so delno ali v celoti izginila (Škale, Družmirje, Preloge). Podoba doline se zaradi premogovništva še vedno spreminja, prav tako se spreminjajo tudi Šaleška jezera.
Prostornina ugrezninske kotanje je že pred leti presegla 120 milijonov kubičnih metrov in zavzela dobrih 6 kvadratnih kilometrov po-
vršine. Najgloblje dele te kotanje je napolnila voda in nastala so tri jezera, ki jih napajajo potoki. Imena so dobila po naseljih, ki so se morala umakniti ojezer-jevanju (Škalsko, Družmir-sko), oziroma po mestu, ki je zaradi premogovništva postalo objezersko naselje (Velenjsko). Do leta 1994 je v Velenjsko jezero tekla onesnažena voda, s katero so na območje ugreznin prevažali pepel iz šoštanjske termoelektrarne. Jezero je postalo izredno alkalno, zato je življenje v njem odmrlo. Zaradi dotoka jezernice je bila posledično onesnažena tudi Paka.
.... do živahnega dogajanja
Razmere v jezeru so se izboljšale po letu 1994, ko so uredili zaprto kroženje transportne vode. Ta ne odteka
več v jezero, ampak se vrača v elektrarno. Večino komunalnih odpadnih voda zberejo in jih mimo jezer speljejo v centralno čistilno napravo za vode v Šoštanju. Zaradi razgibanega območja in predvsem zaradi ugrezanja površja so na bregovih vseh treh jezer zgradili črpališča za odpadne vode. Tudi zato so se v Velenjsko jezero ponovno začeli naseljevati vodni organizmi, danes pa je zaživelo drugačno življenje.
Na nujnost dobro urejenega kanalizacijskega sistema je opozarjalo tudi redno spremljanje meritev kakovosti jezerske vode. Monitoring, s katerim spremljajo stanje jezer in ugotavljajo potrebnost ukrepanja ob poslabšanju značilnosti vode, od leta 1987 opravlja Inštitut za ekološke raziskave Erico iz Velenja. Vodo vzorčijo štirikrat letno na točkah največje
Ob čolnarni je tudi prostor za piknike Velenjski plac. Na voljo so nogometno in košarkaško igrišče ter igrišči za mini golf in odbojko na mivki. Na Velenjskem jezeru je možno čolnariti, jadrati in surfati. V neposredni bližini jezera sta Avtokamp Jezero in vrtičkarsko naselje Kunta Kinte.
globine, v vzorcih vode pa analizirajo osnovne fizikalne, kemijske in biološke kazalce. Dinamiko spremljajo celo leto glede na letne čase. Tako dobijo sliko življenja jezera, saj se voda in življenje v njem v vsakem letnem času obnašata drugače.
Dobra voda
Letos so v Velenjskem jezeru spremljali tudi kakovost kopalne vode. Mestna občina Velenje, ki je uredila plažo, je poskrbela, da so kopalci vsak trenutek vedeli, v kakšni vodi se kopajo. Poudarek je na mikrobioloških analizah, ki so jih letos opravljali v Za-
vodu za zdravstveno varstvo Celje. Kot kažejo rezultati, je bila kakovost kopalne vode dobra. Sicer pa lahko to zaradi vidljivosti, prozornosti in čistosti vode razberejo tudi obiskovalci. Zdaj si v Velenju še želijo, da bi priložnost zaznali tudi ostali gostinci, ki bi lahko ob jezero in v mesto privabili več obiskovalcev. »V preteklosti je bilo veliko zamujenega,« priznava Kon-tič, »zdaj pa upam, da bodo plaža, ponudba in prireditve dajale rezultate in nove priložnosti. Da bi ob gospodarstvu ugotavljali, da imamo v Velenju priložnosti tudi na področju turizma.«
Občinski nagrajenci
Grb Mestne občine Velenje bodo na današnji večerni slavnostni seji mestnega sveta prejeli Franc Žerdoner, Karl Čretnik in Društvo modelarjev Modelar Velenje. Plaketo MOV bodo podelili Turističnemu društvu Vinska Gora, Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje in Jožici Grobelnik.
US
Ideje s papirja ob
jezero
Za to območje je bilo izdelanih že veliko različnih, tudi zelo zanimivih načrtov, od kavbojskega do vodnega mesta, vendar je večina idej ostala na papirju.
Vmes je premogovnik del zemljišča prodal ljubljanskemu BTC, ki se je kasneje odločil, da ne bo investiral in je zemljišče prodal naprej. V MOV so zemljišče odkupili veliko dražje, kot je zanj iztržil premogovnik. Kot pravi župan Kontič, to ni bil korak na slepo. »Nekateri rečejo, da so naložbe povezane s trenutnim navdihom. Vendar pripravljamo projekte, pri čemer sodelujemo s premogovnikom in z elektrarno. Načrti so veliki, želimo si marino, adrenalinski park, še več jadrnic in čim več dogodkov. Trudimo se, da bi prihodnje leto imeli jezero, ki bi imelo status kopalne vode.«
URŠKA SELIŠNIK
16
NAŠA TEMA
O vrtcih največkrat poročamo zaradi prostorske stiske. Toliko bolj smo zato veseli odprtja kakšne nove enote.
»Ugotavljamo, da narašča tudi število osebnih stečajev dolžnikov, ko jim moramo dolg odpisati, ker je sodišče sprejelo sklep o odpustu obveznosti,« ugotavlja ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Dolar.
Vrtci v začaranem finančnem krogu
Tudi v vrtcih se zaradi neplačil ubadajo s precejšnjimi težavami
»Nezaslišano, zaradi neplačanega vrtca so se mi usedli na plačo,« se je pred dnevi razburila ena naših bralk, ki jo je seveda zanimalo, če si to lahko v vrtcu sploh privoščijo.
Odgovor je preprost: lahko. In glede na to, da smo tako v celjskih kot velenjskih vrtcih ugotavljali, da je postopek, preden dosežejo izvršbo osebnega računa, precej dolgotrajen in pospremljen z različnimi opomini, tudi s prošnjami, lahko bralki le svetujemo, naj poskuša svojo obveznost čim prej poravnati.
»V vrtcih se vedno pogosteje srečujemo s plačilno nedisciplino staršev. Višina dolga posameznika je odvisna od obdobja neporavnanih obveznosti, predvsem pa od višine plačila za program vrtca, ki znaša med 10 in 77 odstotki cene programa posameznega starostnega obdobja,« v imenu Odbora za povezovanje javnih vrtcev Mestne občine Celje pojasnjuje Vanja Krašo-vic, ravnateljica Vrtca Anice Černejeve.
Prošnje in opomini
Tako v Celju kot Velenju skušajo zapadle terjatve izterjati s pošiljanjem opominov in z osebnimi pogovori. »Dogovarjamo se za plačilo na obroke in s tem skušamo dinamiko odplačevanja dolga približati realnim zmožnostim posameznikov,« pravi Krašoviče-va. Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler pa razlaga, da opomin pred tožbo sledi trem predhodnim opominom, starše pa pokličejo tudi po telefonu. Še pred vložitvijo izvršbe na sodišču še enkrat vzpostavijo stik s starši in jim ponudijo možnost obročnega odplačila dolga po njihovih plačilnih možnostih.
»Na sodišče vložimo izvršbe za tiste dolžnike, s katerimi se za izvensodno poplačilo dolga ni možno dogovoriti oziroma se dogovora o obročnem odplačevanju ne držijo,« pojasnjuje ravnateljica Vrtca Velenje.
Izvršbe s težavami
V Celju pravijo, da tudi pri njih z opomini niso vedno uspešni. Zato je vložitev izvršbe naslednji korak. »Najprej vodimo izterjavo sami na podlagi verodostojne listine. Tako
Božena Bratuž, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije:
»Res je, da imajo posamezni vrtci večje število dolžnikov. V posameznih okoljih je to število različno. Res je, da so med dolžniki tudi občine, vendar se ti dolgovi poravnavajo hitreje kot dolgovi staršev. Natančnega pregleda dolgov po vrtcih Skupnost vrtcev Slovenije nima. Vposamznem kraju je situacija povsem specifična in jo je zelo težko posploševati.«
nastanejo bistveno nižji sodni stroški za zavod in posledično tudi za starše. Če ima dolžnik denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet ali je zaposlen, je takšna izvršba uspešna. Kadar dolžnik vloži ugovor, za nadaljevanje postopka pooblastimo odvetnika. Zaradi dolgotrajnosti postopkov plačila časovno močno zamujajo, saj imajo nekateri starši svoje račune in plače že obremenjene s sodnimi prepovedmi in je na plačila treba čakati več let.«
Tudi v Velenju se nekaj izvršb vrši redno, vsak mesec. Gre za nakazila med 10 in 50 evrov, mogoče nekoliko več. Največji priliv za poplačilo sredstev je v Velenju viden v poletnih mesecih, ko dolžniki na transakcijske račune dobijo več rubljivih sredstev.
Običajno se z izvršbo obremenita najprej plača in denar na osebnih računih. Nato preverijo še, ali so dolžniki lastniki tudi kakšne premičnine in nepremičnine. Če poplačilo od plače in osebnega računa ni možno, poskušajo dolg povrniti še z drugimi izvršilnimi sredstvi, tudi s pomočjo izvršitelja. »So pa vsa dodatna izvršilna sredstva posebej plačljiva in poplačana le v primeru, če je izvršba uspešna,« dodaja Dolerjeva.
Tudi 12 tisoč evrov dolga
V Celju ugotavljajo, da so se dolgovi povečali z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki velja od 1. januarja lani, saj se je prispevek staršev zaradi spremenjenega sistema do-
Ljudmila Jug, Šentjur: »K sreči nisem v takšni situaciji, da ne bi mogla plačevati položnic. Nekako še shajam s pokojnino. Se pa pozna, da sem včasih lahko več privarčevala in si morda tudi privoščila več počitnic kot zdaj. Varčujem tudi pri hrani, kljub temu pa sem pri nakupu previdna in kupujem hrano, ki je zdrava. Imam vrt, kar pomeni, da sama veliko pridelam, letos sem si priskrbela vso zelenjavo ravno na vrtu. Nekaj jo dam v zamrzovalnik in jo porabljam skozi zimo. Če pa bi bila v situaciji, da bi morala razmišljati, katero položnico bi najprej plačala, ker vseh ne bi mogla, bi se najprej odločila za elektriko in vodo. Bi pa verjetno varčevala na način, da bi najprej odpovedala vse časopise.«
Melita Sladnjak, Celje: »Zgodilo se je že, seveda, da sem plačilo kakšne položnice morala zamakniti za kakšer mesec. Čeprav vedno gledam, da poravnam vse položnice, ki se nanašajo na stanovanje. Predvsem položnice za elektriko, ogrevanje in vodo. Imam dva otroka. Pri plačilu za vrtec ali za stvari, povezane s šolo, še nekako gre, saj se lahko za zamik plačila dogovoriš s socialnimi delavci, ki takšne situacije razumejo.«
V Velenju mesečno izdajo po 300 opominov, na sodišču pa imajo 105 izvršb za 51 dolžnikov, od česar je večina, 38 izvršb, neizterljivih. Pri zavodu za zdravstveno zavarovanje poizvedujejo, če se je kdo od staršev zaposlil, rezultat pa je v večini primerov neuspešen, saj večina dolžnikov ostaja nezaposlenih. »Do neizterljivosti prihaja zaradi različnih situacij. Določeni dolžniki so sicer zaposleni, ampak imajo zaradi velikega števila izvršb plačo maksimalno zasedeno. Upniki so v tem primeru razporejeni v čakalno vrsto za poplačilo, kar lahko traja več let.« Večina neizterljivega dolga je posledica nezaposlenosti dolžnikov, pri čemer v Vrtcu Velenje opozarjajo, da dolg pogosto nastane tudi zaradi nepravočasne oddaje vloge za subvencije na CSD, zaradi česar morajo starši plačati polno ceno programa.
Ko životariš in ne živiš
Prednost imajo stroški, povezani z otroki - Je 660 evrov veliko?
ločanja višine plačila za programe v vrtcih povečal. Hkrati so starši, ki niso oddali vloge pravočasno, prejeli račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda. Zaradi izdaje odločb z zamikom so starši prejeli visoke poračune, ki jih glede na socialni položaj ne bodo zmogli oziroma jih ne zmorejo poravnati. Skupno število dolžnikov v postopkih izvršbe v vseh treh javnih vrtcih Mestne občine Celje je 141 - z različno visokimi zneski. Skupni znesek vseh treh vrtcev trenutno znaša približno sto tisoč evrov.
V Velenju najvišji skupni dolg enega od staršev presega 12 tisoč evrov. Znesek vseh dolgov je precejšen in postaja vedno večji problem, poleg tega v zadnjih letih še narašča.
URŠKA SELIŠNIK
»Kako preživim mesec sama z dvema otrokoma? Komaj,« nam je povedala 29-letna Celjanka. Bori se za preživetje, s partnerjem, čigar psihičnega pritiska v odnosu ni zdržala več, se je razšla. Prvi otrok je šoloobvezen, drugi obiskuje vrtec, oba živita z njo. Je visoko izobražena, celo doktorirala je. Toda dela ne dobi. Včasih je prisiljena delati tudi na črno. Doktorica znanosti se tako znajde kdaj tudi za točilnim pultom ali z metlo v roki.
Skupaj smo sešteli, koliko prihodka ima na mesec. »S preživnino, ki jo plačuje za oba otroka njun oče, in sicer v višini 220 evrov, z otroškim dodatkom v višini 240 evrov in 200 evrov socialne pomoči ima na mesec 660 evrov prihodkov. Za nekatere je tak znesek visok in pravijo, da je to cela plača, a jim rečem, naj potem sami preživijo z dvema otrokoma mesec s tem, če gre,« nam razloži. Sogovornica tu in tam dela na črno, ampak to na mesec ne znese veliko. Okoli 300 evrov. Kakšen mesec se zgodi, da tega denarja ni.
Pregledali smo stroške, ki jih ima mesečno. Plačila RTV-prispevka je oproščena, ker dobiva socialno pomoč, oproščena je tudi plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Nato smo zače-
li seštevati. Za najemniško stanovanje mesečno odšteje 220 evrov, vendar ji grozi izselitev, saj nekaj najemnine za nazaj še dolguje. Položnice za odvoz odpadov, vodo-vod-kanalizacijo, elektriko, plin, upravnika stavbe, internet in mobitel ji na mesec odnesejo okoli 200 evrov, pozimi jih bodo še več zaradi ogrevanja. K stroškom je treba prišteti še 30 evrov za vrtec in 15 evrov za šolsko prehrano drugega otroka. Država ji vsaj tu pomaga s subvencijo. Toda to so stalni stroški, vsak mesec pa se najde še kakšen izdatek, ki se mu ne more izogniti. »V šoli je treba plačati, če gredo na izlet, poleg tega imajo kakšne aktivnosti in dejavnosti. Otroka je treba tudi obleči in obuti. Kako drag je par čevljev, ki jih hitro prera-steta, je znano. In potem gledam, da jima kupim čevlje, ki jima ne prepuščajo vode v dežju ali snegu, saj bi se mi drugače srce zlomilo ... Sebi trgam od ust,« pojasni.
Plačevanje po sistemu
»Nisem finančno stabilna in za to nista kriva otroka. Nočem, da bi imela zaradi tega nizko samopodobo ali da bi občutila stisko, zato so pri plačilu prvi vsi stroški, ki so povezani z njima. Nato sledi elektrika. Pri najemni-
NAŠA TEMA
17
Marija Arsovič, Šempeter:
»Tudi sama sem se že znašla v situaciji, da nisem mogla plačati kakšne položnice. Čedalje bolj pogosto se to dogaja. Ravno položnice pa poskušam poravnati najprej. Prednost imajo plačila elektrike, vode, odvoza smeti. Nazadnje RTV prispevka in telefona. Nekaj privarčujem pri hrani, saj je veliko pridelamo doma, kar se splača. Je pa situacija težka. Znotraj gospodinjstva si med seboj finančno pomagamo, ne bi pa si nikoli izposodila denarja, če ne bi zmogli. >Stisnemo< malo, pa nekako gre.«
»Živim za svoja otroka,« pove s solzami v očeh. Ne želi ju izpostavljati, da ne bi bila stigmatizirana, zato njeno zgodbo objavljamo brez imena. »Ne vem, kako bi se odzvala, če bi kdaj prebrala, da se je mama zlomila v javnosti in priznala, na kakšnem socialnem robu živimo,« doda.
ni imam možnost trimesečnega zamika, a sem vseeno dolžna še za nazaj. Internet in mobitel potrebujem. Tudi preko spleta iščem službo, ideje, kako naprej. Splet tudi potrebujem, če šoloobveznemu otroku kaj pomagam. Brez mobitela danes ne moreš biti. Ko iščem delo ali me kdo kliče, da pridem kaj priložnostno pomagat, moram biti dosegljiva. Ostale položnice poskušam plačevati, kolikor lahko, tudi z izredno socialno pomočjo,« razloži.
Sadje? Morda.
Ko potegne črto še za prehrano, jo ta mesečno stane
okoli 150 evrov. To je minimum, doda. Ne predstavlja si, kako bi se znašla, če bi otroka potrebovala kakršne koli diete, ker so cene dietnih izdelkov visoke. »Vsi učijo o zdravi hrani, pozabljajo pa, da ljudje nimajo denarja. Pri nas na mizi ni toliko sadja in zelenjave, kot bi otroka potrebovala za zdrav razvoj. So nizkocenovni izdelki, saj moram gledati na ceno, ker nimam druge možnosti. Spremljam, kje imajo popuste, zato velikokrat kupujem izdelke tik pred iztekom roka uporabe, saj so tudi do 50 odstotkov cenejši. Žal, tako je,« končuje 29-letnica.
SIMONA ŠOLINIČ
»V vsem tem kaosu borbe preživetja iz meseca v mesec sem ugotovila, da če bi dobila službo s plačo okoli 700 evrov, bi imela še večje stroške, kot jih imam zdaj. Zvišali bi mi plačilo za vrtec, malico v šoli, plačevati bi morala RTV-pri-spevek in zdravstveno zavarovanje, saj bi izgubila socialno pomoč. Ne glede na to si srčno želim dobiti službo in nisem ena tistih, ki >molzejo državo<. Ampak po drugi strani jih zdaj popolnoma razumem.
Vse večji neplačniki tudi javne ustanove
Zaradi pomanjkanja denarja iz meseca v mesec večje težave
Blaž Pogačar, Radovljica:
»Vsak mesec najprej plačam položnice. Samo zadnjič nisem plačal položnice za upravnika, ker ni odpravil težavo v bloku. Ko je to storil, sem dolg poravnal. Drugače pa moram varčevati, čeprav je težko. Gledaš na vsak strošek, varčuješ na vseh področjih, tudi pri prehrani in majhnih razvadah. Treba je biti racionalen in preučiti, kam usmeriš svoj denar. S partnerko še nimava otrok, bi ga pa danes zagotovo že imela, če ne bi bilo takšno gospodarsko stanje, ko je. Seveda pri načrtovanju družine upoštevaš tudi to.«
Vrtci in druge javne ustanove, to je šole, bolnišnice in tudi domovi za starejše, so tudi sami vse večji neplačniki. Še minulo leto je Slovenijo najbolj zaznamovala slaba likvidnost trgovcev in gostincev, letos so račune prenehale plačevati tudi državne ustanove. Izterjava denarja je iz meseca v mesec težja, pravijo v nekaterih živilskopredelovalnih podjetjih na Celjskem.
V Pekarni Geršak, ki je ena večjih pekarn v regiji in dobavlja kruh in pekovsko pecivo mnogim vrtcem od Mozirja do Bistrice ob Sotli, pravijo, da večjih težav zaenkrat sicer še nimajo. Vendar je takšnih, ki poravnajo račune na datum, le še od 50 do 60 odstotkov. »Vrtci in šole so v primerjavi z ostalimi še vedno boljši plačniki,« pravi Nataša Brance, prokuristka v podjetju. »Zgodi se, da v kateri od ustanov založijo račun in jo moramo opozoriti, da je rok plačila že mimo, vendar, da bi telefonarili cele dneve in
opozarjali, naj plačajo račune, tega za zdaj še ni.«
V mlekarni črna lista
Povsem drugače pravijo v Mlekarni Celeia, kjer s prodajo svojih izdelkov javnim ustanovam, to je šolam, bolnišnicam in vrtcem, ustvarijo kar 10 odstotkov letnega prometa. »Javne ustanove postajajo vse večji neplačniki, težave so iz meseca v mesec večje. Včasih nam je sodelovanje z državnimi ustanovami dajalo občutek varnosti, saj sta bila dobava in plačilo zagotovljena, žal tega že nekaj časa ni več,« pravi direktor Marjan Jakob in poudarja, da jim nenehno opozarjanje neplačnikov na zamude vzame veliko časa in tudi energije. Skušajo jih razumeti, se z njimi pogovarjajo in za zdaj še nikomur od njih niso ustavili dobave. So pa v podjetju že sestavili črno listo neplačnikov. Nekateri namreč zamujajo s plačili že več kot leto. »Problem je, ker moramo
v skladu s pogodbo, ki jo podpišemo, dogovorjene količine hrane redno dobavljati. Če bi dobavo ustavili, bi lahko bili celo kaznovani. Poleg tega nam obresti za zamude ne priznavajo, mi pa moramo bankam plačati za vsak dan zamude,« opozarja Jakob. In kje vidi rešitev? Vsekakor v bolj enostavnih razpisih in predvsem v večji plačilni disciplini. »Italijani so za sveže izdelke uvedli rok plačila celo 30 dni in večina se tega tudi drži. V naši državi smo, žal, še zelo daleč od tega,« pravi direktor mlekarne.
Brez izhoda
»Neplačevanje računov je v nekaterih vrtcih, šolah in bolnišnicah že tako kritično, da bi jim morali že zdavnaj ustaviti dobavo. Vendar si ne morem predstavljati, da bi kaj takšnega res naredili,« pravi tudi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Še lani je šlo bolj za izjeme, letos se število neplačnikov in tudi vsota ne-
plačanih obveznosti iz meseca v mesec povečujeta. Plačilni roki, ki bi morali znašati od 30 do 60 dni, so se podaljšali za dvakrat ali celo trikrat. V Celjskih mesninah predstavlja prodaja javnim ustanovam od 5 do 8 odstotkov celotnega prometa. »V današnjih časih je pomemben vsak odstotek, vsak cent,« opozarja Krivec. In kaj lahko v podjetju naredijo, da bodo neplačnike prisilili k plačilu? »Nič. Naša edina tolažba je, da ne bodo šli v stečaj in bomo torej denar prej ali slej dobili,« pravi Krivec. Celjske mesnine se prijavljajo na javne razpise državnih ustanov po vsej Sloveniji.
Tako kot Marjan Jakob tudi Izidor Krivec ugotavlja, da so javni razpisi neživljenjski in tudi neumno napisani. »Namesto da bi v pogodbah, ki jih podpišemo, dobili zagotovilo, da nam bodo državne ustanove redno plačevale, moramo mi njim dati garancijo, da bo dobava stalna in zanesljiva.«
JANJA INTIHAR
Ustanove, v katerih naši najmlajši ustvarjajo, pa staršem ob koncu meseca seveda za opravljeno storitev izstavijo tudi račun. In tokrat v Naši temi opozarjamo na problem, ki ga povzročajo neplačane položnice staršev, ko jih naposled doleti izvršba na osebnem računu in morda ostanejo brez celotne mesečne plače. In vrtcem prav tako, kajti neplačevanje je veriga, ki jo na drugi strani vse bolj z vidika neplačevanja občutijo tudi dobavitelji javnih ustanov. Odgovor na vprašanje, ali lahko mati kakovostno preživi dva otroka s 600 evri, prepuščamo vam. Življenje piše različne zgodbe. Omenjena je le ena izza zidov slovenskih domov. Foto: GrupA, SHERPA (arhiv NT)
18
IZOBRAŽEVANJE
Po novo znanje tudi vse več starejših
Svetovalka Mihaela Anclin: »Ljudje so željni in potrebni znanja kot še nikoli prej!«
V zadnjem času mrgoli najrazličnejših oblik izobraževanja, pa naj gre za formalne ali neformalne programe. Kakšno obliko izbrati v poplavi tečajev, usposabljanj in kvalifikacij, je zato še toliko težja odločitev. Prav svetovalna središča so priložnost, da posamezniki naredijo prvi korak in se podajo na pravo pot pridobivanja dodatnih znanj, s katerimi bodo povečali konkurenčnost bodisi na delovnem mestu bodisi pri iskanju službe.
Svetovalno središče Žalec, ki deluje pod okriljem UPI ljudske univerze Žalec, letno obišče 2.500 odraslih, ki se želijo vključiti v kakršnokoli obliko izobraževanja. V pisani množici obiskovalcev, med katerimi so tako zaposleni kot brezposelni, je največ starih med 25 in 35 let. V zadnjem času je vedno več starejših, predvsem upokojencev, ki bi si želeli koristno zapolniti prosti čas. Svetovalka Mihaela Anclin tako ob prvem snidenju najprej ugotovi obiskovalčevo neformalno kakor formalno pridobljeno predznanje ter njegove želje, interese
Svetovalka Mihaela Anclin (levo) med pogovorom z eno od uporabnic žalskega središča
in potrebe. Na podlagi tega skupaj poiščeta in zanj izbereta najustreznejši izobraževalen program. V zadnjem času je največ zanimanja za brezplačne programe in
tečaje ter usposabljanja s področja računalništva in zdravstva. »Pri tem vedno upoštevamo tudi lastnosti posameznikov. Tistemu, ki matematika predstavlja trd
oreh, vsekakor ne priporočamo ekonomske šole,« pravi Anclinova, ki skupaj z obiskovalcem napravi tudi finančni in časovni pregled ter načrt, s katerim se posamezniki tudi lažje lotijo nove aktivnosti.
Pomoč med izobraževanjem
Pri odločitvi za izobraževalni program in vpisu vanj se sodelovanje in obiskovanje svetovalnega središča še ne zaključi. V dvanajstih letih je namreč do izraza prišla tudi njegova vloga med izobraževalnim procesom. Ko uporabniki med učenjem naletijo na oviro, se lahko ponovno vrnejo v svetovalno središče, kjer skupaj s svetovalko poskušajo rešiti nastali problem. »Na nas se obračajo z različnimi vprašanji, kot je, kaj storiti, ko posameznik nikakor ne more opraviti izpita,« pojasni Anclinova, ki nato s posebnimi orodji in vprašalniki skuša ugotoviti, kaj je vzrok za nastale težave in kako bi jih lahko skupaj z uporabnikom središča najbolj konstruktivno rešila. Anclinova jim tako
»V zadnjih dveh letih v našem središču opažamo, da so ljudje tako željni in potrebni znanja kot še nikoli prej. Pred leti je bilo veliko državnih finančnih spodbud, ki naj bi ljudi motivirale, da se odločijo za nadaljnjo izobraževanje. Nekoč je bilo treba ljudi motivirati, da bi se vključili, danes pa bi se, pa jim to preprečujejo finance. Prav zaradi tega je največ povpraševanja po brezplačnih izobraževalnih programih,« opaža svetovalka Mihaela Anclin.
pomaga poiskati dodatno učno pomoč oziroma jih napoti v središče za samostojno učenje, kjer utrdijo znanje.
Pomembne
povratne
informacije
Svetovalci si želijo, da bi se uporabniki v središča vračali tudi po opravljenem šolanju oziroma tečaju ter z njimi delili izkušnje, kako jim je uspelo unovčiti pridobljeno znanje. S tem bi namreč v središču dobili povratne informacije, s katerimi bi
lahko še nadgradili delo in svetovanje. Prav zaradi tega uporabnike vedno znova pozovejo naj se vrnejo in se na ta način pohvalijo s pridobljeno izobrazbo. Zgodbe o uspehu, med katere sodi prav gotovo izobraževalna pot Mirice Vasle, ki je leta 2011 prejela tudi oskarja za učenje, namreč dajejo dodatno vzpodbudo tako svetovalcem kot uporabnikom, ki se že z večjo motivacijo vključijo v najrazličnejše oblike izobraževanja.
ŠPELA OŽIR Foto: Arhiv UPI
d e s e b o k s ci
o mo
o
Svetovalno središče Žalec je vrata odprlo pred 12 leti in deluje v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec. Poleg tega je od leta 2008 s pomočjo finančnih sredstev Evropskega socialnega sklada in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport svetovalno središče prisotno še na šestih drugih mestih v Savinjski regiji.
Osnovno dejavnost središča predstavljata informiranje in svetovanje odraslim pred vključitvijo v izobraževanje, med njim in ob njegovem koncu. V ta namen brezplačno informirajo o izobraževalni ponudbi, svetujejo pri odločitvi glede izbire primernega izobraževanja, pomagajo pri premagovanju učnih in drugih z izobraževanjem povezanih težav, s posameznikom načrtujejo izobraževalno pot in poklicno ter osebno kariero.
Svetovanje približati ljudem
Z namenom, da bi svoje brezplačne storitve čim bolj približali ljudem, so letos že devetič organizirali Dneve slovenskih svetovalnih središč; v Sloveniji namreč deluje 14 takšnih središč, kot je v Žalcu, in vsa središča so že deveto leto zapored tretji teden v septembru organizirala skupne dneve. Z dogodki v teh dneh - letos bodo od 18. do 20. septembra - želijo povečati prepoznavnost svetovalnega središča in ljudem predstaviti, kakšne možnosti svetovanja in podpore jim nudijo. Hkrati želijo promovirati učenje in izobraževanje ter motivirati odrasle za vključevanje tako v formalne kot neformalne izobraževalne programe. Tudi v Svetovalnem središču Žalec so ob tej priložnosti pripravili kar nekaj posebnih aktivnosti, med katerimi je treba izpostaviti stojnico, ki so jo včeraj, 18. septembra, postavili v središču Celja. Na njej so s predstavniki različnih izobraževalnih organizacij osebno odgovarjali na vsa vprašanja o učenju in izobraževanju.
V Svetovalnem središču bodo pripravili tudi dve brezplačni delavnici. Prvo na temo pomoči odraslim med izobraževanjem, in sicer glede učnih pripomočkov, s katerimi pomagajo, ko se odraslim, ki so že vstopili v proces učenja, kaj zatakne. Drugo pa o načrtovanju kariere za zaposlene.
Če imate tudi vi kakršnokoli vprašanje, ki je povezano z izobraževanjem ali učenjem, poiščite pomoč svetovalca na sedežu Svetovalnega središča v Žalcu, UPI - ljudska univerza Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, ali v Celju, Laškem, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah.
Več informacij po telefonu: 03 713 35 65, 041 699 260 ali na e-naslovu: isio@upi.si.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
-A*
IS
Naložba v vašo prihodnost
' Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski socialni sklad
Dejavnost svetovanja sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja in prednostne usmeritve Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
»Upamo, da bo projekt zrasel v pravo gibanje za pozitivne vrednote. Naš resen namen lahko potrdimo tudi s tem, da v šoli že izvajamo inovacijski projekt Model državljanskih kompetenc, ki temelji na sistematičnem negovanju vrednot, medo-sebnih odnosov, spoštovanju, medsebojne pomoči, odpravljanje individualizma, povezovanja moči, skrbi za šibkejše... Model, ki bo uporaben tudi za ostale šole v državi, izvajamo pod vodstvom Zavoda RS za šolstvo,« pravi Marijana Kolenko.
Učenci OŠ Lava bodo v soboto že osmič razdelili svoja sporočila med Celjane. Letošnja osrednja tema je širjenje pozitivne energije, zato se bodo učenci preko vsega šolskega leta spraševali, kaj lahko storijo sami za to, da bo svet okrog njih prijaznejši. Delovno soboto pa bodo izkoristili za to, da skupaj z učitelji in starši svoja razmišljanja približajo čim več ljudem - tako bodo obiskali tudi svojo matično mestno četrt Lava ter se ustavljali drugod po mestu, obiskali bodo Šmartinsko jezero in Stari grad, v starem mestnem jedru pa bo ob dogajanju na mestni zvezdi po 10. uri živahno še na Krekovem trgu, Trgu celjskih knezov, pred knjižnico in Mestnim kinom Metropol.
Ptice miru pozdravljajo mesto
Idejo je OŠ Lava najprej širila po Celju in Sloveniji, letos bodo zdaj že mednarodni projekt zaokrožili s poslanico za Evropski parlament
CELJE - Projekt Pozdrav ptic miru je v OŠ Lava nastal na osnovi ugotovitev, da šolski programi ne ponujajo dovolj možnosti ozaveščanja učencev o temeljnih vrednotah, kot so spoštovanje, strpnost, solidarnost, mir, pravičnost, medsebojna pomoč. Kot pravi ravnateljica Marijana Kolenko, so zelo slabi med-osebni odnosi pospremljeni z veliko agresivnega obnašanja na vseh ravneh, zato si to želijo preprečiti že pri otrocih in sicer z aktivnimi spremembami pri učencih, učiteljih, starših in tudi v širšem okolju.
Idejo so v šoli dobili pred osmimi leti ob zaključni prireditvi akcije Knjigobube, ko
so učenci pisali sporočila ob svetovnem dnevu miru. Pozdrav ptic miru so najprej razvijali v šoli z vsakoletno zaključno prireditvijo na mestni zvezdi v središču Celja, ko so svoje poslanice, zapisane na lističih, razdelili meščanom.
Iz Celja v svet
V krog sodelujočih so kmalu pritegnili ostale celjske osnovne in srednje šole ter vrtce. Kasneje so projekt razširili v regijo in pred tremi leti na celo Slovenijo ter v sodelovanju z mestno občino še v vsa partnerska mesta Celja. Kot ugotavlja ravnateljica Marijana Kolenko, se jim vsako leto pridruži več ustanov, ki potem v svojem okolju širijo ideje miru, str-
pnosti in sožitja. »Ni namreč naš namen, da bi prihajali v Celje, temveč to, da vsaka sodelujoča šola, vrtec, društvo, ustanova ... deluje v svojem okolju in tam mreži idejo.« Želijo si še, da bi dolgoročno Celje postalo središče dobrih idej in dejanj, ki bi se širila po svetu. In če je prva leta ob projektu marsikdo zamahnil z roko, češ, kaj pa je spet to, so učenci s pozitivno energijo prepričali tudi vrstnike iz Turčije, Bolgarije, Romunije, s Poljske in Madžarske, s katerimi sodelujejo v mednarodnem projektu Comenius.
Letos bodo novo poslanico, zapisano v angleškem jeziku, poslali v vse poslanske skupine Evropskega parlamenta v Bruselj. »Poslance želimo
opomniti, da prizadevanje za mir, pravičnost in strpnost ni samo akcija, temveč resno opozorilo, da so mladi njihova velika odgovornost in skrb,« še pravi Marijana Ko-lenko in dodaja, da bi se morali tega še toliko bolj zavedati zdaj, ko so časi izjemno zahtevni in ko povsod po svetu vladajo nezadovoljstvo, nepravičnost, nesolidarnost, negativne misli ter negativna energija. Projekt Pozdrav ptic miru pa v ospredje postavlja posameznika in to, da se prav vsak lahko potrudi narediti kaj pozitivnega, da se lahko vsak spremeni na boljše in za to ni treba čakati navodil iz »vrha«.
IVANA STAMEJCIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Mraz že pritiska
ŠOŠTANJ - Komunalno podjetje Velenje je občane obvestilo, da je PE Energetika pripravila toplovodne sisteme za ogrevalno sezono 2013/14.
Tako lahko začnejo ogrevati stanovanjske objekte, individualne hiše in poslovne ter druge stavbe. Stanovalci v stanovanjskih blokih lahko začnejo ogrevalno sezono tako, da upravnika bloka obvestijo, da želijo imeti ogrevane prostore. Upravnik bloka o tem pisno obvesti Komunalno podjetje Velenje, na podlagi pisnega obvestila pa bodo v poslovni enoti »prižgali radiatorje«.
US
Nihalka stoji
MOZIRJE - Zaradi vzdrževalnih del, ki jih izvajajo pred prihajajočo zimsko sezono, nihalka iz Žekovca do Golt septembra ne obratuje. Redna vzdrževalna dela na njej naj bi zaključili do konca meseca.
Kljub temu hotel normalno dela, v tem mesecu pa na Gol-teh pripravljajo več prireditev. Tako so minuli konec tedna obiskovalce vabili na gobarski praznik, prihodnji konec tedna pa bo na Golteh druženje slovenskih gasilcev in njihovih prijateljev, udeleženci pa se bodo med drugim pomerili v igrah brez meja.
US
NA KRATKO
Varneje do središča
LUČE - V teh dneh so delavci podjetja Ahac s Stranic dokončali dela na cestnem odseku, ki Luče povezuje z Gornjim Gradom.
Naložbo v višini 110 tisoč evrov je pokrila občina Luče, kilometer in pol prenovljene ceste pa ima velik pomen za domačine, ki ob njej živijo. Če nič drugega, bo pot do občinskega središča odslej bolj varna.
US
Center za predelavo biomase
SOLČAVA - Ministrstvo za kmetijstvo je aprila objavilo javni razpis Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, nanj pa sta s popolnimi vlogami uspešno kandidirala samo dva podjetnika, oba s celjskega konca.
Tako je podjetnik Janez Mazej uspešno kandidiral za sredstva za gradnjo sodobne žage za razrez lesa na Gomilskem.
V	Nazarjah pa bo podjetnik Rok Suhodolnik, ki izhaja iz Solčave, zgradil nov center za predelavo lesne biomase. V prostorih bivše žage bodo v podjetju Bio masa poleg so-proizvodnje toplote in energije iz biomase in proizvodnje sekancev začeli izdelovati pelete in sušili sekance.
US
Kanalizacija prihodnje poletje
ŠMARTNO OB PAKI - Župan Janko Kopušar in Mirko Andrejc, direktor na razpisu izbranega podjetja Andrejc iz Šoštanja, sta podpisala pogodbo o izvedbi projekta odvajanja komunalnih odpadnih voda z območja Paške vasi in Slatin.
Vrednost pogodbe znaša 520 tisoč evrov brez DDV, Občina Šmartno ob Paki pa bo morala iz proračuna zagotoviti še približno 200 tisoč evrov. Dela na terenu naj bi se začela novembra, projekt pa naj bi bil končan junija prihodnje leto.
V	prvem delu se bo na kanalizacijski vod priključilo približno 30 gospodinjstev. Za priključek bodo morala odšteti v povprečju 1.300 evrov, odvisno do velikosti objekta.
US
Dražja »komunala«
NAZARJE - Svetniki so soglašali z novimi, seveda višjimi cenami vode in kanalščine.
Položnice za ceno vode bodo višje za približno 11 odstotkov, kar v praksi pomeni za približno 2,4 evra višje zneske. Precej višji bodo zneski na položnicah za gospodinjstva, kjer imajo vse komunalne storitve, torej tudi kanalizacijo. Kanalščina se bo podražila skoraj za polovico, s slabih 24 na dobrih 35 evrov.
US
Blaženje finančnih posledic suše
VRANSKO - Letošnje sušno obdobje ni prizaneslo niti kmetovalcem v občini Vransko, kjer je 171 nosilcev kmetijskih dejavnosti.
Ker so ekstremne temperature in daljše obdobje brez dežja dodobra zdesetkali letošnjo letino, bo kmetovalcem, katerih prejemki so v celoti odvisni od kmetijskih pridelkov, kakršnakoli pomoč prišla še kako prav. Vsi oškodovanci, ki imajo večje površine od hektarja, lahko namreč v teh dneh na Občini Vransko prijavijo nastalo škodo. Nenazadnje lahko vranski kmetje in tudi drugi finančne posledice suše ublažijo s finančnimi spodbudami, ki jih lahko prejmejo na podlagi odobrenih vlog za odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ŠO
Z uporabnim dovoljenjem
TABOR - Potem ko je občina letos spomladi dokončala gradnjo čistilne naprave, je zanjo zdaj po šestmesečnem poskusnem obratovanju tudi prejela uporabno dovoljenje.
Centralna čistilna naprava Tabor z 800 populacijskimi enotami bo omogočala primarno obdelavo odplak. Ker te še ne bodo popolnoma nevtralizirane, jih bodo Taborčani, kot je to značilno za tristopenjski sistem čiščenja, preusmerili naprej na drugo stopnjo v čistilno napravo v Kasaze. Taborska čistilna naprava omogoča čiščenje odplak iz celotne občine, kar pomeni, da bodo lahko Taborčani zaprli tri male čistilne naprave in s tem bistveno znižali stroške.
