Sfev, 98
»vhi'» »«ii itn rlt-trij, tudi oh	fn p*«tnikMt. —
IVrtnilho nlVa fv.	As'šfctra .0, f. niiatr.
*>a1 e. fril'Jjjo c • dr. ?»••'.». — Ne''»fVir»n» pismi se ne prevrnile, '.-»Scpin w nt vufr'". — IidaiatHi >n odgovorni nrednUt flef.-n Oodn. - -J.a««i»fc Vtnferc.j lista .Erfncitr. - TUk ti. •>;■>?)( tdlpoff. - lt»flon vre'»ii'vt in nptarr itev. 11-57. -aarotutm nt«** ti celo Mo «0 K, pot let« 30 K, tri tjim«« IS K - it ntdeljtko iidajo u celo k; o U K, pot leti o K.
TTSTJ, v srečo, a. aprra tztj,	re^rn avi*
Posamcina Številka in Trtt In otcoHco 20 vin., mivij 20 »In. Oglasi Irgovtcv In obrtnikov mm po;0 vin.; osmrtnice, aahvala,
poslanice, vabilu, optaM rtVnnruih nidov mm pa 50 v. »e'.s« v tekst« list« do S vrat 30 K, v iT: a ua ialjnn mm 3 K. Mali ORalsi fo ^ ' r. iMteda, minu j 11 Rt) vin. <\!asc rprcjema In-ceri'ni ntidelek IiiUnosti, Nate !iinn In i i; ;nc ■ e po.»lja;<» lifiljitćno upravi .Edinos'". Kprs a io ln>etatnl č^delek nahajati v ut>ci iv. Ftančiika A«. — Ptitnoi.ian. tafua Mt.&K.
Mirovna koifc ranca.
h Rima se poroča 6. zvečer: »II piccolo Giornalc d* lUiIia« piše, da ie dobil informacije, da bo konierenca pred Velikonočio ustavila za nekaj dni svoje delo; io priliko bo porabil »bornični predsednik in bo odšel v Rim, da skliče zbornico k eni ali dvcin sejym.
Nemčija se odreka aneksije nemških ozemelj.
Iz Pariza javljajo: Oporekajoč »trditvam po nemških IIstHi, piše »Temps«, da ve, da francoska vlada nI ne proglasila, ne ovajala kake anakronistične zahteve do ozemelj, kjer prebivajo Nemci, •po'sebno ne do krajin, ki sta jih obsezall fronti teta 1871 In 1914.
Orlando in Clemenceau.
Iz Parfiza se poroča 7. Italijanski ministrski predsed-rik Orlamio sc le '.podal popoldne v vo;no ministrstvo, kjer je imel rarzgovor s francoskim ministrskim predsednikom Ckemenceauom.
W!lson ie vedno boleha.
Iz Pariza se poroča 7. Svet četvorice se je sestal danes na stanovanju predsednika VVilsona. Ta boleha še vedno in ni »prisostvoval seji. Mogli pa so sc posvetovati Sojini, ker se je nahajal v bližnji sobi.
Francozi hočejo 31*» miijard vojne odškodnine.
Pariza se poroča S.: »Matin« prlobčuje seznam vojnih odškodnin, ki lih Francija mora zahtevati: To so: Pokojnine vdovam, sirotam in pokvarjencem (4 miljnr-de In pol na leto) vio&ene ,po 5% — 90 miijard), obnova uničenih krajev, 65 miijard, vojni stroški, 161 miijard; vsota = 316 mlljand. Ta velfckamka vsota, pravi »Mn-tJn* se l*bko placa na tri načine: ali jih ho plačala zmagana -Nemčija, »H bo prev-zda Zveza narodov vse ali cn del. ali jih ho pa plačala Francija — zmagovalka ht bo napovedala — bankrot.
DOGODKI V NEMČIJI. Na Bavarskem Je proglašena republika delavskih svetov. WUrtenber&ka, Badenska In Saksonska se priključijo.
