I fjtfi *


glasilo slovenske na«0DNE podporne jednote
Uradailkl la upravaiiki pro. ■Urit MOT A LawadaU av.
omo» ol patUoatíen: IM7 Bo. LawadaU ava. Talapkesat LawadaU 4«M.
leto^-year
a^JUg^tad ««4«, paAali (Ma. 14»
Chicar, 111., ¿«trtek, 30. junij« (June 30) mi. fa	STEV.-NUMBER 18a
V ...	.	■	.'■	- MM--M
by tk. Act
.—al«-»
ft, lftl?, mi Ma at Pact OffUa al CkUaga, llllaafc. By
rau of
far «» aaaUaa 1101, A«t al Oat. 8, lftlf.
al tha hnHiil, A. ft. aa Jm KINE^
ZAKAJ JE DEBS SE VEDNO V JEČI,
¿11 ft* M Harding in Dasghert j uklonila oposidji proti oavo-T bojonjn starčka?
palmrrizem 8e Sivi.
■ Washington, D. C. — Te dri ae je razširila vest, du bo znani črno-kožoi pugilist Jack Johnson izpuščen iz svoje eeliee v lean-worthski jetnianici z namenom, da lahko pose ti roko borbo med De mpseyem in Carpeutierjem dne 2. julija v New Jersey Cityju. Johnson je zaprt zaradi trogvine i bitimi sužnjieami.
Pozabljeno še ni, da je Palmer, Wvii justični tajnik, malo pred 'loncem svoje službe velel izpij-Stiti iz ječe bivšega nemškega lastnika Rintelvua, kateremu je bilo dokazano pri sodnijaki obrav nsvi, da je bil dejanski udeležen pri mnogih zločinskih zarotah dinamitiranju, bombnih napadih itd. — proti vladi tekom vojne, medtem ko jc Palmer trdovratno vztrajal, d^ dober in miren držav ljan, kot je Eugene V. Debs, mora biti v jedi
|Debsov misterij še zdaj ni odkrit. Na vse izjave in obljube no, vega justičnega tajnika, da bo Debsova zadeva rešena v "dveh tednih, enem mesccft, v dveh me-»ecih", ni drugega odgovora, kakor da je Deba še vedno v zaporu in da je vsa stvar zavita še v več-jo temo kot je bila v Palmerjevih časih.
Ampak nekoliko je znanega. JustiŠai tajnik Dougherty je na-
VOJA&KI KAPLAN, ZAGOVOR NUL VILJEMA, IZPUMEN IZ
r . J®61- .
Waahington, D. C. — Prodw*i tik Hardintf je pomiloatil bivšega vojaškega kaplana Franka J
Feinlerja, ki je bil loU 101«. od-«lovijen iz armade in obaojen na petnajat let ječe, ker je 9dprto zagovarjal nemškega kajaerja In blatil Združene fržave. Feinler je dobil nazaj vse svoje državljanske pravice. — (Jfeinler ni socialist, toda Debs jet)
D2IN60IZEM SE RAZVIJA V AMERIKI.

m pHt
letel na močno opozi* iM Zaflhnm-áia'D ■ Močne kapitalistične diktirale Wilsonu in kaj smeta in česa ne vedno na delu. Ko je poštni ravnatelj Hays
Mf$ »o PalmerjU»l smeta, so
generalni nekoliko
reformiral svoj department in vrnil socialističnim listom pravice drugega razreda, je moral slišati ostre proteate. Toda Hays Ima i več eneržije in odločnosti kakor ■DMIgherty; vsaj vidi se tako. H In tiste sile, ki so padle ~ ne javno, temveč tajno — po poštnem ravnatelju, pritiskajo tudi na justičnega tajnika in predsed nika Hardinga, da ne smeta izpustiti Debea iz ječe:
Iz drugih fvlrov, ki so problematični, Sse pa poroča, da ' pride ■amnestija za Debsa in morda vse ostale politične jetnike kakor hitro kongroa sprejme mirovno resolucijo in predsednik prokla-mira mir z Nemčijo tit Avstrijo. Kakor kažejo najnovejša znamenja, bo U resolucija v predsednikovih rokah v nekaj dnevih. Tedaj se bo videlo, da U i«bira ju-stični tajnik med zločinci in "zločinci" po Palmerjevo ali na bolj pravičen Pft#JI
Da palmerizem še dobro diha v oficijalnem Washingtonu, doka-zuje incident, ki se jo pripetil pred nekaj dnevi. Tu sta dve organizaciji, demokratični in libe raini po njunem značaju, ki pa sta ravno toliko radikalni kakor je "single tax". Kljub temu so uradniki justičnega departments poaetili njuni pisarni in grobo za htevali, kje so njuni finančni viri Ko je bilo uradnikom dokazano da organizaciji nista prejeli nobenega zlata iz Moskve, ao odšli dolgimi nosovi.
_
TAKO PRAVI PR0PR80R SCOTT NSARITO.
Poduk je po njegovem edino sredstvo r&dikaloev dobitev ljudstva.
Highland, N. Y. (Fed. Press). — Profesor Seott Nearing je go-
hbiihk^^h
"Medučeiiščno aoolalfcrtMnn družbo." Dejal je, da se razvije džin-goističen nacionalizem v Združenih državah in da bo skoraj nemogoče radikalnim političnim «talkam zmagati pri volitvah. Povdarjsl je, da ae momjo programi radikalnih strank tako izdelati, da so podučljivi In ds^Ju-žijo v kampanji aa poduk.
"Politika bo vos javnega izražanja v bodočnoeti v Združenih državah. Večina 26 miljonov vo-lflcev, ki eo glasovali pri aadnjih > ulitvah, bodo glasovsll zopet lft-to sa letom..a 4 V zadnjem nov
FINANČNIKI RAZDELJENI NA DVA TABORA.
RNA SKUPINA JÉ RODNA, DRUOA POSTA «AMO AMERIKO.
To se je potamla pri obodu t ^ ;' W aahi ngtonu»,f 4
rAVKUJOCl POLICAJI IN OONJBOASOI POZVANI NAZAJ NA OBLO.
i Quebec, Kanada, 29. jun. — pbčinski svet v (Juebecu je naalo-na stavkujoče policaje in igasee ultimat, da se morajo ■fttpoldne vrniti na¿aj v evo-sluŽbe in da se podvržejo od-razaodišča v zadevi njihove It. Župan pravi, da ima meato 7 mož, ki prevzamejo policijako ognjogaano službo, ako stav-kurji presro ultimat.
Rezolucija za izključenje komunistov poražena.

INDIJSKI MORNARJI SO ZMAGALI.
ao take: Demokratična in ropubli-kanska; stranke narodne reforme — dela vika In farmAreka stranka; stranke mednarodne revolu-ije — socialistična. deUvsko-ao-cialistična itd. Komunisti se niso javn? udeležili volitov «aradi legalne vojne, vodjena proti njim. lezuJtAt volitev je pokssal, da so konzervativne stranko doaegle uspehe. Prejele ao devvtdaaet odstotkov oddanih gUaov.
"Ali položaj se je spremenil od septembra sem. Zatoredli amo v gospodarsko krizo. Brezposelnost je velika, farmamki produkti nimajo cene na trgu, ceoo ao padle, da so se približale predvojnim ee-nam. Trgovina v vseh velikih kvpitalbttfuih deželah je potla
T ? *
"Združene države ao \*Mt gospodarsko kot vodilni narod vae-ga avetA. fcvropg hodi le dalje pot samouniČenja a militarizmom. Japonska igra dobro premiHjene skrivavnlce. Vae t« pomeni, da a# uacijonalizom silno razvije — ob-čutek je, da je U narod največji na svetu, in faktiČno ponosen.
"Kakšen apei pa lahko napravi radlkalec v takem položaju! Pričakovati ne more volHne H Zadovoljiti se mora s tem, da prodoči ideale ljudfttvu, sa M^ rimi stremi. Njih luuHpanjA mora osredotočiti na skrtmo izde-Uno kampanjo zag>oduk."
STARA PMIM, KK SB VSAKO LWtO NAJMANJ PARXRAT PONOVI
OhkftffP, Dl. — Rüssel J Poole tajnik oMinakrffS dragini^kega odaeka, izjavlja, da posredovalel prekupei hi mlekarji odirajo far-marje In konMiinftt'. Obljubil je da ae proti
▼aieeoi naatopi kriminalno In da se kmalu antta eena mUénL
To PMKIiro je Wlo sližati lani in prrdlanakim. Ostalo je p« vat pri, Sta
r
Washington, D. 0: (Federated
Prem). - Predsednik Harding je sunH v sršenovo gneado. ko je vprašal kongns, da mu podeli ob* last, da ae dolg deset miljard pre-pife. ki ga nam dolgujejo goto vojni pridruiniki v Rvropi. Sršeni so v tem slučaju večje število senatorjev, ki bodo nastopili proti
MgStf» rž ^^l^TKt^-
od katere jo je predsednik Hat- 71 ding najmanj pričakoval. Ta opo- A?
zicija prihaja od skupine bankir- Obravnavm ja pokaaalA, dA ao i In-iev	4U«kimi mornarji ravnaU kol f
Istega dne, ko je| predsednik ; f ^f lužnji.
evojo željo sporočil senatu po .	-
Boines Penrosu, je bil napravljen i New York. N. Y. — Tri iu trl-v BeU hiši obed bankirjev z za* deset Indijskih mornarjev, ki so pada. Bilo jih je okoli pet ia bili apodeui z britake ladije "City dvajset. Prav prijetno je bilo na tk Norwich" v aprilu, ao zmagali obedu, dokler niao prille na raz- na so<lk96u. Pritožili so se zaradi pravo deželne finance. Tedaj je ¿tram , obleke, ravnanja in xahte-pričel plea.	j , vali ao, da se vrnejo nazaj v Bom-
George M. Reynolda, pressed- bay. Obleka jim je bila obljub-nlk Kontinentalne, komoroijalne ljena, pa je niso ddbill. Hrana je
Konvencija aocialiati&n« atranka ja zavrgla vaa resolucija, Id aa tičejo maene in diraklne akcija» Konvencija ja tudi aakljnčUa, da ni sa na proti aov jetaki Ruti ji. Kako ao dalegatja glasovali o vprašanju internationale.