ŠO
20
KULTURA
Z leve Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Lučka Počkaj, Bojan Umek, Damjan M. Trbovc, Igor Žužek
Po Krčih še Govorice
Na odrskih deskah SLG Celje druga letošnja premiera
Potem ko je gledališki ansambel SLG Celje prejšnji petek uprizoril letošnjo prvo premiero, dramo Krči, bo jutri (v petek) sledila že nova. Celjski gledališčniki se bodo namreč ob 19.30 predstavili s farso Govorice avtorja Neila Simona in v režiji Jake Andreja Vo-jevca.
V letošnji drugi premieri ne bo manjkalo komičnih zapletov. Gre namreč za komedijo zmešnjav, nesporazumov in sumničenj, ki izhajajo iz želje, da bi ugledni meščani za vsako ceno zaščitili svoje dobro ime. Predstava govori o zabavi ob deseti obletnici zakona, na katero so povabljeni štirje ugledni pari. Ko prvi prispe na zabavo, v vili
Predstavo so ustvarili prevajalka Tina Mahkota, režiser Jaka Andrej Vojevec, dramaturginja Tatjana Doma, scenografa Branko Hojnik in Urša Vidic, kostumograf Alan Hra-nitelj, avtor glasbe Boštjan Gombač in svetovalka za govor Alida Bevk. Igrajo Manca Ogorevc, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Bojan Umek, Igor Žužek, Barbara Medvešček, Blaž Setnikar, Ana Ruter, k. g., David Čeh in Mario Šelih.
ni ne gostiteljev, ne služabnikov, ne kuharice in ne večerje. V kuhinji je le veliko surove hrane, ki čaka na izginulo kuharico. Gostiteljica izgine neznano kam, gostitelj, ki je newyorški podžupan, se ustreli v ušesno mečico in ves omotičen pod vplivom tablet leži v spalnici. Dogodki se še dodatno zapletejo, ko začnejo prihajati še drugi povabljeni gostje. Drug pred
drugim poskušajo prikriti resnično stanje v hiši, lažejo in si izmišljujejo, kaj naj bi se zgodilo. Ker gre za ugledne in premožne meščane, je nujno, da nenavadni dogodki v hiši ne pricurljajo v javnost ali ne pridejo na uho policiji. Predstavniki višjega razreda so tako pripravljeni narediti vse, da bi dogodke v hiši prikrili pred lokalno policijo in mediji. Da bi ohrani-
li dobro ime in ugled, vsi po vrsti lažejo in si izmišljujejo zgodbice, čeprav se nikomur ne sanja, kaj se je v resnici zgodilo.
SLG Celje tudi s tokratno premiero nadaljuje niz predstav, s katerimi želi opozoriti na aktualne družbene razmere in jih s predstavami odsevati na odrskih deskah. Prav s tem namenom so si gledališki ustvarjalci izbrali delo ameriškega dramatika in scenarista Neila Simona, ki je znan po tem, da je ustvaril duhovit vpogled v življenje povprečnega ameriškega človeka in komično sliko življenja ter tegob navadnih ljudi.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv SLG Celje
BUKVARNA
Življenje kot adrenalinski šok
»Sam sem. In prešinilo me je, mislim, da je prišel trenutek, da moram nekaj povedati. Tako kot je. Zares. Ne vem, zakaj, ne sprašujte me, niti sam ne vem. A če sem začutil, da je to treba narediti, bo že prav.« Tako eden največjih slovenskih filmskih in gledaliških igralcev Boris Cavazza utemeljuje svojo odločitev, zakaj je svojo trpko življenjsko zgodbo predstavil v biografskem romanu.
Ta je nastal iz dolgih pogovorov z novinarko Vesno Milek, ki je Cavazzovo zgodbo prelila na papir. Roman je doživel velih uspeh in dve leti po izidu si je knjigo v knjižnici še vedno težko izposoditi, saj zanjo še vedno vlada veliko zanimanje. Tisti, ki so knjigo prebrali, pravijo, da je zgodba »huda«, opisujejo jo kot čustveni tobogan, kot adrenalinski šok. Knjiga res pritegne, prebereš jo na dah in ob njej ne moreš ostati ravnodušen.
Stkana je iz drobcev spomina, povezanih v biografski roman, ki pripoveduje o Cavazzovem ranjenem otroštvu med drugo svetovno vojno in po njej, krivicah, prvih zaljubljenostih, prvih udarcih v boksarskem rin-gu, o preživetih nevihtah na morju, Leningradu takoj po vojni, usodni ljubezni in bolečih izgubah svojih najdražjih.
Bralca že na prvih straneh šokira opis spolnega nadlegovanja pedofilskega soseda Berta: »Zgrabil me je za zapestje, kot v primežu, in mi dlan položil na svojega k****. Primi, je zahropel. Primi, si slišal.« Cavazza
Vokalni sestavi navdušili tudi letos
Celjsko občinstvo najbolj navdušil vokalni kvintet iz Oplotnice
V Celju je v soboto zvečer odmevala vokalna glasba. V Mestnem kinu Metropol so bile Vokalne igre, mednarodni festival trendovske vocal play in a cappella glasbe, ki so ga že peto leto zapored v sodelovanju pripravili vokalna zasedba Oktet 9, Društvo ljubiteljev umetnosti in Hiša kulture Celje.
Letos sta programska selektorja in velika pobudnika a cappella skupnosti Slovenije Matej Virtič in Jan Šilec v goste povabila šest glasbenih zasedb iz Slovenije in Avstrije. Nastopili so 4Given iz Slovenskih Konjic, Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, Bassless in Project Voice iz Ljubljane, Sonus iz Oplotnice in Audio Quattro iz Celovca. Veliko nagrado občinstva, pokal Vokalnih iger 2013, so osvojili fantje iz skupine Sonus, ki so se predstavili s tremi skladbami - Vsepovsod ljubezen, Član skupine Sonus in Tina. V času štetja glasovnic je polno dvorano Metropola zabaval slovenski gospel sestav Bee Geesus, festival pa je, kot je že v navadi, uvedel nastop gostiteljev, zasedbe Oktet 9, ki deluje v okviru alumni Društva Gimnazije Celje - Center. Organizatorji so z letošnjim festivalom zelo zadovoljni, za prihodnje leto pa napovedujejo tudi širitev programskih vsebin na večdnevno dogajanje, ki bo septembra 2014 mesto ob Savinji ponovno spremenilo v prestolnico vokalne glasbe.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Letošnji zmagovalci Vokalnih iger prihajajo iz Oplotnice.
odkrito spregovori tudi o svojih ljubezenskih avanturah: »Tako sem izgubil nedolžnost, kot v Fellinijevem filmu. Namesto s svojo lepo sestrično s pohotno staro gospo.« Leta 1966 je našel ljubezen svojega življenja, spoznal je svojo ženo Mojco Sitar: »In potem je prišla, nenapovedano. Nikoli prej, nikoli potem nisem takoj začutil, da sem srečal žensko svojega življenja. Ker je nikoli prej ne potem tudi nisem.«
Ne zamolči niti težkih preizkušenj, ki mu jih je prineslo življenje: »Če je kaj podobnega peklu, je bilo tisto, kar smo doživljali leta 1991. Razpadala nam je država, razpadal je svet, ki sem ga poznal.« Boris Cavazza je namreč v istem letu izgubil ženo Mojco in prvorojenega sina Kristjana, devetnajst let pozneje je umrl še sin Damijan. Pravzaprav je celo njegovo življenje neločljivo povezano z odhajanjem. Z njim se je igralec prvič srečal že kot otrok ob smrti očeta: »Ko bi takrat vedel, da se bom moral, tako kot vsakdo v življenju, navaditi na to nenehno odhajanje.«
Marsikdo bi se ob takšnem življenju zlomil, propadel, se zanemaril. Cavazza se ni. »Ostal je na nogah, stoji v ringu,« je o njem zapisal Dušan Jovanovič. Ali kot pravi pisatelj in režiser Goran Vojnovič: »Življenja, ki ga je živel Boris Cavazza, bi se velika večina ljudi ustrašila in pred njim brezglavo zbežala. Boris pa si po vseh teh letih drzne obrniti se nazaj in se svojemu življenju zazreti naravnost v oči. Še več, on si to življenje upa še naprej živeti.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
O avtorici:
Pisateljica in publicistka Vesna Milek slovenski prostor že več kot desetletje označuje s svojimi intervjuji v Sobotni prilogi Dela. Preden se je najbolj našla v novinarskem žanru intervjuja, je delala kot avtorica in voditeljica televizijskih oddaj in kot sce-naristka in moderatorka medijskih prireditev. Oba njena romana Kalipso (2001) in Če (2005) sta postala uspešnici in doživela več ponatisov, izšli sta tudi dve njeni knjigi intervjujev s pisatelji in z mednarodnimi filmskimi ustvarjalci (med njimi Paulo Coelho, Hanif Kureishi, Da-mien Hirst, Philippe Starck, Javier Bardem, Kevin Costner, Jeremy Irons in številni drugi) in zbirka njenih kolumn Brez filtra. Novembra 2011 je pri Študentski založbi izšel biografski roman Cavazza, ki se je že v prvih treh dneh povzpel na vrh lestvic prodajanosti in do zdaj doživel številne ponatise.
KRONIKA
21
Spet odšel iz sodne dvorane
Na sojenju ves čas tudi varnostnik
Minuli petek se je na celjskem okrožnem sodišču spet začelo sojenje Gorazdu Bombeku, ker naj bi leta 2000 poskusil umoriti svojega takrat še mladoletnega sina. Tudi tokrat je prišlo do zapletov. Postopek zoper obtoženega se nikakor ne konča niti po trinajstih letih, v petek pa je Bombek ponovno odšel iz sodne dvorane, saj naj bi se počutil slabo. Pristal je na urgenci, razlog zaenkrat ni znan, a se je med obravnavo večkrat prijel za prsni koš. Sodnica izvida petkovega pregleda ni dobila, a je dodala, da ga zahteva, saj naj bi se Bombek na podoben način počutil slabo na sojenju pred meseci, pri čemer »naj bi to insciniral«.
Bombeka so pred leti sicer že obsodili na šest let zapora, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in zapovedalo novo sojenje. Ves čas na sojenjih prihaja do zapletov,
tudi zaradi jeze obtoženega, ki vsa ta leta ne priznava več avtoritete sodišča, vmes je zamenjal že kar nekaj odvetnikov. Trdi, da ni šlo za poskus umora, ampak da je
prišlo do spora s sinom, kjer se je moral tudi sam braniti. V petek je njegov sin ponovno pričal in spet ponovil vse, kar je povedal do zdaj, vključno s tem, da naj bi bil Bombek večkrat nasilen do njega, da so se ga doma bali, ko se mu je z mamo in mlajšim bratom umaknil drugam, naj bi prišel za njimi in bil spet nasilen. Sin danes z očetom nima stikov niti si jih ne želi, je še dodal. Na trenutke je bilo tudi tokrat v sodni dvorani napeto, obravnavo je ves čas spremljal tudi varnostnik. Bombek je sodno dvorano zapustil med priča-
njem zdravnice Majde Bizjak Junež, ki je pred trinajstimi leti v bolnišnici pregledala poškodovanega sina in zapisala na izvid, da je opazila poškodbe, ki naj bi izvirale iz poskusa davljenja. Zdravnica je pri tem na zaslišanju vztrajala, za njo pa je sodnica zaslišala tudi zdravnika Jožeta Robido, ki je dejal, da so na vratu Bom-bekovega sina pri pregledu našli odrgnine kot posledice udarca, medtem ko notranjih poškodb ni bilo. Sodnica je naslednjo sodno obravnavo določila za 25. oktobra.
SIMONA ŠOLINIČ
Metličar na sodišče
... vendar sojenja ne bo
Na Okrajnem sodišču v Celju bi se moral v torek začeti postopek zoper Aleša Metličarja iz Celja. Tožilstvo mu je očitalo kaznivo dejanje grožnje.
Pred dvema letoma naj bi namreč verbalno grozil stečajnemu upravitelju Janezu Artiču. Ker gre za manjše kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena denarna kazen
oziroma zapor do šest mesecev, je sodišče dalo možnost oškodovancu, da se izjasni, ali bo nadaljeval pregon ali bo od njega odstopil. Kot je Artič v torek sodnici pojasnil, se je z Metličarjem že izvensodno poravnal, zato je odstopil od pregona. Sodnica mora zdaj izdati sklep, da se sodni postopek zoper Metli-čarja ne bo začel.
Aleš Metličar za grožnje ne bo sodno odgovarjal. (Foto: SHERPA)
Umrla na tirih
V ponedeljek zjutraj, nekaj minut pred pol sedmo uro, se je na nezavarovanem prehodu čez železniško progo Stranje-Podčetrtek pri odcepu za Cmereško Gorco zgodila tragična nesreča.
Za volanom osebnega ženska, ki se ni dovolj prevozila je sedela 63-letna pričala, ali lahko varno za-
pelje čez železniške tire, so sporočili s policije. Pri tem je izsilila prednost potniškemu vlaku, ki je v tistem trenutku pripeljal iz smeri Pristave proti Podčetrtku. Trčenje je bilo tako silovito, da sta 63-letna voznica in njen 66-letni sopotnik zaradi hudih poškodb umrla na kraju ne-
sreče. Na vlaku potnikov ni bilo, nihče od osebja na vlaku pa ni bil poškodovan. Cesta je bila nekaj časa zaprta, pri odstranjevanju posledic nesreče so sodelovali tudi prostovoljni gasilci iz Rogaške Slatine. Gre za eno hujših tovrstnih nesreč na Celjskem v zadnjih letih.
(Foto: SHERPA)
INFO 113
Obtičali v steni
Celjski gorski reševalci so morali v soboto zvečer posredovati v steni Male Rinke, kjer sta obnemogli plezalki. Obtičali sta približno 150 metrov pod vrhom stene.
Devet reševalcev ju je našlo tako, da sta jim plezalki s pomočjo svetlobe signalizirali, kje sta. Rešili so ju s pomočjo vrvne tehnike, nato ju navezani pospremili še skozi Turski žleb in na Okrešelj. Gre za eno težjih reševalnih akcij zaradi naloženega grušča na vrhu stene in krušljivega terena, predvsem pa zaradi teme.
Kradli za preprodajo?
Policisti iščejo nepridiprave, ki so pretekli teden z gradbišča v industrijski coni v Šentjurju ukradli 33 kosov gradbenega izolacijskega materiala, ki je bil vreden 33 tisoč evrov.
V	Šentjurju so isti dan kradli tudi iz ograjenega prostora ene od transformatorskih postaj. Od tam so odnesli za več kot tisoč evrov bakrene žice. Očitno je želja po bakrenih stvareh te dni dokaj močna, saj so neznanci iz kleti hiše v Črnečah na območju odnesli kar bakreni del kotla za žganje-kuho. Tatove so pred dnevi zamikale tudi vodovodne cevi. Odnesli so jih iz skladišča podjetja na Celjski cesti v Vojniku. Zaradi njih je nastalo 2.500 evrov škode.
Zalotil tatova
Te dni je bilo vlomljeno tudi v kar nekaj stanovanjskih in pomožnih objektov na Celjskem. Na Lopati v Celju lastniki lesene lope pogrešajo nekaj vrtnega orodja, med drugim tudi škropilnico in trsne škarje.
V	Pucovi ulici je nekdo iz odklenjene kleti odpeljal zaklenjeno kolo, vredno okoli 200 evrov. Ni še znano, kdo je minuli konec tedna vlomil v stanovanjsko hišo v Bukovljah. Lastniki namreč pogrešajo večjo količino različnega zlatega nakita. V začetku tega tedna se je na srečo ponesrečilo vlomilcema v Letušu, saj nista mogla opraviti svojega dela v miru. Lastnik hiše ju je zalotil na balkonu in ju pregnal. Manj sreče je imel lastnik hiše v Sorčanovi ulici v Celju, saj tatu ni zalotil. Je pa opazil, da mu je iz spalnice odnesel denarnico z gotovino in dokumenti.
Ukradel tudi čelado
V	Žalcu so v preteklih dneh neznanci ukradli črno motorno kolo znamke Honda CBR, 125 R, registrske oznake CE AR-47. Vozilo je vredno okoli 1.600 evrov, pred tatvino pa je bilo parkirano pred stanovanjskim blokom v Kidričevi ulici.
Brez motorja je ostal tudi lastnik, ki ga je pustil na železniški postaji na Dolgi Gori. Gre za kolo z motorjem znamke Tomos APN 6, registrske oznake CE LE-83. S kolesom z motorjem in s tatom je odšla tudi varnostna čelada. Te dni je bilo na našem območju ukradeno še osebno vozilo Audi A3 črne barve, registrskih številk NM FN-789. Tatvina se je zgodila na Vranskem. Lastnik audija je oškodovan za 11 tisoč evrov.
Poškodovala mladoletnika
V	Parižljah se je v petek hude poškodoval 16-letni voznik kolesa z motorjem. Vanj je trčila 58-letna voznica avtomobila.
Ženska je vozila po regionalni cesti iz smeri Polzele proti Parižljam. Ko je v križišču v Parižljah zavijala levo, se ni prepričala, če lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, in je pri tem zaprla pot 16-letnemu vozniku kolesa z motorjem. Mladoletnik je pripeljal iz nasprotne smeri. Vozili sta trčili, 16-letnika pa so morali zaradi hudih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico.
Ženska huje poškodovana
Kako so tatovi vedno bolj predrzni, kaže naslednji primer, ki se je zgodil v petek zvečer v Rogaški Slatini.
Neznan moški je v parku ob hotelu državljanki Rusije iz rok iztrgal torbico in pobegnil. Ženska je imela v torbici večjo vsoto denarja v različnih valutah. Oškodovanka je ob sunku padla in se huje telesno poškodovala. Policisti storilca še iščejo.
Po orodje
V	začetku tega tedna je nekdo poskušal vlomiti v skladiščni prostor gostinskega objekta v Mozirju. V notranjost mu ni uspelo vstopiti, je pa lastnikom škodo povzročil s razbijanjem vrat.
Več škode imajo v bencinskem servisu v Pirešici. Vanj je uspelo priti vlomilcu, ki si je oprtal in odnesel večjo količino cigaret. Delavni so bili tudi tatovi v Paški vasi, od koder so si iz dveh strojev iztočili in odpeljali okoli 200 litrov nafte. Po orodje pa so prišli na Cesto na Ostrožno, kjer so ga ukradli iz kombiniranega vozila. Škode je za več kot 5 tisoč evrov.
22
ŠPORT
Nesrečna 84.
Enajstmetrovko priigral novinec Vicente
Nogometaši Celja so na gostovanju v Novi Gorici doživeli peti letošnji poraz, ko so gostitelji slavili z 2:0. Vendarle pa je to bila ena najboljših predstav zasedbe Miloša Rusa, a kaj, ko je sreča obrnila hrbet. Velenjski Rudar pa nadaljuje s pozitivno serijo. Ob jezeru je z golom Leona Črnčiča premagal Koper. Vodilni Maribor ima s tekmo manj pet točk naskoka pred presenečenjem uvoda letošnje sezone Zavrčem. Rudar je tretji, Celje ostaja osmo.
Celjani so v Novo Gorico odpotovali brez kaznovanega Matica Žitka, zamenjal ga je Tadej Vidmajer. Gorica je proti Celju v prvem polčasu povedla iz edinega pravega in
nevarnega strela na gol, ko je
zadel Gianvito Misuraca. Celjsko moštvo je od 49. minute igralo brez Tadeja Vidmajer-ja, ki je prejel neposredni rdeči karton. Po ogledu posnetka je možno opaziti, da Vidmajer resda ni zadel žoge, temveč je le oplazil desno nogo Amade-
ja Vetriha, ki je v tistem trenutku odskočil. Reakcija glavnega delilca pravice, ki je dolgo časa okleval, kaj narediti, je bila za vse več kot presenetljiva. Še bolj presenetljiva pa je bila odločitev disciplinskega sodnika, ki mu je prepovedal igranje kar na treh tekmah! »Ne vem, kaj dejati. To je bil sploh moj prvi prekršek na tekmi, navsezadnje pa Vetri-ha sploh nisem zadel,« je po tekmi dejal Vidmajer.
Narekovali ritem
Kljub igralcu manj je Celje v nadaljevanju narekovalo ritem in praktično povsem zaustavilo gostitelje. V 84. minuti bi lahko izenačilo, a je domači vratar ubranil enajstmetrovko Sebastjanu Gobcu, ki je prebral njegovo namero. Domačin je zatem na hitro izkoristil hiter protinapad in preko rezervista Danielea Bazzoffie dokončno odločil tekmo. »To je bila v tem delu prvenstva naša najboljša predstava. V tekmo smo krenili, da prinesemo točke iz Nove Gorice.
Igrali smo na način, s katerim si venomer želimo in s katerim je Gorica osvojila točke v zadnjih dveh tekmah. Bili smo zelo agresivni in odločni v dvobojih, disciplinirani ter nepopustljivi. Gostiteljem tako nismo dopustili prave
premoči. V prvem polčasu so si pripravili eno priložnost, ko so po strahoviti napaki naše ožje obrambe dosegli gol. V drugem polčasu pa smo po izključitvi z desetimi igralci narekovali ritem, si ustvarili nekaj priložnosti, sedem mi-
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	8 7 10	22 : 4 22
ZAVRČ	9 5 2 2	15:13 17
RUDAR	8 5 12	12: 8 16
GORICA	9 4 3 2	14: 8 15
LUKAKOPER	9 4 3 2	12:12 15
OLIMPUA	8 3 14	15:15 10
DOMŽALE	9 2 3 4	9:12 9
CELJE	9 2 2 5	8:14 8
KRKA	8 116	8:18 4
TRIGLAV	9 117	5:16 4
nut pred koncem pa zasluženo dobili enajstmetrovko, ki pa je žal nismo izkoristili. Ob koncu smo prejeli še en zadetek iz protinapada. Točke bomo morali iskati na naslednjih tekmah,« je dejal trener Miloš Rus.
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Vidmajer, Krajcer, Korošec - Vrhovec, Jugovic
-	Zajc, Žurej, Verbič - Čadi-kovski. Igrali so še Centrih, Vicente, Jovanovic.
Dvakrat v tednu dni
Celjski nogometaši so se včeraj na tekmi osmine finala pokalnega tekmovanja pomerili z Zavrčem, ki jim je kot prvi letos prizadejal poraz v državnem prvenstvu, zato je bil motiv še toliko večji. Zmagovalec se je uvrstil v če-trtfinale. Zavrč bo nasprotnik znova v sredo, ko bo v Celju na sporedu še ligaški obračun. Vmes bodo Celjani v soboto gostovali v Domžalah.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
(4. minuta
e
Sebastjan Gobec je bil doslej zanesljiv izvajalec strelov z bele točke, v Novi Gorici pa je zapravil priložnost za izenačenje.
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
V rumeno-modro obarvali tudi sejmišče
Nogometni klub Celje se je v preteklih dneh predstavljal na 46. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti na celjskem sejmišču. Na razstavnem prostoru NK Celje v dvorani M je bilo vseskozi odlično razpoloženje, ko so se zabavali predvsem najmlajši.
Slednji so se lahko preizkusili v moči strela na gol, si priigrali praktične nagrade našega kluba ter se slikali z maskoto Grofkom, ki je se je javnosti na 46. MOS premier-no predstavila. Grofek bo v prihodnje popestril vsako domačo tekmo članskega moštva NK Celje, tako kot tudi »fun park«, ki se venomer odpre eno uro pred začetkom tekme. Na sejmišču pa so se lahko mimoidoči družili tudi z nogometaši prve
ekipe, podrobno pa smo se predstavili na glavnem odru, kjer so obiskovalce nagovorili glavni trener članske ekipe Miloš Rus, njegov pomočnik Mladen Dabanovič ter igralca Sebastjan Gobec in Marijo
Višji cilji Hopsov
Z udarci proti golu se je preizkusila tudi judo Polavder.
Močič. Naj dodamo, da je še vedno v polnem teku nagradna akcija Postani obraz NK Celje za sezono 2013/14. Več o tem pa na našem Facebook profilu.
Promocijsko besedilo
Polzelski košarkarji še naprej trenirajo pod taktirko Boštjana Kuharja. Vodstvo kluba pospešeno sestavlja ekipo in napoveduje, da bodo cilji višji kot v minuli sezoni.
Rumeno-modri dres je oblekel 23 - letni center Luka Dimec, nazadnje član Škofje Loke. Drugi novinec na položaju pod košem prihaja iz Los Angelesa. Jordan Richard je uspešno igral v drugi diviziji lige NCAA, za univerzo California State. Če ne bo prave ponudbe iz tujine, bo polzelski dres znova nosil bivši slovenski reprezentant Samo Udrih, ki je zapustil laški Zlatorog. Podobno je z Danijelom Vujasinovičem, 24 - letnim organizatorjem igre. 4. in 5. oktobra bodo na turnirju na Polzeli poleg Hopsov nastopili še Rogaška, Zagorje in Elektra.
TT
Z leve so Luka Dimec, Samo Udrih in Jordan Richard.
Sest pionirskih medalj
Državno prvenstvo v atletiki za mlajše pionirje je bilo v Postojni.
Celjski atleti so v starostnih kategorijah do 12 in 14 let osvojili šest odličij. Državna prvaka sta postala Marko Šimunovič v suvanju krogle (13,27) in Jan Vukovič v teku na 1.000 m (2:49,57). Druga mesta so osvojili Iza Zakošek v teku na 60 m (8,80), Alex Sternad v teku na en kilometer (2:52,40), štafeta 4x100 m pionirk U14 (Maja Cehner, Maša Žgajner, Tija Ocvirk, Ema Cimperman) in štafeta 4x200 m pionirk U12 (Ana Kenda, Zala Kotnik, Iza Zakošek, Kaja Štravs Mičič).
DŠ
Celjanke druge
Odbojkarski klub Celje je pripravil mednarodni turnir na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju.
Domače odbojkarice so z 2:1 premagale Posavino, nato pa z istim rezultatom izgubile z Laktaši. Varovanke trenerja Dragana Bojinoviča so osvojile drugo mesto, še naprej pa se pripravljajo na uradni začetek sezone, ko bodo kot novinke tekmovale v 2. slovenski ligi.
DŠ
ŠPORT
23
Srhljiva končnica s Slovanom!
Ohranili mirno kri
Mlademu moštvu bosta pomagala 39-letni vratar Tomaž Jeram (sedi prvi z desne) in 37-letni napadalec Andrej Kolar, ki je na fotografiji med predsednikom kluba Sandijem Sendelbahom in trenerjem Rokom Rojškom.
Izpolnjena dolgoletna želja
Celje ima spet člansko hokejsko moštvo
V ključnem trenutku je Slovanovo mrežo zatresel Nemanja Zelenovic.
V	Celju bomo lahko od sobote naprej znova spremljali hokej. Seveda, lahko smo ga tudi v preteklih letih, vendar pa se po petnajstih letih dokončno vrača člansko moštvo Hokejskega kluba Celje. Sodelovalo bo v mednarodni ligi INL. V njej bo še pet slovenskih ekip, skupaj s štirimi avstrijskimi in petimi italijanskimi.
V	pretekli sezoni je selekcija HK Celje U20 vpisala odlično drugo mesto v državi. Ti fantje bodo imeli zdaj priložnost, da se izkažejo še v rangu višje. Predsednik kluba Sandi Sendelbah že nestrpno pričakuje začetek novega poglavja celjskega hokeja. »Stopili smo skupaj, da omogočimo igralcem, ki so v prejšnji sezoni igrali za selekcijo U20 in bi bili tako letos prestari, da nadaljujejo pot v domačem okolju. Se-
veda pa se je treba zahvaliti za pomoč lokalni skupnosti in Hokejski zvezi Slovenije. Fantje si za trdo delo in prizadevanje skozi pretekle sezone zaslužijo nagrado in verjamem, da se bo moštvo že letos uveljavilo v ligi INL.« Celjani bodo novo sezono odprli v soboto, ko bo nasprotnik v domači ledeni dvorani kranjski Triglav (18).
V ospredju bodo mladi
Trener članske ekipe je Rok Rojšek, ki je med drugim dejal, da so mu moštva iz Slovenije, ki bodo tekmovale v ligi INL, znane, neznanke so predvsem tuje ekipe. »Ob mojem prihodu v klub smo se z mladimi učili in borili, potem ko smo bili pri repu lestvice, a se potem dvigovali in dvigovali. Potrebovali smo pet let, zato tudi zdaj lahko
pričakujemo, da ne bomo zmogli čez noč storiti veliko. Sprva se bomo spoznavali z ekipami in si nabirali prepo-trebne izkušnje. Upam, da bomo po takšni zdravi poti, kot smo do sedaj, hodili tudi v prihodnje. Naše ekipa je mlada, povprečna starost je 19 let. Na dosedanjih prijateljskih obračunih smo igrali nad pričakovanji. Zakaj ne bi bilo tako tudi v prihodnje? Vsi že komaj čakamo, da se sezona začne.« Predsednik Sendelbah je še pristavil, da proračun za novo tekmovalno sezono še ni dokončno zagotovljen, a da se bodo vodilni trudili tekom sezone, da se kaj kmalu pokrije in da s tem težav ne bo. Ostali so tudi dolgovi iz preteklosti, zato bo klub stremel tudi k temu, da se bodo s časom zniževali.
MITJA KNEZ
Tako rokometaši Celja Pivovarne Laško kot Gorenja so v 2. krogu državnega prvenstva trepetali za zmago, vendar pa na koncu oboji slavili. Celjani so z 22:21 ugnali Slovan, Gorenje z 28:26 Ribnico. Sinoči je bil derbi v Rdeči dvorani, v soboto pa bo sledil začetek lige prvakov.
Celjani so prvo domačo tekmo odigrali v laški dvorani Tri lilije. Proti povratniku v prvo ligo Slovanu, ki ima zelo dobro ekipo, so ob polčasu vodili za pet golov (14:9), ko je kazalo, da »pi-vovarji« ne bodo imeli težkega dela. A zapletlo se je tik pred koncem tekme. Zadnji dve minuti je Slovan igral z igralcem več, dvakrat streljal za izenačenje, ko se je napadu pridružil tudi vratar, vendar pa so varovanci trenerja Vladana Matica odnesli celo kožo. Luka Žvižej in Nemanja Zelenovic sta se ustavila pri petih golih.
»Pričakovali smo dober odpor Slovana, v napeti končnici smo ohranili mirno kri. Forma je na dobrem nivoju, a še vedno je preveč napak. Zdaj je pred nami sila naporen ritem. Gorenje, pa Zagreb ... To sta težka nasprotnika, vendar pa je zato motiv še toliko večji. Gre za kluba, proti katerima se Celje bori že od nekdaj. Predvsem z bistrimi glavami bo treba odigrati obe tekmi,« je po razburljivi končnici dejal vratar
Panorama
ROKOMET
1. SL, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan 22:21 (14:9); Žvižej, Zelenovic 5, Lekai 3, Marguč, Skube, Po-teko, Sliškovic 2, Žuran 1; Čemas 5, Skušek 4, Ribnica
-	Gorenje 26:28 (10:13); No-san 7, Leban 5; Dujmovič 6, S. Buric 5, Šoštarič 4, N. Ceh-te, Cingesar, K. Cehte, Skube, Gams 2, Papež 1. Vrstni red: Celje, Gorenje, Maribor, Sevnica 4-0, Izola 3-1, Trimo, Ormož 2-2, Ribnica 1-3, Sviš, Slovan, Krško, Krka 0-4.
NOGOMET
1.	SL, 9. krog: Rudar - Koper 1:0 (1:0); Črnčič (16), Gorica - Celje 2:0 (1:0); Mi-suraca (35), Bazzoffia (86), Domžale - Maribor 0:1 (0:1), Triglav - Krka 1:0 (0:0), Zavre - Olimpija 2:1 (1:1).
2.	SL, 6. krog: Dob - Šam-pion 1:0 (0:0), Šmartno 1928
-	Šenčur 3:2 (2:1); Kompan (25), Bizjak (45, 51). Vrstni red: Radomlje, Dob 15, Šmartno 12, Aluminij 11, Veržej 9, Šenčur, Krško, Ankaran 7, Šampion 4, Bela krajina 0.
3.	SL - vzhod, 4. krog: Ljutomer - Šentjur 3:0 (1:0),
Urban Lesjak (11 obramb), Žvižej pa je pristavil: »Tokrat nismo pričakovali tako napete tekme. V drugem polčasu smo zelo slabo igrali. Smo zmagali, a našo igro je treba popraviti. Ne smemo si več dovoliti, da pride do takšnih padcev v igri. Proti boljšim ekipam moramo biti boljši.«
Šmarje - Grad 2:2 (1:1); Ču-ček (25), Allanaj (45), Dra-vinja - Beltinci 2:1 (0:0); Čander (50), Pavel (63). Vrstni red: Drava, Dravinja 10, Grad 8, Nafta 7, Malečnik, Beltinci 6, Šmarje, Rakičan 5, Ljutomer, Odranci 4, Bistrica, Tromejnik 3, Čarda 2, Šentjur 1.
Štajerska liga, 4. krog: Lenart - Zreče 1:0 (1:0), Pesnica - Žalec 1:2 (1:1); Malis (21-11 m), Knuplež (83-ag), Šoštanj - Mons Claudius 2:1 (1:1); Rednak (41), Hudobreznik (82); Krivec (7), Peca - Kovinar Štore 3:4 (1:2); Križnik (16, 40), O. Drobne (67), M. Drobne (89). Vrstni red: Dravograd, Fužinar 10, Kovinar, Radlje 7, Zreče, Peca, Lenart, Pohorje, Žalec 6, Šoštanj, Pesnica, Slovenj Gradec 4, Marles hiše 2, Mons Claudius 1.
MNZ, MČL Celje, 4. krog: Radeče - Mozirje 1:1 (0:0); Berger (92); Urtelj (49-11 m), Rogaška - Krško B 6:0 (1:0); Gradecki (25), Vtič (50, 52, 53), Kidrič (83), Kozje - Vojnik 2:3 (0:0); Hostnik (52), Lojen (75); Verhovšek (58), Kotnik (60), Sokolovski (69). Vrstni red: Rogaška 12, Krško B 7, Mozirje 6, Radeče, Voj-nik 4, Kozje 0. (MiK)
Celjani so sinoči odigrali prvi letošnji derbi z Gorenjem, v soboto pa jih že čaka prva tekma v novi sezoni lige prvakov, ko bodo gostovali v Zagrebu. Gorenje bo pričakalo švedski Drott.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Športni koledar
Sobota, 21. 9.
NOGOMET
1. SL, 9. krog, Velenje: Rudar - Olimpija (17.30), Domžale - Celje (20.15).
3. SL - vzhod, 5. krog, Ptuj: Drava - Šmarje, Šentjur
-	Odranci (16.30).
ROKOMET
Liga prvakov, 1. krog: Zagreb - Celje Pivovarna Laško (18), Velenje: Gorenje - Drott (20.30).
1.	SL (ž), 1. krog: Velenje
-	Krka (16), Piran - Žalec (18), Ajdovščina - Celje Celjske mesnine (20).
Nedelja. 22. 9.
NOGOMET
2.	SL, 7. krog, Celje: Šam-pion - Šmartno 1928 (16).
3.	SL - vzhod, 5. krog: Mar-tjanci - Dravinja (16.30).
Sreda. 25. 9.
NOGOMET
1. SL, 10. krog: Celje - Za-vrč (17), Maribor - Rudar (19.30).
ROKOMET
1. SL, 4. krog: Ribnica - Celje Pivovarna Laško (19).
Kelih Vlori Bedeti
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je med celjskim delom evropskega košarkarskega prvenstva prejemal čestitke za izvedbo.
V navijaški coni na Krekovem pa je nato tudi sam čestital vrhunski športnici. Celjski judoistki Vlori Bedeti, ki je na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru osvojila bronasto medaljo, je podaril kelih Barbare Celjske.
DŠ
Kruder slavil na prestižni tekmi
Športni plezalec Jernej Kruder je letošnji Adidasov plezalni zvezdnik. 22-letni Celjan je povsem zasenčil svetovno konkurenco v Stut-tgartu, kjer so se najboljši športni plezalci pomerili v balvanskem plezanju.
Tekmovanje, poimenovano Adidas Rockstars, je bilo v Porsche Areni. Vrhunec je bil finale najboljše šesterice. Kruder je zabeležil
svojo prvo zmago v članski konkurenci. Premagal je vse najboljše športne plezalce, ki v zadnjem času vladajo na svetovni sceni v balvan-skem plezanju. Drugi je bil večkratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, dobitnik dveh bronastih medalj na zadnjih svetovnih prvenstvih, Rus Rustam Gelmanov, tretji lanski zmagovalec v Stutt-gartu, Kanadčan Sean Mc-Coll, peti skupni zmagovalec svetovnega pokala, aktualni svetovni prvak in evropski
podprvak Rus Dimitrij Šara-futdinov ... Manjkal je zgolj evropski prvak, Avstrijec Kilian Fischhuber.
V ženski konkurenci je bila Mina Markovič peta, Jernejeva najmlajša sestra, Julija Kruder, pa je v svojem debitantskem nastopu pristala na povsem solidnem 16. mestu med 22 tekmovalkami. Karavana svetovnega pokala športnih plezalcev v težavnostnem plezanju se bo preselila v belgijski Puurs.
DŠ
CINKARNA
24
INFORMACIJE
i STIMULATIVNA PIJAČA
r	z naravnimi sestavinami

me ji
K
IEMIUMSTIM \TIOSDlW
Več informacij o akciji na www.sexes-drink.com in f Sexes.
EM3]im>iÄ ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	pnccRiuiu
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih »i/n. nr MF pr«Tr..« .n oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE NE SESTEVAJD
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
S POPUSTOM NA KARTICI
pizz&da/
^V&uma/
golte
Slovenija
avt(J)hiša škorjanec (Kl7t) KIA MOTORS
Ümtliava V skušnjava
Slikoplestarstvo Veter Ocvirk
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na nase lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-THERMANA. D.D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si. 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunceva 10, Celje - 10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O.. Ipavceva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai. Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
RADIO, KI GA BEREMO
25
90.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	MLADI GAMSI: Pa mi je enega dala
2.	ANS. BRATOV AVBREHT: Čez Graško goro
3.	TRIO ŠPICA: Nikoli več
4.	POSKOČNI MUZIKANTI: Objemi me
5.	ANS. POLJANŠEK: Tvoja trma
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
(2)
(7)
(2) (4)
1.	BURN - ELLIE GOULDING
2.	COUNTING STARS -ONEREPUBLIC
3.	AFTER ALL - MICHAEL BUBLE FEAT. BRYAN ADAMS
4.	APPLAUSE - LADY GAGA
5.	WAIT FOR ME - KINGS OF LEON(3)
6.	LET THERE BE LOVE -CHRISTINA AGUILERA (1)
7.	TAKE BACK THE NIGHT -JUSTIN TIMBERLAKE (5)
8.	I NEED YOUR LOVE - CALVIN HARRIS FEAT ELLIE GOULDING (3)
9.	BIG WHEN I WAS LITTLE -ELIZA DOOLITTLE
10.	FROM HERE ON OUT -THE KILLERS
(4)
DOMAČA LESTVICA
1.	FANI - GAL GJURIN
2.	POJDI V STILU - I.C.E.
3.	PAŠE MI - APRIL
4.	PRAVLJICA - PREPROSTO ČRNI
5.	GREM - FLIRRT
6.	SIMFONIJA - NINO
7.	BOJNA ČRTA - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
8.	NOVA DVAJSETA - GUŠTI
9.	KO VIDŠ SVOJ OBRAZ -FLAMIE
10.	NAZAJ K MAMI - EVA BEUS
(1)
(7)
(3)
(4)
(5) (2) (4)
(1) (1)
(2) (3)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
LOVED ME BACK TO LIFE - CeLINE DION
THINGS WE LOST IN THE FIRE - BASTILLE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
MUZA TVOJ'GA BLUZA - NEISHA ČAO LEPA - JAN PLESTENJAK
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Utrinek z letošnjega izleta z Zelenim valom
Zeleni val za zamudnike
Vaša priljubljena kontaktna svetovalno-izo-braževalna oddaja Zeleni val z Matejo Podjed je zakoračila v šestnajsto sezono in ima vse večji krog poslušalcev. Ti se nam oglašajo, ne samo s širšega celjskega območja, ampak tudi iz Prekmurja, Zasavja, s Koroške ... Teh klicev smo še posebej veseli. Zlasti pa vsakega nasveta, recepta ali predloga.