Iz Monalkovega na Bavarskem poročajo: OficIjeJna
nota, dopostana vsem svetom, pravi: Delavsko IjudsKvo Bavarske se je združrlo v enoten blok proti vsaikemu gospodstvu in	Prev.zemlje potom »svetov
delavcev, voja.kov in kmetov vse javne oblasti. Deželni »boT Je razipuščen in ljudski komisarji nadomeščajo bivše ministre. Javno poslovanje je povsem mirno in gospodarsko življenje nadaljuje. Vsa i»druicnla uradnikov in (unkcijonarjev dežele so se fzrekla solidarna z delavci. Industrije bodo nadzbali »pravni sveti delavcev, skupno z uradniki in ravnatelji. Vse pripada skupnosti, toTei le vsako neodvisno socijaliziranje izključeno. Pclavsfchm, vojaškim in kmetskim -svetom je v dolžnost, da pazijo v zaščito repubMke svetov, da se -zagotovi miren razvoj republike, naj prevzamejo lokalne oblasti ter naj nadzorujejo upravo. Kongres socijalistlčne stranke južne Bavarske je pritrdil z 249 glasovi proti 13, pod poigoiem, da neodvisna in kormniiistična stranka «odelu'eta na nje uresničenju. Oo projrlaScnja republike je prišlo vs<ed ljudskega pritiska, potipirancira oJ vojaštva in kmetske zveze. Pričakuje se, da se skoro vri-kliučijo tudi Wilrteoberška, Badenok« in Saksonska.
Delavski sveti v Berolimi proti militaričnl politiki vlade.
Iz Bcrolina poročajo, da )e bil sestanek svetov <lne 6. t. m. skrajno viharen in se je ta.kl.Uiči! s skiepom, ki graja mllittarično politiko vlade.
Štrajk rudarjev.
Ie Rssenu Javljalo, da le 321 nidnikov s 37B.00O rudarjev stopilo v stavko.
IZ RUSIJE.
Odesa v rokah boljševlkov.
Iz Pariza »ovijajo dne 7. t. m.: Angleški li*t »DaMy MaiN je priobčil brzojavko, ki je sporočala, da položaj zaveznikov v Odesi postaja vedno bolj kritičen ter da bodo morali v kratkem zapustiti mesto. List »Ocnvrc* pa poroča danes zjutraj, da so mu došle Informacije, glasom katerih se je iz^ražnievanjc mesta že začelo. i-Matin« pravi sicer le, t!a je izpraznitev v neposredni bližini ter da se čete zaveznikov umaknejo bržkone za Dirjester v ta namen, da bodo branile Besarabi.io in Romunsko. Vrhu te^a da je potrebno, da se ohrani Krim kot baza teh čet ter da se Sevastc\pol zavaruje pred kak rš njim-koti poizkusom rdeče vojstoe. katere prKisk ,rroti Odosi se tive'lavlja vedno boli. Zato fzvrše zavez-^ m zemeljski ožini Perokoi^ki,
Spor med Lenjinom in Trocklm?
Angleški list »M p i Pester Guardian« trdi. da \t med boliševiki prišlo do pora. Piše namreč: Boljševizem jc pcstal Babilonski stolp. Na en stični Trockij, Bukarin in Zinovicv, na drugi pa Lenjin, Cičerin in ostali. Prvi hočejo splošno revolucijo, drugi nc vcru cjo, tia bi sc ta revolucija mogla izvesti v ,bližnji bodočnosti. Troekti in n!cgovi somišljeniki nastopajo proti vsemu svetu, Lenjin in Cičerin pa mislita na usodo, ki jc zadela nemškega cesarja, ki sc je hotel tudi bojevati proti vsemu svetu, a je -sedaj zaprt v Holaodlfl. Lenjin in Cičerin bi se hotela spraviti z Evropo, plačati dolgove ententi ter ji dati koncosije. To hočejo tudi zaradi tega. ker so kmetje postali nezadovoljni. Lenjin in Trockij sta prišla do oblasti samo zaradi tega, ker sta obetala kmetom zemlje. Hotela sta dati kmetu toliko zc-mlje. kolikor jc more obdelati. Mesto pa. da ibi bili socijalizirali zemljo in odvzeli privatno posest, so storili samo to, da so na mesto ene vrste privatnih lastnikov ustvarili drupo. Lenjin se hoče združiti z tnanišcvikl, <ki so umerjeni v svojih zahtevah. Trockij pa je imperijalist soci-jaliima. Toda, njegov imperijalizem se začenja rušiti. Dokler je bila jvojska sestavljena od dobrovolicev, je mogel računati nanjo; danes pa, ko jc moral uvesti obvezno službo, sc je položai Izpremenil. Cc bi bili kmetje sigurni, da bi jirn s padcem boljševizma nc vzeli zeml'c, bi prvi navalili na boljševizem. — Seveda treba te informacije angleškega Usta sprejeti z veliko previdnostjo že radi vira, iz katerega prihajajo.
