Psii-oina platani * gufuvisi. 1ZUAJA VSAK 10KKK, OMTHTiiK IN SOBOTO •*<■ wrrau*Mfc«fc"**-*.*»iwvvv ^..:-«iri.wwHi.nwtw> *• -■*«**»*.,+*v*».•»•« •u* iHfkMutuni ttev»5ki Din VSf c. *.3W»tO. »h -—*- TRGOVSKI UST Časopis *a trgovino, industrijo in obrt. $reke meje pa le za manjše ladje; tako, da bi celokupna dolžina plovne Save znašala 735 lan. Seveda bi vsa ta dela stala ogromno in vsled današnjega ■tabega financijelnega stanja naše države se ti projekti v doglednem času še ne bodo uresničili. Pristanišča na Savi ne odgovarjajo modernim parobrodarskim zahtevani; manjkajo nakladalne naprave, skladišča, železniški tiri v pristanišča itd. Najvažnejša pristanišča na Savi so: Sisak, Žabrežje, Mitroviča; zimska pristanišča pa Bežanija pri Zemunu za 170 in Ada Ciganlija pri Beogradu za 210 ladij. Na tretjem mestu jugoslovanskih plovnih rek je D r a v a , ki je plovna od Barča do svojega izliva v Donavo v dolžini 160 km. V tehničnem oziru Drava vsled velikih ovinkov in sipin ni posebno pripravna za plovbo. Za normalne donavske vlačilce je Drava plovna samo od izliva v Donavo do Belišča (t. j. 50 km) in še to le za vlačilce manjših velikosti in tonaže. Obstoja projekt, ki podaljšuje plovnost Drave do Druja v dolžihi 69 km, tako da bi celokupna plovna dolžina znašala 229 km. V ekonomsko-trgovskem pogledu nima naša država od Drave kot plovne reke posebne koristi; to pa zato, ker je večji del njenega teka državna meja. Drava posreduje kot pritok Donave promet z inozemstvom; kakor Sava je tudi Drava eno najvažnejših komunikacijskih sredstev za prevoz lesa in lesnih fabrikatov. Najvažnejša pristanišča na Dravi so: Osjek, Belišče, Šestil ovac in Barvaš. Na četrtem mestu je reka Tisa, ki je plovna ob Srb. Krstura do izliva v Donavo v dolžini 170 km. Tisa po naravi ni posebno sposobna za plovbo radi velike širine in zelo majhne globočine. Radi tega je plovba na Tisi v zimskih mesecih najdalje ustavljena izmed vseh jugoslovanskih rek. V ekonomsko-trgovskem pogledu ima svoj gospodarski pomen le za lokalni promet, vendar je velike ko- Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) 4. Glasovalna pravica. Zakon (čl. 224. trg. zak.) in regulativ (§ 48.) določata, da vsaka delnica daje en glas, če statut ne določa drugače. Načelno ima torej vsak delničar pravico glasovati. Dovoljeno je pa, da statut veže glasovalno pravico na izkaz posesti minimalnega števila delnic in ravno tako, da jo omejuje navzgor. Primer: še-le 25 delnic en glas, nihče pa ne more imeti več nego 50 glasov, bodisi tudi, da ima recimo desettisoč delnic. Naši statuti povprek vežejo glasovalno pravico na posest več nego ene delnice, kar je vspričo nizke vrednosti naših delnic (največkrat 100 papirnih dinarjev) kolikor toliko naravno; najbolj navadno 5 ali 10 ali 25 delnic po 100 Din. Navzgor se število glasov ne omejuje. Razmerno redko se upotreblja določba regulativa, da sme statut dovoliti, da si delničarji, ki nimajo zadosti delnic, da bi sami imeli glasovalno pravico, smejo izbrati zastopnika, ki jih zastopa, po razmerju tako združenih glasov. Po mojem mnenju naj bi se ta jukosmotrena določba v bodoči zakon sprejela kot obvezna in pojasnila tako, da sme vsaka skupina malih delničar- jev, ki imajo skupaj zadosti delnic, da bi j imeli glasovalno pravico, izbrati svojega j zastopnika; po današnjem besedilu re- j gulativa 'bi .-e dalo misliti, da morejo le j delničarji imeti skupnega zastopnik«, kar gotovo ne bi' bilo smotre-no, saj so lahko tudi med malimi delničarji interesi različni, tako da jih ne more zastopati ista oseba. Obveznost si mislim seveda samo v tem smislu, da statut ne more branita postavitve takih skupnih zastopnikov, ne pa, da mali delničarji morajo postaviti jih. Naši statuti pripuščajo vsaki skupini delničarjev, ki ima zadostno število delnic, da si postavi rvojega zastopnika. Le v par primerih so osnutki naravnost kršili določbo regulativa (§ 43.), da tudi omejitev glasovalne pravice na