Velika družina »v zelenem« se v organizaciji naše medijske hiše Novi tednik&Radio Celj sredi junija vsako leto odpravi na izlet, kjer se ljubitelji zdravilnih zelišč le-ta naučijo prepoznavati v naravi in izvedo veliko koristnih napotkov o sušenju, shranjevanju in uporabi zdravilnih zelišč.
Zeleni val ostaja na sporedu Radia Celje vsako sredo med 11. in 12. uro; največkrat z gosti, kot sta zeliščarka Fanika Burjan ali Dragica Kerec, ki poslušalce tudi obvešča o
dejavnosti zeliščarskega društva Ginko Celje, ki se mu kot član tudi lahko pridružite. Naš gost v novi sezoni ostaja tudi Janez Tasic, ki poslušalcem rad svetuje, katere čaje, čajne mešanice ali izvlečke uporabljati za katero od bolezni. Vedno znova vas v oddaji Zeleni val spomnimo, da se o uporabi zdravilnih zelišč posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, saj se morda zdravilo, ki vam ga predpiše zdravnik, ne ujema s pitjem katere od sicer zdravilnih rastlin.
Občasno se bo Zeleni val tudi letos odpravil kam na obisk in če imate kakšen zanimiv predlog, kje nas bi radi videli in slišali »v živo«, nam to sporočite na naš naslov.
In še ena dobra novica in ker ste vi tako želeli: zamudniki boste lahko ponovitev oddaje Zeleni val poslej poslušali ob sredah po 19. uri.
Svetovna finančna kriza na Celjskem: kaj je odnesla in kaj prinesla
Mineva pet let od zloma ameriške investicijske banke Lehman Brothers, kar je po vsem svetu sprožilo veliko finančno in gospodarsko krizo, ki jo še vedno čutimo. V tokratni oddaji Odmev bomo preverili, kako se (je) kriza odraža(la) na Celjskem, predvsem pa nas bo zanimalo, ali je ta morda prinesla tudi kaj pozitivnega. Vabljeni k poslušanju v četrtek ob 12.15.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
raci j o cel je
■ V3AK C I K I C OE
d me v
POGLEDf lUBJlS
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 9Q.6 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 19. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 20. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 21. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 22. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Nuša Konec Juričič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 23. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Nuša Konec Juričič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 24. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 25. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
POSEST
PRODAM
i
OT<
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 2834
Do36mesecevnaosnoviOD,pokojiine 1
PE CELJE, Ul. XIV. dhrinja 14. 03/4257000
02/23410 00	£
PE MURSKA SOBOTA, o StinaU Romun« 16.02/521-3000 |
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovenski 27,1000 ljubljana S*
STROJI
PRODAM
KROŽNE brane Olt, dvobrazdni plug Slavonec in tračni obračalnik Sip 200 prodam. Telefon 041 261-676. 2966 STISKALNICO za sadje in grozdje, tehtnico Libela Celje, do 150 kg in dva elektro motorja, 1,5 Kw, 3 faze, prodam. Telefon 031 841-800.	3017 ENOFAZNI luščilec in šrotar koruze, vse v enem, kot nov, ugodno prodam. Telefon 031 840-810. 3973 NOVE vile za prenos okroglih bal, prodam.
Telefon 041 807-853. 3090 MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Telefon 041 818-899. Kličite popoldan.	3084
STISKALNICO - prešo za sadje, 80 litrsko, prodam za 60 EUR. Telefon 041 994512.	3078
STAREJŠO pritlično hišo in novejšo hišo, na parceli 830 m2, z vsemi priključki, 10 km iz Celja, ugodno prodam. Telefon (03) 577-4169.	2977
STANOVANJSKO hišo, velikost 130 m2, travnik 4.000 m2, gozd 4.000 m2, Bovše pri Ljubečni, prodam. Telefon 041 709-684.	3036
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 13.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine skupno 413 m2 stavbnega zemljišča priključki: elektrika, voda, kanaliza cija, kabelska TV, za 149.800 EUR Informacije po telefonu 041 708-198
Celle: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
Basa
HIŠO v Štorah, na parceli 1.100 m2 prodam za 50.000 EUR. Telefon 03 5771276.
3108
KUPIM
V Celju kupim hišo, do 120.000 EUR, lahko je tudi v slabšem stanju in potrebna obnove. Telefon 041 866-822. 3087
ODDAM
STAREJŠO hišo, Mestinje, prednost imajo upokojenci, oddam v najem. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 2954 TRAVNIK za vzrejo dveh krav oddam v trajno uporabo. Telefon (03) 5824611, 030 252-407.	3084
STANOVANJE
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, cena 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
TRISOBNO stanovanje, 82 m2, v Celju, Škapinova 11, II. nadstropje, prodam za 72.000 EUR. Telefon 041 495-217.
3075
CELJE, Hudinja. Garsonjero, 34 m2, delno obnovljeno, blizu trgovine, pošte, banka, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051-233-118. 3072 MARIBOR, Nova vas, 2-sobno stanovanje, 53 m2 prodam ali oddam študentom. Telefon 070 305-510. 3094
KUPIM
V Celju kupim stanovanje od 40 do 60 m2. Telefon 041 866-822. 2987
PRODAM
^UGODNO \
/JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv
GSM: 040 349 992 J V www.lindap.si
BISTRO v Celju, Nova vas, 55 m2, opremljen, prodam ali oddam. Telefon 041 720-579.	3053
V OKOLICI Štor, na mirni lokaciji prodamo starejšo hišo. Telefon 031 660-082.
3059
KUPIM
TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Imt, Store, Tomo Vinkovič, Univerzal ter ostale priključke, lahko v slabem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
Iščete izvajalca gradbenih del, zunanje ureditve ali izvedbe fasade?
Pokličite nas!
GSM: 041 653 646
MD GRADIENT, d. o. o., PE Šlandrov trg 23, 3310 Žalec
OPREMLJENO stanovanje, 49,7 m2, visoko pritlično, v Celju, Iršičeva ulica 14, zelo mirna lokacija, bližina trgovine, pošte, 100 m, primerno za starejši par, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 697-247 ali 041 329-366. 2970 ADAPTIRANO in opremljeno garsonjero na Hudinji, pritličje z atrijem, prodam. Telefon 051 399-703.	2984 CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ODDAM
60 m2 veliko stanovanje, na obrobju mesta Celje, stanovanje je v hiši, oddam v najem. Vse ostale informacije po telefonu 041 359-309 ali 041 293-159.
2768
DVOSOBNO stanovanje oddam družini ali študentom. Telefon 051 399-703.
2984
NA Hudinji v Celju, pritličje, oddamo kompletno opremljeno stanovanje, velikost 47,5 m2, velik balkon in klet. Telefon 051 339-894.	3035
CELJE, Šaranovičeva. Dvosobno stanovanje v Šaranovičevi ulici 2, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, v celoti opremljeno stanovanje, neto tlorisne površine 39,00 m2 + klet 10 m2, enim parkirnim mestom ter delom pripadajočega zemljišča, priključki: elektrika, voda, plin. Stanovanje dam v najem za mesečno najemnino 290 EUR + stroški. Informacije po telefonu 041 708-198.
NAROČIT
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA | NAROČILNICA | NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupatenamže 68let-
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
novi tednik
5. 6. -	31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE	
PUŠKE & Pisma	
00 ■ ■■	ik3 «H
lU	
*	
«0 D	I
i	VSTOP PROST! T Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
OPREMLJENO, obnovljeno, dvosobno stanovanje na relaciji Šentjur - AC, oddam nekadilcu ali nekadilcema. Telefon 040 590-111.
3081
imnmi
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku veiega operaterja
CENTER. Oddamo enoinposlobno opremljeno stanovanje, primerno za par, novejši blok. Telefon (03) 5484-007.
3100
MENJAM
GARSONJERO, 31 m2, v Celju, menjamo za večje stanovanje, 60 do 80 m2. Telefon 051 648-478, Urška. 2742
ODDAM
GARAŽO na Otoku, Malgajeva 18-20 oddam ali prodam. Telefon 041 227-815.
3063
PRODAM
TRI omare, starejšega tipa in novejšo kredenco, prodam po simbolični ceni. Telefon 5824-611, 030 252-407. 3084 DVA fotelja, bordo rdeče barve, umetno usnje, malo rabljena, prodam za 80 EUR. Telefon (03) 5413-371, 070 258596.	3066
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524147.	3024
JARKICE rjave, črne, sive, grahaste, jere-bičaste, beli Susex, Leghorn, črne težje nesne pasme, mlade peteline ter bele in rjave kokoši, enoletne (po naročilu tudi očiščene), prodajamo na Farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Večje količine tudi dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne ter 6-tedenske bele piščance. Nudimo vse vrste visoko kvalitetne perutninske krme. Telefon 03 7001-446.	2999
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon
(02)	582-1401.	p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave
in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461798, (03) 5471-244, 041 763-800,
(03)	5472-070.	p KOKOŠI nesnice, jarkice, v 20 tednu, tik
pred nesnostjo, rjave, črne, grahaste, prodam. Telefon 070 545-481. p DVA mlada kozliča, burske pasme, od staršev z rodovnikom, stara 4 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-099.	2993
KOZO mlekarico prodam. Telefon 070 431-180.	3027
MIRNEGA ovna, starega dobro leto, v okolici Vojnika, prodam ali menjam. Telefon 041 932-160. 3025 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodamo. Telefon (03) 5794-100. 3043 KRAVO simentalko, 700 kg, za zakol in kravo s teletom, prodam. Telefon 041 283-075.	3045
TELICO simentalko, brejo v devetem mesecu, prodam. Telefon 041 763-761.
L 138
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, izločene svinje, breje in nebre-je mladice linije 12, domača hrana, možna dostava, prodamo. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	3086 TELIČKE simentalke, stare 3 tedne in 1 mesec, prodam. Telefon 031 840-282.
3068
BIKCA simentalca, starega 4 mesece in prašiče od 20 do 35 kg, prodam. Telefon 041 797-052.	3062
n
n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
BIKA simentalca, starega 14 dni, prodam.
Telefon 070 693-055. l 139 BIKA, sivega, starega 12 dni, prodam.
Telefon 070 267-032. 3002 DVE žrebeti, stari 5 mesecev, prodam.
Telefon 041 972-444. 3051 TELICI simentalki, pašni, težki od 250 do 400 kg, prodam. Telefon 041 914-286.
3065
TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam. Telefon 031 832-520. 3070 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, brez rodovnika, prodam. Telefon 070 882-421.
3076
ZAJCE, domače, žive ali očiščene, prodam. 6 EUR/kg. Telefon 041 951-527.
3085
TELIČKO, staro 9 mesecev, ls, prodam.
Telefon 031 873-596. 3093 VISOKO brejo kravo in kravo s teličkom ter več bikcev, težkih od 180 - 250 kg prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 041 258-318. 3104 BIKCA simentalca, težkega 220 kg, prodam. Telefon 041 809-162. 3102 DVE telici, simentalki, ena breja 7 mesecev, druga je primerna za zakol, prodam. Telefon 041 793-717, Darko.
3103
KUPIM
PODARIM
3078
PRODAM

VZGOJA IN PRODAJA CIPRES SMARAGD
-	zelo ugodne cene cipres Smaragd _različnih velikosti
-	letna vzgoja jireko 200DD cipres _za zlve meje
vzgoja ostalih rastlin za žive meje -smreke omorike, tise, tarikovec, češm in, pušpan, liguster...
Drevesnica Zlatko Novak
SEntrupert 35,33Q3 GomLlsko Tel.: D3 5726113,083 835 534,031585 848
3 O GA , sprememb
Vabimo vas na brezplačno predstavitev in na »Osnovni tečaj po sistemu:
SAVININE JOGE OBRAZA«,
ki je tri mesečni program. Za vse od 20. do 80. leta. *CELJE, v dvorani Zlatorog, dne 30. 9.13 ob 19.30 uri *ŠENTJUR, Ljubljanska 33, dne 1.10.13 ob 19.30 uri
A K C I J A Prijave na tel.: 040 158 843 joga.sprememb@gmail.com / www.joga-sprememb.si
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo.
Telefon 031 832-520. 2821 TELIČKO brez številke, do 200 kg in dva prašiča, kupim. Telefon 070 612-705, 070 400-536.	3061
BELEGA kužka, starega 2 meseca, srednje rasti, podarim. Telefon 031 516-626, Rogaška Slatina.
GROZDJE, belo in rdeče, v šmarsko vir-štanjskem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777.	2873
SLIVE prodam. Telefon 031 515-098.
Š 227
GROZDJE, mešano belo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 301-738.
3042
GROZDJE, sorte sauvignon (1.000 kg), cena grozdja 0,55 EUR/kg, šmarsko virštanjski vinorodni okoliš, prodam. Telefon 041 538-873.	p
MEŠANO grozdje, šmarnica, jurka, neškro-pljeno, prodamo. Telefon 5793-231.
3047
GROZDJE, hruške, vinske močnice, jabolka bobovec in češplje za žganjekuho prodam. Telefon 031 317-714. 3049 RDEČE grozdje prodam. Možnost prevoza.
Telefon 041 476-176.	p
500 KG belega grozdja, mešanih sort, samo cepljeno, prodam. Telefon 5795592.	3058 BRAJDO, grozdje - jurka, koprska izabela, prodam. Telefon 041 539-390. 3052 BELO in rdeče grozdje, ugodno prodam.
Telefon 031 237-193. 30074 200 litrov mešanega belega mošta iz okolice Štor, prodam. Telefon 031 532-359.	3071
GROZDJE, laški rizling, šipon, zeleni sil-vanec, žametna črnina in modra fran-kinja prodam. Telefon 041 793-834.
3060
SENO v kockah, ugodno prodam. Telefon 5707-715.	3055
MEŠANO belo grozdje na Skofiji, prodam.
Telefon (03) 5821-121. 3067 SORTNO, mešano, belo vino, prodam.
Telefon 041 710-633. 3092 GROZDJE kvinton, šmarnico, cepljeno (savignon, kerner, laški rizling, modra frankinja) in jabolka za stiskanje, prodam. Telefon 5794-242, 041 848363.	3096 JABOLKA bio - carjevič, elstar, kanada, krivopecelj itd., za sok ali obrana za ozimnico, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 3099 KORUZNO silažo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 723-882. 3106
OSTALO
PRODAM
DOMAČI pravi kis prodam. Telefon 031 524-387.	2906
GROZDJE, mlado vino, mošt, belo in rdeče vino, žlahtnih kakovostnih sort, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 2978 CIPRESE, navadne in smaragd ter kmečki pušpan, ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	2982
NA Tinskem prodam črno in belo mešano grozdje. Telefon 041 879-868. 2983 KORUZO na njivi, 0,80 a, za silažo ali zrnje, prodam. Telefon 031 776-591.
2989
NA Tinskem prodamo mešano in sortno belo grozdje. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 5795-535 ali 070 897-014.	3016
DOMAČE vino jurka, brez žvepla, po 0,80 EUR/l, prodam. Telefon (03) 5739332.	3037
SUHA bukova drva, metrska, 4 m3 in suha mešana nasekana drva, 6 m3, prodam po 50 EUR/m3. Telefon 031 391-841.
3028
OTROŠKO harmoniko Lanzinger C, F, B, odlično in argonsko jeklenko, prodam. V račun vzamem moped Apn 6 ali štirikolesnik. Telefon 041 793-963.
3038
KIP
n\iii
astrologinja
BIOTERAPQE
GSM 041404 935
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
DRVA, mešana, 1 m3, od 40 do 50 EUR, prodam. Telefon 031 515-098. š 227 8 m bukovih drv in plastificiran sod za vino, 350 l, prodam. Telefon 040 620004.	3044 ŠROTAR za žito, enofazni in brzoparilni aluminijski kotel, 50 l, prodam. Telefon 031 884-937. 3046 NADSTREŠEK 5 - 5 m in 100 ploščic za tla 40 - 40 cm, prodam za 300 EUR. Telefon 040 203-171. 3064 SMREKOVE in hrastove plohe, 4 in 2 m3, debeline 5 cm, dolžine 4 m, naravno suhe, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 337-404. 3051 HRASTOV sod, 200 l in visoki hladilnik, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 5771-276. 3108 NOVE gume na platiščih za kosilnico bcs, velike, prodam. Telefon (03) 7482-075 ali 031 798-375. 3054 STREŠNO Opeko Vinkovic, rabljeno, gla-zirano, cca 1300 kom, prodam. Telefon (03) 7482-075 ali 031 798-375.
3054
VEČJO kad za ribanje zelja, nože za ribanje zelja (nove, nerabljene) in starinski šivalni stroj, prodam. Telefon (03) 7812-152.	3050
SMREKOVE plohe, debelina 8 in 5 cm, dolge 4,5 in 4 m, naravno suhe, cca 2 m3, prodam. Telefon 031 527-635.
3091
NAŽAGANA bukova drva iz okolice Celja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 264-071.	3089
BAKRENI kotel, 100 l, za žganjekuho, z vso opremo, tudi dodatno dno, proizvajalec Panonija, prodam. Cena 500 EUR. Telefon 041 648-262. 3082 NADSTREŠEK za avto 5 - 4,5 m, prodam.
Telefon 031 507-519. 3080 VISOKOTLAČNO posodo za sokove, nerjavečo, 160 l in mlin za grozdje, nerjavač pecljalnik, prodam. Telefon 041 511304.	309 5 ŠPIROVCE, smrekove, še stoječe, prodam. Telefon 5824-611, 030 252-407.
3084
LJUBITELJU starin po simbolični ceni prodam kmečki voz, žrmlje, slamoreznico, vejanco, vse še dobro ohranjeno. Telefon 031 580-532.	3105
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim na njihovem domu, čiščenje pisarn, pomoč v kuhinji. Telefon 041 857-309.	2779
IŠČEM delo, pomoč starejšim in invalidnim osebam, varstvo otrok, po poklicu sem bolničarka. Telefon 031 264-071.
3089
FRIZERKA oz. prodajalka po poklicu ter priučena negovalka starejših iščem delo, lahko tudi varovanje otrok in ostala gospodinjska dela. Sem vestna in prijazna. Telefon 051 305-763.
3038
AGM NEMEC, d. o. o.
Sedraž 3, 3270 Laško
Zaposli:- voznika kamiona
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	zidarja, tesarja, pomožnega delavca
Za informacije pokličite:
03 56 48 841« 041 322 889
ZAPOSLIMO keramičarja za dela po Sloveniji. Delo je dobro plačano. Telefon (08) 2055-900. Lancera, d. o. o., Ljubljanska cesta 36, Celje.	n
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
15 m3 suhih bukovih drv, rezanih na 70 cm, lahko z mojim prevozom, prodam, cena 55 EUR/m3. Telefon 041 866723.	2867 ZARADI rušenja hiše prodam kompletno rabljeno leseno ostrešje: lege, špirovci, late, strešno opeko Vinkovci za streho, 132 m2, vse staro 20 let, vendar zelo dobro ohranjeno. Kupec sam demontira streho na hiši v Preboldu. Cena po dogovoru. Telefon 041 754 865.
2961
radiocelje
'r^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz

Nad hišo domačo je zvon šmihelski zapel ter oznanil, da si ata naš dragi za vedno odšel.
ZAHVALA
IVAN SKALE
Šmihel 7, Laško 29. 4. 1938 - 4. 9. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja,
za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala ZD Laško, patronažni sestri Tanji Novak, Pivovarni Laško, župniku g. Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred, g. Matjažu Piklu za besede slovesa, rudarjem za častno stražo ter Komunali Laško za organizacijo pogreba.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
UPOKOJENCI! Če si želite rekreacije, plavanja v bazenih Rogaške riviere, se pridružite nam, kopalcem, vsak četrtek v tednu. Telefon (03) 5414-753, od 16. do 19. ure.	2739
PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje, Garancija za peči je 5 let. Aplenc Tone, s.p., Prekorje 29 a, Telefon 5415-011, 041 531-796. 3098
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
Poroke
Celje
Poročila sta se: Mateja MELANŠEK iz Višnje vasi in Primož ŽUREJ iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Marija SKALE iz Košnice in Matic JOHAN iz Šentjurja, Katja RAJH iz Planine pri Sevnici in Jure KOVAČ iz Šentvida pri Planini.
Žalec
Poročila sta se: Boštjan RAT iz Letuša in Karmen ŠI-MUNOVIČ s Pragerskega.
Mozirje
Poročili so se: Brina ROMIH iz Braslovč in Damjan MLAKAR iz Šempetra v Savinjski dolini, Marija PRAZNIK iz Primoža pri Ljubnem in Jure POLC iz Ržiš.
Velenje
Poročila sta se: Katica PI-REČNIK in Mario ZIJAN, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Marija PRIMOŽIČ iz Podgore, 79 let, Franc MEDVED iz Tevč, 85 let, Antonija OBREZ iz Male Breze, 86 let, Rozina KOREZ iz Planince, 78 let, Janez ZUPANČIČ iz Jakoba pri Šentjurju, 66 let, Breda KUŽNER iz Štor, 44 let, Gabrijela KAŠE iz Celja, 62 let, Friderik ŠKORNIK iz Štor, 86 let, Alojzija RAZ-GORŠEK iz Jezerc pri Šmar-tnem, 91 let, Filip LOKOŠEK iz Celja, 70 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Cvetka RENIER iz Podčetrtka, 83 let, Rafael TOJNKO iz Rogatca, 60 let, Ana KOTNIK iz Lastnič, 81 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Martina AR-ZENŠEK iz Črnolice, 84 let, Julijana ŠUSTER iz Osredka, 94 let, Majda ŽLAVS iz Šentjurja, 52 let.
Žalec
Umrli so: Boris TOPOVŠEK iz Grajske vasi, 55 let, Adalbert BRIŠNIK iz Vranskega, 92 let, Berta PETEK iz Prebolda, 89 let, Ana VADLAN iz Sela pri Vranskem, 82 let, Vida GLAMOČAK iz Letuša, 51 let, Vincenc VOLAVŠEK iz Žalca, 73 let.
Velenje
Umrli so: Magdalena ZDOVC iz Vojnika, 61 let, Stanislav LEMEŽ iz Velenja, 76 let, Marjan BAČOVNIK iz Šmartna ob Paki, 60 let, Franc STAJAN iz Velenja, 63 let, Boštjan JELEN s Polzele, 39 let, Frančiška GROS iz Mislinje, 84 let, Milan JE-ZERŠEK iz Ljubljane, 83 let, Hedvika PEČEČNIK iz Velenja, 68 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
L 140
BORZA DELA / VODNIK
28
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR, FASADER, ŽELEZOKRIVEC, TESAR
-	M/Ž; ZIDANJE, TESARJENJE, FASADIRANJE, ŽELEZOKRIVLJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2013; ENGIRIA, PODJETJE ZA ENERGETSKE IN GRADBENE REŠITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE
TESAR
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; VSA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI
-	M/Ž; VSA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE AVTOELEKTRIKAR
TEHNIK V DELAVNICI ZA TAHOGRAFE - M/Ž; KONTROLA TAHOGRAFOV IN OMEJILNIKOV HITROSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.9.2013; TAHO CENTER, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, ANDREJ VODENIK S.P., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG
KERAMIČAR - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.9.2013; LANCERA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 36, 3000 CELJE KROVEC
SAMOSTOJNI KROVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKIH DEL PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.9.2013; KROVSTVO, KLEPARSTVO IN HIDROIZOLACIJE SIMON DROBNE S.P., BAB-NO 11 A, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.9.2013; JANEZ SOVINC S.P.; MOTO BAR, JANEZ SOVINC S.P., LJUBLJANSKA CESTA 7, 3000 CELJE
STAVBNI KLEPAR - KROVEC - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH DEL NA STREHI (DELO NA VIŠINI, TERENU), DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 26.9.2013; STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE ANCLIN S.P., LOPATA 48 B, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KURIR, DOSTAVLJALEC, RAZNAŠALEC ČASOPISA - M/Ž; KURIRSKE STORITVE, HITRA POŠTA, DOSTAVA POŠILJK, RAZNOS IN DISTRIBUCIJA ČASOPISA, LETAKOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2013; TEMPO - KURIRSKE STORITVE JOŽE ČOPER S.P., GORIŠKA ULICA 6, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
KOMERCIALIST ZA TUJI TRG - M/Ž; IZDELAVA TRŽNIH RAZISKAV, PROMOCIJA PODJETJA, PRODAJNE AKTIVNOSTI SKLADNO S POSLOVNIM NAČRTOM DRUŽBE, PRIDOBIVANJE NAROČIL IN OSTALE TRŽNE AKTIVNOSTI PRI AKTUALNIH KUPCIH, VZDRŽEVANJE STIKOV S POSLOVNIMI PARTNERJI, KOMERCIALNA POGAJANJA S KUPCI S PRIPRAVO KOMPLEKSNE PONUDBENE DOKUMENTACIJE V SKLADU S PREDPISI, PRIPRAVA POGODB, KALKULACIJA LASTNE IN PRODAJNE CENE, IZDELAVA TERMINSKIH PLANOV ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.9.2013; HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 15, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE PRIPRAVNIK V ZD CELJE - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC TEHNIK TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.9.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI DELOVODJA - M/Ž; VODENJE TER NADZOR GRABIŠČA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE
-	OSNOVNO ZNANJE PROGRAMSKEGA JEZIKA JAVA, SPLETNE TEHNOLOGIJE, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
INFORMATIK - M/Ž; INFORMATIK: DELO S PODATKOVNIMI BAZAMI, POSLOVNIMI PROCESI, DELO Z UPORABNIKI, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV, KI JIH DODELI SODNIK, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOČITVE, ZASLIŠEVANJE STRANK, PRIČ IN IZVEDENCEV PO NAROČILU SODNIKA, SPREJEMANJE VLOG IN IZJAV STRANK NA ZAPISNIK. DOLOČEN ČAS 31.12.2013, 20.9.2013; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE
UE LAŠKO
STROJNI MEHANIK
PROCESNI MEHANIK - M/Ž; PRIPRAVA, VPENJANJE, PREIZKUŠANJE IN DEMONTIRANJE ORODIJ NA STROJIH ZA PROIZVODNJO STIRO-POR IZDELKOV, REGULACIJA DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV PO USTREZNIH TEHNOLOŠKIH PREDPISIH, IZVAJANJE REDNIH POSEGOV ZA PREPREČITEV OKVAR V DELOVANJU STROJEV IN NAPRAV, IZVAJANJE INTERVENTNIH POSEGOV V PRIMERU OKVARE STROJEV IN NAPRAV, OPRAVLJANJE VSEH STROJNO-KLJUČAVNI-ČARSKIH DEL, OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH DEL V PROIZVODNEM PROCESU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.9.2013; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SAMOSTOJNI MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; SAMOSTOJNA PREDPRIPRAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.9.2013; KMP, KLJUČAVNIČARSTVO IN MONTAŽE PO-TISEK, D.O.O., CESTA ZA GRADOM 5 A, 1433 RADEČE
ELEKTROTEHNIK
ELEKTROTEHNIK - M/Ž; MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE HLADILNIH IN TOPLOTNIH NAPRAV NA OBJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.9.2013; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE
ELEKTROTEHNIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ELEKTROTEHNIČNIH SISTEMOV IN NAPRAV NA OBJEKTIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.9.2013; SALIJAJ, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE TOPLICE
UE MOZIRJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK V CESTNEM PROMETU (MEDNARODNI) - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU, KODA 95, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, ZAHODNA EVROPA, VZDRŽEVANJE MOTORNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.9.2013; ARBUS INŽENIRING, ZASTOPANJE D.O.O., JANEZOVO POLJE 6, 3333 LJUBNO OB SAVINJI
STROJNIK ZA OBDELAVO KOVIN IN PLASTIKE - M/Ž; NASTAVLJANJE STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE (ZNAMKE ARBURG, IPD.) VPENJANJE IN IZPENJANJE ORODIJ V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIKE, NASTAVLJANJE STISKALNIC IN PRIPADAJOČE OPREME, VPENJANJE IN IZPENJANJE ORODIJ ZA PREOBLIKOVANJE PLOČEVINE, PREDELAVA ORODIJ ZA POSAMEZNE TIPE IZDELKOV, PRIPRAVA MATERIALA, IZVAJANJE KONTROLNIH POSTOPKOV V SKLADU Z MERILNIMI METODAMI, DNEVNO POROČANJE REALIZACIJE, ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA POTEKA DELOVNEGA PROCESA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.9.2013; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKO-VINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KMETIJSKI POMOČNIK - M/Ž; SKRBNIK ZA ŽIVALI, UREJANJE OKOLICE NA KMETIJI, KOŠNJA TRAVE, CEPLJENJE DRV ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.9.2013; KDM PRO, SONČNA ELEKTRARNA, D.O.O., LIPOGLAV 1, 3215 LOČE MIZAR
SAMOSTOJNI MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDELAVA NOTRANJEGA IN STAVBNEGA POHIŠTVA (VRATA) PO PRILOŽENIH NAČRTIH IN MONTAŽA NA TERENU. DELO NA LESNO-OBDE-LOVALNIH STROJIH, DELO V ROČNI MIZARSKI DELAVNICI., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. 21.12.2013, 25.9.2013; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
ZIDAR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV, SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOG, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
PRODUKTNI SPECIALIST V PRODAJI - M/Ž; PRODAJA MEDICINSKEGA BLAGA PO BOLNIŠNICAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2013; AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-INŽENIRING, TRNO-VEC PRI DRAMLJAH 54 A, 3222 DRAMLJE INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ)
SERVISER ZDRAVSTVENIH PRIPOMOČKOV - M/Ž; POPRAVILA MEDICINSKIH APARATOV, PRIPRAVA PONUDB ZA POPRAVILA, NABAVA REZERVNIH DELOV, INSTALIRANJE APARATOV PRI STRANKAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2013; AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-INŽENIRING, TRNOVEC PRI DRAMLJAH 54 A, 3222 DRAMLJE
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
-	M/Ž; DELO S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.9.2013; KIT-AK, GRADNJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 28, 3250 ROGAŠKA SLATINA
NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA
KLJUČAVNIČAR MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILEC
-	M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILSKA DELA, TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR
ZIDARJI-DELO SE OPRAVLJA V TUJINI - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA (ZIDANJE, VGRADNJA, TESARSKA DELA, ITD.., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZIDAR - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; GRADBENIŠTVO HA.DE TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŠENTVID PRI GROBELNEM 44 B, 3231 GROBELNO TESAR
TESAR - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; GRADBENIŠTVO HA.DE TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŠENTVID PRI GROBELNEM 44 B, 3231 GROBELNO GRADBENIK
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; GRADBENIŠTVO HA.DE TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŠENTVID PRI GROBELNEM 44 B, 3231 GROBELNO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTROMON-TERSKA DELA V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI, VODENJA MANJŠIH SKUPIN - SPOSOBNOST
TIMSKEGA DELA, UPRAVLJANJE Z ORODJI IN STROJI, POZNAVANJE IN BRANJE ELEKTRO-NAČRTOV V TUJEM JEZIKU, OSNOVNO POZNAVANJE ROBOTIKE, MONTAŽA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ NA RAZNIH KOVINSKIH ELEMENTIH, PREZRAČEVALNIH NAPRAVAH, ELEMENTIH TRANSPORTNE TEHNIKE, PRIKLAPLJANJE V ELEKTROOMARE, IPD. DELO JE IZKLJUČNO V TUJINI PO CELEM SVETU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.9.2013; MOS SERVIS, TRGOVINA, STORITVE, INŽENIRING D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 30, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE - M/Ž; PROJEKTIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 11.10.2013; ISV ELEKTRO INŽENIRING, D.O.O., SPODNJE NEGONJE 11 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
LOGOPED - M/Ž; LOGOPEDIII, V ZRAVSTVE-NEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, OPRAVLJANJE DEL IN NALOG LOGOPEDA- DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVLJENJE. NEDOLOČEN ČAS, 21.9.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC VII - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA UVAJALNI IN INFORMATIVNI STIK PRED SPREJEMOM, SPREJEM VLOG, PRIPRAVA ZA ODLOČANJE, SPREJEM IN POMOČ PRI VKLJUČEVANJU STANOVALCEV, INDIVIDUALNO IN SKUPINSKO DELO S STANOVALCI IN S SVOJCI ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.9.2013; CO-METT DOMOVI D.O.O.; COMETT DOMOVI D.O.O., PODRUŽNICA PEGAZOV DOM, CELJSKA CESTA 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
AVTOMEHANIK
MEHANIK - M/Ž; MENJAVA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK, HITRI SERVISI ... , NEDOLOČEN ČAS, 25.9.2013; VULKANIZERSTVO IN AVTO-PRALNICA, MILAN ŽIVIC S.P., ŠKALE 97 B, 3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; DELO ZA ŠANKOM IN STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 20.9.2013; PITIS, D.O.O.; PI-TIS, D.O.O., PE MUSIC CAFE, KIDRIČEVA CESTA 2 B, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 21.9.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
ELEKTRO MONTER, MONTAŽER - M/Ž; MONTIRA, KABLIRA IN PRIKLAPLJA PO ELEKTRO DOKUMENTACIJI. PRIJAVLJA IN ODJAVLJA NAPAKE, KI SE POKAŽEJO PRI MONTAŽI. VODI ZAPISKE O IZVAJANJU DEL IN SPREMEMBAH. PRAVOČASNO NAROČA MATERIAL, VAROVALNA SREDSTVA IN ORODJA. OPRAVLJA DELO NA OBDELOVALNIH STROJIH PO POTREBI PROIZVODNJE. PO DOKUMENTACIJI VARI, ZARISUJE, KRIVI, VRTA IN IZVAJA DRUGA PODOBNA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2013; PROMEL, PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, D.O.O. VELENJE, KOROŠKA CESTA 48 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.9.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTIRANJE HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.9.2013; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; MONTAŽA MONTAŽNIH HIŠ, NEDOLOČEN ČAS, 21.9.2013; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE
MONTER MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; MONTAŽA MONTAŽNIH HIŠ, NEDOLOČEN ČAS, 24.9.2013; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE INŽENIR STROJNIŠTVA
INŽENIR STROJNE SMERI ZA DELO V PRODAJI - M/Ž; INŽENIR STROJNE SMERI ZA DELO V PRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.9.2013; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PE-TROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE
KINO
Spored od 19. 9.-25. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
2 na muhi - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.15 petek, sobota: 18.10, 20.15, 22.30
Adria Blues - drama od četrtka do srede: 20.25 Avioni -animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Avioni -animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.15 sobota, nedelja: 14.15, 16.15, 18.15
Elizij - akcijski triler, znanstvena fantastika
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 20.20, 22.40 Jobs - dokumentacija od četrtka do srede: 17.30, 20.15
Kick-Ass 2 - akcijska komedija petek, sobota: 23.00 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijski, fantazijski, avant. četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.10 petek, sobota: 15.30, 20.10, 22.20
Mi smo Millerjevi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.50 Odrasli 2 - komedija sobota, nedelja: 13.30 One Direction: To smo mi 3D - dokumentarni, glasbeni film od četrtka do srede: 17.40 Pred polnočjo - drama od četrtka do srede: 18.00 Razredni sovražnik - drama od četrtka do srede: 18.00, 19.45
Skozi čas - drama, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 20.30 petek, sobota: 15.30, 18.00, 20.30, 22.00
Smrkci 2 - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 13.30, 15.45 Smrkci 2 - animirana komedija, 3D
od četrtka do srede: 16.10, 18.20
Smrt v ledu - triler petek, sobota: 22.50 Turbo - animirana avantura četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Turbo - animirana avantura 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.45, 14.10, 15.40
Upokojeni, oboroženi, nevarni
2 - akcijski, komedija petek, sobota: 22.30
ČETRTEK
20.00 Dej mi no! - komedija PETEK, SOBOTA in NEDELJA 19.00 in 21.00 Dej mi no! - komedija SREDA
20.00 Nerodna tajnica - komedija
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Napad na Belo hišo - akcija, drama, triler 19.00 Dvojina - drama 20.30 Pripravnika - komedija SOBOTA
18.00 Dvojina - drama 19.00 Pripravnika - komedija 20.15 Napad na Belo hišo - akcija, drama, triler NEDELJA
10.30 Krudovi - animirana komedija, sinh.
16.00 Odpleši svoje sanje - plesni film, sinh
XX
18.00 Pripravnika - komedija 19.00 Napad na Belo hišo - akcija, drama, triler 20.30 Dvojina - drama PONEDELJEK
20.00 Še enkrat Camille - drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 19. 9.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja
17.00 Dom Starejših Šentjur
Alzheimer cafe
pogovor o demenci bo vodila Sabina Sajtl
18.00 Grad Podsreda_
Ujeta prosojnost
odprtje prenovljene stalne steklarske zbirke; gostja harfistka Mojca Zlobko Vajgl
18.00 Galerija Velenje_
40let Male Napotnikove kiparske kolonije in Ivan Napotnik, vzornik mladih
odprtje razstav
19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Približana krajina
odprtje razstave Polonce Kitak
19.00 Dom kulture Velenje
Osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Velenje
19.30 Pokrajinski muzej Celje
Vesperae muisicae
Tina Žerdin, harfa
20.00 Celjski mladinski center Smetnjak celjskih grofov
gledališka komična igra
PETEK, 20. 9.
9.00 Vila Mojca Velenje
40. Mala Napotnikova kiparska kolonija
ustvarjanje mladih ustvarjalcev
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ročna dela »Deteljica«
odprtje razstave krožka Ohranjanje kulturne dediščine naših babic
17.00 Roblekova dvorana Žalec
Fotografska razstava 17.00 Kulturni center Laško
Proslava ob 40-letnici delovanja Društva invalidov občine Laško
18.00 Gimnazija Celje - Center Naših 100+1
druženje generacij sedanjih in nekdanjih dijakov Gimnazije Celje-Center
18.00 Tržnica Žalec_
Mednarodni festival ukrajinske kulture v Sloveniji Bereginja
odprtje festivala
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Slovenski komorni zbor
večer v atriju
19.00 KUD Svoboda Griže
Razstava članov likovne sekcije KUD Polzela
odprtje likovne razstave
19.00 Galerija Mozirje
Popevka nekoč in danes
koncert Nade Vukadinovič Beslič in Barbare Mlinar
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
E. Flisar: Nora, Nora
sodobna drama v izvedbi gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
19.30 SLG Celje_
Neil Simon: Govorice
abonma Premiera in izven
St. 42, 19. september 2013	VODNIK	29
Vabljeni k vpisu narodno-zabavnega abonmaja ZKŠT Žalec!
•	5 koncertov,
•	na vsakem dva priznana ansambla
in posebni gost večera,
•	po koncertu pogostitev in druženje,
•	cena 50 EUR,
• obročno odplačilo, gotovinski popust, • popusti za upokojence in za mlajše od 30 let
^ / JZl
m a £
sV JkI«
■ppA jtfaS Ih
Trio Golte J^^jll
Effl ™ f i
^^ ' IU (ft. IT ^■/V
Prodaja: TtC Žalec, tel. 710 04 34 Program na: www.zkst-zalec.si
20.00 Športna dvorana Podčetrtek
Zabava s skupino Modrijani
20.00 Titov trg Velenje
Velenju ob občinskem prazniku
nastop skupin iz prijateljskih mest
20.00 eMCe plac Velenje
Uršula Skornšek
odprtje likovne razstave
21.00 eMCe plac Velenje MusiXperiment
koncert
SOBOTA, 21. 9.
9.00 Vila Mojca Velenje
40. Mala Napotnikova kiparska kolonija
ustvarjanje mladih ustvarjalcev
10.00 do 11.30 Mestno središče Celje_
Pozdrav ptic miru
zaključek projekta obeležitve svetovnega dneva miru
10.00 do 15.00 Dom II.
slovenskega tabora Žalec Mednarodni festival ukrajinske kulture v Sloveniji Bereginja ocenjevanje sodelujočih plesnih, vokalnih in instrumentalnih skupin
17.00 Arja vas
Svečana akademija ob 110. letnici PGD Arja vas
gasilska veselica z Modrijani
19.30 SLG Celje_
Neil Simon: Govorice
abonma Sobota večerni in izven
NEDELJA, 22. 9.