Poraz »sovjetskih« čet.
Iz 'Londona sc poroča 6.: Sovražnik jc po dolgem obstreljevanju 5. t. m. zjutraj napadel naše postojanke pri Shrodmcrlianga, toda mi smo ga odbili in mu zadali teŽ'keJfcgU'be. Zajeli smo poveljnika In pobočnika nekega bcijševlškega bataljona ter sto mož in pet strojnic. Mi nimamo nobenih izgub.
Prevrat na Ogrskem.
k Curiha javljajo: Vhda je sklenila, da nc zapleni le, ampaik da uniči v najkrajšem času pri vseh kreditnih zavodih delnice in obligacije. Karacsosnv-jeva ipolača v Budimu ie tapremenjena v sanatorij za otroke za revno ljudstvo. Orof in grofica sta pooblaščena, da mo-retta zasesti pet sob v palači. Knjl-žnica In nad trideset dvoran so zaplenili za oirošVo »avctfMe. Palača kiteza Fcsteticsa je tunJi rekvirirana. Velike plesne dvorane služijo za seistanke 'federacij kovinarjev, sosedmje mra-.momate dvorane pa za šolo za krojenje in konfekcije. Vlada je izdala nadalje -sJlodečo odredbo: NaAbolji umetniki Ognske se bodo morali 'konsiituirati v dru/tic, da obidejo vsako vas, <fa seznanijo tudi (prebivalstvo na deželi z <lci!i največjih skladailel!<ev in pesnikov. Od 1. maja dalje bodo ogrski novinarji dobivali svoje dohodke na podlagi enotnih plačil. Ta odredba jc ?.c v veljavi v uredništvu uradnega glasila. Kakih tisoč vojakov 'prejšnje avstrijske vojske — brez orožja In po pravilni prijatvi svojega odlioda varstveni olulasti —- ie na -potu proti ogrski meji, da vstopi'io v boljševKko ogrsko vojsko.
Buržoazije! odhajajo Iz Ogrske.
»BerJlner Tageblatt« je prejel z Dunaja sporočilo, da meščanske »družine beže iz Budimpešte. Ta 1>ck je za-dobil že tm.ke dimenzije, da dola skrbi oblastim Nemške Avstrije. Begunci prihajajo dan na dan na mejo z vsemi sredstvi. Ker se nc morejo vsi poslužiti vlakov, ki so prenapolnjeni, hodijo stotine kilometrov peš. Med njimi, ki so iHi zaprli te dni, sta tudi bivša ministra Serenyi hi Atpponyi. čuje se, da grofu Juriju Karolyi-jn, nečaku bivšega predsednika, in grofu Serenyi-ju grozi smrtna kazen. Po inicijativi ministrstva Nemške AvstrPjc so sc diplomatski zasto,pniki v Ikidfmpošti podali h komisarju za vnanje stvari Beli Khun, da ga naprosijo, da tujccjn, ki žele zapustiti ozemije Ogrske, dovoii vzeti seboj svoje premičnine.
Komunistična vlada v Budimpešti zruSena?
1» Pariza poročajo 7.: ^Radio« Je dobila iz Dunaja brzojave, da !e komunistična budimpeštanska vlada zrušena, in da na njeno mesto stopi ali socljalistična ali pa buržoazijsfca. Po drugih vesteh, so ubili Belo Khu-na, ki |e zanetil boljševištvo na Ogrskem.
MaksimalistlČna vstaja v argentinski republiki.
»Caffaro* poroča fcz Buenos Airesa. — V Bue-nos Airesu je prišlo vslod neke stavke metalurgičnih dcfavccv do prave revolucije, ki Je trajala 3 dni. Vstaji so požigali in ropali po mestu. Prišlo je do prave bitke med revolucijonarcl in vojaštvom. Aretirali so okoli 2D00 revolucijonarcev, ki so bili zelo dobro organizirani. Med njimi jc mtHTEo Rusov In Nemcev. V Mar del Plata in drugih mestih je prišlo tudi do hudih pobojev.
Stavkanje v Turinu.