I l • \'jr- * • t vmbBIHSMMHB*'^ rV 'i ' 1	■ I r ■ * ~
V" • mtäfifä. ' TOVllv
(Posebno porožtlo korespondontu mffederated Pran«) ^ ^
narodne banke v Ohicagu. je nepričakovano pričel govoriti. 1*0-vedal je predsedniku Hardingu in zskiadniikemu lajnMcu Mellonu.
«i se je tudi udeležil obed^ da je I I I ■ I MRPI I
predlog za ranUrjenje kredita sa- odklonjena, ker je bila vložena na dolženi Rvropi neumesten. Prec* podlagi ameriškega zakona.;} Polog, da sa te obveznice znova pro- stopanje je !bllo uvedeno znova na
dajo ameriškemu ljudstvu v po-ddb^ obveznic na dolffe obroAe, dodaja nadaljne komplikocijo
n

podlagi britake ga zakona aa nor «arje. Hodnik Garvin je odklonil >g advokata, ki jo zastopal
P0DJRTN1ÄKA TRDOVTLAT NOST V PRAVI LOCI.
Albany, IT. T. — Daairavso traja htavka pri United Traction koio'pariiji ie pet B. Weathorwax, podi>redM<lr.«k
druž)>e. odklonil «prejsll, ženski odbor in odbor sUvkftfJev.
2ene so poizkusila. dA Izravnajo stavko na to na/-in. ás gf$ft\ do konferenee zaaUotdkov kom-psatfsls
beneev.
Stavka Je udarila Albany. Tro? in druga bližnja mesta, ksjtí prometna shrifea sel------
Konmsnija trm« a slavkokazi vdržati promet, ki vfaal V****
M»
jc bBs pesvsas v*» «M dr iavna polkUs. Pa isM odborni. kov ftrsanfcadje je M> ssja-I« <ak« auvkaksse. da pra-
vorira s sjftsd
"nadaljne komplikacije." ae je treba spomniti, da je ameriški finančni svet rssdeljSn v dva stroge ločena tabora. Ena skupina je zaintereairasA v financiranju tu-jezemske trgovine in industrije ia v tujezemaklh financah. Ta mednarodna skupina je osredotočena WaK Streetu in je pod vodstvom tvrdke J, P. Morgan A Oo, Ta skupina ie pritisnila na Hardinga ki Mellona/Sds ae prepiše SSVezniiki dolg. «anje ni druge izbire: sli nslože tujezemuke vrednostne papirje na ameriško ljud ►tvo a pomočjo prepiaa dolga, ali so ps pred faktom. da Bvrops ne moro plečAtl in val njeni vrednostni papirji postanejo papir.
Oeorgs M. RejrnokU je govoril za skupino, ki je zainteresirana v ameriški iiduetriji "Zdrava lo-gika je v prediogu," je govoril "dA se briše evropski dolg ameriški vladi. Mogoše je z diplomatkčnega vidika neapamet-no, toda zdrsvo je z irospodandte gA vidika, prav sanaaljlvo pa ni altruistično."
Govoril je s vidika njegove skupine. Dejal je, da sjegovA sku pina ne bo pn-v««- trjH'la, fc se križe ves zavesniški dol* v knjigah. Njegova ftkUpina lasUije prav malo zarveniških vr«ln<minlh papir jev. Naj se od lože skrbi na Mor ganovo skupino vzhodnih bankir jev!
Ali njegova aknpina bi fenvlno trpela, če bi ae napravil poizkus, ds se prodajajo evropejake ob-vezniee ameriškemu ljudstvu. Načrti njegove skupine sa rohsbili ♦arijo ameriške industrije U bil leastreljeni na koes. Zaradi leira boji, da se dodajo "nadaljne komplikacije poštoječesm pol</žs ja."
■Povdarjal js pri ob«dn, ds s« tsjesess*i dolg	samo po-
IgUas g blagom Z druaimi W S/mu posieai. da M tovarnarji kstftrs financira R«yTu»ldaova »ku pina. prensšH, ds ae tajesemak produkti, vržtni na aaseriškf tng prodajajo <wnej« kot
I papirji tek tovarnar jev M pa padli. "Ni vrsdn Kimi jfcsnjs »vrope s van jem Amerike." je vaJ Rernolds. Dodal da k tok
■ nsadrav in škodljivca pa katerem SS oÜvi
■HJSSMIU S^H (Dalje as 9. etrsni)
neužitna, ladijski častniki so prekHnjail, zmerjali In pretepaj.	v
Njih prva obtožnica pred sodim lüdwin L. Garvlnom je bila
¿15*; 1 & i

je sodišče isredklo sodbo, ki ja ugodna za mornarje. V splošnem pričakujejo, da sodišče dofeči od-škodnino na dvajset tisoč dolar-
Doživljaji indijskili morna jev so atrašni. Poznalo se je na njih, ko je ladlja doapela v prlsUn, da so ravnali brutalno z njimi. En mornar je celo izguMl ono Oko. Prejemali so po osem dolarjev mezde na mesec. Hraniti ao jih Imeli po njih izjavi a suhithl ribami, naravnim rujavim rižem, kurijem In vodo. Kadar preplovejo sueški prekop, bi morali biti opromljenl toplo Obleko. Dobili ps niao tople obleke, sa hrano so pa prejemali slab riž In gnile ribe.
Ko je ladlja dospela v pristan, so se indijski mornarji pritožili pri admiral i t etl, kajti bali ao se, da jih zadene enaka usoda kot indijska mornarje na britakem par-niku "Dews,M na tnfttrsm je dvajset mornarjev umrlo lakote. Ko so se po pritožbi vrnili na ledi jo, jim niso dovolili vstops na Kjo.
Dva dal so epall na pomolu ln brss hiene. Zs njih je Izvedela •Mornarska centralna »lu*ba" In preskrbele jkh je • hrano, prenoči-ščsm b advokatom. Med tem js ;*a njih lsdljs odpluU in jih pu-stils brc/ eenta na euliam.
Časnikarski poročevalci so po-«.tali pozorni In skuleil le isvedstl Kaj več o stvsri. Obrnili so ae ns kspiunovegs strežaja in ta jim je rekel, da je "štiri sto miljonov tskih degenerirsneev v Indiji "
"Sposobni niso zs življenje," je rekel si reža j. "Kolikor več jih s-
mre. toliko bolje. Oni jedo gnile ribe Is eo veeeH. To je snOa družba"
Tako aodijs Britja o ladij« ih. ni čudo. še v Indiji vrt proti tla-fttdim. Strsisjeve bewede ta iMilnlijo.;..
■Detroit, Mich., 9ft, jun. — Do-veta konvencija ameriške socialistično Htranke jo včersj savrgls vae rezoluelje, ki ae tičejo takojšnje politične, maane ln direktne akcije ter sabotaže. ■Resolucija krajevne organizacije v 18. ward! y Chleagu, ki sa-hteva laključenje iz strsuke veeh članov, kf podpirajo in odobravajo tretjo Inteniaolonalo, je propadla. Za rosolueijo sta bila od. dana dva glsaova, proti ps 83.
Resolucija, ki Indorsira rusko sovjetsko vlado, je bila tudi poražena; ravno tako je bila odklonjena resolucija, ki obaoja sistem eovjetske vlade. Stranka ae je to-roj »postavila as stališče, da nI u ne proti sovjetski Rusiji.
^^	let A^iAKiH ilOOl^li
etičnim kongresnikom ln drugim poslancem, da tporsjo glaaovatl proti vsem proračunskim poetov-kam sa AVStodo in mornarico, je
Kiigdahl in tovariši levičarji ao predUgAli, 4s se konvencija Isreče sa delavske svete sli sov-jste v Ameriki in ds se delavci vsgajajo v smislu, da neproduktivni in izkoriščajoči sloji nimajo Predi o**ie
____
so desnlčftvjl stavili pvsU piedlog, ds je "sovjetski sistem v
nasprotju s skušnjami ln Idejsll delavstva." Proti-predlog propadaj
Detroit, Meh., 87. jun. Deveto konvencija socialistične stranke je ssvrgla sfillacljo tretjo (komunistično) intsrnaeio-nalo in vsakim dragim mednarodnim socialističnim gibanjem. Z 81 glasovi proti 8 je konvencija akle-nila, da stranka ostane neodvisna napram sunsnjemu gibanju.
