PANJ, petek, 28.5.1982 CENA 9 din Št 40 jfl^L Suurednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v d. Joše Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO i) - Slovesen in prijazen je »^eraj pričakoval udeležence /ila »Bratstvo in enotnost« Jugoslavije. Goste, ki so we popoldne, so pričakali mestom ter jih z besedo do-in z glasbo pospremili v Mrta gostitelja. I* irise je z'.m i m oh odo m ude-(estivala začela otvoritvena Ob cesti Staneta Žagar-JlA in Koroški cesti so se «n>dnjega prizorišča festiva-revolucije gnetli mladinci, cicibani, občani Kranja in ki so navdušeno vzklikali iw domovine. Po ulicah se Trgi revolucije vil sprevod z i in zastavo SFRJ na pa »o se za festivalsko mstili z grbi in zastavami republik udeleženci fe-Pryi so, noseč makedonske limbole^ stopali mladi iz prevod pa so zaključevali gftp revolucije je Jugoslovanoma oznanila začetek festi-IWem pa »o gostom izrekli wftco predsednica kranjske fetfada Bogataj-K rž a n, pred-I vganizacijskega odbora fe-l» Milan BajŽelj in slavnostni Ni,predsednik skupščine Slo-Aalaatni občan Kranja Vinko y? Sednji je mladim gostom iz PfNlovanskih republik in po-i wi*ai razvoj in trenutni *. •Jugoslavije, pri čemer se je Festival bratstva slovesno otvor j en Tisoč mladih iz vse Jugoslavije na ulicah mesta gostitelja -Besede slavnostnega govornika Vinka Hafnerja o enotni Jugoslaviji, zgrajeni na temelju bratstva in enotnosti za obrambo celovitosti in neodvisnosti federativne, socialistične in samoupravne republike Jugoslavije. V njej vidijo trdno poroštvo tudi za svobodo in napredek Slovenije, slovenskega naroda in delavskega razreda, torej poroštvo za uresničevanje svojih temeljnih nacionalnih in razrednih interesov. Prepričali se boste tudi o njihovem globokem spoštovanju in ljubezni do tovariša Tita, ki je bil često najbolj zaželen gost tega mesta in njegovih delovnih kolektivov.« Po slavnostni besedi so mladinci ob zvokih pesmi »Lepo je v naši domovini biti mlad« dvignili festivalsko zastavo. D. Zlebir dotaknil tudi temeljnih vrednot socialistične samoupravne skupnosti, bratstva in enotnosti. Na kraju je povzel: »Festival bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije, ki ga zdaj slovesno odpiramo, vam bo nudil dovolj priložnosti, da se spoznate s tukajšnjimi gospodarskimi in družbenimi razmerami, zlasti pa s položajem, aktivnostjo in razpoloženjem kranjske mladine. Pri tem se boste lahko prepričali, da tod žive zavedni Slovenci, ki ne mislijo le nase in na slovenske interese, temveč gojijo globoko razumevanje tudi za skupne interese narodov in narodnosti Jugoslavije, za krepitev njihovega bratstva in enotnosti, Akcija zbiranja oblačil, obutve in pohištva Rdeči križ zbira in posreduje Lani so prebivalci slovenskih krajev oddali RKS okoli 300 ton različnega blaga, ki so ga nato razdelili pomoči potrebnim — Akcija bo letos v četrtek, 3. junija — Do 17. ure je treba oddati zavitke z označeno vsebino — uporabno ali neuporabno Rdeči križ organizira v četrtek, občani, ki so dneve in leta vezani na ibor heroja čka ljiea — V spomin na heroja Dežmana primar radovljiški občini vsa-Tabor heroja Tončka, ejo se ga učenci sedmih osnovnih Šol iz vse obči-iafenri osnovne šole Matev- leto* ga bodo pripravili, petek, 2H. maja se bo za-IH prireditvenem prostoru Iffeensko goro v Ribnem. i bodo spoznavali orožje in Jtfftili z vojaškimi discipli-i obenem pa bodo obudili 104 NOB. Pripravili bodo program, v katerem -»krvale vse Šole. Letošnji (rkrroja Tončka je že osmi D. S. organizira 3. junija, že petnajsto akcijo zbiranja rabljenih oblačil, perila, obutve, posteljnine in pohištva. Tako kot že vsa leta doslej bodo občani, ki imajo odvečna oblačila, sicer rabljene, toda še vedno uporabna, cela in čista, lahko oddali v humanitarne namene, ljudem, ki jim bodo še koristila. Občinski odbori, ki z zbranim blagom potem razpolagajo, ga sicer del pošljejo v skladišča, kjer je pripravljeno za primer elementarnih nesreč, del pa ga med letom razdelijo občanom. Tako kot doslej je največ povpraševanja po otroških in moških oblačilih, vedno tudi manjka perila in posteljnine ter šotorov. Čeprav je skorajda odveč ponovno poudarjati, kakšno naj bo blago, ki smo ga sklenili oddati, ker ga sami ne potrebujemo več, pa morda le velja ponovno zapisati, da bo uporabno le celo, čisto blago, oblačila pa takšna, da bi jih nosili tudi sami, če bi se nenadoma znašli v stiski. Večina posteljnine od rjuh in odej, ki se zberejo v tej akciji, se med letom odda družinam z nepokret-' nitni r»r»V-?tJ t««*™k«** ;n starejšimi posteljo. Ker pa se v vsakem domu sčasoma naberejo neuporabna oblačila, ki jih ne vemo kam spraviti, je zdaj priložnost, da jih oddamo, ob tem pa bo imel korist Rdeči križ. Na ovitek je treba zapisati, če je vsebina neuporabna, pa jo bodo aktivisti oddali organizaciji, ki zbira odpadne surovine, iz izkupička pa bo Rdeči križ nakupil posteljnino, ki se je navadno v takih akcijah manj zbere. Zavitke z oznako vsebine, ali gre za uporabna ali neuporabna oblačila, je treba oddati do 17. ure pred vhodna vrata na ulico ali pa na zbirno mesto, ki ga je označila krajevna organizacija Rdečega križa. Akcija bo potekala istočasno po vsej Sloveniji, V vseh mestnih krajevnih skupnostih, v zunanjih pa le tam, kjer so se za to posebej odločili. Morda bi občani, ob tej priložnosti radi oddali tudi rabljeno pohištvo. Seveda ga ne bodo postavili na ulico, pač • pa naj občinskemu odboru Rdečega križa sporoče svoj naslov in kakšen kos pohištva nameravajo podariti. kranj'82 SEJEM OPREME SREDSTEV CIVILNE Z4SCITE DOBRODOŠLI DOBRO DOŠLI MIRE SE NA ERDHET AOEPO HM AOJAOBTE MINDENKIT SZERETETTEL VARUNK Delovni ljudje in občani Kranja pozdravljamo v. svoji sredi vse udeležence in goste 27. festivala »Bratstvo in Enotnost« mladine Jugoslavije. NAŠA ŽELJA JE, naj se v festivalskih dneh na vsakem koraku izražata bratstvo in enotnost samoupravne socialistične J ugosla vije. NAŠA ŽELJA JE, naj bo naša občina v festivalskih dneh Jugoslavija v malem: Jugoslavija v delu, igri, tekmovanjih, plesu, umetnosti, veselju... Jugoslavija v bratstvu in enotnosti naših narodov in narodnosti. Letos mladim iz Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Nikšiča, Niša, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Su-botice, Trebinja in Zagreba že tretjič izrekamo dobrodošlico v Kranju. Prvi festival v Kranju je bil leta 1959, drugi leta 1968. Lanski festival je bil v Bosanskem Samcu, naslednji pa bo v Tre bi nju. V organizacijskem odboru festivala, ki ga je pred dobrim letom imenovalo predsedstvo občinske konference Zveze socialistične mladine Kranj, smo se zavzeto lotili prijetne, a zelo zahtevne naloge. Že v pripravah na festival so sodelovale stotine ljudi iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, šol, dijaških domov, kulturnih, telesnokulturnih in drugih organizacij. NAŠA ŽELJA JE, da se v festivalske prireditve vključijo tisoči delovnih ljudi in občanov, da mladostno razpoloženje pritegne vse, tudi tiste, ki se po rojstnih letnicah ne štejejo za mladince. NAŠA ŽELJA JE, naj bo praznik bratstva in enotnosti v Kranju takšna slovesnost, ki se je bomo radi spominjali vsi gostje Kranja, vsi udeleženci festivala. NAŠA ŽELJA JE, da bi naš festival obogatil misel in prakso našega bratstva in naše enotnosti. Milan Bajželj predsednik organizacijskega odbora Jubilej kranjske Delikatese Kranj — V soboto, 22. maja, je minilo 30 let, odkar je bila v Kranju na Maistrovem trgu ustanovljena in odprta trgovina Delikatesa. Pod »Preskrbo« je upadala najprej, ker pa je bil lokal večji, so odločili, naj postane samostojno podjetje. Kako je bilo na tistem samem skromnem začetku, ie na slovesnosti v sredo povedal dolgoletni direktor Andrej Babic: »700.000 dinarjev smo tedaj dobili kredita, da smo nakupili prodajne pulte, tehtnico in hladilnik, blagajno smo pa imeli sposojeno. Vsi, kar nas je bilo tedaj zaposlenih, smo lahko stopili med vrata. Dve tretjini je zasedla trgovina, tretjino pa bife. Prejšnji hlevi zadaj so bili pa skladišče ...« Bila je to prva trgovina v Kranju in v Sloveniji, ki je bila odprta ves dan: NON-STOP. Od šestih zjutraj do desetih zvečer so delali. Vse sobote, vse nedelje, vse praznike. Le za Novo leto je bila 'inventura, 2. so pa -~\ Tekmovanje šoferjev in avtomehanikov Jesenice — V soboto, 29. maja, bodo v športni dvorani Pod-meiaklja pripravili tretje delovno tekmovanje voznikov, avtomehanikov in avtoelektrikarjev Gorenjske, ki se ga bo udeležilo več kot 70 tekmovalcev iz številnih gorenjskih organizacij združenega dela. Teoretični del tekmovanja se bo začel ob 6.30, praktični del pa ob 8. uri. Ob 14.30 bodo udeleženci v mimohodu krenili od športne dvorane na Oufarjev trg, kjer bo slovesna razglasitev rezultatov tekmovanja. Ob 16. uri pa bodo v športni dvorani Pod-rnežaklja pripravili še tovariško srečanje. Delovno tekmovanje bo pripravilo Združenje šoferjev in avtomehanikov Jesenice pod pokroviteljstvom medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko. kranj 1.^5.6.'82 . ..Hnrh Zadnja leta imajo sobote in nedelje popoldne zaprto. Zanjo vedo vse do Celovca in Beljaka. Svoje čase se je ob sobotah in nedeljah kar trlo avtomobilov avstrijske registracije na Maistrovem trgu. Zal je obisk menda prav zaradi nove prometne ureditve v Kranju precej pojenjal. Danes pod Centralov TOZD Delikatesa spada 9 poslovalnic: Delikatesa Kranj, »Naklo« v Naklem, »Kle-menček« v Dupljah, Delikatesa Tržič, »Na vasi« Šenčur, »Dom« Srednja vas, »Krvavec« Cerklje, »Hrib« Preddvor in »Kočna« Jezersko. Vse trgovine, razen Šenčurja in Cerkelj, so adaptirane. Prizadevali si bodo, da bodo dobro gospodarili in sproti obnavljali svoje prodajalne. V bodoče imajo v načrtu razširitev trgovine v Preddvoru, urediti lokal v Tavčarjevi ulici, vključili pa se bodo tudi v trgovsko izgradnjo Planine. Iz tako skromnih začetkov se je v 30 letih razvil današnji Central, kajti prav vse prodajalne, vsi hoteli ter gostinski lokali so se ustanavljali in razvijali prav iz Delikatese, ki je bila izhodišče za tako solidno delovno organizacijo, kot danes v Kranju in na Gorenjskem velja Central. »Delikatesa je bila in bo vedno neka posebnost med trgovinami v Kranju glede založenosti, izbire in postrežbe,« je v svojem govoru pudaril novi vodja TOZD Delikatesa Peter Zavrl. Ob 30-letnici Delikatese so za jubilante in upokojence pripravili majhno slovesnost: 45 jubilantom in upokjencem so podelii posebna priznanja ter simbolična darila. D. Dolenc POČITNICE NA KRETI Informacije in prijave. KOMPAS POŠLO VALNICA KRANJ Telefon: 28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 28. MAJA 1912 PO JUGOSLAVIJI SKUPŠČINA ZZB NOV S sprejetjem stališč in sklepov ter z izvolitvijo novih članov organizacije se je v sredo končala VI. skupščina ZZB NOV Slovenije. O delu te družbenopolitične organizacije v zadnjih štirih letin je skupščini, za katero je bilo izvoljenih* 205 delegatov, poročal njen predsednik Janez Vipotnik. Skupščino so posebej pozdravili in ji zaželeli uspešno delo presednik zveznega odbora ZZB NOV Mito Dimitrevski, predstavniki združenja partizanov iz Furla-v nije-Julijske krajine in predsednik zveze koroških partizanov iz Celovca ter družbenopolitični delavci iz Slovenije in Jugoslavije. Borci so na skupščini poudarili, da se je ZZB kot pomemben političen dejavnik tvorno uveljavila v prizadevanjih za vsestranski družbeni napredek. S. svojo dejavnostjo je trajno izpričevala idejno, politično in akcijsko enotnost za dosledno U veIja vljanje sam oupra vnega sistema. Na skupščini so tudi izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janez Vipotnik, za podpredsednika Stane, Repar in za sekretarja Marjan Lenarčič. DRAŽJI PRALNI PRAŠKI Svet zvezne skupnosti za cene je odobril nove cene pralnih praškov in surovin za njihovo proizvodnjo, ki so višje od sedanjih za 14,63 odstotka. Načelno so sprejeli sklep, da se lahko ti proizvodi letos podražijo za 19,5 odstotka. Trenutno so dovolili podražitev v treh četrtinah predvidenega povišanja cen. Svet zvezne skupnosti za cene je odobril tudi vrsto drugih cenikov s področja energetike, kemije, metalurgije ter predelave kovin in nekovin. Med drugim so podražili tudi gumo. Pnevmatike so dražje za 12 odstotkov. Surovine za eksplozive in pribor za miniranje pa za 3,5,7 odstotka. 9. KONGRES ZK SRBIJE Več kot 900 tisoč srbskih komunistov včeraj in danes spremlja deveti kongres Zveze komunistov Srbije v prepričanju, da so se p<> 8. kongresu še okrepile samoupravne proizvodne sile, vendar pa tudi zaostrila protislovja v gospodarskem in družbenem življenju republike. O uspehih priča predvsem to, da sta se v minulih štirih letih družbeni proizvod in narodni dohodek v Srbiji zviševala za 6,1 odstotka na leto, kdr je nad poprečjem v prejšnjem medkongresnem obdobju. Čeprav kmetijstvo ni spremljalo industrijske rasti, temveč je v svojem razvoju celo zaostajalo, se je Srbija z dohodkom več kot 2500 dolarjev na prebivalca leta 1980 uvrstila med srednje razvite države. ENAKE PRAVICE ZA DELAVCE IN KMETE Zvezni pokojninski zakon je sprejet in v Sloveniji so že pripravljene teze za nov republiški zakon. Vanj bo vneseno predvsem načelo minulega dela. S tem v zvezi je predvideno, da pokojnin ne bi usklajevali le z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov, kot to določa zvezni zakon, temveč tudi z družbeno produktivnostjo dela. Druga bistvena novost je združitev kmečkega in delavskega zavarovanja v enoten sistem. Kmetje bi imeli enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu. Da bi to v celoti uresničili, bo bržkone potrebno določeno prehodno obdobje, saj kmetje sprva ne bodo sami zmogli vseh sredstev. Bolj obveščeni in usposobljeni Družbeni svet SDK ugotavlja, da je vzrok za nedelavnost samoupravnih delavskih kontrol iskati le v slabi obveščenosti in neusposobljenosti — Člane novoizvoljenih delavskih kontrol usposobiti za posamezna področja — SDK naj jim bo v strokovno in moralno oporo Kranj — D-užbeni svet pri Službi družbenega knjigovodstva v Kranju je 18. maja poleg gospodarskih gibanj na Gorenjskem v prvem trome-sečju in poenotenega zbiranja podatkov in analitičnih obdelav v svojih razpravah dal največ poudarka tezam za pripravo gradiva o problemih pri delu samoupravnih delavskih kontrol. Analiza, ki jo je izdelal občinski sindikalni svet v Kranju za leti 1979 in 1980 pove, da delavske kontrole v skoraj tretjini delovnih organizacij niso bile dovolj aktivne, da so se ukvarjale največ z vprašanji delitve osebnih dohodkov, izplačevanja dnevnic in kilometrin ter z zaključnimi in periodičnimi obračuni. Vse več so prevzemali nalog, ki so spadale v pristojnost drugih samoupravnih organov ali neposredno delavcev, pri tem pa zanemarjali svoje nadzorne funkcije. Kot povedo člani delavskih kontrol, pokazala pa je tudi anketa, podatke za svoje delo lahko dobijo, ničesar jim ne skrivajo, vendar jim Nova podpredsednica SO Kranj Kranj — Skupščina občine Kranj je na seji v sredo, 26. maja, izvolila namesto Kristine Kobal, ki je bila izvoljena za članico izvršnega sveta Slovenije, za podpredsednico skupščino občine Alojzijo Planinšek. Pla-ninškova je dolgoletna družbenopolitična delavka, sicer pa zaposlena kot vodja oddelka za socialno varstvo v kranjski Savi. Že doslej je opravljala vrsto pomembnih družbenih funkcij, zdaj pa je tudi delegat za zvezni zbor skupščine SFRJ, član republiške delegacije za zvezno konferenco SZDLJ, predsednica sveta za socialno in zdravstveno politiko pri občinski konferenci SZDL Kranj, predsednica občinske skupnosti socialnega varstva Kranj in drugo. Gradnja v Vrbnjah Radovljica — Zazidalni načrt Vrhnje je bil izdelan v radovljiški občini že leta 1974 na podlagi urbanističnega načrta Radovljica — Lesce—Begunje za gradnjo montažnih hiš. Tedaj pa ta načrt ni bil sprejet. Leta 1980 so ponovno začeli z akcijo za zazidalni načrt v Vrbnjah. Zdaj so se domenili, da bi gradili klasične vrstne hiše in izvršni svet je tudi odobril ter namenil sredstva. Enodružinske hiše, ki jih je 61, so nanizane v gručah, kot dvojčki, ki se stikajo z garažami. Po velikosti parcel največja po občinskem limitu meri 436, najmanjša pa 265 kvadratnih metrov. Zazidalni načrt predvideva asfaltirano cestišče s pločnikom, javno razsvetljavo, skupne zelene površine in otroška igrišča, poleg tega naj bi zgradili tudi trgovino za osnovno preskrbo. Ogrevanje bo po posameznih kuriščih. Prometna rešitev je ugodna. Zdaj je zazidalni načrt razgrnjen v avli skupščine občine Radovljica. D. S. Praznovanje pod Rašico Vodice — Krajevna skupnost Bu-kovica-Šinkov turn pri Vodicah praznuje svoj krajevni praznik 13. junija, v spomin na dan, ko sta se 1944. leta 2. in 4. bataljon Gorenjskega odreda na območju Rašice prebila skozi sovražnikov obroč. Letos pripravljajo v počastitev krajevnega praznika vrsto prireditev. Tako bo v petek, 11. junija Gozdni tek za pokal Gorenjskega odreda. V soboto, 12. junija bo množičen pohod po partizanski Rašici s pričetkom ob 15. uri, ob 17. uri bodo pionirski skoki na plastični skakalnici, ob 18. uri pa bo v Selu pod Rašico miting, ob 20. uri pa taborni ogenj. V nedeljo, 13. junija bo ob 14. uri slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Bukovica-Senkov turn in krajevne skupnosti Vodice. Po končani seji pa bo koncert pihalnih godb iz občin Ljubljana — Šiška in manjka znanja, da bi iz danih podatkov znali razbrati nepravilnosti. Zato za svoje zahtevno delo upravičeno želijo temeljitejše izobrazbe. Člani sveta so poudarili, da naj bi svet svojo pozornost usmeril v izboljšanje dela samoupravnih delavskih kontrol pri obravnavi tistih zadev, kjer se stikajo področja dela teh organov in službe družbenega knjigovodstva. Vendar pa delo delavskih kontrol ne sega le na področje financ, knjigpvodstva in računovodstva ter obračunov gospodarjenja. Njihovo delo je veliko širše. Zato bi preko delavske univerze morali pripraviti dobro načrtovan program izobraževanja članov delavskih kontrol, pri katerem naj bi poleg SDK sodelovali tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, sodišče združenega dela, sindikat, inšpekcije in drugi. Posamezne člane delavskih kontrol bi tako specializirali za posamezna področja, in izobraziti bi jih morali tako, da bi znali prisluhniti problemom v svojih delovnih sredinah, znali izluščiti nepravilnosti, sami znali razbrati podatke ali so ti pravilni ali ne in morali bi biti pobudniki za raziskave strokovnjakov. 2e to, da ugotoviš kaj je prekršek in kaj ni, zahteva veliko znanja. Zato prav sodelovanje med samoupravno delavsko kontrolo in SDK lahko poveča učinkovitost obeh, za svoje delo pa bi poleg strokovnih napotkov, delavske kontrole v SDK dobile tudi moralno podporo. Vsekakor pa bi moralo biti to izobraževanje, organizirano preko delavske univerze, poljudno, ki bi ljudem preprosto in enostavno prikazalo vse, kar morajo delavske kontrole znati in vedeti za svoje pravilno in dobro delo. In pravi čas je prav zdaj, ko so pravkar izvoljene nove delavske kontrole. D. Dolenc r J iz Doline pri Trstu. D. D. k! Novi predsednik SZDL Kranj Kranj — Občinska konferenca SZDL Kranj je v začetku tega tedna izvolila novega predsednika občinske konference. Kot je znano, je bil dosedanji predsednik Franc Thaler imenovan za predsednika sekretariata za narodno obrambo skupščine občine Kranj in izvoljen tudi v kranjski izvršni svet. Občinska konferenca je izvolila za novega predsednika Janeza Grašiča, ki ga je predlagalo predsedstvo občinske konference SZDL. potem ko je poprej v predkandidacijskem postopku obravnavajo šestnajst evidentiranih možnih predlogov za predsednika, ki so jih poslale krajevne konference in občinske družbenopolitične organizacije. Janez Grašič, 43-letni predmetni učitelj, je ravnatelj osnovne šole Lucija-na Seljaka v StražiŠču in dolgoletni družbenopolitični delavec. Je predsednik krajevne konference SZDL Stražišče, vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol v občini Kranj, član odbora za razvoj krajevnih skupnosti pri izvršnem svetu občine Kranj, vrsto let pa je opravljal tudi funkcije v telesnokulturnih organizacijah. O LA8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skolja Loka in Triič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Krani — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Joie Kosniek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Humer. Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volč|ak. Cveto Zaplotnik. Andrej 2alar in Danica Zlebir — Foto reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot ppltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Krani. tisk ZP L|udska pravica Ljubljana. Naslov uredništva m uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500 603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21 835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28 463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300.— din. 1 NAŠ SOGOVORNIK Slavko Grilc: »Turistična poslovna skupnost je mesto dogovarjanja Bled - Na Bledu, v našem najbolj znanem in najbolj obiskanem turističnem središču, so dolga leta snovali turistično poslovno skupnost, gostinski in turistični delavci ter vsi drugi, ki v turizmu delajo in od turizma živijo. Zavedali so se, da bo vendarle enkrat potrebno pogledati izza posameznih hotelskih in drugih plotov ter načrtovati skupno turistično ponudbo, v želji, da bi privabili čimveč gostov ali vsaj stare obdržali. Najbolj primerna oblika bi bila prav skupnost, ki je ponekje v Sloveniji že dobro zaživela in v okviru katere se turistični delavci določenega kraja ali območja pogovarjajo in dogovarjajo o vseh pomembnih vprašanjih turistične ponudbe in turističnega gospodarstva. Sekretar turistične poslovne skupnosti Bled je Slavko Grilc, kije o delu, ciljih, namenu in pomenu turistične poslovne skupnosti na Bledu dejal: »Turistična poslovna skupnost na Bledu je bila ustanovljena marca 1979. leta in od tedaj dalje so opazna večja ali manjla prizadevanja, da bi v okviru turistične poslovne skupnosti reševati tista skupna pereča vprašanja, ki de hromijo nadaljnje uspešnejše korake turistične ponudbe in turističnega gospodarstva. V zadnjem obdobju smo prav veseli, da smo že začeli v zimski sezoni sodelovati tudi z bližnjim Bohinjem, se pravi, s smučišči na Kobli, Voglu in tudi s smučiščem na Zatrniku. Upamo, da I bo dogovarjanje in sodelovanje dveh turističnih sredile le 1 naprej uspešno tudi na drugih področjih. Spoznali smo, da prizadevanja v tej smeri, da bi v okvir« turistične poslovne skupnosti posredovali skupne aranžmaje, niso tako uspešna in da je veliko bolje, da postane turistična poslovna skupnost mesto medsebojnega dogovarjanja in usklajevanja o vseh tistih problemih in vprašanjih, ki so turizmu na Bledu skupni. Prav zato pripravljamo nov samoupravni sporazum, ki bo določneje opredelil nove naloge turistične poslovne skupnosti. Ce sprašujete po vključevanj u zasebnikov, potem moram reči, da je prav gotovo ena izmed naslednjih nalog večja povezava turističnega gospodarstva z zasebniki. Bled ima 39J0 postelj, v kampih 1350, pri zasebnikih na Bledu in v okolici pa ie 1254 postelj in te predstavljajo tako 32 odstotkov vseh zmogljivosti. So pa tu še druga, Še vedno pereča in nerešena vprm|"n;. vključevanja zasebnikov v turistično ponudbo. Zbiramo tudi sredstva, vse članice poslovne skupnosti » popestritev turistične ponudbe. Denar je namenjen organiaacii; piknikov za goste, raznim športnim in šahovskim prireditvam in turnirjem, ob tem pa naj povem še to, da resno razmišljamo o človeku, ki bi na Bledu skrbel za rekreacijo in zabavo gostov Gostje, predvsem tuji, si rekreacije nadvse želijo, zato jim jo ie treba tudi preskrbeti. Ob tem pa si tudi želimo, da bi v turistično poslovno skupnost pristopile še vse druge delovne organizacije Bleda in okolice, ki do zdaj niso.« D.Sede, Mladi dokazujejo zrelo: Na slavnostni seji občinske konference ZSMS Tržič je sekretar Miro Brovč pohvalno ocenil delo mladih in izpostavil njihov« nadaljnje naloge pri krepitvi gospodarstva ter samouprava* socialističnih odnosov — Priznanja občinske konference najbolj prizadevnim mladincem ka Trstenjak, predsednica centra obveščanje in propagando pri ski konferenci. Romana UinafK«*! Podljubelja, Smiljana Brkljat iiBH strice in Vojko Golmajer. predi centra za mladinske delovna _ pri občinski konferenci. Za tfcfo šolskih osnovnih organizacijah nagradili Alenko Stritih in Lih . trovič iz osnovne šole heroja GcnJ zerja, za najboljše mlade delavce moupravljavce pa so na pob konference mladin delavcev rai sili Ando Lameševič in Pera Pni viča iz Tovarne kos in srpov Vinka AhačiČa iz Pekove Orodja! Tržič — V petek so se mladi iz tržiške občine, podobno kot vsako leto v mesecu mladosti, sestali na slavnostni seji občinske konference ZSMS, ki so jo pripravili v domu družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču. Uvodno besedo je povzel sekretar občinske konference Miro Brovč, ki se je dotaknil najbolj žgočih vprašanj v delu mladih. Pohvalno je ocenil sprejem mladincev prostovoljcev, ki so se pred dnevi vključili v eno4e teritorialne obrambe in tako dokazali, da je mladina nepogrešljiv element v obrambi naše domovine in njene samoupravne socialistične naravnanosti. Pohvalil je tudi idejno-politično zrelost mladih, njihova prizadevanja za ustalite" in nadaljnji-razvoj gospodarstva. Prezrl ni niti uspehov, ki so jih mladi dosegli pri marčevskih volitvah. Ne le, da so aktivno sodelovali v pripravah in izvedbi volitev; prek tristo mladih je vključenih v delegatsko odločanje. V tržiški občini se mladi že nekaj časa ustvarjalno pripravljajo na kongres slovenske mladine. V razpravah o kongresnih dokumentih so opozorili na vrsto pomanjkljivosti oziroma vprašanj, ki naj bi jih kongres dorekel. Res pa je tudi, je kritično poudaril Miro Brovč. da še veliko mladih v idejno usmerjene akcije še ne vključuje, da jih zanima predvsem konkretno delo. Vzrok za to je zlasti premajhna osveščenost in apatičnost mladih, zato bo potrebno v prihodnje posvetiti še več pozornosti idejnopolitičnemu usposabljanju. Na slavnostni seji občinske konference ZMS so podelili priznanja prizadevnim mladincem. Priznanja občinske konference so prejeli Andreja Jazbec iz Oblačil Novost, Slav Problematika, zdravstva Jesenice - V petek, 4. junija. aH 11. uri se bo v sejni sobi Zdnmtve nega doma sestala skupščina jearar ške zdravstvene skupnosti. Na dat«' nem redu je problematika ždrav*n* v jeseniški občini ter obravnav predloga enotnega seznama tdm stvenih storitev, tako imer... zelena knjiga. Problematiko idra« stva je aprila letos obravnav.* vršni svet jeseniške občinske skv ščine in tedaj sprejel sklep, da . pripravi celovit pregled „problem« ki pestijo jeseniško zdravstvo Tsk zdaj gradivo za zasedanje skupVu obsega problematiko poslovanja seniškega zdravstvenega doma. formacijo o bolnišničnem xdra> venem varstvu v jeseniški obči stališča do racionalizacije tdn\ stvene službe na Jesenicah ter gled zdravstvenega varstva v >ev niški občini s primerjavo i dt gorenjskimi občinami. 