Iz Turlna poroča 7.: Razun stavke tehničnih načelnikov so napovedane še tri druge stavke: stavka delavcev v bombaževi predilnici Perga, stavka vslu#bencev pri metalurfičnem podjetju Martina in kroln^o tavka, kateri so se pridružile perice In šivilje ^ \	iških
in civilnih dclavnicaih.
Domala vest?.
Crne ^e na vrnejo v.ii^fK
Civilni komisarijat 'c dcda-l na podisitavl nare^cb 31. marca in 3. aprila 1919 glede ua umetno višanj cen sledečo odredbo:
Cl. 1.. I-metn /ki prcno'Išč, najetnodajaflel sob, jrostil ničarji, krOmarji, ptro»d;vjalcl vina, kavama.rU, slaščičarj prodajalci jest v in in vcvoninc, govejega in ikonjskcR ineisa, trgovci, i man'ifauturnim blagom, s tkanino, s suA nenim blagom, s phitnom in bcnubaževkio, (krojači, čevljarji, brivci, preprodajalci s stainim ail nestalnim pro-dajaiiščem, krošmjairji in .v(^ličc v\s2 osobe, ki Izvršujejo 'kakršnokoli svobodno, strukovno ali • koucesijontrano obrt, ki predajajo na drobno c1! debelo občinstvu ali preoroVa'.alcem .živiia, oWačila, predmete domačega go-spodirtijstva ali vobče živlieais&e potrebščine, ne ismejo povišati, do nadaljine odredbe, onih cen, ki so bile v veljavi pri dotičnih osebah ali v njihovih prodajalnah in obrtih dne ft. t. m., Ua dan razglasitve zgoraj navedenih dveh narodeb.
C4. 2. Osebe in dirati, označeni v či. L, so dolžni imeti v prenočiščih m oddanih soJ)ah, v Jaivnili prostorih, v prodajalnicah i:t -siploh v vseh svojih obratovali&čili katkor tudi na cenifltih iphiač In na jodilnUi Itetih, na je-sltvinah, »na cblačiJib, srploh na giredmetili in blagu svojega cbrata na viden in Jasen način nabite ali »Mp'^ano cene, izražene v (kronah ali italijanskih lirah po stotni izencabi.
Cl. 3. Odredbe iđlenov 1, in 2. veljajo tudi za »tarife določene po oblastih za razna javnosti služeča pc'JiJe»t]a (lizvoščke, cestne sIurc, dinuiikarje, čistilce (stranišč, po-Rrebna podjettja itd.).
Cl. 4. Osebe In obrati, označeni v členili L, 2. in 3. morajo sporočiti nemudoma obrtnonadzor.vivcncmu tiradu (Ufficio censimcTrto iiKiustrialc) pri civilnom <komlsa-riijatu v ulici 30. oktobra štev. 7, pritličje, scenam onft cen. ki so bile pri njih v veljavi dne 5. npriia. in slcei v <lvdi Lzvdth, od katerih tsc cn l;>vod pmrnc .priiasltelju oprctnljcn « uradnim ipoiatom.
Cl. 5. Obla^.vo bo upravičeno prepričevati se čim natančneje, ali bodo občinstvu izložene in dejanski veljavne cene in tarife resnično odgovarjale onim dne 5. t. m in onim, ki sc sporočijo komrsariiaiu. V t:>. na;mcn so vse označene osebe in obrati dolžni dr/ati ua n« polago oblastva trsovhii>ke registre, knjige, fakture, tarife itd. itd.
Čl. 6. Kršitelji -te odredbe zapadefjo ne samo kazjičin, •določenim z zgoraj omenjenima naredbama, ampaik tudi takojšnji odtegnitvi obrtnega dovoljenja In zapretju dotičnoga obrata.
Cl. 7. Občinstvu bo omogočeno predložiti obnnonad-rorstvenemu uradu pri cIvHnem komisarijatu ushncnc ali pismene ,pritožbe in poizvedbe.
Cl. K. Vsi \iadui in mestni organi javne sile inhij« nalog, da natančno izvedejo to odreelbo, ki stopi takoj v veljavo.
V obvestilo. Radi sedanje izmenjave avstro-ogrskrh denarnih vrednot se bodo za nckal časa naročnine na list sprejemale s pridržkom, da sc znesek naročnlm primerno novim razmeram Izipremeni, oziroma tudi ■viša. Povdarjamo namreč, da v smislu oblastvene 'ta-redbe taka iz.prc,memba ni dovoljena v tem hipu.