Ta sakljuoek je očitna smags sa V, h. Bet gerja is Milwaukeeja n Camerona Klnga is Kalifornije, d sta na lsadtf konveneljl atran ka v New Yorku stola ns tem sto-ilššu In vodi Is proti intsrnseio-nsll, toda bila sU silno porašena f I n priključen js k mo skovskl International i na podlag 81 taŠk i propadel 88 proti 4. Za predlog so glaaovali sledeši štirje dslsgstlt Bngdshl is Chlcaga, F^IaiM^ffttti lic AtlAOt^i
Ga., New
man i/ 1'onlandft,' Oreg. in Kir kcudal i* (>*harlestona, W. Va
William K rust U Ohlcaga je vodU boj ss predlog n. 8 ns sgen dJ, ds se stranka sflUlrs n m t jo totema« ionala s gotevtftl, Jn drlkL Predlog js ^abU 18 glssov In M glasov je bilo proU.. Ts je Ml sprejet na laitski konvenciji v New Yorku ln po-sebno Jtlllquit ga ja sagovarjsl. Članstvo je pozneje odobrilo predlog pri splošnem glasovanju s egrniuno večino. ZilaJ je pa HflUiuit glftsoval proti svojemu lanuSgiiu stališču. '
Takosssns "poltretja Interna-elonala" na Dunsju je tudi d<> bila aamo štiri tlaaovs. Zs to "fr
ZAČASNA ZMA6A RUDARJEV V ANGLIJI.
dvajset missps7 — ia potom
•.
bo sor Jt boj.
•TAVXA 10 KONČANA PRI.
H0DNJX PONDBLJIK
_
London, 20. jun. — Stavka ru-dsrjov, kl trsjs od 1, aprila t. L, bo končana prilioiiujl pondeljek. Tako se glasi dogovor, ki je bil vjferaj zjutraj sklenjen mod ekse-kutivuimi odborniki Rudarske svežo, lastniki rudnikov in vlado. Dogovor je nokollko boljši od sad-njih pogojev, ki so jih radarji sa-vrgli pri splošnom glasovanju, sato ga eo odborniki sprejeli v upanjur!da gs sprejmejo tudi rudarji.
Lloyd George ae je na včerajšnji konferonel podal in ponovno dovolil, da vlada subveitcljoslrs rudarje s desetimi mlljunl ster-llngov, teko ds bodo radarji pro jemali dvaja|| odatokov v^ mezdo kakor pred vojno to vrhu-tega bodo Imeli gotov delež do-WHa.o4
i iit
LADJA ZOORBLA NA VISO-MORJU»
York, V. f, - Kapfcae psrniks "M-zleo," ki je doepe sem k Havana, ja opazil na »ser ju ladijo v plsmemi. Napotil ae jt takoj proti nji. PrSnsAsl ja. ds jc ladija škuna. ki je sgoroU do morja PSrkrat je plul s svojim pernlkom okoli sgorrie ladije. to-da opacHi niso «lv#gs Mtja
in sj5i|Sll zahtevo rudarjev, ds se ustanovi «plošnl mosdni odbor, ki dološl ensko mssdo ss vn.rudniške distrikte, dočlm so odborniki rudarjev privolili v dlstriktne odbore. Dogovor poteče 80. septembra* 1889. Vsaka strsnka mora obvestiti drugo stranko tri maeeoe prej, prodno namerava pretrgati pogodbo.
Ako rudsrjl sprejmejo dogovor to se vrnejo v pondeljek ns delo, tedaj je njihova stavka trajala
84dap^;: . . : j
JCspltsllstičnl listi pišsjo, ds sdsj nI nsjmsnjšegs dvoma, da ne bi rudarji sprejeli novih pogojev, kajti konferenca Lkbor Party v Brightonu ni uaredlla nikakršnega zaključka ss skupno akcijo drugih organlssoi)« c

trrrnsclonalo" so ae najbolj po tossli Cameron King Is Kalifornije, Noska* is ,ílsM»urlja ln Chftsthsm is New llamp-hlra. King je isjsvU, ds pribodnjs kmu vemija bo prisiljene sprejeti nje
PIVOVARN
New Orlases, La. — Vladni de-tokftlvi es tuksj aaeegli šeet pivo ■ohola ns trmalju Minos. V rod noel IsMTtjs, Ia vekls4llščsne pijača m seal na vel miljonov
V,4 M ' «
A
OLAROVI PROTI PROKLRIOIJI f, V HNATU,
Washington, D. 0. — Prvi as» pad v senatu na Willis-C'smpbel-lovo prohildeijoniško predlogo je Izvršil ss ust or lirouaasid Iz l»nl-slaite. Dejal je, da je predloga^ ki je sdsj PM senstnlm jnstlč-Ulm odaekom in ki jo bila prejšnji dan sprejeta v zbornici, ie glAs, ki nApoveduje, da bodo spre-jete še bolj ostre postave, ki ubijejo ljudsko «vobodo. "Ta prod- . lagan amendment," je roke! senator, "krtB vse i>rlnelpe, ns katerih je bila ustanovljena našft
PROPAGANDA PROTI PROP A- * OAJTDI.
flsa Dlige, Osi. - Več ko lota dni so isvsriiarji lil trgov«!, ki sagovsrjajo odprto delavnico, o glašall v listi* pod «aptairpi 'Opon iT J Hhop Vews/ ne da bi lilU sogs-nlzirssi , dr level nastopili proti tej propagandi. ZileJ je pa
Kedevallsirsiii olwtnl svet pričel e protiofausfvo In oglsše pod nSslo vom "Tke Union flhop Newa"
■
Oblesgpi Ia SboHest V petek nestalno, toda v«/ji<M jasno l<eh ki različni vetrovi. Temperaturo v zadnjih 84. urah» saj višja MS. asi nižja 78, Molnee Izide oh |;17. salde oh *r28
i
2 ----

PROSYETA
P IOS V
lastnina «loi
NARODNE
;k nakodn
WE l'OÜPOKN K JKPNO Rokopisi « ni'SSo ^
, hhic.,0) tioo m wï

1*4» jiu sjywnw
H M» to II JC M trt sms«»; Chkaft» $e.M m tolo, M.» « M Uu,
|Tm » tri ■*»», i« »»tu»—«to tmt.
^rTr	um.--tssmm
"PROSVETÀ
t»
Subscription: United StSÜs (sxcspt Chicho) «ad Oansds t« pw jar¡
B üm, sad ffiçn aoaaimrfs.ee
OJSVOJO
vi
• w • %
KAZUJEJÛ VEDNO BOU 02N0ST PRI UPRAVI
C.
Menda niso železnice v privatnih rokah šc nikjer na svetu prejele tako velike podpore od ylade kot v Ameriki. In weh? Železniške družbe se nahajajp v finančnih stiskah in zadregah.
•V -'"S*
Ze večkrat je WJo ppvedano, kakšne ugodnosti so prejele železniške družbe« da so zgrnile železnice. Prejele so svet z*stopj, ki se je raztezal na velike razdalje na obeh straneh železniške proge, nekatere so pa poleg prejele še pomoč v denarju. Odkar je Amerika stopila v vojno, so šli miljoni in povišana je bila voznina tako visoko, da se je precej občutno znižal tovorni promet Železniška družbe še niso site. Zahteval so po prdsedniku pennsylvan-ske železniške družbe, da jim vlada prizna še osem sto miljonov dolarjev kot odškodnino, ker je tako visoka razlika med stroški za delo in ceno dela, ko so bile Železnice pod vladno upravo, še preden je bilo dognano, če je račun pravilen.
P In zakaj? Železniške družbe so zopet v finančni
s
ISE
v fi
zadregi.
Železniški magnatje pravijo, da so železnice osemnajst miljard'dolarjev. Obveznic so fcdale za miljard dolarjev. To pomeni z drugimi besedami, da na železnicah enajst miljard dolarjev vknjiženega dc od katerega morajo plačevati obresti, če plavajo le od sto obresti od tega vknjiženega dolga, tetfaj je ti plačati pet sto petdeset miljonov dolarjev obresti na ie ali dve ^to pet in sedemdeset miljonov dolarjev na leta. Ce ne plačajo teh obresti v šestdeset dneh, t< imajo lastniki obveznic pravico, da uvedejo proti nj sodnijsko postopanje za iztirjanje vknjiženega <|olga, \ se na pr. uvede proti hišnemu posestniku, ki ne more plačati obresti od vknjižetiega dolga na njegovi hiši.
Očividno pa železniške družbe nimajo denarja, da plačajo obresti, ki zapadejo prvega julija. Ce kdo nima denarja, da poravna obresti od vknjiženega dolga, bo poiskal vse vire, da ga dobi, da mu njegova lastnina ne \>o
prodana. Železniškim družbam sta odprti samo dve poti.	v^S*
Ali napravijo nov dolg pri bankirjih, ali drugje denar in plačajo obresti. Ce gredo po posojilo, je treba plačati provizijo od novega za katerega se izdajo navadno zadolžnice. Taka cija pa lahko ob času industrijske depresije ustvari tako v finančnem svetu, da pride polom, in tako iiški magnatje odločili, da prediože tirjaUv
škodntno
vtem členom društva 4t. 168 SN-J, da ae Mi prihodnja seja dne 11. julija, mesto f. julija, ker je za ta dan dvorana oddana- r J Prosi se vaa člsne, da povedo tajniku «roj* naidove v prilog po-¿il jat ve glaaile "Prosveta," ako iele redno prejemat list. — Joe mmr. tajnik.