21 MAJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN GLAS J kšna vloga medobčinskega sveta ^ocenjuje delo medobčinskega sveta zveze sindikatov ■I?" Kranju več pripomb k vsebini in nekaterim »enakim metodam interesov, vendar ga ob tem" ne gre razumeti kot »nadobčinske« ustanove. Ob vsej konkretnosti, vzeti iz temeljnega okolja, pa medobčinski svet ne posega v delo, ki je domena občinskega sveta. Tako bi se namreč funkciji podvajali in eden od organov bi bil potemtakem odveč. Sleherna občina je zaključena družbenopolitična skupnost, kar velja tudi za občinsko sindikalno organizacijo. Tudi v njej je namreč računati na specifičnost problemov. Kadar pa, problematika široko zadeva vse občine, je treba o posamičnih interesih razpravljati in jih usklajevati na medobčinski ravni. Organizacijska in vsebinska zadolžitev medobčinskega sveta je —im Jfr4 - Medobčinski svet zveze prtov za Gorenjsko te dni pola-za Štiriletno delo. Obsežno Pf*>, ki je pravzaprav široka Pa položaja delavca, njegove P*aci}e in samoupravljanja p a vsestransko loteva dela Pati na Gorenjskem. Iz posa-poglavij je razvidna splošna u delavca v gospodarskem, in političnem življenju, skozi sindikat, vse do skih metod najširše baze dela. kranjskega občinskega sin-sveta, ki so te dni premle-o bilanco, pa analiza ni prepričala. Moti jih ca načelnost, ki zastira konkretno delo. Ob po-sunoupravni, politični, go-iin vsakršni podobi Gorenjih v medobčinskem sindikalnem »ndarle združuje sindikalne taciie petih različnih občin, so •iaatati sprašali, kakšno vlogo i amaprav medobčinski svet. *9 organa statut terja vlogo k* in združevalca skupnih fanletnt torej dokaj zahtevna. Nejasno in močno splošno besedišče poročila zato otežuje ugotovitev, ali je ta medobčinska institucija v štirih letih zadostila vlogi, ki ji gre po statutu. Člani občinskega sindikalnega sveta Kranj so dejali, da se poročilo izogiba konkretnosti, čeprav ni dvoma, da se je medobčinski organ vključil v vse akcije, vse od tematskih sindikalnih konferenc, tretjega kongresa samoupravljalcev do važnih družbenih vprašanj, ki zadevajo vso Gorenjsko. Kranjski sindikat je tokrat presojal tudi pobudo, naj v medobčinskem svetu sindikata za Gorenjsko deluje še sekretar. Pobudo so ocenili kot nedosledno, sklicajoč se na reso-lucijsko omejitev zaposlovanja v družbenih dejavnostih. D. Zlebir Prihodnjim volitvam več časa in pozornosti Ponedeljkova skupna seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sveta zveze sindikatov Kranj je ocenila volitve - Celovito bosta volitve ocenila tudi republiški svet zveze sindikatov in republiška konferenca SZDL V ospredju izvozne naloge Izvozna prizadevanja kranjskega gospodarstva še ne dajejo pomembnejših rezultatov — O tem in o drugih problemih gospodarjenja bodo spregovorili komunisti na junijski seji občinske konference ZK idanje iinske iščine - V torek, 1. junija, ob |i a bodo na ločenih sejah sešli *■ zbori jeseniške občinske Zbor združenega dela se il v konferenčni sobi Skup-ifine, družbenopolitični zbor dvorani Skupščine občine krajevnih skupnosti v sejni ^tnvstvenega doma. dnevnem redu vseh treh 'občinske skupščine je poročili uresničevanju srednjeročnega plana razvoja občine v i MM, analiza spremenjenih po* "m okvirov za dopolnjevanje frornih planskih aktov za ob-1981-1985, dogovor o namen-alruževanju dela in sredstev t dogovorjenih nalog na »lovanja Koroških parti-'»predlog zaključnega računa "TflDcine Jesenice za leto 1981. združenega dela in zbor kradi upnosti bosta obravnavala Ijanjčilo in program jeseniškega '"i a intervencije in porabo »kmetijstvu, zbor krajevnih in družbenopolitični zbor Mvanje krajevne skupnosti ibor združenega dela pa sa-imi «porazum o ustanovitvi in o združevanju dela in za izgradnjo turistične in-[Ntture v Zgomjesavski dolini. Kranj — V začetku junija bo občinska konferenca ZKS Kranj spregovorila o gospodarskih gibanjih v dosedanjih mesecih ter na osnovi razprave in analiz sprejela usmeritve v gospodarjenju do konca tega leta tako glede na plan kot tudi glede na nove pogoje, ki jih prinaša tudi novi devizni zakon in drugi gospodarski pogoji sedanjega trenutka. Ko je komite občinske konference na svoji zadnji seji razpravljal o izpolnjevanju resolucijskih nalog v prvih treh mesecih tega leta, je ugotovil, da so gospodarska gibanja v kranjski občini v začetku leta bila pod vplivom velikih izvoznih nalog, precejšen delež na trenutne pokazatelje poslovanja pa ima tudi novo obračunavanje amortizacije. Gospodarske razmere so se zaostrile, kar ne nazadnje kažejo tudi podatki o višini izgub, ki so se od lani povečale za devetkrat, a kljub upoštevanju ne plačane realizacije, izgube še naprej ostajajo znatne. Čeprav so indeksi o porastu izvoza porasli v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, pa dejanska slika ni tako ugodna. Porasti v izvozu so bolj odraz lanskih slabih rezultatov, kot pa letošnjega povečanja prizadevanj kranjskega gospodarstva, da povečuje izvoz. To pomeni celo, da so izvozni uspehi bolj šibki, vsaj za prvo četrtletje velja takšna ocena, vsekakor pa ostaja izvoz predvsem na konvertibilno področje še naprej osrednja naloga gospodarstva. Za sedaj pa ostaja, da je situacija dokaj resna, saj se je odstotek pokrivanja uvoza z izvozom glede na lani precej zmanjšal, tako da razen redkih izjem, kot je na primer, kranjska Planika, vse ostale delovne organizacije niso brez problemov, kako zagotoviti potrebne devize za nakup reprodukcijskega materiala iz tujine. L. M. Kranj — Na skupni seji so člani volilne komisije in delegati obeh družbenopolitičnih organizacij ocenili, da volitvam ne gre odrekati uspešnosti, ne gre pa tudi zapirati oči pred pomanjkljivostmi. Le-te bodo dragoceno napotilo, kako v prihodnje ravnati, da se ne bodo ponovile. Glavna pomanjkljivost letošnjega volilnega postopka je, da smo se jih lotili, čerav že 1980, žal prepozno. To in kampanjski pristop vseh dejavnikov sta povzročila, da so bili roki večinoma prekratki, neusklajeni prihajalo je do kopičenja nujnih rokov, kar je v sklepni fazi krnilo kvalitetno politično akcijo. Tudi enotne evidence evidentiranih kandidatov niso uspeli povsod uvesti, kar je prav tako pripisati tesnim rokom in prepozni zavzetosti. Kampanjsko je bilo ponekod tudi delo koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja kot mesta načrtnega evidentiranja in oblikovanja predlogov. Njihovo delo bi moralo biti stalno in kar najbolj frontno zastavljeno. Marsikatere nepravilnosti so krivi tudi samoupravni akti, ki še vedno preveč splošno opredeljujejo naloge nosilcev volitev. Iz te ugotovitve izhaja tudi prva naloga prihodnjih volitev, ki terjajo jasne, natančne in usklajene samoupravne akte. V aktih in pomanjkljivih predpripravah koordinacijskih odborov je Spominska partizanska bolnica na Pokljuki Radovljica — Na majski seji Eredsedstva občinskega odbora ZZB (OV Radovljica so spregovorili o možnostih za dokončno ureditev spominske bolnice na Pokljuki. To bolnico so postavili gorenjski partizani proti koncu leta 1944 na dokaj nenavadno odkritem prostoru, na razmeroma pregledni višini 1400 metrov nadmorske višine, imenovane Javorjev vrh. V njej se je zdravilo nad sto partizanskih ranjencev, ki jih Nemci nikoli niso odkrili. Pobudo nekdanjih ranjencev in drugih borcev s tega območja je že lani sprejel medobčinski svet ZK za Gorenjsko, ki je v dogovoru z občinskim odborom ZZB NOV Radovljica sprožil akcijo za postavitev spominskega bolniškega objekta na istem mestu kot je bil med vojno. Dela so se takoj lotili učenci iz Bohinja in z Bleda, bohinjski mladinci in borci S prostovoljnim delom so že lansko jesen postavili barako z notranjo površino 48 kvadratnih metrov. Les je dalo GG Bled, žagarske storitve pa je opravil brezplačno LIP Bled. Zdaj sta pod streho dva prostora, v katerih so bila ležišča za ranjence in poseben prostor za kuhinjo. Notranjost bo treba še primerno opremiti, saj nameravajo bolnico popraviti tako, kot je bila tedaj, ko so se v njej zdravili borci. Do bolnice bo speljana cesta, po kateri bo možen prevoz z osebnimi avtomobili in avtobusi. Občinski odbor ZZB NOV Radovljica bo zaradi nadaljevanja obnovitvenih del na spominski bolnici na Pokljuki junija sklical posvet predstavnikov vseh krajevnih organizacij ZZB NOV z območja Bohinja, Bleda in Gorij. Računajo, da bo objekt lahko sprejel prve obiskovalce že v prihodnjih mesecih, vsekakor pa še pred jesenjo. J R tudi razlog, da v nekaterih okoljih niso znali presoditi vloge evidentiranja. Zlasti v združenem delu so evidentirali dokaj ozko, tako da je to pomenilo že kandidiranje. Krajevne skupnosti pa so bile v fazi odločanja, kdo vse je sposoben za opravljanje nekaterih delegatskih nalog, dokaj široke. Manj je bilo kritike h končnemu volilnemu rezultatu. Struktura evidentiranih in izvoljehih je kar ustrezna, čeprav še vedno ni odraz strukture prebivalstva in zaposlenih. Tudi delegacije niso več omejene na majhno število delegatov, kar priča o tem, da sodobne metode dela prodirajo. Vse več je tudi posebnih delegacij, za skupščine SIS splošne so vse redkejše. Tudi razčlenitev volilnih rezultatov v drugih občinah daje podobno sliko. Zato je upati, da bo skupna junijska republiška seja ugotovitve strnila v takšne sklepe, na katerih bo moč graditi kvalitetnejše prihodnje volitve. Delovni ljudje in občani pričakujejo zlasti več stika z ljudmi ter manj administrativnih opravil in birokracije, ki ovirata politično delo. D. Žlebir Zatajila domača oskrba Medtem ko se je oskrba s plinskim oljem izboljšala, pa ta teden kot povsod po Sloveniji tudi v škofjeloški občini tarnajo nad skromnimi zalogami super bencina. Zalog je bilo do srede, včeraj pa je bila oskrba že marsikje slaba. Trenutno ni izgledov, da bi se razmere popravile, zato občanom preostane skrajno varčevanje. Se hujši problem je oskrba z domačimi surovinami. Najteže ie v Iskri Železniki, kjer je od torka dalje na »dopustu« 150 delavcev. Proizvodnja se je pretrgala, ker niso iobili iz jeseniške Železarne okrogle- f;a jekla. Primanjkuje pa jim tudi ak žice iz Svetozareva, zaradi česar se ustavlja proizvodnja v Idriji. Problem je še težji, ker je vsa proizvodnja namenjena izvozu. Na seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine, ki je bila v torek, so se zato dogovorili, da se bodo povezali z jeseniškim izvršnim svetom in drugimi ustreznimi organi, da bi Iskri pomagali rešiti problem. L. B. >A NISMO SE UKLONILI Tajiti do kraja Aichach .. . Burg-Zadnji datum je 29. 4. £ kdromako - »URŠKA« j<*tu pn oknu dnevne sobe, ki gleda na čakali na povratek domov. Tako I I i tako zgovorna priča o tistih **; ijhdneh, ko je domovina pomenila člo-m - več kot življenje. *va iz Vaš pri Medvodah je Ivanka, uradniško službo je imela v Ljubljani vojno. Ze tedaj je na vlaku, ko se je kn vozila v službo, spoznavala mlade napredne ljudi. Zaradi meje pred Ljubljano je morala zamenjati službo. Novo je dobila junija 1941 na okrajnem načelstvu v Skofji Loki, kjer je dobila prvo zvezo s Svetom K obalom, ki je bil tedaj tudi tam zaposlen. Sveto je bi! tedaj že sekretar SKOJ. Takoj jo je pritegnil k delu OF. Zadolžena je bila predvsem za zbiranje papirja, matric in ker je bila pač v taki službi, tudi za ponarejanje raznih živilskih nakaznic, nakaznic za obleko, obutev. Tesno pa je bila povezana tudi z bratoma Barletoma, Stankom in Avgustom-Ambrožem, Tinetom Rožancem in drugimi, ki so delali tudi z njenim očetom. Pri njih doma v Vašah je bila kmalu vzpostavljena kurirska javka. Na pol v gozdu je stala hiša. Kar z gozda si lahko skočil na skedenj, se spominja Ivanka. Kako živo je bilo tisti čas okrog njihove hiše! Kurirske poti tam okrog se verjetno še danes niso zarasle . . . Septembra 1941 je bila Ivanka prestavljena na glavarstvo v Kranj na prehranjevalni urad. Tu je imela opravka s trgovci, katerim je delila nakaznice za nabavo trgovskih zalog. Hitro je med njimi prepoznala tiste, ki so bili naklonjeni OF. Predvsem so bili to Polšakovi, Terčonovi in še nekateri. Veliko se je dalo narediti preko njih. Na nakaznice, ki jim jih je izstavljala, so dobivali blago, Ivanka ga je pa po raznih zvezah odpremljala v partizane, največ v Poljansko in Selško dolino. Med njenimi največjimi pomočniki pri tem so bili Ziherlovi iz Škofje Loke, Tomaž Potočnik, poslovodja Kmetijske zadruge Hotavije, Jože Demšar iz Gorenje vasi, Dermotovi iz Železnikov in drugi. Predrznosti so se pri njej vrstile. Radijska poročila, letake, parole za trosilne akcije je večinoma pisala in razmnoževala kar na delovnem mestu. Nekoč je tako stiskala kar celo »Našo ženo«. Skozi njene roke so šli zaplenjeni radioaparati in pisalni stroji naprej v partizane. Nič koliko zdravil je znosila v partizane, ki jih ji je preskrbel dr. Fajdiga! S kranjski Ko so v eni izmed partizanskih tiskani poleti 194/3 pripravljali tiskanje kratke zgodovine VKPB — vsezvezne komunistične stranke boljševikov, se je tovariš Bregar-Don obrnil nanjo. Preskrbeti je bilo treba okrog 500 kilogramov dobrega ciklostilnega papirja, matric, lepila, lepenke, platna, ovojnega papirja, sukanca, maž in podobnega, pomočjo Kovača, tiskarja tiskarni Sava, ji je uspelo veČino tega materiala po zvezi spraviti v partizane. Kot svetinjo hrani Ivanka še danes svoj izvod. »Čuvaj to knjigo kakor svojo glavo in puško«, piše pod naslovom. Po en izvod sta tedaj dobila tudi tovariš Tito in Kardelj. Ena najbolj drznih akcij, v kateri je tudi sodelovala Ivanka, pa je bila, ko so na nedeljo popoldne iz postojanke SA v Kranju na Prešernovi odnesli 5000 kosov streliva za avstrijske puške, ki 80 jih partizani imeli, streliva jim je pa vedno primanjkovalo. Tedaj so odnesli tudi dva parabeluma, signalne rakete in nekaj ročnih bomb. V kovčke so naložili in na kolesa. Točno štiri je udarilo v zvoniku, ko so se peljali čez trg. Pri »Zlati ribi« so vse skupaj spravili in počasi spravljali naprej. Akcijo jim je omogočil nekdo, ki je bil pri SA, pa je hotel preiti v partizane. Kot dokaz, da je res »naš«, je pristal na to akcijo. Spomladi 194.1 ie Ivanka postala član Rajonskega odbora OF in KP za Medvode, jeseni 1943 pa je postala član Škofjeloškega okrožnega komiteja KPS. Tako drzno aktivistično delo, kot ga je vodila Ivanka, skorajda res ni moglo ostati skrito. Vendar, če bi ne bilo izdaje, pravi Ivanka, bi je ne dobili. Tako pa jo je 19. novembra zvečer prišel kurir opozorit, naj gre takoj v ilegalo. Prinesel ji je tudi dovolilnico za prehod na osvobojeno ozemlje nekje nad Zirmi. K Francu Leskošku-Luki bi morala. Morala pa je opraviti še nekaj stvari v službi, zato je povedala, da bo odšla zjutraj. Skofj I ie že i Loki, so jo v Kranju pri Pokojninskem domu, kjer stoji kažipot za Preddvor, prijeli. Trije orožniki so bili, en Nemec, druga dva pa domačina iz Medvod, ki sta jo dobro poznala. Sedem mesecev preiskav in zasliševanj. Ze prve dni ji je uspelo uničiti najbolj oteževalen dokaz, dovolilnico, ki se je glasila na njeno ime, in kjer je bilo napisano, da ima dovoljen prehod na osvobojeno ozemlje. Podpisan je bil sekretar PK KPS Maks Krmelj-Matija. Ko so zasliševalci tretji ali četrti dan za trenutek obrnili pozornost drugam, je listek, ki je ležal pred njo na mizi, pojedla. Iz finega cigaretnega papirja je bil. Za vse nakaznice in ostalo, kar so Še našli pri njej po žepih in v cekarju, se je znala izgovarjati. Kako tedaj delajo možgani! Odpovedala se je prevajalcu, da je pridobivala na času. Ko je bila kasneje v Begunjah, je prišel v zapore nov dokaz. Nemci so nekje uspeli dobiti seznam članov Okrajnega komiteja KP škofjeloškega okrožja. Tretja na spisku je bila S celim in ilegalnim imenom. Izgo- varjala se je, da je Jenko pogost priimek in da to mora biti kakšna^druga. Tajila je vse. Ni klonila kljub udarcem, pretepanju, pljuvanju, zasramevanju. Od mraza v kranjskem bunkerju, kjer je morala ležati na golih tleh, je tako ozebla, da ni mogla niti čevljev obuti. V žaklevino je imela povite, ko so jo vlačili iz zaslišanja na zaslišanje. Po sedmih mesecih so jo obsodili na deset let ječe. Iz Begunj pa je potem šla naprej v Aichach. Od tu so jo pošiljali iz taborišča v taborišče. 35 kilogramov je imela, ko so jih v Aichachu osvobodili Amerikanci. Nikoli jim ne bo odpustila, da jih niso takoj spustili domov. V Ulm so jih hoteli odpeljati. Uprla se je. Samo še domov. Ko so pripravljali transport se je skrila na podstrešje zbirališča. Peš se je Rotem odpravila domov. Skoraj ves čas ie odila sama in se prebijala skozi množ'ce, ki 90 drle proti severu Evrope. Ko je prišla že čisto blizu naše meje, je niso pustili čez. Ves dan so jo zasliševali Irci. Potem ji je le uspelo priključiti se nekim Ljubljančanom in 6. junija so jo s tovornjaka zložili v Kranju pred Krčem ... D. Dolenc O L, AS 4 STRAN___ Priznanje za Iskro Uspešen razvoj telekomunikacijskih sistemov Republiški sekretariat za notranje zadeve je podelil priznanje Iskri - ATC Labore za uspešen razvoj in proizvodnjo posebnih telekomunikacijskih sistemov GOSPODARSTVO PETEK, 28. MAJA 1» Kranj — Republiški sekretariat za notranje zadeve je ob dnevu varnosti podelil Iskrini temeljni organizaciji ATC plaketo organov za notranje zadeve za posebno uspešno delo pri krepitvi varnosti in širjenju varnostne kulture. Organi uprave za notranje zadeve namreč uspešno uporabljajo telekomunikacijske naprave, ki so jih razvili in izdelali v kranjski Iskri. Temeljna organizacija Avtomatske telefoinske centrale, ki spada v delovno organizacijo Telematika, se ukvarja z dvema dejavnostma. Razvijajo in izdelujejo javne avtomatske telefonske centrale, ki se uporabljajo v ptt omrežju, in naročniške centrale, ki so namenjene hišnim in posebnim telekomunikacijskim omrežjem. Slednje največ uporabljajo v vojski, pri upravi za notranje zadeve, elektrogospodarstvu in podobnih dejavnostih. V zadnjem času so v razvojnem oddelku Avtomatskih telefonskih central razvili več tipov naročilni-ških elektronskih telefonskih central, ki so jih začeli izdelovati v večjih serijah. To so standardni tipi in posebne izvedbe, katerih namen je vzpostavljanje posebnih telekomunikacijskih omrežij. Zelo dobro je sodelovanje s strokovnjaki sekretariata za notranje Izboljšati ponudbo Krvavca Obiskovalcu Krvavca je treba pozimi ali poleti nuditi kaj več kot le žičnice in lep razgled - Celovitega programa razvoja še ni, obstaja pa še zamisel o povezavi z Veliko planino Lanska izredno s snegom skromna zima je prinesla delovni organizaciji RTC Krvavec izgubo nekaj več kot 9 milijonov din. Vendar pa pomanjkanje snega, zaradi česar so žičnice prepeljale kar za 44 odstotkov manj potnikov kot leta 1980, ni edini vzrok, saj so bili razen tega stroški izgradnje dvosedežnice na Zvoh večji, kot so predvidevali. Če k temu prištejemo poleg drugih vzrokov še slabo izkoriščenost hotela, potem drugačnih rezultatov tudi ni mogoče bilo pričakovati. Krvavec s svojo lego in predvsem višino bi pravzaprav moral prinašati vse kaj drugega kot pa rdeče številke, kadar ravno zima ni obilna s 8ne*£& Vendar pa se je tudi to smučišče kot še nekatera druga naša smučišča moralo soočiti z dejstvom da je slovenski smučar postal tudi zahteven in za drago karto tudi marsikaj pričakuje. Predvsem pa ne dolgih vrst, vedno steptana smu-nsča, primerne gostinske usluge I ega pa Krvavec še ne zmore ponuditi dokler ne uredi in postavi novih vlečnic in sedežnic in dokler so hotelske in gostinske usluge tako skromne. Ko se je kranjski izvršni svet na zadnji seji seznanil s sedanjim položajem delovne organizacije RTC Krvavec in njenimi razvojnimi načrti, je lahko le ugotovil, da Krva- NA DELOVNEM MESTU Zadovoljni, ker je dovolj dela Zan.di manjše kupne moči prebivalstva in visokih cen imajo v trgovinah, kjer prodajajo oblačila, še bolj pa tam, kjer ponujajo predmete trajšnejše vrednosti, manj prometa. Posledica so seveda slabši osebni dohodki delavcev, zaposlenih v trgovini, kar povzroča nezadovoljstvo in pogosto slab in nezainteresiran odnos do strank. Vendar pa vse kaže, da povsod le ni tako. Tako so nam v kranjski prodajalni čevljev Alpi-na povedali, da so s prodajo še vedno zadovoljni. Zato so zadovoljni tudi delavci. Tri smo poprosili na nekaj besed o njihovem poklicu, delu in zaslužku. Ivan Pevec, namestnik poslovodje: »Izučil sem se za čevljarja na industrijski šoli v Zireh. Sicer pa sem bil doma v Celju in sem delal v tamkajšnjem Čevljarju. Ze ko sem hodi! v šolo, so me . vec potrebuje še veliko vlaganj od primerne ceste, ki nikakor ne bo poceni, do večjega števila hotelskih postelj, čeprav verjetno ne ravno na pobočjih Krvavca, pač pa pod njim. Čeprav so okvirne zamisli o nadaljnjem razvoju Krvavca sicer že dolgo znane, vendar pa SIS za razvoj Krvavca celovitega programa še ni naredila. Znano je, da sega zamisel o ureditvi tega področja tudi na Veliko planino, saj se razmišlja o povezavi obeh smučišč, toda programa, na osnovi katerega bi se lahko ponovno delal tudi urbanistični načrt Krvavca, še ni. Razvojni program, kot so si ga zamislili pri RTC Krvavec, brez dvoma prinaša veliko novega na krvavška pobočja, obenem pa to pomeni tudi nova precej velika vlaganja. Vprašanje je seveda ali bo interesni skupnosti za razvoj Krvavca uspelo zbrati dve tretjini sredstev od predvidenih 300 milijonov, kolikor naj bi znašale investicije do leta 1985, ostali denar pa bo zbrala sama delovna organizacija. Brez dvoma so nova vlaganja v krvavške strmine, če naj postanejo ta smučišča bolj vabljiva, bolje ure-.; -na, še kako potrebna, vendar pa so v ta »ljubljanska pljuča«, kot jih imenujejo, po 1. 1973 bolj pritekala kranjska sredstva kot pa jih je uspela združiti in vložit interesna skupnost. zadeve in rezultat so posebne naročniške centrale, ki so prirejene prav za uporabo organov za notranje zadeve. Republiški sekretariat za notranje zadeve je prisodil Iskri priznanje prav zaradi izrednih uspehov pri razvoju omenjenih central, ki se uspešno vključujejo v posebna telekomunikacijska omrežja. Ob tem velja poudariti, da je Iskra največji in najpomembnejši izdelovalec avtomatskih telefonskih naprav v Jugoslaviji, predvsem naprav za posebna omrežja. Tudi Elektronska industrija NlS in zagrebški Nikola Tesla imata v programu podobne sisteme, vendar je njihov obseg dosti manjši. Iskra'namreč izdeluje naročniške centrale, ki imajo od 16 do 300 priključkov in so usposobljeni za vse nivoje telekomunikacijskega omrežja uprave za notranje zadeve. Pomembno je tudi to, da so bili vsi telekomunikacijski sistemi razviti doma. Ko so leta 1970 kupili licenco za metaconto, so v Iskri sklenili, da bodo področje naročilniških central razvili doma. Tako imajo sedaj v redni proizvodnji sisteme EPABX 16, 32, 100 in 300. V sklepnem delu razvoja je tudi elektronski sistem Iskra 2000, ki bo lahko pokrival telekomunikacijske potrebe od 100 do 3000 priključkov. Vse telekomunikacijske sisteme Iskra tudi izvaža. Do sedaj so uspeli osvojiti francosko tržišče, letos so začeli izvažati tudi v Belgijo in v dežele v razvoju. Pripravljajo tudi prenos licence za te sisteme v Tur- L.Bogataj nagovarjali, da bi se dodatno usposobil za prodajalca. Ravno tedaj se je namreč razvijala Alpi-nina trgovska mreža, izučenih prodajalcev pa je bilo malo. Nekaj časa sem premišljal, toda, ko je bil razpis za delovno mesto v Kranju sem se odločil in prišel sem ter tudi ostal. Kasneje sem postal namestnik poslovodje. Menim, da je dobro, če se prodajalec dobro spozna na obutev. Nič ni narobe, če je prodajalec izučen čevljar. Lahko svetuješ, ker poznaš obliko, kvaliteto in izde-" lavo Čevlja, ki ga prodajaš. Ponudba je lahko boljša in kupec je bolj zadovoljen in pride še drugič. Z osebnimi dohodki sem še kar zadovoljen. Plačani smo po prometu, sicer pa imamo enoten pravilnik o nagrajevanju za celotno trgovsko mrežo. Pri tem velja povedati, da se pri nas padec kupne moči še ne pozna. Bolj kot cene, nas pesti pomanjkanje določenih artiklov. Smo pa še vedno cenejši od naših konkurentov.« se za čevljarsko stroko. Zdi se mi, da sem izbrala prav. Pet let sem že pomočnica. Delo se mi zdi zanimivo, ves čas je razgibano, saj prodajalna ni nikoli prazna. Vsak dan vidiš kaj novega, doživiš kaj lepega. Delamo sicer v dve izmeni, vendar me to ne moti. Prav tako me ne motijo delovne sobote. Vsako drugo pridem na vrsto, to pa ni tako hudo. Menim pa, da bi moral biti večji del osebnega dohodka odvisen od prometa. Pri nas veliko prodamo in menim, da bi lahko več zaslužili.« Slavka Borovnik, prodajalka: »Izučila sem se v Alpinini prodajalni. Želela sem postati trgovka in ko sem iskala učno mesto, sem ga dobila v Državni založbi in v Alpini. Odločila sen; Marija Gogala, prodajalka: »V Alpinini prodajalni delam že dvanajst let, Izučila pa sem se v živilski stroki, vendar leta 1968, ko sem končala šolo, ni bilo delovnega mesta zame. Zato sem leto in pol delala vTekstilindu.su, potem pa je bilo v Alpini prosto delovno mesto. Zadovoljna sem, da delam v svojem poklicu. Dobro je, da imamo še vedno dovolj prometa in s tem dovolj dela. Imamo sicer lepo prodajalno, drugih prostorov pa ne. Mi jih pravzaprav niti m pogrešamo, saj je naše delo v lokalu. Tudi povezava s tovarno je kar dobra.« L. Bogataj 20 let Cestnega podjetja Ne več samo cestarji, temveč graditelji Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so proslavili 20-letaico obstoja delovne organizacije — Sodobna oprema in tehnologija omogočata, da se poleg vzdrževanja vse več ukvarjajo tudi i gradnjo cest Kranj - Konec preteklega tedna je Cestno podjetje iz Kranja proslavilo 20-letnico obstoja. Čeprav jubilej ni visok, je obletnica pomembna, ker zaključujejo eno obdobje razvoja podjetja in začenjajo novo. Ustanovitev Cestnega podjetja leta 1962 in nova organiziranost cestnega gospodarstva letos sta prav gotovo mejnika, ki bosta ločila eno razvojno obdobje od drugega. Z ukinitvijo « uprave za ceste in z ustanovitvijo Cestnega podjetja se je začelo uveljavljanje podjetniških razmer, po drugi strani pa so se z ustanovitvijo Republiške skupnosti za ceste že kazali zametki bodočega organiziranja uporabnikov in izvajalcev. Podjetje je vsa leta opravljalo delo na podlagi pogodb z naročniki in dela se niso več omejevala le na vzdrževanje cest, pač pa so se razširila tudi na rekonstrukcijo in novogradnje. Vse več je bilo nizkih gradenj, pogodbena vzdrževalna dela pa so se odvijala na podoben način, kot jih bodo sedaj uresničevali na podlagi svobodne menjave dela. Tako organizirano podjetje, s tako dejavnostjo in močno kadrovsko zasedbo ter delno tehnično opremljenostjo bo prav gotovo kos novim, zahtevnim nalogam pri gradnji novih prometnic in vzdrževanju cestnega omrežja, ki se je v zadnjih desetletjih zelo razvilo. V dvajsetih letih so pri Cestnem podjetju zelo napredovali tudi glede tehnične opremljenosti, števila in zmogljivosti strojnega in voznega parka. Ugodne možnosti za nakup sodobne meiu.;i.^v.ije so dobro izkoristili, zato so se izboljšale kakovo«, količina in tudi pogoji dela. Tako a cestno podjetje preraslo dejavno« vzdrževanja cest oziroma stan pojem cestarjev. Skozi vseh dvajset let je delovna skupnost namen** velika sredstva za nakup sodoW opreme. Seveda' se je skladno z obsega* del večal tudi prihodek in dohodek V 20 letih se je povečal za 69-krat Najhitrejšo rast je podjetje doaegfe v letih 1962-65, 1970-1574 ■ 1976-1979 ter leta 1981. Ta rast je t veliki meri posledica inflacije, če pa bi vzeli realne kazalce oziroma ocene, bi videli, da se je obseg proizvodnje v dvajsetih letih povečal 6 da 8-krat. Število zaposlenih se v 20 letih ni veliko povečalo, saj je lani delalo pri Cestnem podjetju le 19 odstotke* več delavcev kot ob ustanovim Osebni dohodki so se v tem časa povečali za 39-krat, kar je doaa počasneje od rasti dohodka. To kale na pametno delitev dohodka, ki * bila v večji meri usmerjen« « akumulacijo kot v osebno poratv Tudi vrednost osnovnih sredstev * je v dveh desetletjih izredno povečala in to kar 102-krat. Najbolj« * povečala v letu 1970-1975, ko « podjetje nakupilo precejšnje Husm kamionov in strojev ter zgradilo *> kamnolom pri Kamni gorici Drufl investijska sredstva v zadnjih neki? letih pa so namenili zamenja« sta* asfaltne " sticija še ni stekla. L. Bogaui 'i Prizadevanja za večji izvoz Delovne organizacije radovljiške občine naj bi dosegle večji izvoz, kot so planirale — Predvsem na tuja konvertibilna tržišča — Turizmu pohaja devizna saoa Radovljica —^ Delovne organiza- 43 odstotkov, konvertibilni avoi pt cije radovljiške občine So za letošnje leto planirale le za 1,3 odstotka povečan izvoz. Dosežki v prvih letošnjih mesecih, v prvem trome-sečju se kažejo v povečanju za 43 odstotkov in doseganju 18 odstotkov plana. Obenem pa planirani izvoz radovljiškega gospodarstva predstavlja precejšen strukturni premik na konvertibilno področje, ker načrtujejo za to področje za 9,5 odstotka povečan izvoz v primerjavi z letom 1981. Največje strukturne premike načrtuje radovljiška industrija, ki predvideva povečanje konvertibilnega izvoza za skoraj 13 odstotkov, vendar pa ralizacija že kaže, da v prvem tromesečju načrtovana sprememba ni bila dosežena. Povečanje izvoza tudi ni usklajeno z resolucijo za letos, v katerj se predvideva povečanje izvoza za 14 odstotkov, na konvertibilno področje pa za 17 odstotkov. Delovne organizacije so v prvem tromesečju povečale skupni izvoz za za 14 odstotkov. Pokrivanje skupnega uvoza z izvozom in konvertibilnega uvoza z izvozom je niij>, kot je bilo lani ob koncu leta, vendar pa je večje kot v prvem tromesečju ha N skegaleta. li V radovljiški občini si precej obetajo od turizma, vendar se bojijo.