Zanimiva polemika. Odvetnik Ara, ki je bil poročevalec na shodu italijanske narodno-fiberaJuc stranke dn< 3. t. m„ ko je bilo sklenjeno, da občinski odbor odstopi in napravi mesto kraljevemu komisarju, jc doposlal listi »Lavoratore« popravek na komentar, ki aa je ta !iwt priobčil o onem zborovanju. »Lavoratore* Jc pisal, do sta Ara in Salata poslala v Sardinijo noke tovariše, ker so bili osumljeni najbolj sramotilnih dcliklov. Ara odgovarja, da to nc odgovarja rcsnicl, ker prof. I. jc bli interniran vsled sumnlčenj od drugih strani, in sta se Ara in Salata s čisto vestjo zavzemala z neumorno vztrajnostjo, »da bi se razveljavila ta odredba. Istotako tla ni res, da bi sc bil on, Ara, v letih volne udeleževal črnenja socijalne domokracije tržaške. Puecbcr — biv*i prva'k socijalne demokracije — da Je priča, da se je on. Ara, v prvili mesccih 1915 podal v kraljestvo, od koder se je povrnil v dnevih odrešenta. V vseh teh letih ie povsod naglašal solidarnosit vseh Italijanov tržaških v veri v odrešenje, Izključujoč vsako izjemo glede soclja-listov, kakor so Jo hoteli od več strani. Ara se sklicuje na vrsto prič, ki so mu bili tovariši na delu v letih pregnanstva. Nc šteje si te-ga v zaslugo, ker postopat le enostavno tako kakor mu Jc velevata vest. Le spoštovanje do resnice in pripoznavanje poštenih namenov d« more povzdigniti politično vzgojo. — »Lavoratore« odgovarja, da je imel lc poročilo v »Nazionc« o onem ^pogrebnem zborovanju«. Ara nai le popravila netočnosti, ali on. »Lavoratore«, ne more izpremeniti svodega komentarja. Kar sc tiče internacij v Sardiniji — nadaljuje »Lavoratore^ — je bil obveščen, da sta bila gospoda Ara in Salata pridodeljena civilnemu tajništva vrhovnega poveljstva. Zato, in ker sta bila ta dva gospoda vplivna predstavitella narodne stranke, ie imel »Lavoratore« vse vzroke, da ju Jc smatral odgovornima r a politična prcgan'anja na šk-odo socijallstov. Kar se tiče internacije prof. I., naj Ara dokaže, kar trdi. Pove pa ttaj tudi, kdo so bile tiste kanalje, ki so ^nV^lo, L« '/-"a:—	en 1-rU vpliva u k<ww>
Strm II.
*EDW05Tc Sfev. 9*.
V Trstu, dne 9. aprila 1919.
tentue činitelje! V to ne ho trebalo posebno utrudljivih •zasledovanj, zadoščalo ho nekoHko spomina. Koliko da se je Ara udeleževal •bt&ten.ta, socijalistov — to je precci brezpomembno. »Lavcratore« je pisal le, da so se ljudje jilogove — Ara — stranke posvečali temu plemcnitenu. deta. To je stara igra liberalne stranke, <l;i je skozi desetletja črnila socijalistc v listih v Italiji in na je potem odklanjala vsako solidarnost s sracnottid. »Lavornfore« vzklika odvetniku Ara: Me-d vašimi poliličnimi pr '»atelll Je bil — ^VittorJo CuMin! (Ta je bil namreč n?JpodIe)Ša pojava v politiCnem življenju tržaškem: igral je namreč vse barve, kakor }e ravno nanesla — njegova i>otreba!) Kar se tiče politične vKgoje, ne sprejema socijflHstiČno slasllo cd odvetnica Ara ■nobenega poiP<;i, ker ta jc pripadni tisti slranki, ki je za 'politična voli'ne !wje oboro-/tvala 's -samokresi navadne zločine in jim -polnila listnice z bankovci! Da bi g. Ara rad pozabil marsikaj, to ie jaajtiaravncja stvar, fma tisoč razlogov za to. Naj le skuša —bo sicer težka naloga to — s politično vzgojo pri svojto somišljenikih! Kar se tiče laske narodno-libcralnc stranke, je med njo'lir nami, pravi »Lavoratore«, globoko| in nepremagljivo nu»»protstvn.