posest določenega števila delnic ne sme presegati izvestne kvote delniške glavnice, namreč: če delniška glavnica ne dosega 1,000.000 kron = 250.000 Din, potem mora dajati en glas toliko delnic, kolikor jih po nominalu tvori 1% cele delniške glavnice; če je delniška glavnica 1,000.000 K ali več, mora dajati vsakih 10.000 K nominala vsaj en glas. Število vseh glasov torej ne sme biti manjše nego sto, lahko pa je večje. Bolj pogosto.so statuti grešili zoper določbo regulativa (§ 44.), da statut mora dovoljevati delničarjem izvrševanje glasovalne pravice na skupščini po pooblaščencih, ki ni da bi morali biti delničar- ji. Bolj nerodne nego naravnost pogreš- j ne so bile včasih določbe o zastopanju nosanu pravnih oseb in pravnih subjektov, ki niso-fizične osebe. O dejstvu, da se število glasov navzgor ne omejuje, je težko govoriti. Prav no učnega dvoma ni, da bi taka omejitev bila najuspešnejše sredstvo zoper prevelik vpliv poedinili delničarjev. Danes ni izključeno, da poedinec lahko sam voli« vse organe družbe in pritisne vse ostale delničarje povsem ob steno, z eno besedo, d« družbeno podjetje dejanski izpre-meni v svoje 'podjetje. Še lažje je to seveda skupini par velikih delničarjev, ki sklenejo v družbi »sindikat«. \ endar je prav dvomljivo, ali naj bi se poskusilo take stvari preprečiti z zakonito odredbo, da posameznik ne more imeti več nego’določenega števila glasov. Ne glede na to, da je take omejitve razmerno lahko obiti, vsaj pri delnicah, ki se glase na imetnika, bi lahko nastale tudi še di-uge težave, o katerih tu ni da bi govoril. Naj-brže bo treba ostati pri sedanjem načinu in le vplivati s poukom na delničarje-podpisnike, naj prevdarijo, ali ne bi kazalo v poedinem primeru v statutu omejiti število glasov nav/gor. Veliko si pa ne obetam. Nejasni so statuti prav pogosto za ta del, ali je dovoljena delničarjem, ki nimajo , glasovalne pravice, vsaj udeležba na občnem zboru, ali udeležba s posvetovalnim glasom, to se pravi s pravico staviti predloge in posegati v debato. Zakon in regulativ stvari ne urejata. Udeležba pri skupščini, poseganje v debato, s ta vi jan j e predlogov so ravnotako članske pravice kakor glasovalna pravica. če jih statut ne omejuje, so neomejene; omejitev glasovalne pravice torej sama po sebi ne pomeni omejitve drugih pravic. Pač pa bo dovoljeno reči, da se smejo v statutu tudi te pravice omejiti, ko se že sme omejiti najvažnejša namreč glasovalna pravica. Vsekako je taka ^klotira« jako nesimpatično sredstvo: snujoča se družba ponuja delnice občinstvu, obenem mu pa zavezuje usta. V bodočem zakonu bo treba jasnosti in sicer v smislu široke udeležbe delničarjev. Statuti morajo po delniškem regulati-vu predpisati, kako naj se izkaže glasovalna pravica (§ 42.). Pri delnicah na ime je stvar enostavna, delničar je na-pram družbi, kdor je vpisan v delniško knjigo. Pri delnicah na imetnika se zahteva” da naj delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico na občnem zbo- . ru, posest delnic izkažejo s tem, da jih na’ mestu, ki je določeno v statutu ali ki je določi načelstvo, predlože ali', boljše rečeno, založe, ker naj tam ostanejo do konca občnega zbora. Založitelju se izda potrdilo, v katerem je povedano, koliko glasov ima. Statuti so za ta del skoro brez izjeme v redu; samo glede roka za zalaganje je z ozirom na določbe regulativa bilo par napak. (Dalje sledi.) Štev. 24. TRGOVSKI LIST, 25. februarja 1926. risti, ker olajšuje promet v jugoslovanski žitnici s tem, da spaja Banat z Bačko. Razven navedenih imamo v -Jugoslaviji še celo vrsto manjših plovnih rek. Tako n. pr. Kolpa kot pritok Save; plovna je od izliva v Savo do Pokupskega v dolžini 40 km. Obstoječi projekti podaljšujejo plovnost Kolpe od Pokupskega do Karlovca; tako da bi celokupna plovna dolžina Kolpe znašala 134 km. Bosut, pritok Save, ploven v dolžini 40 km; S p a č v a , pritok Bosuta, plovna v dolžini 21 km; Studva, pritok Bosuta, plovna 18 km; T a m i š , pritok Donave, ploven 3 km; M o r a v a , pritok Donave, plovna v dolžini 3 km. Jugoslovanske umetne vodne ceste so bile grajene za lokalne potrebe. V tehničnem oziru so zelo dobro grajene; plovne pa so le za objekte gotovih dimenzij. (Konec prihodnjič.) Trgovina. Trgovski stiki naše države s Češkoslovaško. V letu 1925 je Češkoslovaška izvozila v našo državo za 820, iz naše države pa uvozila za 520 milijonov čeških kron blaga. Njena bilanca je torej na-pram naši državi za 300 milijonov kron aktivna. Podaljšanje roka za pregled in žigosanje steklenic in posode. Minister trgovine in industrije je podaljšal rok za pregled in žigosanje steklenic in posode od 16. februarja do konca meseca junija 1926, ki se naj izvrši po čl. 14. naredibe o pregledu in žigosanju, obliki in ozna-movanju steklenic in posode. Prodajja. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 24. marca t, 1. ofertalna licitacija glede prodaje 1000 komadov lesenih sodov od mineralnih olj. — Predmetni oglas je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v fjjubljani interesentom na vplgled. [zgledi naše inauufakturne trgovine. Beograjski »Trgovinski Glasnik- naglasa v eni zadnjih številk o položaju naše manufaktume trgovine v preteklem letu med drugim, da izgleda, da bo kriza v mauufaktumi trgovini še naraščala. Pri tem je treba upoštevati ogromne režijske stroške in visoke obresti za denarni kredit. Dinar se je okrepil in stabiliziral, režijski stroški (prevoznina, carine, davki in ostali pribitki) so se izdatno zvišali. Tako imamo sedaj čuden primer, da se kljub okrepitvi dinarja vsi režijski stroški zvišujejo. Po sedanjem stanju in izgledih za bodočnost je svetovati, da )*aši trgovci nakupujejo manj blaga v •ttOzemstvu in da zmanjšujejo sedanje /alcge. Poleg tega je treba še zmanjšati kreditiranje in zahtevati* za vsako prodajo na kredit menico. Trgovina s slivami na brčkem trgu. — Dovozilo se je v tednu od S. do 14. t. m. celokupno 254.50 meterskih stotov sliv. Cena se je gibala od 4 do 6 Din. Izvozilo se je celotno 887.27 meterskih stotov. Za uvoznike in izvoznike. — V Bariju (Italija) se je ustanovila n vozna in izvozna tvrdka z naslovom ;>Balkan<: za izvoz in uvoz. Lastnik tvrdke je Jugoslovan N. Teskerečič, trgovec iz 'Pravnika. Tvrdke namen je upoznavati italijanske trgovce z našimi produkti, razvijajoč s tem medsebojno ekonomsko zbližanje obeh držav. Uzanco za trgovino z jajci v Nemčiji. Udruženje berlinskih veletrgovcev z jajci je na podlagi izjave trgovske in industrijske zbornice uveljavilo za ugotovitev dolžnosti in pravic prodajalca pri prodaji jajc določilo, da znači 1. označba >ab Station«, da mora kupec nositi stroške vczarine; 2. blago se prevaža na odgovornost kupca samo, ako ga je kupec Prevzel na oddajni postaji; 3. ako je v sklepnem pismu določeno, da je ostanek fakturnega zneska plačati po prejemu na namembni postaji, se blago prevaža na °dgovomost prodajalca. mmasBBesBsrezBemmsmma mw)iw cz~............... J Ako piješ »Buddha** čaj, vživaš že na zemlji raj! tS/\DE mark 1— - "-------"------ j PCBCCO preparali. ■ Depot za Jugoslavijo: „G!F0KA“ družba z o.z. Maribor. Industrija. Ročaje za metle dolge 120 do 140 cm, štirioglate v premeru 28X28 mm bi si rada nabavila pri nas neka tovarna v Italiji. Njen natančen naslov dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Manjše tovarne sladkorja. Iz Novega s:ida poročajo, da se zanimajo za ustanavljanje manjših tvomic sladkorja poleg Bačke, Srema in južne Srbije tudi banatski gospodarski krogi, čim se ustanove take tovarne v Sremski Mitroviči in Sivcu, nameravajo zgraditi po istem vzorcu lastne tovarne sladkorja tudi banatski poljedelci. Interesenti za izdelovanje plošč iz keramike. Neka tvrdka v Nemčiji, ki se bavi specijalno z izdelovanjem keramičnih vložnih plošč in to posebno onih iz steklenega cementa, nadalje iz marmorja, umetnega steklenega marmorja, itd., išče odkupca licence za Kraljevino SHS za izdelovanje