— 184 — Novičar iz mnogih krajev. Na Ogerskim je bilo 6. dan tega mesca več kervavih sodb zoper tiste, ki so se ondasnjiga punta deležne storili; v Peš tu so vstrelili ta dan grofa Ludevika Batthvanita, ki je bil ministerski predsednik Košu-toviga vladarstva, — v Ara d u pa so jih obesli ali vstrelili ravno ta dan 13, ki so bili veči del v puntar-ski armadi generali. Njih premoženje zapade deržavni kaši. Pravijo, de premoženje grofa Batthvani ta pravno tistiga , ki je bil nekaj časa na Ljubljanskim gradu zapert) , znese 7 milijonov gold. Osramovavni smerti na vislicah (gavgah) , h kteri je bil obsojen, se odtegniti, si je hotel grof vrat z nožem odrezati, ki ga mu je njegova žena v perilu poslala; ker si pa s tem ni mogel življenja vzeti, se je vunder takti ranil, de namest ga vbesti, so ga na večer vstrelili.— ,?Lloyda da v svojim poslednjim listu strašan popis nesrečne ogerske dežele, ki je takti razdjana, de si dolgo ne bo mogla pomagati. Po natanjčnih popisih je naša in rusovska armada 80,000 ogerskih vojakov vjela , in jim 500,000 puš in 700 topov (^kanonov) vzela. Košut ni prestopil k turški veri, čeravno so ga Turki k temu silili, in je še zmi-rej v Vidinu. Nič se še prav ne ve, kakti se bojo raz-pertije poravnale, ki so med Turškim cesarjem in našim in rusovskim zavoljo ogerskih begunov vstale. — Punt Boznjakov zoper njihVezirja je dokončan; Vezir jim je odpustil nezmerne davke in jim dovolil kar so terjali. — Radečki gre te dni na Laško nazaj; bo pa namest v Milani, v Veroni čezv zimo ostal. — Zbranje velike armade, ki je imelo na Češkim biti,je spet odpovedano. Nadvojvoda Albrecht gre za zapo-vednika avstrijanske armade v nemško terdnjavo Maj ne. — 9. dan tega mesca je bilo zedinjenje naše in praj-sovske vlade zastran začasne nemške centralne oblasti v gradu prajsovskiga kralja Sanssouci podpisano. Avstrijanska in Prajsovska vlada imata vsaka svojiga pooblastenca pri ti vikši oblasti, ktera bo v Frankobrodu svoj sedež imela in za zdej do maj-nika 1850 terpela. Pravijo, de bo pooblastenec za Avstrijo nadvojvoda Janez, za Prajsovsko pa praj-sovski kraljevič; zraven nju bo P ar s ki princ Luit-pold tretji namestnik drugih nemških dežela, če se u-na dva ne bosta mogla zedeniti v kakšni reči. — Samo mesca maliga travna je 36000 ljudi iz Evrope v bar-kostajo Noviga-Yorka prišlo, ki so se v severno Ameriko preselili. — Od bana Jelačiča se slišijo vesele reči. Takti se bere, de je uni dan Businskim poslancam na Dunaj i odgovoril takole: „Prenaredba avstri-janskiga cesarstva se mora zgoditi in ecer po postavi enakopravnosti, de ne bo noben narod drujiga tlačil. Vsacimu svoje — je moja prisega, za ktero sim tudi pripravljen, kri preliti. Le vresničena enakopravnost zamore Avstrijo močno in srečno storiti." V po-menkih zastran Nemčije je krepko zoper nemško zavezo, v kteri bi Avstrija samostalnost zgubila, govoril. — Te dni bo v deržavnim zboru v Parizu prišla Papeževa reč na mizo, in vsih oči so zdej spet na F rane ozko obernjene, kjer se je zavoljRimske reči noviga viharja bati. — V Kutni Gori na Češkim si je unidan nek Jud grunt kupil; soseska se je zoperstavila in na neki patent Marij e Terezij e se zanašajepošlje poslan- ce clo do Cesarja. Cesar odgovori :;, Naš čas ni čas Marije Terezije; moji podložni imajo vsi enake dolžnosti, tedaj naj imajo tudi vsi enake pravice. — Po telegrafu, to je, tistim bakrenim dratu, kije poleg železnice in tudi po druzih cestah peljan, bo za-mogel prihobnjič vsak oznanila sem ter tje pošiljati ali iz dal njih krajev v nekterih minutah ali urah dobivati. Tarifa je za 25 besed postavljena; iz Ljubljane v Prago 10 gold., v Olomuc 9 gold., vBerno 8 gold., na Dunaj 7 gold., v Gradec 6 gold., v Terst5gold. — Na vsako vižo se morajo po minist. ukazu nove ces. gosposke ob novim letu začeti. — Tudi novi žan-darmi, pešci in konjiki, za varstvo dežele, kakor so pod Francozam bili. se bojo ob novim le'tu začeli. — Pot železne cestev iz Ljubljane v Terst je že od Cesarja poterjena. Cez Kras bo šla; namreč: iz Ljubljane čez Vič, Gorice, poleg hriba čez Goričiče, Pa-ko,Breg doBarovnice, potem čez Laze, Dole, Verd, spodnji Logatec, Ivanje Selo, Rakik, Sli-vico do verha v gojzdu sv. Kocjana, pri Postojni^ verh Postojne čez staro Vas, Rakitnik,Matenjo Vas, Žeje, Selce, Kal, Košano, Vrem, v Pri-morju proti D i ve i in Sesani, od tod poleg Krasa, čez Repne, Prosek v Nabrezino in gori pod sv. Križem poleg morja čez BarkolovTerst. Ta pot je krajši in bolji kup, kot tista, ki pelje čez Loko, I-drijo in Gorico v Terst; je le 18 milj dolga, una pa 24 milj, ima le 212 krivin, una pa 361; le 5 prerovov ^tunelov}, una pa 29; velja le čez 16 miljonov, una pa čez 25 miljonov; ta zna biti v 3 letih, una pa še le o 6 letih dodelana.— Tudi naDunaji so se spet začele šole zakirur-g e. Le Ljubljana je to šolo zgubila, čeravno je v e č učen-cov imela, kot šola v Salcburgu in Inspruku. Tedaj vseslovenske in južno slovanske dežele sku-pej zdej nimajo ne ene zdravilske šole; v Gradcu, na D n naj i, v Inšbruku in Salcburgu so na kupu. Je mar to enakopravnost, de morajo Slovenci, ki se v ta stan podajo, dalječ po svetu šole iskati? — Minister uka je poterdil Drja. J. Bleiweisa za vodja, gosp. Drja. Strupita pa za učenika živinozdravilske šole v Ljubljani. — Grajšaki Ljubljanske kresije so za svojiga namestnika pri deželni komisii za odvezo zemljiš gosp. DragutinaAVurzbacha, dohtarja pravice in posestnika izvolili.