* bo turizem dosegel manjši irrca* učinek. Nekateri inozemski partaer-ji so odpovedali pogodbe in treba« je zavedati, da predvsem zaradi *> be organiziranosti turizma in gasilstva in še nepopolne ponudbe. rV trebno bi bilo izboljšati poaaaVt predvsem v zimski sezoni. S sn^aa programi se v to že vključuje Pfr num Kobla, medtem ko HTP »* programov še nima sprejetih. Vse delovne in temeljne zacije v radovljiški občini naj ki skrbno pregledale svoje profitne a jih uskladile s cilji ter si atataat prizadevale za povečanje uwav predvsem na konvertibilno podrat*. kljub težkim pogojem gospodarjenja. D S Nasveti kmetovalcem Dognojevanje jarega žita V naših rastnih razmerah je pri jarem žitu izkoristek dušika boljši, če dušično gnojilo uporabimo v dveh obrokih: ob setii ta o* kolenčenju. To velja za oves, jaro pšenico in krmni jari ječmen, fmmt je pivovarski ječmen, ki mu zaradi izboljšanja pivovarske vrednotit gnojimo z dušikom le ob setvi. Ob setvi uporabimo do dve tretjini skupnega potrebnega dukka. eno tretjino do polovico skupne količine dušika pa ob kolenčenju, kojt razraščanje žita v glavnem zaključeno, začenja pa se hitra rast bilkt Tedaj na nadzemnem delu rastlin že lahko otipljemo prvi dir golemo. Ž dognojevanjem zmanjšamo nevarnost poleganja, povečamopn delek in zvečamo vrednost beljakovin v zrnju. Dognojujemo z namd njimi količinami KAN: pšenico s 150 do 175 kg na ha, ječmen in om pa z 110- 140 kilogrami na ha, odvisno od tega, koliko d ust ko $m* uporabili ob setvi in kako bujen je posevek. DELO V NASADIH KROMPIR«!A Predno se vrste krompirja strnejo, moramo nasade osuti w preventivno zaščititi pred plesnijo. Čeprav še ni, vsaj v večjem delu Slo-venije, nevarnosti hitrega širjenja plesni, je potrebno škropiti s kontaktnimi fungicidi, da zaščitimo tudi^najnižje liste. V nasadih je S neiKirnost pojava primarnih žarišč, to je rastlin, ki so zrasle iz draie nih gomoljev. Zato s'' preventivnim škropljenjem ne kaže (Kllašati V nasadih semenskega krompirja moramo začeti z izlivanjem ; virusi okuženih in sortno netipičnih grmov, da homo pmi»časn<>. r. y do prvega pregledal, primerno očistili nasade. ŽITNA PEPELASTA PLESEN Zlasti na gostih posevkih pšenice se je začeta pojavljati utrni pepelasta plesen. Ob otoplitvi obstaja nadoljna možnost hitrega itry nja plesni pa tudi drugih glivičnih bolezni žit. Zato Kmetijski tniliut Slovenije priporoča pridelovalcem, da zlasti goste poseike poškropijo z Bavletonom 25 in sicer naj ga uporabijo 0.5 kg na ha. Normalno je. aVr se pšenica Škropi proti plesni samo enkrat v začetku klasitie. rada poskusi kaze/o, da je pri močnih okužbah bolj zaneslfi»o rftw*ror*» škropljenje. i m t m 28. MAJA 1982 Jubilejno srečanje gledaliških skupin KULTURA 5. STRAN GLAS fcdfo Loki bo od 31. maja do 5. junija potekalo petindvajseto, Jjjno srečanje gledaliških skupin Slovenije — Za zaključno J*wtev odbranih deset predstav, med njimi tri z Gorenjske, Pjjpt so gledaliScniki iz Fuerstenfelda - Na skupščini se bo r*» Združenje gledaliških skupin Slovenije ;Ma Loka — Od ponedeljka, hkrati tudi dokazuje stalnosti delo-*jk do vključno sobote, 5. iu- vanja organizacijsko sposobnih, ka-M» v dvorani Loškega odra drovsko živih in gledališko osveščenih skupin. Zatorej ne bo naključje, da bosta na letošnjem srečanju nastopili tudi dve amaterski gledali ^oškeg r**io petindvajseto, jubilejno t*? gledaliških skupin Sloveni-I&n bosta pripravila zveza kul-Ps organizacij Slovenije in Zdru-lj|g«Balikih skupin Slovenije s ■panjem Loškega odra iz Zveze PSaih organizacij Skofja Loka. Ma mineva 25 let, odkar so se v Jj*a Velenju zbrale slovenske Valjate gledalske skupine na teto prvi reviji igralskih skupin B*sjt Jubilejno srečanje ima k poseben pomen in vrednost, laneni 25 let neprekinjenega Pfstga delovanja zveze kul-*• organizacij Slovenije na gle-' področju, četrtostoletni in izrazni razvoj gledali-Aanin, menjavo generacij v skupinah, večjo in nepo-povezanost poklicnih in lakih gledaliških delavcev pri Paaeiu delu zveze kulturnih Ntacrj Slovenije, pa tudi pri ne-Nan delovanju skupin, delno panbo slovenskega gledališkega pjsida z dragocenimi številnimi §** gledališkimi skupinami in lulturni koledar ZENICE - V Amater-jtedališču Toneta Cufarja »»boto, 29. maja, ob 19. uri recitala domoljubne in name pesmi RaCunaj-a aaa, ki so jo pod režijskim j. Pavom Alje Tkačeve pripra-P i počastitev 12. kongresa luDOVUICA - Drevi ob ■Uri bodo v Sivče vi hiši odprli I fiUvo del akademskega ki-b Hi in meda 1 jer j a Staneta fsaJia, ki danes živi in dela v IUNJ - V galeriji Prešer-pa »* hae si lahko ogledate razne S*) (pred^poetski ambient iti- Vlada Marteka iz Za-k« PŠt. V galeriji Mestne hiše je pa Ijpkd razstava jugoslovanske it- sjaake fotografije Pokrajina »Mali galeriji se predstavlja * aanski slikar Milan Banat lit Kranja, v Stebriščni dvo-m i pa so na ogled dela slikarke a> *t Volarič in kiparja Jožefi Marica. a* V Prešernovem gledališču a i f ponedeljek, 31. maja, ob 11. a i M sporedu Partljiče va kora iSji »Nekoč in danes« za OS m atta Žagarja, v torek, l.ju-I- i, ob 16. uri lutkovna pred-ik M »Vžigalnik« Andersen-»W(a za OS Planina, v sredo, a- jsak ob 14. uri za OS Hele-bi 'Nnr in v četrtek, 3. junija, a Hturi za OS Lucijana Selja-►> i i flakrini avli na Laborah «, 1 Saako ogledate razstavo del a> SI Sovreta, akademskega Ista iz Ljubljane, ki se torja z ilustracijo, knjižno Pao, grafiko in slikarstvom, ■stava bo na ogled do 21. ju- UUBLJANA - V galeriji iMva slovenskih likovnih liavukov v Komenski ulici 8 je vf* razstava del akademske |Wa Milene Gregorčič iz Ipfjane. Odprta bo do 5. juni-laikdan razen nedelje od 10. lis. fcOWA LOKA - V galeriji Iaiam gradu je odprta raz-■aaHto — življenje in de- mki jt posvečena 90-letnici fctvi tovariša Tita in konja ZKJ, posredoval pa jo je Wh ljudske revolucije Slove-fc Odprta bo do 4. junija, med ■SMiod 10. do 17. ure, obsoja in nedeljah od 9. do 17. *jni dvorani skupščine ftae ie odprta razstava •robnih krožnikov obliko lir Aljoše Sotlerjeve iz l/*Loke. Ogledate si jo lah-#16. junija. ftDVODE - V soboto, *aja, ob 19. uri bo kulturna mrja tovarne Don i t pripra-!•> obratu družbene prehrane M*, ianaonov in poezije. IrfApil bo ansambel Bojana laafa a pevko Meri Ovsenak latinskim igralcem Brane-ft(iroharjem. ) šči, ki sta sodelovali na prvi reviji: amatersko gledališče iz Velenja in amatersko gledališče Slave Klavore iz Maribora. Od tedanjih sedmih gledaliških skupin, ki so se zbrale leta 1958 v Velenju, pa jih še danes neprekinjeno deluje pet. Jubilejno srečanje bo seveda povsem samostojen, letošnji pregled dejavnosti ter izpovednih, vsebinskih in oblikovnih komponent slovenskega gledališkega ljubiteljstva. Izbor je po ogledu območnih prireditev in nekaterih posamično pripravljenih predstav opravil Marjan Belina, glavni tajnik zveze kulturnih organizacij Slovenije in dolgoletni strokovni delavec na gledališkem področju, sprejel in potrdil pa ga je republiški odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije. Na gorenjskem območnem srečanju, ki je bilo prav tako v Škofii Loki, je sodelovalo sedem gledaliških skupin. Za zaključno, osrednjo slovensko srečanje so bile odbrane tri predstave: tragedija Ivana Mraka »Ivan Grohar« v izvedbi Loškega odra iz Škofje Loke ter režiji Zdenka Furlana, komedija Fadila Hadžiča »Žensko vprašanje« v izvedbi DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice ter režiji Alenke Bole-Vrabec in recital poezije Svetlane Makarovič »Izštevanja« v izvedbi KUD Radovljica Linhartov oder ter režiji Alenke Bole-Vrabec. Letošnje zaključno srečanje je bilo sprva predvideno na Jesenicah, ker pa prirediteljem ni uspelo zagotoviti dovolj denarja za izvedbo, je prirediteljstvo sprejel Loški oder iz Škofje Loke, s pomočjo občinske zveze kulturnih organizacij seveda. Škofieločani so se zanj odloČili, da bi spodbudili gledališko dejavnost v mestu, ki je letos dobilo prenovljeno gledališko dvorano. Upajo pa, da bo obisk večji kot na aprilskem srečanju gorenjskih gledaliških skupin. Kot gost Zveze kulturnih organizacij slovenije bo nastopila gledališka skupina iz Fuerstenfelda pri Gradcu z uprizoritvijo VVaggerlove »Marthe«. Predstava bo v nemškem jeziku. Ob zaključku srečanja, v soboto, 5. junija, ob 10. uri pa se bo v dvorani Loški oder sestala skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. Posebej bodo spregovorili o predstavi »Izštevanja« Svetlane Makarovič v izvedbi Linhartovega odra iz Radovljice ter o uvajanju in uveljavljanju nove vloge in pomena ljubiteljskih gledaliških skupin v našem kulturnem življenju. M. Volčja k Spored srečanja Ponedeljek, 31. maj ob 19.30 Torek, 1. junij ob 12. uri ob 17. uri ob 19.30 Sreda, 2. junij ob 12. uri ob 19.30 Četrtek, 3. junij ob 19.30 Petek, 4. junij ob 16. uri ob 09,30 Sobota, 5. junij ob 11. uri ob 19.30 Ivan Mrak »IVAN GROHAR« Amatersko gledališče Loški oder Skofja Loka Fran Levstik »SILO BODILO, PO SVETU HODILO« Lutkovna skupina VVZ Murska Sobota Marcel Achard »HOČETE IGRATI Z NAMI« Gledališka skupina KUD Puconci Fadil Hadžič »ŽENSKO VPRAŠANJE« Gledališka skupina DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica Fran Milčinski »BUTALSKE NOCl« Lutkovni krožek osnovne šole Ledina Ljubljana Janez Zmavc »SEKIRA« / Amatersko gledališče Velenje, Titovo Velenje Peter Shaffer »CRNA KOMEDIJA« Gledališka skupina KD Dušana Jereba Novo mesto Kari Heinrich VVaggerl »MARTHA« Theatergruppe Bund Steirischer Landjugend Fuerstenfeld Arhol Fugard »POZDRAVLJEN IN ZBOGOM« Oder treh herojev Pirniče Svetlana Makarovič »IZŠTEVANJA« KUD Radovljica Linhartov oder Andrej Hieng »LAŽNA IVANA« KUD Slave Klavore - Amatersko gledališče, Maribor Kar je dano, je zakopano Tržič — Cankarjev dom v Tržiču ima z mlajšim »kolegom« v Ljubljani skupno samo ime. Ni niti približno tako velik, eliten, lep. Sicer pa Tržič takega sploh ne potrebuje. Rad bi primerno velik in primerno opremljen dom. Nič več. Takšen Cankarjev dom v Tržiču, kjer že leta in leta pogrešajo prostore za delo kulturnih društev in za različne prireditve, ne le kulture, ni. Oder je majhen, škripajoč, zaodrski prostor še manj bleščeč. Kulise so naložene druga vrh druge, garderoba, revna in mrzla, komaj zasluži svoje ime in je hkrati tudi sobica, v kateri vadijo igralci in baletke. Prošnja tržiških kulturnikov, naj bi dom vendarle nekoliko obnovili in posodobili, bo letos uresničena. Dogovor o gradnji in obnovi družbenih objektov v tržiški občini je za naložbo zagotovil denar. Stala bo 1,57 milijona dinarjev. Toliko bo zadoščalo za obnovo odra, zaodrske-ga prostora, za postavitev sanitarij in za obnovo ter povečanje garderobe. Dela so se začela 3. maja, takoj po praznikih. Zdaj so obstala. Tržiška kultura bi namreč rada skladišče, ki ga uporablja bife, združila z garderobo in tako pridobila večji, funkcionalnejši prostor s po- sebnim vhodom. Zal pa je skladišče last kranjskega Kino podjetja, tako kot dvorana, bife in nekateri drugi prostori. Kateri, Tržičani točno ne vedo, saj so v pogodbi, sklenjeni 1966. leta, navedeni le kvadratni metri. O prodaji dela Cankarjevega doma Kino podjetju zdaj ne kaže izgubljati besed. Res je, da so ga Tržičani krepko polomili, čeprav so morda takarat, ko je bila tržiška kultura po finančni plati še bolj zapostavljena kot dandanes, izbrali edino mogočo pot, saj denarja za obnovo in vzdrževanje niso imeli. Kino podjetje Kranj seveda ne odstopa od svojih pravic. Tega mu niti ne gre zameriti. Zal pa sporno skladišče, ki je trenutno garaža, sedanjim tržiškim kulturnim delavcem pomeni veliko oviro pri obnovit-vanih delih, saj brez tega prostora garderoba, čeprav lepša, ostane še vedno premajhna. Obnovo so ustavili. Iščejo način, da bi skladišče vendarle dobili nazaj, vsaj v uporabo, če že ne lastništvo. Vendar pa bo, kot kaže, težko. Prav bi bilo, da bi se obe strani čimprej pametno sporazumeli, sicer bo denar, rezerviran za obnovo, stekel skozi inflacijsko sito. H. Jelovčan Nova številka občasnika Jzšla je nova, zajetna številka Zirovskega občasnika, časopisa za kulturna in družboslovna vprašanja na Zirovskem, ki ga izdaja literarna sekcija DPD Svoboda in krajevna konferenca SZDL Ziri. Izšla je v znamenju OF slovenskega naroda. Tudi sicer Zirovski občasnik nenehno izkazuje svojo navezanost duhu OF, ki je bil in ostaja duh sodelovanja vseh dobronamernih in socialistično opredeljenih posameznikov in asociacij ter obenem duh premagovanja in strpnosti do vseh razlik, ki se zmeraj znova pojavljajo znotraj te naravnanosti, v uvodnih besedah označbo tokratne številke pojasnjuje Miha Naglic in piše naprej: »Ustanovitev OF je vsekakor dejanje, ki je znalo in zmoglo v odločilni uri rešiti sociali-stič no naravnano slovenstvo z združevanjem različnega v težkih in omejenih razmerah. Sodi v tradicijo tistega, kar je v naši zgodovini najboljšega in najvišjega, kar je pognalo iz domačih tal in raslo v preizku-šajočem vetru iz zunanjega sveta - Trubar, reformacija, kmečki punti, Prešeren, Krek, Cankar, Kosovel, Kardelj, OF, nastajanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja .. . Zirovski občasnik izhaja v duhu te tradicije na Zirovskem, na lepem koncu slovenske zemlje, v kraju podeželske osame in omejenosti, ki mu je vseskozi primanjkovalo ravno tega svetovljanjskega prepiha; izhaja v ozračju, iz katerega slej-koprej pobegne vse, kar v njem ne more dihati.« Osrednji del tokrat zato Zirovski občasnik namenja posebno pozornost skoraj povsem pozabljeni, vendar izredni in močno intelektualno obarvani osebnosti Valentina Poljanska, ki se je rodil pred sto leti na Dobračevi ter tam kot posestnik ter zadružni, politični in kulturni organizator preživel vse svoje življenje, vztrajajoč v razmerah, ki niso bile le kulturno omejene in politično razdrobljene, temveč so jih težili tudi neuspehi številnih gospodarskih podjetij, s katerimi je skušal večkrat ustvariti trdni ekonomski temelj za politični in kulturni napredek. Kot starec je postal član prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem, ustanovljenem v Zireh. Podobna obeležja imajo tudi drugi sestavki nove številke Zirovskega občasnika. Posebno pozornost pa je tokrat uredništvo namenilo še likovni tematiki in njenemu arhitekturnemu vidiku, ki jo Miha Naglic v uvodu pojasnjuje: »Zirovstvo sicer ne slovi po kakšnih izrednih dosežkih v stavbarstvu, vendar so razni ljudski in drugi mojstri skozi stoletja ustvarili marsikaj imenitnega tako v posameznih objektih kakor v celoti vaških jeder, ki so vsakemu živečemu vraščena v spomin kot neločljivi del naše pokrajine, naše naravne in kulturne dediščine ter naše krajevne identitete.« Neustrezni odnos do arhitekture Zirovski občasnik osvetljuje na dveh »grehih«. Prvi je uničenje stare župne cerkve, kar se je zgodilo v času, ko še ni bilo odnosa do imenitnosti starega. Drugi, še bolj zanimiv, je načrt za spomenik NOB na Selu, ki ni bil postavljen, v času, ko še ni bilo zmožnosti in poguma za spoznavanje imenitnosti novega. Dr. Peter Fister pa piše, kako pristopiti k ohranitvi in oživitvi preostale arhitekturne dediščine. Zirovski občasnik tako zastavlja vprašanje, o katerem v Zireh že dolgo govore: o načrtovanju središča celote naselja. Kraj je v vseh ozirih brez centra, vendar ne gre zgolj za zgraditev osrednje urbane celote, temveč za pomanjkanje združujočega duha, ki je predpogoj za uspeh' novih družbenih prizadevanj; krajevna skupnost je pred ereizkušnjo, da ob tem trdem orehu izkaže svojo moč, piše Miha V ustaljeno dobri likovni opremi Zirovskega občasnika velja omeniti tokratni delež žirovakih fotografov, ki delajo pod mentorstvom Vlastja Simončiča. Povejmo pa še to, da je uredništvo skupaj z novo številko časopisa razposlalo naročilnico za letno naročnino, ki znaša 200 dinarjev. Lahko jo vidimo tudi kot utrditev časopisa, zavzetost uredništva, da bo Zirovski občasnik prinesel še marsikaj zanimivega. M. V. "N Tržiški godbeniki praznujejo 55-letnico Tržič - Tržičani so bili že od nekdaj znani kot dobri pevci in nadarjeni glasbeniki. Začetki glasbenega ustvarjanja segajo daleč nazaj, še v prejšnje stoletje, pravo, »svojo« godbo pa so Tržičani dobili oktobra 1927. leta. Nadarjenost za glasbo in veselje do muziciranja sta premagala težave glede pomanjkanja inštrumentov in vadbenih prostorov. Mnogi člani so morali trdo delati, da so obvladali inštrumente. Danes šteje pihalni orkester 37 članov, ki s svojim tehničnim znanjem že znajo izvabiti kvaliteten zvok. Vseh 55 let so bili tržiški godbeniki prisotni na vseh proslavah in prireditvah po vsej Sloveniji, razen med okupacijo, ko so njihovi inštrumenti umolknili za štiri leta. Z novim zagonom po osvoboditvi, t novimi člani, je postala godba nepogrešljiv kulturni dejavnik v življenju tržiških ljudi. Postalo je že običajno, da poleg rednih koncertov nastopijo z budnicami in prpmenadnimi nastopi ob prvomajskem prazniku, prihodu štafete, dnevu borca, dnevu vstaje, občinskem prazniku, na motokrosu in ob šuštareki nedelji, ki je že tradicionalna prireditev. Orkester vodi kapelnik Andrei Kuhar, ki nadaljuje tradicijo Rudolfa Ahačiča, Pavleta Kralja, Franca Šarabona, Marjana Sajovica in Andreja Puharja. Orkester ima za vadbo lastne prostore, v katerih vadijo dvakrat tedensko. Sodelujejo z godbo z Jesenic, Holic na Češkoslovaškem, Francozi iz pobratenega Ste Marie aux Mineš in z Boroveljčani. Godba je ob petdesetletnici dobila Prešernovo nagrado, kot skupina so prejeli Kurnifcovo nagrado, prav tako tudi njeni posamezni člani za kvalitetno m dolgoletno delo. So dobitniki Zlatega grba mesta Tržiča. Lansko leto so na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije na Jesenicah zasedli 3. mesto. V počastitev rojstva tovariša Tita in ob svoji 55-letnici se bodo člani pihalnega orkestra predstavili na slavnostnem koncertu v avli osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici. Koncert bo v petek, 28. maja. Ob tej priložnosti bodo posameznim članom podeljene zlate, srebrne in bronaste Galusove značke za 25, 10 in 5 let dela v orkestru. Na koncertu bodo prvič oblekli nove uniforme. Društvo z uspešnim nastopanjem nadaljuje tradicijo predvojnih ljubiteljev glasbe in je postalo sestavni del tržiškega kulturnega dogajanja. M. Fornazarič Ustvarjalnost najmlajših - V škofjeloškem vrtcu Najdihojca so ob dnevu mladosti pripravili razstavo »Ustvarjamo z otroki za otroke«, s katero so prikazali, kaj vse naši malčki narede pod skrbnim vodstvom vzgojiteljic. Pisano bero smo videli, od mehkih ljubkovalnih igrač do igralnih kotičkov in izdelkov, ki otroku privzgojijo delo. Prav neverjetno, kai zmorejo ustvariti drobne roke naših malčkov, če ima njihova domišljija in ustvarjalnost pravo spodbudo in kako dragoceno je delo z njimi v najnežnejših letih, ko otrok oblikuje večino svojih sposobnosU in temelje osebnosti. Ali, kot je ob razstavi rekla vodja vrtca Zinka Benedik, »kako malo denarja je potrebno, le malo časa in precejšnja mera ljubezni do otroka.« Tako iz odpadkov lesa, blaga, volne, pene, ki jih vrtcu poklanjajo delovne organizacije, nastanejo ročno stkane torbice, papirnate ure, ukrojena in sešita oblačilca, mehki medvedki in muške ... M. V. OLA86 STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 28. MAJA 1« Težave z energijo zaostrene Najtežje je z naftnimi gorivi, saj smo zaradi zapletov okoli zbiranja deviz uvozili premalo surove* nafte — Te dni je težavna tudi oskrba z električno energijo, saj je zaradi popravil in pregledov ohromljen znaten del zmogljivosti — Rudarji nakopljejo več premoga, kot so načrtovali, vendar ga bo kljub temu manjkalo 800 tisoč ton Najbolj je te dni zaostrena oskrba z naftnimi gorivi. Posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje mazuta za industrijo in bencina pred bližajočo se turistično sezono. V republiškem komiteju za energetiko pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo problem razrešili do konca leta. Pomanjkanje naftnih goriv je povzročil premajhen uvoz surove nafte, saj smo s konvertibilnega tržišča uvozili 1 milijon ton surove nafte manj, kot je začrtala že tako »varčevalna« energetska bilanca. Tako bi morali v Slovenijo dobiti v prvih štirih mesecih letošnjega leta 621 tisoč ton naftnih derivatov, vendar pa smo jih le 593 tisoč ton. Da bi bili kolikor toliko dobro oskrbljeni, bi potrebovali 670 tisoč ton, pravijo pri Petrolu. Rafinerije, ki so zaradi pomanjkanja surove nafte zadnje mesece krepko zmanjšale predelavo ali celo stale, so Petrolu majsko količino zmanjšale za 20 odstotkov. Zalog pri Petrolu nimajo. Vrniti morajo še 63 tisoč ton naftnih goriv, ki so jih vzeli iz zveznih rezerv. Za direktni uvoz pa ni moč dobiti dovoljenja. Pomanjkanju motornega bencina botruje tudi vse večja poraba, ki je letos v državi poskočila za 15 odstotkov, v Sloveniji za 6 odstotkov. Torej z njim še vedno ne varčujemo. Slej ko prej pa so poglavitni razlog zapleti okrog zbiranja deviz za uvoz surove "nafte. Slovenija je svojo obveznost do konca marca poravnala in dala v skupno vrečo okoli 60 milijonov dolarjev. Vse republike tega niso storile in Narodna banka, kjer se devize stekajo, pač ne daje garancij za uvoz surove nafte. Pri Petrolu pravijo, da je izhod iz zdajšnjih težav le večja količina naftnih goriv ali pa krepko zmanjšanje povpraševanja, ostri varčevalni ukrepi torej. Odklanjajo odgovornst za slabo oskrbljenost, ker imajo v rokah argument, da so se lani v Sloveniji dobro organizirali, kar vsekakor ne govori v prid zveznemu reguliranju. Zelo težavna je te dni oskrba z električno energijo. Od 15. maja naprej je moč slovenskega elektroenergetskega sistema zmanjšana za 610 megavatov. V remontu je 335-mega-vatni blok v šoštanjski termoelektrarni, ki smo ga po dveh letih neprekinjenega delovanja morali ustaviti. V popravilu je 125-megavatni blok v trboveljski termoelektrarni. Zaradi obveznih pregledov so morali ustaviti tudi jedrsko elektrarno v Krškem. Vsa dela bodo predvidoma opravili do konca junija. K sreči je zaraditoplaga vremena od padlo električno ogrevanje in dnevna poraba se zdaj giblje okoli 23,5 milijona kilovatnih ur. Dež in topljenje snega v gorah sta napolnila rečna korita in naše vodne elektrarne tako zdaj dajejo okoli 11 mili- jonov kilovatnih ur električne energije na dan. Okoli K) milijonov kilovatnih ur prihaja iz slovenskih termoelektrarn. Vsak dan pa si moramo iz Avstrije izposoditi 2,4 milijona kilovatnih ur. Prav toliko jo borno morali vrniti avgusta. Izposoja je torej dosti bolj ugodna kot pozimi, ki smo si izposodili 105 milijonov kilovatnih ur, vrniti pa smo morala 131 milijonov kilovatnih ur električne energije. Pred zaustavitvijo zmogljivosti v elektrarnah so v slovenskem elektrogospodarstvu računali na pomoč iz Vojvodine, vendar nam od tam zaradi okvare v elektrarni ne morejo pomagati. V drugih republikah jim prav tako manjka električne energije. Za ponazoritev povejmo, da so imela umetna akumulacijska jezera v državi na začetku maja kar za 1,2 milijarde kilovatnih ur manj vode, kot so račpnali in kot je v tem času običajno. Tudi napovedi glede oskrbe s premogom niso obetavne. Za široko potrošnjo bo manjkalo 400 tisoč ton premoga, prav toliko za elektroenergetske objekte in industrijo. In to kljub temu, da rudarji dosegajo izredne delovne uspehe. V štirih mesecih so slovenski rudarji nakopali 4,8 odstotka premoga več, kot so načrtovali; velenjski 3,9 odstotka več, zasavski kar 10,3 odstotka več, v Senovem 5,8 odstotka več, v KaniŽa-rici so za 16,4 odstotka zaostali za načrtom, v Laškem pa za 14,6 odstotka. Elektroenergetskim objektom so rudarji dobavili 1,96 milijona ton premoga, industriji 192.600 ton in široki potrošnji 219.600 ton. To je 15.600 več, kot so načrtovali. M.Volčjak SUKNO ZAPU2E Odbor za medsebojna delovna razmerja pri TOZD - tekstilna tovarna SUKNO razpisuje naslednja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALEC PREDILNICE ČESANE PREJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v Zakona o združenem delu izpolnjevati še pogoj: — dokončana kovinarska šola K sodelovanju vabimo tudi mlajše moške z nedokončano osnovno hla, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim čase« in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi. na mjfo^ »SUKNO« Zapuže, (za razpis) Zapuže 10/a, 64275 Begunje O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. Zadrege likovnih kolonij Na Slovenskem je po vojni nastalo 23 likovnih kolonij. Večina v zadnjih dvajsetih letih, največ med leti 1976 in 1980. Prvo so pripravili leta 1945 na Ravnah. Razdelimo jih lahko v likovne kolonije, na katerih sodelujejo akademski likovniki (Lendava, Izlake, Bovec, Ptuj, Ribnica, Forma viva), na katerih sodelujejo ljubiteljski likovniki (Majšperk, Videm ob Ščavnici, Lenart, Novo mesto) in na likovne kolonije, na katerih sodelujejo oboji (Bistrica ob Sotli, Gornja Radgona, Gorenjesavska, Planica, Ljutomer, Metlika, Krka, Ravne, Ruše, Skofja Loka, Tišje, Vrata, Vršič). Prireditelji so najrazličnejši, običajno jih pripravijo vsako leto in tako smo imeli doslej v Sloveniji 97 likovnih kolonij. Večinoma trajajo sedem ali deset dni. Zanimivo je, da 8 likovnih kolonij nima pravilnika, med njimi tri, na katerih sodelujejo akademski slikarji. Skoraj nobena ne vabi likovnikov na podlagi meril, temveč na podlagi osebnih stikov ali razpisa. Največ kolonij se udeležuje od 5 do 10 likovnikov. 12 kolonij je takšnih, da vabijo tudi likovnike iz drugih republik. Sicer pa je sodelovanje med kolonijami v Sloveniji in navzven izredno slabo. Skoraj povsod ob koncu kolonije pripravijo razstavo, praviloma le v domačem kraju, v stalnih razstaviščih, če so prireditelji delovne organizacije, pa v njihovih prostorih. Ob razstavi popoln katalog izda le sedem kolonij, osem kolonij ga sploh ne izda. Udeleženci morajo večinoma prepustiti koloniji eno delo, o tem odloča najpogosteje avtor sam ali pa posebna žirija. V večini primerov si morajo likovniki sami priskrbeti potrebni material. Prireditelji pa jim največkrat nudijo prehrano in prenočišče, ponekod jim plačajo še firevoz. Največ nudi lendavska ko-onija, od materiala do žepnine. Običajno likovniki bivajo v hotelih počitniških ali planinskih domovih. Prireditelji premalo skrbijo za spremljevalne prireditve. Razen srečanj z domačini in največkrat naključnih razgovorov, se kolonije skorajda ne vključujejo v kulturno življenje krajev. Stroški kolonij so različni. Najcenejša je v Lenartu, kjer znašajo 15 tisoč dinarjev, najdražja je forma viva, ki stane 900 tisoč dinarjev. Običajno se vrtijo od 50 do 150 tisoč dinarjev. V te vsote so všteti tudi stroški katalogov. Takšna je statistična slika slovenskih likovnih kolonij. Nedavna okrogla miza, ki jo je pripravilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pa je temu pregledu dala življenjski sok. Izrecne so bile besede, ki so nazorno pokazale, da so likovne kolonije zašle v zadrege, programske in prirediteljake. Likovne kolonije so nastajale spontano, večinoma v '"-asu družbene usmeritve k podružbljanju kulture, k približanju likovne umetnosti ljudem. Če jih lahko označimo kot koristna oblika združenja likovnih ustvarjalcev, pa ne moremo reči, da so nastajale kot izraz potrebe po druženju, ki so jo pri nas nakazali impresionisti. Z redkimi izjemami slovenske likovne kolonije nimajo programske usmeritve. Ponekod sicer imajo zamisli, toda težko jih je uresničiti, saj so povezane z več denarja za kolonije oziroma z boljšimi delovnimi pogoji za likovnike. Tako večinoma še vedno nosijo obeležje krajinarstva in hitrega slikanja. Kolonije tudi ne vedo druga za drugo, niso med seboj povezane, niti se ne povezujejo izven Slovenije. Skratka, nimajo svojih obrazov, obrazov, ki bi jih lahko povezali med seboj, da bi vsaka imela svoje posebno mesto v mozaiku. Prirediteljske zadrege pa lahko označimo z besedo izkoriščanje, čeprav morda označba zveni enostransko. Toda že preprosta računica pove, da v kolonijah likovniki potegnejo krajši konec. Primerjava med stroški bivanja v hotelu in ceno likovnega dela to nazorno pove. V večini kolonij likovnik pusti eno delo, v nekaterih jih mora pustiti celo več. Res pa je tudi, da prireditelji nimajo denarja v izobilju, da ob zdajšnjih predpisih delovne organizacije težko odkupijo likovno delo, razen hotelov, ki jih lahko kupijo za opremo prostorov. Okrogla miza je prinesla zaključka. Prvega, da bodo osnovali pri Društvu slovenskih likovnih umetnikov povezovalno telo, ki bo povezovalo vse likovne kolonije na Slovenskem, povezovalo s ciljem, da vsaka dobi svoj obraz. Drugega, da morajo imeti vse likovne kolonije pravilnike, s katerimi bodo natančno opredelile odnos do likovnih ustvarjalcev. Zaključka, ki konec koncev vendarle nista naredila pike na i. Kajti tudi pri likovnih kolonijah se vprašanja vrte okrog denarja. Tega pa je danes nasploh za nakup likovnih del vse manj Vprašanje, bodo zategadelj tudi likovne kolonije začele usihati, je zato obviselo v zraku. M.Volčjak Izkušnje za naslednja štiri leta Ocena letošnjih volitev Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL so obravnavali analizo delegatskih volitev — Izkušnje preteklega mandatnega obdobja morajo biti vodilo pri iskanju akcij za boljše delo delegacij in delegatskih skupščin -Delegatska vprašanja še nimajo pravega mesta in pomena Skofja Loka — 3211 izvoljenih delegatov v 425 delegacijah, več kot 93-odstotna udeležba na volitvah v organizacijah združenega dela in prek 95-odstotna v krajevnih skupnostih je brez dvoma delo prizadevnih aktivistov SZDL in sindikata, ki so pripravljali, organizirali in vodili aktivnosti v zvezi z volitvami, so poudarili na nedavni skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri so obravnavali analizo letošnjih volitev. Ugotovili so, da so delovni ljudje škofjeloške občine spremljali priprave na volitve kot dejansko možnost vplivanja na skupno graditev novih delegatskih skupščin tako družbenopolitičnih kot samoupravnih, ki naj v še večji meri temeljijo na poglavitnih življenjskih interesih delovnih ljudi in občanov ter njihovem demokratičnem usklajevanju. Priprave na letošnje volitve so bile najdaljše doslej. S širokim in demokratičnim evidentiranjem možnih kandidatov so zajeli H887 možnih delegatov, kar pomeni 1700 več kot ob volitvah leta 1978. Udeležba na letošnjih volitvah je ponovno potrdila visoko osveščenost delovnih ljudi in njihovo pripravljenost, da vztrajno gradijo in razvijajo socialistično samoupravno družho. Visoka udeležba ima še posebno vrednost, »aj so volitve pripravljali v izredno težkih družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah. Zato pomeni zavestno množično odločitev za samoupravljanje in njegove demokra-tiččne institucije. Prav to pa je obveza za vse subjektivne sile, samoupravne organe in vodilne ter strokovne delavce, da bodo delegatom pomagali pri uresničevanju njihove vloge in tako zagotavljali učinkovitost delegatskega sistema. Opornik za akcijo so prav gotovo izkušnje dosedanjih dveh mandatnih obdobij. Če smo pred štirimi leti ugotavljali, da so začetni koraki težki, je osem let že dovolj dolga doba, da se lahko iz izkušenj potegnejo določeni nauki in zaključki. Vodje delegacij so se pogosto pritoževali nad slabo udeležbo na sejah delegacij. Vzrok je slaba povezanost delegacij s strokovnimi službami v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, oziroma so delegacije preveč prepuščene same sebi. Gradiva so preobsežna in presplošna in delegati v njih le težko najdejo jedro in interes njihove delegatske baze. Tudi roki za obravnavo so prekratki. Neaktivnost delegatov na sejah zborov delegatskih skupščin oziroma njihova slaba udeležba pa ima vzrok v mnenju, da je že vse dogovorjeno, oziroma v tem, da so pripombe delegacij premalo upoštevane. Posledica je, da je bilo kar dve tretjini zadev Zavarovanje: že, toda kakšno Gorenjci smo za pobude zavarovalne skupnosti Triglav MCf'|| dojemljivi, vendar pa nas premalo zanimajo pogoji zavarovanimi — Še vedno nas bolj skrbi, kaj bo z našim premoženjem kot" nami in enačimo življenjsko zavarovanje z varčevanjem m leta v leto izgublja vrednost zato po treh, petih letih priporočamo dodatno vanje — da po dvanajstih od vsote ostane le kupček. Vendar pa na ti« ako zavarovanje ne smetao dati kot na varčevanje, delno tudi to, ampak predi kot na lastno varnost.