navedenih plošč. Za odkup, kakor tudi za vsa tozadevna potrebna navodila in pojasnila glede izdelovanja, zahteva enkratno odškodnino v znesku 500 dolarjev. Po zatrdilu tvrdke bi bilo prikladno priključiti navedeni keramični obrat kakemu že obstoječemu podobnemu obratu, ker bi se rentabili-teta s tem znatno zvišala in bi priključitev obratovanja nikakor ne motila. Naslov tvrdke, ki to licenco ponuja, je dobiti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Denarstvo. Prva Hrvatska štedioniea. V ravnateljski seji Prve hrvatske štedionice dne 18. t. m. se je sklenilo, da se predloži občnemu zboru, ki se vrši dne 13. marca 1926, bilanco za leto 1925, ki zaključuje s čistim dobičkom od 20,566.51773 Din, odnosno s prenosom iz 1. 1924 542.102 91 dinarjev s skupnim dobičkom od 21,108.620'64 Din. — Iz ravnateljskega poročila se razvidi, da je presegel blagajniški promet v minulem letu vsoto od 39 milijard 950 milijopov dinarjev, a celokupni promet 93 milijard 99 milijonov dinarjev. — Zlasti so znatno porasle hranilne vloge v minulem letu in sicer za vsoto od 249 milijonov dinarjev, tako da znašajo skupne vloge Prve hrvatske štediouice eno milijardo 62 milijonov dinarjev. — Skupna aktiva zavoda porasla so napram letu 1924 za 457 milijonov dinarjev ter znašajo skupno eno milijardo 765 milijonov dinarjev. — Ravnateljstvo je sklenilo, da predlaga občnemu zboru izplačilo dividende za leto 1925 s 1.000 Din za eno desetico, dalje 100 Din za eno celo, 25 Din za eno četrtinko in 10 Din za eno desetinko delnice, kar odgovarja 111/» odstotnemu cbrestovanju zadnjega emisijskega tečaja delnic od 900 Din, dalje, da se po statutarnih dotacijah votira v tečajno rezervo in pokojninski fond ter v fpnd grofa Kulmerja za zgradbo internata za deco nameščencev podružnic, po 600.000 Din ter da se stavi ravnateljstvu za dobrodelne namene 500.000 Din na razpolago, ostanek od 571.179'58 Din bi se prenesel na rabini zgube in dobička za L 1926. Obtok bankovcev Narodne banke. — Po stanju dne 15. februarja 1926. je imela Narodna banka za 5704.9 milijonov dinarjev bankovcev v obtoku. Obtok se je od 8. do 15. februarja 1926 zvišal za 119.9 milijonov dinarjev. Uradni kurzi za mesec marc t. 1. _____ Za pristojbinske (taksne) in sodne namene so določeni, ako je vrednost označena v tuji valuti, za mesec marc 1926 sledeče: 1 napoleondor 218 Din; turška lira 247 Din; angl. funt 276 Din; dolar 56.50 Din; kanad. dolar 56.85 Din; zlata nemška marka 13.80 Din; poljski zlat 7.65 Din; avstrijski šiling 7.98. Din; 100 franc frankov 207 Din; 100 švic. frankov 1693 Din; 100 italijanskih lir 229 Din; 100 belgijskih frankov 238 Din; 100 hol. forintov 2270 Din; 100 rum. lej 24.30 Din; 100 bolg. layov 40 Din; 100 danskih kron 1475 Din; jop švedskih kron 1520 dinarjev; 100 norv. kron 1190 Din; 100 pezet 8Q0 Din; 100 drahem 80 Din; 100 čehosloVaških kron 168 Din; 1 milijon madžarskih kron 795 Din. Ureditev vojnih dolgov. Iz Londona javljajo: V tukajšnjih dobro poučenih krogih naglašajo, da prispe finančna komisija Jugoslavije na svojem povratku iz Amerike dne 27. t. m. v London. Finančni minister dr. Stojadinovič ostane več dni v Londonu in prične pogajanja z zastopniki angleškega državnega zaklada glede ureditve srbskega dolga Angliji. Ta dolg znaša 30 milijonov funtov šter-lingov. Z ozirom na vesti da je Amerika že sprejela pogoje za ureditev naših vojnih dolgov, doznavamo, da ta vest ne odgovarja resnici povsem iz enostavnega r;izloga ne, ker je doslej naša delegacija izročila ameriški samo svoje predloge, a ameriška naši protipredloge. Nobene de-logacija še ni ničesar odobrila. Konstati-ra. se samo, da so stališča obeh delegacij zelo blizu in je upanje v sporazum, ker ameriški komisiji ni mogoče takoj proučevati naših predlogov in ker je komisija tudi 7- drugimi posli znatno zaposlena. Promet Gibanje parnikov. Paroplovna družba Oceania« javlja (poročilo z dne 20. februarja t. I.): >Mrav«, prispel 16. t. m. na