D« I M'*
Pile William Z- Foster. ^■miTby .
led l'lCVSj
Opopiba uredništva. — Iz kupov laži. ki ao na debelo raztre sefit o sovjetski Rusiji, ja ame-rfUdm delavcem teéko resnico o položaju r nori bliki. U te* vtipka Press pred tremi a WiUiama Z. ffóat*rja
imam poroèati eno zelo važnih za da do*+?9 P^«
de v iz zgodovine akxvgoake našel bine v Sen ffranciseu. Drufci \ <> -Tabor Blovanov" «t. 304 SNPJ je prišlo do prepričanja. da velika sidv. naaelbj na, kot je Han Frandseo se nikakor »o SWHhW voljno razvijati, in p^adnega <lolo vanja. ^ako' laatne dvorane'. Zal, da do nismo imeli, kar je telo kladno, potikati ae po atorih in pkučcvatf na, tujeem, kar bi bilo lafeko Htalo	imeli la*no
Ta je 5 «lov. poApotitlb '♦Tabor Slovanov" šteje 57 odfa» »lih članov in flanfc;'prijatelj'' SDPZ ima okrvk 4P «anov; slovensko podporno društvo v t ali forutfi" (samostojno) šteje krog 160 članov; "Slov. amfr. bratakp podpor. društvo" (aaioo-Htojno) Šteje nad 2» «anov in ženako Hnmostojne društvo "Kranjsko šef»feo podporno dru «tvo", ki ime tudi lepo izvilo članic.	. "	' 1
Sklenili in obvestili smo sosednja društva o naiih idejah, če se z nami strinjajo, vfmo v Sen fVanekeu rodni dom. X»a dala odgovor, pri dutfujgjo za «tvor bi društvu se je iavolU smo ae v svrho poni kjer je bilo dolodeno nija zvečer ze je .vršila seja, k ae je določil od vsakega društva po en delegat, «a odbor, ki ima nalogo, da	"j
pravne zemlje, kjer H ai nito Kidali lasten dom. Nalogo ima tudi seHtaviti proraftun koliko bodo «kupni strelki za sgradSbo Narodnega doma". V ta odbor ao btti /hrani Anton 8ahnUav John P. Bernik, Jotm Boas, in air. Sta-riba. Kakor hitro ti urede svojo nalogo ae bo akllealo vseh društev ae. Sloneneev, r Franoiaou, kjer se jim bo rsaloai-lo o celi zadevi in se ukrenilo vse potrrfmo, «da se bo naša ideja tim~ prej uresničila.
a pojniuv aotj« m Time«", ki ao tudi ua& vir za pojme.
Kiti toMto ae nlamo potrudili^ da bi sami preao^iU stvar. Am " »ko mrosevno	jc »c-
mere in piše o tem,
in slišal Poster je organiziranim^deakl bro znan kot vodftaj eadnje jeklarske stavke. Tukaj sledi njegov uvodni članek.)
*> 4 S #4e •
Moskva. M. maja 1921. - Bu-ska revolucija je edere največjih dogodkov v zgodovin! čloVel Za delavce ieVen Rusije je ta velikanskega pomena.
godek
njim
pa se jno^Jo seznaniti z vf|ko /iieno. Na nesrečo nieo lavci do dane« še spoenali v ga poltena ruske revolueije »ti'velja tO za de^vce v Zd nih drfavah. Tega »o krive nacije delodajalcev i» izk valcev delavsketra mreda pa se odpriavi ta veHk tek, da naipreč ameriški dobe resnično sliko o velikem gi-banju v Rusiji hi pravem pomenu tega gibanja, me je Federated Press pooblastila, Rusijo irT spišem
pro
položa, udooista m to m	1
I po svoH najbol; Se institucije v so M ruski delavci ^o, kako žive, kako se proti fvojlm vna^im m^to kAlni so izgledi za nji
C Fredno pa za^m, moram o-posodti ffcwkum delavce y |A Aa nai aairNo m
odaodke. Sfkoro vae. in luaU o tej I3IVO-eicli, ia »lohttp »vi-
resici!
reaov. ki ne trudijo na *se, ne, da dwkre«d^tiraio rusko rovo-lußijQ. Mam predatavik naJve«-je in ngjvašnejše gibanje deiav
danas pojavilo na «vetu.
zavijanje ittp^f a delavskem gibanju niš novena; znano
zato popolnoma )ati,.pamrei nia iznadnšljivih iüjJ razmer in I
«tališče.
Kapitalizem in delo po
m svetu, ki ai p«- «ab ata pripravila leno ob
I Rusijo, da bi ae samo prepričalo, kako je z rusko volueijß. To je velika sramota
je, ob lepoto, ob naravno b4r|'j na obrazu — vrgla sta jot v boki
v bolehanje in onemoKiHj
da izbrišemo ta R°ke <M»vk so postale pripr»
gibanja in se pri delavrrin t drugih dr-
e ter pomoč ? udi
4, m&fST aoeiiaUaem eavobojuje leno, kapitalizem jo «a pa poteptal.
Ha milijone proletarakib lena je vrgel kapHalizem v tovarne, da izdelujejo in pridelujejo, in šele tu v soparnih delavnieah ai «ene popolnoma predstavile veliki pomen svoje osvoboditve in socialne naloge materinske skri)i In ko
tiro je'med Šepami r#«Ua np-vcpljnost. kakor se je hitro ' tevilp žen v tovarnah. I a mujone žena je bilo hi je ie vedno prisiljen» dbrjati materin-ski tat, dati se kapitalizsnn izkoriščati ter «rešiti nad telesno kon-btitucijo svojih ijototocev, katere nosijo pod aro«» wcem.
Osvoboditev žene je postal naloga soeijettzau. — Žensko vprašanje je postalo del socijal-nega vprašanja. Pvajset milijonov *m>let*rskih žena ima veieo-brt g »vojik delavnicah.W-jajo boj za obaUnek. Socializem zahteva anjemergi&ieie in najra-dikaineje, da se da leni svpbpda in enakovravnost — to pf ai" va a tam. da nečq» da bi žena sušaja v tovarni in rneadoa delavka, tenrve* solastnica in aou deleženka »kupnega Ustmfttva. Zahteve mehanskih reformater-jev so majhne napram sociaUatič-ni zahtevi, ker stoji vsak meščanski reformator na ohranitvi privatne lastnine in a tem sankcionira mezdno izkoriščanj« tako že-na kot mož. Koristi, katere more ka/terokoH meščansko gibanje prinesti ženam, se dotikajo le ega števila žena; velike trpečih delavk pa se gi-
r logično' ea pred acžBčoy razmaja,
mul
mm
v*ajeP; Bocitl^l
izdelovalno orodje, in telesu« šele I
za amožnoet izdelovanja.
trie.
noma dozorih. Vzrok potil žene jo v gospodarski neenak 3 postankom privatnega | va se je porodil problemi šenih in pptia*ilcev. Rešitev! iMifa »rtmia {»satane on dne, ko bo privatno lasi odpravljeno in na njegovo m! poatarijena npva družabu» j nizaeija. "Realizem, ki ■ «ravnost žene in moža reli ženskega vprašanja. S ■ ijočo' nravnostjo dobrih ir zumnih moS in sicer otope I bost! in ostrine današnjega^! Ijenja, v temelju ae pa nič n« m premeni. Žensko vprašanje problem nonaratvnegla Ži\ moi, asspak problem gc skega bkorifičavanja. In

ODMEVI Z WnrVIESKE KOt
lUMjj j J ■ J i__
VBHOIJEÍ '
Nilodo ne more trditi, da Bon jim mora Mti, kako prodano «a-
Francisco ne potr^mje "Nai ne*a doma. Pomislimo le, tedaj vaeh S%f*tev lahko sejo v iairtnih prostorih bomo lahko veseUce, Igre in dru ge predstave v «voji dvorani-U-
g-" stanovila se bedo lafeko
drora pn-korwtna dru«^ rih še nimamo t. j. drama društvo, pevifko, izobrašev klUbi, čitalnice i. t. <L Niti »e timo, kake velikega pomena
sopiajs in dmgo orodje izkori-
na naša aMkinerija sa izražanje
takoavanega javnega mnenja in informiranje ljudstva o dnevnih dogodkih se je prelevila v propa-gandiatično agent uro . velikega biznisa, katere namen in cilj je,
vaake vrste. Ampak vae naše iz-e najetimi lalniki v A
in zvezni meddržavni komisiji za o^-v visokosti osem sto miljonov dolarjev, da plp-čajo obresti, čeprav še ni dognano, kako visoka je škoda v resnici. Sedanja odškodnina, ki jo zahtevajo privatni železniški interesi, ni v nobeni sveti s šest sto, trideset miljoni dolarji, ki jih je vlada plačala kot garancijo za prvih šest mesecev obratovanja pod privatno konjtrolo kot garancijo proti zgubi. To je popolnoma nova zahteva.
Take zahteve govore, da so privatni felesniški interesi pri kraju s svojo gospodarsko modroft& Vseli so ia železnic, kar so vzeti mogli in ameriške Mamice so danes podobne »ršavi in slabi kravid, ki ne da več mleka. Finančniki v Wall Streeiu ao razumeli svojo igro fc da ae U igra ponavlja to dalje, bi privatni žalenttd interesi radi videli, da v bodočnosti ljudstvo sanje plačuje račune.
Ali to ne bo šlo! Ljudstvo mora frftčno spogledali in spoznati, da je privatna želesniftka kontrola bankrotirala in da se železnice lahko pocAavijo zopet na noge, če ae nacionalizirajo ali če postanejo splošna ljudska last.
Privatni Mezmftki interesi so delali obljube in ae bahali, da takih žHeznišklh upraviteljev ni pod solncem ali letos so privatni ¿elesntti Wreai v taki zadregi kot ao bili lani. In ko pride Novo l*o, ne bo nič bolje, fidina odporno* je torej nacionalizacija železnic. In čhn preje se izvrši, toliko bolje za ameriško ljudstvo.
jetnejftt
profttorlfc« med evojim kakor pa med tnjei ho vedno na raapoiaao f dekleta» aa vsakovrstne zaibave.