9.00 do 18.00 Center
konjeniškega športa Celje Dan fotografije z digitalno kamero
srečanje vseh slovenskih fotografov in ljubiteljev fotografije 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Kerčmarjeva domačija Petrovče
Tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter tradicionalna likovna razstava
v primeru slabega vremena v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče 17.00 Kulturni dom Lesično Klapa Lavanda
zvočne slike kulture
m **
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15
Eaairfclelljfe]
www.radiocelje.
koncert dalmatinskih pesmi
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mednarodni festival ukrajinske kulture v Sloveniji Bereginja
gala koncert
22.00 Branibor club Celje_
Naših 100+1, Gimnazije Celje Center
after party
PONEDELJEK, 23. 9.
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Mandale - rože življenja
predava Irena Jarc
TOREK, 24. 9.
10.00 Pokrajinski muzej Celje
Avgust Kühne (18451895) - oblikovalec Schützove keramike
odprtje razstave; avtorica Rolanda Fugger Germadnik
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Krajevna knjižnica Petrovče
Tri generacije o knjigah ...o branju ... pa tudi o pisanju
predstavitev raziskovalne naloge
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Muzej revolucije Celje in arhitektura
kavarniški večer ob 50. letnici muzeja posvečen arhitektu Dušanu Samcu
18.00 Mestni trg Šentjur
Slovesnost ob občinskem prazniku s kulturnim programom
SREDA, 25. 9.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Moj portret za muzej
odprtje občasne razstave
18.00 Krajevna knjižnica Griže
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Kulturni center Laško
Razstava src
gledališka predstava v izvedbi Mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček
24. PIKIN FESTIVAL Velenje
22. - 28. september
NEDELJA, 22. 9.
10.00 do 17.00 TRC Jezero
Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic
10.00 do 18.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikinem mestu
10.30 TRC Jezero - Zeleni oder Godba Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje - veterani
14.30 TRC Jezero - Rumeni oder Bilbi
koncert
16.00 TRC Jezero - Zeleni oder
Svečana otvoritev festivala in zabava s Tanjo Žagar
PONEDELJEK, 23. 9.
9.00 do 18.00 TRC Jezero Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic
9.00 do 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikinem mestu
17.00 TRC Jezero_
Družinsko kolesarjenje 17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt Klepet s športniki: Matjaž Debelek
TOREK, 24. 9.
9.00 do 18.00 TRC Jezero_
Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic
9.00 do 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikinem mestu
16.00 do 18.00 TRC Jezero
Dan košarke in rokometa
16.30 TRC Jezero - Rumeni oder
House Mouse, elektronska glasba
17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt Klepet s športniki: Ivo Daneu
19.30 Vila Bianca_
Večer s častno pokroviteljico Petro Majdič
SREDA, 25. 9.
9.00 do 18.00 TRC Jezero
Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic
9.00 do 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikinem mestu
16.00 do 18.00 TRC Jezero Dan nogometa
Društva vabijo
PETEK, 20. 9.
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
SOBOTA, 21. 9.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje Kmečka tržnica
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec
Podeželska tržnica 9.00 Vinska Gora, središče
Sejem jesenskih dobrot
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
NEDELJA, 22. 9.
15.00 Pri župnišču in muzeju baroka Šmarje pri Jelšah
Veselo na trgatev 2013
prireditev s kulturnim programom
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške delavnice
PONEDELJEK, 23. 9.
18.00 Prostori RC Celje_
Ustvarimo si srečno življenje sami
komunikacijsko srečanje društva Vedež
SREDA, 25. 9.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Brezplačen zdrav zajtrk
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem, razstava Kozarci mesta Slovenske Konjice, avtorja Zlatka Mag-diča, do 17. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj portret za muzej, do 22. 10.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9.
Kvartirna hiša Celje: kiparska razstava »skulpture« Ljubo-mirja Melanška, do 4. 10.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
radiocelje
■ . 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Idrija - zibelka naravoslovja, do 4. 10.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje
-	Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetno-stnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje
-	Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje:
likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Preberite aktualno ponudbo!
1

m
i
OKNA - VRATA - STEKLO
ElEAUHilAS
OD PROIZVODNJE, DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE
m
Odločite se za Termoglas, ker jamčimo za: Energetsko varčna okna lastne proizvodnje Energetsko varčna stekla lastne proizvodnje Kvalitetno lastno montažo Certlficirano kvaliteto in garancijo JlSij
_IVJV^
POLICISTI NAM TOKRAT NIČ NE PRIKRIVAJO!
Letna policijska poročila razkrivajo zaskrbljajoča dejstva o strmo naraščajočih kaznivih dejanjih. Saj lahko tudi sami vsak dan zasledimo številne vlome, kraje in poškodovanje tuje lastnine V teh časih so vlomilci čedalje bolj predrzni in ne ogrožajo samo lastnine, temveč tudi ljudi.
KOLIKO PA STE VI PRIPRAVLJENI NAMENITI VARNOSTI SVOJEGA PREMOŽENJA IN VARNOSTI SVOJIH NAJBLIŽNJIH?
Statistika nam dokazuje, da se največ vlomov zgodi skozi okna in skozi steklene površine. S pravilno preventivo lahko že sami zmanjšamo ali onemogočimo tatovom, da bi vstopiti v naše domove. S Termoglas okni vas do konec septembra zaščita s protivlomnim okovjem nič.ne stane.
Se še spomnite vrat na starih katrcah in hroščih?
Panti so bili vidni. Vrata so se sicer odpirala in zapirala, lepi pa takšni panti nlsobiii. In ob nje seje človek lahko tudi zataknil. Sedaj znamo v Termoglasu vgraditi tudi skrita okovja za okna. Glavna prednost takšnega okovja je lepši izgled in tudi čiščenje je lažje. Ampak to še ni vse. Takšna okovja imajo daljšo življenjsko dobo, nosilnost je večja, do povešanja oken pa ne prihaja. Skrito okovje s protivlomnim zaptrnikom je tudi garancija, da bodo Imeli tatovi pri vas zelo težko delo. Če se bodo sploh lotili takšnih oken, Z našim skritim okovjem boste zadovoljni-lepši izgled, lažje čiščenje, povečana nosilnost in zaščita proti vlomom so njegove odlike.

<UfHg

POVEČAJTE VARNOST VAŠEGA DOMA! 'SKRITO in VARNOSTNO OKOVJf1 GRAUS!!!
vast
IZKORISTITE UGODNOSTI DO 30.9.2013 GENERALNI SEJEMSKI POPUST 25%
D0DATS0 POVEČAJTE VARNOST VAŠEGA DOHA! ■"SKRITO is VASNOSTHO OKOVJE" GRATIS!!!	|
'^ja'ls'^iJl,sTsP'fi^^piSj^PMI^^1 ^i'c^BBEjIii¥151 ['.-riiVaBäk: ;.»äf^rft:• g^jjgig
O i
VSE NA ENEM MESTU
*
ZDRAVILIŠČU LVŠKU
M
THERMANA
tfiškti
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
FTTEX D.o.o.., DUNA|5KA120 A. 1000 LJUBLANA TFI-: 03 /734-57-00,031 566 263; SPLET: WWW.riTEX.SIJ E-POSta: Fm?(eT-2.NET v—
vB^jsn
JJoPRAUNlSl
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
PLINSKE PECI
§ popravila letni pregledi prodaja
ugodne cene in pučiuSi
pOGOjf

Pooblaščeni serviser ra;
S •iMMEftOtt iVdiildfl!

0 ISTRA BEN Z PLINI
ISTRA8ENZ PLINI, d.o.o. PE «hodna Slovinija Plinarniška 1, 3000 Celje
03/426 47 20J
Pr	---—-^ XxrdLa. jCa »m/i a Martinercs.p, | Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za vse generacije, od športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna
NOVO V CELJU!	
H JESENSKA KOLEKCIJA že čaka na vas! ^ -j	
STRDJBPinSTIHfl
PRflSNOBARVANJE VSEH VRST KOVIN:
HITRO, KVALITETNO IN UG00N0! Mario Kukovičs.p.	, . . , , , , . .
Cesta Kozjanskega odreda 8,3230 Šentjur" Pr<1^es«ona!na predobdelava glede teM„-rii™min	na vrsto materiala
mm-«1741W4	- barvanjepo RAL-leitvid-POSEBNI EFEKTI!
www.strojeplastika.si
BREZPLAČNO 51/ETOI/flAIJE
Lepotni center Ba Mercator center Store ,	Q
Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih satono\/, 1 hjer so vom na voljo številne kozmetične storitve 1 in nmsti po ugodni ceni	
041/675-556 mm CEHia wmm barbara čanMsp, mmiSxA ulica 3, m fflatf	
STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju (as vseh dolžin. ^mrnvmemMimbro	
r CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK ^
Nataša Hribernilc s.p. Poslovne enote: Kaiabje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/J GROBOI/, DELO BREZPUČA/O!
1 (kTa) KIA MOTORS avt( ; )hisa škorjanec
- j The Power fo Surprise™	'
Mariborska 115, Celje, 03/426 08 84,031 609 416
Posebna ponudba:
Kontrolni pregled vašega vozila pred dopustom: 1
* Pregled zajema 12 kontrolnih točk.
-BREZPLAČNO-
Prevzem izrabljenih vozil in izdaja potrdila o uničen,ju. Pokličite 051643 781
KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA
IgorGOMINSEKs.p
LnžNtCA pri Žalcu 11B, 331Q Žalec gsm: 031 532 573; E-MAIL: igqr.skg@gmall.cdm
AKCIJA! Do-35% popusta
na vso kritino
VSI NAŠI MOJSTRI
31
o m o f i I
"GSM: 041 756 668"	~~
■tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o
2m strešnih cevi \im PODARIMO
pri zamenjavi strešne hritine.
E STRANKE V OPTIKI TERUN VII
•	STFKW0WI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVI RJE ZA KOREKCIJSKA OCAIA
■	STROKOVNI PHEQLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
<PlKN
Telim**,
MARJAN TERŽAN, «.p.
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-3S-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS; delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
10% popust * ob nohupu
★ korekcijskih in sončnih očal
■ LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE ■
[instalaciji verhovšek I	
pafpl II5T1L1CUI !EHS1 r\ _	Z vami že 20 LET.
	IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC jSXtM. Proži nska vas 34/d, Štore, gsm 041 682 907 1
Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naročilu storitev nad 500 evrov L 1	
Zbiranje deževnice
Če zbirate deževnico, prihranite vodo in denar in tako naredite tudi nekaj za ohranjanje okolja. Načeloma je večina rastlin zadovoljnih z vodo iz pipe, vendar je »mehka« deževnica idealna za zalivanje vrta ali pranje avtomobila, saj vsebuje manj apnenca kot pitna voda.
močjo črpalke uporabi za zalivanje vrta. Seveda lahko takšen sistem vgradite tudi v hiši za uporabno vodo in s tem resnično zaokrožite svojo skrb za okolje. Običajno se deževnica zbira s strežnih površin, kjer izpira razne nečistoče. Jeseni deževnica poleg prahu v zbiralnik vode prinaša tudi listje iz žlebov. Te nečistoče je smotrno odstraniti, preden pride voda v zbiralnik. Če listje, fin prah in druge nečistoče z deževnico pridejo v zbiralnik, se posedejo na dno rezervoarja in začnejo razpadati. Posledica razpadanja organskih snovi je rast mikroorganizmov. Indikatorji razkroja pa so kalnost, neprimeren vonj in okus vode. Da bo deževnica čista tudi v vašem zbiralniku, je treba upoštevati štiri osnovna pravila.
Miren dotok
Plavajoči odjem
Manjši delci, ki se ne prečistijo na vhodnem filtru, tvorijo usedlino na dnu zbiralnika vode. Zaradi umirjenega dotoka pri novih padavinah ta ostane na tleh, zato voda ni motna. Umirjen dotok zagotavlja dotok sveže vode in s tem kisika v spodnje plasti zbiralnika vode. S tem se prepreči razvoj anaerobnih bakterij in voda ostaja sveža.
Plavajoči odjem ves čas plava tik pod vodno gladino. Sesalni koš, ki je na konstantni oddaljenosti od vodne gladine [okoli 20 cm), zagotavlja odjem najbolj čiste in bistre vode iz zbiralnika.
* tO ^ C
o^MM
oMtV-m
o
Preliv s sifonom
Zbiralnik deževnice vam bo zagotovo pomagal. Tovrstni zbiralniki niso le sodobnih oblik in barv, temveč je tudi njihovo delovanje enostavno in udobno. Deževnica s strehe odteče v zbiralnik, kjer se shranjuje, nato se neposredno iz cisterne s po-
Fitriranje deževnice pred vstopom vode v zbiralnik
Pri kakovostni pripravi deževnice je prvi čistilni korak uporaba filtra grobih delcev in listja. Deževnica priteče s strehe v filter, kjer tok vode grobe delce loči od vode.
Delci, ki so lažji od vode (npr. cvetni prah), počasi splavajo proti vodni površini, Strokovno izdelani prelivni sifon s posebnimi vstopnimi odprtinami in »skimmer« učinkom na gladini odplavlja plavajočo plast delcev, ki na površini ustvarjajo film prašnih delcev. Z rednim prelivanjem vode preko sifona se v zbiralniku doseže aktivnejša difuzija kisika na vodni površini. Z uporabo sifona dodatno preprečujemo razvoj anaerobnih pogojev v zbiralniku vode.
,. Jf FASADERSTVO 040 42 7311
davor zagožen
ISLIKOPLESKÄRSTV™
te1./fax:03 705 33 44 www.sllkopleskarstvo.eu i n f o @s I i ko p I e s ka rs tv o. e u
flVILjflCi SERVIS r-LIkCA
Vi. M. Grei/eniroick 1, vas, W00 Od}
0PLE S K nnPUŠTR SLIK
>OLNl fEWKTBcrriLN
in usnjenih oSacil
odS.cUr UmSäf. «toS?. Urt; svir.: od S. dff V>.
ŽLEBOVI GRIČ
PROIZVODNJA IN PRODAJA VSEH KRST UNIKATNIH IN STANDARDNIH KROVSKO KLEPARSKIH IZDELKOV
www.gnc-z.com
ŽLEBOVI GRIČ d.o*o., trgovina - proizvodnja
[Zrudarliceva ul.2S,ieropete*pri Gorici", tel:05/ 3311740,e-mail.zte
! JtebovijžsioUef
ŽLEBOVI, OBROBE, CEVI, KOVINSKE STREHE, VIJAKI, KOVICE, SILIKONt, ORODJE...
izbirate lahko med itevllnimi materiali (aJumJrvjj, baker, clnkottt, Inox, pocinkana pločevina, barvana pločevina] ter različnimi barvami in vzorcL
poslovalnica
CELJE
Gaji 42/b tel: 08/20 57 210 fax: 08 i 20 57 211 e-mail: zle bov i.gric.t rgovi na@s iol. ne^
"«t,.
Okrasni strešni elementi
Internet: www.streha-metalko.si GSM: +386 (0)41331613
Pri nakupu strehe A1ET/UKÜ prejmete lepo darilo!
Tel:. 011 m 029
32
ZANIMIVOSTI
V ponedeljek sta ekipi na tradicionalnem druženju še ujeli lepo vreme.
Slovenska vojska poražena
Na srečo le na nogometni zelenici
Še sodnik se je smejal, ko sta se prisrčno rokovala levi (Roman Jakič) in desni (Janko Požežnik).
V ponedeljek so na odlično travnato površino štadiona Arena Petrol pritekli številni moški, obuti v nogometne čevlje in vsi odeti v bele drese in bele hlačke.
Ko so ugotovili, da pripadajo k dvema različnima ekipama, so se le dogovorili, da si bodo gostitelji nadeli še oranžne majice. To so bili predstavniki Mestne občine Celje, ki so z 1:0 premagali kombinirano ekipo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Slovenske vojske.
Šlo je za njihov že deseti medsebojni obračun. Lani so bili z 1:0 boljši »vojaki«, letos pa »občinarji«. Skupni izid je zdaj izenačen. Obe moštvi imata po štiri zmage, dvakrat pa sta se razšli z neodločenim
rezultatom. Jubilejno tekmo sta z začetnim (nogometnim) udarcem otvorila župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in minister za obrambo Roman Jakič.
Slednji je izročil priznanje Ivanu Murku, kapetanu ekipe MOC, ki je na malono-gometnih igriščih dolga leta branil vrata moštva Občina, letos pa se je upokojil, in Ladu Gobcu, koordinatorju za šport iz oddelka za družbene dejavnosti, ki je kot vrhunski vratar v dresu celjskega Kladivarja osvojil naslov slovenskega pokalnega prvaka sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, svoje poslanstvo pri MOC pa bo končal v novembru.
DŠ
Foto: SHERPA
Zmagali so oranžni in izenačili skupni izid. V obeh ekipah se je po neuradnih podatkih znašlo nekaj »padalcev«.
FOTO TEDNA
Vrane družijo se rade, pet na veji jih sedi in ko puška poči, ena vrana pade, povej, koliko jih, jih še sedi?
Foto: GrupA
Bi veganski ričet?
stran 43
Previdno pri poslikavi kože
stran 52
PORTRET
»Kitajska je moj drugi dom«
Ko je odšla, je bila Slovenija uspešna, vrnila se je v razočarano družbo
»To je bila zame izjemna priložnost, da sem se razvila osebnostno, karierno in seveda jezikovno,« pravi po vrnitvi prva lektorica slovenščine na Kitajskem Natalija Toplišek z Gostince pri Virštanju. Diplomirana sinologinja, ki je končala tudi študij primerjalne književnosti, je kitajske študente štiri leta učila slovenščino.
Če je slovenščina zahtevna že za druge južne Slovane in Evropejce, je za Kitajce seveda še veliko bolj. To se je leta 2009 ob odprtju prvega slovenskega lektorata na Kitajskem, kmalu pokazalo. Odprli so ga na univerzi za tuje študije v Pekingu, ki ji pravijo zibelka kitajske diplomacije, saj tam izobražujejo kitajske diplomate. Za poučevanje slovenščine so potrebovali nekoga, ki govori kitajščino, in sicer mandarinščino. »Kitajska kultura me izredno privlači, zato sem se z veseljem prijavila,« se spominja mlada sinologinja s Kozjanskega, ki so jo v Peking poslali iz centra za slovenščino kot drugi tuji jezik z ljubljanske univerze. Po svetu imajo približno šestdeset lektorjev slovenščine, vendar je Peking pomenil poseben izziv.
Oranje ledine
V Pekingu je bilo treba vse vzpostaviti na novo, vse od metod poučevanja slovenščine za Kitajce do organiziranja različnih kulturnih prireditev in gostovanj slovenskih profesorjev in književnikov. Med poukom so na primer brali slovensko besedilo o štirih letnih časih, nato so študenti nove besede prevedli v kitajščino. Profesorica Natalija Toplišek je iz besedila študentom seveda razložila še slovensko slovnico. Ni samo kitajščina zahtevna za Slovence, velja tudi obratno, zato imajo študenti velike težave s sklanjanjem in pregibanjem besed ter z glagolskim vidom. Da o dvojini ne govorimo. Nekateri študenti so uspešni, med njimi še posebej Bao Jie, saj je kot prvi Kitajec postal učitelj slovenščine. Prvo leto je bil Natalijin študent, nato je bil dve leti na izpopolnjevanju v Sloveniji, danes jezik s sončne strani Alp odlično obvlada.
Slovenščina kot novost
Prvo leto je imela Topliškova štirideset študentov, drugo in tretje leto po dvajset in zadnje leto trideset. »Študenti so se odločili za slovenščino zato, ker je bila zanje nekaj no-
»Odprla sem se drugi kulturi, postala bolj strpna, odprta in dojemljiva. Čeprav ima vsaka kultura nekaj dobrega in nekaj slabega, se da iz tega zaklada ogromno črpati,« se je prepričala.
Natalija Toplišek iz Virštanja, prva učiteljica slovenščine na Kitajskem, je tam preživela štiri leta. Vrnila se je pred nekaj tedni. Na Kitajskem ni pridobila samo najvišjega certifikata za znanje kitajščine HSK 6, ampak se je nalezla tudi njihovega optimizma.
»Delala sem v treh skupinah študentov, na začetni, srednji in nadaljevalni ravni. Zanje sem pripravljala program pouka, ki ni pomenil zgolj učenja jezika, ampak širše spoznavanje slovenske kulture s pomočjo različnih dokumentarnih filmov, ki smo jih prevajali,« se spominja dela v veliki kitajski prestolnici Natalija Toplišek.
vega,« je ugotovila. »Ko sem leta 2009 prišla na Kitajsko, je Slovenija veljala za izjemno uspešno državo, najuspešnejšo v vzhodni Evropi,« se spominja Natalija Toplišek. Spraševali so jo, kako je naši državi to uspelo. »Ko sem odhajala, je bilo zelo drugače. In na koncu sem študentom morala razlagati, zakaj Slovenija ni več toliko uspešna,« je obudila zadnje, manj vesele spomine. Na Kitajskem je naša država na splošno precej neprepoznavna, zamenjujejo jo s Slovaško, a če je ne, jo starejši ljudje takoj povežejo z Jugoslavijo. Z Jugoslavijo pa takoj povežejo partizanski film Valter brani Sarajevo, prvi tuji film na Kitajskem sploh. Zelo zgodaj so gledali tudi otroški film o Kekcu, je med drugim povedala Natalija Toplišek.
Miru ne poznajo
Topliškovi je postala Kitajska drugi dom. Všeč ji je neposrednost kitajskih ljudi. Bivala je v pekinški univerzitetni četrti. V Pekingu, ki postaja 20-milijonska metropola, jo je kaj seveda tudi motilo. Na prvem mestu je seveda zelo slab zrak, ko je pozimi velemesto marsikdaj sivo in si vedno več ljudi pomaga z maskami. Zato ker je bivala in delala v univerzitetni četrti, se je prometnim konicam prenaseljenega velemesta na srečo lahko izogibala. Med prometnimi konicami lahko ostaneš na mestu vsaj pol ure, lahko tudi uro, kot se je marsikdaj prepričala. Velemesto je bučno. Šest Kitajcev, udeležencev slovenskega seminarja v Ljubljani, ki je Topliškovo pred kratkim obiskalo v virštanjskih goricah, se je zato na Kozjanskem najbolj čudilo miru in pristni naravi. Na mir so se težko navadili, zelo radi so imeli golaž Natalijine mame in žgance, pa še po slovensko so zapeli.
Natalija Toplišek vrnitev v Slovenijo, kjer bo nadaljevala podiplomski študij iz kitajske književnosti in dodiplomski študij slovenisti-ke, doživlja na poseben način. »Ko sem se vrnila v Slovenijo, sem doživela večji kulturni šok kot takrat, ko sem odšla na Kitajsko,« je povedala med najinim pogovorom. »Mislila sem, da se bom vrnila v svojo domovino, vendar sem se vrnila v razočarano družbo, kjer je optimizma zmanjkalo.«
BRANE JERANKO Foto: BJ, osebni arhiv NT
Tako so kitajske študentke v slovenskem jeziku recitirale pesmi Toneta Pavčka. Ob pomoči Natalije Toplišek pa so pripravile tudi slivove cmoke.
34
MOS 2013
Plusi za sejemski izplen
Ustavili smo se ob nekaterih razstavljavcih s Celjskega
Če smo pisanje o obiskovalcih zaokrožili s podatkom, da se bodo na Mos še vračali, potem to velja tudi za razstavljavce, saj rezultati prvih anket kažejo, da jih več kot 90 odstotkov ocenjuje sejem kot uspešen, več kot polovici pa je izpolnil pričakovanja.
Nekoliko presenetljiv je podatek, da je sicer večina zaznala mednarodno obarvanost, vendar pa se ponujenih aktivnosti ni udeleževala. Očitno slovenski obrtniki in podjetniki stavijo na stalne stranke, saj so razstavljavci najprej omenili, kako veliko stalnih obiskovalcev jih poišče na stojnicah. »Pridejo, pogledajo, poklepetajo, ugotovijo, kaj je novega, potem pa gredo naprej,« so naštevali.
Pomešali smo se v gnečo pred stojnico z olivami, kjer je prodaja tekla kot namazana. »Mnoge kupce poznam že po obrazu,« se je hahljal Italijan z videzom pristnega gostilničarja - saj veste, z nekoliko trebuščka, zgovoren in s ku-
halnico, no, ja, merico v rokah. »V Celje prihajamo zato, ker točno vemo, kaj in koliko bomo prodali. Ljudje nas iščejo, saj so ti izdelki redkokje na voljo. Sicer pa lahko v tem poslu preživiš samo na tak način - torej kakovost, zanesljivost in uslužnost. Veste, s kupci tudi ob takšnem sejemskem dogajanju ni šale. Ne glede na število moraš vsakega posebej obravnavati, kot da je kralj.«
Branjevsko obarvanemu klepetu se je pridružila gospa srednjih let, po naglasu sodeč Dolenjka, ki se menda redno udeležuje dveh sejmov: celjskega Mosa in ljubljanskega sejma kulinarike. Samo na ta dva sejma prihaja prodajalec oliv. »Pa veste, sedaj, ko sem sama, kupim nekoliko manj,« je potožila gospa, ki ji je naš »gostinec« kljub gneči sočustvujoče prisluhnil.
Ob kebrčku
Nekaj stojnic so razveseljevale plakati s podobami politikov, tako da se je pri Kebrčku le bilo
treba ustaviti. »Oh, kako se je kotel za kuhanje žganja, imenovan kebrček, obnesel deset let,« je nostalgično zavzdihnil inovator Franc Bider z Rečice ob Savinji. Zakaj kebrček? Ker so na podlagi t. i. Kebrovega zakona morali prijavljati žganje-kuhe, kjer so skuhali več kot 40 litrov, prikladni kebrček pa je zmogel »samo« 38 litrov. Sedaj je posel propadel, podobno kot je propadel Emo in podjetnik ne dobi več ustrezne posode. Vseeno se inovator z Rečice ob Savinji ni dal in je cevi namestil na emajlirano posodo, ki po potrebi služi kot kotel za žganje ali paza kuhanje golaža.
Sicer je Bider tokrat predstavljal pasterizator za sok. »Vitalni del naprave je 6 metrov dolga inox spirala, ki je potopljena v vrelo vodo. Bistvo je v tem, da se sok, ki teče po spiralni cevi, hitro segreje na predpisano temperaturo, po ustekleni-čenju pa spet čim hitreje ohladi in tako ohrani naravni okus in več hranilnih snovi ...« je potrpežljivo pojasnjeval Bider.
Tudi sicer smo ob klepetu z razstavljavci dobili občutek, da se sploh niso naveličani razlagati ene in iste stvari. Sploh kakšnim novinarskim »firbcem« (v narekovaje) ki, priznam, še danes ne obvladajo postopka kuhanja »šnopsa«.
Za kupce
Čas je za odhod v drugo halo med stavbno pohištvo. Torej kam drugam kot k polzelske-mu Matjažu? »Oh, seveda kupci prihajajo, končno imamo razstavljene vse artikle. Pomagamo jim, na papir prenesemo njihove ideje ... Nekateri sklenejo posel kar na sejmu, spet drugi pridejo kasneje v našo trgovino. Kupce poleg redne cene privabljajo tudi sejemski popusti,« se je razgovoril njihov predstavnik in ocenil, da na sejmu bolj do izraza pridejo poslovni partnerji. Kot zanimivost je dodal, da med kupci vse pogosteje slišijo vprašanje, če imajo ustrezne dokumente.
V prostoru med dvoranami pozornost oziroma fotografsko
oko pritegne modro pobarvano bitje v kopalkah. Razstavljavci pač ne izbirajo načina, kako privabiti več kupcev. Mlada mariborska študentka je tovrstne pozornosti vajena, kašnih bolj opolzkih pripomb niti ne sliši. Sicer pa se je naslednji dan odpravljala na drug sejem.
Seveda med razstavljavci niso samo podjetja s takšnimi ali drugačnimi izdelki. Na vhodu v eno od hal smo se zaleteli v Dursovo stojnico. Sicer je samevala, vseeno pa je bila bogato obložen z zloženkami Pošteno plačujemo svoje davke. Aha, pozivi za prijavljanje računov. Zaenkrat jih naj imajo.
Brez visoke znanosti
Za razliko od naju, ki nisva točno vedela, kaj hočeva, se pri eni od stojnic ustavlja točno določena populacija: »Če dlje časa prihajaš na sejem, že vnaprej vse veš, saj ni neke velike znanosti: če človek vzame prospekte, pa gre mimo, veš,
da ne bo nič. To je vsa umetnost razstavljanja, seveda pa je odvisno, kaj ponujaš, koliko greš v korak s časom. Je pa danes tako, da je vsak sklenjen posel dobrodošel.« Vseeno družinskega podjetja iz okolice Celja prihodnje leto ne bo na sejmu. Ne le zaradi napornih dni in finančnega vložka, temveč tudi zato, ker bi si radi malo oddahnili. Sploh pa so menda že v preteklosti navezali dovolj poslovnih stikov.
Pri braslovški Termo-tehni-ki je Niko Šumih omenil, da so njihovi izdelki v zadnjem času vse bolj opaženi. »Sicer je na celjski sejem preprosto treba priti. Če te ni, ljudje že sprašujejo, kaj je narobe in ali še sploh delaš.«
Slednje verjetno velja za številne razstavljavce, ki se udeležujejo sejemskega dogajanja v Celju. Sicer pa so verjetno v teh dneh tolikokrat slišali, da sodelujejo na sejmu, kjer so združene najbolj inovativne, podjetne in prepoznavne blagovne znamke, da so se še sami prepričali tudi v to. Še vedno pa velja, da osebnega stika pač ne more nadomestiti nobeno novodobno virtualno čudo. In zato, če povzamemo prvega moža slovenske obrtno-podje-tniške zbornice Branka Meha, ki je sejemski izplen ocenil kot izjemno dober, na svidenje prihodnje leto!
Med ponudbo braslovške Termo-tehnika je pozornost pritegnila nova toplotna črpalka. Tudi na splošno je bilo na sejmu veliko ogrevalne tehnike.
super varčna
toplotna črpalka
tč2 vzrtie - 321 eco
■	grafit™ displej * zaščiten design
■	grelna moč: J M.5 WN
■	COP; 4.3/3,713,1
*	volumen; 300 1
*	količina Teyne lade II I CC|
*	ECisntilaiw. rotacij tonipwsw
Na Rogli so z mislimi že v zimski sezoni. Štartali so s predprodajo vozovnic, tudi letos pa je največ zanimanja za letno karto, ki omogoča smučanje od ponedeljka do petka, stane pa 149 evrov. »Kupci se kar pogosto se ustavljajo na naši stojnici. Prihajajo stalni gostje, nekaj je tudi novih,« je Matjaž Podbregar razložil tudi v imenu drugih, ki so se predstavljali na nekoliko skritem »štantu« Dežele Celjske.
MOS 2013
35
Če poslušamo razstavljavce, so najbolj veseli mladih družin.
Med obiskovalci: na oko
Pokukali smo na prizorišča, v dvorane in zakulisje 46. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti
Seveda smo se na celjskem sejmišču ustavili tudi kot obiskovalci. Tako na oko se je prva ocena na petkovo popoldne glasila, da se obiskovalcev ne tare več ter da so nekdaj bolj varčevali s prostorom. Spomnimo se na primer bolj nabite hale A, ki so jo tokrat, vključno s praznimi hodniki, namenili turškim razstavljavcem.
Da je obisk odvisen od vremena, četrtek je bil menda slab, smo slišali med raz-stavljalci v poznih petkovih popoldanskih urah. Da so v prvih dneh prihajali predvsem šolarji in upokojenci, vendarle je konec tedna že popravil to sliko. »Saj se nam ni preveč ljubilo, vendar menjamo peč za ogrevanje.
Lahko le rečem, da smo že na prvi stojnici dobili vse potrebne informacije in izračune. Potem, ko smo prebrskali drugo ponudbo, si privoščili pivo in pregledali prospekte, smo se vrnili in sklenili posel,« je omenila znanka.
V znamenju »firbcev«
Če se vrnemo k petku, ko so na odru meh in usta raz-tegovali Modrijani: že med tonsko vajo je bilo nekaj po-plesavanja med občinstvom. Edo je nestrpno čakal, kdaj se bodo v ritmu polke zavrteli tudi Turki. Ni šlo, pa tudi sicer bi ob nastopu trenutno vodilne slovenske zasedbe pričakovali kakšen aplavz več. No, ja, na sejmu
je očitno pač pomembneje sprehoditi se po dvoranah in si ogledati ponudbo. Brez greha lahko ugotovimo, da je nekdo, ki je iskal ali kupoval karkoli s področja ogrevanja, stavbnega pohištva ..., se odpravljal jadrat ali kaj podobnega, izdelek ali storitev zagotovo našel. Ostali pa ... smo pasli »firbec«.
Od tako opevanih turških »štantov«, kjer so nas razveselile barve, je ostala bolj ugotovitev, da navadni smrtniki nismo kaj prida zanimivi za turško ponudbo - očitno so prišli sklepat posle. Tiste ob kavici, za zastrto zaveso. In seveda smo kot obiskovalci nevoščljivo gledali, da so organizatorji razstavljavcem vmes na vo-
zičku vozili kavico, vodo ... Za nas tega brezplačnega dela ni bilo. Smo se pa zato lahko s prijatelji v smislu lisice in kislega grozdja hahljali: ob vseh svetovno znanih turških slaščicah so na krožkih obiskovalcem nudili slovenske kekse.
Številke
Smo omenjali hrano? Razlog več za skok v sejemsko gostinsko ponudbo. In ugotovitev, da čevapčiči in pleskavice spet ne gredo na evre, temveč na grame. No, ja, hrana zastonj ravno ni bila. Milo rečeno, sicer pa - kdo bi preračunaval, če je bolje kupiti porcijo čevapči-čev za 6 evrov ali 250 gramov za osem evrov? »Brez skrbi, tudi takšni se najdejo,« nas je potolažil eden od gostincev, ki pa je preslišal pripombo, da je bilo košarkarsko pivo v mestu po 2,5 evra ceneje kot na sejmu, kjer so si bili gostinci enoti: 3 evrčke eno pivce. Tudi druge cene bistveno niso zaostajale, ampak to je že znana sejemska folklora.
Za konec samo to, da nas je tisti občutek na oko prinesel naokrog - organizatorji trdijo, da se niti število razstavljavcev niti število obiskovalcev ne razlikujeta od lani. Na splošno naj bi našteli okrog 135 tisoč obiskovalcev, kar je v teh časih nedvomno veliko. Pa še med temi se bosta dve tretjini prihodnje leto zagotovo vrnili na sejem. Na srečo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Za vse po malem
Res da je bilo občasno slišati za hrbtom kakšno pripombo v smislu »pa saj ni nič videti« ali »gremo, tole je brez veze«, vendar so kritiki kaj hitro utihnili, ko smo povprašali za podrobnejša pojasnila. V grobem so sejemsko dogajanje ocenjevali kot naši naključno izbrani sogovorniki.
Sandi Zalokar iz Laškega: »Sejemsko dogajanje in ponudbo si ogledujem zelo natančno. Prišel sem namreč, ker se odločam za pot samostojnega podjetnika. Delal bi vse po malem, vendar moram najprej registrirati dejavnost. Na sejmu je veliko videti, navezal sem nekaj stikov. Malo sem pogledal cene, pobral nekaj prospektov, ki bom jih doma podrobneje pregledal. Rekel bi, da je ponudbe dovolj, sploh za takšne, ki kupujejo kaj določenega.«
Peter Franz Fritz iz Fre-iburga: »V Celju sva se z ženo ustavila po naključju, ker sva vedel, da razstavlja eden od znancev. Prvič sva tu. Po moje sejem ni toliko obrtniški, rekel bi, da je bolj mnogostranski, in kot takšen bolj primeren za gospodinje. V Nemčiji o vsem, kar je v hiši in okrog nje, odloča ženska, moški mora le plačati.«
Boštjan Rejc iz Domžal:
»Še sam skoraj ne verjamem, toda na sejmu se počutim več kot odlično. V bistvu smo se samo malo oglasili, da si ogledamo ponudbo - če se ne motim, smo tretjič tu. Najbolj me je zanimalo, če bo kaj za kupit, če bomo našli kaj pametnega, seveda pa smo malce napasli 'firbec', se usedli na pivo .Mogoče bomo kupili kakšni igračko za Tima. Sicer se mi zdi res 'luštno', ogled sejma pa je jemljem kot neke vrste sprehod.«
Urška Poček iz Celje: »Seveda kot domačinka na sejem prihajam vsako leto - zato bom rekla, da je letos podobno kot vsako leto. Po moje sta sejemsko dogajanje in obisk za domačine bolj kot ne tradicija. No, sama tokrat nekaj potrebujem za hišo, kupila sem nekaj stvari, nekaj še iščem. Drugače pa res - nič psoebnega.«
36
PORTRET
^N^J^C^JC direktor,	Aleš Ilc: »Zelo mi je bilo hudo, ker
je zaradi političnih manipulacij in
^^ ^^^ m mm ^^ ^m mm ^J ■	hinavščine, ki so se dogajale okrog
£| J] J	I ||	1 C! O II I Im Kovinotehne, trpelo toliko ljudi. Nihče
ni rekel bobu bob, pljuvalo se je vse Zadnji celjski direktor Kovinotehne Aleš Ilc prvič javno razkriva ozadje propada povprek.« tega nekoč znamenitega in pomembnega podjetja
V petnajstih letih se je marsikaj spremenilo. Srajco in kravato je zamenjala udobna majica, pisarno je nadomestil vinograd na Bizeljskem, namesto s poslovnimi partnerji se druži le še s prijatelji. Tudi brki, že od nekdaj tako značilni zanj, so spremenili barvo. Nekaj pa je le ostalo enako. Celjani Aleša Ilca še vedno na ulici že od daleč pozdravljajo z velikim nasmehom in rahlim priklonom. »Včasih mi je prav nerodno,« pravi, »saj zadnje čase ne vidim več dobro in koga ne spoznam takoj, še zlasti mi je neprijetno, ko gre za kakšno žensko.«
Sestala sva se v vinoteki, ki jo je v začetku septembra odprl v središču mesta. Pospravljal je kozarce z miz, vmes je odgovarjal na telefonske klice. Malo po slovensko in malo po rusko. »Kje bova začela, gospod Ilc?« »Pri Kovinotehni,« odgovori z glasom, ki ne do-
»Vse skupaj je bila politična igra. Začel jo je danes že pokojni poslovnež Peter Rigl, ki je bil zelo blizu takratnemu predsedniku vlade in predsedniku LDS Janezu Drnovšku. Ob močni podpori LDS, kjer so ocenili, da Slovenija ne potrebuje dveh tehničnih trgovin, je napad izvršil gorenjski trojček, to je Merkur, Sava in Gorenjska banka. Vabili so me na pogovore v Ljubljano, vendar sem jih zavrnil. Sledilo je miniranje uprave in predvsem mene, ki so ga izvajali člani LDS, zaposleni v Kovinotehni. Sčasoma je postalo tako nevzdržno, da sem se odločil za odstop. Vendar le pod pogojem, da skupaj z mano odstopi celotna uprava,« pripoveduje Ilc. Je vejico na grmado dodal tudi Jože Stanič, zdaj že nekaj let bivši prvi človek Gorenja, ki je bil takrat tudi predsednik nadzornega sveta? »Stanič je pač izvrševal, kar mu je naročila politika, in čuval svoj položaj
»Takoj ko se je zamenjalo vodstvo Kovinotehne, so začeli z vrednotenjem podjetja in naredili bilanco po tako imenovani konzervativni metodi, da so prikazali velike izgube. V resnici je bila Kovinotehna kapitalsko izredno močna, pravzaprav skorajprebogatopodjetje.«
voljuje ugovora. A saj tudi ne bi ugovarjala. Skupaj z mnogimi Celjani že od julija leta 1998, ko so v Kovinoteh-ni razglasili, da je Aleš Ilc odstopil, namreč čakam, da iz njegovih ust slišim, zakaj je takrat zapustil eno najboljših podjetij na Celjskem. In zakaj je pustil, da so Kovinotehno, ki jo je vodil kar šestnajst let, zravnali z zemljo.