Reko, nadaljeval bo v Trst. >Jadera<, odpotoval 13. t m. iz Orana v Benetke. »Zora«, prispel 14. t m. v Benetke, nadaljeval bo v Bon in Rotterdam. >Sava<, prispel 19. t. m. na Sušak. »Kostrena«, prispel 18. t. m. v Teneriffo, nadaljeval bo v Las Palmas, Sta Cruz de La Palma, Casablanco, Oran in Trst. »Sud«, pričakuje se v Trstu, nadaljeval bo v Genovo, Marseille, Oran, Casablanco, Las Palmas in Teneriffo. >Vladimir<, na progi Jadransko—Egejsko morje v Carigrad. ^Diamante, v Trstu. »Morava«, odpotoval 18. t. mr iz Gythion v Calamat in Trst. — »Oceaniac Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika? RAZNO. Mednarodna ureditev delovnega časa. Povabila na delovne ministre Nemčije, Belgije, Francije in Italije ter na direktorja mednarodnega delovnega urada Thomasa za udeležbo na konferenci v Londonu, ki bi se bavila z vprašanjem mednarodnega dogovora za ureditev delovnega časa, so bila sedaj razposlana. Darilo. Mesto cvetja na krsto pokojnega g. Bernarda Cescuttija in na krsto pokojne ge. Frančiške Kastelic je daroval podpredsednik Trg. društva »Merkur« v Ljubljani g. Riko Tory v prid podpornega sklada tega društva znesek Din 200. Iskrena hvala! Želimo obilo posnemal-cevl Semenj v Solunu. V Solunu se vrši mednarodni semenj od 15. do 31. maja t. 1. Zastopnik za Jugoslavijo je g. Pe-riclee Varveris, Beograd, ki daje interesentom vse potrebne informacije. Mednarodni semenj v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši mednarodni semenj od 2. do 9. maja 1926. Semenj ima informacijsko sekcijo, ki daje brezplačno informacije vsem inozemskim trgovcem in industrijaloem. Naslov je: .Miejski urzad targu Poznariskiego, Poznan, ul. Glogowska 42. Gospodarski položaj Nemčije v mesecu januarju t. I. je bil neizpremenjeno slab. Vplivi, ki povzročajo krizo, se še niso zmanjšali. Število brezposelnih narašča, tudi število konkurzov je večje. Kot ugoden moment je označiti aktivnost zunanje trgovske bilance v mesecu decembru, znižanje diskonta državne banke, znižanje indeksne številke za veletrgovino, napredek v raoijonalizaciji obr-tov, predvsem pa porast kurzov na bo iv zi. Odločilno je, da se položaj ladjedelske industrije še.ni,v nobenem oziru izboljšal iu da so se tudi prejemki državne železnice izdatno znižali. Ustanovitev za-padnega rudarskega trusta napreduje in kreditna akcija v prilog poljedelstva se je uspešno oži votvo rila. Ogromna ladja. V Olasgovvu na Škotskem so dali v delo ladjo, ki bo vsebovala 60.000 ton po 1.83 m*. Take ladje doslej svet še ni videl. Največje ladje pred vojsko je imela Nemčija: Imperator, Vaterland, Bismarck. Vsebovale so 50.000, 56.000 in 59.600 ton. Daleč zadaj so bile angleške ladje črte White star (bela zvezda), kojih največje so imele po 45.000 ton. Nemški velikani so po mirovnem sklepu prešli v tujo last in vozijo sedaj pod imenom Majestetic, Levi-athan itd. Nemci sami takih velikanov ne gradijo več, .temveč kvečjemu ladje do 32.000 ton. Pravijo, da se ladje z okroglo 30.000 tonami še najbolj renti-rajo, Pri novi angleški ladji je prav posebno treba pripomniti tudi to, da bo motorna, kurjena torej s petrolejem. Vemo že, da Angleži gradbi motornih ladij niso naklonjeni; sedaj bo kar največja motorna. Tako gre čas naprej. Doslej je bila največja motorna ladja »Sa-turnia« iz Trsta, od nas že v posebnem članku opisana. Ljubljanska borza. sreda 24. februarja 192(>. Vrednot«: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 78, bi. 80; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 279, bi. 281; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, (len. 200, bi. 220; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Prva hrvatska štedioniea, Zagreb, den. 978, bi. 985; Slavenska bauka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d <1., Ljubljana, bi. 125; Trbovelj, premogo-kopna družba, Ljubljana, den. 392, bi. 400; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode,d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljaria, den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loku, den. 115v bi. 120. Bla^o: Bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 1BMX23X14 cm, 110 vag., den. 31, bi. 30, zaklj. 