"da jim ne bo treba iatik zviM*er< ea Mini Ob večerih nam shižlla dVorana za sbi kjer bomo imeli na rsapoiago ras-lično šafa#ide in knjige, kar. ko hreedvomno mnogo pripomoglo do večje sloge In večje izobrazbo med nami. , .
Storiti moramo «ae Sn se žrtvo-vati. da čimprej «gradimo to pre koristno sgradbo. da s tam poka šemo. da šivimo v dvajsetem sto letju. Pogumno aa delo im da postavimo narodni dom le letos — John faralk.
L L. ^veta" ne
podkuaov.
Reka, 28. jun. —Bivši D'A sijevi legijonarji, ki ao v|« okupirali ilaro*. ao danes na^__ most med fteko in Snlakona, katerega ao strašili alpinei Zadnji ao streliaii in uhUI štiri legijenstje in naIii dvajart.
iaru, » dansa plašala nadaljnih 44 milio-nov zlatih L||Ml , asvcaaOtl WÍ škodnlaakl k.-nadji
Oost is Anglije na razume ■
aldh konvencij v Ameriki! # ""' " » f '
Denver, Colo., 26. jun. —J rtfča Robert M. Buck, Pede Press.) — James Walker, nik strokovnounijskega kor v Angliji, ki je bU gost venciji Ameriške delsvske racije, se je samo čudil, ni razumel ameriškega del ga gibanja, kadar se to zbere na konvenciji. Dejal ¡ft "Ne razumem vašega sboroi Vse resolucije ao predložene aekom in delegatje*ne vedo niš i njih, dokler ne padejo med potem pa v Večini alučajev gatje ne vedo, kaj imajo seboj. Pri nas na Angleškem, drugače. Davno pred zboro\ ae izdela agenda (spored)! predlogov in reaolneij, ki m šlje krajevnim unijam, da Vctpntv^ajo o atvareh in je fp dobro poučeni o vsem, na to, čemur bodo debatirali in
U. Tukaj pa delegat je ne vede, ] ka£ gredo na konvencijo." ■ Walker aa Je poeebno čudil Xz ženskega gibanja, ki hoče tlačenju debate o irskem boj možem nahujskatl ii» Gompeia se Je v tem slueaju rati kot poseben raz-1 služil parlamcntarakega red. ui aocialna demokracija ni- ka, kakršnih več ne rabijo Jag] Česar sprejel*» Socialna demokra- najbolj nazadnjaških psM cija jo pojavila moža in leno v j tik. Walker je dejal glede gibanju na enako etali- "Dveh atvari ne razumem.
izvršujejo v|zakaj je bila debata potlačena!
da
more rešeno
le
eocielno vprašanje pótom socialne
svojem .. _mm J šče. Možje in lene socialno- demokratičpem gibanju! funkcije zaupnikov, bolje in še-|
in
dilo,' 'Bilo
fČ, kako ae je to
' še več drugih
nlaojaiš v primeri z izkuŠ-ruakib delavcev. Njihovp Ogromno gibanje je velikan prve trsta napram petemu pritlikavemu tokretn; gibanje ruakih delavcev ogroža eksistenco kapita-listov vaaes svata- Ni duda, da Ja iaavalo silno opozicijo. Socialni po Vsem svetu so se u-Jn najeli ao eelo armado - lešnikov, opravljiv In ponenrnudevaieev i« vseh driav. Poaluüü ao sa aadnjega e snauo Slovaku, da prepiifejo svet, posolmo pa do?
Svaki rs«red. da so ruski deiav i slasti pa njihovi voditelji zverine v človečki podobi in da je njihova revolucija vpropestenje vsega dobrega v eocialnem življe-nju.
Najslabše aa Je. da ao aa veli-ke armada deiavoav zunaj Ru.<«iie dais oesaanki a kapkaiMin fabrikacijami. Ponavljam, da to velja prsdvsem aa delavce v A-meriki. V vsaki drugI driavlB |i vsaj gotova otgaaisirana sekcija delavsava dvignila nad pro-delodajalcev ia | ter Je paitokU rmkim na peasoé a n v njihovem glgantičnem boju sa avobado. Pri naa ša ni te-ga ; edina naša eteokovna unije m še odprto kowdbis maki
revo-1
Iji in na njihovo šalsalau sra
|e kaeerlai MmléiMM
nničU raska^^MÜ^H ■
ne so delegati« molje in žene ao vidcev, ki bi radi znali, kako se enako delavni v političnem in to igodilo . . .
atrokovnem gibanju. Skupni cilj	_
socialno demokratičnih žena in	^^ „ 1
mož je osvoboditev iz mezdnega JM MNOfll lil TAM, dela. Kolektivizem pa mora osta- Mi ti šareča in vodilna zvezda giba - 10 nju.', 'J, .	• 1 . I .
Boston, Mass. — Društvo ¿a od-v drán
■MBHBS
y rodbini mesean«. zasluži ,„il ipna pa* z moževim caslužkom go- Pravo trpinčenja otrok | ■ tri. Vsled tega je mož gospo- Msssacbuaetta Je vzelo potrebr r in vladar cele domačije; v korake nalpram neki šenski v * meščanski rodbini vlada absol^- Padnem detu države (čaaopU e, tizem. V proletarski rodbini aikharnuMUi ime. torej mora biu m* služijo otroci, žene In mož, vsi M» ugledna!), ki Ima svojo po«^ delajo skupaj denar ~*V njihovi I «o metodo za vtepanje »veleti družini vlada akupnost, tendenca M«11* v glave svojih štirih otrok, k enakopravnosti in priznanju Matična žena je obtošena po «vo-pravic tako žen, kakor otrok, sosedih, da vtakne otroka Delavec čuti v rodbini, da ima vre^°' katero potem drži nad vo-drugo atafttiče kot me-|do bližnjega potoka a grožnjo, di oče. Delavec nI vladar, IJ0 spuati, ako otrok ne prebije t> ampak aodelavec — ni absolutiat, M»ko in toliko predpiaanih ur m temveč tovariš.	dan a študiranjem biblije To *
jSfrta. sr ^f^st^iA
vTrA r14 j ampak najmUjši, ki je komaj »ti-
XaZ T^onL t^tir ^	alab učenec, »»j
aZTSfas^	IT^I to pa mora dnevno v vreči nai
SS? ^ Uok. Omenjeno društvo Je naj-
MU?« r^nft^: SfeiK^ poevarilo ve«ko sagrizess «Tn. M i,	in potiš-	dA p^, M dela. ker
t^iUPL 2S5Teoiišicm
1 ee^illffLiriil,eU
Vsi iagovori b ugovori moraJo PC 114 <rrmadi saoralnr^utihnM^anJaee tmdl naalaadajo
. k Ar------asvolaajle bi njene
^ T .^bs Hsadove V Ameriki «s vedno
delodajalcev « I rogovi rred Na-
šl paju.i o
na nravnost, na manjši talent ali AVTOMOBILIST OBfOJSH OD «i« karkoli. Vsi ti iagovori so fi- EKEOA LKTA DO DOflDtT*» (Ist »kl I Maš in lena .U že delo-	JSOL
Jena sato, da v üvljeajn skupaj
ijarlU, ssto je morsta vzgajati. OWaa», JU. - Sodnik Fr***l najmanjše milosti sknpsj WiTTje ol,sodil Joseph Us-J JM,Mlk0l,, šMisnJa Ju greena zaradi uboja na eno lete aaaNfti enako fiveti. učiU do dosmrtne J^e. Lingreen je «h-m delovati Ho*m*mm -metrs vozil neko že.ako a avtomoWlo» lene ss važne mx islue éiniudie. DrvU je s hitrico štirideset arih v
^ - , -	,ktíet4b	» S- uri in bil Je pijan,
poleta j a ae še neko talko dale in katerih cilj Jelvedale priča.
Tako ao
• '-ffvr ¡OH'
SwiiWi
i1^	MIM . M
Zd.ufhfri.i
PA&1JKA NA fRODAJ.
Prod« m (K) akrov obsegajoča farma, ki k eno miljo oddaljena od Willsrds, Wis. 80 akrov jt i»-¿Učenega, 10 akrov je .preorano in ostalo je lep gosd in iflUlalk pora-Meno s trdim lesom. Prodam vse «kupaj ilvino, poljsko orodje in vse drugo potrebne stvari. Krma se kod • strojem na II akrih. Vas Prodam po selo niski coni Farmo prodam, ker imam ¿evljaasko obet in ml ni mogote delati na ¿ve strani. U vsa affilaljn4. pojasnila obrnite se na aaaMrt l>»t*r fca-gar, P. O. Box 164, Willsrd, Wis.
fbench line
Krajle kose od 28 do 89 inčev
sem konalao prejel tir jib vtem naročnikom odposlal po polti; kedor Is ni prejel klepalno orodje aH motiko, dobi v par dneh, istoftako po polti
Jrt j! - W	^^	f
32S EpiiloD Plao«, Brooklyn, n. t
---
Sami si napravite
UfllCEVALbA MRČESA
p. d. q.