Kovinotehna
Mlajša generacija Celjanov Kovinotehne najbrž ne pozna, starejše jo še vedno nosijo v srcu. Tudi Alešu Ilcu še vedno leži na duši, čeprav trdi, da je s to zgodbo že zdavnaj opravil. Vendar o ozadjih svoje zamenjave in kmalu zatem tudi prevzemu Kovinotehne do tega trenutka še ni spregovoril javno.
v Gorenju. Mu ne zamerim, tako kot ne kuham zamere do nikogar iz te zgodbe. Nisem obremenjen s statusom ali čim drugim, verjamem v svoje sposobnosti, ki sem jih dokazal na vseh drugih delovnih mestih po Kovinotehni,« odgovarja Ilc. Nekaj pa le zameri. Da Kovinotehna in tudi lokalna celjska politika nista pomagali pri obrambi, ki so jo pred Merkurjevim sovražnim prevzemom pripravili v eni večjih borzno-posredniških hiš. Hrbet mu je takrat obrnil tudi Saša Ger-žina, ki ga je sam pripeljal v Kovinotehno in ki je podjetje tudi odpeljal v naročje Gorenjcev.
A vendarle, ali res nima grenkega občutka, ko se spomni vseh teh dogodkov in vseh ljudi, ki so se obrnili na drugo stran? »Morda bi
Ljudje imajo napačne predstave o tem, kako se v Rusiji pije vodka, ki je še vedno del tradicije in družabnega življenja. V resnih družbah vodko vedno spremljajo ogromne količine hrane. Razen uličnih pijančkov še nikoli nisem videl Rusa, ki ob pitju vodke ne bi tudi jedel, pa v Rusijo hodim že več kot 30 let.
bilo drugače, če takrat, ko se je vse skupaj dogajalo, ne bi hudo zbolela žena. Za skoraj dve leti sem se posvetil samo njej in pozabil na Kovinotehno. Danes imam z večino svojih nekdanjih sodelavcev dobre odnose, radi se spominjamo starih časov. Tisti, ki so podlegli politiki in bili za to tudi nagrajeni z različnimi direktorskimi mesti v državnih podjetjih, me še dandanes ne upajo pogledati v oči,« odgovarja Aleš Ilc. Prepričan je, da bi bila Kovinotehna, če bi jo politika pustila pri miru, še danes uspešno podjetje.
odprte. Zlasti uspešen sem bil pri prodoru izdelkov slovenskega avtomobilskega grozda. Posle sem vodil vse do letos, ko sem hudo zbolel in sem vse skupaj pustil,« pojasnjuje. Je pa seveda zaradi povezav, ki jih ima, še vedno pripravljen pomagati. V Rusijo ga zdaj vodijo le zasebne poti. Rad obišče kakšno kulturno predstavo, rad se tudi, ker je še vedno strasten lovec, odzove vabilu na lov.
Bizeljsko
Brez trgovanja z Rusi vendarle ne more. Že nekaj let jim prodaja vino, ki ga prideluje v svojem vinogradu na Bizeljskem. »Vodka je sicer v Rusiji še vedno najbolj priljubljena pijača, vendar je tudi pitje
sinov smo zdaj v Celju odprli še vinoteko, ki bo tudi naša edina,« pojasnjuje.
Poslovno žilico ima torej Aleš Ilc zapisano v genih, ki pa bo, kot kaže, preskočila eno generacijo. Oba njegova sinova sta se namreč zapisala drugim poklicem. Eden je profesor na filozofski fakulteti, drugi je uspešen kemik. Morda bodo več občutka za poslovni svet spet pokazali vnuki, se nasmehne.
Celje
Aleša Ilca v Celju ni mogoče pogosto videti. Včasih se namerno ni hotel kazati, ker je želel imeti mir, zadnja leta prihaja v mesto le za krajši čas, saj ima veliko dela z vinogradom. Kljub temu je na Celje še vedno zelo navezan
»Ko pravim, da sem Kovinotehno preživel brez brazgotin, mnogi mislijo, da blefi-ram. Ampak s to zgodbo res nimam nobenih problemov. Imam čudovito družino, ki mi je vedno stala ob strani, z veseljem živim in čez nič se ne pritožujem. Ja, življenje je bilo res blagohotno z mano.«
Pred Kovinotehno ima v svoji delovni knjižnici, ki jo je spravil v predal pred petimi leti, zapisanih še kar nekaj podjetij. Poklicno pot je začel v finančni inšpekciji takratne SDK, delal je v Javnih skladiščih in medobčinski gospodarski zbornici. Mnogim Celjanov je ostal v spominu tudi kot vodja občinske komunistične organizacije, vendar, kot pravi, nikoli ni bil ortodoksen komunist. Po osamosvojitvi je ostal zvest levi opciji, danes ni član nobene politične stranke.
»Saša Geržino sem pripeljal v Kovino-tehno, ker je veljal za ostrega človeka, jaz pa sem rabil nekoga, ki bi naredil več reda v naši veleprodaji. V sili razmer se je potem obrnil na drugo stran in se priključil politiki. Pa mu tega ne zamerim, vsak pač išče svoj prostor pod soncem in si rešuje kožo. Danes nisva skregana, če se srečava, se pozdraviva, kot se pozdravijo vsi kulturni ljudje.«
Rusija
Nekaj let po odhodu iz Kovinotehne se je Aleš Ilc obrnil proti ruskemu trgu. V Rusijo še vedno odhaja vsaj enkrat na mesec za vsaj en teden. Tam ima še iz časov, ko je delal v Ko-vinotehni, veliko zares dobrih prijateljev. Mnogi med njimi so danes na visokih položajih v gospodarstvu in politiki. »Ko sem nekaj let po Kovinotehni ustanovil svoje podjetje, v nobenem večjem namreč nisem hotel več delati, in začel trgovati z Rusijo, so mi bile vse poti
vina vse bolj pogosto. Žal smo slovenski proizvajalci še vedno neznani in se ne moremo kosati s francoskimi ali španskimi, a so količine, ki jih prodam, iz leta v leto večje,« pravi. Aleš Ilc je na Bizeljsko, od koder izvira njegova družina po mamini strani, zelo navezan. Praded Josef Černelč je bil veleposestnik in veletrgovec v Bistrici ob Sotli. Obogatel je z jajci in s perutnino, ki jih je pred prvo svetovno vojno prodajal celo v Anglijo in Nemčijo. Z dedom Oskarjem Černelčem, ki je bil direktor dravsko-bano-vinske banke, se je družina preselila v Celje, vendar je še vedno imela posestva na Bizeljskem. Dokler jim jih niso po vojni nacionalizirali. »Srce me je bolelo, ko sem gledal, kako vinograd in njive propadajo. Zato sem se takoj, ko smo dobili vinograd nazaj, lotil temeljite obnove. Oskarjevo, tako se posest imenuje, pridela na leto že do 500 hektolitrov vina. Na prigovarjanje
in pravi, da ga zelo boli, ko vidi, kako so ulice vse bolj prazne. »Celjani se premalo zavedamo, v kako lepem mestu živimo. Občinsko vodstvo je v zadnjih letih z najrazličnejšimi prenovami ogromno naredilo za oživitev mestnega jedra, vendar je žal ob tem sprejelo premalo ukrepov, ki bi v mesto tudi dejansko pripeljali življenje. Po mojem je težava v tem, da je mestno jedro v zasebnih rokah, sožitja in razumevanja med zasebnimi lastniki in občinskim vodstvom pa ni,« je kritičen Ilc. Zdaj upa, da bo vsaj delček k večji živahnosti prispevala tudi njegova vinoteka: »Kar nekaj družb je že napovedalo, da bodo stalno mesto svojega zbiranja preselile v vinoteko. To mi zelo godi, saj pomeni, da nimam samo jaz rad Celjanov, ampak imajo tudi oni še vedno radi mene. Predvsem pa, da me po petnajstih letih še vedno niso pozabili.«
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
»Mnogi me sprašujejo, ali čutim kakšno zadovoljstvo, ker se Merkur bori za preživetje in je Bine Kordež v zaporu. Ne, nobenega zadovoljstva ne čutim, pravzaprav mi je čisto vseeno. Menim pa, to moram pošteno povedati, da je kazen, ki jo je dobil Kordež, predolga.«
REPORTAŽA
37
Na »šiht« in po »colngo«
Kako so nekdaj rudarili v Trobnem Dolu
Očitno je bila 80-letnica zaprtja rudnika v Trobnem Dolu pravi izziv za Zvezo kulturnih društev Možnar Občine Laško oziroma etno odbor Jureta Krašovca, da sta se lotila novega prikaza nekdanjega dela. Tokratnega so naslovili Z rudarsko dediščino v Trobnem Dolu, kjer so s pomočjo simboličnih na novo postavljenih brunaric, železniških prog in vhoda v jamo obujali spomin na čase, ko so pred desetletji kopali rjavi premog tudi v rudniku v Trobnem Dolu.
S kopanjem premoga so se v teh krajih začeli ukvarjati na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Takratna oblast je namreč spodbujala iskanje nahajališč premoga in njegovo uporabo. Prvi so premog v teh krajih odkrili kmetje pri oranju njiv, vendar se takoj po prvih najdbah zaradi slabih cestnih povezav do Laškega oziroma Štor niso odločali za organizirano kopanje. Po vsej verjetnosti se je izkop povečal potem, ko je na Marija Gradcu začela delovati cementarna, lastnik pa naj bi takrat zgradil tudi železnico za prevoz premoga iz Trobnega Dola do Lahomnega in Marija Gradca. Rudnik je bil potem, ko je menjal več lastnikov, leta 1936 izbrisan iz registra gospodarskih družb, najverjetneje pa se je proizvodnja ustavila leta 1933. V letih po prvi svetovni vojni so izkopali po dva do tri tisoč ton premoga letno. Podatkov o številu zaposlenih niso našli, po nekaterih ocenah naj bi v njem delalo nekaj deset rudarjev. Površina rudniškega območja je znašala približno 63 hektarjev.
Po drugi svetovni vojni je bilo nekaj poskusov in raziskav o ponovnem rudarjenju, ki pa niso dali dovolj ugodnih rezultatov, zato so ideje o odpiranju rudniških rovov ugasnile. »Rudnik je tako ostal le še v spominih starejših ljudi, arhivsko gradivo pa je zaradi številnih menjav lastnikov slabo ohranjeno,« je v brošuri zapisal Andrej Mavri. K
temu predsednik etno odbora Vlado Marot dodaja, da so z raziskavo o preteklem življenju razbili tudi nekaj mitov, sploh o vlečenju vlakovne kompozicije, s katero so prevažali premog v dolino.
Težak rudarski stan
Kljub pomanjkanju gradiva je s pomočjo številnih posameznikov minulo nedeljo v Trobnem Dolu znova zaživelo rudarsko življenje. Številni obiskovalci so s pomočjo prikazov, pogovorov in dela podoživeli en dan »šihta«, pri tem pa spoznali zahtevno, naporno in nevarno delo rudarjev, njihova oblačila, preprosto malico ..., seveda z vso bogato izvornostjo besed in žargona, ki je veljal v rudarskem stanu. Dan oziroma prikaz je začela rudarska hupa, ki je pozivala na »šiht«, pred rudnikom pa so se zbirali rudarji z vseh koncev. Večina peš, premožnejši že s kolesom. Nato je delovodja ( »štajgar«) zbranim delavcem odredil delo po posameznih deloviščih, ki so našla svoje mesto na hribčku v Trobnem Dolu ...
Ker je v laški občini veliko rudarjev, smo med obiskovalci večkrat slišali nostalgične besede: »Ja, res je bilo tako.« Spet drugi so prikaz spremljali z velikim zanimanjem, sploh ker jih mnogo ni vedelo, da je v teh krajih deloval rudnik kakovostnega rjavega premoga. »Želeli bi, da bi domačini s pomočjo zdaj bolj znanih dejstev znali kaj iztržiti,« je omenil Marot, ki je predvsem pohvalil vse sodelujoče v zanimivem prikazu. »Letos so se izredno potrudili. Rudnik je bil nekdaj drugje, prizorišče smo postavili na novo in verjemite, da je bilo dela kar precej. Veliko truda so vložili tudi domačini, za kar sem posebej hvaležen, hkrati pa je to nov dokaz, da je med člani v etno odboru neka posebna energija.«
Druženje je zaključil prikaz »knapovskega« krsta, v katerem so člani KUD Lipa Rečica prikazali sprejem mladih ru-
Pripeljal se je tudi lastnik, ki je »štajgarju« naznanil, da ima en delavec zadnji »šiht«.
Trobni Dol je naselje v Krajevni skupnosti Šen-trupert in leži na skrajnem vzhodu laške občine. Kraj ima bogato zgodovinsko preteklost. Po legendi naj bi ime dobil po tam živečem srednjeveškem trobar-ju, ki je s trobljenjem v rog prenašal sporočila.
darjev v rudarski stan. Sicer so v prikazu sodelovali člani različnih kulturnih društev iz Jurkloštra, Male Breze, z Marija Gradca, iz Miklavža nad Rimskimi Toplicami, Šentruperta, Trobnega Dola in z Vrha nad Laškim, pridružili pa so se člani Konjerejske-ga društva Vrh nad Laškim. Izjemno zanimivo in pestro dogajanje so popestrili s spominsko in z likovno razstavo v kulturnem domu ter tudi s ponudbo na stojnicah.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Različni izdelki, ki so jih pri delu uporabljali rudarji, so nastajali tudi v »tišlarski« delavnici in kovačnici.
Skupina »panlegarjev« je polagala tir do »holcplaca«, od koder so les vozili v jamo.	Dokaz, da so rudarji v jami, imenovani Anin rov, kopali premog.
38
REPORTAŽA
Na urniku vedno pogosteje tudi ruščina
Med celjskimi srednješolci vedno bolj priljubljen izbirni predmet
Če ste kdaj potovali po Rusiji, ste si zagotovo zaželeli, da bi znali brati cirilico in se tako lažje znašli na podzemni železnici. Ali pa ste na drugi strani eden od podjetnikov, ki bi mu znanje ruščine olajšalo navezovanje stikov v tej slovanski državi, ki zaradi gospodarskega razvoja in številnega prebivalstva postaja dobra tržna niša. Vedno večjega pomena znanja ruščine se zavedajo tudi v celjskih srednjih šolah, zato ga nekatere dijakom že kar nekaj let nudijo kot izbirni predmet.
V mestu ob Savinji je ena redkih, če ne sploh edina, srednješolska profesorica ruščine Darja Poglajen, ki se je za študij rusistike poleg slovenistike odločila v drugi polovici 70. letih. Zasluge za tovrstno odločitev priipisuje legendarni celjski profesorici Boženi Orožen. A pomen tega osrednjega slovanskega jezika je zaradi različnih razlogov, predvsem političnih, takratna Sovjetska zveza se je namreč začela vse bolj zapirati, po njenem končanem študiju začel počasi plahneti, dokler tako rekoč ruščina ni dobesedno izginila s šolskih urnikov.
Rusistika v vzponu
Pred leti so podjetja zaradi razmer v gospodarstvu vse bolj začela iskati kadre, ki bi obvladali vsaj osnove ruščine. To so bili prvi znaki, da se ta jezik po večletnem zatonu ponovno prebuja.
Mentorica Darja Poglajen z nagrajenimi dijakinjami
Poglajnova, ki je takrat na Gimnaziji Celje - Center poučevala zgolj slovenščino, je na nov trend opozorila ravnatelja, ki mu je tudi predlagala, da bi dijakom poskusili ponuditi tudi ta slovanski jezik. Vodstvo se je takoj strinjalo in ruščina se je tako po več kot dveh desetletjih ponovno vrnila v predmetnik. Da se je ta dodobra zakoreninila na
Celjskem, dokazuje tudi to, da so jo le leto zatem začeli poučevati tudi na I. gimnaziji v Celju. »Ponosna sem, da so skupine iz leta v leto številnejše. Želim si, da bi se lahko dijaki nekoč učili ruščino tudi kot drugega tujega jezika,« pravi Poglajnova. Veseli jo, da se srednješolci, kljub temu, da gre v tem primeru zgolj za dve uri tedensko in to vse
skupaj največ dve leti, odločajo tudi za tovrsten študij. Na ljubljanski filozofski fakulteti je v zadnjem času naval na rusistiko zelo velik, zlasti če vemo, da je bil pred leti ta študij tik pred tem, da ga ukinejo.
Kot drugi tuji jezik še daleč
Tega slovanskega jezika se pod mentorstvom Poglaj-
»Slovensko gospodarstvo se danes čedalje bolj povezuje z ruskim, tudi stiki so čedalje močnejši, zato bo ta največji slovanski jezik v prihodnjih desetletjih imel čedalje pomembnejšo vlogo v življenju Slovencev,« sta prepričana tako ravnatelj Anton Šepetavc kot profesorica Darja Poglajen.
nove srednješolci učijo na Gimnaziji Celje - Center, I. gimnaziji v Celju in v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, kjer se prav tako čedalje bolj zavedajo, kako velik delež dobička prinašajo ruski turisti. Kot pravi ravnatelj na I. gimnaziji Anton Šepetavc, so se odločili, da v predmetnik vpeljejo ruščino, predvsem zaradi tega, ker ta postaja
čedalje bolj priljubljena, zanimiva in potrebna. »Kljub temu, da bi bilo smiselno, da bi jo na ravni države uvedli tudi kot drugi tuji jezik, je to skoraj nemogoče. Porušiti bi namreč morali že ustaljeni sistem z že zaposlenimi profesorji drugih tujih jezikov,« pravi Šepetavc, ki je počaščen, da ruščina v šoli tako lepo živi, saj opaža, da se zanjo odloča, kljub temu, da gre zgolj za dodaten, neobvezen predmet, čedalje več dijakov. Po njegovem mnenju bi morala ponovno dobiti veljavo, kot jo je nekoč že imela, saj bi bilo to v 21. stoletju koristno v drugačnem kontekstu, kot je bilo nekdaj, ko so se v ozadju skrivali ideološki interesi.
ŠPELA OŽIR
Foto: Arhiv I. gimnazije v Celju
Celjske dijakinje za nagrado v Rusijo
Ker se dijaki pri dveh urah ruščine na teden težko pripravijo na tekmovanja, se profesorica Darja Poglajen z njimi poskuša udeležiti drugih prireditev, med katere sodijo tudi tiste, ki jih organizira Društvo Slovenija Rusija.
Letos je to v sodelovanju z založbo Russkij mir organiziralo likovni natečaj z naslovom Ruska kapelica kot simbol slovensko-ruskega prijateljstva. K sodelovanju so povabili osnovne in srednje šole. Učenci so tako likovno ustvarjali na temo Ruske kapelice, ki s svojim sporočilom povezuje oba slovanska naroda. Pri tem so se še posebej izkazale celjske dijakinje. Med desetimi učenci iz vse Slovenije so bile namreč kar štiri s I. gimnazije v Celju - Jerneja Jelen, Diana Podgoršek, Ana Bezovšek in Jana Gulin. Jerneja Jelen se je predstavila z grafitom v ruskih barvah, in sicer rdeči in zlati. Diana Podgoršek se je po premisleku odločila, da bo izdelala maketo kapelice, Ana Bezovšek za elektronsko predstavitev zgodovine Ruske kapelice in njenih arhitekturnih značilnosti ter Jana Gulin za video, ki je prikazoval prijateljstvo na daljavo, ki je bilo takšno, kot je ruska kapelica, skromno, vendar pristno. Za nagrado so dijakinje konec avgusta odpotovale v Rusijo, kjer so se udeležile mednarodnega tabora in tako dodatno poglobile med poukom pridobljena znanja.
ANKETA
Med dijakinjami ruščine
Srednješolcem pri učenju ruščine največ preglavic predstavlja cirilica, kar za sabo potegne tudi težave pri branju in naglaševanju. Celjske dijakinje s I. gimnazije, ki so si izbrale ruščino kot izbirni predmet, smo tako povprašali, kaj je botrovalo temu, da so se navdušile prav nad tem jezikom, ki je na trenutke za marsikaterega Slovenca že kar eksotičen.
Jerneja Jelen, 3. letnik
»Ruščina se mi je vedno zdela zanimiv jezik, enako tudi njena pisava, ki je povsem drugačna od naše. Pred učenjem v šoli z ruščino nisem imela prav nobenega stika. Ker o njej nisem videla popolnoma nič, sem se nanjo začela pripravljati že med počitnicami. Učila sem se namreč rusko abecedo. Kljub temu, da gre v prvi vrsti za sproščen pouk, smo se do zdaj veliko naučili.«
Diana Podgoršek, 3. letnik
»V šoli imamo priložnost, da se učimo ruščino brezplačno, kar pomeni, da nam ni treba obiskovati raznih plačljivih jezikovnih tečajev. Učenje ruščine kot dodatnega jezika je tako dobra priložnost, saj se lahko na ta način z njenimi osnovami seznanimo že kot srednješolci.«
Ana Bezovšek, 3. letnik
»Za učenje ruščine me je prepričala bogata ruska kultura, od arhitekture do baleta, enako tudi vse tesnejše gospodarsko sodelovanje Slovenije in Rusije. Nenazadnje me je zanjo spodbudila mami, ki se ji zdi ruščina zelo zanimiva in vedno bolj koristna.«
Jana Gulin, 3. letnik
»Obiskujem klasičen razred, kar pomeni, da si moramo v tretjem letniku izbrati dodaten predmet. Meni se je zdelo pametno, da si ruščino izberem že leto prej, torej v drugem letniku. Priporočali so jo tudi starejši vrstniki.«
VREME IN ...KMETIJSTVO
39
Podtalnice dovolj tudi v
susnem času
Vode je dovolj, premalo pa je namakalnih sistemov, za celjsko območje ugotavljajo v Arsu
Na območju porečja reke Savinje je tudi devet malih namakalnih sistemov, in sicer šest na območju UE Žalec, po eden pa na območju UE Celje, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah.
Že pred časom, v obdobju, ko je tudi kraje na Celjskem pestila najhujša suša, smo Agencijo Rs za okolje spraševali glede stanja podtalnice na našem območju. Takrat so se namreč pojavljale špekulacije, da zaradi pomanjkanja padavin in namakanja zmanjkuje podtalnice, seveda pa nas je zanimalo tudi stanje glede namakalnih sistemov.
V Arsu so odgovarjali na vprašanje glede količinskega stanja podzemne vode oziroma o razmerju med letnimi obnovljivimi količinami podzemne vode in letnimi količinami porabljene podzemne vode. »V telesu podzemne vode, imenovanem Savinjska kotlina, je bilo na primer v sušnem letu 2011 od 14,132 milijona kubičnih metrov obnovljive podzemne vode porabljeno 13,6 odstotka letnih obnovljivih količin podzemnih voda. To je ocena iz letnega regionalnega vodnobilančne-ga modela, ki pa žal ne more razkriti sezonske variabilnosti zalog podzemne vode znotraj leta, ko se gladina podzemne vode marsikje spusti tudi do zelo nizkih gladin,« pojasnjujejo v Arsu
Na vprašanje, če bi lahko namakanje, na primer hme-
lja, ogrozilo podtalnico, v Arsu trdijo, da pri podeljevanju vodnih dovoljenj vedno preverjajo stanje vodonosika. Če je le-to slabo, se vodno dovoljenje podeli za krajše obdobje. Vsak imetnik vodne pravice mora skladno s pogoji iz vodnega dovoljenja izvajati tudi monitorin odvzetih količin vode; pri večjih odvzemih pa mora izvajati tudi monitoring nivojev podzemne vode. Če je stanje slabo, se vodna pravica lahko začasno omeji ali prepove.
Kako do vodne pravice?
Sicer rabo vode opredeljuje zakonodaja. Zakon o vodah tako določa, da vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro pod določenimi pogoji, če se s takšno rabo le neznatno vpliva na količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda in če s tem ne omejuje ali onemogoča enakih pravic drugih in izvajanje vodnih pravic. Splošna raba obsega zlasti rabo vodnega ali morskega dobrega za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege in podobno) ali zgraditve
Ime NS	Občina	Površina (ha)	Vodne količine (l/s)**
Breg	Polzela, Žalec	398,77	136,58
Latkova vas	Braslovče, Prebold	217,70	74,02
Šentrupert	Braslovče, Polzela Prebold	144,56	48,15
Šempeter Vrbje	Prebold, Žalec	470,88	160,1
Pod Letu še m	Braslovče	415,00	141,10
Podgorje pri Letušu	Braslovče	20,00	6,80
Trnava Brje	Braslovče	304,00	103,36
Šmatevž	Braslovče	111,22	37,81
Gotovlje	Žalec	67,00	22,78
Novo Celje	Žalec	300,00	102,00
skupaj		2449,13	832,70
objekta in naprave, za katero je treba pridobiti dovoljenje skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. Za vsako rabo vode (posebna raba), ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Tako je treba vodno dovoljenje pridobiti za neposredno rabo vode tudi za namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin. Postopek
izdaje vodnega dovoljenja se začne z vlogo stranke.
Na Celjskem slaba tretjina
Glede namakalnih sistemov pojasnjujejo, da je v Sloveniji letos 7.356 hektarjev namakalnih sistemov, ki delujejo. Kar 57 velikih namakalnih sistemov je na 6.689 hektarjih, mali namakalni sistemi, za katere so bile izdane odločbe, pa obsegajo 667 hektarjev. Območje porečja reke Savinje zajema
upravne enote Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje je na območju porečja reke Savinje 10 velikih namakalnih sistemov na površini namakanja 2.449 hektarjev s kupno potrebno količino vode 832,7 l/s. Vsi veliki namakalni sistemi so v Spodnji Savinjski dolini, na območju Upravne enote Žalec. V spodnji preglednici so navedeni veliki namakalni sistemi po občinah, njihova velikost in predvidena količina vode.
tale tabela je pri Igorju - če bi lahko šla tekoče v tekst?
Namakanje med razvojnimi cilji
Seveda je bilo aktualno tudi vprašanje glede prihodnjih ukrepov za omejevanje suše. V Arsu poudarjajo, da sta prilagajanje podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic ključna izziva za kmetijstvo. Kar se tiče preprečevanja škod in posledic po suši, bosta temeljna ukrepa razvoj namakanja in prilagajanje vrste kmetijske pridelave naravnim danostim. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva
opredeljuje vizijo in cilje razvoja kmetijstva v Sloveniji do leta 2020. Najpomembnejši strateški cilji slovenskega kmetijstva so proizvodnja varne in kakovostne hrane, ki bo zagotavljala prehran-sko varnost, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva, trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja.
Slovenija je leta 2008 sprejela tudi strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, v kateri je opredelila pet strateških stebrov prilagajanja. Eden od horizontalnih ukrepov za doseganje strateških in razvojnih ciljev slovenskega kmetijstva je tudi namakanje. Razvoj namakanja je za Slovenijo strateško pomemben zaradi prenizke stopnje oskrbe z doma pridelano hrano. Razvojni cilji v okviru namakanja so povečanje površin namakalnih sistemov glede na potrebe posameznih sektorjev, povečanje učinkovitosti rabe namakalnih sistemov in trajnostna raba vode ter optimizacija uvajanja namakalnih sistemov.
URŠKA SELIŠNIK
UMMMM>*žmte ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	_____
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih «Jm <;c me gcfrrcva in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE WE SESTEVAJ0
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
S POPUSTOM NA KARTICI
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na nase lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunceva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
40
REPORTAŽA
Z generalke, pred letošnjo predstavo Slehernika na Jožefovem hribu, pod budnim očesom režiserja Jožeta Planinška. V predstavi je okoli Najstarejši igralec Peter Simoniti je star nad osemdeset let. V vlogi Gospo-devetdeset nastopajočih.	da Boga je bil blizu dve uri v zraku nad streho Doma sv. Jožefa, v dvigalu.
Slehernik sleherno leto?
V tretje gre rado, pravijo na Jožefovem hribu - V glavni vlogi Slehernika nekdanji državni prvak v ju-jitsu
V Salzburgu se znamenite vsakoletne uprizoritve Slehernika vrstijo že skoraj stoletje. Tam so v glavnih vlogah nastopili največji (in najbolje plačani) nemško govoreči igralci, kot so Curd Jürgens, Maximillian Schell in Klaus Maria Brandauer. Podobno željo, ki ni povezana z denarjem, imajo na celjskem Jožefovem hribu, kjer so uprizorili Slehernika že tretje leto zapored.
Na Jožefovem hribu si v župniji želijo, da bi bila uprizoritev Slehernika vsako leto, kar je odvisno od različnih okoliščin. Za leto 2014 so datum predstave že izbrali. »Želimo si, da bi projekt domoval tukaj, na tem hribu,« pravi pobudnik tamkajšnjih uprizoritev Slehernika, duhovnik Jože Planinšek, ki je režiser predstave, v kateri nastopajo iz župnije na Jožefovem hribu predvsem
zelo mladi župljani. Predstava je zato enkrat samkrat na leto, uprizarjajo jo samo na Jožefovem hribu. Pri uprizoritvi sodeluje okoli devetdeset nastopajočih, med njimi je štirideset igralcev, nekaj je statistov, ostali so pevci združenih zborov, ki zapojejo Händlovo Alelujo. Najstarejši igralec Peter Simoniti, ki je v vlogi Gospoda Boga, ima več kot osem desetletij, najmlajši nastopajoči so otroci.
Iz dirke s časom
Do zamisli o prvi uprizoritvi Slehernika na Jožefovem hribu je prišlo med izdelavo pastoralnega načrta celjske škofije, ko naj bi v župnijah poskrbeli za svoje projekte. Režiser Jože Planinšek je postavil Slehernika na oder že pred dvema desetletjema v Šentjoštu nad Horjulom, nato so pripravili dvanajst
gostovanj doma in na tujem. »Slehernik povezuje veliko ljudi, ki ga uprizorijo, predstava ljudi nagovarja in vzgaja, nastopajoči pa posredujejo njeno sporočilo tudi tistim, ki si predstavo ogledajo,« se spominja režiser. Tako je leta 2011 prišlo do prve uprizoritve Slehernika na Jožefovem hribu, v Domu sv. Jožefa. Tamkajšnje prizorišče predstave iz leta v leto namenoma spreminjajo, predstavo nasploh vsako leto malce spremenijo. Letos je bila v atriju doma.
Pa je mogoče toliko ljudi navdušiti, da bodo med današnjo dirko s časom žrtvovali prosti čas, se učili zahtevnega besedila, hodili na vaje, nastopili ...? »Včasih dobro voljo ljudi podcenjujemo, tudi sam sem bil izredno presenečen,« odgovarja Planinšek. Najtežje je bilo prvo leto. Nastopajoči so, še preden so začeli vaditi,
začeli večkratno dolgotrajno branje besedila, zaradi česar so bili posamezniki slabe volje. »Misterij je pač igra, ki ne zahteva toliko dobre zunanje igre, kot zahteva moč podajanja sporočila. Tega moraš najprej sam globoko razumeti, da ga lahko nato posreduješ drugim,« omenja režiser, ki so mu nato vsi dali prav. Lani in letos je bilo zato veliko lažje.
Otroci in Slehernik
In kdo so Celjani z območja župnije na Jožefovem hribu, ki prinašajo someščanom sporočilo o minljivosti že tri leta? To seveda v največji meri počne glavni igralec, ki je ves čas, približno dve uri traja predstava, na odru neprekinjeno. »Glavno sporočilo predstave je, da denar in posvetnost nista vse. V življenju je treba narediti čim več dobrega, upoštevati vrednote, predvsem to,« pra-
vi glavni igralec Urban Šajn, študent zdravstvene nege. To je študent, ki na odru deluje zelo suvereno, vendar zaradi svoje skromnosti ne govori niti o svojih velikih športnih uspehih v ju-jitsu. V tem borilnem športu je bil med drugim državni prvak, uspešen je na mednarodnih tekmovanjih, na kulturnem področju je znan tudi po igranju harmonike.
Med redkimi »starejšimi mladimi«, ki nastopajo v Sleherniku, je v vlogi 40-letniko-ve matere Tanja Ozvatič. Po poklicu profesorica slovenščine, ki danes deluje na področju odnosov z javnostmi. »Res je, da ne sodim med starejše, čeprav sem med sodelujočimi ena redkih, ki že imajo otroke.« Poleg Ozvatičeve nastopata tudi njena otroka, ki tudi doma ne moreta brez Slehernika. »Zgodi se, da ko hčer pokličem, priteče k meni
in mi odgovori z verzom: >Sto-jim vsak čas, pripravljena na tvoj ukaz! <«
V vlogi Smrti s koso ob sebi nastopa sicer ljubka igralka Urška Vrenko, zobotehni-ca, ki se vozi vsak delavnik na delo v Gornji Grad. »Med igranjem Slehernika mi je zelo všeč, ker se srečujemo mladi, ki se v nasprotnem primeru ne bi srečali in družili,« je zadovoljna. Lovro Tacol, eden od teh mladih, ki nastopa v vlogi Mamona, je celo prejel povabilo teharskega ljubiteljskega gledališča in z njim že nastopa. »Med ustvarjanjem Slehernika me navdušuje že samo druženje s čudovitimi ljudmi, precej novih sem tu spoznal. Ti živijo blizu, vendar se prej nismo družili,« pravi Tacol, ki mu poleg tega veliko pomeni spoznavanje igre in sebe kot igralca.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Urban Šajn, glavni igralec v vlogi Slehernika:
»Za glavno vlogo me je določil režiser, pristal sem. V vlogi Slehernika nastopam ves čas, od prve predstave. Letošnje priprave na nastop so mi vzele manj časa, več je individualnih priprav, ki so potekale zadnja dva do tri mesece. Tudi življenje me nagovarja k tej vlogi. Zame je sodelovanje v predstavi vsekakor velika življenjska izkušnja, ki me je na svoj način sooblikovala.«
Lovro Tacol, v vlogi Mamona:
»Lik Mamona, ki ga predstavljam, je zelo vzvišen, hladen in nadut. Igranje Mamona mi je bilo zato velik izziv, saj sam sebe nimam za takšnega. V to prevzetno in vzvišeno osebo se je bilo na začetku zelo težko vživeti. Priprave na predstavo mi vzamejo iz leta v leto manj časa, saj postajam vse bolj izkušen. Res je, sporočilo mi-sterija o Sleherniku je večno in univerzalno.«
Tanja Ozvatič, v vlogi Sleherniko-ve matere:
»Skrb matere za svojega otroka ostaja v vseh časih enaka, vsaka mati si želi, da bi bil njen otrok srečen, uspešen, ljubljen, da bi ga družba sprejela, da bi mu šlo dobro in da bi v življenju nekaj ustvaril. Podobno je, če imeša malega otroka ali odraslega sina, kot je 40-letni Slehernik. To, kar sleherijanska mati presega, je, da upa temu sinu v obraz povedati to, kar mu mora. Da upa poseči v njegovo življenje, ko vidi, da ni več na pravi poti, da se predaja minljivemu, kar ne prinaša prave, trajne sreče.«
Rozalija Laznik, šepetalka v predstavi Slehernika:
»Vesela sem in presenečena, ker so igralci v predstavi v primerjavi s predlani in z lani veliko bolj sproščeni in se v svojih vlogah dobro znajdejo. Na vajah je občasno res treba zašepetati začetnico besede. Občudujem jih prav tako, ker niti ene besede ne povedo drugače, kot je zapisana v besedilu. Za mladino se mi to zdi zelo veliko. Gledalci, ki pridejo prvič, so zelo navdušeni, domači pravijo: »Saj smo že videli.««
Aleš Logar, v vlogi Ubogega soseda:
»Kot Ubogi sosed, ki mu je bilo nekoč veliko bolje, pridem prosit za denar. Sporočilo mi-sterija o Sleherniku je nasploh zelo močno in težko razumljivo. V današnjem svetu se vse vrti okoli denarja, zato je pomembno sporočilo te igre, da je treba biti bolj skromen in ceniti dobra dela in vero. V življenju župnije sem dejaven že, odkar sem bil ministrant, pri vseh dejavnostih sodelujem z veseljem, tudi pri petju. Menim, da je pomembno, da mladina pride na ta hrib, a ne mislim tega, da bi vsak dan ali vsako nedeljo hodili k maši. Mladino je v to občestvo mogoče vključiti tudi na druge načine, da se iz tega česa nauči.«
Urška Vrenko, v vlogi Smrti:
»To je moja župnija, včasih sem hodila tu k verouku in vse življenje hodim k maši. Pri verouku in v cerkvi so me imeli za pridno, nato se je režiser Jože spomnil na vse nas, ki smo hodili k verouku, ki živimo z župnijo in smo približno iste starosti. Povabil nas je na prvo srečanje, privolila sem. Nato smo se nekajkrat srečali in zgolj brali besedilo, da je režiser spoznal, katera vloga bi se komu podala. Ko sem naletela na odlomek Smrti, sem govorila nekoliko glasneje in bolj »šarf« od drugih, zato je Jože takoj ugotovil: »Aha, smo že našli Smrt!««
POGLED! jlieJlS
REKREACIJA
41
Na Polzeli so na sončno soboto pripravili že drugi Malteški tek, ki so se ga letos udeležili tudi učenci in učitelji polzelske osnovne šole.
Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela (ZKTŠ) je letos drugič organiziral tek s tematskim naslovom Malteški tek po hmelj ski poti, ki so mu tokrat dodali še dobrodelno noto. Celoten izkupiček od štartnin v višini 500 evrov bodo namreč namenili novoustanovljenemu Županovemu skladu. Tekaška pot je bila speljana med hmeljišči, brez vzponov in je primerna za vse generacije.
Tekači so lahko izbirali med 8- ali 16-ki-lometrsko krožno progo, ki je potekala na relaciji Polzela-Orova vas-Ločica ob Savinji-Orova vas-Polzela. V šestnajstih različnih kategorijah je teklo 90 rekreativcev, na krajših progah se jim je pridružilo tudi 520 učencev in učiteljev Osnovne šole Polzela. Pred štar-tom sta zbrane pozdravila tudi direktorica zavoda Klavdija Tomažič in polzelski župan
Vsi na kolo za zdravo telo
Malteški tek po hmeljski poti
Osem in šestnajst kilometrov premagali tudi v dobrodelne namene
Jože Kužnik, ki sta za tem uspešno pretekla 8 kilometrsko razdaljo.
Absolutna zmagovalka na 16-kilometrski preizkušnji je bila s časom 1:14.47 najhitrejša Simona Zbičajnik iz Rakovelj. Na pol krajši razdalji, torej 8-kilometrski, pa je bila s časom 33:58 najhitrejša domačinka Ina Roj-nik. Pri moških je s 16 kilometri najhitreje opravil Luka Justin iz Založ, ki je v cilj pritekel s časom 1:07:57. Na 8 kilometrov pa je s časom 28:21 zmago slavil Damjan Kus iz Spodnjih Gorč.
Po prihodu v cilj so se lahko vsi tekači okrepčali z odlično enolončnico, ki so jo pripravili člani in članice Gobarsko-miko-loškega društva Polzela. Udeleženci teka in spremljevalci so si lahko s pomočjo članov Območne organizacije rdečega križa Žalec izmeriti tudi krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi.
LEA KOMERIČKI Foto: TONE TAVČAR
Sončno in toplo vreme je minulo soboto na ceste privabilo ogromno kolesarjev. Kar 850 jih je pedala potiskalo v sklopu tradicionalnega že 11. rekreativnega kolesarskega maratona Zelene doline.
Na 70-kilometrsko preizkušnjo od Arje vasi do Logarske doline se je izpred Mlekarne Celeia podalo 650 ljubiteljev kolesarjenja. Tisti z malo manj kondicije so se jim pridružili na Ljubnem in do cilja malega maratona prevozili 40 kilometrov.
Ker so bili vsi, ki so ta dan sedli na kolo, zmagovalci, so jih organizatorji na cilju nagradili z okrepčilom in bogatim srečelovom.
LK, foto: TT
radiocelje
95.9 100.3 90.6 MHz
Veliko pozornosti je v množici kolesarjev požel Jernej Vošnjak iz Podvina pri Polzeli, ki se je na pot podal s 105 let starim kolesom, kateremu je prilagodil tudi ostalo kolesarsko opremo. 63-letnik je sicer izkušen rekreativni kolesar, ki je na modernem kolesu prevozil že številne maratone.
Tekli so skupaj z očeti
V okviru prireditve Velenje se predstavi, ki jo organizirata občina in Športna zveza Velenje, so se ob prazniku mestne občine že tradicionalno predstavila različna športna društva in ustanove, ki skrbijo za zdravje. Nepogrešljivi del te prireditve je že od leta 2006 tudi Tek očkov.
Organizatorji pravijo, da je bila letošnja udeležba na tem teku rekordna. Udeležilo se ga je namreč 141 očkov, ki jim je pri teku tako ali drugače (v vozičkih, na kolesih ali kot pravi tekači) pomagalo 240 otrok. Skupaj je tako po ulicah Velenja teklo 381 tekačev, očetje pa so prejeli simbolično nagrado, majico z napisom Moj očka je ... aktivirani očka.