« Pri zavarovalni skupnosti zavarujejo domala vse, na proti nesrečni ljubezni, kot je i »pela« njihova reklama, ne i nič. Vendar šalo na stran. »I paleta zavarovanj zelo liro prav zato zavarovanci od zastopnikov včasih ne vseh pojasnil. Seveda pa io določeni pogoji. Nanje ljudje premalo pozorni. Vr" jih v predal ali celo stran, bi jih pogledali, prebrali. I uveljavljajo pravico do nine, so nemalokrat rai__ Mislim, da je sodelovanja nami in njimi še premalo, naši strani je, da ponudimo -boljšo možnost zavarovanja, škodnih primerih pa pričak« mo pobudo od zavarovat Želimo, da nima občutka ga hoteli goljufati, izsil^ ker tega ne delamo, ampak sodeluje, da pomaga razjai vzroke škode, ki je krita. Vi odškodnine sodi že v draga Tu se včasih res zaplete, gorenjska območna tk_. glede sprotnosti reševanja' med najučinkovitejše v vu in v jugoslovanskem valstvu sploh. Lani, na smo obravnavali prek škodnih zadev. Le dvaaaj stotkov jih nismo napeo . Obstajajo namreč primeri, iz avtomobilske odgovor odgovornosti in življenjskega i varovanja, če je prisotno nje invalidnosti, ki ae tudi po nekaj let. Pri ■ nemočni, saj je prvi p izplačilo odškodnine uf na krivda in stopnja tat s ti.« Včasih se tudi zgodi da vanec z rešitvijo ni xad bodisi ker je odškodnina po presoji prenizka ali ker stvari sploh nima »Prva pot je pritožbena k< pri rizični skupnosti, . običajno ne odloči druga**, prav so v njej izključno stavni ki zavarovancev, pritožnik ne postreže s dokazi,« je dejal Franc Lotrič Če se še nekoliko po »belim lisam«, se Gorenj., odločamo tudi za razne oboa*! mobilskih kasko zavaro* Franc Lotrič Kranj — Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Kranj, ki pokriva celo Gorenjsko, ima sklenjenih okroglo 206.000 zavarovanj v zasebnem sektorju in prek 35.000 v družbenem. To pomeni, da smo Gorenjci za Dobude zavarovalnih zastopnikov dokaj sprejemljivi, čeprav takoimenovane bele lise še obstajajo- 0 tem smo se pogovarjali s Francem Lotričem, vodjo sektorja za izvajanje zavarovanj, ki predstavlja v zavarovalni skupnosti Triglav nekakšen pogonski motor, saj se v njem sklepajo zavarovanja ter obdelujejo oziroma rešujejo škodni primeri. »Praznina je najbolj občutna na področju življenjskih zavarovanj,« je povedal Franc Lotrič. »Ljudi še vedno bolj skrbi, kaj bo z njihovim premoženjem, z avtom, s hišo, televizorjem, na primer, kot z njimi, čeprav je nesreč pri delu, na cesti ali doma, če hočete, vsak dan več. Res je, da premija za življenjsko zavarovanje zaradi inflacije iz na sejah občinske skupščine sprejetih brez razprave, pri vseh zadevah pa bili sklepi sprejeti v predloženem besedilu. Vse to daje delegatom občutek nemoči. Delegatska vprašanja Še nimajo pravega mesta. Namesto, da bi na ta način prenašali na seje skupščine nerešene zadeve iz krajevnih skupnosti in združenega dela, delegati odgovor na vprašanja dobijo po pošti. Javnih odgovorov in razprave o delegatskih vprašanjih skoraj ni več. Ne deluje medsebojno informiranje delegacij v združenem delu in krajevnih skupnostih in so zato stališča pogosto neusklajena. Za dobro delo, bi morale biti delegacije združenega dela bolj seznanjene s krajevno problematiko, da bi lahko svoje odločitve sprejemale s širšega vidika. Slabo so delale tudi delegacije kmetov kooperantov. Občinska konferenca SZDL je nekaj teh izkušenj upoštevala že pri pripravah na volitve in marsikaj, kar je povezano s številom delegatov v posameznih delegacijah, poenotenjem oblikovanja splošnih delegacij in še nekaterimi drugimi vprašanji, že skušala izboljšati v pripravah in izvedbi volitev. Sicer pa menijo, du bi delovanje lahko izboljšali, če bodo sklici sej pravočasni, če dnevni redi ne bodo obsegali več kot deset točk in bodo termine sej opredelili Že vnaprej. Veliko več pozornosti bo treba posvetiti pripravi gradiva, boljšemu informiranju, učinkovitejšemu usposabljanju ter doslednemu uresničevanju sprejetih sklepov in stališč. L. Bogataj postaja vse težje osvojlji ki tudi ob karambolu, zakrivili sami, ni poceni. »L „ bi se še stanovanjskega kaj nega zavarovanja. Ljudje zavarujejo televizorje, i stroje in druge aparate ▼ vanjih, premalo pa jejo ugodnosti stanom zavarovanja, ki jih njuje skrbi pred vlomi, vode, eksplozijami in neprijetnostmi, ter varovanj dragocenosti v Požarno zavarovanje jc zelo množično, vendar pa tavljamo, da ne tudi k vali t Če je hiša zavrovana dejanske vrednoati, je vseeno, če sploh ni. V| _ kvalitete zavarovanj, ki pri vanju škod povzroča nap hude krvi in kritik. Je gotovo najbolj pereče. Zala* predvsem na tem področja se veliko dela, ki pa bo plodno le ob sodelovanja a vancev.« 28. MAJA 1982 REPORTAŽA 7. STRAN GLAS lani in letos prvič zelo uspešni s prodajo obutve za mlade. Prodamo vse kar imamo. Ko smo lani te modele naročali, smo bili z naročili previdni zaradi prakse preteklih let, saj smo pbutev namenjeno za mlade, prodajali sele, ko smo ji znižali ceno. Sedaj je drugače. Modeli so lepi in tudi mlajši ljudje radi zavijejo v našo prodajalno, saj pri nas dobijo tudi modele, ki so jih prej iskali prek meje.« Čeprav bi vedno radi zadovoljili vse potrošnike, jim vedno ne uspeva, ker jim včasih prehitro zmanjka določenih številk, četudi imajo sicer še dovolj določenega modela na zalogi. Vseh deset let kranjska prodajalna sodeluje na šuštarski nedelji v Tržiču, ker ne smejo dovoliti, da bi. na takšni prireditvi manjkalo Alpi-nino ime. Vsako leto sodelujejo tudi na smučarskem sejmu. Ko je Alnina širila in razvijala svojo trgovsko mrežo, so hili tudi v kranjski prodajalni večinoma zaposleni kvalificirani čevljarji, kasneje pa so izučevali prodajalce prek Šolskega centra za blagovni promet. V dvajsetih letih je v Alpinini prodajalni pridobilo poklic 11 učencev, sedaj pa imajo dve učenki v drugem letniku. Zal tega v prihodnje ne bo več mogoče, ker bosta vse učence čevljarske stroke izučevala Peko in Planika. V Alpinini trgovski mreži sodijo, da bi se tudi njihove prodajalne morale vključiti v praktično . delo, saj le tako navajajo učence na specifično delo. Pred slabima dvema letoma so trgovino Alpine v Kranju povsem prenovili, česar se Kranjčani in drugi obiskovalci in potrošniki še prav gotovo spominjajo. Vendar imajo delavci v trgovini še pripombe in menijo, da bi se dalo lokal še prijetneje in bolje urediti. Predvsem imajo pripombo na razsvetljavo, za katero menijo, da je preveč butična, ni pa primerna za prodajalno s 30 milijoni prometa. Sicer pa je tako: obiščite prodajalno Alpine na Titovem trgu v Kranju in se sami prepričajte o bogati ponudbi. Postregli vam bodo prijazni prodajalci. Vse več ponudbe tudi za mlade Alpina, tovarna čevljev iz Zirov, je M domovini in tujini najbolj znana S) mučarskih čevljih in planinski ttotvi, Čeprav že vse od začetka obama, pred kratkim so praznovali fcirtnico, izdeluje tudi moško in kasto obutev, v zadnjem času pa se je tem izdelkom pridružila še lahka hortna obutev, predvsem copate za (prt in trim. To pot nismo obiskali ttraroe in ne bomo predstavljali tjjhovega proizvodnega programa, Hrrtov in težav, temveč prodajalno forjjev na Titovem trgu v Kranju. Pozimi je minilo dvajset let, kar so prodajalno odprli. Začeli so trije delavci in prvo leto so prodali za 95 milijonov dinarjev obutve. Sedaj je v prodajalni zaposlenih 10 delavcev in dve učenki. Kot pripoveduje prijazna in ustrežljiva poslovodkinja Beatrika Pokličeva, so lani prodali 56.000 parov obutve, v vrednosti skoraj 30 milijonov dinarjev. Prodali pa bi še več, če jim ne bi občasno primanjkovalo gumijaste obutve, obutve za po smučanju in copat. Tako velik uspeh, je prav gotovo po- sledica in rezultat prizadevnosti tega malega kolektiva. Vsa leta so se namreč v Alpinini trgovski mreži uvrščali po prometu med prvih pet prodajaln. Lani so dosegli šesto mesto, ker so medtem odprli oziroma povečali prodajalne v nekaterih večjih jugoslovanskih mestih. »Kranj je industrijsko mesto, s kmečkim zaledjem,« nadaljuje poslovodkinja. »Taki so tudi naši kupci. Iščejo modno, kvalitetno in obenem ceneno obutev. Vendar pa moram povedati, da smo IZŠEL JE KOMPASOV BARVNI PROGRAM V njem si oglejte barvne posnetke krajev in objektov in preberite njihove opise, pa še o: 40% popustu gostom KOMPASA na izletih na morju 15% popustu gostom KOMPASA pri izposojanju RENT-A-CAR vozu kreditiranju počitnic (do 12 mesecev) n . nagradni anketi z bogatimi nagradami za KOMPASOVE goste J giav- ne nagrade: vračilo kompletnega vplačanega zneska za počitnice) bogati ponudbi kontinentalnega in zdraviliškega turizma popustih (do 50 %), ki jih nudimo svojim gostom na letalih proti morju posebnih avtobusnih prevozih organiziranem prevozu s spalniki tem, kako se boste pripravili na dolgo potovanje z otroci, o prvi pomoči, o pravilnem sončenju, o jadranski obali, o mineralnih vodan, o podvodnem ribolovu 00 37 G LAS 8 STRAN ROMAN, P.OTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 28. MAJA 1982 RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR ŽOGA VSE BOU MAGIČNE I Nogomet nasploh postaja vse bolj (donosen) posel, svetovna prvenstva pa prireditve izjemnih razsežnosti Kljub temu pri posameznih deležih seveda prihaja do velikih razlik, kajti s tekmovalnimi določili za finalni turnir svetovnega prvenstva je predvideno, da »zaslužek« vsakega udeleženca izračunajo glede na število tekem, v katerih je nastopal, in izkupička z njih — pri čemer je prvi element udeležen s 75 odstotki in drugi s 25. To pa pomeni, daje lahko reprezentanca, ki se je tedaj uvrstila v finale (denimo Nizozemska) in so bile njene tekme deležne večje pozornosti gledalcev, dobila nekajkrat več kot na primer ekipa Urugvaja, ki je izpadla že v prvem krogu in ni (razen v tekmi z Nizozemsko) privabila večjega števila gledalcev. Če torej na temelju teh številk ocenjujemo letošnje obete, ko bo izkupiček zaradi večjega števila udeležencev in tekem ter še izrazitejše ekonomske propagande prav gotovo še mnogo večji, tudi pet milijonov dolarjev za najuspešnejše in najodmevnejše reprezentance v Španiji niso le prazni upi. Sicer pa poglejmo obe zadnji prireditvi še nekoliko pobliže. Finalni turnir v ZR Nemčiji je prinesel nekaj več kot 67 milijonov mark dohodkov, med katerimi je bil največji delež od prodanih vstopnic (neto več ko 34 milijonov), 18 milijonov je bilo nadomestil za televizijske, radijske in filmske pravice, nekaj več ko 13 milijonov od ekonomske propagande na štadionih in samo nekaj več ko milijon od prodaje maskote, emblemov in drugega. Štiri leta kasneje jc inkaso narasel na več ko 68 milijonov švicarskih frankov, kar bi nekako ustrezalo 75 milijonov zahodnonemških mark. Nekoliko je upadel delež od prodanih vstopnic, narasel Nepopisno je bilo veselje Argentincev, ko so leta 1978 prvič osvojili šampionski naslov, potem ko so bili dotlej prvi Brazilci trikrat, Urugvajci, Italijani in Zahodni Nemci po dvakrat ter Angleži enkrat. je izkupiček od prodanih pravic za TV, radijske in filmske prenose, prav tako pa je bilo več izkupička tudi od ekonomske propagande. STROŠKI PRVENSTEV SO RAZMEROMA MAJHNI Stroški za prvenstva so v primerjavi z dohodki razmeroma majhni, seveda pa v njih ne upoštevajo potrebnih investicij. Te so nasploh obveznost vsake drža-ve-prirediteljice, ki ji novi ali obnovljeni štadioni ter druga infrastruktura seveda ostajajo. Kljub temu pa so te številke sila zanimive. Kažejo namreč, da ni vseeno, v kateri državi je .finalni turnir, saj je na primer že izdatek za potovanja na prvenstvo in med njim lahko dokaj različen. Če ostanemo pri primerjavi ZRN: Argentina, ki se zdi najbolj smotrna tudi zaradi tega, ker zajema deželi iz nogometno najbolj razvitega sveta, torej Evrope in Južne Amerike, na eni strani, na drugi pa tudi terminsko najbližji prvenstvi, tedaj bodejo v oči nekatere velike razlike, zaradi katerih so stroški argentinske prireditve v znesku okrog 24 milijonov mark presegli tiste v ZR Nemčiji za blizu 7 milijonov in s tem za skorajda tretjino. Največje razlike so bile v potovalnih stroških, ki so leta 1978 za 16 finalistov znašali skoraj dvakrat toliko kot štiri leta prej v ZRN, več kot dvakrat toliko pa je bilo v Argentini treba odšteti tudi za hotelske in druge dnevne stroške finalistov. Podobno je bilo tudi razmerje pri potovanjih in hotelskih stroških sodnikov ter organizatorjev. Nekatere postavke pa so bile večje v ZR Nemčiji. Tako je bila tam dražja najemnina za štadione, večji so bili organizacijski izdatki in dodatni stroški tiskovne službe, kontrole dopinga in podobnega. Izredno zanimiva je postavka, ki se pojavlja samo v obračunu za leto 1978. Tedaj so namreč prireditev zavarovali v skupnem znesku skoraj 2,5 milijona švicarskih frankov, medtem ko tega izdatka v ZR Nemčiji ni bilo. Tudi za letošnje prvenstvo so pripravili zelo podobna določila o vseh finančnih obveznostih in pravicah udeležencev. FIFA pri tem vedno sodeluje pri dobičku, ne da bi tvegala, vendar s svojo avtoriteto mnogo prispeva k temu, da tekmovanja potekajo v redu. Obstaja pa kajpak tudi pravilnik za kvalifikacijska tekmovanja, saj je tudi te tekme treba šteti k svetovnemu prvenstvu. Samo pred letošnjim finalnim turnirjem je 109 udeležencev v kvalifikacijah širom po svetu odigralo nič manj ko 306 tekem. Za vsako od teh tekem predvidevajo pravila FIFA, da je treba iz kosmatega prihodka plačati naslednje dajatve: morebitne državne, regionalne ali občinske davke, dva odstotka (a najmanj 400 švicarskih frankov) na račun FIFA in en odstotek (najmanj 200 švicarskih frankov) prispevka celinski nogometni zvezi, najemnino zn štadion, organizacijske stroške, stroške potovanja z letalom (turistični razred), železnico (spalnik) oziroma ladjo prvega razreda za 20 igralcev in funkcionarjev vsake ekipe, prav take stroške za sodnike in stroške bivanja za vse te uradne osebe. Če se tekmeca, ki se srečata v kvalifikacijski tekmi, ne dogovorita za delitev čistega dohodka iz obeh medsebojnih tekem, ostane vsakokratnemu gostitelju izkupiček tekme, ki jo priredi sam, seveda po odbitku prej omenjenih stro-, škov. Za finalni turnir so pravila še podrobnejša, saj predvidevajo najrazličnejše druge ugodnosti, a tudi obveznosti udeleženih reprezentanc. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (22. zapis) O Vodicah (ki leže na področju ljubljanske šišenske občine — četudi Vodičani ne žele biti ne Šiškarji, ne Ljubljančani) bo morala še steči beseda; saj so izmed vseh slovenskih Vodic pač največja vas tega imena. KAR SEDEM VODIC! Naj jih kar naštejem: poleg naših Vodic na severnem robu Skaručenskega polja, imajo svoje Vodice še pri Domžalah, pri Grosupljem, pri Mekinjah nad Kamnikom, pri Litiji in kar dvoje na Kozjanskem. Gorenjci pa tudi Dolenjci gredo na Vodice, štajerski Kozjanci pa se podajo v Vodice. Vsi kraji pa so s svojim imenom navezani na vodovje, ki ga v krajih s tem ljubkim imenom, ne pogrešajo. Vode je marsikje celo preveč. Tudi na severozahodni ravnini okrog naših Vodic prihaja do velikih vod, ki so jim podzemeljski ponori v suhem vremenu komaj kos. V velikem deževju pa so vsa polja kar preplavljena. To so Vodice! Da pa bo »ironija« očitna: Vodičani pij6 vodo izpod Krvavca — od tam je v vas napeljan vodovod! VELIKA KRAJEVNA SKUPNOST Seveda je vsak večji kraj kar nujno razdeljen na manjše dele. Tako velja del vasi okrog farne cerkve za Gornji konec, slede še Lokarji, Na vasi, Jegriše (to je bilo najbrž kako »igrišče«), Mesto (zaselek proti Brniku) Zaprice, Pu-sence (v smeri proti Zapogam) in še bi bilo nekaj imen, resnih in šaljivih, nagajivih in bahaških (kot je n.pr. »Mesto«). Starost Vodic je očitna tudi zaradi zgodnjesrednjeveških najdb. Solo so imeli Vodičani že leta 1854; nova, velika šola, poimenovana po narodnem heroju Francu Marnu, je bila zgrajena 1. 1962. . Nerodno pa je dejstvo, da le polovica učiteljev stanuje v Vodicah; vsi drugi pa se .vozijo v Vodice vsak dan iz Ljubljane. Mar še velja pojem o »potujočih« učiteljih? Blizu 30 učiteljev uči vodiške otroke — kako močna kulturna vzpodbuda bi lahko bila! — Krajevno kulturnoprosvet-no društvo nosi ime pesnika Franceta Prešerna. — Tudi Turistično društvo obstoja v Vodicah. Glede cerkvenih slikarij moram še omeniti, da sta se Metzinger in Lan-gus, morala iz cerkve umakniti v župnišče, kjer ju sedaj hranijo. Saj bi oba tadva.stara slikarja zares ne sodila v družbo Matije Koželja, ki je cerkveno notranjščino, kot bližnji domačin docela obvladal. Slikarsko seveda, ne pa umetniško ... TRDNA GORENJSKA VAS Za Vodice pa res lahko tako rečemo. Križišče poti, cest in smeri: proti Mostam pri Kamniku, Smledniku, Brniku; Ska-ručni, Mengšu in v vse vasi blizu in nadaleč okrog. Živinoreja, stara opekarna, kar dve gostilni, trgovina pa cela vrsta umnousmerjenih kmetij, za katere skrbe prislovično marljivi gospodarji. Seveda pa so v Vodicah še številni obrtniki, ki jim dela ne zmanjka. Mizar, zidar, kolar, kovač, avtome- hanik, ključavničar pa krojač in šivilja — ti imajo domač kruh, ko« tujega pa si mnogi Vodičani režejo v industriji bližnjih Domžal, Mengša. Jarš in Gamelje. Celo v Kranj in Ljubljano se vsakodnevno vozi več Vodičanov. Lahko" bi rekli, da se pol Vodičanov vsak dan vozi na delo. Omenil sem staro vodiško opekarno. Vendar so jo nekako preusmerili zdaj izdeluje opeke iz penastega be-betona. Kar čez 40 ljudi si v tej modernizirani opekarni služi kruh. Je pa edini vaški visok »tovarniški« dimnik prav ob pečeh te opekarne. Najbrž pa sodijo v vodiške gospodarske dosežke tudi slovite »vodiške preste«. — Te preste so nekaj posebnega — slane, kuhane in pečene V ustih se kar tope, užitne pa so dve leti.Navadne, pekovske preste pa le hrusta j o in se drobe v ustih. Preste izdelujejo v Vodicah obrtniško ročno. A le še nekateri, velja se ustaviti pri Reboljevih kdaj dopol dne.' Ko je žlahtno domače pecivo sveže. To je gorenjska specialiteta To bi kazalo ponuditi tujim (pa tudi domačim!) gostom. Ne pa le čevapči-če in dunajske zrezke! Skrivnosti so pač skrivnosti. Vsak pek domačih prest ve zanje in jih ne izda. Važna je tudi peka na samotni opeki pa hitrost, ki preste v peči pozlati, ne le trdo zapeče. Trdna in trda, svetleče se skorjice in kar topljiva v ustih. Velja poizkusiti te slovite vodiške preste! Sbramba Obramba 6'bramba Grobišče padlih borcev v Vodicah HOMEOPAT IN VODIŠKA JOHANCA Kar ne sodita pod skupni naslov, le »čudodelništvo« ju druži. Jurij Holmar, župnik na dolenjskem Primskovem mad Zaplazom), je bil homeopat, zdravil je ljudi tudi z osebnim vplivom (magnetizmom), a znanstveno zdravilstvo moža ni priznalo, kljub nekaterim očitnim uspehom. Živel je do leta 1890. Pred leti sem stal ob njegovem grobu pri cerkvi na visoki gori Primskovo na Dolenjskem (592 m) — verjel nisem, a premišljeval pa sem o tem samosvojem Vodičanu le kar precej. Tudi v Glasu sem o njem že pisal. Drugačnega kova je bila sleparka Vodiška Johanča (čeprav je bila po rodu Repenjčanka!). Bilo je pred prvo svetovno vojno, ko je hotela z govejo krvjo pričarati Kristusove rane na svoje dlani, na svoja prsa m na stopala. K sreči je bila ženska razkrinkana. In Vodice niso postale »božja pot« ... _obramba_ 5 Radovan Timotijevie I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Major VVulfen jim je postregel s kavo. »Sedaj želim,« je nadaljeval, »da z vsemi silami obveščevalno obdelujete zahodno Bosno in del Hrvatske na širšem območju Drvarja. Brez tega ne bomo uspeli. Nekaj rezultatov že imamo,« je dejal VVeichs, nato pa je vprašal: »Kakšni pa so vaši nadaljnji načrti?« »Svoje podrejene sem opozoril, naj ujetnike in prebivalstvo iz okolice Drvarja natančno zaslišujejo,« je dejal Loas. »Da precej vedo, vendar je mnogo odvisno od načina zasliševanja,« je pripomnil von VVeichs. »To bo, kot vselej, zelo ostro,« je odgovoril Loss, to pa je v nacističnem besednjaku pomenilo pretepanje in fizično likvidacijo. »V redu. Pričakujem natančnejše informacije, zato se dogovorite, da bo hkrati v pogonu vsa obveščevalna službe,« je ukazal von VVeichs. , Ko sta že odhajala, je prispel načelnik tajne radijske prisluškovalne službe za Jugovzhod podpolkovnik Andrae. Von VVeichs se je z njim vselej pogovarjal iz oči v oči. Z roko mu je namignil, naj Sede. »Andrae, po brzojavkah, ki mi jih vsak dan prinaša poročnik Wollny, vidim, da neaehno Prisluškujete sprejemno-oddajni postaji vr-ovnega štaba. Vendar ne vemo, kje je ta postaja. Ali lahko tudi to ugotovite?« ga je vpraal feldmaršal. »Vsekakor, gospod feldmaršal,« je odvrnil Andrae. »Moja služba ima tudi specialne tehnične naprave, s katerimi lahko precej natančno določimo kraj, s katerega oddaja prisluškovalna radijska postaja, in tudi tiste, ki so na premiku,« je pojasnil podpolkovnik Andrae. »To me še posebej zanima,« je nadaljeval von VVeichs. »Zato mi boste od jutri naprej redno dostavljali shemo vseh partizanskih radijskih postaj, ki so od Drvarja oddaljene do sto kilometrov. Na shemi naj bo razvidno, kateri enoti pripada postaja, in kraj, s katerega oddaja. To je vse, Andrae,« mu je dejal VVeichs. DEZERTER IZDA SKRIVNOST V tistem času je nemška obveščevalna služba povečala število svojih centrov in izpo- stav v zahodni Bosni in Hrvatski na območju Srba, Lapca in Knina. V vseh večjih vaseh so vzpostavili strog nadzor nad vsakim prebivalcem. Ena izmed takih izpostav tajne vojaške obveščevalne službe je bila tudi v Prijedoru, njena naloga pa je bila izvidovanje našega svobodnega ozemlja na Kozari. Osemindvajsetega marca 1944 je v Prijedor prišel civilno oblečen visok in suhljat neznanec. Poiskal je hišo, kjer je bila ta izpostava, in zahteval, naj ga sprejme dežurni policist. »Vstopi!« mu je dejal kaplar Dengel. »Kaj bi rad?« je vprašal neznanca in si ga dobro ogledal. »Povedal bi vam rad nekaj zelo pomemb-negaf Da veste, moj brat je v vaših esesovskih enotah, jaz pa sem dezertiral iz partizanov,« je začel govoriti. »Iz katere enote si dezertiral?« ga je prekinil Dengel. »Iz 1. proletarskega korpusa. Bil sem skladiščnik pri Drvarju, in ker sem zbolel, so mi dali dva meseca bolniške z namenom, da bi se na Kozari opomogel. Od tam pa sem dezertiral,« je pripovedoval Deriglu. Kaplar Dengel je bil izkušen policist in ga je pazljivo zaslišal. To mu je bil prvi primer, da se je kak partizanski dezerter sam javil tajni vojaški policiji in izdajal vojaške skrivnosti. Takoj je sedel za pisalni stroj in vanj vtaknil papi1"-. Dezerter je povedal, da se piše Namik Tetarič in da je bil rojen leta 1920 v Banjaluki, kjer je bil trgovski pomočnik. Povedal je, kako je bil iz Kozarškega partizanskega odreda premeščen v korpus, in sploh je izdal vse, kar je vedel. »Ali morda veš, kje je vrhovni štab?« ga je vprašal Dengel. »Vem!« je Tetarič odgovoril kot iz puške. »V votlini nad desnim bregom Unca pri mostu. Pred votlino so zgradili leseno barako, ki pa je že toliko pod previsom, da ji letalska bomba ne more do živega. Zato pa jo je mogoče obstreljevati s strani. Tam biva tudi Tito. Nosi črno sukneno obleko. Trinajstega marca, ko sem odšel iz Drvarja, je bil Tito še vedno tam,« je vedel povedati dezerter Tetarič. . »Dobro, kdo pa varuje Tita m vrhovni štab?« je zanimalo Dengla. »To je naloga spremljevalnega bataljona, ki je na žagi pri tistem mostu. Stražarji so tako razporejeni, da razen tistih, ki tam delajo, ne more nihče priti v votlino,« je odgovoril izdajalec. . . . .]n »Pokaži mi to na karti,« je dejal Dengel. »Na karto se ne spoznam, vendar vam bom oovedal. kar vem, zato pa sami poiščite na karti votlino in most,« je dejal dezerter. Dengel je prekinil zasluševanje in zadel risati skico razmestitve vrhovnega štaba, Tetarič pa mu je natančno obrazložd, kar je bil slišal in videl v Drvarju in kamor je P°^veZjamUJe so še drugi štabi in enote!« mu je ukazal kaplar Dengel. PETEK. 28. MAJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN GLAS je, da vemo kCNIDUH ij po tobačnem dimu od-no, če damo v sobo malo s prepojenega klorovega ap-o odpremo okno, vonj takoj agine. Ali: Postavimo na višji prostor h sobi posodo z vodo. Vanjo »lijmo nekaj kapljic kakega smrekovega preparata ali pa denimo »anjo nekaj smrekovih vejic. Ali: Obesimo v prostorih, kjer k mnogo kadi, mokro gobo ali brisačo, katera vsrkava dim. Gobo večkrat sperimo in iztisni-ao. STEKLENICE NE DOBE DUHA Čistih steklenic ne zamašimo, ter dobe zaprte neprijeten vonj, zamašek pa začne plesneti. DUH PO RIBAH Ce posoda diši po ribah, čebuli ■ podobnem, pridenemo vodi za f Pomivanje nekoliko kisa. Duh •3pne. duh po oljnatih barvah Neprijeten duh po oljnatih barvah odstranimo iz omar in nb, če postavimo vanje posodo s iojjo, ki potegne neprijetne vonjave nase. Kaj so jedli naši dedje Ing. Pavle Hafner: (7) Jej dobro, zmerno in počasi. To je geslo gurmanov. Naši dedje so upoštevali ta izrek POMLADANSKO KOSILO: ZELIŠČNA JUHA NAMAŠENI POLŽI PEČEN JAGNEČJI HRBET OCVRTI MAVRAHI KOMPOT IZ SUHIH JABOLČNIH KRHLJEV ZELIŠČNA JUHA Z ukrivljenim nožem na drobno nasekljamo kislico, krešo, krebuljico, zelen peteršilj in zeleno steblo mlade čebule. V kozici razpustimo 3 dag surovega masla ali margarine, dodamo nasekljano zelenjavo ter narahlo prepražimo. Potresemo žličko moke, še nekoliko popražimo in zalijemo z govejo ali kostno juho (lahko tudi iz kocke). Pustimo vreti 5 minut. V porcelanasti skodelici razžvrkljamo dva rumenjaka, prilijemo hladno juho, premešamo in počasi dolivamo v vrelo juho. Med dolivanjem juho ves čas mešamo z metlico. Juho ponudimo v skodelicah, v katere smo položili po dve rezini ocvrtih žemelj. Pred serviranjem juho solimo in popopramo. NAMAŠENI POLŽI Zaprte, zalepljene polže 20 minut kuhamo v slanem kropu. Potegnemo jih iz hišic in jim odstranimo prebavila, ki so na hrbtu noge. Očiščene polže zložimo v glinasto posodo in jih potresemo z grobo morsko soljo. Z roko jih močno zdrgnemo ali »zmencamo«, da se izloči slina. Po kuharsko temu opravilu pravimo »brušenje«. V topli vodi jih speremo. Sprane polže nasekljamo in sekanico 9 modrosti so rekli . . . Mt«frt>st ne izvira toliko iz razuma h* iz srca Rosseger Modri/st sestoji iz tega. c/a vzameš ■ ljenje tako kot je in sa-vo včasih \**jas u tem. kakšno naj bi bi . Pearl S. Buck Bolje je z modrim jokati: kakor z htem peti Slovenski pregovor V ioti trpljenja se najbolj naučiš Aishil *ASI DOPISNIKI Nataša Hudobivnik Zakaj enkrat za spremembo ne bi predstav,-S ie enega rtaših mlaj-im sodelavcev, smo si dekli in se napotili v ££no Bolo Stane 2a-tar v Kranju, kjer obi-Suie 4 6 razred Nata-rJHudobivnik. Pred kratkim srno objavah njen spis P° kunrčkovi po* v katerem je opi-«la pogumnega kunr-ja Andreja, k. je raje-nori kot bi predal po-I nembno sporočilo sov- raŽI^^nSčino imam v šoli najraje,« je povedala Nataša, ki m * EiSaino vsi spisi posrečijo. »Rada berem, najraje parti-» J1ir arodbice. Pravljice sem že prerasla. V šoli tekmujem ~d*^ Jr-riovo bralno značko.« k*a» stanuje na Planini, v visoki stolpnici. Kadar ni i a 7 učenjem - je odlična učenka - ali z branjem, se zaposlena * prijatelji, največkrat med dvema ognjema ali se tmMl ie?rni v namiznem tenisu. ^J^^mažah gradimo hišo,« je povedala. »Tam je res Xdar sem navajena mesta. Tudi potem, ko se bomo ^Klieborn Se hod ila v to šolo« p*e«euu, j i-j. precej živahna, nagajiva. Ko se zasmeji, to PunC.?