VI d lahke napravite «ailevales
mxr* S^&cr
boUfc fturkov In mravljineev. mim ne pelfc 'MM mm&mmtir m oMeM nil perilu In J« popolnoma drv-
WlfaPWlM
- asfvo* Vfe JUGOSLAVIJO
: Berlin, 29. j™ - Nemika vU- ^urg»CP^ii4v.)T ^
da je nasuanila, da je amerilka —i- ■
lastnina v denarju in blag«, ki je	POSOB ROJAKL
plenjena lastnina »e ceni na 807 f^^JSSi
miljonov mark (77 mlljonov do-	'l'"1?*g»
mirovne pogodba med N«mčijo in iiiT^^^iSi^tLt^LISi Zdrulenlmi drfavami.	TlIZ " ^ ^ ^^
Vstali sapuščajo ftMjo.	Brotberlj Bld«. * Loen Asa.,
Berlin. 29. jun. -r If medseve«-	Uwtt 8t., PittMburgk, Pa.
niikib virov so prille informaeije,	iMr.)
da so poljski vstali i*praznili	-
premoge vniike in iadustrijske PATENTI.
distrikte naokrog. Beuthena in	__
KattpvUsa v Geniji Alesiji in se _ *	___
po m i ¿e jo proti poljski meji. f VffSJUTtŠtt^ttSSl
OLYMPIC
IJ m oblatiti
Iro I/i vnnko
wa^ala Ajmom
mogofv Iffll
DENAR
v št Ari kraj
Prodaja se pri: Boonomiesl Drug Co., Public Drug <'«». in , Buck ftayner Drug Co. u (Adv.)
fMar Ixwite namenjeni kupiti fame t Drle vi New Tork, Peno-ykmk ta Oblo pilite ca pojae-
John Zulieh, farm Agmjr« 8818 St. Clair Ave., Cleveland, <0<
■ BITTi
_■
Pertinčarjevo pomlajenje.
CTmm KRISTAN.
m
Jarmj Purúoiát > bü dtfi stroge stvarnosti]

nikakor ni msral fautasti&ioati, v katero m hoče,
I po literaturi, ropat »ljubiti najmlajši, po «g v o ji lastni aodbi najmodernejši »vet. Irdel je prav tam* etike z znanost jo in kdor bi ga bil imenoval učeJukv W ^ <kjai pravzaprav niš preveč, dani mu nI priatojal naalov profesorja ali pa doktorja Svoje avctovno nazlranj« je poplačal a hudimi duševnimi boji
Za njegove /nJadostl jo bilo še malo priredi oeffa epoananja, cvetla je romantika na vaeh kon-eib in. krajih, misticizem Je preveval vse mišljenje, fantazija je imela neprecenljivo vrednost. Tsk je bil duh česa in tudi Jernej ae je klanjal njegovi oblasti — seveda. Zs neki list, ki je izpod-bujsl mlade talente, je V tistih čssih pisal pod-listke, in ni ga bilo peresa v domačih krajih, ki bi bilo prekosilo njegovo meglenoet, njegovo as» " | njavost, njegovo nadoUačno tehniko.
Drugod po aveta so ae javljale «s drugačne stroje, realizem, verizem, naturalizem; do naših gimnazij pa so prihajale le imena, prazen zvok, fn^rnej je a ivso odločnostjo odklonil estetiko, ki je hotels umetno knjilevnost pouišsti na nivo • časnikarstva. Čemu pe naj bi bila knjiisvn^t, če ss ji vzame idealizem! In idealom ne moreš altifiti z jezikom uvodnih člankov, ki jih ni doato-jenj pravi pisatelj prede in plete svojo povesti In pesmi iz sspe in diha, iz larkov in zvet|obe, iz šumljanja in šuborenja. Tako je mislil Jernej ta-krat in taki ao bili njegovi mladcnttkl spisi. Tudi pesmi ao bile vmes, kaj bi tajili
Pdfneje se js izpremenilo. Sram ga js bilo*
% ko al je za/el ,ns tihem prlinavstl. da «m spisi nrt-ssnikernejšlh naturalistov mnogo bolj zanimajo
T od eterične romantike in od del, Ikl jih je biU sama duša. Kar prestrašil se je, ko Je spoznal, da mu ugaja celo Zola, ki ga »je prej amatral za bošji Mč v literaturi, in ki se ga je, pohujšljivcs, izogi-bal kakor kuge in kolere. Ali kaj bi elrab in vsi notranji glasovi, ko ga je sililo, da je jemal take knjige drugo za drugo v roke, In kadar je.katero imel v rokah, je navadno al mogel odložit? dokler ' J« ni poušil do sadnje pika.
Otivo pa tudi bi oetalo bres učinkov, ker je bil Pertinčarjev Jernej dovzeten fant in sploh bi-stre glava. Celo kosi v girona^JL--pridobi jenih trdnih nazorov ao ae krušiU, raztapljali, razblinjali, razpuhtevall Olorioia okrog pašno frizira-no okrogle glavice profesorja idealism Stolpniks je blsdai, y Jernejevo dušo js pritol ifemlr,tz katerega ao včasih zatulili basni orkani; po&go-ms so viharji «jjzdejall ve*ji dsl bleščeče sUvba, ki ao jo bUl v prejšnjih letih agradili v nJem. Te. daj ni več pisal podlistkov; kar js še imel svojih pasmi, jih je sašgal in posvetil sa Je znanosti. Zapustil je pravno fakulieto In se poklonit veliki Prirodl, proseč Jo, naj ga reši vseh utvar in mu pokaše pot do resnies. Pa ji Je ostal zvest vss dol-% gs leta, iti sdaj, fco so Raje pasivel», je utrjena., njegova vera, proste vseh rsnjsrlj tu lsvirsjoča zgolj U spoznanaj . . .
Dan j« bil vroč, kakor ss spodobi zredi avgusta, četudi debeluharji in rasni mehkulol, ki ao se odtujili prirodl, tarnajo In stokajo, da se preveč potč.
Jernej Fertlnčar sa je navili vročine na dolgem pohodu s prijateljem Miho fttrmačem, upo-p kojanlm finančnim kemiaarjem, in adaj as hoče na ulit i š< Ms gin je, ki jo daje vsdbujočs kopel.
prvega jsaera se rasleag smsa, /zdaj pa adaj je slišal posamezno besedo; Um «naJo ura-jenč javno kopallšče ln ljudje so se sbrall, kakor m mŠabni veselici.
Jemsj in Miha se strinjata v misli, da to ni nič. Kazat se hodijo in kdove, kakšne namene Imajo s svojimi koketnimi plavalnimi kostumi, ki Jih ae narokuje potreba, temvsč modaf
Nemara Je v drugem jeseru kopel prepove-dana, aH na srečo vsaj ni nikjer taka prepoved nabita, in zato sta si prijsteljs izbrala prav ta krasal prostorčsk sa osvešenje sVojlh udov.
Enkrat sta še bUs v vodi; sdaj pa se sušita, aedeč pod bukvijo, ter ai krajšata čaa s modrimi L in šaljivimi besedsmi. lilUa ae večer, toda čas I dan Js soluee ogrelo kotlino, ds Jo «s sedaj srak «islo gorak, in lahna sspies prav godi ljudem, ki niso omehkušsni in ne šive v večnem strahu šara-■ di prehlajenja. Todl kakšen šarak ae še prMKo-tapl akozi vaje. Voda v jeseru je na prvi pogled jaano modra kakor n^jer drugod, po daljšem
epeaovaaM ae opaaljo na njej modre in aetene, ali
V ¿P* višnjeve nianee, p«> »jih se poigravajo alatl In gdečkaati odsevi. V ozadja št Hi navpična gola stana akalnatega velikana. Tu in Um ss oglsšajo
I ptiči.
■BMIhs, ki bi rad fosabll, kako preklloano prozaična Je bila njegova slu*»*. poizkuša v takih momentih poealjo. Priznava pa asm, da nima I*-sod aa avoja tavatva. Povedati zna le, da js lepo, |da ja čudešno; ali U ni nič. V areu mu je vaa drugače ia ša bi mogel vaa u> izraziti, bi pridobila | alovenaka literatura najkrasuejšo liriko - Tako pa je le notranji psatik.	a
Jernej m namrduje. Takih pesnikov nI treba iakstl 8 lučjo, ttam aaea je vaak člevek lahko poet; sli kdo je res člevekf Vaaka lutka, ki sna hoditi pe dveh nogah, 4 le domišlja, da je bomo saptena.
Pričela ss ja dolga lodrajavščiaa. kak rini h Je bil Mha Ia vajen. V* i, ropotava kHUka šivi lj*nja, aocialnega reda, koneraskmalnoail, ofl-eialnoati in bogaigavadi č«*, je alfel Ia nešteto-l krat, a poni ušel jih jf še vedno rad, ker ae mu <la-jele priliko, da ja tadi on lahko ponovil atoprvič marsikaj, kar js Is povedal alohral Ker sta bBa
i -,
M
iT

vf
Jernej in lfiha prijatelja, sU aa seveda pogosšo ui» prepisala in tudi danes Je upokojeni komiaar ugovarjal, kolikor ie znal. Ali teklo mu ni po sebno gladko; zdelo se mu js, da so možgani na povedali stavko. Jerneja pa Je godrnjanje le tedaj prav veeelilo, kadar je izzvalo prijateljeve ugovore, ki so mu dsjali novih snovi. Kar je bilo to oporekanje danes vse premedlo, je jel pikati, da bi umetno nekoliko4 po**ril razpravo.