Odgovor ua nemške vabe. NemSki letaki mocejo po južnem štajerskem letake, kjer strastjo, kako hudo jc pri — sosedu. Nu, kakor nam poročajo ljudje, ki prihajajo od severne meje, ie tam vsaj za silo preproste hrane; slDcSkorja, kave, Obleke, želeja trt drugih reči i>a tudi -Nemci niso dali med vojno. Mari naj -bi se raie Ivigali, kako se -godi v njih hiši: v Nemški Avstriji! Stradajo tako, da kar poka. Saj to le ravno: Nemci bi hoteli slovenske rodovitne kraje priklopiti <k Nemčiji, <la J>i Jibogli našemu kmetu — jemati! Saj vemo, kako so Nernci praznili slovctisfla: hleve ter vlačili pridelke v »Nemško Avstrijo ter dajali zato ničvreden papir. Vedno so vc/huniH po slovarskih shrambah, za slovenske fpro-Snje in .zahteve pa <so imeli večino gluha ušesa. Najbolje moče in mladeniče so ugonobili in pomorili v svetovni vojni. Sedaj ipa bi isti .slovetwki možje prosili, da bi; jjili (priključili k Nemški Avstrijil Cc bi prišlo, da bij vpra&aJi v ^ Imctelvo na ju/.ivein Štajerskem, kam hrče spadati, In se gotovo me odločilo za Nemško Avstrijo!
Promet med Reko In JuU)s4o Benečijo. Poveljništvo ir»ed!zavazniških okupacijskih čet v Reki ie tedato ukar, <);t jc od 7 zhtfraf 6. t. m. do- polnoči 19. t. m.: 1. prepovedana v-.<aka vožnja z avto-vozFH kaktesibodi vrste art •narodnosti v Jul. Benočijo ali u nie, izv.zwnši -slučaj po-sebrega dovoljenja, ki ga izda edino poveljniško okupacijskih čet v Peki s q>odpisom Ni. E. poveljnika, vodje njegovega višjega štaba, ali pa poveljnik i CC. RR. ali kr. ^irbet natrrria z-a Jitli^ko fienečito, in to z poznejšim da-tomom ori. dneva ukaza; 2. odte-mieno dovo^jeu.ie-za prehod kurirji wzov na prej določenih mestih; «1. kr. carinska straža bo preiskala na vlakih, .kl vrtzl.fo v Jul. ttenečiio aH i? nje »brez Izjeme vse osobe in vso prtljago; 4. poveljništvo mesta Reke bo odredilo zelo strogo tvad-'/.orovaltio službo s patruljami in stražami ob celi premimi črti, ki ^pa-Ja pod reško poveljnIStvo; 5. poveljništvo mednarodne policije ho poskrbelo za nočne priredite patrulje. Euake odredbe glede omejitve prometa čez premirno Črto ceie Julijske Benečije $e izdal tudi !tr. gubernatora!.
O plačevanju dolgov z Itnl. denarnhM vrednotami. Kr. glibernatorat i-poroča: Naredba vrhovnega poveljstva o iomenjavi avstroogrsikih denarnih vrednot jc med -drugim določila, tla se bedo smatrala vsa plačila izplačana po 10. aprilu v Italijanskih denarnih vrednotah po •znani iie-načbi, za kiedite, obveznice itd. k časa pred 10. -»pr« izvedena s pridržkom, da se dolžnik ne oprosti od ev. razlita, ki se bb morda pozneje izplačala sedanjim lastnikom avstro-ogrskih denarnih vrednot. Ljudstvo naj se t^raj ne vznemirja, če se kredit plača v lira*. a dolžniku ostane pobotnica kot potrdilo o izme-niavi. Pobotnica je imenska in ni odstopna, ali dolžnik ni popolnoma rešen svojega dolga s tem, da plača ar lirah, anrpalk' je še vedno obvezan plačati svojemu upniku vsoto, »ki jo italijanska vlaJa določi kot dodatek na -10 stotink po kroni. Na kratko! Ce se sedaj plača dolg 10.000 kron z 4000 Ur, in pozneje n. pr. vl?.da določi da da ic 20 lirinih stotink za krono, bo moral potem dol-plačati svojiemu upniku še 2000 lir, čeravno ima sam pobotnico o izmeivjavi, ker on jc obvezan na to plačHo.