„iS se ji v licif, pokažejo jamice, pa J« P°f ° i _ ' da rada tudi kvačka. Zase in za mamico je že Izdala J^j v j^ti^em pa se bo lotila brezrokavnika. »Naj-napravila saj, uftrJa mama potem mamičina prijate- Mrj me Jc * J jica« bližnje počitnice se ji je po obrazu razlezel 06 J*" nI že kaj počela,« je dejala nasmeh. »Bom ze k«j ^ H Je,oW,an na svinjski masti dobro prepražimo. Dodamo nasekljane sardeline filete. Na deset polžev dva fileta, kavno žličko belih drobtin in žličko kisle smetane. Začinimo s tolčenim poprom in naribanim muškatnim ore-ščkom. Tako nastane gosta budla. Posebej pripravimo česnovo maslo: nasekljan česen in peteršilj vmešamo v zmehčano surovo maslo in posolimo. Hišice v vroči vodi dobro operemo in s ščetko odstranimo vso umazanijo, ki se je nabrala na vhodu v hišico. Pripravljeno budlo naložimo v hišice in zamažemo s čes-novim maslom. Na pekač natresemo za prst na debelo grobo morsko sol in v to sol zložimo namašene polže z odprtino navzgor. Porinemo jih v vročo pečico 180 stopinj in jih 15 minutpečemo. Namašene polže jemo z malimi desertnimi vilicami in kavno žličko, na katero zlijemo sok, ki se je nabral v hišici. PEČEN jagneCji hrbet Hrbet mlade jagnetine pečemo kot telečji hrbet. Najprej ga posolimo in na tremo s česnom. Obložimo ga z rezinami slanine. K mesu priložimo korenček j narezan na dolge rezine. Narahlo ga posolimo. Pečenko med pečenjem polivamo z mastno juho. Na koncu prilijemo pol del belega vina. OCVRTI MAVRAHI • Mavrahe operemo v tekoči vodi, jih odcedimo in malo posolimo. Povaljamo jih v beli moki, stepenem jajcu in belih drobtinah. Počasi jih cvremo na maslu ali margarini. Paziti moramo, da maščoba ni prevroča (180 stopinj). Ocvrte mavrahe zložimo v toplo porcelanasto skodelo. KOMPOT IZ SUHIH JABOLČNIH KRHLJEV Krhlje skuhamo v sladkani vodi, kateri smo dodali malo vanilije, tri nageljnove žbice in malo limoninega olupka ter 1 del belega vina. Paziti moramo, da krhlji ne bodo razkuhani. Kompot ponudimo ohlajen. Želodec M. Messegue: Na rava im a i' sele j pra i Želodec je odgovoren za vrsto motenj, od pomanjkanja teka do želodčnih čirov. Nekatere teh motenj so nedolžne, druge so hude in zahtevajo zdravnikov poseg. Želodčne težave so pogosto psihične narave. Krče in želodčno kislino povzročata naglica pri jedi in napeto vzdušje. Včasih so govorili o »pisateljskih krčih«, ki jih ni povzročalo delo sede, temveč prevelika duševna koncentracija, ki škoduje prebavi. * Kdor si želi ohraniti zdrav želodec, naj se izogiblje vsakršnemu vznemirjanju in naj ne uživa kislih in dražljivih jedi, kot so sadje in kisli sadni sokovi, surova hrana, kis, začimbe, alkohol, kava, pijače, ki vsebujejo ogljikovo kislino, tobak in drugo. Naj ne je kruha in vsega, kar povzroča v želodcu vrenje. Navadi naj se na blago in malo začinjen hrano. Če pa nimate teka, ker je vaš želodec len, ga spodbrdite z rastlinami, ki zbujajo tek: črna redkev (v majhnih količinah), pehtran, žajbelj, bazilika, hmelj in druge. Odmerite tem rastlinam pomembno mesto na vašem jedilniku in marsikatere težave ne bo. Kadar po kosilu kljub temu dobite krče in preveč želodčne kisline, se spomnite mojega preliva iz kamilic, mete, šatraja, sporiša, torej iz rastlin, ki izredno pomirljivo vplivajo na želodec. Ne pozabite tudi melise in »melisnega žganja«, ki je slovelo že v srednjem veku. Ta dišavni eliksir so izdelali menihi iz karmeličanskega reda — od tod ime »kafmeličanska voda« — njihov zaščitnik pa je bil sveti Ludvik. Od tedaj velja melisno žganje za učinkovito zdravilo zoper leno prebavo. Toda tako, kot druga zelišča lahko uporabimo meliso tudi za preliv. Moja najboljša čajna mešanica je sestavljena iz 2 ščepcev bazilike (cela rastlina), ščepca kamiličnih cvetov in ščeepca listov poprove mete. Priporočamo vam, da popijete štiri skodelice tega čaja na dan. Če se vam spahuje in vas napenja, potem se spomnite rastlin, kjipreganjajo vetrove: angelike, janeža, kumine, divje kumine in sladkega janeža, aejte janež surov ali kuhan, angeliko vloženo ali v kompotu, kumino in janež kot začimbo ali pa pijte čaj iz teh zelišč. »Čaj iz 4 toplih semenskih zrri« je sestavljen iz semena janeža, sladkega janeža, divje kumine in koriandra (na liter vode po pet gramov od vsakega semena). Ta čaj je zelo priljubljen. Poleg tega je ta čaj zelo okusen, ker spadajo vse štiri rastline v isto družino in imajo okus po janežu. Če res nimate prav ničesar pri roki, potem se spomnite peteršiljevega čaja, s katerim je moja babica postregla na koncu obilnega prazničnega kosila. In še to: Ce vaš želodec noče prebaviti pokvarjene hrane, mu ne delajte sile. Raje mu pomagajte, da spet izloči, česar ne mara prebaviti. Če niste dovolj pogumni, da bi preprosto vtaknili dva prsta v usta, pa pijte čaj, ki izzove bruhanje: ali močno koncentriran preliv iz kamilic (ki v šibkem odmerku učinkuje pomirjevalno) ali prevretek iz korenine vijolice (2 ali 3 ščepce, močno prekuhane, na skodelico čaja). Nerazpoložen želodec pomirimo tudi če nanj po kosilu preprosto položimo topel obkladek ali ogrevačo. Mislim, da vsakdo ve, kje ima želodec. Pri drugih organih se človek lahko ušteje. Znanje anatomije namreč ni posebno razširjeno. Črte, volane Naj vaše letošnje poletje ne mine brez vsaj ene obleke za plažo, ulico, za vroče popoldneve, ki bi ne imela volan. Modne so ob vratnem izrezu, na roka vih, v krilu. Pa seveda pisane črte, obrnjene tako ali tako. Tito, v naših srcih boš vedno živ Prvi torek v maju 1982. Mineva drugo leto, odkar te ni več med nami. Še nas obdaja težka bolečina. Čeprav te ni več, nismo sami. Na poti v šolo se spomnim nate, Tito, ko gledam skupine pionirjev v živahnem pogovoru. Spomnim se tvojih besed. Govoril si nam, da se moramo učiti in nadaljevati delo naših dedkov, babic in tvoje delo, ki ste ga zasnovali v težkih dnevih. Nad vrhove dreves vzleti bel golob. Tudi to si ti. In sonce in veter in zvezde, prav vse, kar je dobrega, plemenitega, lepega. Tvoje delo je neomejno, je vse, kar imamo, je naša svobodna domovina. Tito in Jugoslavija sta najlepši besedi. Povezani. Srečanja s teboj so nepozabna. Na tisoče pionirjev je prenašalo kurirčkovo pošto varno mimo zased in ovir. Tudi štafeto mladosti je nosilo nešteto mladih. Vse to so nepozabni trenutki. Toda najlepše je bilo takrat, ko si bil z nami in smo se pogovar- O varstvu okolja kpnovedano za odrasle ,_ ne- naučil v dolg( in vedno ne-»°*>a J*JS,o časa. Orne- *5*na »oba je prvo * preživim večino časa. Ome-■^o štirje a posterji polep-■ Zidovi m v njej sem popol- svoboden. Mislim, da hi. '■ Realno na vra ta obesiti Se * PREPOVEDANO ZA f*A8LE in se tako osvobo- "žnega suženjstva. * moje imetje je razmetano i M>i Na tleh je polno cunj in /P*v. zato mi oče grozi, da mi . skril Velika omara služi L4*mmbo prenekaterih priporov za »kodranje las« star-[ V moji sobi bi morali iskati zvezek trinajst dni, da bi kopati izpod kupa revij, pularnej&e igre v sobi so: % prepiranje z bratom in tla.van.je. Teh izredno tez-n zapletenih iger sem se naučil v dolgoletnih vajah, vendar mi ni žal, saj sem na tem področju postal diplomirani mojster. To trdi moj oče. Soba je praktično urejena: zvečer slečeš nogavice in, bunf, pod posteljo Nesrečna mama tih najde šele drugi dan in jih, ločeš nočeš, mora pospraviti. Svojo sobo bi prepoznal po neredu in vsaki pokvarjeni stvari v njej. Čeprav mama ne mara vojne, večkrat izjavi, da je v •mojo sobo udarila bomba. Obljubil sem ji, da bom stanje toliko popravil, da bo soba izgledala kot da je vanjo padel meteor. Jarko Knežević, 6. b r. osn. šole Josip Plemelj Bled Rimljani so rekli: »Zdrav duh v zdravem telesu.« Tej stari modri misli bi dodali: »Zdravo telo v zdravem okolju!« — Gregor Aljančič Človek je v onesnaževanju narave prekosil samega sebe. Uničil se bo. — Dušan Bavdek Skrbimo za svoje okolje, drugače naši otroci ne bodo poznali ne trave, ne drevja, ne živali. Njihovo okolje bo le železo in beton, beton in železo. — Nataša Prah Naravi moramo pomagati vsi, saj smo njen del. — Mojca Osoj-nik Človek gradi tovarne, ne pomisli pa, da zastruplja .samega sebe. — Tomaž Triller Kdor ljubi naravo, je dober človek; kdor jo uničuje, je njegovo pravo nasprotje. — Janez Vencelj Vsi ljudje naj mečejo odpadke tja, kamor sodijo. Tudi odrasli! — Tomaž Ravnihar Tudi jaz bom pomagal pospravljati v naši ulici. — Matej Mohar Vsi ljudje bi morali^skrbeti za čistočo svojega okolja. — Ana Ziherl Učenci 5. d osnovne Sole France Prešeren Kranj j"ali. Odkritosrčno si se pogovarjal, nam z iskreno očetovsko ljubeznijo dajal nauke in nas spodbujal k učenju. Seveda brez zadrege ni šlo. Sprva so se nam jezički zapletali, potem pa so se odvezali in pogovor je stekel. Koliko je bilo potem pripovedovanja med vrstniki! Kar raznesu' nas je hotelo od ponosa. Vsi nismo doživeli srečanja s teboj. Toda ko gledamo televizijske oddaje, poslušamo radio, beremo knjige in časopise o tebi, mislimo, da si z nami. Pripoveduješ nam o zgodovini Jugoslavije, o času obnove in o neuvrščenosti. Tvoja slika visi v vsakem razredu, v vsaki ustanovi. Tvoje delo in dobrota sta neizmerni. Ponosni smo, da živimo v tvoji, Titovi Jugoslaviji. Hvala, tisočkrat hvala za vse, kar si storil za nas. Obljubljamo ti, da bomo nadaljevali tvojo pot, ponosni in združeni, in da nas niti vihar ne bo mogel skreniti s poti. Obljubo bomo tudi izpolnili, saj smo tvoji, Titovi pionirji. Tanja Pihlar, 6. a r. osn. sole Planina Doživetja na kolesu Moja doživetja s kolesom so se začela pred nekaj leti. Takrat mi je mama po dolgih prošnjah kupila staro kolo. Ko sem se nekega popoldneva vozil po dvorišču, sem zaklical prijateljem: »Fantje, glejte me, brez rok se vozim!« Naslednji teden sem se spet vozil. Prijatelji so mi pokazali nekaj akrobatskih trikov. Enega od teh sem znal pokazati, toda kaj, ko sem pri tem vsakokrat padel. Po dolgotrajnih vajah mi je končno le uspelo, na žalost pa ni bilo nikogar, da bi me občudoval. Zato sem hil prepričan, da mi bo uspelo tudi pred prijatelji. Zaklical sem jim: »Hej, fantje, glejte me, brez nog se vozim!« Pogledali so, jaz pa sem bil že na tleh — brez zoba. Fantje so se mi na vso moč smejali in mi napovedovali: »Hej. brez zob se vozim!« Bil sem razočaran, zato se jim s kolesom dolgo nisem prikazaljored oči. Bojan Krstić, 7. c r. osn. sole .Matija Valjavec Preddvor Proslava značkarjev V sredo, 12. maja, smo se v šoli zbrali učenci od prvih do osmih razredov, ki smo tekmovali za bralno značko. Značke nam je podelil pisatelj, pesnik in učitelj Valentin Polanšek s Koroške. Govoril je ravnatelj naše šole. Prebral je imena tekmovalcev in iz vsakega razreda je prišel učenec, ki je tekmoval za bralno značko ter vzel kuverto s priznanji za svoje sošolce. Nato so učenci tovarišu s Koroške postavljali razna vprašanja, on pa jim je odgovarjal. Povedal je, da v njihovo šolo hodi samo štirinajst učencev. Prebral je tudi tri svoje pesmice. Učenci tretjih in četrtih razredov so zapeli nekaj pesmic. Učenci osmih razredov so recitirali otroške pesmi. Ko je bilo konec proslave, nam je tovariši-ca podelila srebrne Prešernove značke. Tovariš Valentin Polanšek pa je 'dobil sliko, šopek rož in nekaj knjig za svoje učence. Fatima Ibradžič, 5. c r. osn. sole heroja Bračiča Tržič 0 m Očka je gospodinjil Neko dopoldne smo se doma zmenili da bo očka skuhal kosilo in ves dan gospodinjil v kuhinji. Z mamico sva šli v dnevno sobo lenarit. Kmalu se je iz kuhinje zaslišal ropot posode in očkovo godrnjanje. Z mamico sva se zelo zabavali. Kmalu je iz •kuhinje tako lepo zadišalo, da sva bili že prav radovedni, kaj bo za kosilo. Medtem si je očka žvižgal'neko popevko. Gotovo je bil zadovoljen s svojim kosilom. Poklical naju je. Kosilo je bilo zelo okusno, zato smo vse na mah pospravili. Po kosilu sva šli z mamico spet v dnevno sobo, očka pa sva pustili v kuhinji. Spet se je zaslišal ropot posode in godrnjanje. Pogledala sem v kuhinjo in ravno takrat je očku padel kozarec iz rok in se razbil. Obraz se mi je zresnil. Vprašala sem, Če pospravim, očka pa je brž odklonil, češ, da bo že sam. Ko je pomil posodo in pospravil kuhinjo, je bila ura že.pet popoldne, zato nama je pripravil še malico. Po malici je spet vse pospravil in prišel k nama v dnevno sobo. Bil je utrujen. Zaklel je: »O, presneto, če bi prej to vedel, ne bi šel kuhat in pospravljat.« Z mamico sva se samo smejali. Preden sem zatisnila oči, sem premišljevala, koliko napornih dni mora imeti mamica. Ona st nič ne pritožuje in ne godrnji. kot očka. Branka Sare, o. a r. osn. šole J. in S. Mlakar Šenčur FESTIVAL BRATSTVA IN ENOTNOSTI V KRANJU - MANIFESTACIJA MLADINE JUGOSLAVIJE 4 Sodelovanje, rojeno na progi Pisana folklorna prireditev NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN PO KRANJU petek, 28. maja ob 17. uri - Vodovodni stolp, park. prostor v ulici MošePijade: FS Gornja Radgona, FS Trebin je - pred nebotičnikom: FS Subotica - na Trgu revolucije: FS Ni§ - na'Titovem trgu: FS Priština, FS Bosanski Samac - na Majstrovem trgu, pred Delikateso: FS Reka, FS Bitola - Planina, za stolpnicami: in samskim domom: FS Slavonski Brod, FS Nikšič REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN petek, 28. maja ob 18. uri v kinu Center 2££T2£o^SAMBLOV FOLKLORNIH SKUPIN PO KRANJ-SKm GOSTINSKIH LOKALIH petek, 28. maja od 20. ure dalje - pred hotelom Evropa : Sava Kranj - Titov trg, pred gostilno Mayer: Subotica, Nikšič - Majstrov trg, pred mlečno restavracijo: Gornja Radgona, Trebinje - na vrtu hotela Jelen: Iskra Kranj, Niš - na vrtu hotela Creina: Bosanski Samac, Priština - pred restavracijo Park: Reka, Bitola - dom JLA: Slavonski Brod, SMB Kranj ogram XXVIII. festivala bratstva in enotnosti Petek, 28. maja ob 9. uri poimenovanje osnovne šole »Bratstvo in enotnost« na Planini in zasaditev spominskega parka od 10. do 12. ure dela* V organizaciJah združenega od 15. do 19. ure delovne, športne, kulturne, politične aktivnosti festivala ob 16. uri nastop gledališke skupine Centra za kulturo Zagreb v Prešernovem gledališču, ročk tragedija »Samo bez euforije« od 17. do 19. ure literarni večer pesnikov v domu KS Stražišče od 18. do 20. ure nastop folklornih skupin v kinu Center od 20. ure dalje' festivalski večer na ulicah in v gostinskih lokalih Kranja ples v delavskem domu Sobota, 29. maja od 8. do 14. ure tekmovanje kovinostrugarjev v Iskri od 8.30 do 17. ure športna srečanja od 9. do 12. ure tematska konferenca o vlogi mladine v družbi od 9. do 11.30 razgovor o delu mladih književnikov in pesnikov v študijski knjižnici od 10. do 11.30 nastop folkloristov v kranjski kasarni od 18.30 dalje obiski udeležencev festivala v krajevnih skupnostih kranjske občine Nedelja, 30. maja od 8.30 do 10.30 finalna športna tekmovanja ob 11. Uri zaključna slovesnost na stadionu Stanka Mlakarja ob 12.30 izmenjava daril in odhod udeležencev. Bitola, mesto preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Staro mesto iz sedmega stoletja našega štetja je zraslo poleg antičnega središča Heraklea Lincestis. Kronisti so skozi zgodovino beležili važno vlogo Bitole v preporodu makedonskega naroda. 1903. leta v času ilindenske epopeje je bilo mesto središče vstaje. V dvajsetem stoletju, obdobju razrasta socialističnih idej, je dalo mnogo mislecev in revolucionarjev, ki so ustvarili sedanjost. Od 1945. leta, ko je uresničeno dolgoletno stremljenje delovnih ljudi Makedonije, mesto začne doživljati pravo družbenoekonomsko in kulturno preobrazbo. Danes bliskovito se razvijajoče mesto šteje 28.000 prebivalcev. Drugo največje makedonsko mesto pa je danes tudi važno gospodarsko središče. Temeljni kamen razvoja predstavlja . Rudarsko-energetski kombinat. Razvita je tekstilna industrija; namakalni sistemi (zlasti zadnja leta zgrajeno Streževo) pa omogočajo tudi razvoj kmetijstva. Mesto z bogato kulturno dediščino pa postaja tudi drugo univerzitetno središče Make-dinije. Bosanski Šamac, pobudnik proge bratstva Med Savo in Bosno je všestdesetih letih minulega stoletja zraslo mesto, ki je dalo v vojni porušeni domovini bržkone največji prispevek. Iz siromašne in zaostale občine je prav po zaslugi tisočih brigadirskih^ur postalo gospodarsko trdno stoječe in kulturno bogato mesto. Od 33.000 prebivalcev je skoraj tretjina mladih. Največje število delavcev danes zaposlujejo delovne organizacije Agropromet, Budučnost, Stil, Meboš, Samac, Šamac-trans in Sit. Današnjo strukturo gospodarstva še vedno v veliki meri tvorijo kmetijstvo, lesna industrija in tekstil. Nekdaj 'zaostalo podeželje dobiva danes vse bolj civilizirano podobo. Prav povojni generaciji mladih iz Bosanskega Samca gre zasluga za bratsko sodelovanje dvanajstih jugoslovanskih mest. Tu je namreč srce mladinskega prostovoljnega prispevka domovini, srce bratstva in enotnosti. Gornja Radgona, gostoljubno mesto Na robu panonske nižine ob reki Muri leži mestece Gornja Radgona s 3000 prebivalci. Občina, ki povezuje 99 vasi v desetin krajevnih skupnostih, sicer šteje okrog 20.000 prebivalcev. Veljaf za kmetijsko občino, je pa tudi vinorodni kotiček Panonije. Znana je zlasti po vsakoletnem mednarodnem kmetijskem sejmu. Ta biser Slovenije pa se bolj in bolj odpira tudi turizmu. Razvita je industrija, katere nosilna stebra sta Radenska in Gorenje Elrad, zadnja leta pa se je uveljavila tudi Avtoradgona. Mesto je znano tudi kot središče motošporta, saj je bilo tod pred leti celo svetovno prvenstvo motociklistov. O gostoljubnosti in prijateljskih stikih Radgone navzven priča tudi most Otvoritev festivala leta 1968 prijateljstva, ki Radgončane prek Mure povezuje z avstrijsko Radgono. Nikšič, vsakomur prijatelj Dve revolucionarni letnici sta . zapisani v zgodovino tega črnogorskega mesta. 1877, ko so se Črnogorci osvobodili Turkov, in zmagovito 1945. Mnogo sinov tega pogumnega rodu ie padlo na bojiščih v obeh obdobjih, njihove žrtve pa so rodile lepši danes. Tukaj živi zdaj 70.000 prebivalcev, od tega prek 20.000 mladih. Nikšič velja za industrijsko središče Crne gore. Najvidnejši industrijski gigant je železarna Boris Kidrič, gospodarstvo pa obvladujejo tudi rudniki boksita, pivovarna in oljarna Trebjesa, delovne organizacije ŠIK Javorak, Elektroprivreda in druge. V Nikšiču dela 19.000 delavcev, skoraj prav toliko pa je tudi mladine, ki se šola. Niš, večno mesto mladosti Niš, središče Balkana, kjer so se stoletja križale poti in interesi, ima bogato dvatisočletno zgodovino. O časih zmagovitih bojev s tujci priča slovita in grozljiva Čele-kula, spomenik padlim Sindjeličevim junakom. O veličini NOB pa govori kamnita pest na Bubnju, simbol in Eporiiin tisočim padlim komunistom in rodoljubom. Veliko število prebivalstva, 231.000 v občini in 160.000 v mestu, daje NiŠu obeležje velikega središča. Mesto je v ožji Srbiji prvo za Beogradom. Štejemo ga za dokaj mlado mesto, saj je kar 60.000 prebivalcev mlajših od 27 let. Med važnejšimi organizacijami združenega dela naj omenimo Elektronsko industrijo Niš, Mašinsko industrijo, Duvansko industrijo, Nitex, Vulkan, Djuro Salaj, Gradjevinar, Niš ekspres, Jastrebac. Priština, mesto heroj Na Prišini so mnoge zgodovinske dobe pustile svoj pečat. O herojski preteklosti še iz Časov _ d a vine pričajo številni , eden od spominov na slovito bitko -pa so po legendi rdeči kosovski »božuri«, simbolizirajo na Kosoww prelito kri domoljubov. Obdoe s Turki so kosovsko ljudstv z junaštvom, ki se je r ponovilo z revolucionarnim 1941-1945. Po osvobodit« j zrasla v mesto sožitja Srbov, Črnogorcev, Turkov manov, ki se družno trudijo' Priština je danes glavno a nomne pokrajine Kosoto. sko, politično, kulturno in tetno središče pokrajine darstvu so najvidnejši -vreda, Amortizerji Prtfona. GIK Ramiz Sadiku. Agrokc drugi. Tudi Priština je mtato saj je 70 odstotkov njene* mladina. Sicer pa je v občini' 220.000 prebivalcev, natanko prebivalstva mlajša od 27iet. Reka, vrata v svet Reka, pristanišče in podita prometno središče, ki \*je JuW j* in svet, je tudi industrijsko l jadranske obale. Z največjim skim pristaniščem je kajpak tudi najvažnejša reška Ladjedelnica »3. maj«. Luka > nija, Viktor Lenac. Terpwkv] nerija INA so najvažnejši dejavniki. Reško pristanišče resnično vrata v svet. saj gre prek nj«#] goslovanske mednarodne t r tem mestu se bogata po—■ ladjedelniška tradicija stib»j dobnostjo. bliskovitim raM J čilnim za velika evropska mt-postaja vse večje mesto, ravnini, iztrgani morju V domovine danes domu* *» prebivalcev. Slabo tretjino lja mladina. Mlade od w«v-. zaledja pa to živahno kulturi verzitetno središče zaradi prtosti na pragu velikega sebej privlači, -■- _Jk UDELEŽENCI IN ORGANIZATORJI DOSEDANJIH FESTIVALOV Dolgotrajne vezi Nace Pavlin, eden od organizatorjev 5, festivala bratstva in enotnosti v letu 1959: »Festival je bil prva večja mladinska prireditev v Kranju. Blizu tisoč udeležencev iz jugoslovanskih mest je prišlo, daleč več kot smo jih pričakovali. Zato so bili seveda problemi z namestitvijo. Vendar je ves Kranj prisrčno sprejel mlade, saj je bila ta prireditev svojevrstno doživetje za Kranjčane, ki niso bili vajeni gostiti ljudi iz oddaljenih delov domovine. Mesto smo mladinsko okrasili, spletli smo vence in postavili mlaje v pozdrav. Goste smo pričakali z godbo na železniški postaji, nato pa v dolgi povorki krenili v mesto. Vezi, stkane na tem festivalu, so držale še dolgo let, saj so nas družila ista hotenja. Letos se srečuje v Kranju že nova generacija mladih. Vidim, da jih bratska prireditev prav tako navdušuje kot je nas pred leti. Čeprav gre čas naprej, vrednote ostajajo.« Izredni gostitelji Ahmed Djurko-vie, prav tako udeleženec lanskega srečanja v Bosanskem Samcu: »Za lanski festival bratstva je bilo značilno troje: zbližanje mladih iz Kranja, sklenitev prijateljskih vezi s pobratimi iz vse Jugoslavije in topel človeški stik z gostitelji. Ko smo prišli v Bosanski Šamac. smo najprej prisostvovali svečanosti, nato pa so nas razporedili po domovih. Gostitelji so nam dejali, naj se počutimo kot doma. Pa to ni bila le fraza. Resnično so storili vse, da smo se imeli v Samcu kar •najlepše. Vsi smo se resnično počutili kot doma. Take gostoljubnosti še nisem nikjer doživel, prebiva It-i Samca so nas gostili do jutra. Ob slovesu smo na ulicah mesta zaplesali .kozaračko kolo'. Slovo je bilo težko, saj smo se šele začeli spoznavati. Tega festivala ne bom nikoli pozabil!« Srečanje in zbliževanje Barbara Zaje je lani vodila v Bosanski Samač skupino rokometašic iz Iskre: »V športnem smislu nismo odnesle najlepših vtisov. Igrale smo namreč s športnicami, ki so nas daleč prekašale. Niška ekipa je bila celo v prvi zvezni ligi, zato v neenaki borbi nismo pokazale tistega, kar znamo. Zato pa smo bili prav vsi navdušeni nad gostoljubnimi domačini Stamca, pa tudi množično srečanje pobratimov je bilo bučno, živo, veselo. V štirih dneh, kolikor je trajalo šamačko srečanje, se sicer ni dalo globlje spoznati, a že samo srečanje v igri, športu, kulturi, delu je pomenilo zbliževanje. Velika obremenjenost pa je morda malce okrnila pristne človeške stike. Upam, da bo v letošnjem kranjskem srečr.iju tega več. Tudi od letošnjega festivala si obetam uspešno prireditev, čeprav ne verjamem, da se bo ponovilo prisrčno srečanje iz Bosanskega Samca.« »Prek petde»t srečanje, nas * ta v Bosanski Šaroat je znala poiskati Nad bučnim spre* navdušeni V tutj srečanje tnek> Mj rekli marsičemu najlepše sob*. $ari družine, nas nosih prisrčni odnosi se< so mnogi jokali m in obiskov, Cpaat z letošnjimi goatt« Brod, ronija slavonskem mestu s PjUoro, kuhinjo in tem-mogoče doživeti vso mjine. Slavonski Brod, ake Slavonije, leži na atrali in ob avtocesti, erabno razkrižje poti. tega je mesto doživelo »raki razcvet. Med tonejo kruh največjemu "»cev, omenimo le Slavcih Jasi.nje, TOB, Oriolik, w. Kljub burnemu raz-MMaciji pa je mesto podeželskega mesta z in nadihom slavonske »j* 50.000 prebivalcev >pwk 30.000. Poleg indu-»naslo tudi šolstvo. V Jjvj 110.000 prebivalcev, i enotnosti »rnno mesto Bačke, ki f* "»jo z Madžarsko, .šteje W00 prebivalcev. V 14 na-"«J*ke občine jih živi še jMt} Od teh je 34.0O0 mlađan delu panonske nižine so prepletale kulture narodov ■i, ki so tod našle svoj i nlm tu Madžarov, Hrva-V pestri prepletenosti » nacionalnih tradicij pa a*ihna kulturna dejavnost, m t manifestira enotnost raz-►■Parnih in jezikovnih skup-Hire sestaja mladina na fe-fWadina«, na slavnosti ob :a«, na subotiškem em forumu SOFF. kultura temelji na rstvu so najmočnejše de-izacije Sever, 29. novem-, Pionir, Agrokombinat, ftitatvo, Partizan. loj" ■fca ob reki ^novskem krasu, ob eni k kraških ponikalnic je pred Tal zraslo mesto, ki so ga po-uMudovali kot »lepotico ob jfcttvne lepote in bližina Jarmom ogočile strm vzpon na od področju, važno vlogo pa i|< i# priborilo tudi v kulturnem ^fcgijein vse Jugoslavije. typodobo pa je Trebinju napi t todi gospodarski razvoj. ni f pomembnosti je tu sistem ». wi'nm na Trebišnjici, po- »pozdrav festivalu bratstva , »taotti - Dan pred začetkom i^/p.nbi bratstva in enotnosti v %'t mladi na Primskovem i$ dati okrašenemu mestu še Hi pecat. Po dobri stari ta i¥undi, ko mora ob največjih mhh na visokem mlaju vihrati rfl, ne je fantovska druščina pMavljanja. Na pomoč so tJ^/di tudi gasilci. Ponosni mlaj t/dntt stoji ob cesti pred \m domom, (dž) ' — Poto: membne pa so še Industrija orodja, Neimarstvo, Metalac, Novoteks, Tra-vunija, HUTR0 Leotar. Tudi Šolstvo zavzema v razvojnem utripu vse važnejše mesto. Danes šteje Trebinje 31.000 prebivalcev, 7500 je mladih. Prihodnje leto, ko bo Trebinje gostitelj 28. festivala »Bratstvo in enotnost«, bo moč to prijetno mesto in njegov živelj globlje spoznati/ Zagreb, večno mesto Prestolnica Hrvatske je med vsemi na festivalu sodelujočimi mesti največje. Z 850.000 prebivalci, ki jih je že pred desetimi leti naštel popis prebivalstva na območju zagrebške občine, se to večno, že v preteklosti svetovljansko mesto, enači z velikimi evropskimi metropolami. Glavno mesto Hrvatske je močno industrijsko središče, zraslo na dolgoletni tradiciji prvega jugoslovanskega industrijskega mesta. Zagreb ima prek 1000 temeljnih organizacij združenega dela, obsežen pa je tudi spisek 'nosilnih stebrov gospodarstva: INA, Naftaplin, Astra, Tempo, Hidroelek-tra, Pliva, Kamensko, Franck, Rade Končar, Sljeme, Zagrebška pivovara ... Obsežen je tudi družbeni sektor, kjer je zaposlenih blizu 400.000 ljudi. Zagreb nadaljuje vsestransko tradicijo, tako tudi v kulturnem pogledu ostaja eno najvažnejših jugoslovanskih središč. Danes skozenj vodijo važne evropske poti, tu pa se začenja tudi cesta »Bratstvo — enotnost«. Kranj odprtih rok Mesta Kranja udeležencem festivala ni treba gostobesedno predstavljati. V štirih dneh festivala bratstva in enotnosti ga bodo gostitelji skušali mladim prijateljem osvetliti z vseh strani, delovne, kulturne, politične, predvsem pa človeške. Morda le podatek, da Kranj goji dolgoletne prisrčne stike z mnogimi pobratimi v Banjaluki, Hercegnovem, Osijeku, Zemunu, Kotorvaroši, Mostarju, La Ciotatu v Franciji, Oldhamu v Angliji, Rivoliju v Italiji in Slovenci onkraj avstrijske meje za Karavankami. To je najbrž zadosten razlog za zaupanje* v odprta srca in gostoljubnost. D. Ž. PETKOV PORTRET Hermina Krt Odličnjaki, ki jih razen šole vlečejo tudi druge dejavnosti, v mladinski organizaciji, športnih klubih, kulturnih društvih ali v neformalni družbi s sovrstniki, so med srednješolci redke ptice. Sola resda terja veliko truda, toda pridnim, talentiranim, resnično bistrim, in vsestransko sposobnim je zgolj knjižna modrost premalo. Ti čutijo, da jedružba do njih zahtevnejša in kot bodoči intelektualci se že zdaj v veliki meri odzivajo njenim pričakovanjem. Ena takih je Hermina Krt, četrtošolka ekonomske srednje šole iz Kranja. Zrelostnega izpita, ki ga je te dni čutiti v zraku, njej kot odličnjakinji ne bo treba polagati. Takole je govorila o svojem učenju, svojem delu pri mladinski organizaciji, odnosu z vrstniki ... »V nekaj letih sem se navadila, da vedno pridem v šolo pripravljena, ne da bi pretirano tičala v knjigah. Ce imaš še druge dolžnosti, se moraš privaditi načrtnemu učenju. Zvečer, ko pridem iz šole, se navadno v duhu pripravljam na prihodnji dan, naslednje dopoldne se učim. Ker si hitro zapomnim, mi je učenje lažje. Pridobljeno znanje tudi povezujem in o njem razmišljam, v tem pa je tudi vsa skrivnost uspeha. Ker sem precej zahtevna in veliko razmišljam, rada pa sem tudi z ljudmi, mi le šola ne zadošča. Že v osnovni šoli sem družbenopolitično delovala, v srednji šoli pa so se moje dolžnosti podvojile. Opravila sem tudi mladinsko politično šolo, pri občinski konferenci mladine pa sem prevzela naloge v zvezi a pionirji, izobraževanjem in idejnopolitičnim delom. Rada delam z mladimi in hodim po šolah, zato upam, da bom to veselje nekoč združila tudi v poklicu. Pa nisem le knjižni molj in aktivist, temveč grem tudi na sprehod, preberem kako lahkotno knjigo in treniram odbojko! Včasih se sicer nabere kopica dolžnosti, vendar je moč z razumevanjem v šoli in doma tudi to premagati« Za maturantskim plesom, zadnjim poglavjem brez* skrbne mladosti, se odpira življenjska odločitev. Hermina se je že odločila. Z nekajletnim študijem ekonomije bo za hip podaljšala kratek vrisk mladosti. A na pragu prihodnosti se ji ne bo treba bati življenjskih neznank. Z delom in zrelim odnosom do dolžnosti in odgovornosti že v srednješolskih letih si je znala ustvariti orožje proti njim. D.Zlebir Kranj dvakratni gostitelj Kronika dosedanjega bratskega sodelovanja mladine dvanajstih jugoslovanskih občin kar dvakrat omenja Kranj v vlogi gostitelja. Leta 1959 je mesto prvikrat sprejelo jugoslovansko mladino na 5. festivalu bratstva in enotnosti, kranjska mladina pa je bila prireditelj tudi 13. srečanju bratskih občin. Kako so delovni ljudje in občani Kranja sprejeli gostujočo mladino pred 23 in kako pred 14 leti, se danes še mnogi natanko spominjajo. Marsikak dogodek pa so iztrgali pozabi tudi zapisi v našem časopisu. Petega mladinskega festivala bratstva in enotnosti leta 1959 nista beležili le športna in kulturna kronika. Srečanje tisočih predstavnikov jugoslovanske mladine, ki se je prvikrat zbirala v Sloveniji, je pomenilo tudi važen politični dogodek, na katerega se je Kranj dolgo in skrbno pripravljal. Čeprav je čas delovne ljudi in občane Kranja tedaj prehitel, saj je bilo mesto sredi pospešenega industrijskega, urbanističnega in komunalnega razvoja, so vendarle prisrčno in gostoljubno pričakali mlade goste iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Naglo industrializacijo je spremljala stanovanjska in komunalna stiska, zato Kranj gostom ni mogel nuditi tistega, kar ie danes umevno samo po sebi. Mlade so tisti čas nastanili v vojašnici, v prehodnem domu v Preddvoru, po zasebnih stanovanjih... Kljub temu je bilo to srečanje, ki ga tedanja mladina pomni s kančkom nostalgije. Športna srečanja so se odvijala na »Zula-riji«, rokometnem igrišču za Pokojninskim zavodom. Igrišče BO mladi kranjski brigadirji gradili v prostih popoldanskih urah, dogradili pa so ga kak dan pred vsejugoslovanskim srečanjem. Bratska tekma udeležencev festivala je pomenila tudi otvoritev igrišča. , Za kranjsko mladino je bil peti festival bratstva enkratno doživetje. Tedaj se je v Kranju /bralo prek 3000 mladih. Z vse Gorenjske so prihajali na kolesih in prebili noči pod šotori, da bi bili priča prvi bratski manifestaciji. Mladini, v tistem času vajenim bolj dela kot zabave, so se odprli dnevi sprostitve, živahne mladostne vznesenosti. Takega^vr-veža Kranj dolgo ni pomnil! Dan mladosti s slavnostno povorko deset tisočev ljudi, ki so se poslavljali od gostov, je odmeval daleč naokrog 8 sklepne prireditve je festivalska mladina poslala pozdravno pismo s če- stitkami za 67. rojstni dan tovarišu Titu. Po devetih letih je bila gorenjska metropola 1968. leta znova prireditelj bratskega srečanja. To leto so se mladi Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Nikšiča, Niša, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Subotice, Trebinja, Zagreba in Kranja sešli že trinajstič. Čeprav je Kranj v tem obdobju doživljal vsestranski razcvet, mladini pa množične zabavne prireditve niso bile več povsem nove, je bilo tudi majsko doživetje 1. 