30; 2.45 m, 12!4X22X12!4 cm, fco vag. nakl. post., 20 vag., den. 25, bi. 25, zaklj. 25; deske, smrekove, jelka, 20 mm, 4 m, IIL, od 16 cm n., fco vag. Postojna tranz., den. 460; gabrovi hlodi (bel gab^r) od 2.50 m napr., o) 28 cm prem. napr., zdravi, ravni, fco vag. nakl. post., den. 425; hrastovi plohi obrobljeni. 43 mm, 2.65 m in 53 mm 2.80 m, vse od 18 do 30 cm, fco vag. Postojna tranz., bi. 1300; bukovi testoni, monte, fco vag. nakl. post., bi. 480; smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., 4 m dolgi, fco Domžale, 4 vag., den. 250, bi. 250, zaklj. 250; Lipovi hlodi od 3 in napr., od 30 cm napr., fco nakl. post., bi. 500; orehovi plohi, od 2 m napr., od 30 cm prem. napr.. fco vag. nakl post., bi. 1100; hrastovi plohi neobrobljeni, L. 11., 90, 100, 110, 130 mm. od 2.50 m napr., fco meja, den. 106A; Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škoflica: kosovec za 1 tono, bi. 500, koekove* za 1 tono, bi. 450; orehovec. za 1 tono, bi. 400, zdrob za 1 tono, bi. 350; Kat. ca 4800. fco Ormož: kosovec nad 60 mm za 1 tono, bi. 260; kockovec 35-<>0 mm za 1 tono, bi. 240; orehovec 20-35 mm za 1 tono, bi. 210; zdrob 10-20 mm za 1 touo, bi. 190. Kal. ca 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec za 1 tono, bi. 170; kockovec 100 mm za 1 tono, bi. 150; orehovec 50 mm za 1 tono, bi. 140; zdrob za 1 tono, bi. 130; rov.nl za 1 tono. bi. 120; pšenic« bačka 76-77, 2%, fco vag. nakladalna postaja, bi. 295; pšenica 76 kg. 2%, fco vag. nakl. post., 1 vag., den. 287.50, bi. 287.50, zaklj. 287.50; koruza času prim. suha, gar. do meje, fco Postojna tranz., 1 vag., den. 156, bi. 156, zaklj. 156; koruza času prim suha, fco Postojna tranz., bi. 155; koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post., bi. 140; koruza času primemo suha, fco vag. nakl. post. za III., bi. 122; koruza času primerno suha, za IV., V., VI., fco Postojna tranz., bi. 175; koruza času prim. suha, fco Postojna tranz., bi. 157; koruza inzulanka, fco vag. Čakovec, bi. 162; koruza bosanska, par. Ljubljana, bi. 162; oves slav., zdrav, stili, rešeta n, par. Vinkovci, bi. 185; oves bački, fco vag. nakl. post., bi. 185; oves bački, par. Ljubljana, bi. 217.50; Ječmen 63 kg, par. Ljubljana, bi. 195; proso prekm., fco Ljubljana, bi. 225; ajda prekm., fco Ljubljana, bi. 270; rž medjim., fco vag. Ljubljana, bi. 200; rž 72-73 kg, vlastel., fco vag. Ljubljana, bi. 225; otrobi drobni, fco vag. sla v. post., bi. 115. TRŽNA POROČILA. Živinski sejem v Mariboru (23. t. m.) je bil jako dobro obiskan. Kupčija je bila zelo živahna. Prignanih je bilo 611 glav in sicer 13 konjev, 215 volov, H68 krav in 6 telet. Od tega je bilo prodanih 318 glav; med tem za Avstrijo 41, za Italijo 69 komadov. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 8 do 8.50, pol-debeli 7 do 7.50, biki za klanje 6 do 6.25; klavne krave, debele 6.50 do 7, plemenske kraVe 5 do 6, krave za klobasarje 3 do 4, molzne in breje krave 4.50 do 6.50, mlada živina 5.25 do 7.75 Din. Mesne ce- « ^ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it la, K. nadstropje. Stra* 4. TRGOVSKI LIST, 25. februarja 1926. štev. 24. Naročajte in razširjajte ..Trgovski list"! moko »n deSetne pridelke run ovrstn o »GROM« D. Z O. Z. carinsko posredniški In spedtcljslcl bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Nastal brsolasaain > » Teletos intsrsrt „obom* Podružnice: «•>.