Tarlloe določbe. Občinska uprava pouličnih Železnic opozarja, da bo stopila s 8. aprilom 1919 na občinski j orogi trg Goldoni—5v. Sobota v provlzorlčrto veljavo sledeča tarifa: Od trga Goldoni do nI. O. Marenzl; od| ul. O .Marenzl do Sv. Sobote; od Polja pri Sv. Jakobu do pokf.n>al£č? in nar.aj: V ko veljajo znižane cene — f» stotink, v času, ko veljajo redita cene ~ 9 stotink. ob praznikih — 11 stotink. Od trga Ooldoni do pokopališča, in naaaj: v času, ko veljajo zui/.ane cene >■ stotink, v času. ko veljajo redne cene — 13 stotiak, ob praznikih — 15 stotink. Od trga Ooldoni do Sv. Sobote. in nazaj v času, ko veljajo znižane cone — 10 stotink, v času, ko veljajo rodne cene — 15 stotink, ob praznikih — 16 stotiak. Listki sz znižano ceno se izdajo šamo <4i delavnikih za proge, po katerUi vorijo vozovi uničeni iz kolnicc (remize) pred 8 zjutraj. Sprejema se ikroi^ki in lirin drobič, ker imata oba enako veljavo.
Valutna izmena, V našem včerajšnjem prevodu naredbe kr. governatorata v Trato o izveubi Izmenjave avstro-ogrskih denarnih vrednot v julijski Benečiji sta (potrebna sledeča dva popravka: Naslov 9. člena se mora pravilno glasiti: »femenlava bančnih vlog.. Pravil-jio besedilo drugega odstavka v 10. členu jc uvodoma sledeče: »Izmenjava s<vot od 5005 do 25.000 kron se «bo izvrševala v navedenih dnevih (od 10. do 19. aprila.)«
Cenitev živine. Vsi lastniki goveje, ovčie, kozje, ž vinjake iti konjske živaie, ki še niso po kr. gubernato-
rovi naredbi od 15. marca 1919 št. 2277 naznanili dotič-nem okraju svoje živ±y;, nai to store gotovo do 10. aprila t. I., če se liočSfeizosatit' lesenim, ki »ili naredba omenia. ~ Tržaška^bčina,
Vcinopomožni urad pel. dr. Edinos4, niica Torrebianca št. 39, I. daje vsakovrstna pojasnila, sestavlja prošnje itd. Posluje v delavnikih od 9 in 12 predpoklne.
Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek, dne 10. t. m., je preml'jera Ivan Cankarjeve »Lepe Vide«. Vstopnice se debi v pretprodaji pri gledališki blagajni med 9—12 in 3—6 in eno uro pred predstavo. Zanimanje za to prvo predstavo v ciklu izvirnih slovenskih dram je zelo ve-Jl-ko. Naj si preskrbi torej vsakdo vstopnice že preic. Pripravlja se ob enem tuci že dru*a drama iz gori omenjenega cikla, I. Cankarjeva satirična komedija »Za narodov blagor«. Vse one igralce, ki iviso zaposleni in vse one gospode iti gospodične, ki so letos toda* že štatirari na našem odru, prosim, da se udeleže gotovo nocojšnje generalne vaje, ki se prične ob osmi nrl.
Izgubfieoo. Gospod 1. T. nas Je naprosi!, naj priobčimo sledečo notico: Danes rtkoli 3 pop. ie v kavarni Balkan iraginita mola črna suknja z monogramom I. T. V suknji jc bil 1 par rokavic in 1 ključ. Ce je kdo 'suknio po pomoti zamenjal, jc napro^en, da jo odda pri blaga.Hil kavarne Balkan.
Prodaja korlva koks. Danes se bo prodajalo krtrivo
koks po 20 kg na rdeče Izkaznice. rx> 40 v deg v sledečih okrajih: Novo mesto: 501—900 (37) Udine 23. — Sv. Jakob: 3401-365« (28) P. Diacono 6. — Rocol: 401—530 (21) Settefontane 250. — Skedenj: 1-280 (17) Skedenj 500.
Šentjakobska podružnica CMD ima nocoj ob 8 sejo v
navadnih prostorih. — Predsednik.
Opekla se le. 141etna Ana Stdrnčič se jc z vrelo vodo opekla po nogah. Revici so na rc$iJnl postaji podali iprvo pomoč.
Zopet vrela voda, ?0letna Ana Oerdol se je o-pefcla z vrelo vodo po desni roki. Osmodll sc Jc. ISlchii Juri Krecifi se te igral z pat.ro-
no, ki je eksplodirala in ga osmoflfHa po vratu.