1968 slavnostno in razburljivo. Kranj je festivalu široko odprl vrata. Mrzlica'bliskovitega razvoja in civilizacija sta človeka osiromašila za marsikatero pristno doživetje, festivalsko razpoloženje pa je ljudi znova zajelo v sproščeno in iskreno doživljanje prijateljstva. V tem obdobju je v festivalu prevladovalo športno in kulturno delovanje mladine. Udeleženci iz "dvanajstih mest so tekmovali v rokometu, košarki, namiznem tenisu in plavanju. V Kranju so se srečali folklorni ansambli, ki so -nastopili tudi v Cerkljah, Predosljah, Stra-žišču in med vojaki, Likovniki so prikazali svoja dela, srečali so se pesniki, zagrebška mladina pa je pripravila svojstven gledališki večer. Mladina te generacije se srečanja spominja zlasti zato, ker je uvodni slovesnosti nekaj časa prisostvoval romunski predsednik Nikolae Ceau-sescu, tisti »as gost na Brdu, ki ga je pritegnil vrvež tisočglave množice mladih na Trgu revolucije. V Kranju zbrana jugoslovanska mladina je bila ob dvojni slovesnosti ponosna, da lahko uglednemu državniku prikaže svojo pripadnost skupnim idealom. D.Zlebir |jo živeli ralom Kozina v skupini Kranj-udeleženec •M bmtutva v Samcu: d ta bratsko * 26, festival u M*»kupina, ki W'\ srečanja. ^ m ty>o bili vsi $ mladinsko **> radi od-iptfili no nam /Une »ivoje /jMzalb, kako 0t> razhodu dr prek piaem 0k» prisrčen Kranj se je pomladil Franci Thaler, udeleženec festivala bratstva leta 1968: »Bil sem med organizatorji 13. festivala bratstva in enotnosti leta 1968. Maloštevilni odbor je bil obremenjen z zahtevnimi nalogami, saj Kranj tedaj ni ponujal tako širokih možnosti kot danes. Stotine mladih iz vseh jugoslovanskih mest je prišlo v Kranj. Mesto je oživelo, se pomladilo, na ulicah, igriščih, dvoranah je vrvelo ljudi. Na borbenih, a prijateljskih tekmovanjih je bila vrednota bratstva jugoslovanske mladine vsem pred očmi. Udeležil sem se še treh festivalov in vedno sem odhajal bogatejši z vtisi. Ko si mlad, so taka srečanja še posebej prijetna, kasneje pa se je teže odtrgati delu. Sedanji festival bolj poudarja vzporedna srečanja jugoslovanske mladine z mladimi po krajevnih skupnostih, tudi organizacija je širša in temeljitejša. Želim, da bi Kranj tudi letos prisrčno pozdravil prijatelje, da bi prireditev polepšala lepo vreme in pogled na venec gorenjskih vrhov in da bi bili gostom dobri .domačini'.« Prijatelji po vsej domovini .Stane Boštjan-5 čič, član organiza-cijskega odbora l.'i. festivala bratstva in enotnosti leta 19HH: »Leta 1968 je bil mladinski festival zgolj skd) mladine, zato je terjal veliko dela in napora. Otvoritev je pokazala, da smo se tedaj resnično dobro pripravili. Uvodna slovesnost je bila pred gimnazijo, dodaten pečat slovesnosti pa je dal tudi obisk romunskega predsednika, ki se je za trenutek ustavil na prizorišču bratskega festivala. Tri dni so neprenehoma trajale športne, kulturne in družabne Snreditve, kjer je vsak mladinec našel nekaj zase. am sem se udeležil precejšnjega števila festivalov, ki pa niso pomenili le enkratnega doživetja, temveč so utrdili stike z mnogimi mladimi ljudmi po vsej Jugoslaviji. Zahvaljujoč takim srečanjem imam danes po vsej domovini prijatelje in znance, s katerimi lahko oživljam skupne spomine. Danes je festival še širši kot je bil pred leti. Z njegovo pripravo se poleg mladine ukvarja ves Kranj. Upajmo, da bo tako pnjeten kot so bili dosedanji!« Od Triglava do Gevgelije Mirko Galičič, udeleženec festivala leta 1959, ko je JL t § (ft na občinskem ko- ^aV «n mi tej u ljudske mla- dine opravljal funkcijo sekretarja: »Spominjam se, da so nas tistega leta trle prostorske skrbi. Množica mladih, ki je prišla v Kranj iz vse Jugoslavije, je prenočevala v vojašnici in na stari pošti. Seveda smo za to morali dobiti dovoljenje samega generala ljubljanskega armadnega območja. Mladina je bila tiste čase bolj akcijska in nevajena zabav. Zato je bilo bratsko srečanje mladih od Triglava do Gevgehje velik dogodek. Festival je dolgo odmeval. Se potem, ko nismo bili več mladinci, smo se velikokrat srečali z udeleženci bratskega mladinskega festivala. To srečanje in mladinske brigade so pomenile edino vez tako širokega kroga jugoslovanske mladine. Tudi za vesoljni Kranj je bil festival nekaj posebnega. Slavnostni povorki so se meščani in okoličani pridružili kot ob največjih praznikih. Celo v temperament pobratimov iz južnih republik so se uspeli vživeti. Topel sprejem in prisrčno slovo nam je še dolgo odmevalo v spominu. Mislim, da bo letošnje srečanje prav tako prijetno, saj mladi še vedno verjamejo v bratstvo in enotnost. Le generacija seje izmenjala.« GLAS 12. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE, PETEK, 28. MAJA 1*2 Previdno ob košnji Narcise v Planini pod Golico in v javorniških Rovtih 80 v polnem cvetju. Bele poljane privabljajo številne obsikovalce, prelepih cvetlic, ki rastejo le v teh krajih, pa 80 Se posebej veseli otroci. To nedeljo pa organizirajo V Planini pod Golico tudi tekmovanje za lepotico narcis. - Foto: D. Sedej Čas prve košnje sovpada tudi s časom, ko srne poležejo mladiče. Običajno žival pusti mladiča v visoki travi; skrit in na toplem soncu in ne sledi materi, čeprav seveda lahko hodi. Srna sicer ostaja v bližini in se vrača k mladiču, da ga nahrani, če pa jo kaj splaši, se seveda Umakne, mladič pa se pritisne k tlom in ne beži. Prav zato je tudi nevarno, da ga ob košnji kosilnica poreže. Zato lovci naprošajo kosce, da preden se lotijo dela, pregledajo travo in označijo mesto, kjer je mladič ter se .s strojem izognejo tega mesta, ali pa z večjim šopom trave mladiča dvignejo in ga prenesejo drugam. Ce mladiča primemo z rokami, ga srna ne bo več marala. Kmetje, ki zdaj kosijo travnike, običajno vedo, 'da srnin mladič v travi ni zapuščen in da je srna prikrita, a v bližini, toda še se najde kdo, ki mladiča, odnese domov, ker meni, da bo sicer poginil. Če pa se že zgodi nesreča in mladiča kosilnica poškoduje, ga je treba oddati najbližji lovski družini. Za vsako prisvajanje srnjih mladičev pa lovski zakon predvideva visoke kazni do 15.000 din. POROČILO o žrebanju dobitkov loterije 26. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je bilo 19. maja v Ljubljani. dobitek din številka dobitek din številka 061 500 65 9811 1.000 5E675 092941 10.000 92805 552 500 073615 8722 1.000 236 7R3 400 3666 873 1 ' 300 088996 893 400 185196 1513 1.000 157 5613 1.000 184627 22363 2.000 194917 46063 4.000 078 48803 2.000 528 74 100 8698 864 200 154448 17204 3.000 168868 68184 3.000 23359 073714 20.000 038569 100 5.000 4.000 10.000 300 1.000 30.000 10.000 200 10.000 10.000 200 200 1.000 50.000 150.000 5.000 100.000 Dobitke izplačuje odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« Ljubljana, Gregorčičeva 15, na podlagi uradne žrebne liste, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.00 do 13.00. Dobitke do 500.- din izplačuje Odbor brez odbitka, dobitke nad 500.- din pa po predhodnem plačilu davka na dobitke pri igrah na srečo, ki ga dobitnik plača na občini svojega bivališča in odbitka 0,8 % za Črno goro. Dobitniki izven Ljubljane, lahko pošljejo srečke v izplačilo s priporočenim pismom. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh, od dne javne objave poročila o žrebanju. Komisija za loterijo Odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« r Hočemo in znamo! V sredo je bilo v Krizah regijsko tekmovanje s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite - Sodelovalo je 35 ekip, ki so dokazale, da mladina obvlada znanje in spretnosti in da je pripravljena ter sposobna varovati pridobitve nase revolucije Križe - Tu je bilo v sredo re- Tekmovanje je obsegalo teoretič-gijsko tekmovanje mladih v znanj ' ne in praktične preizkušnje, letos s in veščinah s področja splošnega poudarkom na protipožarni, promet-ljudskega odpora in družbene samo- ni, civilni in narodni zaščiti oziroma zaščite. Udeležile so se ga po tri naj- varnosti, medtem ko je orientacijski boljše osnovnošolske ekipe iz vseh • pohod zahteval dobro poznavanje petih gorenjskih občin, ki so se pred kart, prve pomoči in orožja. Srednje-tem merile na občinskih tekmova- šolski program daje možnost za njih, osemnajst ekip srednješolcev in obvladanje znanj in sposobnosti te prvič dve ekipi izvenšolske mladine. vrste v 140 urah, medtem ko se v Rekreativci, vabljeni na ... KOLESARSKI MARATON OB POMNIKIH BORCEV IN TALCEV NOB, ki ga v nedeljo, 30. maja, prireja kolesarska sekcija športnega društva Jakob Stucin. Start bo ob 8.30 pred gasilnim domom Prebačevo, poti pa bosta dve: prva, dolga 85 kilometrov, bo vodila skozi 22 krajevnih skupnosti in je primerna za dobro pripravljene in opremljene kolesarje, druga pa je dolga le 35 kilometrov. Če bo vreme slabo, bo maraton prihodnjo nedeljo, 6. junija. TRIMSKI POHOD STRAŽISČE 1982, ki ga drugo leto organizira trim klub Sava Kranj. Začetek pohoda bo v nedeljo, 30. maja, med 6. in 10.*-uro izpred doma Partizan v Stražišču, kier bo najkasneje ob 15. uri tudi zaključek. Proga bo dolga okrog dvanajst kilometrov. Potekala bo po gozdnih in poljskih poteh po pobočjih okrog J oš ta in je primerna za vsakogar. Označena bo z rdečimi markacij-skimi puščicami. Prijave bodo sprejemali na startu. V startnino, ki znaša za odrasle 100 in za otroke 50 dinarjev, sta všteta spominska kolajna in okrepčilo na kontrolnih postajah. Sesti pohod na poljano, ki bo sicer prihodnjo nedeljo, vendar že tokrat opozarjamo nanj. Začetek pohoda bo od 6. do 9. ure v vasi Trstenik H. J Zlata poroka v Koprivniku - V začetku maja sta skromno «j. vila zlato poroko Ana in Anton Peternelj iz Koprivnika prt Soi>vV°^* Poljanski dolini. Oče Anton je bil rojen leta 1909 kot sin maleealt* in Žagarja. Domačini ga poznajo kot Vovšarjevega Toneta Do £0l svetovne vojne je delal na očetovi žagi in pomagal prt kmečkeJ^Sk. na hribovski kmetiji. V tistih letih je spoznal brhko in pndnn^S! svojo poznejšo ženo Ančko. Bila je iz revne bajtarske dru«i*7 7 dekletce doma ni bilo skorjice kruha. Ze v 9. letu je morah^'tH h* Kruh sije služila kot pastirica, varuhinja otrok in kmečka dekl rji lanta sta se poročila 8. maja 1932. Ustvarilo sta si dom in dru* "v zakonu se jima je rodilo troje otrok. Hudo je bilo posebno 1 fanft tovne krize in med vojno. Tone seje med prvimi vključil v OF med organizatorji poljanske vstaje leta 1941. kasneje delal na t* in v začetku junija 1943 ponovno odšel v partizane. Žena A tki** doma pomagala partizanom in aprila 1945 jim je okupato 1 imetje. Neutrudna sta bila Peternelova tudi vsa leta po sedaj ne mirujeta. Tone je navdušen lovec, Ana pa še vedru' postori po hiši in okoli nje. Ob zlatem jubileju so jima čestitali otn*iS vnukov, 2 pravnuka, številni prijatelji in znanci. (F. G.) °*n>ct* Tiskarski škrat je ponagajal - V našem obvestilu o razstavi toakoe in makramejev Hortikulturnega društva Kranj v torkovem Glasu* nam je žal napak zapisalo v datumu. Razstava je odprta od reVmi četrtka, 27. maja, pa do vključno nedelje, 30. maja, in ne nri t.,Xl*L kot je bilo objavljeno. Vsem Gorenjcem, četrtka, kot je bilo objavljeno. Vsem Gorenjcem, ki ste si *e ogledat razstavo pred četrtkom se opravičujemo, če ste prišU^oSi Torej danes, jutri in v nedeljo bo še odprta od 10. do 18. ure. Vsakdm od 16. do 18. ure popoldne pa bo tu tudi prodaja pelargonij u m*n* drugih sadik, s katerimi razpolagajo člani kranjskega hortikuitumm društva. Veliko lepega so pripravili. D. D. - Foto: I. Kokalj Na zaključni slovesnosti regijskega tekmovanja mladih v Križah so v kulturnem programu sodelovati učenci vseh treh tržiških osnovnih šol. - Foto: H. J. osnovni šoli vključuje v ostale predmete ter izvenšolske dejavnosti. Ekipe so dokazale, da snov dobro obvladajo. Dosegle so dokaj izenačene rezultate. Med osnovnošolskimi so bile najboljše: prva ekipa celodnevne osnovne šole v Žirovnici z 2161 točkami, osnovna šola Simon Jenko iz Kranja z 2152,5 točke in osnovna šola Peter Kavčič iz Škofje Loke z 2151 točkami, izvenšolska mladina Kranja je za dobrih sto točk prehitela Tržič ane, pri srednješolcih pa so bili najuspešnejši: šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko iz Škofje Loke je zbral 2291 točk, dislocirani oddelek Iskrinega centra iz Škofje Loke 2275 točk, center srednjih šol z Jesenic^ 2250,5 točke. Tekmovanje je bilo po organizacijski rn sodnijski plati odlično opravljeno, zanimiva pa je bila tudi zaključna prireditev popoldne pred osnovao šolo Kokrški odred v Križah. \l kulturnem programu so sodelovali učenci osnovnih in glasbene šole iz tržiške občine ter pihalna godba Tržič. Slavnostni govornik je bil Lojze Malovrh, ki je poudaril, da je v današnjem iti prihodnjem času splošni ljudski odbor in družbena samozaščita zagotovilo naše svobode. »Obrambna in samozaščitna pripravljenost,« je dejal, »je stalna in Vsakodnevna naloga tudi pionirjev in mladine.. Za uspešno opravljanje nalog si pridobivajo znanje in spretnosti v okviru pouka in drugih dejavnosti kot so obrambni dnevi, krožki in tekmovanja. Današnje preverjanje je dokaz, da je ta pouk res sestavni del šolskih programov, da mladina ob.Iada znanje in spretnosti in da je pripravljena ter sposobna Varovati pridobitve naše revolucije.« H. Jelovčan Hazard osvaja Gorenjskb Ansambel Hazard je še vedno najpopularnejši slovenski ta# bend« in pred nedavnim je izšla nova mala plošča z dvema skladbaiaa Prva je »Bistro« z letošnjega izbora za Evrovizijo, ki fel ni doMt zelene luči, je pa na najboljši poti, da postane hit kot lartskolttaa uspešnica »Marie, ne piši pesmi več«.. Druga pesmica je v hititjta* ritmu, in sicer z letošnjega opatijskega festivala ter nosi naslov »R<>fe za Elzo«. In kaj fantje trenutno počenjajo? Pred dnevi so se vrnili s festivali Beograjska pomlad, kjer so »osvajali« in zatrjevali, da »Najlepše h« tek dolaze«. Nagrade sicer niso osvojili, glasbeni uredniki radostih postaj pa zatrjujejo, da se bo ta temperamentna skladba dobro vrtela. Tudi skladbi za letošnje Dneve slovenske zabavne glasbe in ta sr festival Melodije morja in sonca sta že pripravljeni. Ansambel je te dni na poti v okviru mini gorenjske turne* Preteklo nedeljo so gostovali v Železnikih in Škofji Loki. včeraj rt* nicah, danes pa se bodo ustavili v Radovljici in Tržiču. Koncerta rn*tj ob 17.30 v Radovljici in ob 20.15 v Tržiču. Gorenjsko turnejo bed« sklenili jutri ob 17. uri v Bohinjski Bistrici in ob 20. uri v Brrrroci Hazard daje urico in pol prijetne glasbe, humoristični program štajerskega humorista Francka Smole, za nameček pa š« naeradn* žrebanje vstopnic. 28. MAJA 1982 RADIO, KRIŽANKA DIJSKI SPORED A, M. MAJA program - ste-radiom na poti -tednik - 9.06 koncert - 9.45 pesem, OPZ glas-F. Sturm - Ljub-06 Sobotna mati-) Po republikah in • lfOo Pojo ama-i - 11.30 Pogovor a - 12.10 Godala v 1130 Kmetijski na-1140 Naii poslušalci i« in pozdravljajo -Danes do 13.00 - Iz Mkajev • Iz naših spoja* • 1120 Obvestila in za iksba • 13.30 Pripo-***■>... - 14.05 G lasta panorama - 15.30 Ob-m zabavna glasba -L*Radio danes, radio jutri Ml VrtUjak • 17.00 Studio t ITjOO • Zunanjepolitični r- 18.00 Škatlica z la.30 Mladi mladim, \ asaM »Sedmina« - 19.25 VMia in znbavna glasba -t« Mladi mostovi - 19.55 mmm je ena - 20.00 So-■ abavni večer - 21.00 fimace po svetu - 23.06 atrinki • 23.10 Od tod jtanti. 00.06 Nočni pro- 1 program Sobota na valu 202 -Od enih do sedmih -tema dneva »Človek čas«, koledar večer-jakadilev, druge servisne Minute za EP in 1915 Stereorama • I m za šanson -08 - V soboto spomine 22.45 22.55 Glasba ! programa M. MAJA rogram - glas-iravo, tovariSi 7.40 Vedri zvoki -k tobogan - 9.05 fte .tovariši! - 10.05 Ne-itineja - 11.00 Nafti čestitajo in po-- 13.10 Obvestila glasba - 13.20 Za proizvajalce • 14.05 tega tedna, A rt Težave v raju -majhnimi ansambli -""itoe godbe - 15.10 Idama - 15.30 Nedelj-ita - 15.55 Listi iz i.20 Gremo v kino -Popularne operne me-17.20 Zabavna radij-iKPa • 19.30 Obvestila in glasba - 19.35 Ijihko •»Mri! - 19.45 Glasbene ce - 20.00 V nedeljo 22.20 Glasbena tri-mladih, Skupni pro-•JRT - Novi Sad Lirifni utrinki - 23 10 i koncert lahke glasbe -. V/ni program - glasba i program JUdelja na valu 202 -I Od enih do sedmih - V ae dobimo, sport, in ie kaj - 19.30 Ste-20.30 Glasba iz sta-pamofona - 21.30 Iz diskoteke - 21.45 • kM> - Slide Ha mpton -Gojkovič big band -Kttin - Grappellv in •22.45 Zrcalo dneva -> Glasba za konec pro- JK, 31. MAJA i program - glas-> radiom na poti -Ini problemi mar-25Ringaraja - 8.40 i mlade risarje in Jani Golob (N. DeŽek se igra - 9.05 v dober dan - 9.35 napotki za naše |a#B tujine • 10.06 Rezer-§*» za... - 11.05 Ali bali... • 11.35 S pesmijo '-isfcviji - 12.10 Veliki orkestri • 12.30 Kme-aaaveti - 12.40 Pihalne na koncertnem odru -Danca do 13.00 - Iz kmiev - Iz naših spo-1120 Obvestila in za ffeaba - 13.30 Pri poram .... 14.05 Zbori odrih od P liso Traberka, I. oddaja i Naii poslušalci česti-a pozdravljajo - 15.30 in zabavna glasba -Radio danes, radio 18u00 Vrtiljak - 17.00 ob 17.00 -"18.00 Na temo, Kitara v bri-Ijudaki glasbi (II) - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka - 21.05 Iz nase diskoteke - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu — Ella Fitzgerald - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 1. JUNIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih Sol, XI. tekmovanje učencev in Studentov glasbe SR Slovenije - 9.06 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za nafte goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... - 11.35 NaSe pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.000 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra, Gery Jones: Dobrodošlica - 21.51 Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Vodomet melodij - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v . ..«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Glasbeno skladišče -21.30 Spekter - 22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza, XI. oddaja: Miloš Ziherl in ljubljanski glasbeniki - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 2. JUNIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor za sredo -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .. . 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.00 Poročila — Na današnji dan -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti • 12.40 Ob izvirih ljudske glasbe kulture • 13.00 Danes do 13.00 • Iz naSih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba • 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naft gost -18.30 Komorna glasba - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z asamblom Jožeta B u mika - 20.00 Koncert za besedo — Povabilo za dva - 20.25 Iz sonat za flavto - 21.06 VVolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere »Beg iz Seraja« - 22.15 Informativna oddaja v nemftči-ni in angleščini • 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Revija tO*« slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Orkester Duke Kllington -PariSki koncert - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Se kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poŠti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, S. JUNIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje • 9.05 Z glasbo v dober dan • 9.35 . Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.06 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate... - 11.35 NaSe pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 • Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce, Strauss: Till Eulenspiegel 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Fantje treh dolin - 18.15 Lokalne radijske postaje -18.35 Franz Schubert: Sonata v A-duru, op. 120 za klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer »Krvavi čas« - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini • 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Mozaik lahke glasbe -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Se kaj -.19.25 Stereorama -20.00 Glasba ne pozna meja - 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazza, X. Beograjski festival jazza (V. del): Memphis Slim - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za -konec programa PETEK, 4. JUNIJA Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska Šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica, Sergej Prokofjev: Peter in volk - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.06 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo Eo Jugoslaviji - 12.10 Iz glas-ene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila m zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo • 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri • 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... • 20.00 Uganite, pa vam zaigramo -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informa-' tivna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe - Ljubljana 82 - 21.00 Zabavna glasba - 21.15 Stop pops 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA HOTELSKO TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJKA.n.sol.o. TOZD Gostinstvo Jesenice, n. sol. o. Titova 53, Jesenice Na podlagi sklepa DS TOZD Gostinstvo Jesenice, z dne 29. 4. 1982 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge VODJE TOZD GOSTINSTVO JESENICE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da ima moralnopolitične kvalitete in aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov, — da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje, vodenje in organizacijo, kar je razvidno iž dosedanjega dela, — mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev z opisom dosedanjega dela v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 16,64270 Jesenice. o*v' © metalka V\\o NOoj» prodajalna •°^etV° kam nI k š21exoterm Kranj Kadrovska komisija Kemične tovarne Exoterm Kranj objavlja prosta dela in naloge za ŠEST DELAVCEV V PROIZVODNJI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. starost 18 let, 2. dokončana osnovna šola, 3. poskusno delo v trajanju enega meseca. Objavljena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, 16 dni po objavi. Rešitve pošljite do srede, 2.junija, do 9.ure na naslov ri Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka l naimda i L A™"*' jev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. nagrada 150 dinar- Rešitev nagradne križanke z dne 21. maja: RistoSavin Anton M»r», t l i, Reni, Keri, Maks. Anna, 88, AP. Vaal, okarine. Nin Nernst t T^' Var' A/i' N**»rk. Krleža, Izida, Enns, Mekong. kit, Imamat. Aka. ' ' Wt' ('W,a' Tula' km"- ntual. RP, mj,. Prejeli smo 187 reaitev. Izžrebani no bili: 1. nagrado ( 1/jO din) invime MaiHii Hnn« r» ^ ■ 24. fcranj. 2. nagrado (120 din) prejme Mojc. Habjan, MklirjeETz^K^nTr^M^!^!^ prejme LovroKavcIĆ Breg ob Savi 76,Mavfia, izpolnjevanje vojaških nalog, sodelovanje s civilno zaščito in splošno ljudsko obrambo so skelet nove serije. Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Bleščeče oči, ameriški film - 17.30 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Velikani jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Mladost Karla Marxa - 22.00 Kronika Stenje vega pozorja PONEDELJEK, 31. 5. 10.00 TV v šoli: Materinščina, Iz Kockice, Risanka, Naši kraji, Darujte knjige, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 14.30 TV v šoli - ponovitev - 17.00 Poročila - 17.05 Novo vznemirja, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.05 Znanstveno tehnični film: Jedrsko zlitje — nov energet- r v trgovini OPREMA Mengeš Kolodvorska 2 si lahko ogledate in naročite OPREMO ZA SONČNO OGREVANJE _kovinotehna ski vir - 18.30 Obzornik -18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka - 1924 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 35 mm filmska delavnica - 21.30 V znamenju Oddajniki II.TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik -17.45 Ilustrirane zgodbe -18.00 Otroci pojo - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.55 Zagrebška panorama 21.15 Dober večer: Kičo Slabinac, ponovitev zabavno glasbene oddaje - 22.05 Gibljive slike, oddaja o filmu -22.50 Kronika Sterijevega pozorja TOREK, 1. 6. 10.00 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Predeli in ljudje, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Govori Mirjana Karanovič, Risanka, Glasba za kitaro, Zadnje minute -14.30 TV v šoli - ponovitev -17.15 Poročila - 17.20 Slovenske ljudske pravljice: 0 tristo zajcih - 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Iskra v kamnu - 18.05 Pisani svet: uroki - 18.30 Obzornik -18.45 Cas, ki živi: Nabrusimo kose - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualno - 20.45 I. Silone: Fontamara, italijanska nadaljevanka - 21.40 V znamenju Med 40.000 prosilci za stanovanja v Sloveniji je veliko mladih. Je to le brezbrižnost do reševanja lastne stiske in čakanje na družbeno pomoč, kot nekateri radi poudarjajo? Ali pa vendar še kaj več? Oddaja Streha v oblakih skuša opozoriti na enega najbolj žgočih problemov, ki trenutno tare zaposlenega mladega človeka: kako priti do stanovanja. Oddajniki II.TV mreže: 17 10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17 45 Otroška oddaja - IfljlO Cas knjige - 18.45 Na obisku . . - 19.30 TV dnevnik -20.45 Spomini: 11. kongres ZKJ, dokumentarna serija -21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel - 22.20 Kronika Sterijevega pozorja SREDA, 2. 6. 10.00 TV v šoli: Biologija, Predeli in ljudje, Risanka, Kocka, kockica. Poklici — gradbinec, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute -14.30 TV v šoli — ponovitev - 17.35 Poročila - 17.40 Ciciban, dober dan: Ce ladja zboli. .. 18.00 Gusarji kapitana Gaucha, otroška brazilska nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Naša pesem skozi pesem - 19a5 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Jara gospoda, slovenski fiilm - 21.35 V znamenju Slovenski film Jara gospoda je posnel režiser Bojan Stupica po romanu Janka Kersnika že 1953. leta. Že takrat so se razvnemala različna kritična mnenja o uspehu oziroma neuspehu filma. Vendar pa ima v sebi toliko specifičnih, avtorskih izpovednih kvalitet, da ne glede na občasno režijsko okornost postaja v slovenski filmski zgodovini vse pomembnejši. Igrajo: Mira Stupica, Stane Sever, Vladimir Skrbinšek in drugi. Oddajniki II. TV mreže: 17 10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Otroška oddaja - 18.15 Aktualnosti - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kulturna oddaja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 I Cankar: Hlapci, predstava SNG Drama iz Ljubljane -23.00 Kronika Sterijevega pozorja ČETRTEK, 3.6. 10.00 TV v šoli: Kemija, Predeli in ljudje, Risanka, Združeni narodi, Zgodovina maratona, Zgodba, Risanka, Zadnje minute - 14.30 TV v šoli - ponovitev - 17.05 Poročila - 17.10 Mladi virtuozi: Saksofon - 17.30 Mi smo mali muzikanti: Rime, Češkoslovaška glasbena serija - 18.00 Mozaik kratkega filma: Ljubezni Azre Livac, jugoslovanski film - 18.30 Obzornik -18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka - - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 -21.30 Aktualna oddaja - 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Ne kličite me Robi, otroška oddaja - 18.15 Znanost - 18.45 Zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teleskopija: Danilo K iS - 21.00 Po izbiri: Strogo nadzorovani vlaki, češkoslovaški film - 22.30 24 ur - 22.35 Kronika Sterijevega pozorja PETEK, 4. 6. 10.00 TV v šoli: Zgodovina, Iz Kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Momo Ka-por - O varstvu narave, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute -14.30 TV v šoli - ponovitev - 17.25 Poročila - 17.30 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje -18.00 »Fantje z vseh vetrov«, glasbena oddaja - 18.30 Obzornik - 18.45 Zgodbe o barvi: izobraževalna oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Včeraj ... za jutri: Počitniški mesec, dokumentarna serija - 20.35 Ne pre- znte - 20.50 Gosnod H. ameriška n*^J^ 21.40 SpremljajnJT"^ lujmo. športna odda« Dnevi slovenske >-n*| Nocoj bomo iJnfaj posnetek tekmova^ * venskih pop ročk skUk Nastopili bodo: Vh* VTi"1, „ ^"P'na GoJ Marko Bitenc. pina Ultimat Oddajniki II. TV J7.10 TV dnevnik Sčini - 17.30 TV Ay^L,\ 7.45 Dvorišče. irotkEtr S : 18 15 Kon,kiSfct oddaja - 18.45 Tek5S7!y oavno glasbena otoL svet glasba Mi-^T?"