"Na, imaš gozd, jezero, hrib, skale — ozri ae mafcl Notranji pesnik! Le poglej, koliko je tu prostora aa satire, favne, vik m UkgLJD-mantično avojat. Kar ustvarjaj, prijatelj idealiet! Moje oči, vidijo le debla, veje in lietje, pečine in kamenje, vodo in pesek. Ti si pa poet. Nič ae n«
ieniraj!" "	^	,
. Miha bi mu bil od arca rad ustregel. Toda vse njegova misli so se bile poslovile. Vaaka je našla akrit kotiček in je šla najbrže spst. Tako ae mu je zdelo, zakaj nonadoma je vedel, da je sam zaspan In na da bi zavihtel uma svetli meč, Je klavrno vzdihnil:	r
"Prijatelj, starava a«! Kaj mi Je Ml včaaU Uk marš )uk6r današnji! Toliko kolikor ljub Ijanskcmu gizdalinu izprehod pod Tivoli. Zdaj
No?ice iz Jugoslavije.
Nove volitve? V Bel gradu govore parlamentarni krogi o možnosti novih volitev, ker ao vladne atranke baje mnenju *da brez uovili volitev ni mogoče uspešno rešiti vae tiste krize, ki podkops-
[viAr $0k .parlainental-fi«. življeH
ujel Volitve 'bi se vršile po spre
na eno leto ječe. mlajši, tedaj 5c ne 14 let stari Stanko pa je bil oproščen, ker so porotniki »oglasno zanikali n-jegovo krivdo. (0-proščeni Biejei!) Ker ao porotniki aoglasno zanikali krivdo tatvine ersrtënega dinamoatroja, vrednega 20.000 K, je porotno sodišče oprostilo eedem Blejcev: Pavla A udi rožiča. Ludvika Berça. Jožeta Berea mL, in Ôimna, Ambrošiča. Na Uhaoei v b^hinj-
aem pa od borih dvsintrideset kUometrov še 4ru den. Kh, da bi bil človek še enkrat mlad!"
8* Jernej ga je pogledal in mahoma pozabil i>" probleme, ki jih je bil hotel rabati, pa Je ne hote zaaekundiral:
"Da bi bil človek še enkrat mladi" Zagledal ae je v sivo pečino in dolgo strmel, ročim sd mu misli odjadrale v povsem drugo imer. Tisti vzdih mu Je bil ušel, ker je sam Čutil nekoliko utrujenosti v kosteh in mišicsh; U to ni bilo vse, zakaj njegova želja po novi mladosti je imela več vsebine. Kaj bi Miha pravzaprav rad! Ctpe laae na glavi, pa krepke ude, nekoliko ljubavnib pustolovščin, kakšno obsešno krokarijo, izknftka obnovitev praznih užitkov, sa katere ao udje se daj nesposobni. Jernej pa si misli to reč vse d# gade. Koliko Je bilo v življenjju izgubljenih ur, koliko neplodnih poizkusov, brez pnda zaprav
Ijenih sili človek je moral tavati po neštet» po tih, predno je izmučen našel pravo stezo! Na tu način ss seveda ne more priti daleč. Drugačne ci 1 je trt lahko dosegal, če «e bi bilo Uvanja po meglah in teminah. Da je sedanjo znanje na začetku, uc pa na kraju, bi bilo delo lahko rodovitno; človek bi bil srečen in bi se ponosno savedal, da ni
i« hotel nekaj reči prijatelju. Toda ko je on upravlčeval svojo šeljo po novi mladoati, je bil Miha položil utrujeno glavo na svit» auk-> njo ter jo spal mirno in blaženo kakor v Abrahamovem naročju. Jernej Je zmajal z glavd, kako? da mu je to nepojmljivo, dasl jo sam Čutil v
zakona, ki bi onemogočal manjše stranke! — Govorice so vsekakor zanimive, četudi sedaj ni mogoče določiti, koliko je nd njih resnice. Trdno določena stvar pa je. d* uafie vladne stranke sposobne vsskega političnega nemo-i al nega dejanja. Tudi dobro!
Ljubljanska' porota. (Konjska
tatvina.) Janez Pivk, mlad tiho-Upec je bil silno zmerjan od predsednika porotnega^ sodi6ča in obsojen na 16 mesecev težke je če, ker je odgnal ponoči v inese cu februarju tega leta posestniku Ivanu Rozmanu na Vrzdenou pri Vrhniki 15.000 K. vrednega črnega konja in ga prodal preko demarkacijske črte za 2700 lir ki jih je potem doma skril, a jih je poaneje nekdo izmaknil. — (Okraden pijan kapiuliat.) Trgovčev sin Jože Bemko iz Boro-velj je prišel v Ljubljano z veliko denarnicp. Iapel je pri sebi 20-. 000 jug. K in 11.000 K av. S tremi znanci je dne 26, Svečana t. 1. popoldne priredil avtomobilski izlet v gorenji Tržič. ?ili so mnogo tja in nji«! V Ljubljani zvečer v goatilni pri "Angelju" je šele opasil, da mu je izginil denar. Gorhomcnjeno liatnico sU si prisvo^la delovodja Rudolf Martine in šofer Jvan Keržič stanju polne pijanosti/Pred po roto sta (bila oba ototožena te Ut vine. PorotaikS so tatvino * večino glasov zanikali, Bila sU oba oproščena. Pač zanimivo socialno razpoloženje med porotni)d! — CVeseie eiiaanke pred poroto U Dalje so bila pred porotniki madžarske ciganke iz PeČuja, in Ženske in eni eigan. Po ljub trgovinah je ciganska družba
____#w____—__ __________________-- «___MB
na Čehi" nekaj težkegs, kar mû je hotelo zlesti v pV'met™ ñaóin° izmaknila ' trepalnice.	,	manufaktumo blago v
T
manufaktumo Tblago v slan rednosti 5475 K, — KoneČno U cigane vlovill in
pred poroto, družbe f
na
razpravi so
Naj spi prijatelj, čeprav Je Škoda, da zdaj ne
bo debate.- >-	S '«"'r
Jernej ja istegnil noge in podprl glavo s koT moleem. Zabavati ae je tndral sam s svojimi mislimi. Pred kratkim Je šital zanimivo t?orWo 0 linlv in o koncu življenja na njej. Marsičemu je pritr-*, o nekaterih poaamesnostih pa Jo imel pomi-, Ča bi imel še štirideset let do smrti, bi tudi j lahko dognal Ia marsikaj važnega. AU pa, če bi bil fe enkrat mlad.	. - t - - kl m
Neumnosti Kako je neumnost nalezljiva. Nj Vse komliwo in šaljivo. Čuds, da Je je toliko na svetu. Miha, ki je v nJem« j prseej fantaaU, izreče neamiaelno šeljo, ne da bi ai kaj i^islil ob tem, pa glej, nJega se prime 1 Tako eksaktno šolani možgani dovoljujejo, da se bavi misel a nemogočo absurdnostjo! Naravne procese posnaš, leta znaš šteti, veš, da js zakon nespremenljiv, ps se daš vendar ujeti taki smešni želji. Da bi bil m enkrat mladi*.t I ■■ I
znanje volitev h strani tjelgrajak. vlade. Ri«ki konntituanti bo g poslancev reške Zanellijeve tonomintiûde atranke in 16| stov.	. . U
BADA K
se nahaja
tn.m » cev (H|lliBj0 ijr nefce barake di-namoetroj. last stvarne diejooJji-izacije. Zadnja dva sU bila po-sredno udeležena. Obtoženai so se zagovarjali, češ. da so v dobri veri smatrali stroj za zapuščeno stvar bres gospodarja. Drastičen ie bil ssgovor invalida Šimnu Ambrožiča: "8 svojimi tremi sinovi sem napravil 21 let vojne. Izgubil sem levo nogo. Kaj imaih od tega! S .tem strojem se'in doseči nekaj nagrade aa ljeno nogo!" i * %
dola m marajo. V Bosanski ,Krupi se je Aralo okrog 80 kmetov. da protestirajo proti sUvbi 29-30, Juli 1. šolskega poslopja v Utnošnji vasi. Orožništvo je aretirati» 8 huj-skačev, ostale po raspodft» zopet. Zveler^se je zbrala vsa vaa in obkoliis (vrožmšk» postajo. Šele po daljšem prizadevanju je orož-
n upal izgubi
m
fsi.1
POZO& NAROČNIKI!
Za slučaj, da kateri rojakov, ki I so 'si naroČili list "Proavets™ nfapa	-IKatiee, sli I,
drugega od mene ko aem poto\
vsak obrne piamenim potom litona^ da MM*te4rodL Moj na. slov js: Prsnk Richter, 851 D« Haro street, San Prancisoo, CaL|
IZVKDSLA,
kje se nahaja moj sin Jame« Rose, po domače Poberinov ia Lu-Če pri Ljubnem na Štajemkest] Uljudno prosim vse rojake širo« Amerike, če kdo ve za njegov na-slov, naj mi ga naznani, ako pa bo sam čital U oglas, naj se LI glasi svoji kateri, Jera Rom-, po. i Šta Luče pri Ljubnem, Štajersko, Jugoslavija, Evropa. (Adv.) Juae
wm
n.
•	nnn	"i M " /.	1	d
"Nič pametnajlaga ne bi mogel misliti! Kaj na svetu bi moglo blli lspie od mladosti, kaj U mogel leseči večjega od pomlajenja!"	^
Srebrn sopran se je oglasil in Jernej je za-Strmel v deklico, ki je sredi jaaera dvigala glavo is vods. Torej najprej abotne fsnUsije, potom ps še halucinacije!	•V;,	^ i
"Poglej nas, resni mošl Kdaj si mislil na %a-lttdnaeijc, če ai dotivijal ob fizikalnih eksperimentih najčudovitejšo rezulUte! Os sa ti ja sdelo neverjetno, si sa prepričal. Poglej in sposnaj, da smo."