«« MARIBOR, JESENICE, RAKEK KaOopnlkl druabe tpalnlh vobc S. O. K. ■a ekspresne po«Vke. Obavlja vse v »o •koko »padajote posle nafltltreje In pod najkulantnlml pogoji- TSO. IND. D uradne tfekovlne. LJUBLJANA-SIMON kt««#fco d. d. »MBRKUIc ho* 'takiokl*. ta tfctarja: AflSVEH, Ljubljana. Oalanlerifa kot mmkIbo blaga, pletenine, no-ijadee, sekasee, vnenine, gumbe modno, biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože fedilno orodje, skorjo Ud. one lo se dobi najugodneje pni JOSIP PETELINE U LJUBLJANA bkau Prešernovega spomeuika . r- ob »odi. 1 Na malo. KJE SE KUP1?9 Le pri tvrdki „----------------- Ljubljana Mm Praitnovega sporoanika ob rodi. VfnJboljH Hvalni at roj aa rodbinsko aU efcrtin rabo* svetovno znanih tnamk . Orttzner - Adler * Phl5nlx. s TKtsomczue dele z» itroje hi Volgi«, olje, jermen«, pnevmatika. Pomk «• v«xen)n na »troj brezplačen I Več S« Ut • garancija 1 Na veliko I Na ir.alol tendenco sa»o za začasno. Zaposlenost ameriških jeklarn cenijo na 88 odstotkov kapaeitete. Na trgu so se pojavili v januarju Japonci z večjimi naročili, veliko so naročile domače železnice. Trg surovega železa je nekoliko bolj tih. Evropski kovinski trg se ni izdatno spremenil. Kupčija v posameznih deželah je tudi še nadalje povoljna, čeprav se javi tuintam kakšen disakord. Cene na eksportnein trgu so skoraj iste kot prej: železo v palicah 5/6, valjana žica 5/15, surova pločevina 5/11, srednja 6, fina 8 do 10. Ker so objavljeni tudi že podatki za lanski december, podamo lahko sliko vse lanske svetovne produkcije (v milijonih ton): Surovo železo Surovo jeklo 1918 77.2 75.0 1924 67.0 77S 1925 75.2 88.8 Surovo železo in surovo jeklo skupaj sta predvojno produkcijo že prekoračila. Produkcija posameznih važnih dežel je pa ta-le (v milijonih ton): Surovo železo Surovo jeklo Ameriška Unija Nemčija Francija Velika Britanija Belgija Luksemburška Češkoslovaška Nemčija je v Evropi spet prva; kot je bila prej, Velika Britanija se je umaknila Franciji itd. Smo že pisali o tem. Zaloge surovega železa na Angleškem so premajhne, produkcija zadnjih mesecev ni šla tako kvišku kakor povpraševanje. Izgledi za bližnjo bodočnost so dobri, cene so trdne in se bodo še utrdile. Ekspertne cene so tudi nadalje za 6 pence višje kakor domače. Domače: Cleveland št. 1 šil. 72, št. 3 šil. 70, št. 4 šil. 69. Povpraševanje po hematitu je dobro. — Francoski železni trg je bolj slaboten, tako konsumenti kakor producenti čakajo. Zaloge so se menda pomnožile in računijo z večjimi ponudbami Francije na inozemskih trgih. Trg suro- 1924 1925 1924 1925 31.4 36.8 36.8 44.0 7.8 10.2 9.8 12.2 7.7 8.4 6.9 7.5 7.3 6.2 8.2 7.4 2.8 2.5 2.8 2.3 2.2 2.3 1.9 2.1 1.1 1.0 1.2 1.3 ne: govedina 8 do 19, teletina 12.50 do 20, svinjina 12.50 do 27 Din za kg. Cene živini na tržaškem trgu. Povpraševanje po živini je na tržaških tržiščih precej oživelo. Najbolj se povprašuje po vprežni živini. Zanemarjena ostaja več ali manj klavna živina in pitani prašiči. Cene volov se gibljejo okoli 480 do 530 lir za q žive teže. Prvovrstni voli so celo nekaj dražji. — Perutnina se z ozirom na postni čas ne more preveč veseliti živahne oddaje. Piščanci notirajo na debelo 9 do 9.50, a na drobno 10 do 11 lir. Pr-vevrsno blago doseže v prodaji na drobno tudi 12 lir za kg. Analogno se gibljejo tudi cene ostale perutnine. Golobi stanejo 4 do 4.50 lir za kg žive teže. Jajec je na trgu še vedno mnogo. Cena 65 do 80 stotink po komadu. Južno sadje na trgu v Trstu. Povpraševanje po južnem sadju se tudi v tem tednu ni povečalo. Pulijski rožiči notirajo 105 lir, sicilijski 90, dateljni Hallowe 350, smokve Calamata v najmanjših vencih 255 do 270, barijski mandeljni 2050 do 2075, sicilijski 2100 do 2300, molfetski 300 lir, levantinski sladki 1950, istrski lešniki 650 do 750, isti Kerassonda 900 do 950, isti levantinski 910 do 950, bosenski orehi 280, 'rozine Calamata 310, rozine Eleme kandijske v vrečah 260 do 280, iste v zabojih 280 do 295, kandijske sultanine v vrečah 650 do 700, iste v zabojih 700 do 800, smimske v vrečah in zabojih 750 do 900 lir za 100 kg franko Trst — Inozemstvo se za južno sadje še vedno ne zanima v oni meri, kakor se je pričakovalo. Agrumi so kazali skozi cel teden čvrsto tendenco, kajti tukajšnjim izvozničarjem se je posrečilo spraviti precej blaga v inozemstvo. Pomaranče