Dnrov!.
— Ker je Ibila seja nesaklepčna, so darovali navzoči odborniki Šentjakobski podružnici CMD K 54. Isti podružnici je daroval g. Poic K 5 in A1!. J^rajnik K 4.
MALI OGLASI
fipAfln se vc11,<> popolnnirif rlUUU dober orkeslron In velika
bukova miza zt 'M useb. Danit Alti
ia Hofranjsko
life	v m«tt«
«11 n« de.'eH. Prmud ho fu ins. odtl. CdlDoetl pod .Chaut
i*t« ta '<0 in-af a del«
pridno, samostojno 22 Lflletno sto-
venska dokle, lep« post.'ve klgovo?	. . ,
cv, tudi italijansko In u »in*, ho. Po- ftff bmmH .le 80e*f«l'i V nadhe pod „Takoj« ca inser. oiid. UU UUlIlM soboto 5. t. m. EJ,nosU-	-^'lOletna deklica. Imela jo sirO
pikvirjeno. Sv. M.dr!:®bloko S P1^ V™^*"1
Magd. gornja. Pivio I. 1. P?BKW|'l0in ,n P"8tri|enf laae. --t^ftrlnm 2 °,llari>k,ctko " pitf^iKliče so 0<iaica. Kdor bi kaj MUHuM visoko m, dotgo HOrpdel, nsj iroroči nbupmim
zt HO, mizo, 3 zncsnlce za zagtl- f.,,j<i«m n.	y»A.-nii 4t
njata, lepo ogledalo. 2 velika okvfriaE"™"? na wreM s steklo n !n veliko iten-ko uro. Ul |27n. Zajec.	«it>o4
Madonna del m;>rc 8.	3650
ttnpulam
7ilfi '!i» I. vr«te prodaja prt nlrkl /.Uej^ U 5oni tvidki Oastone Doi-
hn.ir, 'iu., ul. Cip si I?.	35S1
11 Plin !"Pt(*icmj popravila ur vs<h UTvi vrst; delo lofno, rene inpr-ne. Velkavrh, ul. Tlgor i, 111. iM>7
RaznouKtnl "rt
vsa dmgi trdvna, det ljn1 in zelerijadna rfemena prodaja tvrdka Serer A Comp., Tr-t,
ul. delle Pos'ol.
rr
Sorodniki pokojne vdove Jožefe Ccrnetlč iz Kopra, stanujoči v Trstu,! so pok'Lani, da se čim| prej zglasj v Kopru radi zapuščine.
Alcoel
se dobi pri
JAKOB PERHAUC Trst ul. Acque 6.
Zaloga ur in zlatanine
m veliko izbtro se dobi pri A. POVH, ? Trstu, B.itriera vecchia štev. 3.

Zobotc!?nl?.ki atelje
flrtura tm m [fiflorio Irnmm
zobotehnika
Trst, ulica S. Olovanni štev. 14, I. nadstr.
Ordinirala od 9—1 In 3-6 pop.
niinMtunissoil
GiTILLI k KRIHIC
Trrt, Vin Hucuc 38 vogal vin s. Lazzaro.
Prodaja na drobno in na debeloj
dobro utvlllo na dom. Na sior pove ins. odd.
irnmm DR 0. NMR50
I v Trst«, m. Mlio Mi 12 Tesal ai. im Pnti
n Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranji [ Umetni zobje.	Umetni zobje.
Prodaja se po najnižjih cenah:
Vino beli> in črno, žganje, runi, konjak, špirit in
janež.
flpfiuem m3 din mm šl 10
Zobozdravnik Dr. Mraiek
Tw4 — (orso 24 — l. n. — Trti.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
EreztiMso \it!m\i ul p-omiraiU io mehi ziijs.
- trst -ffla Cassa dl Rlsparmlo 5 - m l. Hlcslb J.
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada-dcijoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekočI račun
»ar v ilroh in kronah TSi
po najkulantnejših pogoiiti. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —
Ih ■-■!>-■■!—^n«-«


veUtn zalet« itflllKnsketa in \Mm vina.
Trst, ulica Torrebianca itev. 13.
IiO m ĆR3TO
od tO 13, 14 storil].
Posamezne M in cele uosene se polti tudi m tt&lo.
Na zahtevo twCi vzorce.