BPT
Na adidasovo blagovno znamko prisegajo številni športniki, t.i. adidas ambasadorji. Mednje se po novem uvršča tudi košarkar Goran Dragic.
V Celju bogatejši za uradni adidas shop
L
V	celjskem Citycentru se je 12. septembra odprl že drugi uradni adidas shop v Sloveniji. Prvi adidas shop v tej regiji obiskovalcem ponuja bogato izbiro oblačil, obutve in dodatkov iz športnega segmenta adidas Performance ter segmenta urbane mode adidas Originals.
Leto dni po odprtju prve uradne adidas trgovine v Sloveniji, ki je svoje mesto našla v ljubljanskem Cityparku, so na svoj račun prišli tudi v Celju, kjer so zavoljo košarkarske vročice odprtje trgovine popestrili s košarkarskim turnirjem za obiskovalce centra.
V	adidas shopu so poleg štirih ključnih kategorij - nogomet, tek, trening in košarka - na voljo tudi produkti za ostale športe: rokomet, plavanje,
tenis, in še mnogo več. Obiskovalci lahko najdejo zase tudi oblačila, obutev ter dodatke za jesen/zimo 2013, ki so ponovno pisani na kožo mlajši generaciji in vsem mladim po duši.
42
REPORTAŽA
Gobarsko obarvan konec tedna
Pod okriljem Mikološke zveze Slovenije deluje šestindvajset gobarskih društev. Mednje sodita tudi največji društvi na Celjskem - Gobarsko društvo Bisernica Celje in Gobarsko društvo Marauh Velenje. Oba povezujeta ljubitelje gob in gobarstva ter obenem organizirata najrazličnejše gobarsko obarvane dogodke.
Tako so pretekli konec tedna člani društva Bisernica organizirali Gobarski vikend na Celjski koči, v sklopu katerega so pripravili kar nekaj aktivnosti. Potem ko so se v soboto dopoldne podali na potep po okoliških gozdovih z namenom, da bi nabrali karseda veliko različnih vrst gob, so kasneje na Celjski koči postavili še razstavno s strokovnim vodstvom. Strokovnjaki so obiskovalcem postregli z informacijami o različnih vrstah gob, pravilnem nabiranju, zakonodaji na tem področju in skrivnostih, kako pripraviti gobovo enolončnico. Slednje je bilo še kako pomembno, saj so v nedeljo gobarski konec tedna sklenili s tekmovanjem v kuhanju gobovih juh. Nič manj pestro ni bilo na Golteh, kjer je za gobarsko obarvan konec tedna poskrbelo velenjsko društvo. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo gob in prisluhnili strokovnemu predavanju o njihovem novem poimenovanju.
Na splošno velja, da med najbolj priljubljene in najbolj znane gobe spadajo jurčki, lisičke in dežnikarice. Te tudi nabira največ Slovencev.
V gozd po gobe in tišino
Po gobarsko klavrnem poletju nekoliko bolj bogata jesen
Nabiranje gob vsako jesen postane najbolj priljubljen »šport« Slovencev. Nekateri se v gozd odpravijo izključno zaradi gob, drugi zaradi rekreacije in spet tretji zaradi sprostitve. Ne glede na to, s kakšnim namenom se ljudje prelevijo v gobarje, morajo upoštevati gobarska pravila obnašanja, zakonodajo, pri čemer morajo biti obzirni tako do rastlinskih kot do živalskih vrst. v Mikološki zvezi Slovenije ugotavljajo, da v zadnjih letih, ko nabiranje gob postaja vedno bolj množično, marsikateri gobar ne pozna ne zakonodaje, ne pravil, ne bontona in ne nevarnosti, ki pretijo nanj.
Vsaka goba živi v simbiozi z drevesom oziroma s kakšno drugo rastlino. Tako nekatere rastejo pod smrekami, spet druge pod bori in tretje pod hrasti.
Slovenija je z gobami zelo bogata - trenutno je na seznam gliv pri nas uvrščenih okoli 3.500 vrst, od tega je zavarovanih okoli 40 vrst.
Gobe oziroma glive, ki ne spadajo ne med rastline in ne med živali, so izrednega pomena za stabilnost in odpornost gozdnih ekosistemov, saj so poleg bakterij najpomembnejše razgrajevalke organskih snovi. V Sloveniji raste pisana paleta najrazličnejših gliv - registriranih je namreč kar 3.500 različnih vrst, med njimi so najbolj številne golobice. Kot pravi predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc, gobarji opažajo, da so v zadnjih letih poletja čedalje bolj klavrna, kar se tiče rasti gob. So pa zato na drugi strani toliko bolj gobarsko bogate jeseni. Glivam namreč najbolj prija vlaga, zato jih največ raste prav jeseni in ko je temperatura podnevi in ponoči približno enaka, saj glive najbolj sovražijo temperaturne padce.
Nabirate glive ali gobe?
V slovenščini se srečujemo z dvema izrazoma - gobo in glivo. Ker ljudje po besedah Celjana Amadea Dolenca ne poznajo razlik med njima, se pogosto zgodi, da ju ne uporabljajo pravilno. Glive večji del življenja preživijo v obliki mi-celija (podgobja) pod zemljo, gobe, ki poženejo nad zemljo, pa predstavljajo le »sadež«. Gliva je torej celoten organizem, ki ga sestavljata tako goba kot podgobje. Ker je v slednjem tudi ves genski material, je še kako pomembno, da gobarji gobo odrežejo in je ne izpulijo skupaj s podgobjem. S tem namreč pripomorejo, da to ponovno »zacveti« in s tem omogoči rast novi gobi.
Največja nevarnost: klop
Prav zaradi tega in ostalih naravnih zakonitosti morajo gobarji poznati pravila obnašanja v gozdu, kamor se je potrebno odpraviti z zračno
posodo - gobarji tako najpogosteje uporabljajo košare - in nožem, s katerim lahko gobo pravilno odrežemo od njenega podgobja ter po zakonskih določilih tudi očistimo na rastišču samem. »Sam poleg košare in noža obvezno vzamem še palico, da se z njo lahko česa obranim oziroma odmikam grmovje in ostalo gozdno podrast,« pravi Celjan, ki se v gozd odpravi v svetlejših oblačilih predvsem zaradi največje nevarnosti, ki preti na gobarje, to je klopa. Dolenc se rad pošali, da v zadnjih letih poleg njega na gobarje prežijo tudi vse bolj razdraženi lastniki gozdov, ki so razburjeni zaradi razprav o višjih davkih, ki bi jih kot lastnike gozdov udarili po žepu. Obiskovalci imajo zaenkrat še prost vstop v gozdove, izogniti pa se morajo tistih, v katerih lastnik to izrecno prepoveduje s tablo oziroma ima zagrajeno območje. Prav tako nimajo vstopa na zavarovana območja oziroma krajinske parke, eden najbolj znanih je Pokljuka, a po besedah Dolenca številni gobarji tega še vedno ne upoštevajo.
Inšpektorski nadzor slab
Iz gozda lahko dnevno odnesemo do dva kilograma gob in gobo s poljubno težo, ki lahko znaša po besedah Dolenca tudi 15 kilogramov. »Nadzor nad gobarji je izredno šibak. V Sloveniji je namreč le 17 inšpektorjev, ki prihajajo tako s tržnega, z gozdnega, s kmetijskega in z naravovarstvenega inšpek-
torata. Mikološka zveza Slovenije jim je želela priskočiti na pomoč na ta način, da bi zagotovila prostovoljne nara-vovarstvenike, kar je zaenkrat naletelo na gluha ušesa,« pravi predsednik zveze, ki je pristojnemu ministrstvu med drugim celo predlagal, da bi lahko carinike s hrvaško-slo-venske meje prekvalificirali v gobarske inšpektorje in tako postorili nadzor. Na Celjskem po besedah predsednika inšpekcijskih nadzorov skoraj ni, občasno lahko nanje naletimo v gozdovih pod Roglo. So pa zato tiste redke kazni za nepravilno nabiranje toliko višje. V Triglavskem narodnem parku lahko nanesejo tudi do 20 tisoč evrov.
Gobarskih vinjet (zaenkrat) še ni
Po Sloveniji krožijo govorice, da naj bi država uvedla t. i. gobarske vinjete, kar predsednik mikološke zveze zanika. Za tovrsten ukrep se namreč zavzema le koprsko društvo, ki si želi, da bi v Sloveniji uvedli dovolilnice predvsem zaradi tega, ker primorske gozdove množično »ropajo« Italijani. Kljub temu, da o tem trenutno ne razmišlja nihče drug, to po besedah Dolenca ne pomeni, da teh v prihodnje ne bo. Še posebno zdaj, ko se lastnikom gozdov obetajo višji davki, lahko ministrstvo za kmetijstvo podleže njihovim pritiskom in jih uvede.
Zgolj začimbe
Med gobarji velja pravilo, da gob, za katere niso popol-
Amadeo Dolenc, predsednik Mikološke zveze Slovenije in bivši predsednik Gobarskega društva Bisernica Celje: »Gobarji ne smejo pozabiti na pravilno obnašanje. Vseh šestindvajset slovenskih gobarskih društev in Mikološka zveza Slovenije so zato sprejeli kodeks obnašanja, katerega rdeča nit je slogan, da v gozdu poslušamo tišino.«
noma prepričani o njihovi užitnosti, ne smejo jesti. Nenazadnje se je potrebno zavedati, da so gobe začimba, zato jih je potrebno uživati v zmernih količinah. Prekomerno in prepogosto uživanje je lahko namreč zdravju škodljivo. Kot opozarja Dolenc, se je potrebno takoj, ko posumimo, da smo se morda zastrupili z gobami, odpraviti k zdravniku. Med ljudmi je nekoč krožilo prepričanje, da je v takšnih primerih potrebno spiti čim več mleka, kar ne drži. Pri nekaterih vrstah gob pride do prvih znakov zastrupitve šele po sedmih dneh in več. Ena takšnih je poljska koprenka, ki je dobila ime prav po poljskih vojakih, ki so si z njo v prvi svetovni vojni želeli potešiti lakoto, a so vsi zaradi njenih stranskih učinkov tragično končali. Kljub temu, da je gobarstvo na prvi pogled povsem nenevaren konjiček, se ga je, kot opozarja Dolenc, potrebno lotiti razumno in previdno.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Na Radiu Celje bomo podrobneje o gobah, njihovemu nabiranju in zakonodaji na tem področju spregovorili v ponedeljek ob 12.15 v kontaktni oddaji Vaš zakaj, naš zato. Na vaša vprašanja, povezana z gobarstvom, bo odgovarjal predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc.
REPORTAŽA
43
Pobudnica celjskega veganskega društva Majda Zdolšek in Matjaž Erlih, ki je pripravil okusen ričet brez mesa.
Veganska hrana so tudi jedi, ki jih poznamo vsi, narejene pa so nekoliko drugače. Ivo Hribar iz bližine Vač se z ženo Tatjano že nekaj let ukvarja s peko ekološkega peciva, predvsem veganskega. V to sta se usmerila tako zaradi vse večjih potreb kot lastnih nagnjenj. Sedem vrst veganskih potic pečeta, poleg tega pa še vegansko gibanico, razne piškote, veliko vrst kruha ... »Vse običajne sestavine se da nadomestiti, pomembna je predvsem pozitivna energija pri delu, saj to, kar daš, tudi dobiš,« je prepričan Hribar.
Veganstvo pomeni tudi odgovoren odnos do živali. Imajo pa ga tudi številni člani društev za zaščito živali, pravi Andreja Zupanc iz velenjskega društva Poživ, čeprav niso vegani.
Kava iz želoda? Poznalo so jo že naše babice, Drago Lovrec iz Velenja je le obudil stare navade. Želod nabere, ga pregleda, posuši in spraži ter zmelje, enako bio ječmen in naredi mešanico. Kava je menda zelo zdrava.
Veganstvo pomeni tudi izdelke za nego brez živalskih dodatkov. Miha Ročnik in Sanja Golob imata ekološko trgovino v Mozirju, sama izdelujeta mila iz rastlinskih maščob z eteričnimi olji. »Bogat od tega ne moreš biti, bogastvo pa je lahko tudi druge vrste,« pravi Miha Ročnik.
Nas lahko spremeni šele bolezen?
Veliko se jih za prehrano brez mesnih beljakovin odloči zaradi zdravstvenih težav - Vegani so se srečali v Žalcu
Veganski ričet? Večina se vas bo ob tem zmrdnila, sploh če ste ljubitelji velikih zrezkov in klobas ter prepričani, da ni pravega ričeta, če vanj ni »stopila prašičja noga«. V veganski različici namreč ni bilo niti pikice živalskih maščob, bil pa je - preverjeno - kljub temu zelo okusen. Okušali so ga lahko vsi, ki so se udeležili nedavnega prvega slovenskega srečanja veganov, ki ga je društvo celjsko-sa-vinjske regije pripravilo v Bio parku Nivo.
Mlado društvo deluje šele od letošnjega aprila, nastalo pa je na pobudo Majde Zdolšek. Podobno kot veliko drugih, ki so spremenili svoj način prehranjevanja, so tudi njo k tej odločitvi spodbudile zdravstvene težave. »Imela sem luskavico na kosteh, trikrat na dan sem jedla tablete proti bolečinam, po katerih mi ni bilo nič bolje. Kosti so me bolele, hoditi nisem mogla, nato sem izvedela, da meso ustvarja kisline, ki dodatno škodijo pri tej bolezni. Povsem sem se mu odpovedala in tablet nisem več potrebovala. Vse težave še niso izginile, a se bistveno bolje počutim. Polna sem energije,« je svojo zgodbo povedala Zdolškova. Pri iskanju informacij o tem načinu življenja je spoznala, da lahko društvo poveže enako misleče, ki si tako izmenjujejo izkušnje, se srečujejo na kuharskih tečajih in druge osveščajo o zdravem načinu življenja.
»Če ne drugega, bi morali iz sebičnih razlogov postati vegani,« je prepričan Dani Sušnik. Opozarja, da moramo nehati razmišljati, kako v okolju preživijo le najmočnejši, pri čemer moramo postati del tega okolja, v katerem imajo tudi živali svoje pravice.
Brez mesa - brez jecljanja
Tako je bilo zastavljeno tudi srečanje v bio parku, kjer so pripravili predavanja, stojnice z veganskimi izdelki ... Srečanja se je udeležil tudi Mladen Krsnik iz Trnave, ki je na vegansko pot stopil že pred 16 leti in svoje izkušnje na predavanjih posreduje drugim. »Imel sem težave z ledvicami in govorom, saj sem jecljal. Marsikaj sem poskusil, da bi bilo bolje, a rezultatov ni bilo. Kot kemik nisem verjel priporočilu, češ da mi lahko drugačna hrana pomaga. Vendar sem po treh mesecih opazil spremembe. Telo je postajalo čedalje bolj sproščeno, simptomi so izginjali, glava se
je sprostila. Iz treh poskusnih mesecev je nastalo 16 let ve-ganstva,« pavi Mladen Krsnik. Tudi za povezavo med hrano in jecljanjem ima razlago: »Določene molekule v hrani se pri ljudeh kažejo kot reakcije v telesu na fizični in tudi na čustveni ravni. Meni se je to kazalo kot nesamozavest. O čustvih vemo malo, redko kje se odkrito pogovarjajo o njih. Čustvene afekte rešujemo s prehrano: če smo jezni in žalostni, se z njo tolažimo. Treba je presekati ta začarani krog.« Pri tem opozarja, da je pri vsakem prehranjevanju treba poznati vsebnost snovi v hrani. Tudi ogromno vega-nov ni zdravih, ker jedo zelo enolično hrano. Zato priporoča, da vsak, ki želi spremeniti prehrano, pridobi čim več informacij, tudi o tem, kako na nas vpliva, če vnašamo v telo meso ali pa čičeriko. »Žal več vemo o tem, kako delujeta pralni stroj in avto kot pa naši organi!«
Veganstvo poleg zdravstvenega vidika poudarja tudi etično plat prehranjevanja in skrb za okolje. Vegani se izogibajo prehranjevanju, pitju, nošnji ali kakršni koli drugi uporabi živalskih proizvodov oziroma materialov, prav tako pa ne uporabljajo izdelkov, pri katerih so v nastajanju izkoriščali živali. Veganski način prehranjevanja z jedilnika izloča meso, jajca, mleko in med.
Mladen Krsnik: »Ljudem svetujem, da se tri mesece prehranjujejo brez mesnih beljakovin. Nekateri pridejo in povedo, da je bila izkušnja zelo dobra, toda mnogi ostanejo na stari poti, ker jim je tako lažje.«
»Sebična« odločitev
Slovensko vegansko društvo je svojo dejavnost predstavljalo s knjigami in brošurami ter s konkretnimi napotki članov. Dani Sušnik pravi, da bi moral vsak sam na internetu prebrati raziskave o tem, kako nezdravo se prehranjujemo, kakšne bolezni povzroča mesna in kaj se dogaja z okoljem zaradi množične živinoreje. Zato ne preseneča, da so se na srečanju predstavila tudi nekatera društva za zaščito in pomoč živalim, med drugim velenjski Poživ, ki je zbiral pomoč za zapuščene živali in osveščal, da se je treba do njih obnašati bolj odgovorno. Saj, kot pravi članica društva Andreja Zupanc, je brezdomnih živali vse več, domov zanje pa vse manj.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
44
INTERVJU
Brez odkrivanja tople vode
Najprimernejši model lokalne samouprave za Slovenijo bi bil sistem s sto do največ 120 občinami in z 8 do največ 11 pokrajinami, meni minister dr. Gregor Virant
Reforma lokalne samouprave v Sloveniji bo prihodnje leto stara dvajset let. Veliko ali malo? Vsekakor preveč za projekt, ki je takoj na začetku zastal in ga je ves čas bolj kot stroka krojila politika. Že prvotno besedilo Zakona o lokalni samoupravi je določalo, da mora na določenem ozemlju, kjer naj se oblikuje samostojna občina, živeti pet tisoč prebivalcev. A dopuščalo je izjeme, ki so v naslednjih letih postajale vse bolj pravilo. Tako ima zdaj država s približno dva milijona prebivalci 212 občin, v polovici živi manj kot pet tisoč ljudi. Glede na število občanov je razpon neverjetno širok - od najmanjše občine Hodoš z le malo več kot skromnimi tristo občani do Ljubljane z več kot četrt milijona ljudi.
Naša zakonodaja ne glede na velikost in število prebivalcev vsem občinam nalaga opravljanje enakih nalog, pri čemer že ves čas predvideva tudi ustanovitev pokrajin kot vmesne ravni lokalne samouprave med občinami in državo. A bolj kot se je slovensko ozemlje drobilo na manjše občine, bolj se je odmikalo oblikovanje pokrajin oziroma je del politike tudi pri morebitnem ustanavljanju pokrajin zagovarjal načelo, da je treba kokoš razrezati v čim več malo večjih kosov. Če bi namreč pokrajine zaživele vzporedno z novimi občinami, potem ves ta čas razlike med majhnimi in velikimi občinami ne bi tako bodle v oči in Sloveniji bi bile prihranjene večne razprave o tem, kako oblikovati podobo države na lokalni ravni.
Eden tistih, ki je reformo lokalne samouprave odločen izpeljati do konca oziroma jo postaviti na nove temelje, je aktualni minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant. Tako je že spomladi, nekaj tednov po zaprisegi, lep del slovenske javnosti razburil s predlogom, da je treba število občin v državi prepoloviti. Že takrat so odločno protestirali v Skupnosti občin Slovenije in Združenju občin Slovenije kot reprezentativnih združenjih občin, oglasil se je del političnih strank, predlog so zavračali v vseh občinah, ki jim je grozilo združevanje. Po poletnem zatišju je zdaj ta pobuda spet aktualna.
»Pri predsednikih in vodjih poslanskih skupin je doseženo soglasje, ko bodo prižgale zeleno luč še prav vse koalicijske poslanske skupine, vključno z vsemi poslanci, se bomo lahko lotili reforme,« pravi minister Virant in dodaja, da je njen cilj močnejša in učinkovitejša lokalna samouprava. »Torej boljše in cenejše storitve za občane, saj je danes denar »razprčkan« med 211 oziroma 212 občin. Če bi bil bolj skoncentriran, bi dajal boljše učinke. Naš namen je tudi, da se prihrani denar pri režiji, prihranek pa vloži v razvoj.«
V Novem tedniku kot osrednjem časopisu na Celjskem, v katerem pokrivamo dogajanja v 33 občinah, smo doslej na temo delovanja in tudi vprašanja morebitnega zmanjšanja števila občin že namenili besedo predstavnikom občin, predvsem županov, ki se tudi ob tokratni, najnovejši pobudi pristojnega ministra znajdejo med tistimi, ki naj bi jih v prihodnje ukinili oziroma bi se morale njihove občine združevati z večjimi. Zato smo tokrat za intervju zaprosili ministra, da podrobneje pojasni, tudi argumentira tako samo zmanjševanje števila občin kot tudi njihovo financiranje v prihodnje. Prav slednje je nekako »ušlo« večji javni pozornosti.
Kakšne so torej današnje težave lokalne samouprave v Sloveniji?
Segajo že v leto 1994 in takratni Zakon o lokalni samoupravi. Že takrat je bilo izhodišče za ustanovitev občine pet tisoč prebivalcev. A potem je politika v celoti
»Na Danskem, kjer živi 5,5 milijona prebivalcev, so pozitivne učinke in ljudje so z njo zadovoljni.«
povozila stroko, izjeme so se kopičile, niso se upoštevali kriteriji, v državnem zboru so občine ustanavljali arbitrarno - ene da, druge ne - odvisno od tega, koliko je bil kdo močan in kakšno podporo si je zagotovil. Majhne občine danes porabijo četrtino denarja za režijo, za funkcionarje in zaposlene, pri večjih je seveda ta delež občutno manjši. Majhne občine niso sposobne opravljati vseh nalog, ki bi jih morale. Lokalne skupnosti so dolžne skrbeti za vse komunalne storitve, teh na področju vodooskrbe in ravnanja z odpadki majhne občine ne morejo. Lahko se povezujejo, a
število občin z 270 zmanjšali na 98. Reforma je imela
vprašanje je, koliko so se sposobne dogovarjati glede teh vprašanj. Izjemno otežen je tudi nadzor nad njimi. Računsko sodišče na primer težko obišče vse občine. In nenazadnje vse občine z manj kot pet tisoč občani, in teh je več kot sto, so neskladne z veljavnim zakonom.
Kako si torej zamišljate združevanje občin?
Absolutni kriterij bo pet tisoč prebivalcev. Vse občine z manj prebivalci bi se med seboj združevale, a tako, da bo to čim bolj skladno z voljo ljudi. Ljudje naj se sami odločajo, katere občine želijo delovati skupaj.
»Verjamem, da so zdaj tudi v majhnih občinah dobri župani. Ampak naj tudi po reorganizaciji kandidirajo in postanejo dobri župani velikih občin.«
Eden od mogočih principov je tudi združevanje nazaj v nekdanje meje, da torej vzpostavimo sistem, kakršen je že bil. Tako bomo dobili bistveno močnejše občine, z več denarja, močnejšo kadrovsko zasedbo. Zagotovo bi bolje opravljalo svoje naloge 120 občin kot jih zdajšnja množica.
Omenjate tudi boljši izkoristek denarja ...
Zagotovo bi bili z evropskim in državnim denarjem sofinancirani razvojni projekti v takšnih večjih občinah obsežnejši, imeli pa bi tudi večje učinke na nova delovna mesta.
V	začetku septembra ste znova obudili svoj predlog, da je treba nujno zmanjšati število občin. A zakaj po treh mesecih spet na enak način, ko pa je vendarle bilo že spomladi ogromno razburjanja .
V	vmesnem času je služba za lokalno samoupravo na ministrstvu pripravila strokovni pregled in napočil je čas, da preverim, ali obstaja politična volja za ta projekt. Koncept sem predstavil koalicijskim partnerjem in izkazalo se je, da ta volja obstaja, da vsi čutijo potrebo po zmanjševanju števila občin. Zavedam pa se, da se je treba tega projekta lotiti počasi, postopoma, previdno in na tak način, da bomo na svojo stran pridobili tudi čim več strokovne javnosti.
Občine so povezane v reprezentativna združenja in zlasti v Skupnosti občin Slovenije pred kakršnimi koli spremembami vztrajajo pri pripravi strategije lokalne samouprave. Mar res ne bi bil mogoč skupen nastop - za kaj takega ni politične volje, časa ali znanja?
Za vse to je še veliko časa. Vedno je treba začeti in za začetek je potrebna neka ideja, predlog, koncept, ki je izhodišče za razpravo. In tukaj smo zdaj, sledi pa čas za strokovno razpravo, tudi za dialog z reprezentativnimi združenji. Ampak jasno stališče ministrstva in tudi moje je, da mora biti reforma usmerjana v zmanjševanje števila občin. Za to, mislim, obstaja velika podpora tudi v javnosti. Je pa tudi že zdaj jasno, da ima predlog veliko nasprotnikov, med katerimi so nekateri zelo močni.
Zdi se, da ste v zadnjih dneh vendarle nekoliko umirili žogico. Je po vaši oceni reorganizacija mogoča do lokalnih volitev prihodnje leto?
Če bi bila dovolj močna politična volja, bi bilo to mogoče speljati. Ampak kot sem že večkrat rekel v zadnjih dneh, bom sam dal prednost kakovosti in strokovnosti pred časovno dinamiko, tako da se ne bomo obremenjevali z roki. A sam želim, da bi reformo izpeljali pred lokalnimi volitvami.
Eden od vaših argumentov je, da bi s prepolovitvijo števila občin prihranili. Kaj torej pravite glede očitkov, da bo prišlo le še do dodatnega zapravljanja, če bomo prihodnje leto izpeljali lokalne volitve v obstoječih občinah, potem pa bodo, na primer čez dve leti, sledile volitve v novih?
To je bolj nesmiseln argument ... Vsaka reorganizacija za seboj potegne manjše stroške, ampak racionalizacija, ki jo bomo s tem dosegli, bo prinesla trajne prihranke. Gre za varčevanje na dolgi rok in prihranke se da zelo logično utemeljiti. Če združiš tri
»Na ministrstvu nimamo v načrtu nižanja povprečnine, torej celotnega obsega primerne porabe za lokalno samoupravo. Če bo minister za finance dal tak predlog, se bo o njem pogajal z reprezentativnimi združenji lokalnih skupnosti. Naš predlog sega samo na področje določanja deleža glavarine - in tukaj smo povsem jasni: torej večjim občinam več, manjšim manj denarja.«
INTERVJU
45
»Očitek, da gre za projekt mesta proti podeželju, je nesmiseln. Če se združijo podeželske občine, bodo skupaj močnejše proti Ljubljani. Poglejte, kakšna je razlika med Primorsko in vzhodno Slovenijo! Prva je ostala močna, občine so ostale skupaj, druga se je povsem razdrobila.«
občine, imaš namesto treh županov enega, namesto treh občinskih svetov enega, namesto treh občinskih uprav eno ... Na dlani je, da je to racionalizacija in da ostane več denarja za komunalne storitve, razvojne projekte, infrastrukturo ... To ni ravno odkrivanje tople vode.
Lokalna samouprava je po Evropi zelo različno urejena, vi zdaj izpostavljate Dansko in tamkajšnjo reformo. Je sploh mogoče model, pa naj bo še tako dober, prenesti iz ene v drugo državo?
Ne, nisem pristaš principa »kopiraj-prile-pi« iz drugih držav. A zagotovo se je dobro zgledovati po tistih reformah, ki so bile uspešne, s katerimi so bili ljudje zadovoljni in so prinesle dobre izkušnje. Naši sodelavci so bili na Danskem in tam preverili, kako se je reforma obnesla in kako so z njo zadovoljni ljudje. Zato omenjam Dansko in prepričan sem, da bo tudi pri nas tako. Je pa v Sloveniji žal tako, da smo načeloma vsi za spremembe, a ko jih nekdo predlaga, se pojavijo strahovi, iščejo se razlogi, zakaj jih ne bi izpeljali. A če si dovolj vztrajen in reformo izpelješ, se potem izkaže, da je bilo to dobro.
Že ob reformi lokalne samouprave v začetku 90. let so bile kot vmesna raven predvidene tudi pokrajine - bodo te sploh kdaj v Sloveniji ugledale luč sveta?
Moje mnenje je, da to vmesno raven potrebujemo. Pokrajine bi morali vzpostaviti, a jih ne bi smelo biti preveč, zlasti pa njihova ustanovitev ne bi smela povečati birokracije. Pokrajine bi morale biti razvojne ustanove, ki načrtujejo prostorski in regionalni razvoj in tako v čim večji meri črpajo razvojna sredstva, zlasti iz evropskih skladov in tudi od drugod. Vendar močno dvomim, ali je slovenska politika sposobna doseči dvotretjinsko soglasje, ki je potrebno za vsa ključna vprašanja ustanavljanja pokrajin. Glede na sedanjo situacijo se bojim, da ni sposobna stopiti skupaj.
Doslej se je vselej ustavilo ... Kaj je torej najbolj problematično: število pokrajin, njihove pristojnosti vključno s prenosom nalog z države ali financiranje?
Vse troje se bo pojavljalo kot problem, predmet polemik in razprav. Glede vsega tega bi se morali dogovoriti, najti kompromise in stvar izpeljati do konca. Vendar sem sam skeptičen. V naši stranki smo pripravljeni na marsikaj, na kompromisne rešitve, vendar ne na to, da bi pokrajine povečale birokracijo in stroške delovanja upravnega aparata. To je nesprejemljivo.
Ves čas ste bili na nek način zagovornik t. i. upravnih okrajev, kjer bi se združevala tudi državna uprava na lokalni ravni. To še ostaja aktualno?
Še ostaja, seveda, saj bi to pomenilo veliko racionalizacijo pri delovanju države uprave. Današnjih 58 upravnih enot bi povezali v 8 do 12 upravnih okrajev, v katerih bi lahko združili vse logistične funkcije delovanja, Združili bi kadrovske, računovodske in finančne službe, veliko bolj
fleksibilno bi lahko razporejali zaposlene in tudi spise oziroma naloge. Tako bi se veliko privarčevalo, kakovost storitev za državljane bi bila še boljša. Čeprav že zdaj lahko rečem, da so ljudje večinoma zadovoljni s kakovostjo teh storitev, a lahko bi bili še bolj.
Z vašim predlogom o prepolovitvi števila občin je tesno povezana še ena zadeva. Gre za novelo Zakona o financiranju občin, kjer želite spremeniti formulo za izračun glavarine. Ali naj bi nova formula veljala že za pripravo občinskih proračunov za leto 2014?
To je cilj. Sprememba formule je usmerjena v to, da spodbuja združevanje občin. V sedanjem sistemu financiranja so majhne, šibke občine privilegirane. Dobivajo namreč denar za vse pristojnosti lokalne samouprave, čeprav nekaterih nalog ne izvajajo in jih namesto njih za občane izvajajo sosednje večje občine.
Kaj konkretno bi to pomenilo za majhne in kaj za velike občine?
Za večje občine bi to pomenilo nekaj odstotkov več, za manjše pa nekaj odstotkov manj primerne porabe.
Sprašujem zato, ker zakonodaja pri določanju nalog občinam ne upošteva velikosti lokalnih skupnosti.
Saj prav zaradi tega. Pri načrtovani spremembi smo upoštevali vse sugestije iz strokovnih krogov in zdi se mi dobro, da gremo v spremembo financiranja po tej poti. Tako bi tudi v manjših občinah videli, da se splača združevati, da bo tako več denarja za razvoj.
Iz občin je bilo doslej mogoče slišati veliko pritožb na račun nenehnega nalaganja novih nalog, za izvajanje katerih država ni zagotovila denarja. Kakšen je vaš komentar?
Glede tega imajo občine v precejšnji meri prav. Država mora na to bolj paziti in izpolniti mora obljubo, ki jo je že dala občinam. Sprejeti moramo zakon, ki bi znižal stroške delovanja občin, na primer prilagodil standarde v vrtcih in osnovnih šolah. To zelo podpiram, seveda pa bodo morali svoje storiti tudi drugi ministri. Zelo podpiram tudi vsa prizadevanja občin, da bi zmanjšali birokracijo in da bi občinske administracije razbremenili nepotrebnega birokratskega dela. Tu imajo občine mojo popolno podporo.
Kakšen je po vašem optimalen model lokalne samouprave v Sloveniji?
Sistem s precej manjšim številom občin, nekje med 100 in 120, in z 8 do največ 11 pokrajinami.
Kako in kdaj priti do njega?
Kot sem že rekel, bomo glede občin štar-tali takoj. Če ne bo uspelo do prihodnjih lokalnih volitev, pa med naslednjim mandatom. Kar se pokrajin tiče, sem realist in ne verjamem, da se bo strankam uspelo dogovoriti, a se bom vseeno trudil tudi v to smer.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
»Ta reforma je nujna, je logična in racionalna in ima podporo javnosti. Smo v času krize, in če kdaj, potem je zdaj čas, da jo izpeljemo.«
»Zavedam se, da imamo za naš projekt podporo javnosti, a da so tisti, ki mu nasprotujejo, zelo glasni in zelo močni. Gre za županski lobi in tiste stranke, ki imajo veliko županov. Očitkom sem prisluhnil - govorijo celo o izbrisu občin - in mislim, da je to zgrešeno. Občine bodo ostale, noben človek v Sloveniji ne bo ostal brez svoje občine. Le tistih 15 odstotkov državljanov, ki zdaj živijo v občinah z manj kot pet tisoč prebivalci, bo dobilo močnejše, večje in učinkovitejše občine.«
»Sem optimist!«
Dr. Gregor Virant je predsednik Državljanske liste, ki se je kot stranka oblikovala tik pred predčasnimi dr-žavnozborskimi volitvami v letu 2011. Osvojila je četrti volilni rezultat in z 8,37-odstotno podporo volivcev in osmimi poslanskimi mandati postala pomemben jeziček v merjenju moči na slovenski politični sceni. Stranka je najprej kot koalicijska partnerica sodelovala v Janševi vladi, zdaj je del koalicije premierke Alenke Bratušek.
Že ob vstopu v novo koalicijo je iz Državljanske liste izstopilo nekaj vidnejših članov stranke, vendar se je kljub temu, da so takrat številni napovedovali razpad stranke, Državljanski listi uspelo znova poenotiti. Ob napovedi re-
organizacije slovenskih občin je v stranki kot predsednik odbora za regionalno politiko odstopil Anton Štihec, sicer murskosoboški župan.
Se vam torej spet »dogaja« stranka?
To je pa že prav dolgočasno ... Vsake toliko časa se v stranki pojavi kdo, ki ima drugačno mnenje, in temu v časopisih sledijo veliki naslovi, kako stranka razpada, zatem pa, da je članstvo spet podprlo politiko vodstva. To je že stokrat videno in sploh nima smisla komentirati . Država je zdaj v takem položaju, da v stranki ne moremo energije in časa posvečati ukvarjanju s seboj, temveč moramo vse to usmeriti v reševanje problemov državne. Državljanska
lista bo to storila, mi bomo dejavnik politične stabilnosti in pomagali bomo reševati probleme te države, ne bomo se ukvarjali sami s seboj.
Bo torej stranka in seveda tudi koalicija zdržala to preizkušnjo?
Absolutno sem optimist. To je pomembno zlasti za državo in verjamem, da bomo sami znali rešiti lastne probleme. Težave v državi so velike, ogromno stvari je v času krize naplavilo na površje - od norosti, ki so se dogajale v bančnem sistemu, do norosti v sistemu javnih financ - in zdaj je treba to očistiti in se soočiti s stvarnostjo. Nič drugega nam ne preostane.
46
PODLISTEK
Vročina izčrpava tudi rastline
Številne motnje na rastlinah zaradi vročinskega stresa
1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015
1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 ■?top]i dnevi (Tmax>=250C) vroči dnevi (Tmax>=30°C)
Število vročih (Tmax >=30°C) in toplih dni (Tmax >=25°C) v obdobju 1951-2013 v Celju (vir: UM/ ARSO)
Vročinski stres povzroča težave tako ljudem, rastlinam kot tudi živalim. Pri reji krav molznic, ki so v Sloveniji zelo razširjene, zaradi obsežne fermentacije v vampu in intenzivne presnove morajo molznice dnevno oddati veliko toplote. Pri visoki vlažnosti se lahko vročinski stres pojavi že pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija. Posledice vročinskega stresa se lahko kažejo v zmanjšani sposobnosti krav za izkoriščanje voluminozne krme, zmanjšani prireji mleka, spremenjeni sestavi mleka, moteni reprodukciji, slabem počutju živali, povečanju presnovnih bolezni in bolezni parkljev ter splošni neodpornosti.
90 80 70 _60
I50
Ü40 30 20 10 0
□	1971-2000
□	2012 □ 2013
Ljubljana
Maribor
Celje
Murska Sobota Novo mesto
Bilje
Portorož *
Število dni z evapotranspiracijo >=5 mm na izbranih lokacijahu v obdobju 1951-2013. Podatki za Portorož so od leta 1987 dalje (vir: UM/ ARSO)
Nastopili so jesenski dnevi, ki so prinesli nižje temperature zraka in dež. Vendar spomin na poletno vročino še ni zbledel. Značilnost kmetijskih suš v zadnjem desetletju je tudi sovpadanje sušnega obdobja z vročinskimi valovi, ki je lani trajalo od zadnje tretjine junija do konca avgusta. Tudi v letu 2013 smo beležili tri vročinske valove.
Število vročih dni se po letu 1990 povečuje. Povprečna poletna temperatura zraka se je začela občutno dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja. Istočasno je začelo strmo naraščati povprečno število toplih in vročih dni. Poletne temperaturne razmere analiziramo s pomočjo temperaturnih indeksov: če maksimalna dnevna temperatura preseže 25 stopinj Celzija, tak dan označimo za topel, v primeru, da preseže 30 stopinj Celzija, pa za vroč dan. Povečuje se tudi število t. i, tropskih noči, ko minimalna temperatura zraka pozno ponoči preseže 20 stopinj Celzija. Tropske noči so bile še na začetku in sredi 20. stoletja, z izjemo Obale, redek pojav. V zadnjih letih pa je v nekaterih mestih to že vsakoleten pojav, tako da je ponekod trend že statistično značilen, predvsem na Goriškem in v osrednji Sloveniji. V Celju je trend spremembe v obdobju 1950-2010 v številu toplih dni 4,4 dnevi na 10 let.
Najbolj vroče poletje tega stoletja
Po podatkih Agencije RS za okolje se letošnje poletje po vročini, suši in trajanju sončnega obsevanja uvršča med prve tri v več kot sto letih (skupaj s poletji 2003 in 2012). Letošnje meteorološko poletje (trimesečje junij, julij, avgust) so zaznamovali trije vročinski valovi - prvi med 15. in 22. junijem, drugi med 25. in 29. julijem ter najhujši med 1. in 9. avgustom. Že med prvim vročinski valom so se temperature približale 35 stopinj Celzija, med drugim so to mejo presegle, med tretjim pa so se ponekod povzpele tudi nad 40 stopinj Celzija in s tem marsikje dosegle rekordno visoke vrednosti. Letošnje poletje se tako po kriteriju povprečne temperature uvršča na tretje mesto najbolj vročih poletij v zadnjih sto letih. Bolj vroče je bilo lani in seveda poleti leta 2003. Letos smo poleti v Ljubljani beležili 35 dni s temperaturo vsaj 30 ali
Mag. Andreja Sušnik se ukvarja z agrome-teorologijo, in sicer s posebnim poudarkom na sušah, in je vodja Oddelka za agromete-orlogijo v Uradu za meteorologijo pri Arsu.
več stopinj Celzija, kar je 12 dni več od povprečja zadnjih 10 let. Stoletno povprečje vročih dni je le 13. Več vročih dni kot letos smo beležili le poleti leta 2003 in 2012. Največ vročih dni smo tudi v Celju beležili leta 2003.
Tehnologi priporočajo zastiranje, ki je eden nujnih ukrepov, ki jih ne izvajamo samo zaradi zmanjševanja zapleveljenosti tal. V vročih dneh so zastrta tla veliko hladnejša, kar pozitivno vpliva na razvoj koreninskega sistema in sprejem hranil v rastline neposredno, posredno pa na boljše življenjske razmere za mikroorganizme. Pomaga tudi senčenje, kjer je to možno.