"Kdo ste!" ja aakUoal Jernej. V-jezeru jo bila le druga deklica; njen aopran jc bil le nekoliko nižji in mehkejši ad prvega. Takoj pa ao se poleg slstoplavih zasvetili črni lasje in sasvenel je bronaat sit:
"Ne arstnuj as svojih najlepših želja in nikar jih ns sstajnj! 8sj ao tvoje, tam bolj tvoje, čim bolj m Javljajo is nesavesti ht bres ukaza tvoje volja. lad bi bil šs enkrat mlad - kaj bi bežal p*d resnico!"
Jernaj Prrtiučar ja čutil, da se mu je nekaj ustavilo v glavi — kakor ura, ki ji je nenadoma potilo parescc Kaj Je to! Kaj as godil
"Cenjene dame ao torej prisluškovale!1* pravi čim porogljiveje bi ugiba, kako so os moglo približati, rarpraviti, ln iti v vodo, ne da bi bil
k*j -vumTlf ~ • hoE ^ r
V jbzrru « naameje tereet. kakor še nI «tlšal nobenega ne v gledališču ne v koncertni dvoranL "A ns! Nekdo js pač prisluškoval, toda aa Uko, kakor miali oenjeni goapod KaJU če se bla-govoU cenjeni gospod malo popraskati pe glavi, as bo namara h pomnil, da js mialil vrčjl dsl po lihem."	ZljL - \ . [ £ V T
To je res! Rasposajsnks odgovarjajo besedam, katerih ai niti IsrakaL To js... tu nsksj nI j ndnaalno. Zdaj as naaadsma apamnl, da je alečen, ln eeta kopica prirsdašh nazorov Je hipoma po. J zsbljena. Ko po r rabi svoje obleko, Ia sopet sssva* ni ubrani smeh ... Os bi aa začel zdaj oblačiti, bi ^MMkvJb bolj oamattL Nekam aa sftaM
pokrije, libare lobo in pramliljuje, kaj naj stori. ¡^ (Dalja prihodnjič.)
J/v/ UHIJ« Ul |'.t»»UVI»UJU ^v v»
ništvo vzpostavilo mir in red.
Dinarska vrednost za vso državo. — Beograd, 9. junija. Včeraj jc minister za šunie in rude dr. Krifeian kot zastopnik finančnega ministra podpisal odlok, s katerim se odpravlja uradno računanje s kronami, ter ae uvaja kot ra&unska enota dinar za vao državo.
i— JJEKmI	\rn ,,
Trajt^a ansa vmoe. -v taamo
krizo, ki je grozila, da posUne valed nastopa enega dela radikal cev (te, £oan%) že akutna, je mi nUtirskl predsednik odsJodll i tam, da je izjavil, da se kabinet ne bo rekonstruiral, dokler nč bo sprejeti ustavs. Danes je več kot dovolj jasno, da so sedanje vlad ne stranke večalimanj ne, da ob sedanjem Apolitičnem Vzdržujejo v zvezi, če ho-I. prodre reakcijonama Nesoglasij pa je v teh XiM ffle toliko, da ibo «Otave I gotovo izhoda kriza. Pašičev ka-*e umetno
iftAn
i
Jožef Serblča, v ^Ameriko je pri. šel leta 1905 in se je naselil v me-atu Clcveland, Ohlo. Zadnje njegovo pismo, ki ga je pisClNl leni je bilo, mescca marca, 1911 Olevelanda, 0.^2 St. CUir a\
Cenjeno rojske uljudno če kdo ve za njegov naalov, da ga naanani, ako bo sam Čital u o-glas naj so nemudoajAjavi imam mu poročati zelo važne atvari ii «tare domovine. Sestra njegove B6x U, Warnoek, Ohlo. j Žene: Josipina Kaatelic, p. (X
I vl^jtdv."

jok in stok, «oprav je bilo dejanje — začetek rasprave -r nad-
süni ska vi
Napsljava vspenjačs. Gg.
kic in Millnor, lastnika v Zrečah, sta od rova ob vznožju Brinjeve gore za prevažanje premoga napeljala vzpenjačo do železnice. Novo napravo so 28. maja ptvorill. Ta zračnaSeleznica je znameniti prispevek k napredovanju občine Zreče.'-r^' .
Nesreča v rudniku. V Zagorju ob Savi v rudniku Trboveljske premogokopne družbe jc te dni ponosročil rudarski delavcc. 20-letni Oroslav Šifrer. "Hunti" ao ga povozili ln mu zmečkali o* bc nogi. Prepeljali so ga v Uub Ijansko javno tnjlnico.	4
Samomorilni poskus. Samaka
delavka Marija Ciuhn si je iz o-bupnostl na svojem domu v Novi vasi priiVlčti prerezala Žile odvodnice na obeh rokah. Nezavestno so prepeljali v bolnico. Je o-mmUm pri življenju.
k Državni proračun 8HS. Beograd, 2. junija. "Službene Novi-vlne" so dne 1, tm, izjavile za-čaani zakon o proračunskih dva-najntinah za meseca junij in julij v znesku 589 milijonov 366.996 -83 dinarjev in S39 milijonov 733.-707,33 kron. *
Usoda berudsv. Ljubljanska policija je aedaj napovedala neizprosen boj berač cm, posobno "Ujnarjem". Takoj so Imeli stražniki obilo posla s bera». Povsod so jih lovilk Bili so lepi prizori, kako so prihajali "la Barji" v policijske zapore. 11 ln v zapore odvedli so beračev bi dve beračiei.
Ljubi i enaka poro* (Mlada Amerikanca). Porotno aodilČS je 2. jnn. razpravljalo zanimiv slu čaj, kako zabrede mladina v zločin. Dva brata, rojena v Ameriki v velikem mestu Chieagn, da bril J. in Stanko J., sU odnesla ■oprave, obleke in o-.v vrelMg* 91400 K Is ss-v Kendov,,m |Zaboji M Mil CMaler. Vas atvsri na njiju domu Su rejši brat Oabriel je Ml <*»>). n
, J "Ipjan-
priznala volitve v konetitoanto z dne 24. apriU t. 1. Sedal se pričakuje samo le pri-■■	t/i .fii»» ' i * >' ■ ■ r.....
FEUlT FARK IN COLUMBU COU*TY gj^^j
Pridite sem kj
sadnih dreves ..........^^
kraj, Pogled na "MESTO HUDSON 166 akrov zemlja, 25 akrov ja _ | ostalo je vaa zemlja za obdelati, Iv vratna za zeliniavo, Jagode in sadja-rajo, 9 sobna hiša, velika itale, u-varovano vaa za $6000. Cena g farm» je $8000. Takoj je plačati 1«
iMfo. ,
180 akrov farma poleg driavna ceste, 10 sobna hiša, velika itak ia skednji, proilo lato se Je pridelala ns 70 akrih rt in pšenica, 6 akrov ajda, G akrov ovaa, 2 akra krompirja, pašnika je 40 akrov^lzoralo aa je lato» za koruzo 68 akrov, dobili sme 80 ton aena, ograjeno z žico, lep potok; stane $8,000, mko^ja Pj^J1'600
PRIDITE OSEBNO AU PA PIŠITE ULOV» M. HAJLLEMBACK,
Oteaadalš oa tka
H. t.
Cl
..........n
VABILO NA VESELICO
:'■ 'v;	.
katero priredi
toRUSTVO "ZAVEDNI SLOVENCI" ST. 158, S. N. P. J.
• :t 'i. t ,, gs 'k&iBmm i^Sk^^J^^^L^ • i v nedeljo dno 3. julija 1921 ob praznoranju obletnicc drultvono zaštave. Zabava ao vrši J. S* Narodnem domu v Euclid, Ohio.
iZai^^s^i^^^li
Uljudno vabimo vsa sosedne društva, domačo in bližnje okolice rojake in rojakinje, da naa mnogoštevilno posetljo pri ti veaelici. Na razpolago bo vaega dovolj aa žejne in lačne igrala bo izvrstna godba.
*w
-Pridite vsi in se zi Vabi - . . •
ivajte g nami v veaeli .družbi lisi ODBORI
.............
«A VESELICO
kater« m rrU ' • '
v proalavo DESETLETNICE wlxobraiava|nafa
VABILO
Drullva", v Proato, fa^ dno 4. julija, 1921.
j:'. t.-
Vabljena ao vaa domaêa In aoaadna društva kakor tudi slavno občinstvo doma¿a in bližnjih naaelbift, da aa mnogoštevilno vdelate
é. MaLi -'------
nakv Klüvnosti. Na
iîÊ
' a
Na propamu bodo izbrani govorniki, domača godba na pihaU I P ta prosta sabava sa vae.
točno ob 2. uri popoldan.
P ' »	ww a® a. an popokaan. /
»n taèno postrežbo boda *r*al veaeUéni rnrcj pridit« vai ia ssfebavajte s nami vua kliče —
ODBOR.
..........«............f......I...................
J_
I ....................a......»

VABILO NA VESELICO
katero priredi
DRUŠTVO "LJUBLJANA" ST. « S. N. P. J.
| dna 4. julija, 1921, na prootom lakoavani piknik, pri (Slop 22) aU na McKinloj Hoigbta, v Girard, Obio.
Pričolok točna ob 10 un Uljodna vabim« «sa s
SS
<aii
Z i
In blitnj«
ODBCm.
*..................I........mm.....a.......MM