* 2105 V-J^fjSSL oddaja - 21.55 AgSk£ jetak, film . Sterijevega posorja MERCATORJEVI prodajalni športne opreme na Trgu svobode v Tržiču imajo med drugim pestro izbiro za kampiranje ter koles in mopedov Založeni so tudi z nadomestnimi deli za kolesa in mopede ter za avtomobile Zastava 750 in 101. NOVO V KINU f---;--- Ze naslov filma Pekel v Vietnamu pove, da gre za vojno delo, ki na spektakularni način prikazuje dogodke med ameriško-vietnamsko vojno. Film je posnel režiser A nthony M. Da wson, v glavnih vlogah pa nastopajo: David Warbeck, Tisa Farrow, Toni K ing inJohnSteiner. September ^le^.Za Ano kije stara trinajst let in pol ter za njene >e začenia not"* / no ton o. Da bi med film mfa7im. svet'in™'"<> sebe. Namenjen je predvsem aSU^Ji»«» leto. Življenje v šoli je precej mo- Skupina mladeničev se dokoplje do petih nnlijonov dolarjev iz blagajne neke haciende, katere lastnik se bavi z drogo. Za njimi nastane peklenski lov skozi džunglo. Denar bi radi žandarji, lastnik m banda de spe ni dosov. V ameriškem pustolovskem filmu Veliki rizik izstopata predvsem -James Brolin kot vodja skupine in Anthony Ouinn kot vodja desperadosov, igrajo pa še Ki nest Borgnine. James Coburn in Lindsay Wagner. Počitnice na Ibici je zahodnonemška barvna erotična komedija, r kateri ne manjka /epih posnetkov narai9 maja amer. han srhljivka AMITY\ IL - HISA GROZE ob 20. un RADOVLJICA 28. maja amer. barv. film VELIKA PRVA DIVIZIJA ob 20. uri - 29. maja amer. ban: film DESETKA ob 18. in 20. uri. 30. maja amer. ban. film VELIKA PRVA DIVIZIJA ob I H. un. nem. barv. film h! C BEŽEN IZPOD 17 ob 20. uri 31. maja nem. barv. film UUBEŽEN IZPOD 17ob 20. uri 1. junija amer. ban: film DESETKA ob 20, uri 2. junija amer. ban: film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLA DOM ob 20.Jiri i./unija (.mer. ban: film RUDARJEVA HČI ob 20. uri BLED 28.maja angl. ban. film VAMPIRJEVA LJUBICA oh 20. uri 29 maja amer han: film POLETJE GRO ZE ob IS. un. nem. han. erot. film RES NIČNE ZGODBE 7. del ob 20, uri 30.maja angl. >>tm film VAMPIR!EVE UUB1CE ob 20. uri. nem. barv film RES NIČNE ZGODBE 7. del ob 18: uri HI.maja in t.junija amer. ban: vojni film VELIKA PRVA DIVIZIJA ob20.un J.junija amer. ban. fibm DEs^ 3. junija nem. ban ,,»_ , IZPOD 17 ob 20. ur, ,,m tJl BBtf BOHINJ - BOH.BlSTR,CA DfAMAN%vaT20bJr " **| JvB^EoVg-JSn'- ^ VAMmm ZEob^inTu^ **" SKOFJA LOKASORA 182fn20:lrimaJOjap ******** sA1biUtifrj*.i :n% S? ^1 ŽELEZNIKI OBZORJE fo ZT 6a"- htm Vim ^ N0n7/IiZ%.:^ -^OiKAC^ POLJANE .10. moja jap atvnf ^ v/jwx . /. junija amer akci, Mm 7»: d va krat se UVtaTJZi "* JESENICE RADIO 28. maja franc ban film uitj I ce enega leta ob ffZ »i? ' * 29. in 30 maja ang/ k?n riXXl odessa ob 17 in 31. maja m 1 junitn nrm trisvedinje,* t7^Z *r JESENICE PLAVŽ 28. maja amer ban (TI VlijMJi IS. in ju. un CrrnVv^ TO Wm t*** .SV EDINJE i>b 18. in 20. un 31. maja in 1. junija anW V.- ,^ ZADEVA odessa n?lilTa£ KRANJSKA GORA 29 maja franc ban film C.AhJ* ima. GA JO.MATURO ah m „n 2 iunija nem err>r film TKI jšVOBRS oh 20. uri DOVJE 29. masi ital ban fdm ClOVfK ;> *« ob 19. un U). mam franc ban film (UOJg GAJO maturo ob /» kn L ,28. MAJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH al 15. STRAN O IGU IV? i mi Lani je Kompas prt •••• • • • • « • • • • • • • • • « • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • A A A A . vv*v* • • • ♦ • • • • • • • • • • • •%% * V • • • • « • # • • ♦ . • • • • • • • • • • » • • • • »••••« • • ♦ • • • • • • • NOV PROSPEKT BOHINJA Turistično društvo Bohini — jezero /c izdalo not pmnpekt npredstai it> ija •;«../,■< in letni ponudili' Bohinja m ohola <■ Prospekt z novo zanima h idejno zannoeo pmredujepotencialnemu obmkm uhu osnovne turistične i nforma ci/e m w odlikuje . množico lepih motivni fiohinia. Zamerimo mu lahko le slabo čitl/,vost teksta, hi /e natisu/en >ni nekaterih nu'stih na temno/nitllago 1'nii tako ho marsikateri turist pogreta/ opise k sicer iznalno uspelim han mm fotografijam naravnih zanima osti. objekte', in panoram Z LADJO V BENETKE Kompasov izlet z ladjo v Benetke v soboto, 29. maja, je g« razprodan. Zaradi velikega zanimanja ga bodo ponovili v soboto, 28. junija. S prijavo pohitite! J vsak dan V KRANJU od 1. maja naprej 2 2IVILA-C CENTRAL r ^KOMPAS KML JUGOSLAVIJA - Ohrid, 8 dni, letni oddih, vsak petek v juliju in avgustu - Vis, 6 dni, 29/5, 5/6, 12/6 - Ohrid, 3 dni, od junija do oktobra, 4/6, 11/6 - Ohrid, 6 dni, od junija do oktobra - Crna gora, 7 dni Strokovna potovanja: - Amsterdam - FLORI Al >A '02, i dni, 26/6 - Dunaj - FDI, stomatolog, 7 dni, 11 10 - Mekico-Citv,avet.kongrennociologije, lOdni, l.'1/8 - Pariz - med. filatclistirna ra ZA tava, 4 'In:, 15/ti - Pariz — med. razatava ptantike, 4 dni, 4/6 m Pariz - med razstava mlekarstva. 4 dni, 15/6 - Pariz- EKPOMAT, gradbena razntava. i dni,4 ti V»e informacije in programe d«>bite tudi v novi po Kompaaa v Kranju na KoroAki centi 2, telefon 28-172, 2H ' ."ti I TI I O L AS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 28. MAJA 13C OGRIS Velika izbira PLUTE, TOPLIH PODOV, ZAVES, _TAPET, tepihov, tekstilnih stenskih 288K5 ™ opremljanje stanovanj _ ^^^^^ vanje parketov gega _ in še veliko dru- BOROVLJE poleg avtobusne postaje Hitra postrežba! Govorimo slovensko! TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ Savska c. 34 Pogosto sprašujete, kje lahko kupite priznane in moderne izdelke Triglav konfekcije? Industrijska prodajalna na Savski cesti 34 vam nudi kompleten asortiman ženskih oblek, kompletov in kril. Vedno si lahko izberete izdelke z manjšimi napakami po znatno nižjih cenah. Obiščite industrijsko prodajalno Triglav konfekcije na Savski cesti aa vsak dan od 8.—16. ure, razen v prostih sobotah. REZERVIRAMO - ARANŽIRAMO POSf Veletrgovina šFEcerina ©o©© TOZD MALOPRODAJA TURISTI - IZLETNIKI, ko pridete na Brezje, obiščite naše GOSTIŠČE DOBRČA na BREZJAH, tel. 75-341 Priporočamo vam pestro izbiro jedil in pijač po naročilu, sprejemamo tudi rezervacije za zaključene družbe in poroke. Za večje skupine dajemo poseben popust. GOSTIŠČE DOBRČA BREZJE OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za nedoločen Cas - UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA - FIZIKE od 1.9.1982 dalje Pogoj: - predmetni učitelj tehničnega pouka - fizike - UČITELJA ZEMLJEPISA - ZGODOVINE od 1. 9.1982 dalje Pogoj: — predmetni učitelj zemljepisa - zgodovine za določen čas - 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v OPB od 1. 9. 1982 do 31. 8.1983 Pogoj: — učitelj razrednega pouka - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA od 1. 9. 1982 do marca 1983 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: — učitelj razrednega pouka - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA od novembra 1982 do julija 1983 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: - učitelj razrednega pouka - SNAŽILKE od 1. 8. 1982 do marca 1983 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoj: — končana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov Osnovna šola Stane Žagar, 64000 Kranj, Cesta 1. maja 10 a. Stanovanj ni. Trgovska delovna organizacija Golica o. o. So sklepu odbora za elovna razmerja Delovne skupnosti za skupne zadeve Jesenice — Titova 22 objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri. — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov ABC Pomurka, Trgovska delovna organizacija, Golica, Kadrovska služba, Jesenice, Titova 22, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. SUROVINA MARIBOR TOZD LJUBLJANA PE Kranj, Mirka Vadnova 4 Po sklepu komisije za MDR TOZD Ljubljana objavljamo prosta dela in naloge VOZNIKA MOTORNIH VOZIL - končana poklicna šola za voznike motornih vozil, 1 leto delovnih izkušenj PLAMENSKEGA REZALCA - dokončana osemletka, zaključen tečaj za plamenskega rezalca, 1 leto delovnih izkušenj DELAVCA - zaključena osemletka, 3 mesece delovnih izkušenj Prijave sprejema komisija za MDR 15 dni po objavi v časopisu. Stanovanj ni. OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO p. o. KRANJ razpisuje dela in naloge za nedoločen čas: - PREDMETNEGA UČITELJA za glasbeni pouk od 1.9.1982 dalje Pogoj: - PRU ali P - 3 PREDMETNIH UČITELJEV TEHNIČNE VZGO.lv od 1.9.1982 dalje «*™»» Pogoj: - PRU ali P - 2 PREDMETNIH UČITELJEV TELESNE VZGOJE od 1.9.1982 dalje Pogoj: - PRU ali P - 6 RAZREDNIH UČITELJEV za OPB od 1. 9.1982 dalje Pogoj: — učitelj razrednega pouka - 2 ČISTILK (1 čistilko za 6 ur dnevno) Pogoj: — končana osnovna šola in tečaj higienskega mim- muma - VARUHINJE V VRTCU od 1.9.1982 dalje Pogoj: — šola za varuhinje za določen čas: - 8 RAZREDNIH UČITELJEV za OPB od L 9.1982 do 31. 7.1983 Pogoj: — učitelj razrednega pouka - KUHINJSKE POMOČNICE od 1. 9. 1982 do 1. 3. 1983 (nadomeščanje delavk« ta porodniškem dopustu) Pogoj: - končana osnovna šola in tečaj higienskega sani ni u m a - 2 KUHINJSKIH POMOČNIC od 1.9.1982 do 31. 7.1983 Pogoj: - končana osnovna šola in tečaj higienskega mim- murna Razpisni rok je 15 dni po objavi. Kandidati naj posredujejo pitne prijave z dokazili o strokovnosti, komisiji za delovna ramena osnovne šole Simon Jenko, p. o. Kranj, Ulica XXXI. divizije 7. a. i= zavarovalna skupnost triglav Ij^J GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ obvešča vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki v dneh 31. maja ter 1. in 2. junija 1982 v Železnikih, Ravnah, Spodnjih in Zgornjih Danjah, Torki, Zabrđu. Davfi. Podporeznu, Spodnji in Zgornji Sonci, Osojniku, Potoka. Zali, Zalem logu, Jesnovcu, Martinjem vrhu. Ostrem vrhu in Smolevi pregledovali zavarovalne police. Z namenom, da bi ugotavljanje dejanske in zavarovalne vrednosti pre* moženja potekalo čim hitreje, prosimo, da pripravite zavarovalne pob-ce, sodelujete z zastopniki in se po možnosti zadržujete doma ah \ bližini doma. Hvala za sodelovanje in zaupanj«: «.28. MAJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE ALPETOUR Skofja Loka do rtc krvavec objavlja na podlagi sklepa komisije /.a delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1 ELEKTRICARJAI 2 ELEKTRICARJA ii 3. CISTTLKE žičnice 4 Čuvaja žiCnice - 2 delavca Zahtevani pogoji: pod 1.: — delovodska šola elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri delih elektro vzdrževanja, poskusno delo 2 meseca, pod 2.: — poklicna šola elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri delih elektro vzdrževanja, poskusno delo 2 meseca, pod 3.: — nepopolna osnovna šola, poskusno delo 2 meseca, pod 4.: — osnovna šola, poskusno delo 2 meseca. naaene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih Wfojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba tanj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 teh po izteku prijavnega roka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 28. 5. do 4. 6. 82 za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet. speč, Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22-994 LIKOSAR DUŠAN, dipl. vet., Visoko 45 a, tel. 28-772 za občino Skofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.62-130 za občini Radovljica in Jesenice PLE STEN JAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. KNJIŽNICA IVANTAVCAR Skofja Loka, Šolska 6 ponovno razpisuje v skladu s 54. čl. in 55. čl. statuta knjižnice prosta dela in naloge RAVNATEI^JA Sleg splošnih pogojev, določenih v družbenem dogovoru o ka-Irovuki politiki v občini Skofja Loka, mora kandidatizpolnjeni ie naslednje pogoje: • da ima visoko ali višjo izobrazbo slavistične, knjižničarske ali kom-parativistične smeri s strokovnim izpitom, - tri leta (za visoko) ali pet let (za višjo izborazbo) delovnih izkušenj" na podobnih delih in nalogah, - ;rr*ti mora ustrezne moralno-politične lastnosti Iiodidatbo imenovan za dobo štirih let. rrijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna ko-««ja Knjižnice Ivana Tavčarja 15 dni po objavi razpisa, undidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po imeno- IBJU. ■juju, KOMUNALNO PODJETJE p.o.TRŽlC objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE PRIPRAVE DELA Pogoj: — srednja šola gradbene smeri, — 1 leto delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavi z opisom dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Komunalno podjetje Tržič, p. o., Pristava 80. Nepopolnih prijav razpisna komisija ne bo upoštevala. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepov o izbiri. ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega plemenitega, dobrega in skrbnega moža, atija, ata, sina, brata in strica JANEZA KRCA Reaetovega Janeza ne iakreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v hudi nesreči stali ob strani, nam pomagali, nas tolažili, nam na vse možne načine izrazili sožalja, darovali toliko cvetja in ga prišli množično pospremit na njegovo mnogo prezgodnjo zadnjo po t - tudi izven naših meja - in s tem poka zali veliko ljul>ezen in spoštovanje našemu zlatemu možu in atiju. Se posebno se zahvaljujemo potapljačem in Cikličnim gasilcem iz Kranja, prav tako PM Kranj. Iskrena hvala kolektivom: Kokra Kranj, Avtomontaia jubljana, KŽK Kranj - Oljarica, tov. Branetu za ganljiv govor ob odprtem"grobu. KK Voklo za izkazano <*ast 4. b razredu s tovarišicarna, gasilcem. Tržnici Kranj in g. župniku za prelep pogrebni obred, pevcem iz Naklega za prelepo petje, katerega je tako ljubil. VSEM. PRAV VSEM, TUDI TISTIM, KI NISO POSEBEJ OMENJENI, NAŠA PRISRČNA HVALA! ŽALUJOČI: žena Slavka, sin Borut, hčerka Slavi, zet Andrej, vnuk Saško, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo Kranj, 25. maja 1982 ZAHVALA Ob nendani praznini, ki je nastala v našem domu s smrtjo našega nepozabnega sina, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka IVANA GORJANCA « priarrno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali v težkih trenutkih ob »t/ani, izrekli ustno in pismeno sožalje, darovali toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. Posebna zahvala naj velja dr. Aleksandru Grubišiču, dr. Tomažu Ažmanu in ostalemu zdravstvenemu osebju jeseniške bolnišnice — Kirurgije — šok sobe za prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju Enaka zahvala velja dobri sosedi Zlati Žitnik za vso pomoč in prizadevnost, ki nam jo je nudila v težkih dneh, Tekstilindusu Kranj, sindikalni podružnici in njegovim plemenitim sodelavcem iz obrata oplemenitilnice 1., podjetju Jugoplastike Split — Kranj, Gasilskemu društvu Primskovo, sogovornikoma tov. Skoficu, tov. Čer-nivcu, pevcem za prelepe žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. * VSEM, KI STE ŽALOVALI Z NAMI, ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Primskovo, 25. maja 1982 17. STRAN GLAS ZAHVALA Ob smrti rrašega dragega očeta JOŽETA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki ste mu poklonili cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi zdravniškemu osebju, ki mu je v bolezni lajšal bolečine. Prisrčna hvala gasilcem, ZB, župniku in pevskemu zboru Zupan za opravljeno pogrebno svečanost. VSI NJEGOVI! Leše, 20. maja 1982 V SPOMIN Mineva leto dni, odkar je tiho odšla od nas naša draga mama in stara mama MARIJA AMBROŽIC izStražišča OHRANILI JO BOMO v TRAJNEM SPOMINU! Hčerka Metka, sin Franci z družino ter Slavka in Stane ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega moža MILOŠA DOJČINOVIĆA podpolkovnika v pokoju zahvaljujem vsem, ki ste z mano sočustvovali ob težki izgubi, t%n\ izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti. VSEM, KI STE MI V TEH HUDIH TRENUTKIH STALI OB STRANI, ISKRENA HVALA ŽALUJOČA ŽENA VIDA Kranj, 17. maja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube hčerke in sestre MILENE PLATIŠA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Hvala vsem, ki so nam izrekli pismeno in ustno sožalje. Hvala vsem sosedom, ki so nam nesebično pomagali. Hvala pevcem, ki »o se od nje poslovili na domu vsem kolegom in kolegicam z Inštituta na Golniku, še posebej višji medicinski sestri Vlasti za poslovilne besede ob grobu. Prav tako se zahvaljujemo predstavnikom obmejne postaje milice Brnik, Gradbenem podjetju Bohinjska Bistrica, GG Bled in gorjanski godbi. VSI NJENI! Koprivnik nad Bohinjsko Bistrico, 23. maja 1982 ZAHVALA Vsem ki ste I nami delili hudo žalost ob nepričakovani smrti našega moža, očeta, doda in pradeda JURIJA KRIŽNARJA iz Delnic nad Skofjo Loko in ga zasuli s cvetjem, se Iskreno zahvaljujemo Posebno smo hvaležni za pomoč sosedom, znancem in prijateljem, zdravniku dr. Gregorčiču, članom LI) Poljane, članom ZB za spremstvo s praporom in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Ganil«1 so nas poslovilne besede Antona Peternela-Igorja in predstavnika lovcev tet lepo zaj)ete pesmi Poljanskih pevcev. Se enkrat iskrena hvalai ŽALUJOČI: žena Angela, sin Jurij, hčerki Vida in Martina z družinami GLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 28. MAM 19Q ZAHVALA Ker ni mogoče, da se osebno zahvalimo vsem, ki so sočustvovali z nami v naši veliki žalosti, za prezgodaj izgubljenim sinom in bratom ZORANOM UGRICO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalja, podarili cvetje in vence in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem družinskim prijateljem, komandi in vsem pripadnikom VP 1098 Kranj, Rokometnemu klubu Zabnica, delovni organizaciji Alpetour — TOZD Creina, stanovalcem Dražgoške 7 in Nazorjeve 12 Kranj, prijateljem iz Osijeka, Sarajeva, Beograda, Subotice, Ljubljane, Skopja, Splita, Titograda s in Nikšič a. VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sestra Ines, mami Marija in oče Dušan ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica JURIJA DOLENCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali ob težki nesreči v Ameriki in omogočili varen prevoz v domovino. Zahvaljujemo se vsem zdravstvenim delavcem, ki ste nam skušali pozdraviti Jureta. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, športnim prijateljem, sodelavcem, sošolcem, pevcem, govornikom, družbenopolitičnim in delovnim organizacijam, skupnostim, društvom in mnogim posameznikom, ki ste v teh težkih trenutkih z izrazi sožalja, poklonjenimi venci in cvetjem tako iskreno sočustvovali z nami, opravili poslovilni obred in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Justina, hči Špel ca, sin Grega, mati, oče, sestre in braf}e z družinami ___ Kokrica, Podobeno, Žiri, Skofja Loka, Ljubljana _ ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, strica in brata JOŽETA ZALOŽNIKA se iskre TOZD GG Kranj, TOZD GGTM — iz Kokre d° ^hvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu GG Preddvor, Živila Kranj za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga spremili v njegov prerani grob. Posebna zahvala velja družini Lesjakovi in Kobelovi za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi osebju Inštituta Golnik in gospodu župniku za poslovilni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Kokra, 26. maja 1982 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage sestre, tete in nečakinje ANČKE ŠTEFE roj. ZEROVNIK se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom iz PirniČ in Voklega, posebno pa bližnjim sosedom iz Zg. Pirnič za nesebično pomoč in skrb ob nezgodi, zvonarjem. Društvu upokojencev Pirniče, SS KŽK Gorenjske in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ji darovali cvetje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: brata Janez in Tone z družinama, teta Pavla in drugo sorodstvo Zg. Pirniče, Voklo, Kranj, 25. maja 1982 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA ŽEROVNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo sosedom Andrejčkovim in Ančnim, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala duhovščini za lep pogrebni obred in pevcem za ganljive žalostinke. Iskrena hvala članom Čebelarskega društva Voklo in tov. Beleharju za lep poslovilni govor. Hvala tudi sodelavcem kolektivov Planike, Gorenjskih oblačil in Tekstilindusa. VSEM SKUPAJ ISKRENA HVALA ZA SPREMSTVO NA ZADNJI POTI! ŽALUJOČI: hčerke Mihaela, Marinka, Marta in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo Voglje, Hrastje, Visoko, Šenčur MALI telefon OGLASI 27-960 (nasproti porodnišnice) C.JLA 16 uprava komerciala 2o-40o PRODAM Prodam DRVA in OPEKO zidak. Le-tence 11. Golnik 5028 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE, mesnate sorte. Golniška 1, Kokrica 4743 Prodam 500 kosov STREŽNE OPEKE trajanka, sive barve. Šenčur, Beleharjeva 24 4853 KOŠNJO SENA prodam pod Olšev-kom. Jože Stare, Praprotna polica 8, Cerklje 4942 Preodam mlado KRAVO s teletom. Ivan Zupan, Hudo 10, Tržič 4650 Prodam 2500 kosov STREŠNE OPEKE špičak po 5 din kos. Informacije: Bled, Cankarjeva 10 4988 Zaradi adaptacije ugodno prodam 2 OTROŠKI SPALNICI, ZAKONSKO SPALNICO, strejšo hrastovo stilno OMARO, kotno SEDEŽNO GARNITURO in 2 »TEPIHA«, dimenzije 3X4 m. Ovsenik Alojz, Kranj, Jezerska c. 108/C 4989 Ugodno prodam nerabljen spodnji kuhinjski ELEMENT (gorenje G-152) z dvokrilnimi vrati (60 cm). Oglasite se od 12. do 16. ure. Oman, Planina 64 4990 Prodam nad 40 kg težke PRAŠIČE. Jezerska c. 37, Kranj 4991 Prodam TELIČKO frizijko in preve-trovalno napravo. Likozar, Jezerska c. 71, Kranj 4992 Prodam mesnate PRAŠIČE, težke od 50 do 100 kg. Visoko 39, Šenčur 4993 Staro GAŠENO APNO se dobi pri Alojziji Šlebir, Spodnje Stranje 2 iz Kamnika proti Kamniški Bistrici, druga hiša na levi strani 4994 Prodam 300 kosov STREŠNE OPEKE novoteks cementno sive. Stane Pfajfar, Lajše 4, Selca 4995 Prodam 2100 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 10 mm. Telefon 27-953 4996 Ugodno prodam staro SPALNICO. Telefon 21-697 4997 Prodam TELETA za rejo ali za skrinjo in nov ŠOTOR za 4 osebe. Adergas 27, Cerklje 4998 Prodam nerabljene DESKE III. vrste za betonske opaže. Lenart 20, Selca nad Škofjo Loko 4999 Ugodno prodam diatonično HARMONIKO hehkon besas. Jože Jelovčan, Bukov vrh 8, Poljane nad Škofjo Loko 5000 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 50 do 60 kg. Podbrezje 49 5001 Prodam PRAŠIČKE, težke od 25-30 kg. Visoko 5, Šenčur 4971 Prodam dobro ohranjen vzkUiiv ŠTEDILNIK, MLIN za žito (šrotar* MM* ski lesen gnojnični SOD in VITEL a tko (pajki). Podbrezje & Duplje ^ Prodam žensko POROČNO OBLEKO drap barve, št. 38, za nosečnice. Sumiva 20, Čirče i-IT _ 4S7Z Prodam malo rabljen italijanski POMIVALNI STROJ indesit s poranaaaa koritom. Janez Galičič, Hotovlje 5, psfc-ne nad Škofjo Loko Prodam »klaftro« suhih hiaiaafr DRV. Zg. Brnik 7. Cerklje Prodam OBRAČALNIK za koalara BCS in 14-vrstno SEJALN1CO. Gorite L Golnik jflg Prodam DIRKALNO KOLO Me*«. Tončka Dežmana 6, Kranj Prodam teden stare BIKCE ah sanjam za TELIČKE. Skodlar, Podfost št. 25 "aS Ugodno prodam 300 kosov STREŽNE OPEKE novoteks, mišie-siv« bar* Franc Cermelj, Staneta Žagarja 45. Radovljica Prodam 3 trodelna OKNA z rokMaaaa, menjalnik za TAM 5000. Pivka 38. Nakb ' M Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, skoraj nov. Smerkoh C JLA 27, tel. 27-566 »4 Prodam bel jedilni KROMPIR. Britsf 338, Kranj aaaj ŠOTOR m aka rs ka lndupUu a 4 oseb* 3 krat rabljen prodam. Zaplotnik. Pksia 56, Kranj aaj Prodam enoosno PRIKOLICO a kit traktor. Franc Justin, Hotavlj* 39, (kupnja vas jjj- Ugodno prodam novo nmrtovak* I SKRINJO. Informacije od 16. do 18. ■* Naslov v oglasnem oddelku. Prodam novo DIRKALNO KOLO a* raton. Telefon 25-102 Prodam 3 kub. m smrekovih PLOHOV Janez Udir, Kamna gorica 91 str Prodam STIROPOR PLOŠČE debea* 5 cm. Vrtnarija GOMZI, Podbren> 1«. Duplje v*; Prodam ZLATO za zobe. TeL 2S4tt M Prodam 4 kW tennc»kumukcsakt PEC in rabljeno SPALNICO. OriaTd 14. do 15. ure. Novi svet 21. Škofa Lak« ' 5^ 7 ap/^a™ ZAJCE ** rejo in pleneatt ZAJKLE. Prezre nje 4, Podrmrt Stt r..f^xLa^rablJeno kovinsko BALKONSKO OGRAJO. Kovač, GrencTSkA Loka Ugodno prodam brako GARAŽO Dušan Kavčič, Oprešnikova 38, Kaaj Prodam 2 dobro ohranjeni stuatfc nMS7mW f jT v,ožkom* terena** UMARICI (rezljan naravni oreh starajo). V pošte v pride za vikend Otiri dopoldan. Sirk, Bled,Gregorčičeva 11 MB Rabljene odtočne CEVI in ŽLEBOVI poceni prodam. Matija Čerr*. ftSnat ska 10, Kranj 519»' Minilo je leto,odkar smo izgubili našo drago hčerko ZORICOIVNIK - roj.OBLAK Nisi se poslovila, tiho si odšla od nas, zato nikoli ne bomo »rali da te ni več. Tvoj smeh in dobra volja je še vedno živa med nami samo tvoj tihi grob je nema priča, da si nas za vedno zapustiU NIKOLI TE NE BOMO POZABILI! MAMA IN VSI TVOJI 30. maja 1982 ZAHVALA ^ Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, brata, strica in starega očeta FRANCA JENKA p. d. Južnovega ata iz Podreče se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sovaščanom nn jateljem in vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti Posebna zahvala sosedom, Zvezi borcev, tov. Lovrišu za tople poslovil-ne besede pri odprtem grobu ter častiti duhovščini za opravilen obred. PRAV VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podreča, 23. maja 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega očeta, starega očeta, brata in strica JANKA ŠKRJANCA Jurcovega ata Prisrčna hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami ob naši težki un in ga pospremili na njegovi poslednji poti. ISKRENA HVALA, VSEM ZA VSE! VSI NJEGOVI Senično, 22. maja 1982 S. 28. MAJA 1982 Ki M na PO- M n« M ■» tt I* a* 51* OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN GLAS te !*■ NAKLADALNO PRIKOLICI? Zalog 12, Cerklje 5081 m» prodam DNEVNO SOBO mHO GARNITURO. Informacije po tel. 28-749, Struževo 60, 5082 0 KOLO, 26-colsko, 5 pre-prodam za 3.000 din. Matija *Dai*;o»ka 5, tel. 25-682 5083 mm 125-litrski HLADILNIK EM •BATOR 22x60x 120 (24 členov), •»rabljeno. Janez Gradišar, Sp. 5084 KRAVO, ki bo v kratkem dru-Olševek 52, Preddvor 50&5 jaa 1 kub. m suhih hrastovih PLO-' Ko»lj, Hotemaže 16, Predddvor 5086 » STIKALNO URO za dvofazni Janko Bertoncelj, Godešič 78, 5087 mm nov GOSTILNIŠKI SANK, mkL30 m visok. Stane Jereb, Mest-ftftofja Loka, tel. 064-62-226 5088 mm diatonično triinpol tonsko HONIKO. Ogled v soboto do ■ Janez Molk, Podlubnik 160, Skof-* 5089 mm RECIVER iskra, 30 W **, ZVOČNIKE, 70 W (10.000), *> akustično KITARO (6.000) in KASETAR ITT (3.000). Brezar fcBstfrica 8, tel. 064-50-524 5090 mm motorno KOSILNICO reform mm. Globočnik, Voglje 117, Šenčur 5091 #» prodam OPREMO za v dnev-^k Telefon 22-607 5092 mm KRAVO sim en talko ali frizii-»OPAZE za okroglo jamo, 100 kub. >■* BenedičiČ, Globoko 11, Radov- 5093 mm BIKCA za pitanje, bukova n m suhe smrekove PRIZME. fcSdaž 2, Cerklje 5094 mm 200 kg jedilnega KROMPIR-m 10, Cerklje 5095 mm KRAVO simentalko, ki bo Jifsaietua. Sidraž 1, Cerklje 5096 mm »toječo TRAVO, mešano z lu-»adrobni KROMPIR za krmo pra- ■ Cerklje 21 5097 *b rabljeno cementno STREŠNO K fok in špičak. Lahovče 52, " 5098 aka dobro ohranjeno KOSILNICO kaferguson 35 in KULTIVATOR ■ kCmd 43, Cerklje 5099 Sir« deset tednov stare PUJSKE, bi 9), Cerklje 5100 ^ Naa POROČNO OBLEKO številka •O t ahk> visečo, izdelano pri modnem ^.Informacije po tel. 42-045 5101 H-S, stroj za vsestransko obde-** sm, prodam. Jož-e Mrgole, Struževo "™ Klanj, tel. 28-759 5102 »■prodam PRALNI STROJ goreti bio — S, v dobrem stanju. Mo-V/Aceva 4, K ra n j 5103 m belo otroško ZIBKO in svetlobo POROČNO OBLEKO, Št. 'tiM, Gorenjskega odreda 6, Kranj 5104 prodam STAREJŠO SPALNI-Moie Pi jade jeva 9, Kranj 5105 17 m stenske OPEKE KLIN-s amrekov OPA2. Dušan Ferjan, in. Bled 5106 suhe smrekove in borove PLO-tanj 18, Naklo 5107 tn PRAŠIČE, težke od 35 do a silažni KOMBAJN, znamke Stare,Tatinec 6, Predddvor 5108 otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Urbane, Krajevna pot 79, Straži- 5109 si 10 prm suhih bukovih DRV. -k 2, Preddvor 5110 Hsn PRAŠIČE. 40 kg težke. Jezer-r Kranj 5111 *n4kub. m smrekovih PLOHOV, k* iO cm, in 1 kub. m hrastvih PLO-icm. Janez Rupar, Kovski vrh 4, lUka 5112 far. 2 PRAŠIČA, težka po 25 kg. »Zontar, Sv. Duh 41, Skofja Loka 5113 «Mm GRADBENI MATERIAL: m* fasadne OPEKE, 100 kv. m IW0RA in 450 kv. m ruske smreke isajefa opaža Sorska c. 32, Skofja »•»[ f.$4-60-304 5114 4 nova enodelna OKNA IX i roletami, bele barve. Jernej Mati »vet 8, Skofja Loka, telefon 5115 rotacijsko KOSILNICO a m vrste traktorjev. Ažman, 5116 m OPEKO blok, v izmeri1 29x I, 900 kosov. Zverften, Srednja **r/ur 5117 jmmSENO. Oglasite se na Jezerski IjMranj 511H PNDIG HI-FI stereo garnitura, glPC 300 z zvočniki prodam. Tele- 5119 NDIG barvni TELEVIZOR z dala upravljanjem (ekran 66), pro-tTeiefon 26-168 5120 pjanrodam 380-litrsko LTH HLA-90 SKRINJO še v garanciji. Ana mX Zf. Besnica 112 (Nova vas) 5121 akačmobel TELEVIZOR. Struže-IKanj, tel. 28-659 5122 Mm Vi PUNT ter GRADBENI i tkana. Lahovče 98 5123 m*> prodam GLASBENI CEN-ftojan Benedik, Sutna 73, Zabnica, lkU-546 5124 mm PUHALNIK. Mara Medja, Mu 11, Bled 5125 ■Vm dolgo POROČNO OBLEKO >«r« tt. 40. Telefon 26-968 od 17. do I 5126 MM dolgo POROČNO OBLEKO iz Site »vile, drap, Kt. 38. Tel. 23-619 5127 Mm mlado jalovo KRAVO. Man.k. b 24, Podnart 4933 Kar. dolgo belo obhajilno OBLE-Bm 27-135 5129 MM malo rabljeno KOTNO BRU V) fleluarico), japonske izdelave. glasnem oddelku 5130 Mm KRAVO ciko, staro 7 let (sredinca). Ce4njica 81, Bohinj 5131 aav SEDEŽNO GARNITURO, aKjSTELJICO z žimnico in črno-ff(kotnovo), na kredit. Tel. 23-725 5132 prodam SADIKE LONČNIC (pelargonije, fuksije, vodenk) in SADIKE za na grede ter grobove (age-ratum, salvija, portulak, tacetes). Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica 5135 Prodam 55 vreč PERLITA. Vinko Mlinar, Sovodenj 52 5134 =j^j KUPIM ~--== Kupim 500 kg jedilnega KROMPIRJA igor. Ivanka X>remelj, Dragomelj 50, Domžale 5077 Kupim kombinirano PEČ za kopalnico. Jože Bešter, Rovte 11, Podnart 5078 Kupim OVCO, brejo ali z jančkom. Kličite po tel. 60-734 v nedeljo dopoldan 5079 Kupim VITRINE z mostom za v dnevno sobo, v dolžini 3,40 m. Ponudbe po telefonu 82-701 (Jesenice) 5080 Kupim še dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), pečica na elektriko, bel, 50 cm širok, lahko tudi 3 plin, elektrika, ostalo kot zgoraj. Tončka Gortnar, Racovnik 5, Železniki 5135 Kupim HLODOVINO oreh, češnjo in hruško. Tršan, Hraše 14, Smlednik 5136 Kupim stoječo MRVO. Naslov v oglasnem oddelku 5137 VOZILA ZASTAVO 7.50, letnik 1972, odlično ohranjeno, z IR motorjem, 12.000 kri, ugodno prodam. Tarman, Titova 39, Jesenice, tel. 82-681 - int. 14 5070 Prodam RENAULT 4, letnik 1976. Telefon 064-60-541 int. 43 od 7. do 13. ure 4964 TAM 2000, testiran za B-kategorijo, prodam za 10 SM ali zamenjam za starejše gospodarsko poslopje ali del travnika v bližini Planine v Kranju. Vse informacije dobite telefonično po 15. uri 063- 26-495 4967 Prodam FORD ESCORT, letnik 1976, garažiran, prevoženih 35.000 km, termo-akumulacijsko PEČ, še v garanciji, 3 kVV ter PEČ kUppersbusch na trda goriva. Vujinovič Darko, Pot na J oš ta 51, Kranj 5030 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1969 in RENAULT R-16, po delih. Rahne, Voklo 54, tel. 49-114 5031 Prodam ohranjenega SPAČKA. Informacije po tel. 064-21-668 5032 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, neregistrirano, z rezervnimi deli ali brez. Brence, Čopova 4, Bled 5033 Prodam RENAULT 12, letnik 1984/75. Jože Pegrin, Bistrica 129, Tržič (Trajbah) 5034 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Dušanka Novic, Ul. Gorenjskega odreda 14, Planina - Kranj 5035 Prodam ohranjeno DIANO 6, letnik 1977, bočno karambolirano, vozno, 65.000 km, za 35.000 din. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 5036 Ugodno prodam RENAULT 12 TL, letnik 1976. Podnart 50, tel. 70-176 5037 Prodam ZASTAVO 750, obnovljeno, 32.000 km. Zasavska 43/D, Orehek 5038 Prodam NSU 1200 in veliko rezervnih delov. Kuralt, Ul. Milene Korbarjeve 11, Kranj a 5039 Prodam ZAPOROŽCA za rezervne dele in MOPED tip 15. Reteče 75, Skofja Loka 5040 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1980. Ljubo Vrančič, Kranj, Pot na Jošta 47 5041 Prodam HUSQARNA 250 CR,. letnik 1979, z nekaj nadomestnih delov. Zdravko Krajnik, Godešič 11 / A, Skofja Loka 5042 Prodam zadnji del izpušne cevi za Z-101 2 novi platišči za Z-101 in avto-radio s kasetofonom philips. Rodič, Stara cesta 27, Kranj 5043 Kupim dobro ohranjeno, garažirano ZASTAVO 101, staro 4 do 5 let. Telefon 064- 27-618 .5044 Prodam ZASTAVO 750, za rezervne dele. Kmetec, Golnik 86 5045 Prodam ZAPOROŽCA ZAZ 968, letnik 1977, prevoženih 16.000 km. Franc Moho-rič, Podblica 5, tel. 40-606 5046 Prodam LADO, letnik 1971. Informacije do 9. ure do tel. 27-902 5047 30 let ZAHVALA Vsem našim kupcem in r7W/aW#ftfl Posl°vnim pri|aiel|em za tTiiMuiriu sodelovanje m zaupanje KRANJ Nasvidenje v Delikatesi Prodam VW 1300, letnik november 1970. Marko Ivanič, Zg. Brnik 107, Cerklje , 5049 Prodam MOTOR APN-4 (zaradi selitve). Potoče 27, Preddvor 5050 Prodam MZ 250, letnik 1979. Miran Lah, Trata 22, Skofja Loka 5051 Prodam FIAT 500 in AMI super, v odličnem stanju. Sitar. Podlubnik 69, Skofja Loka. Informacije po telefonu 064-61-536 zvečer 5052 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Telefon 064-60-295 od 15. do 19. ure 5053 TOMOS MOPED 14 M, nov, prodam. Telefon 064-74-790 .50.54 Ugodno prodam FIAT 125-S, karambo-liran, S.000 km po generalni. Tel. 44-042 5055 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750 S. letnik 1978. Kranj, Predoslje 172 5056 Prodam ZAPOROŽCA po delih. Posa-vec 10, Podnart 5057 Prodam 126-P, letnik 1977. Tel. 21-368 5058 Prodam TAM 5000 s »cerado« v odličnem stanju. Smolej, Kovor 43. Tržič 5059 R-4. letnik 1977, ugodno prodam. Informacije po tel. 064-89-087 od 15. do 16. ure 5060 Prodam ZASTAVO 7.50 lux, letnik 1976/78 in dele za ford taunus 12 M, starejši tip, AUSTINA 1300, Z-750 in ZAPOROŽCA. Prebačevo 26, Kranj 5061 SUNBEAM, 1295 cem, letnik 1977, prodam. Ogled od 14. ure dalje. Križaj, Reteče 100, Skofja Loka 5062 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Bertoncelj, Mošnje 49, Radovljica 6069 Prodam avto FIAT 131, 1600 cem, 75 KM. Telefon 064-74-224 5064 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, generalno popravljeno. Vida Zdenko, AMD Podnart, tel. 064-70-135 5065 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974, registrirano celo leto. Dobravica 7, Podnart 5066 ZASTAVO 750, letnik oktober 1974, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Kavčič, Retl.jeva 15, Čirče - Kranj ' 6048 Prodam ŠKODO 1000 MB, po delih. IgorTvrdv, Likozarjeva 5, Kranj 5067 Ugodno prodam osebni avto R-16, neregistriran, lahko tudi po delih. Loka 44, Tržič, tel. 50-987 5068 Prodam zadnja vrata, pokrov, menjalnik in sedeže za Z-101. Mlaka 118, telefon 26-684 5069 PONY EXPRESS ugodno prodam. Telefon 57-014 5071 Poceni prodam neregistrirana R-8 in ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Telefon 24-351 - int. 33-74 (Vidlc) ,5072 VW 1300, letnik 1972, registriran do 23. 10. 1982, motor obnovljen, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Ristič, Čevljarska 6, Tržič 5073 Prodam dvoja desna vrata in desni prednji blatnik za DIANO 6, vse novo. Aleksander Pustavrh, Gabak 14, Skofja Loka 5074 VW 1600 variant, registriran do konca, maja 1983, _ygodno prodam (tudi na kredit). Pašič, C. železarjev 19, Jesenice 5075 Prodam "KOMBI Z-435 K, letnik 1979, prevoženih 25.000 km, v zelo dobrem stanju. Informacije po tel. 064-76-209. Ogled vsak dan od 6. do 19. ure 5076 Prodam PONY EXPRESS za 11.000 din. Telefon 064-62-226 5138 Prodam ZASTAVO 101. Partizanska 29/A, Krani 5139 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Zalog 93, Cerklje 5140 Prodam tri leta staro ZASTAVO 750 SC. Telefon 064-65-024 od 20. ure dalje 5141 Prodam VVARTBURG limuzina. Informacije po tel. 22-667 5142 Prodam 125-P, 38.000 km. Albin Kor-dež, Kropa, 139, tel. 79-520 5143 ZASTAVO 750, letnik 1969, obnovoje-no, poceni prodam. Kropivšek, Strahinj 101, Naklo 5144 Prodam R-4, letnik 1976, prevoženih 70.000 km. Vrtač, Zg. Duplje 54 Prodam FIAT 850 sport-special, letnik •1970, neregistriran, v voznem stanju. Gruškovnjak Sašo, Jesenice, Gregorčičeva 2. tel. 064 81-721, od 13. do 15. ure 5194 STANOVANJA Zamenjam novo enosobno STANOVANJE za večje. Kličite po tel. 28-598 po 17. un 4974 Dvosobno STANOVANJE v bližini Vodovodnega stolpa v Kranju, oddam za več let. Stanovanje je opremljeno (53 kv. m), centralna in telefon. Prednost imajo družine, ki gradijo ali so začasno v Kranju. V ponudbi navedite ceno, ki ste jo pripravljeni plačati in višino predplačila. Ponudbe pod Junij 82 5145 Starejši moški išče SOBO ali STANOVANJE z možnostjo parkiranja ali gaJ?i°' Naslov v oglasnem oddelku 5146 Oddam opremljeno SOBO s kopalnico dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 5147 xr?i? eno leto iSčern manjše STANOVANJE v Skofji Loki ali bližnji okolici, hitra: Nujno 514« Dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki, Groharjevo naselje, 49 kv. m (een-tralna, telefon), v pritličju, zamenjam za trisobno. Doplačilo v gotovini. Telefon 064-60-147 5 j 49 Prodam komfortno STANOVANJE v Skofji Loki (60 kv. m). Šifra: Gotovina - S 5150 Dvema fantoma oddam STANOVA NJE. Telefon 27-444 5151 Zamenjam enosobno komfortno STANOVANJE na Planini (IV. nadstropje) za večje. Šifra: Nagrada ali tel. 27-589 5152 /.amenjam novo dvosobno STANOVANJE v Kranju za enakovredno STANOVANJE na relaciji Jesenice-Radov-ljica. Informacije po tel. 82-738 r.2.r),i Za leto dni vzamem v najem dvosobno komfortno STANOVANJE v Radovljici ali na Bledu. Plačilo po dogovoru. Ponudbe po tel. 74-614 vsak dan ^Delikatesa • konkurenčne cene Priporočamo KRANJ aezaobpk Kupim PARCELO med Škofjo Loko in Medvodami. Nekaj plačila v devizah. Pavle Golik, Žlebe 36, Medvode ol69 GARAŽO v Kranju (za občino) prodam. Tel. 25-190 5,70 Prodam starejšo počitniško HIŠICO na Jezerskem Ponudbe pod ftifro: ZatLšje 5171 ZAPOSLITVEN Sprejmem DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku .„ ^„ A .j'i i Zaposlim KV SLIK O PL ES K A RJA, najmanj z 10-letnimi delovnimi izkušnjami, OD 80 din na uro. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem OOdelkU Takoj zaposlim PKV stavbnega KLEPARJA ali delavca za pnučitev. OD po dogovoru. Marko Svetelj, Kranj, firmiče- V8S3talno službo dobi mlajša ženska v KOVINARSKI stroki. Ponudbe bOđ, V bližini Kranja '* Takoj sprejmem kakršnokoli DhLO na dom (ročno činjenje). Oglasite se v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku ,. D5T17b Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD podogovoru. Tel. 064-23- 43 bi / / KV KUHARJA v družbeni prehrani redno zaposlim v Skofji Loki. Nastop dela možen takoj, OD po dogovoru. Telefon 064-62-468 popoldan 0110 OBVESTILA SERVIS PRALNIH STROJEV Jagodic sprejema naročila od 7. do 8. ure po tel 42 052 3283 HK LESE organizira 3. 6. 1982! TRIDNEVNO POTOVANJE V PRAGO. Cena potovanja je zaradi vračanja obiska zelo ugodna: 3.450 din. Prijave sprejema po tel. 45-052, 50-025 do vključno 31. 5. 82 5179 BAGAT TEČAJ - KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju obvešča, da se začne nov začetni in nadaljevalni tečaj 1 junija 1982 ob 15. uri in 2. 6. 1982 ob 8. un. Prijavite se lahko v Delavskem domu vhodI VL ali po tel. 47-256 _r a 'VT? Opravljam vsa KROVSKA DELA, strešno-izolacijska, barvanje žlebov in napušča. Telefon 061-266-701. Pismene ponudbe: Boris Valenčič, Mokrška 42 Ljubljana 5181 PRIREDITVE Ansambel SIBILA J.pe^F^-NO in TONIJEM vab. v PETEK,2».^ ob 19. uri na VELIKI MLADINSKI PLES V CERKLJE, s' NEDfcLJO 30^ ob 15 un pa na Vfckiiw r,a0 VESELICO ^PODBREZJE Skupina MODRINA igra 29 ,00 20. uri v ŽELEZNIK H in ^ VRTNIH VESELICAH: 6. 6. v LUŽAH/g. m l-i 0. v PRkDOSLJAH, 19. 6oV KRO^N?0R-STRAŽISČU in 26. in 27. 6. v SENCUK Telefon 25-077. SKuriN" VABLJENI! 5183 pnreja v sobote>ob 20. un vtv ^ Igra ansambel JKvnriA nr»noRP'/,iE GASILSKO DRUŠTVO PODBRE^Jb priredi v nedeljo, 30. maja ^ ^Vh T.ASIISKEM VRTU V PO D B K h 6J r\ n veliko vrtno, VESELICO. I bogatim sre-čelovom in kegljanjem U kolo. Z.«^ drilo vas bo zabaval .pnžnam 1n»J"J SIBILA. Čisti dobiček je ^"^"J?) izgradnjo gasilskega bazena. VABIJU GASILCI . . ,. lnin GD SENKOV TURN PnJ, '^Vodicah ■>o 5 ob 19 uri v KOSEZAH pn Vodicah ?)H(:ZABN() PRIRKUITKV. Igra ansambel PRIZMA iz Kopra POZNANSTVA GORENJKA, 25-168-65, VhpFTI v do 42, če želiš sodelovati na OHC-hl i v Ljubljani, 26. junija, v gorenjsk narodni noši, pa nimaš obleke, se Ogla«. Mofaj trajna vez Naslov v oglasnem odde ku NAJDENO Našli smo MODRO KOLO PONV. Doh. se v Britofu 103, Kranj W« OSTALO IZDELUJEM IZDELKE ll iK)liestra popravljam vse vrste Čolnov in jadralnih desk ter izdelujem odbijače in spojlerje za vse vrste avtomobilov. Komac Q*11CO, Breznica 29, 64274 Žirovnica olK Graditelji. DOZOr! Opravljam vse v.ste 1 /.KOPOV i bagerjem H-60 Cepin, (.0.1 če, nova gradnja Nujno iščem VARSTVO za 7-mesečne-ga otroka v Kranju ali bližnji okolici. Smrkolj, Cesta JLA 27, tel. 27-566 6196 Ljub.teljem šarplanincev prodam oddam čistokrvnega 2 BI Pj»l k« starega PSA. Krajevna pot « (Stražišče) 3446 INSTRUIRAM MATEMATIKO za v.* šole. Telefon 27-329, kličite l«P<>ld«n 4'tHti Iščem žensko za pomoč v GOSPO-' DINJSTVU dvakrat tedensko. Ponudbe pod: Poštena , .... 51«9 Za nekaj ur dnevno od ponedeljka do etka, iščemo žensko za pomoč v GOSPO-INJSTVU Ponudbe pod: Takoj 5190 Za pomoč na MANJŠI KMETIJI, nudim hrano in stanovanje mlajši uf/oko-jenki ali upokojencu. Naslov v oglasnem oddelku ,r)l91 INSTRUIRAM SLOVENŠČINO. ANGLEŠČINO, NEMŠČINO in GLASIH) Graižar Anica, Sp Jezersko 20 5192 Zaradi bolezni v družini oddamo ljubitelju živali PSIČKO z rodovnikom, staro 5 let, pasme nemški bokser. Informacije po tel. 81-588 5128 LOTERIJA Sreč ka št. din Srečka št. din 4240 6(X) 5 40 1303() 2.000 0615 440 »59350 6.000 018975 20.040 99930 2.000 212605 20.040 092910 20.000 492125 20.040 4.51810 20.000 6 40 31 60 1426 1.040 71 80 9166 440 42901 2.000 21726 M.040 50891 6.000 71036 142156 4.040 20.040 02 80 360506 20.040 97422 2.000 362736 20.040 009232 20.000 251402 20.080 67 60 263542 20.000 1877 400 344492 100.000 23027 4.000 401617 1.000.000 83 60 93 120 18 80 (X)3 200 28 100 143 200 2658 400 8613 800 .03778 8.000 50443 2.000 32778 6.000 7:5553 6.000 48118 4.080 290693 50.120 195588 20.000 34 60 19 60 64 80 39 100 554 16Q 49 60 904 160 44479 2.000 9044 600 54529 8.000 11684 4.000 108219 20.060 26924 8.000 198009 500.000 106114 20.000 336699 20.000 347664 20.080 401569 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. maja bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček Duplje, Krvavec Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna Zg. Jezersko. Živila: Deržurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pi-jadeja 12, PC Zlato polje, Kidričev.i 12, SP Planina-center, Ul. Gorerti-skega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12,SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. jesenice Emona tnarket — Prešernova l/a in Rož ca — samopostrežna trgovina na Jav. O. Novaka 8 , Skofja loka SP Podlubnik BOHINJ Lj. Mlekarne - Delikatesa B. Bistrica bled S pečenja Delikatesa Park hotel in Živila CenterII,C.Syobode GORJE Specerija Market Zgornje Gorje LESCE Murka 2 Lesce RADOVLJICA Živila Center, Radovljica TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 80 din, Ipinača .<'> din, cve-tača od 78 do 80 din, korenček 85 din, česen 120 din, čebula od 2H do 00 din, fižol od 90 do 100 din, pesa 40 din, kumare 80 din, paradižnik 180 rim, slive 70 din, jabolka 60 din, jagode 180 din, pomaranče 58 din, limone 71 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 35 din, kaša 85 din, surovo maslo 360 din, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje 38 din, kisi . zelje 40 din, kisla repa 38 din, orehi 400 din, jajčka od 6 do 6,50 din, krompir stari 15 din, novi 60 din, češnje 80 din. JESENICE Solata 50 din, Ipinača 60 din, < ve-tača 80 din, korenček 83,70 din, če-sen 142,30 din, čebula nova 60, stara 37 din. fižol od 80 do 140 din. pesa 26.70 din, kumare 100 din, paradižnik 150 din, slive 73 din, jabolka 65 din jftfpde 220 din, češnje 110 din, pomaranče 60 din, limone 75,50 din, koruzna moka 25 din, kaša 61,60 din, surovo maslo 249 din, smetana 100 din, skuta 77,70 din, sladko zelje 63 din, kislo zelje 39 din, orehi 431 din. jajčka od 5,70 do 7,50 din, krompir stari 12,40 din, novi 57,50 din. Naš pogovor GLASOVA ANKETA Pavle Tolar: »Predor mora biti« | Matura in isknn)ezapoglitve Gorenjski delegat v skupščini republiške skupnosti za ceste in v izvršilnem odboru skupščine je Pavle Tolar z Bleda — Prometna povezava skozi karavanški predor je edino smiselna dobili tudi hitro cesto do Kranja, ki se naj bi priključila na novo avtocesto Naklo—Ljubljana. Vsi projekti so napravljeni, o njih smo že na dolgo in Široko razpravljali, bili so sprejeti v skupščini republiške skupnosti za ceste. Prihaja obdobje, ko postaja vreča cestarskega dinarja še bolj mlahava. Ze nekaj časa imajo slovenski cestarji denarja komaj za redno vzdrževanje cest, kaj šele za novogradnje. Rešujejo jih krediti, a tudi ti počasi, a zanesljivo upadajo. Zato smo se na Gorenjskem začeli spraševati, kaj bo pa zdaj z avtocesto, če vemo, da smo za karavanški predor že dobili inozemske in domače kredite. Sosednji Avstrijci so pripeljali tursko avtocesto, pomembno evropsko cestno žilo prav do Beljaka in le čaka, kdaj ji bo dana možnost, da se nadaljuje skozi Karavanški predor. V skupščini republiške skupnosti za ceste imamo Gorenjci svoje delegate. Ti bržkone najbolje vedo, kako in kaj, zato smo povprašali Pavleta Bled — Kako slabe ceste imamo na Gorenjskem nam je jasno tisti hip, ko zapustimo Gorenjsko in se popeljemo proti Primorski, Dolenjski ali Štajerski. To nesporno, a žalostno dejstvo nam blaži upanje, da bomo s karavanškim predorom Namesto reportaže Sedem in več nas je * »Mi pa nočemo v časopis,« se je hrabro uprla že polnoletna dekliea, mikaven deklic, ki ji ne bi prisodil več kot petnajst pomladi. Podrsala je z nogo po pesku, se za hip zazrla v tla, nato pa spet gor vame, češ, misli si kar hbčeš, ne boš nas pregovorila. Ne mene, ne mojih enajst bratov in sester in ne očeta in mame ... Prav nesmiselno je bilo vztrajati. A dolgoletna namda, kije železna srajca, je spet pognala besede na pot nevsiljivega pregovarjanja in prepričevanja, da bi bilo prav lepo, ko bi o njih kaj napisali. A deklic je il umnejši, skušnjavi ni podlegel, *£nova se je nemo uprl prošnji, da bi kaj napisali o morda najbolj številni gorenjski družini. In v tistem hipu me je prešinilo spoznanje in obsedlo docela neprofesionalno ravnanje. Preblisk, naj takoj odneham, kajti le čemu ali komu naj bi služila številna družina in kup besedi o tem, koliko jih je in kako živijo; kako mati in oče zrno-reta nahraniti, obleči in vzgajati toliko otrok? Ce živiš .v družbi, kjer naj bi bil tretji otrok že huda obremenitev, potem bi ti otroci iz te gorenjske družine, najsi še tako tenkočutno, rahločutno popisani, bili NESREĆE KOLESARSKA OBJESTNOST Kranj - V torek, 25. maja, se je na -pločniku Delavskega mostu v Kranju zgodila prometna nesreča, v kateri je bila poškodovana 49-letna Teodora Novšak. Ko je hodila po Eločniku, so pripeljali trije kolesarji. Iva sta jo prehitela po levi in desni strani, eden pa se ji je zaletel v hrbet. Novšakova je padla in si zlomila roko. Kolesarji so nato ustavili enega od avtomobilov, ki je ranjen-) odpeljal v zdravstveni dom, sami pa so odnesli pete. Delavci postaje milice iz Kranja za storilci še poizvedujejo. PRI ZAVIJANJU ZBIL KOLESARJA Tržič — Na regionalni cesti Ste Marie aux Mineš pri tovarni Zlit se je v sredo, 26. maja pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtombila Hasanu Kostiču in kolesarju Štefanu Čadešu. Kostič je peljal od Bistrice proti Tržiču in je v križišču zavijal levo. Pri tem se ni prepričal, če to lahko stori, ne da bi ogrožal soudeležence v prometu. asproti mu je pravilno po desni strani pripeljal kolesar Čadeš, ki ga je Kostič pri naglem zavijanju zbil po cesti. Kolesar je bil laže ranjen, gmotna škoda pa je neznantna. NESREČA UTRUJENEGA VOZNIKA Podljubelj — Sima Jevremović, star 24 let, iz okolice Brčkega, sicer na začasnem delu v Celovcu, je v ponedeljek, 24. maja, vozil od Bistrice proti Ljubelju. Pri Podljubelju je v levem blagem ovinku zapeljal s ceste prek jarka na bližnji travnik in , spet na testo, kier se je prevrnil. oznik je bil bržkone utrujen in je za volanrtm zaspal. V nesreči je bila huje ranjena .11 -letna Radojka Jevremovič, sopotnica na prednjem sedežu, ki je med •prevračanjem padla iz vozila. Voznik je bil le laže ranjen. Materialna škoda znaša okrog 70.000 dinarjev. I). Z. nujno prikazani kot posebneži. Bili bi nekaj izjemnega, pa četudi bi oče in mati vzela vse skupaj vnemar, otroci bi čutili. In otroci očitno dobro čutijo. še pomni moja, čeprav že povojna in dovolj svobodomiselna generacija, kako težko je bilo v osnovni šoli vzdigniti roko tedaj, ko je tovarišica vprašala, kdo je iz družine, ki ima pet otrok. Še dobro pomni, kako je zabolelo pri otroškem srcu, čeprav obleka ni bila niti najmanj umazana in tudi usta ne lačna. Še danes mi ni jasno, zakaj pri nas neomajno vztrajamo na tem, da je izhajati iz številne družine neka nedojemljiva posebnost, če ne že sramota. Še več: številnim je številna družina enako kot biti socialno ogrožen, prikrajšan. Da največ šibkih, socialno in moralno oporečnih otrok izhaja iz družin.z več otroki, ni nobeno opravičilo, dokaz ali merilo, da smo izjeme posplošili in jih spremenili v pravilo. Tako smo zdaj zaradi upornega deklica, ki se je v imenu vse družine uprl, prikrajšani za slej ko prej napihnjeno reportažo, ki bi nam tešila slast in radovednost, kako vendarle zmorejo. Zdaj pač ne vemo, koliko mora dati mati krompirja v lonec, kako se umivajo, da ne pomislimo na knjige in šolske torbice! In ne vemo, kako zgarana je mati, ki zanje skrbi, zgarana, da drugače ne more biti, saj mora delati, delati in še enkrat le delati. In vse to zaradi punce, ki je pred hišo neposredno rekla vkljudni ne, posredno pa nam je dala vedeti, da jim ne pride niti na kraj pameti, da bi se dali prepoznavati v začudenje po časopisih. A če že ni, kar je vseeno in še bolje če ni — vsaj pošteno ie bolj tako — je vendarle dobro, da bi povedali, da smo z deklico stali pred na novo prebeljeno hišo, ki se ji poznajo pridne očetove roke. Snažna je bila in y nobenem primeru se ne razlikuje od sosednjih hiš. Takšna je, da bi si jo le želeli, tudi tisti, ki itnajo neprimerno več dohodka in višji standard. A zdaj jo nameravajo še povečati, s prizidkom. Traktor imajo, pa polje in tudi to polje je lepo obdelano. Prav gotovo se bratci in sestrice kdaj pa kdaj povlečejo za lase, da pa se lepo razumejo, nam je deklica že povedala. Ce vam pride kdaj v roke nadvse simpatična in topla knjiga pod naslovom Sedem nas je, jo boste brez pridržka v hipu prebrali. Nosi vam sporočilo, kako lepo, prijetno in domače je lahko v družini, četudi je hiša polna otrok. D.Sedej Žerjav odpovedal Jesenice — V torek, 25. maja, je žerjavovodja Ejup Cauševič, star 45 let. ki upravlja portalni enotnost« ni grabilni žerjav (ta je že od 1965. v obratovanju) razkladal vagon s starim Želez jem. Nenadoma je / mačkom in kabino vred padel v globino kakih desetih metrov in pristal na vagonu, naloženem z železom. Dve čeljusti grabilca sta se namreč zajeli v prečno steno vagona, zato se je pri dviganju gornji mehanizem s kabino vred utrgal. Ponesečenega Cauševiča so takoj odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je v kritičnem stanju. Kraj nezgode si je ogledal tudi republiški inšpektor za delo. ki je dal dokončno sodbo 0 nesreči. Na učence, ki letos zapuščajo srednješolske klopi, z vso težo pritiskajo nekateri problemi. Ocene za tretji oziroma četrti letnik se zaokrožajo, pred vrati so maturitetni izpiti, pojavlja se skrb, kje iskati zaposlitev, ki se zlasti za družboslovne usmeritve vse bolj zapira. Seveda pa mladi ne bi bili mladi, če ne bi razmišljali tudi o lepih stvareh: o maturantskih sprevodih, plesih, zaključnih izletih, o gala oblekah. Upam da s srednjo izobrazbo ne bo tako težko priti do dela Zelo malo sošolk ima štipendije in se bojijo nezaposlenosti.« Tolarja, člana izvršilnega odbora skupščine republiške skupnosti za ceste, kako aktivni so v skupščini gorenjski delegati in kaj bo z dokaj slabimi in dotrajanimi glavnimi gorenjskimi prometnimi žilami. »V zadnjem času smo v skupščini veliko pozornosti posvetili predvsem reorganizaciji cestnega gospodarstva, še posebej, ker si želimo, da bi se sredstva čimbolj podružbljala. Bilo je veliko razprav in veliko mnenj, tudi zdaj, ko je zakon končno sprejet. Razprave se bodisi zavzemajo za to, da bi o cestnem dinarju delegatsko odločali na regijskem bodisi na občinskem nivoju. Mnenja so ponekod različna, sam osebno mislim, da sredstev ne bi smeli preveč drobiti. Cestno gospodarstvo je gospodarstvo širšega pomena in vsak lokalizem se lahko maščuje. Da imamo dokaj slabe magistralne ceste, je dejstvo. Cesta Ljubljana — Kranj je bila zgrajena leta 1934 in od tedaj je »pretrpela« že marsikaj. Z namigovanjem, da je bila Gorenjska kot regija v cestnem gospodarstvu Slovenije zapostavljena, pa se ne bi strinjal. Gorenjska naj bi z izgradnjo karavanškega predora in hitre ceste dobila ogromno denarja in skupščina republiške skupnosti za ceste ima to izgradnjo v programu. Vendar pa v današnji situaciji, ko primanjkuje sredstev, republiška skupnost za ceste nima dovolj denarja, celo zelo malo je ostalo sredstev. Prav zato se je na zadnji seji izvršilnega odbora pojavilo mnenje, da bi bilo treba razmišljati o smotrnosti gradnje Karavanškega predora. Pojavile so se torej drugačne rešitve, ki pa jih gorenjski delegati ne moremo sprejeti, saj je navsezadnje skupščina izgradnjo predora že potrdila. Na Hrušici so že opravljena velika pripravljalna dela, ki so tudi ogromno veljala. Mislim, da je finančna struktura izgradnje predora dokaj ugodna, saj se izplačilo anuitet začne šele v kasnejših letih. Velika škoda bi bila, ko bi projekt opustili, posebej zato, ker je turska avtocesta tik za mejo. Vse evropske države so zainteresirane, da se predor zgradi in če bomo odlašali ali se ogrevali za drugačne rešitve, bomo Slovenijo ali celo Jugoslavijo povsem izolirali. Zavedati pa se moramo ogromnih posledic, saj se evropski tokovi usmerjajo potem na Italijo. Sam osebno menim, da se bo predor kljub različnim mnenjem gradil, saj je za Slovenijo in Jugoslavijo velikega prometnega in gospodarskega pomena.« D.Sedej Usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe Doseči čim večji učinek Miro Jakšič iz Preddvora obiskuje zadnji letnik v šolskem centru za blagovni promet v Kranju: »Ples smo že imeli. Zdaj se pogovarjamo predvsem o izletu. Za tri dni bomo šli v Umag, ker smo ,priden' razred. Mature nas je prav gotovo strah. 18. junija se začnejo prvi izpiti. Zato se v Soli trenutno bolj posvečamo tistim predmetom, ki jih bomo morali zagovarjati tudi na maturi. O zaposlitvi seveda že razmišljamo. Pogodbe imamo vsi v razredu, vendar niti polovica sošolcev dela nima zagotovljenega. Tudi mene skrbi. Chemo, kjer sem se učil, je majhna trgovina in ima prodajalcev že dovolj. Kje bom našel zaposlitev, še ne vem, najraje bi delal kje v skladišču. Menda je za fante lažje. Sicer pa. je pred menoj še vojaščina.« Ksenja Matko iz Kranja zaključuje dveletno administrativno šolo: »Če se najprej dotaknem veselih stvari, moram povedati, da smo maturantski ples že imele in da gremo za tri dni na izlet v Medulin. Zdaj se pripravljamo predvsem na maturo. Mislim, da je po eni strani potrebna, ker daje neke vrste potrditev, po drugi strani pa nam v praksi ne bo bistveno pomagala. Štipendije nimam. Skrb zaradi zaposlitve bom za dve leti preložila, saj bom septembra preskočila v tretji letnik upravne administrativne šole. »jf ****** »*♦<»♦♦♦•> WvW»WvV Božidara Langerholc ii Škofje Loke je učenka Četrtega letnika ekonomske šole v Kranju: »Največ se pogovarjamo o maturi in zaposlitvi. Menim, da je matura nepotrebna, saj o obvladovanju oziroma neobvla-dovanju znanja govorijo vsakoletna spričevala. Vrh tega pa je uspešna matura veliko odvisna od sreče. Stipendijo imam v Veletrgovini Loka, kjer pa bodo med štirimi kandidatkami izbrali le dve. Upam, da mi bo uspelo, sicer ne vem, kam bom Sla. Delovno okolje, kar sem ga spoznala med počitniško prakso, mi je všeč. Kakšen bo naš maturantski sprevod? Vesel prav gotovo, razkošen manj. Oblečene bomo enotno, v rdeče majice in belo-modra krik. Ples, ki ga imamo nocoj v Kazini na Bledu, pa bo bolj .eliten*. Zakaj ne, saj je to dogodek, ki ga doživiS samo enkrat.« H.Jelovčai. Ravnanje in streljanje z orožjem je težišče letošnjega urjenja gorenjskih teritorialcev - Del enote Stane Žagar je uspešno opravil svoje naloge — Trdna povezanost z okoljem Center za obrambno usposabljanje enot teritorialne obrambe Gorenjske tudi letos ne sameva. V njem je bil pred nedavnim na urjenju del enote Stane Žagar; pripadniki enote Lojze Kebe se bodo usposabljali v treh etapah, prišel pa bo še drugi del enote Stane Žagar. Letošnji program usposabljanja teritorialcev daje poudarek, kot so povedali predstavniki pokrajinskega štaba, ravnanju in streljanju z orožjem. Razen preizkusu mobilizacijske pripravljenosti bodo . precej pozornosti namenili taktičnemu urjenju enot. V strokovnem vojaškem pouku imajo prav tako svoje mesto predmeti, kot so inženirstvo, atomsko biološko kemična obramba in zdravstvena služba, seveda pa vso skrb posvečajo tudi idejno politični vzgoji. Območna- enota teritorialne obrambe, ki je del enote Stane Žagar, je na nedavnem usposabljanju v centru uspešno opravila vse fe naloge. Kljub nekoliko skrajšanemu času pouka je v celoti uresničila izobraževalni načrt. Urjenje je zato bilo intenzivno in predvsem praktično. V njem so imele posebno mesto taktične vaje v težjih razmerah in na začasno zasedenem ozemlju, med katerimi so teritorialci opravili tudi daljše pohode in nočili na prostem. Pokazali so. kakor je ocenil starešina Franc Bajt, zanesljivo poznavanje oborožitve in dosegli pri streljanju z njim zelo dobre rezultate. Uspešno so tU(b skrbeli za zaledno zagotovitev in vso resnost pokazali. kot je naglasil starešina Janko Stušek, pri povezavi z okoljem. Takšna srečanja teritorialcev so namreč bolj množična od slehernega zbora krajanov in zato primerna za obravnavo številnih vprašanj s kateregakoli področja dela v družbenem življenju. Obenem so priložnost za temeljito spoznavanje njihovih obvez v njem, kar omogoča čim večje učinke tudi pri obrambnem usposabljanju. Doseganje kar se da boljših rezultatov pa je osnovni cilj urjenja teritorialcev. Dobre rezultate usposabljanja so poleg odgovornega dela pripadnikom enote Stane Žagar zagotovile pravo i časne in vsestranske priprave naj urjenje v enoti ter izven nje. Prav tako je treba naglasiti, da k ter znatno prispevata boljša urejene centra in skrbna organiziranost l\\ ljenja v njem. Čeprav imajo terit< rialci ob urjenju le malo prostej časa, njihovo bivanje v centru nikc ne mine brez aktualnih predava tabornega ognja, kulturne in informativne dejavnosti ter športnih tekmovanj. S Saje Vaje narede mojstre, tudi dobre strelce - Foto: S. Saje