Visoke temperature zraka vplivajo tudi na visoko izhlapevanje (evapotranspiracijo). Že nekaj let opažamo, da se število dni, ko dnevno izhlapi iz tal in rastlin 5 litrov vode na kvadratni meter, povečuje. Zelo opazen je ta trend po letu 1990. Letos jih je bilo v vegetacijski sezoni na Obali 77, na Goriškem 61, v Murski Soboti 53, Ljubljani in Celju 44, v Novem mestu 34. Tudi lansko leto je krepko izstopalo od dolgoletnega povprečja 1971-2000. V Celju je bilo v vegetacijski sezoni enako število takih dni letos kot lani.
Pomanjkanje kalcija, krajši stroki ...
Vročinski stres lahko rastlinam povzroči hude težave in poškodbe. Največkrat gre za kombinacijo sušnega in vročinskega stresa, saj visoke temperature zraka ob zadostni oskrbi rastlin z vodo ne vplivajo toliko na rastlinske procese. Ko pa je količina vode omejena, imajo visoke temperature
zraka močan vpliv. Obeh stresov torej ne moremo povsem ločiti. Previsoke temperature zraka, sploh če trajajo dlje časa, imajo negativen vpliv na rast in razvoj rastlin. Vplivi vročinskega stresa kažejo pri vseh življenjskih procesih: pri presnovi, rasti, razvoju, raz-
množevanju. Funkcionalne motnje in pojavljanje poškodb povzročijo že temperature zraka nad 30 stopinj Celzija.
Posledice visokih temperatur in suše se pri rastlinah lahko izražajo kot številne fiziološke motnje. Med njimi je znano pomanjkanje kalcija pri
plodovkah. Pomanjkanje kalcija v plodovih ima povezavo z ustreznim, rednim in pravilnim namakanjem in z gnojenjem z dušikom, predvsem z organskimi gnojili. Zaradi suše in vročine odpadajo na primer cvetovi stročnic, stroki so majhni in zakrknjeni.
Visoke temperature vplivajo na skrajšanje strokov, manjše število zrn v stroku in manjšo maso semena. Težave pri cvetenju so imele tudi bučnice. Obstaja že kar precej tehnoloških navodil za zmanjševanje sušnega stresa, proti vročini pa smo manj uspešni.
grafirate
med vrstniki
sola, društvu, kraju!	__
" še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas!
Avtorji prispevkov raj bodo učenci in dijaki in ne njihovi mentorji i
PODLISTEK
47
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (20)
Močnate jedi
Sladkor, sladkarije, sladice ... tudi sredi 20. stoletja za nekatere nekaj popolnoma vsakdanjega, a za druge le težko uresničljiv sen.
V času pred drugo svetovno vojno vsaj na podeželju in med nižjimi sloji mestnega prebivalstva sladice kot pika na i obroka niso bile v navadi. Pogostejše so bile pri kosilih in večerjah srednjih in višjih slojev mestnega prebivalstva. Pri tem ni šlo samo za razlike v gospodarskih možnostih podeželskega in mestnega prebivalstva, razlike je ustvarjalo predvsem znanje podeželskih in mestnih kuharic. Svoje so prispevale tudi različne možnosti za pripravo sladic in močnate hrane, ki jih je pogojevala oprema kuhinje.
Podeželje in del mestnega prebivalstva sta se v tem času še vedno držala standardnih vzorcev, kar pomeni, da so sladice, na primer zavitek, potice, ognjiščne potice in drugo, prišle na jedilnike le ob posebnih priložnostih in praznikih. V sezoni sadja je bila na mizi največkrat vlečena potica, ki so jo včasih nadomestili tudi vzhajana »jabkova« potica ali štruklji.
Izbor sladic je bil med nižjimi sloji podeželskega in mestnega prebivalstva zelo
Modeli za potičke
skromen, saj so le izurjene kuharice znale pripravljati bolj zapletene jedi. Tovrstna
znanja so se v obdobju med obema vojnama nekoliko razširila šele po bolj mno-
žičnem obisku kmečkih in tudi mestnih gospodinj na kuharskih tečajih.
Štedilnik je dajal kuharici popolnoma drugačne možnosti priprave močnate hrane kot ognjišče ali peč.
SE NEKAJ RECEPTOV
potica
Testo iz 7 dag moke, kvasnega nastavka (iz 3 dag kvasa), 2 rumenjakov, 7 dag masti in približno 2 do 3 dl mleka stepemo in ga v skledi pustimo vzhajati. Ko vzhaja, ga na tanko razvaljamo in namažemo z enim od nadevov. Medeni nadev: daj v ponev 1 kg medu, 2 žlici masla, tri žlice sladkorja in pusti, da zmes zavre. Nato odstavi in dodaj dišave: limonino lupinico, žličko cimeta, nekaj stolčenih nageljnovih žbic in pest drobtin. S tem namaži razvaljano testo in po njem potresi 2l zmletih orehov. Zvij in speci. Orehov nadev 1: Zmešaj v skledi 2 žlici masla in ko zmes naraste, dodaj 4 rumenjake, nekaj žlic sladkorja, limonine lupinice in 6 žlic smetane. Rahlo vmešaj še trd sneg iz beljakov, na katerega si že prej vsul 1 l zmletih orehov ali lešnikov. S tem namaži testo. Zvij in speci.
Orehov nadev 2: zmlete orehe poparimo s 1/2 l vrele smetane. Dodamo še limonine lupinice, pest sladkorja, malo stolčenega cimeta, nageljnove žbice in dve žlici ruma ali domačega žganja. S tem namažemo testo, ga zvijemo in spečemo. Rozinov nadev: v lonček vlijemo 1/2 l smetane, dodamo pest sladkorja, 4 rumenjake, vanilijo ali limonino lupinico, ščepec soli in trd sneg beljakov, na katerega vsuje-mo tri žlice drobtin, rahlo zmešamo in testo namažemo ter ga šele nato potresemo z rozinami. Zvijemo in spečemo.
Kmečka žena, Maribor, 1937
Vlečena potica - »štrudl«
Testo: 1/2 kg moke, sol, 1 žlica olja, mlačna voda. Nadev: 1 1/2 kg jabolk, 5 dag drobtin, 3 žlice masti, 2 dl smetane, 1 dag sladkorja, cimet, vanilija, pest rozin. V 1/2 kg moke naredimo jamico, vanjo vlijemo 1 žlico olja, nato po potrebi dolijemo še mlačno vodo. Zgnetemo mehko testo, ki naj vsaj pol ure počiva. Nato testo razvlečemo, potresemo s pre-praženimi drobtinami, naribanimi jabolki in sladkorjem, polijemo s smetano, ki smo ji dodali jajce, nato dodamo še rozine in cimet. Testo dobro zvijemo in ga v pomaščenem pekaču pečemo 40 minut.
Štefka Prek, Sv. Florijan pri Gornjem Gradu
za ueh,he in male <£o6poainj
/ • / odinte:
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
e
o» &
3 BI
S 3
Is
«i £3
^J^ttharäbe bukve ilovendhili gospodinj
__ « .sus
2 "ŠE
J2 3>i
an" * >.E
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
iNAROČlUNICa
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina)
izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za		Setveni koledar ^	
leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki		1	
založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.		19.čE	list
Zaupalenamže 68 lel		20. PE	list
		21.SO	list
		22.NE	plod do 11. ure
		23. PO	plod
		24. TO	korenina
		25.SR	korenina
48
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. DolZina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Odmev
Obsežne protipoplavne ureditve v Celju, Lučah in Laškem
Novi tednik je v 41. številki, 12. septembra 2013, na straneh 22 in 23 objavil informacije neznanih avtorjev o lokalnih protipoplavnih ureditvah, ki se izvajajo v okviru kohe-zijskega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi.
Za Luče ne vem, za Laško pa lahko mirno zatrdim, da gre samo za alibični projekt prikazovanja regijske načrtne uporabe denarja preko ureditve zloglasnega marija-graškega ovinka. Že na prvi pogled se vidi, da je denar, namenjen protipoplavnim ukrepom, nesorazmerno usmerjen v Celje v investicije, ki s protipoplavnimi ukrepi nimajo veliko skupnega.
Ne bom razglabljal in se bodel z rutinerji za uporabo »evropskih« sredstev. To prepuščam drugim. Me pa zanima naslednje:
1.	Od kod se je vzel mulj, ki je ob začetku del prekril dno Savinje v Laškem in naprej?
2.	Ali je kdo analiziral sestavine 3 do 4 metre debelih 75-letnih naplavin na bregovih Savinje, ki so jih odstranjevali poleti od Brega navzdol do Tremerij?
3.	Kam so jih odvaZali?
4.	Kdo je plačnik sanacije mostu v Jagoče?
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Prejeli smo
Občinska priznanja
Občutki ob sprejemu občinskega priznanja so enkratni in lepi. Pravzaprav jih je teZko podrobno opisati. Takšnega blagoslova sem bil v
preteklosti deleZen tudi sam in bom vedno na to ponosen. Občine ob svojih praznikih obdarijo tiste najbolj zaslu-Zne občane, podjetnike ... Vse gre po nekem ključu oziroma pravilnikih, ki so jih sprejeli v občinah. Člani komisij in odborov za podeljevanje občinskih priznanj so zastopani po strankarski pripadnosti in verjamem, da večkrat opravljajo nehvale-Zno delo. Praviloma objavijo pred prazniki v lokalnih medijih razpisne pogoje s točno določeno vrsto priznanja. Tu se ponavadi Ze začne zatikati, vendar to ni namen pisanja tega pisma.
Veliko berem in pišem, veliko sem tudi druZbeno aktiven in z leti si človek nabere relativno veliko izkušenj. Osebno sem predlagal v zadnjih letih v svoji občini Štore, a tudi v Celju in Šentjurju kar nekaj oseb in podjetij za različna občinska priznanja. Nekatere predloge so tudi upoštevali. Najpomembnejše pri vsej tej zadevi sta iskren in predvsem pošten namen predlagatelja ter izjemno dobro poznavanje dela in Zivljenja predlaganega. Tu je vloZeno ogromno dela, truda, znanja, energije in časa. Zavedam se, da komisije v večini primerov nimajo lahkega dela, da so omejene pri številu podelitev. In če se spomnim na tisti tisočkrat izrečeni pregovor, ki pravi, da krogla in medalja nikoli ne zadeneta pravih prsi. Sam imam vse svoje predloge skrbno arhivirane. Če mi bo naklonjena sreča, jih bom objavil tudi v svoji naslednji knjigi. Iskreno obZalujem, da veliko mojih predlogov ni bilo uslišanih. V njih nimam navade nakladati na dolgo in široko. Tega ne maram. Ali zaradi tega nekateri niso dobili občinskih priznanj, ne vem. Vem pa zagotovo, da so ga isti ljudje dobili čez kakšno leto ali dve, ko je prišel predlog z drugega naslova.
Tega ne bom nikoli razvozlal. Kakor koli, verjetno ima ime predlagatelja svojo vlogo, velika vloga je bila pri meni v preteklosti prisotna na Zalost tudi v politični barvi. V tem delu me prosim naj nihče ne prepričuje, da ni tako. Do tega trenutka še nisem v vseh teh letih dobil niti enega pisnega odgovora z obrazloZitvijo komisije iz katerekoli občine. To bi človek pričakoval, saj bi vsaj malo spoštovanja in kulture bilo le treba pokazati do predlagateljev. Ne potrebujem nobenega opravičila, tega niti ne pričakujem, vesel pa bi bil, če bi mi vsaj napisali: »Srečko, ti si cepec, ne pošiljaj več nobenih predlogov, ker tvojih tako ne bomo upoštevali!« Potem bom to razumel in jim bom iskreno hvaleZen. To pa dobro zna in obvlada naš predsednik drZave Borut Pahor. Ko sem predlagal eno osebo za drZav-no priznanje, sem bil dvakrat o vsem obveščen z vljudnim pismom in lepimi pozdravi. Če so bili iskreni, ne vem.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
Izgorevanje in empatija v šoli
Naj bo začetek šolskega leta čas za pozornost izgorevanju, ki ob koncu šolskega leta pesti mnoge učitelje? Za zmanjšanje tega problema smo na Gimnaziji Celje - Center 27. avgusta govorili o kognitivni empatiji in vsebinah pozitivnega zdravja.
Če šola uči za Zivljenje, naj uči tudi za zdravje. A kako naj bolan učitelj uči o zdravju (ne o bolezni)? Zato smo v medsebojni povezanosti telesnega, duševnega in socialnega zdravja, kot ga opredeljuje definicija SZO, razkrivali vidike pozitivnega zdravja.
S strokovnimi pogledi sta nas seznanili voditeljici srečanja, profesorici Smilja-na Adamič Vasič in Danica Centrih, obe predstavnici šole gostiteljice. Odlično sta podali strokovna izhodišča in jih empatično dopolnili z lastnimi izkušnjami. Odprli sta vprašanje:« Ali je kognitivna empatija ena od mo-Znosti, ki je učitelju na voljo, da manj izgoreva?« Vemo, da so učitelji obremenjeni z nalogami izven razreda. Kadar je teh obveznosti veliko, lahko trpi tudi delo v razredu,
če je učitelj pod negativnim stresom in kaZe znake izgorevanja. Ker izgorevajo tudi mladi, smo se v nadaljevanju posvetili vsebinam, ki zadevajo učitelja in mlade.
Ob vrednotah, kot so zdravje, lepota in humanost, smo se spraševali o moZnostih za bolj zdravo Zivljenje in pozitivno samopodobo. Pozornost smo namenili tudi vprašanju, ali sodi ljubezen med vidike pozitivnega zdravja. Ob temi Ljubezen do sebe in Zivljenja pa izpostavili odgovoren odnos do sebe in skrb za lastno zdravje. Ugotavljali smo še, da Učenje za zdravo Zivljenje, kot posebno obliko učenja, potrebujejo učitelji in mladi. Tudi empatija rabi učenje, zato smo čustveni dodali kognitivno razseZnost empatije, da bi v medoseb-nih odnosih in v odnosu do sebe znali najti ravnovesje, ki zmanjšuje izgorevanje. Sledilo je vprašanje, ali naj bo trening empatije ena od nalog današnje šole. Mladi si Zelijo empatičnega učitelja, so na srečanju povedale profesorice petih šol.
Prejele so tudi mape z izhodišči Šole pozitivnega zdravja s številnimi predlogi učiteljev, kako ustvariti šolo z manj izgorevanja. Mogoče bo Gimnazija Celje - Center, nekdanje ugledno učiteljišče, tista, ki bo učila in spodbujala k pozitivnemu zdravju in vabila učitelje osnovnih in srednjih šol; v. d. ravnateljica magistrica Mateja Glušič Lenarčič pa pravi: »Veseli me, da v današnjem ponorelem svetu, kjer prevladujejo indi-vidualizem, potrošništvo, de-loholizem in boj za zasluZek, Zivijo ljudje, ki jim je mar za soljudi in ki posvečajo skrb in čas svojemu telesu. Želim si, da bi se učitelji bolj zavedali nevarnosti izgorevanja in pomanjkanja empatije, kar lahko ogroZa njihovo Zivljenje.«
ANTONIJA MARINČEK, Celje
Modri telefon
Odkup stanovanja
Bralka živi v stanovanju v Celju, ki je v občinski lasti. Zanima jo, v kakšnih primerih je občinsko stanovanje mogoče odkupiti. V primeru, če je to mogoče,
prosi še za podatek, po kakšnih merilih se cena nepremičnine oblikuje.
Alja Tihle Hren iz kabineta Zupana Mestne občine Celje je odgovorila:
»Stanovanja v lasti Mestne občine Celje morajo biti pred prodajo vključena v letni načrt prodaje, ki je potrjen v mestnem svetu Mestne občine Celje. Poleg tega je treba pridobiti cenitev. Od višine predvidene odkupne vrednosti, ki jo na podlagi cenitve določi Komisija za vodenje in nadzor postopka pridobivanja, razpolaganja in upravljanja stvarnega in finančnega premoZenja MOC, je odvisno, ali je treba pripraviti javno zbiranje ponudb za prodajo oziroma draZbo ali pa je moZna neposredna prodaja s predhodno objavo na portalu Mestne občine Celje (skladno z zakonom in Uredbo o stvarnem premoZenju drZave in samoupravnih lokalnih skupnosti). Če je občanka najemnica stanovanja pri druZbi Nepremičnine Celje, d. o. o., lahko stanovanje odkupi, če ni obremenjeno oziroma ni kakšnih drugih zadrZkov, kar se preverja od primera do primera.
Po prejemu vloge druZba preveri moZnost prodaje in zainteresiranega o tem obvesti. Če je nakup moZen, potencialnega kupca seznani s pogoji, tudi z vsemi stroški, med drugim tudi s stroškom cenitve, ki ga mora plačati potencialni kupec, opravi pa licencirani cenilec gradbene stroke. Cena je odvisna od več dejavnikov, ki jih cenilec upošteva poleg trZne situacije. Cenilčeva cena je okvirna, za druZbo ni zavezujoča, vendar kupec za niZjo ceno stanovanja stanovanja ne more kupiti. Če pride do sklenitve prodajne pogodbe, kupec poleg cene stanovanja
plača še stroške priprave pogodbe, cenitve in davek na promet nepremičnin.
Predlagamo, da se občanka glede konkretnega primera obrne na Mestno občino Celje (Tina Rosina Košir, tel.: 426 56 68, 041 691 627) ali na druZbo Nepremičnine Celje (Andrej Urankar, tel.: 031 383 627 ali 42 65 120).«
BRANE JERANKO
Kdo bo plačal postavljanje in podiranje šotorov?
V uredništvo je kar nekaj bralcev povprašalo, kdo bo kril stroške za postavljanje in zatem podiranje modro-belih paviljonskih šotorov, ki so jih v Zavodu Celeia Celje sprva namenili za tržnico s ponudbo Dežele Celjske v Stanetovi ulici.
Jerneja Kolar iz zavoda Celeia: »Postavljene šotore v Stanetovi ulici, kjer je v času evropskega prvenstva v košarki v Celju delovala trZnica s ponudbo storitev in izdelkov ponudnikov vključenih v Regionalno turistično destinacijo DeZe-la Celjska, smo podrli, ker smo jih zamenjali z novim tipom konstrukcije, z lesenimi stojnicami. Na samem mestu smo namreč ugotovili, da šotori, ki so bili predvideni, ne ustrezajo prostorski podobi ulice. Strošek postavitve in montaZe stojnic, ki znaša 1.012,50 evra ter na ta znesek še davek na dodano vrednost, krije izključno Zavod Celeia Celje in se ne črpa iz fonda, ki ga je za Eurobasket 2013 namenila Mestna občina Celje. Zaradi odličnih poslovnih odnosov Zavoda Celeia Celje in podjetja Petre šotori pa so stroški odstranitve Ze postavljenih šotorov nični.«
IS
TEDENSKA ASTROLOŠKA NAPOVED
Četrtek, 19. september:
Venera bo v sekstilu s Plutonom, kar bo odličen poloZaj za napredovanje. Opoldne se bosta srečala Sonce in Luna v znamenju škorpijona, kar bo povzročalo močna čustva, strast in erotiko. Ob 13.14 bo nastopila polna luna v znamenju rib. Previdno pod tem vplivom, dogajale se bodo nenavadne zadeve, moč presoje bo motena, obstajala bo nevarnost zmot in teZave bodo lahko bolj izpostavljene. Luna bo ob 18.59 vstopila v znamenje ovna.
Petek, 20. september: Merkur bo v kvadratu z Jupitrom, kar opozarja pred prenaglje-
nimi odločitvami in moteno zbranostjo. Mogoče se zadeve ne bodo odvijale po Zeljah, zato bosta morali biti diplomacija in strpnost v ospredju. Pluton, ki potuje od začetka junija retrogradno, se bo na svoji poti obrnil direktno. Mnoge zadeve se bodo aktivirale, blokade bodo potisnjene v ozadje. V popoldanskih urah se bosta srečala Luna in Uran, kar bo lahko prineslo kakšne nepričakovane okoliščine. V večernih urah bo Luna v dobrem odnosu z Marsom, zato energije ne bo primanjkovalo.
Sobota, 21. september: Luna bo v nočnih urah v
kvadratu z Jupitrom, zato se bodo lahko pojavile kakšne nepričakovane blokade. Kmalu za tem aspektom bo Luna v opoziciji z Merkurjem prinašala zmedo in nejasne misli. Pozabljivost bo povečana. Saturn bo v sekstilu s Plutonom, gre za aspekt, ki traja naslednje obdobje in prinaša spremembe, ki se dotikajo načina razmišljanja. Aktivirala se bo zelo močna energija, ki bo prinašala preobrazbe. Nemir bo povzročal akcijo, pomembno bo, kako boste delovali, moč pozitivnih misli bo izjemno pomembna.
Nedelja, 22. september: Luna bo ob 00.34 vstopila v
znamenje bika in v jutranjih urah tvorila sekstil z Neptunom. Ob 22.45 bo Sonce prešlo v znamenje tehtnice. Želja po usklajenih medsebojnih odnosih bo izjemna, Zelja po uravnoteZenosti pa bo porajala mnoge akcije, ki se bodo dogajale v naslednjem mesecu. Partnerstva bodo pomembnejša, zato bo komunikacija ena od vrlin, ki bodo lahko prinesle izboljšanje.
Ponedeljek, 23. september: Luna bo v nočnih urah v opoziciji z Venero, zato bodite previdni pri odločitvah, ki bodo povezane s čustvi in financami. V dopoldanskem času bo Luna v napetem kvadratu z Marsom prinašala nepotrpeZljivost in
razdraZljivost. Urice ne bodo dobre za dogovore, pojavil se bo lahko kakšen spor.
Torek, 24. september: Luna bo ob 9.35 vstopila v
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
znamenje dvojčkov in bo močno izpostavila Zeljo po druZenju, komunikaciji, občutljiv bo Zivčni sistem. Sonce in Luna bosta v tri-gonu pomagala, da se bodo razrešile kakšne občutljive zadeve. V popoldanskih urah bosta Luna in Neptun v kvadratu prinašala nevarnost zmote, zato ne bo priporočljivo beZati od resničnosti.
Sreda, 25. september: V dopoldanskem času bo Luna v lepem odnosu z Uranom, moč prodorne energije bo velika, uredile se bodo lahko kakšne zmešnjave, vezane na preteklost. Tudi kasnejši sekstil Lune z Marsom bo prinašal dinamiko in lepo, močno energijo.
BRALCI POROCEVALCI
49
Turnir v preskakovanju ovir
Konjeniški klub Celje je tudi letos organiziral tradicionalni turnir v preskakovanju ovir na tekmovališču v Škofji vasi.
Celjski klub je znan po svojih dobrih šolskih programih, konjeniška javnost pa ga pozna po dolgoletni odlični organizaciji turnirjev v preskakovanju ovir. Tako je pripravil enodnevno tekmovanje na lepo urejenem zelenem parkurju v Škofji vasi.
Najboljša tekmovalka turnirja je bila domačinka Urša Pišek pred Mirjam Vesenjak (KK Konjeniška akademija Primoža Riflja) in Nušo Kamnik (KK Slovenj Gradec). V kategoriji Ma na višini 130 cm je zmagal Andrej Kučer (KK Maribor) pred Robertom Krajncem (KK Slovenj Gradec) in Robertom Kučerjem (KK Velenje). V kategoriji L na 120 cm je bila zmagovalka Urša Pišek pred Urbanom Hrušovarjem (oba KK Celje) in Domen Vivodom (KK Ljubljana).
Celjski klub je s svojo spoštovanja vredno tradicijo eden najstarejših in najpomembnejših šolskih in športnih centrov konjeništva v Sloveniji. Na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir za leto 2013 sta bili uspešni tudi dve naši članici: v individualni konkurenci mlajših mladincev je bila Nina Maček uvrščena na drugo mesto, v kategoriji mladincev pa Tina Fink na tretje. Na tekmi v Celju so častnim članom kluba, in sicer dr. Marjanu Hrušovarju, Emilu Hedžetu in Danici Doberšek, podelili tudi priznanja.
JP
Najboljša tekmovalka Urša Pišek
Znova odlična uvrstitev laških mažoret
Zadnji konec tedna v avgustu je bilo na Češkem 15. evropsko prvenstvo mažoret, ki so se ga ponovno udeležile večkratne državne prvakinje in letošnje podprvakinje Mažorete Laško, ki znova niso razočarale.
V soboto so se pomerile v kategoriji duo senior, kjer sta po bronasti medalji že drugo leto zapored posegli Anja Krašek in Katarina Lapornik, Katarina Novak in Maruša Šantej pa sta osvojili peto mesto. V kategoriji skupine senior so dekleta ponovno dokazala, da kljub hudi konkurenci spadajo v sam vrh evropske mažoretne scene. Izvrstno odplesani figurativa in parada sta jim prinesli četrto mesto. Po lanskem uspehu, osvojitvi naslova evropskih podprvakinj, je letošnji rezultat rahlo razočaranje, vendar so Laščanke z lastnim nastopom izredno zadovoljne, zato lahko z veseljem trdijo, da je njihov letošnji cilj dosežen.
Če kaj, se Laščanke ne vdajo. Polne ponosa in zagona se že pripravljajo na novo sezono nastopov in načrtujejo nove zmage.
Dekleta so hvaležna trenerki Anji Šrot, mentorici Sabini Seme in koreografinji parade Anji Krašek, ki so jih potrpežljivo učile plesnih korakov in z nasmehom vodile naporne treninge. Posebne zahvale gredo tudi sponzorjem, ki so omogočili njihovo udeležbo. Zahvaliti pa se morajo tudi staršem in navijačem, ki jih spremljajo, spodbujajo in podpirajo že vsa leta.
BZ
Za pokal Polzele in ligo GZ Žalec
Prostovoljno gasilsko društvo Polzela pripravlja ob prazniku Občine Polzela gasilsko tekmovanje za pokal Polzele. Prvo nedeljo v septembru je bilo že 15. po vrsti, udeležilo pa se ga je 20 desetin v moški in ženski konkurenci.
Tekmovali so v vaji z motorno brizgalno in razvrščanju. Pri članih A je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo pred desetinama Rečica ob Savinji in Levec B, pri članicah pa je zmagala desetina PGD Braslovče pred desetinama Andraž nad Polzelo in Parižlje-Topovlje. Prehodni pokal pri članih je osvojila desetina Andraž nad Polzelo, pri članicah pa desetina Braslovče.
Tekmovanje je štelo tudi za 5. tekmo lige članic in članov Gasilske zveze Žalec. V ligi je letos tekmovalo 20 moških in 7 ženskih desetin. Pri članih A je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila desetina Drešinja vas, tretja desetina Dobrovelje. Pri članih B je zmagala desetina pGd Levec pred Braslovčami in drugo ekipo Letuša, pri članicah pa je zmagala desetina PGD Braslovče pred Andražem nad Polzelo in Drešinjo vasjo. Pokale so podelili župan Občine Polzela Jože Kužnik, poveljnik GZ Žalec David Krk, poveljnik Savinjsko-šaleške regije Franc Rančigaj, predsenik in poveljnik PGD Polzela Ivan Kotnik in Aleksander Koler ter predsednik OGP Polzela Lado Košec.
TT Foto: TB
J POGLED!jUBJJS VSAK ČETRTEK ob 12.15 rajo^j^ 95.1 | 95.9 1100.3 | 90.6 MHz
50
BRALCI POROČEVALCI
Kapela kot kraj srečevanja
V soboto, 7. septembra, je bilo pri nas v Lokovini zelo veselo. Več kot 20 let je med nami tlela velika želja po kapeli, stičišču poti. Z veliko medsebojno spodbudo in podporo nam je uspelo.
Tako smo se polni hvaležnosti in veselja zbrali, da bi v svoji sredini pozdravili Marijo Kraljico miru, ki smo jo sami pripeljali iz Medugorja. Sredi vasi smo ji postavili nov dom, kapelo, ki smo jo dve leti skrbno načrtovali in gradili. Slavnostno sveto mašo in blagoslov kapele ter zvona želja je opravil naš župnik Milan Strmšek skupaj z župniki iz sosednjih župnij. Godba z Dobrne nam je zaigrala na koncu, kmečke žene so zapele, Fušarji so zaigrali in zapeli, duo Twist je poskrbel za zabavno vzdušje.
Lokovinčani smo zelo ponosni na svojega svetnika Jožija Lugariča, ki s svojo energijo in delavnostjo pripomore, da naša vasica živi. Želimo si, da bi kapelica postala kraj, kjer se bomo radi srečevali ob priložnostih, ki nas bodo povezovale in ne razdruževale. Naj bo Lokovina vasica, kjer vladajo mir, povezanost, ljubezen, poštenje in vera tako v družinah kot med sosedi. Hvala vsem za darove in pridne roke.
MOJCA ZAPONŠEK Foto: DANIJEL KROTMAJER
Pegazova prijateljevanja
Vsaka generacija ima dovolj lepega in dobrega, kar človeka navduši, če je pozoren na to, hkrati pa je to nenadomestljiva naložba za kakovostno staranje in lepo sožitje med generacijami. V Pegazovem domu smo junija odprli vrata projektu Pegazova prijateljevanja. Njegov namen je, da se vsi zaposleni družimo s stanovalci doma in tako tkemo vezi in prijateljstva. Dvakrat mesečno si vzamemo čas za to, da spoznavamo drug drugega.
Znan psihoterapevt Viktor E. Frankl je prispeval sodobno psihološko spoznanje, da je za kakovost človekovega življenja odločilnega pomena
smisel. Iz tega, da človek globoko doživlja samega sebe, svoje delo in sploh svoje življenje ter ljudi in svet okrog sebe kot nekaj smiselnega,
priteka vanj odločilen tok energije za nadaljnje delo, doživljanje in življenje. In vsi skupaj, stanovalci kot tudi zaposleni, iščemo ta smisel v življenju. Najdemo ga tudi v pogovorih, sprehodih, druženju ob kavici ...
Tajnica Lidija je povedala: »Rada se družim s stanovalci, tako se povežemo, vidim, da zelo radi poklepetajo, jaz pa tudi z veseljem pričakujem naslednje druženje.« Vera Ko-pinič, stanovalka, je zadovoljna povedala: »Izmenjujeva si življenjske zgodbe ob kavici, jaz nekaj povem, ona nekaj pove.« Jožica Verk je z navdušenjem razkrila, kako preživlja čas z novo prijateljico: »Veliko se pogovarjava o svojih družinah, prav rada se pogovarjam z njo in sem vesela, kadar me obišče, le prehitro vedno mine.« Na tej poti ustvarjamo in ohranjamo vse, kar je dobro za nas. »Lepo je, res imamo vsi nekaj od tega. Včasih se mi ne da nikamor, pa pride moja Anica in greva,« je z nasmeškom povedala Zora Rodella.
Tako bodo Pegazova prijateljevanja še naprej ustvarjala spomine, zgodbe in tiste posebne iskrene in prijetne trenutke za vse nas.
ŠPELA KOVAČIČ
Nepozabna šola v naravi
Otroci, šola, gibanje, narava.
Kako združiti vse te dejavnike? Odpravili smo se skupaj v šolo v naravi v Baško. V tamkajšnji Celjski dom smo prispeli 9. septembra, v pričakovanju doživetij v tednu, ki je bil pred nami.
Ker nas je med vožnjo spremljal dež, smo se toliko bolj razveselili in z navdušenjem pozdravili sonce, ki nas je hitro ogrelo. Že prvi dan nam je v sodelovanju z ekipo plavalnih učiteljev uspelo
izvesti testiranje, preostale dni pa uresničiti načrtovan program. Otroci so se razveselili dejavnosti na plaži in v vodi, kolesarjenja, veslanja, sprehodov po mestu, ogleda akvarija, vzpona na bližnji
hrib s prelepim razgledom in izleta z ladjico. Tudi organizirane ure pouka so sprejeli dobrovoljno, saj v naravi in drugačnem okolju tudi matematika in ostali predmeti učinkujejo prijazneje.
Ne smemo pozabiti tudi na osebje doma, ki nam je z nasmehom na obrazu pripravilo in postreglo odlično hrano in poskrbelo, da smo bivali v čistih in urejenih prostorih, in na medicinsko sestro, ki je s posluhom prisluhnila vsem težavicam otrok.
Tudi za zabavo otrok je bilo poskrbljeno. Organizirali smo ples, izbor mis in mi-stra Baške, predstavitev sob, malo za šalo in malo zares
ocenjevanje urejenosti sob in kino v času hudega naliva.
V prihodnjem letu si želimo ponovno sodelovanje in skupno delo z ekipo plavalnih učiteljev, ki nesebično sodelujejo tudi pri animacijah, ki niso vezane ozko na plavalni program. S to mislijo se za letos poslavljamo in veselimo novih dni v Baški.
Učitelji II. OŠ in OŠ Frana Roša
Navdušena tudi vaditelja
Nikola:« Pohvalil bi vse otroke, ki so bili res zelo pridni, zato so uspešno nadgradili svoje plavalno znanje. Razveselil sem se, da so me otroci izbrali za naj plavalnega učitelja.«
Simona: »Vreme nam je malce ponagajalo, toda to nam ni uničilo dobrega razpoloženja pri plavanju, plesu, igri . Otroci so bili pridni in zabavni. Veselim se naslednje šole v naravi v Baški.«
Klemen Plausteiner, koordinator šole v naravi: Vse pohvale učiteljem (šolskim in plavalnim) za odlično opravljeno delo in veliko mero potrpežljivosti in požrtvovalnosti.
Vtisi otrok
Iz II. OŠ Celje
Katarina: »Rada sem plavala, kljub malo bolj mrzli vodi.« Tian: »Ni bilo strogih učiteljev.«
Katarina: »Ta teden sem se veliko naučila. Zelo mi je všeč morje.« Žan:« Čeprav je dva dni deževalo, smo se imeli lepo.« Daša: »Imeli smo dobre zajtrke, kosila in večerje; kuharice so odlične.« Urh: »Bili smo na ladji, kjer je potapljač ujel in v rokah držal hobotnico.« Iz OŠ Frana Roša
Kristina: »Najbolj sem se zabavala, ko smo se vozili s kajakom. Všeč mi je bilo tudi, ko sem skočila z mize. Všeč mi je plavanje in tudi bazen je lep.«
Krištof: »Najljubše mi je bilo, ko sem šel na bazen. Pri ocenjevanju sob smo dobili na začetku dve dvojki in danes svojo najboljšo oceno štiri.«
W*< «►* -' M ■sTšM ■	«srn
ŠTIRINOŽCI / AKCIJA
51
S psom na vlak ali avtobus?
Če gre za večjo žival, ne bo tako enostavno - Še najlažje boste potovali z vlakom
Pešačenje z vašim psom je resda zdravo, toda pri večjih razdaljah se zatakne, sploh če nimate svojega avta. V času, ko nas spodbujajo k javnemu prevozu in opuščanju avtomobilske vožnje, smo preverili, kako se lahko s svojim štirinožcem pripeljete v drug kraj z vlakom ali avtobusom.
Z vlakom bo šlo še najlažje, smo ugotovili, čeprav ne nujno povsem gladko. V okviru Slovenskih železnic lahko brezplačno prevažate majhne udomačene živali, ki so zaprte v kletke ali košare in ki se lahko namestijo kot osebna prtljaga, ter majhne pse, če jih je mogoče držati v naročju.
Večjim psom pa morate nadeti nagobčnik, biti morajo na vrvici ter ležati na tleh, tako da ne ovirajo drugih potnikov. Pri tem ne pomaga niti prepričevanje lastnika psa, da je njegov štirinožec prijazen in da ne prenaša dobro nagobčnika. Sprevodnik ostane neomejen, o čemer smo se prepričali na lastne oči. Za takšne pse je treba v notranjem prometu plačati polovično ceno vozovnice za 2. razred potniškega vlaka, v mednarodnem prometu pa polovično ceno vozovnice po mednarodni potniški tarifi. Pa še na eno težavo lahko naletite z večjim psom. Ob vstopu v
vagon morajo z navzočnostjo večjega psa namreč soglašati sopotniki. Če temu nasprotujejo, vam bo sprevodnik ali vodja vlaka zagotovil ustrezno namestitev.
Kot pravi Marko Tancar iz Slovenskih železnic, posebej ne spremljajo podatkov o številu prevozov potnikov z živalmi in tudi kakšnih posebnih želja glede prevoza do zdaj niso imeli. Ugotavljajo pa, da takih prevozov ni veliko. Največ je manjših živali, ki potujejo z lastniki v njihovem naročju (psi ali mačke).
Na avtobusih več omejitev
Na avtobus s svojim psom ne boste mogli, razen če je zelo majhen in ga imate v posebnem prenosniku v obliki ročne prtljage. To je navsezadnje tudi
Pri dveh celjskih taksi službah, Simbyju in Sari, smo preverili, ali vas bodo peljali, če boste imeli s seboj psa. Pravijo, da ne, vzeli bi vas le, če bi bila žival v ustrezni prenosni kletki. Sicer pa pravijo, da teh želja potniki niti nimajo, saj se po mestu ali do veterinarja večina odpravi peš, ker razdalje niso tako velike.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
vGterinarskabolnicaŠGntjur
www.vb-sentjur.si_
razumljivo, saj je na medmestnih avtobusih malo prostora, mnogi potniki pa se verjetno ne bi strinjali, da bi imeli na sosednjem sedežu psa za sopotnika.
Če je žival v posebnem prenosniku, pav tako ne sme ovirati ali motiti drugih potnikov niti onesnažiti vozila. Boris Kočevar iz Izletnika Celje je pojasnil, da splošni prevozni pogoji izjemoma dovoljujejo tudi prevoz službenih psov in psov vodnikov slepih oseb. Tak pes pa mora biti na vrvici, imeti mora nagobčnik in potrdilo o cepljenju. Umazani in mokri psi ne smejo na avtobus.
Ker je v Ljubljani na mestnih avtobusih v času izven prometnih konic dovoljeno prevažati pse, nas je zanimalo, zakaj tega ni Celju in okolici. Kočevar odgovarja, da je LPP javno podjetje Holdinga mesta Ljubljane, ki je izdalo svoje prevozne pogoje psov in po katerih se ti lahko prevažajo na mestnih avtobusih ob določenih urah. Izletnik pa javnega prevoza potnikov ne izvaja na podlagi občinskega odloka v obliki javnega podjetja, temveč ima kot delniška družba svoje splošne prevozne pogoje. O spremembi le-teh niso razmišljali, saj menijo, da je prevoz psov ustrezno rešen. Tudi sicer teh primerov ni veliko, le dva ali trije na leto. V vseh je šlo za manjše pse in lastnikom oziroma vodnikom psov so ponudili in omogočili prevoz v obliki ročne prtljage, pravi Boris Kočevar.
TC, foto: GrupA
Če boste imeli s seboj psa, boste še najlažje potovali z vlakom.
Manjše živali vas torej lahko spremljajo v večini vlakov. V spalnih vagonih in vagonih z ležišči in posteljami pa se psi lahko vozijo le, če ste v oddelku sami - torej če ste zakupili ves oddelek. Na nobenem vlaku živali ne smejo vstopiti v jedilne vagone. V tujini so pogoji za potovanje živali večinoma enaki kot v Sloveniji, sicer pa je najbolje, da si pridobite podrobnejše informacije pred začetkom potovanja. Na vlakih ICS prevoz domačih in udomačenih živali ni dovoljen. Izjema so le psi spremljevalci slepih in invalidnih oseb. V tem primeru zanje izdajo brezplačno rezervacijo.
Samo še do 31. septembra bomo zbirali vaše kupone za naj knjigo Bukvarne Novega tednika.
IME IN PRIIMEK
NASLOV
KONTAKTNA GSM/TEL. ŠT.
E-NASLOV
ZAPOREDNA ŠT. KNJIGE, ZA KATERO GLASUJEM
MISEL, KI ME JE NAJBOLJ NAVDUŠILA
Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
Izberite naj knjigo Poletne bukvarne!
Objavljamo spisek knjig, ki smo jih novinarji naše medijske hiše v letu 2013 že prebrali in predstavili v rubriki Bukvarna.
Glasovali boste lahko za knjigo, ki je navedena na spisku in jo boste tudi vi prebrali ter vas bo najbolj navdušila. Ni dovolj, da boste le označili zaporedno številko knjige, na kupon boste morali zapisati tudi misel, ki se vam bo najbolj vtisnila v spomin. Pri glasovanju bomo upoštevali le pravilno in v celoti izpolnjene originalne časopisne kupone.