v zabojih stanejo 55 do 65 lir, limone 32 do 35, a mandarini 250 do 300 lir za meter-ski stot fraDko nakladalna postaja Trst. KOVINSKI TRG OKOLI 10. FEBRUARJA. V zadnje* času je postalo na ameriškem kovinskem trgu nekoliko bolj ti-ko, a smatrajo v merodajnih krogih to Špecerijsko blago raanovrstno Seganje Dne 19. marca t L pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 9 komadov kompletnih izogibališč. Dobave. Direkcija državnih železnic, v Ljubljani sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe za dobavo 120 kvadr. metrov linoleja, za dobavo 6 kom plošč iz umetnega marmorja; do 12. marca t. 1. ponudbe za dobavo 30 komadov senčnikov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe za dobavo 100 kg usnja za podplate. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. marca t. I. ponudbe za dobavo 230 m verig. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 5000 kg bombaža za ležišča; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave raznega blaga za mornarske obleke (sukno plave barve, polvolnena tkanina, platno, gumbi, črni traki, sukanec, zimske maje). Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe za dobavo armaturnega brona; do 5. marca t 1. za dobavo 3102 kg bakrene pločevine; do 12. marca t. 1. za dobavo 100 kg smirkovega peska. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo na lednje ofertalne licitacije: Dne 7. marca t. 1. pri direkciji pomorskega sao-bračaja v Splitu glede dobave dežnih plaščev in oblek. — Dne 12. marca t. I. pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave 10.000 komadov torbic za patrone. — Dne 23. marca 1. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave bencin-motorja za motorni čoln; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč in spojnic. Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni Trgovske ijj obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Postopek za dobivanje in čiščenje materijaiij, ki se nahajajo suspendirane v vodi (Verfahren zur Gewinnung und Reinigung von im Wasser in Su-spension befindlichen Materialien), se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na in&. Milan Šuklje, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7./I. vega železa se dobro drži; cena je ostala pri 395 frankih. T udi po hematitu je povpraševanje živahno, cena se ni spremenila. Zadnje cene: železo v palicah 650 do 720 franc, frankov, surova pločevina 740 do 840, srednja 975 do 1050, fina 1150 do 1200. — Z belgijskega kovinskega trga je izginila francoska konkurenca, tendenca je ugodna, povpraševanje po surovem železu je dobro, v prvi vrsti za eksport itd. Zadnje notacije: železo v palicah 600 belg. frankov, tračnice 590, surova pločevina 650, srednja 700, fina 900 do 950. — Na Luksemburškem je vse dobro: zaposlenost, naročila, eksport. Cene kažejo navzgor. — Poročila iz švedske pa niso ugodna. Produkcija surovega železa od 1924 na 1925 je padla od 425.000 ton na 513.000; izvoz je znašal lani samo polovico onega iz leta 1913. — Znamenja na nemškem trgu so tudi zanaprej še ugodna. Domači konsumenti prihajajo zmeraj bolj na dan. Domače cene nespremenjene: železo v palicah 125 do 130 mark, valjana žica 135, surova pločevina 140 do 145, STednja 150. Pričakujejo zvišanih cen, sedanje so nižje kot. inozemske in ne krijejo niti nabavnih stroškov. Položaj eksportnega trga je slejkoprej ugoden. — Češkoslovaški uvoz in izvoz železa in železnine je znašal leta 1924 326 milijonov in 750 milijonov Kč ter 419 in 900 milijonov Kč; uvoz se je zvišal torej za 93 milijonov Kč, izvoz pa za 150. Bilanca leta 1925 je za 60.300.(XX) Kč ugodnejša kakor leta 1924. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca L 1. ponudbe za dobavo 1700 kg steklarskega kleja ter za dobavo steklenih plošč. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. februarja t. 1. pri inten-danturi Davske divizij, oblasti v Ljubljani glede dobave 500.000 kg pšenice. — Ljubljani t I