Izberite svojo knjigo iz spiska Poletne bukvarne Novega tednika
Glasovanje se zaključuje
ZAP. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1.	Alma M. Karlin	Urok Južnega morja	Biserka Povše Tašic
2.	Arto Pasasilinna	Prikupna struparka	Saška T. Ocvirk
3.	Berta Bojetu	Filio ni doma	Tatjana Cvirn
4.	Dan Ariely	Predvidljivo nerazumni	Anja Deučman
5.	Dr. Miro Cerar	Pamet v krizi	Ivana Stamejčič
6.	Drago Jančar	Severni sij	Brane Jeranko
7.	Florjan Lipuš	Zmote dijaka Tjaža	Branko Jeranko
8.	Franc Saleški Finžgar	Sama	Šplea Ožir
9.	Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey	Za ducat ceneje	Anja Deučman
10.	Gari Kasparov	Kako življenje oponaša šah	Urška Selišnik
11.	Hans Hellmut Kirst	Noč dolgih nožev	Biserka Povše Tašic
12.	Ivan Cankar	Na klancu	Simona Šolinič
13.	Ivan Minatti	Nekoga moraš imeti rad	Urška Selišnik
14.	Kathryn Stockett	Služkinje	Tatjana Cvirn
15.	Kerstin Gier	Klub vražjih mamic	Saška T. Ocvirk
16.	Lee Carroll	The Yourney Home (Potovanje domov)	Simone Šolinič
17.	Maruša Krese	Vsi moji božiči	Urška Selišnik
18.	Mila Kočevar	Bel oblak	Saška T. Ocvirk
19.	Nada Gaborovič	Objokuj jutro	Biserka Povše Tašic
20.	Stephan S. Stepsky-Doliwa	Sai Baba govori zahodu	Biserka Povše Tašic
21.	Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar	Pod južnim križem	Branko Jeranko
22.	Zorko Simčič	Poslednji deseti bratje	Urška Selišnik
23.	Žarko Lauševic	Leto mine, dan nikoli	Tatjana Cvirn
52
ZA ZDRAVJE
Previdno pri poslikavi kože
Uporaba neprimernih barv lahko povzroči neželene kožne reakcije
Ob začetku šolskega leta je veliko pozornosti in ne-odobravanja vzbudilo zna-šanje dijakov nad »fazani«, torej dijaki, ki so pravkar prestopili prag srednje šole. Številne so namreč po obrazu in drugih delih telesa povsem popisali s flomastri in z ostalimi pisali in barvami. S takšnimi in drugačnimi pisanimi simboli na koži je v času evropskega košarkarskega prvenstva mogoče opaziti tudi številne navijače. Ob tej priložnosti se sprašujemo, katere barve je najbolj primerno uporabiti v primeru pisanja po koži, da ji s tem ne bomo škodovali.
Starejši dijaki so se 1. septembra nad mlajšimi znašali celo z alkoholnimi flomastri in razpršilci za grafite, ki jih je s kože težko odstraniti. Barvilom in snovem, ki niso namenjena nanašanju na kožo, se je, sploh če je koža suha, občutljiva in bolezensko spremenjena, dobro izogibati. »Redki nanosi vodotopnih pisal na manjšo površino zdrave kože praviloma sicer niso nevarni, alkoholni flomastri pa lahko vsebujejo nevarna organska topila, ki so strupena predvsem pri vdihavanju in kožo dražijo, problematični pa so predvsem pogosti nanosi na večjo površino kože,« razlaga specialistka dermatovenerologic iz celjske bolnišnice Katarina Planinc Pusto-vrh in dodaja, da lahko z nanašanjem barv na globlje ranjeno kožo pride celo do trajne tetovaže in okužb.
Vnetje kože
Pisala, ki niso namenjena pisanju po koži, lahko sicer zlasti ob pogosti uporabi povzročijo predvsem tako imenovani iritativni ali toksični kontaktni dermatitis. Gre za nealergijski vnetni odziv kože na dražeče zunanje dejavnike, pri čemer je nekaj minut ali ur po nanosu na mestu
Na dermatovenerološkem oddelku celjske bolnišnice izvajajo tudi epikutano ali krpično testiranje, s katerim dokažejo alergijski kontaktni dermatitis. Bolnikom s posebnimi obliži na kožo hrbta namestijo standardno serijo kontaktnih alergenov in osumljene alergene, po 48 in 72 urah pa odčitajo reakcijo na koži.
poslikave mogoče, da je to mesto pekoče, koža pa vneta in pordela z mehurčki ali celo odmiranjem vrhnjice. Poleg tega lahko barvila povzročijo tudi alergijsko vnetje oziroma alergijski kontaktni dermatitis. Pojavi se pri posameznikih,
»Morebitna škodljivost pisal, ki niso namenjena pisanju po koži, je odvisna od vrste oz. zgradbe barvila, načina, mesta, površine in pogostosti nanosa, pa tudi od tipa kože,« razlaga Katarina Planinc Pustovrh.
ki so predhodno razvili preobčutljivost na določeno snov, ki prihaja v stik s kožo, praviloma pa se pokaže v dnevu, dveh ali treh po ponovnem stiku s kožo. Kaže se v obliki srbečega vnetja z rdečino, mehurčki, bunčicami in rosenjem, ne nujno le na mestu stika, temveč se lahko te nevšečnosti razširijo tudi na druge predele kože. »Če se stiki s kontaktnim alergenom ponavljajo, se lahko razvije tudi kronično vnetje kože, vsaka kontaktna alergijska preobčutljivost pa traja več let ali celo življenje,« pravi Planinc Pustovrhova, ki sicer razlaga, da v dermato-loških ambulantah celjske bolnišnice na srečo težav
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
»Odsvetujem uporabo vseh barvil za kožo na oboleli, poškodovani koži in ob predhodni kontaktni alergiji. Pri aknasti koži kozmetična barvila v mastni podlagi delujejo še komedogeno na nastanek ogrcev in tako poslabšujejo akne,«pravi dermatologinja Katarina Planinc Pustovrh.
Tudi na celjskih ulicah je bilo prvi šolski dan mogoče opaziti z alkoholnimi flomastri porisane dijake prvih letnikov.
s kožo zaradi pisal, ki niso namenjena pisanju po koži, praktično ni. Tudi nihče od popisanih »fazanov« se po pomoč ni zatekel na ta oddelek bolnišnice.
Nevarna črna kana
Pri tem naša sogovornica opozarja na vedno pogostejše poslikave s črno kano. Njeno uporabo odsvetuje, saj jo dobijo tako, da naravni kani, da postane barva še bolj intenzivna in obstojna, dodajo več sestavin, med drugim tudi aditiv parafeni-
lendiamin, v nedovoljenih koncentracijah. Takšne te-tovaže pogosto povzročajo hude oblike alergijskega kontaktnega dermatitisa z mehurji na mestu tetovaže ali na večji površini kože. Koža in mehka tkiva lahko zaradi alergije tudi otečejo. Na nevarnost uporabe črne kane opozarjata tudi Inštitut za varovanje zdravja RS in Urad RS za kemikalije. Alergijske reakcije na koži lahko sicer, kot še pravi Katarina Planinc Pustovrh, povzročajo tudi samolepilni tatuji, posebej priljubljeni med otroki, a jih je v teh dneh mogoče opaziti tudi na obrazih in rokah številnih košarkarskih navdušencev vseh starosti. Alergijski kontaktni dermatitis lahko izzovejo barvila in lepila v takšnem tatuju.
Kako odstraniti barvo?
Vse našteto seveda ne pomeni, da se je pisanju po koži treba na daleč izogibati. Obstajajo različne barve in razpršila, namenjena prav za nanos na kožo. Gre za kozmetična sredstva, pri
nakupu katerih moramo biti pozorni na to, da ustrezajo določenim zahtevam, opredeljenih z zakonodajo. Seveda se je treba zavedati, da lahko tudi tovrstne barve pri nekaterih posameznikih povzročijo alergijsko reakcijo. Sicer pa moramo barve, ki jih nanesemo na kožo, tudi odstraniti. Barve, namenjene za poslikavo kože, odstranjujemo z različnimi kozmetični čistili, pri barvilih, ki niso namenjena za nanos na kožo, pa je odstranjevanje nekoliko zahtevnejše in odvisno od sestave barvila. Vodotopna barvila po nasvetu derma-tologinje najlažje odstranimo z milom in vodo, alkoholni flomaster pa na primer z medicinskim razkužilom za kožo ali z odstranjevalcem laka za nohte. Ob pogosti uporabi tudi ta sredstva poškodujejo kožo, saj jo sušijo in dražijo, porušijo njeno zaščitno vlogo in povečajo možnost razvoja različnih alergij. Nikakor pa ne smemo za odstranjevanje barvil uporabiti toksičnih organskih topil.
Koža na različnih delih telesa je različno občutljiva. Najobčutljivejša je koža na obrazu, zlasti okoli oči, koža okoli spolovila in koža na pregibih, saj je tanjša kot drugod in omogoča lažje prodiranje dražečih snovi in alergenov. Izredno občutljiva je seveda obolela koža na kateremkoli delu telesa, zato po njej ni priporočljivo pisati.
O luskavici
Precej priljubljen način poslikave kože so tudi trajne tetovaže. Pri tem gre za neposreden vnos pigmentov z iglo v usnjico kože. Pri tetoviranju dermatologi opozarjajo predvsem na nevarnost okužb, kot sta hepatitis in HIV, alergijskih reakcij, vnetnih zadebelitv kože in brazgotin. Katarina Planinc Pustovrh v svoji dosedanji klinični praksi primera dermatoloških težav po tetoviranju na srečo še ni obravnavala, a pravi, da so njene kolegice imele bolnika, pri katerem se je po celotni površini tatuja razvila brazgotina. Potreboval je različno lokalno zdravljenje za stanjšanje brazgotine, a izginila, enako kot vsaka druga brazgotina, ni. Trajne tetovaže je sicer mogoče tudi odstraniti, a lahko pride do motenj pigmentacije, vnetja in brazgotinjenja kože.
Psoriaza, bolj znana kot luskavica, je kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči, ki so prekrita s srebrno-sivimi luskami. V Sloveniji se z njo sooča okoli 35 tisoč ljudi. Da bi javnost bolezen bolje spoznala, jo bo Društvo psoriatikov Slovenije jutri, v petek, v Celju pobliže predstavilo.
Luskavica najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni predel in nohte. Natančnega vzroka za nastanek strokovnjaki še niso dognali, znano je le, da gre za dedno bolezen, ki ni nalezljiva. Po najnovejših
raziskavah gre po podatkih Društva psoratikov Slovenije za motnjo imunskega sistema. Bolniki z luskavico bolezen pogosto prikrivajo, predvsem zato, ker jo širša javnost precej slabo pozna in jo napačno razume, okoli nje se spletajo številni ste-reotipi. Zato si v društvu prizadevajo njene značilnosti pobliže predstaviti. V okviru akcije osveščanja Spregovorimo o luskavici - dotaknimo se bistva bodo obiskali Celje in v enem od nakupovalnih središč postavili črno kocko, v kateri bodo mimoidoči lahko spoznali stisko oseb z luskavi-
co. V sodelovanju z derma-tovenerologinjo iz celjske bolnišnice bodo predstavili tudi možnosti zdravljenja luskavice. V Novem tedniku bomo luskavici posebno pozornost namenili v prihodnji številki.
HUJSANJE
8—12 kg mesečna
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Dr. Prnatdjj, Razlagava 29, Maribor
NA KOLESIH
53
Prireditev Dan brez avtomobila je v Celju že tradicionalna. Med obiskovalci je največ mladih, saj šole same večkrat organizirajo obisk te prireditve. Malo manj je tistih, ki se za ogled dogodka odločijo zaradi lastne želje. Žal se je že večkrat v preteklih letih zgodilo, da je Prešernova ulica samevala že pred uradnim koncem prireditve.
»Vaš korak za čistejši
zrak« Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti
wiQMMoaatßßw® ®®ÜD®VÖ]
fCflTJURc.!«.,.
Dobfolinjko >7
smniuE Rogoika »/to S6
/o3)746 1100 I
d.o,
Več kot
let z vami
Dražje vinjete
Na udaru tudi kombiji in motoristi
Vinjeta za leto 2014 ne bo le drugačne barve, tudi dražja bo. Po avtocesti naj bi bila dražja predvsem vožnja s kombiji.
Letna vinjeta za osebna vozila se bo podražila s 95 na 110 evrov, medtem ko se cene ostalih avtomobilskih vinjet ne bodo spremenile. Z novim letom bo začela veljati še nova vrsta vinjet za kombije. Njihovi vozniki bodo za letno nalepko plačali dvakrat toliko kot vozniki avtomobilov, torej 220 evrov. Tedenska vinjeta zanje bo znašala 40 in mesečna 80 evrov. Prav uvedba vinjet za kombinirana vozila, med katerimi so tudi tista, ki jih uporabljajo družine z več otroki in za prevoz invalidnih oseb, je že sprožila glasne proteste. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je tako vlado že pozvala naj zniža cene vinjet za številčne družine.
Vožnja po avtocesti se bo nekoliko podražila za motoriste. Ti bodo odslej namesto 47,50 evra plačali 55 evrov, polletna vinjeta pa se bo zanje podražila s sedanjih 25 na 30 evrov. Tudi na Celjskem je slišati govorice, da utegne ta del podražitve vinjet povzročiti večjo gnečo na lokalnih in regionalnih cestah, saj se motoristi ne bodo v tako velikem številu odločali za avtoceste.
Cilj podražitev je povečanje prihodkov Darsa. Prihodnje leto bo v plačilo zapadlo 365 milijonov evrov kreditov, ki jih je Slovenija najela za gradnjo avtocestnega križa, Dars pa jih zdaj s cestninami pobere le 300 milijonov.	BPT
Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob zmanjšanju nezaželenih stranskih učinkov. Zadovoljiti torej potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet ter njegove škodljive posledice za okolje in zdravje ljudi. To je tudi vodilo Evropskega tedna mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek, trajal pa bo do nedelje.
Ravno danes in jutri bo v 33 mestih po Sloveniji najbolj pestro, saj se bo zvrstilo kar nekaj prireditev, s katerimi želijo občine zaradi varovanja okolja svoje prebivalce namesto v vozila posesti na kolo ali jih spodbuditi k pešačenju. Promet z motornimi vozili je namreč eden glavnih virov onesnaževanja okolja.
Ko ne sedeš v avto
Slogan letošnjega tedna mobilnosti je Vaš korak za čistejši zrak. Z njim pozivajo vse državljane, naj kot posamezniki storijo nekaj za čistejše okolje. Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, poudarjajo organizatorji. Vedno več ljudi v vseh evropskih državah uporablja kolo, se poslužuje skupne rabe avtomobilov oziroma najema avtomobilov ali storitve parkiraj in se pe-lji, se usmerja v uporabo javnega prevoza ali kupuje ekološko manj oporečna vozila. Mnogi se odločajo za delo od doma, nakupe preko spletnih strani in podobno. Vsaka takšna odločitev, ko človek ne sede v avtomobil, pomeni manj obremenitve za okolje in zdravje ljudi.
Kje in kako bodo mobilni?
V tednu mobilnosti si občine izberejo en dan, ki ga poimenujejo Dan brez avtomobila. V Celju je ta dan danes, ko bo od 9. do 13. ure v Prešernovi ulici osrednja prireditev. Ulica bo zaprta za promet in rezervirana za
pešce in kolesarje. Med drugim bodo organizirali vožnjo s kolesi v spremstvu članov Kolesarskega kluba Celje, postavili kolesarski poligon za spretnostno vožnjo in predstavili pot vožnje avtobusnega prometa. Na ulici bo tudi košarkarsko igrišče, malčki, ki jih bodo starši pripeljali, pa bodo v delavnicah ustvarjali na temo prometa. V Celju si bo možno ogledati tudi vozilo na alternativne vire energije, policijski simulator vožnje, na prireditvi bodo celjski policisti. Danes je tudi dan odprtih vrat Centra za varno vožnjo ZŠAM. Do jutri bodo policisti in občinski redarji pregledali kolesarske povezave v mestu, poostrili nadzor nad nepravilnim parkiranjem vozil na pločnikih in kolesarskih stezah ter nadzor nad kolesarji.
Že nekaj dni je pestro v Celjskem mladinskem centru, kjer so ob tednu mobilnosti pripravili kar nekaj prireditev, med drugim pohod z baklami na Anski vrh, kolesarjenje in tudi nekaj kulturnih prireditev.
V	Vojniku bo dan brez avtomobila jutri, ko bodo obnavljali rabljena kolesa, ki jih bodo ponudili v uporabo, predstavili bodo info točko vojniške občine, merili onesnaženost zraka, na ogled postavili hibridno vozilo in predavali o varnosti v prometu z osebno izkušnjo invalida, ki je doživel prometno nesrečo. Ena od tem ozaveščanja občanov bo tudi čist gorski zrak.
Na območju mestne občine Velenje bo dan brez avtomobila v soboto. Takrat bodo organizirali rekreativno kolesarjenje na Pa-ški Kozjak, namestili bodo nova stojala za kolesa, odprli nove kolesarske steze in nove kolesarske postaje.
V	Slovenskih Konjicah bodo v nedeljo zaprli mestni trg za ves motorni promet, spregovorili pa bodo tudi o zmanjšani uporabi motornih vozil.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
VSAK ČETRTEK ob 12,15	5-1 I 95.9 I 100.3 I BO.6 r	wWW.radlOCeljI
POGLED]
Minuli vikend je bil v največjem celjskem nakupovalnem središču modni vikend.
Na kar petih predstavitvah jesensko-zimskih modnih kolekcij se je v Citycentru zbralo več tisoč modnih radovednežev. Na modni stezi so se zvrstili številni priznani slovenski modeli, med njimi Iris Mulej, Karin Škufca, Sabina Remar, Ta-iji Tokuhisa in drugi. Predstavili so bogato paleto oblačil, obutve in modnih dodatkov številnih Citycen-trovih trgovin.
54
RAZVEDRILO
Visok obisk
V Nazarjah so na Razvojni konferenci lesarjev Slovenije pričakovali in napovedovali visok obisk, ki pa ga potem ni bilo. Lesarji niso dočakali ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika. Revež verjetno ne more biti povsod. Ker je s Celjskega konca, mora namreč »oddelati« v imenu vlade tudi tako neobičajne naloge, kot je obisk ob odprtju vojniške športne dvorane, kar med delovne naloge šefa za gospodarstvo zagotovo ne sodi. Ampak ker se v naši vladi lepo medkoalicijsko pogovarjajo, smo prepričani, da je sporočila s šolskega področja lepo prenesel vladnemu kolegu, čeprav je ta drugih političnih barv.
Po Bojanu Pika
Če Slovenija še nima manj občin, bo pa imela enega uradnega župana manj. Velenjski župan Bojan Kontič bo namreč prihodnji teden predal župansko lento, saj v mesto prihaja Pika Nogavička, ki bo prevzela oblast.
Vendar Pika ne bo imela polnih pooblastil, saj bo menda župan Kontič v času, ko ne bo uradnih obveznosti, s sodelavci pripravljal proračun za prihodnje leto.
Gremo po gobe!
Špela Kuralt se ob iztekajoči porodniški pripravlja na akcijo. Kolegom je poslala vabilo na novinarsko druženje ob gobarskem pikniku. Napisala je: »4. oktobra gremo po gobe!« Dean Šuster nam je njeno sporočilo prebral na glas, simbolično v petek, 13., ob 13.30 (tik pred našo drugo dnevno »dozo« kave). Naša tajnica Tea Podpečan se je oglasila: »A takrat?! Mislim, da bomo že prej šli po gobe.«
IZJAVA TEDNA
■

Spet med »gastarbajterje«?
Ekonomist Rado Pezdir je med svojim nedavnim predavanjem v Celju ugotovil: »Tudi ko bo konec krize, bo ostalo veliko problemov. Vendar ne pričakujte rešitev od politikov, pomagajte si sami. Čeprav se sliši dramatično, bi bilo najbolje, če bi se večina iz armade brezposelnih že zdaj začasno preselila v Avstrijo ali Nemčijo in si tam ustvarila čim več premoženja. Potem naj se vrnejo, ustanovijo kakšen espejček ali deoojček in doma delajo naprej.«
Spraševali smo vas, kako smo preimenovali rubriko za mlade. Pravilen odgovor se glasi: Mladi za mlade. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel: Slavko Fišer, Rudarjevo 8, 2393 Črna na Koroškem.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V reportaži smo vam predstavili nekdanje rudarjenje v Trobnem Dolu. Kaj pomeni beseda »štajgar«?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Za vse ki so rojeni v 50., 60., 70. ... letih
Najprej: preživeli smo in rojeni smo »regularno«, čeprav so naše mame, ko jih je bolela glava, pile aspirin, jedle hrano iz konzerv, kadile in delale do zadnjega dne nosečnosti ter nikoli niso bile testirane za diabetes.
V tem času opozorila v stilu »čuvati daleč od dosega otrok« na stekleničkah z zdravili, vratih in omarah niso niti obstajala. Mi, ko smo imeli 7 ali 8 let, nismo nosili pampers plenic. Lulali smo v posteljo!
Kot otroci smo se vozili v avtomobilih brez varnostnih pasov in zračnih blazin in ni nam bilo treba nositi čelade na glavi za vožnjo s kolesom ali kotalkami.
Pili smo vodo iz cevi za zalivanje vrta, a ne iz steklenic, kupljenih v velikih trgovskih verigah. Delili smo kokto in kolo s prijatelji in nihče zaradi tega ni umrl.
Jedli smo mlečne sladolede, bel kruh in pravo maslo, pili sokove, ki so tudi tedaj bili polni sladkorja, a nismo bili debeli, ker smo se stalno igrali zunaj, na svežem zraku.
Zjutraj smo odhajali od doma in se po cel dan igrali skrivalnice, tatove in žandarje, kavboje in indijance, Nemce in partizane in vse ostalo, kar si lahko domisli samo otroška domišljija. In vse to do poznih večernih ur, ko so se prižgale luči javne razsvetljave, ki jih tako ali tako ni bilo prav veliko.
Pogosto nas nihče ni mogel najti po cel dan, a je bila zaušnica del vzgoje in nihče ni pomislil na zlorabe v družini.
Včasih smo po cele dneve preživeli ob spuščanju z vozičkom po klancu, pozabljajoč, da nimamo zavor. Po nekaj padcih, zlomljenih prstih in modricah smo se naučili, kako rešiti takšne probleme.
Nismo imeli navideznih prijateljev in težav z zbranostjo v šoli. Nam niso dajali tablet proti hiperaktivnosti. Nismo bili kar naprej pri šolskem psihologu in specialnem pedagogu, a smo vendarle končali nekakšne šole.
Niso nam prodajali droge na šolskem dvorišču ...
Nismo imeli Playstation, Nintendo, X-box, nikakršnih video igric, nismo imeli 99 kanalov na televiziji (samo dva in to drugi šele pozno popoldne), nismo imeli vi-deorekorderjev, mobilnih telefonov, računalnikov, interneta ... Imeli smo prijatelje! In znali smo se družiti brez žepnine!
Padali smo z dreves, se porezali s steklom, razbili kakšen zob, nogo ali roko, naši starši pa zaradi tega nikoli niso šli na sodišče.
Igrali smo se z lokom in s puščico, gradili trdnjave iz snega, metali petarde za novo leto, prebrali gore stripov in kavbojskih romanov . in vse to smo preživeli brez posledic!
Vozili smo se s kolesom ali tekli do prijateljeve hiše, zvonili na vrata ali enostavno vstopili v njihov dom, da bi se družili in bili skupaj! Kadar smo imeli zaplete z zakonom, naši starši niso plačevali kavcije, da so nas izvlekli. Dejansko so bili strožji kot sam zakon!
Zadnjih 50 let so bila najplodnejša leta v zgodovini človeštva. Naše generacije so dale najboljše iznajditelje in učenjake do danes. Imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost.
In naučili smo se živeti s tem!
/Zapis, ki »kroži« po družabnih omrežjih/
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 10. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
5	2	1						8
				7	2			3
							2	5
	8	7		3				
							1	4
			4	8			5	
		4			9	5		2
		5		4	8	9		
	7	2						
Nasvet
Se je vaša žena zredila med prazniki? Če se je, jo spodbudite k hoji. Naj prehodi 3 kilometre zjutraj in nato enako razdaljo še zvečer. Do konca tedna bo »baba« že 42 kilometrov stran.
Vrnil se je
»Dve leti sva bila srečno poročena, zdaj pa je neznosno!« reče žena svojemu odvetniku. »In zakaj se je po vašem mnenju zakonsko življenje tako grozno spremenilo?«
»Mož je pustil delo v tujini in se vrnil domov.« / Šali nam je poslala bralka Milka Selič iz Gorice pri Slivnici./
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV t
Teče vse, kar leze in gre
Mozirski sprehod okoli Savinje je lahko marsikaj. Sprostitev, klepet s prijateljico, »duša na paši«, obiranje mimoidočih in še kaj bi se našlo. Vendar sva bili zadnjič s sotrpinko vendarle presenečeni. Naenkrat sva skoraj na mah ugotovili neizpodbitno resnico: »Pa tukaj ja vsi tečejo.« No, morda malce spodbude za tek predstavlja tudi mozirski maraton, prireditev, ki se je dobro prijela.
Malce pozneje sva v skrivnostne tančice teka velikih, majhnih, debelih, suhih, ce-lulitnih, tistih z očali in brez, »tekajočih« ne glede na spol in emšo s sogovornico ujeli še kar nekaj možnih motivov. Morda je eden tudi v izjavi zdaj že pokojnega državnika, ki je dejal, da naj ljudje nehajo tarnati, da ne morejo nič narediti zase, kajti tek je zastonj. Obuješ športne copate in začneš teči. Na koncu se zagotovo počutiš bolje. In se je najin sproščujoč sprehod z opazovanjem mimoidočih, ki so naju s tekom po prstih ali kar s celim stopalom, s slušalkami v ušesih ali brez, lepo prehitevali, zafilozofiral v največje globine.
Pa sva ja na dokaj kmetijskem območju. A ljudje ne delajo več toliko na njivah in v hlevih, da so še dovolj spočiti za večerni tek?! Ah ne... to že ne bo. Zagotovo so vsi vse bolj osveščeni in jim ni čisto vseeno za svoje zdravje. Tudi mleko kakšne kravice je verjetno bolj okusno, če ga (sicer na stroj) pomolze kakšna manj zafrustrirana in sproščena kmetica. Ne, to ne bo to. Pivce za živce nama le razvleče jezik tam v gaju, kjer potem sede razpredava naprej in naenkrat ugotoviva tudi to, da dejansko tečejo tako rekoč vsi, ki jih poznava. »Ah, še ta
REŠITEV SUDOKU 67
i	7	5	2	8	6	4	3	9
4	2	6	9	1	3	7	8	5
8	9	3	5	4	7	1	6	2
6	1	4	7	5	9	3	2	8
3	5	9	1	2	8	6	4	7
7	8	2	3	6	4	5	9	1
2	6	7	4	9	1	8	5	3
9	4	1	8	3	5	2	7	6
5	3	8	6	7	2	9	1	4
sprehod okoli Savinje ni več to, kar je bil, saj moraš kar naprej odzdravljati,« potoži sotrpin-ka. In nadaljuje: »A veš, soro-dnica je pa med najboljšimi trgovskimipotniki.« »Ja, a res, ampak kakšno vezo pa ima to s tekom?« »Veš, kaj, morda jo ima,« mi odvrne. Prodaja namreč antidepresive in modro tabletko. Aaaaaaaa? Začne se mi jasniti.
Torej bi to lahko razumeli, da tisti, ki morajo svoj dušni mir ob vse manj sončni Sloveniji tešiti s pomočjo farmacevtske industrije, verjetno ne tečejo. Tisti kerlci, ki se jim dviguje le še s pomočjo čarobne modre tabletke, verjetno tudi ne. Pa se najino globoko-umje ne konča na tej točki. Na prvi pogled zaide pogovor spet čisto v druge vode. »Čuj, a veš, ena znanka zdaj živi v Afriki. Zadnjič je prišla na obisk v Slovenijo in se ji je čisto zrolalo.« »Ja, zakaj pa?« jo vprašam. »Ne more verjeti, da so vsi tako nesrečni, žalostni, nezadovoljni, pa polne riti vsega imamo. Ona si je morala na črni celini najprej zagotoviti vodo in odšteti precej denarja, da so ji do skromne kolibe potegnili še elektriko, obdana pa je z ljudmi, ki jim je nasmeh nekaj vsakdanjega, ne pa deseto čudo sveta kot vse več Slovencem in Slovenceljnom.« Pa se nama je pri primerjanju z Afriko vendarle malce zataknilo. Včasih smo pri krožku OZN zbirali denar za nakup copat obubožanim otrokom v Etiopiji. Potem je bilo botrstvo otrokom le za afriško celino. Danes pa... ja, vse več lačnih, tudi bosih je tako med tistimi, ki še imajo službo kot onimi, ki so že mesece brez nje. Ali morda tudi takšna Afrika, ko bomo lahko veseli predvsem vode in sonca, ne prihaja vse bolj na naša, slovenska tla...
Ampak. Z najinim freudo-vskim razpredanjem sva bili že skoraj čisto na cilju, zmračilo se je tudi. Le še konec je manjkal. Pa sva ga koj hitro našli. Bolj slaba tolažba je, češ, naj ljudje vsaj tečejo, da ne posegajo po antidepresivih. Mimogrede pa se lahko še tolažijo, da nam tako slabo kot ponekod na afriški celini pa le še ni, kajne?In sva razsvetljeni odtekli še midve. Do doma.
BIBA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Križam Ke &
ubamKe
tibetanska vera
Povsod zvami
japonski režiser kurosawa
najsevernejši rt evrope
novinar žerdin
slovenski pevec robic
antično računalo
južni sadež
najmočnejša igralna karta
severno-atlantski vojaški pakt
nekd.sl. rtv-napo-vedovalka
(menči)
emil adamič
glasbilas strunami
preizkus znanja
izraelska luka
klub, ki tekmuje v ligi
egipčan. boginja
angleška pevka moyet
francoski igralec pelon sl. igralec (marko)
marib. 17 živilsko podjetje prikritje davkov_
pesnik župančič
pokrajin-skaslika
urejanje
nekd. hrv. politik ivica
"7
osnovni ton
vetrovka s kapuco
dostojanstvo 4. in 10. črka
posmeh-uivec
mreža (ang.)
francoski slikar (claude)
risba, skica
10
listnato drevo
juznoam. indijanec koprska tovarna
s pridihom izgovorjen glas
italijanski naravoslovec galvani
druga oblika gena
pisateljica kodrič
14
režiser kavčič italijanski pesnik carlo
uta (star.)
kost nad očesom
veselje, vedrina
podporni element
najvišja poveljniška funkcija vvojski
italijanski
pesnik alighieri
pesnik gruden karje skaženo (ekspr.)
am. igralka turner
slano turško jezero
polivinil-klorid
trojanski kralj
claire trevor
staro- najpogo-rimski stejši pozdrav veznik
ostra sprememba smeri
najvišji premi-vrh kanje sveta semintja
romunski
denar kdor koga zalaga
casob sončnem vzhodu
konec molitve tuje ž. ime
samuel jackson slovenski pevec (frenk)
športni
čoln zaenega veslača
soseda
zda (orig.)
perje pri repi
sosednji črki pevka kohont
sol. ocena 11 nekdanji gvatemal-ski politik (rafael) _
srbska folkpevka
cesta (lat.)
prsni koš
prijeten
vonj (zastar.)
oranje (zastar.) pevec resnik
slovenska denarna enota
igralka žemljic
jadranski
otok severno odmolata
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju
2.	nagrada: bon za gostišče Gušt v Žalcu
3.	nagrada: bon za pico v piceriji Diavolo v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. septembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 41
Vodoravno: KARLOV MOST, REKORDERKA, AR, KE, GARN, KORALE, ŽT, OPAL, GOBAR, VOZ, SOBOTA, FORMALNIM, IB, TEME, BOK, OPOMNIK, ROPOTALO, BRBOT, IME ROŽE, JL, ČI, LENDL, TIRANA, ILA, RIM, DRAGOVIČ, LETEV, ADAM, RACE, OGENJ, NEČAST, RAK, NAUK, BA-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17							
NOVCI, TSE, JOEY, VIR, MG, IL, TEST, GOLDINAR, POGUM, IZOLA, COCO, IGOR, KLORID, KLUB, KASKADER, MADEIRA, ANTIGONA, PRETNAR. Geslo: Novinarstvo ne sme biti tako.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Dušan Ilovar, Miklošičeva 3, 3000 Celje
2.	nagrado, bon za gostišče Gušt v Žalcu, prejme: Franc Lukner, Polzela 205/c, 3313 Polzela
3.	nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju: Jožica Klemenčič, Strmca 29, 3270 Laško
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
žepne TEMATSKE *
slikovne v	■mMm
KRIŽANKE—k
M *
i
160	>N
Jt « * 3K ^
Ona: Zaradi srčnih težav boste čisto na psu, vendar ne smete popustiti, saj se bo vse prav hitro uredilo. Mogoče celo hitreje, kot boste pričakovali, in na lepši način, kot boste želeli.
On: Mogoče je prav vaša premajhna obveščenost tisto, kar vam vztrajno kvari odnose s partnerko. Poglejte malo okoli sebe in kaj hitro vam bo vse popolnoma jasno.
Ona: Igrali se boste skrivalnice s partnerjem, kar se bo zelo hitro spreobrnilo v vroče ljubezensko doživetje. Na težave boste pozabili in si privoščili sproščen konec tedna.
On: Prisrčen pozdrav prijatelja iz okolice vam bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakujte preveč, ampak se na srečo navajajte postopoma. Prihodnost je vsekakor vaša.
DVOJČKA ^
Ona: V ljubezni se bodo pojavila nova vprašanja v zvezi z vašim partnerjem, vendar boste hitro uspeli najti prave odgovore. Je že res, da ne bo vse čisto po vašem okusu, vendar se boste kaj hitro prilagodili.
On: Bilo bi dobro, če bi malo prikrivali svoja dejanja. Partnerka bo lahko hitro posumila, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Popazite tudi na svoje poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje.
Ona: Še vedno vam ne bo povsem jasno, kdo je na vaši strani in kdo je vaš nasprotnik. Bodite previdni in ne nasedajte praznim obljubam, ampak temeljito premislite, kaj boste storili.
On: Postali boste izredno komunikativni, kar vam bo precej pomagalo osvojitvi prijateljice, ki je bila do zdaj nekako hladna. Toda pazite, da ne boste v navalu besed povedali preveč...
Ona: Nikakor ne morete iz svoje kože. S tem, ko trmasto vztrajate pri svojem, režete peruti tako sebi kot tudi ostalim. Je že res, da je trenutna situacija še kar ugodna, vendar ne bi bilo slabo, če bi pomislili tudi na prihodnost.
On: Iščite srečo predvsem v tem, kar imate, in ne v tistem, kar pogrešate. Ljubezen je preveč relativna stvar, da bi vam uspelo karkoli posploševati. In tudi vaša partnerka ni neskončno potrpežljiva.
DEVICA
Ona: Čeprav vsem iz družbe ne bo všeč, boste morali zadevo izpeljati do konca, drugače boste preveč izgubili. Predvsem se zavedajte, da ni nihče brez napak. In to velja tudi za vas in to kar v precejšnji meri.
On: S prijatelji se boste podali na potep v naravo, kar vam bo vsestransko koristilo. Predvsem bo pomirilo vaše že tako preobremenjene živce. In kdo ve - mogoče se vam bo utrnila kakšna prav koristna ideja.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Pazite, da ne boste zamudili enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila. Pozornost namenite predvsem ljubezenskim zadevam, četudi vam tudi previdnost na poslovnem področju ne bo ravno škodila.
On: Naj vas občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si boste lahko s takšnim ravnanjem zapravili res čudovito priložnost. Nekdo, ki vam veliko pomeni, vas bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede.
EHEZZZ
Ona: Ponovno boste ugotovili, da niste sposobni čudežev. Posvetite se raje običajnim stvarem, kjer se veliko bolje znajdete. Ali pa pustite vse skupaj popolnoma na miru.
On: Poslovna poteza iz preteklih dni se bo izkazala kot izredno dobra naložba, še posebej, ker si boste s tem ustvarili zelo dobre možnosti za napredovanje. Očitno vas zdaj ne more nič več ustaviti.
STRELEC
Ona: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje, ki vas bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naleteli boste na nepredvidene težave in jih uspešno odstranili, tako da vam bo pot do cilja na široko odprta.
On: Stvari se bodo začele počasi postavljati na svoje mesto, predvsem na ljubezenskem področju. Malo boste sicer omahovali, vendar boste na koncu vseeno storili tisto, kar morate.
KOZOROG
Ona: Požreti boste morali veliko pikrih besed, toda po-trpite, saj boste kmalu lahko dokazali, da ste vredni zaupanja. Takrat bo vse skupaj povsem drugače in boste lahko pogoje postavljali vi in ne vaši nasprotniki.
On: Ne bo vam še vse šlo kot po maslu, ampak se boste ponovno zapletli v komplici-ranje, ki vam ne bo prineslo nič dobrega. Posvetite se raje partnerki.
Ona: Lotili se boste težke naloge, vendar se bo na srečo izkazalo, da je precej lažja, kot je izgledalo na prvi pogled. In prav zato jo boste z lahkoto razrešili, kar vam bo še dodatno povečalo ugled.
On: Tudi sami se morate potruditi za boljše počutje, drugače boste živeli z nenehnim občutkom, da ste prikrajšani. Partnerka se vam bo na vsak način poskušala prikupiti, vendar ji ne boste v celoti zaupali. Le kaj ima za bregom?
Ona: Nobena skrajnost ni dobra. Ne prenaglite se, čeprav vam lahko predolgo oklevanje škoduje v isti meri. Ponudila se vam bo priložnost, zato jo poskušajte izkoristiti. In spet bo vse kot po starem.
On: V prijetni družbi bo nekomu presneto nerodno, vzrok pa bo znan samo vam. Toda nikar se ne izživljajte, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Raje mu pomagajte iz nastale zadrege - to bo znal še kako ceniti.
6
9
4
15
8
13
2
16
3
12
5
56
RUMENA STRAN
Vip podobe letošnjega Mosa
Eden od dokazov, kako pomemben je Mos, je menda tudi to, da ga je letos obiskalo rekordno število politikov, poslovnežev, gospodarstvenikov in drugih vip gostov.
US, foto: SHERPA
Tuhtamo in tuhtamo, a nam ne kane, o kakšni delitvi občinskih meja, premoženja ali občanov bi se lahko dogovarjala vojniški in slatinski župan, Beno Podergajs in mag. Branko Kidrič. Vemo le, da bi nekdanji minister Franc Bogovič (v sredini) brez težav sprejel vlogo mirovnega posrednika. Ni z našega območja.
Za fotografe širok nasmeh ministra mag. Stanka Stepišnika in obrtniškega Pavleta Se-dovnika. Bojimo pa se, da sta nasmeška po torkovih obrtniških (in še kakšnih) grožnjah z državljansko nepokorščino hitro splahnela.
V kaj sta se zazrla prvi mož laške pivovarne Dušan Zorko in predsednik celjske obrtne zbornice Miran Gracer? Glede na to, da Slovenci najraje beremo kuharske »bukve«, mogoče razmišljata o naslovnici morebitne knjige Pivo v kulinariki, ki bi jo seveda tiskali pri Gracerju. Še laže pa bi našli koga, ki bi jo napisal.
Predpostavljamo, da nekoliko nevojaška drža predsednika upravnega odbora družbe Celjski sejem mag. Franca Pangerla ob sprejemu ministra za obrambo Romana Jakiča ni pretirano zmotila. No, glede na dogajanja na ministrstvu se zdi, kot da se minister ne pusti veliko motiti.
Glede na zasedenost direktorja podjetja Elektro Celje Energija Mitje Terčeta in odvetnika Dušana Korošca smo presenečeni, da nimata v rokah pametnih mobilnikov, s katerimi bi nadzorovala porabo električne energije. Aja, nekaterim se ni treba obremenjevati zaradi stroškov.
Ob odprtju sejma fotografi niso smeli poslikati prve dame Slovenije, premierke Alenke Bratušek, ki je med drugim odpirala Mikova okna. V tolažbo nam je ostal direktor Franci Pliberšek (desno), čeprav ne vemo, koliko je k prisotnosti Bratuškove na Mikovem razstavnem prostoru vplival zadnji Pliberškov kolesarski podvig.