■
■
■
■
■
■
■
Letnik XVIII,
Številka 2.
Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 15 vinarjev. V „Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE v Ljubljani.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom: cela stran 37 kron 60 vin., */2 strani 18 kron 80 vin., */4 strani 9 kron 40 vin., >/8 strani 4 krone 70 vin. Pri večkratnem oglašanju ::	primeren popust ::
Glasilo „Slovenske deželne zveze proštov, gasil, društev na Kranjskem“.
V Ljubljani, dne 17. junija 1914.
Predsedstvene vesti.
Izredni občni zbor.
Gasilno društvo na Viču praznuje dne 28. junija 1914 svojo štiridesetletnico. Ker se slavnosti udeleže gasilna društva od blizu in daleč, se izredni občni zbor Slovenske deželne zveze prost. gas. društev na Kranjskem vrši dne 28. junija 1914 ob pol 12. uri dopoldne na Viču v poletni dvorani pri g. Ivanu Jelačinu (preje Travnu). Dnevni red ostane tak, kakršnega smo objavili v zadnji številki »Gasilca«.	Predsedstvo.
Cesarska jubilejska ustanova avstro-ogrskih zavarovalnic.
Upraviteljstvo cesarske jubilejske ustanove avstro-ogrskih zavarovalnic je lani podelilo 27 ustanov po 100 K in 39 podpor. Ker letos predsedstvu ni došla nobena prošnja za podelitev ustanov, se gasilna društva opozarjajo na to ustanovo. Več podatkov o tej ustanovi smo" objavili v »Gasilcu« leta 1911, v drugi številki.
Predsedstvo.
Enakost tiskovin.
Slovanska gasilska zveza je lani v svoji seji na Semeringu sklenila, da se vpeljejo v gasilnih društvih, v gasilskih župah in v deželnih gasilskih zvezah enake tiskovine. Da se sklep izvrši v polni meri, se gasilna društva, gasilske župe in posamezni dostojanstveniki prosijo, naj morebitne tozadevne nasvete vsaj do 31. junija vpošljejo meni.
Barle,
t. č. podstarosta Slov. gas. zveze.
Gasilska šola v Pragi.
Slovanska gasilska zveza je imela dne 8. in 9. septembra 1913 odborovo sejo na Semmeringu. Slovensko deželno zvezo prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem so zastopali-tovariši Fran Barle (Ljubljana), Ivan Rus (Bled) in Josip Turk (Ljubljana), Zvezo slov. prostovoljnih požarnih bramb za Spodnje Štajersko pa tovariša dr. Rihard Bergman in Fran Pristovšek (Žalec). O tem zborovanju je »Gasilec« že poročal in zategadelj se danes hočemo pečati le s predlogom tovariša Smekala o gasilski šoli. Tov. Smekal je predlagal, naj se leta 1914 otvori v Slatinanih pri Chrudimi v tovarnah Smekalovih enteden-ska gasilska šola, kjer bi se v šolo odposlanim gasilcem razlagalo oskrbovanje in negovanje parnih brizgalen, motorjev, avtomobilov itd. Frekventantom gasilske šole naj bi se razkazovali razni stroji, zlasti parne brizgalne, motorne, avtomobilne, mehanične lestve, ročne brizgalne in druga gasilska priprava. Predlog je bil soglasno spre-
jet in predsedništvu Slovanske gasilske zveze se je naročilo, naj vse potrebno ukrene, da se šola otvori meseca avgusta 1914. Predsedstvo Slovanske gasilske zveze se je takoj poprijelo stvari in takoj pri prvih ukrepih se je pokazalo, da Slatinan ni primeren za gasilsko Š9I0 in da je za tako šolo primerna le Praga. Člani predse'dstva so se združili v tem, da se gasilska šola priredi od 2. do 9. avgusta 1914 v Pragi in sestavil se je nastopni spored:
1. Princip in razložitev parnih strojev.
2. Preskuševanje parnih kotlov in oskrba.
3. Oskrba parnih brizgalen.
4. Motorne brizgalne.
5. Električne, bencinove in parne brizgalne. (Primerjanje.
6. Kemična gasila. (Kemične brizgalne. Razna gasilska sredstva.)
7. Slučajne zapreke parnih in motornih brizgalen.
8. Vaje s parnimi brizgalnami.
9. Vaje z motornimi in kemičnimi brizgalnami.
10. Vodovodi in požarni hidranti.
11. Požarni brzojav in telefon.
12. Požarna policija.
13. Ognjevarna stavbna sredstva, impregniranje.
14. Varnostne priprave. Strelovod.
15. Razsvetljevalni pripomočki.
16. Organiziranje samaritanskih oddelkov.
17. Prva pomoč pri nezgodah.
Teoretični pouk bo trajal na dan tri ure, praktični dve uri, ostali čas se bo porabljal za razkazovanje mehaničnih lestev itd. Po končani šoli se otvori gasilski muzej.
Glede povrnitve stroškov udeležencem še ni definitivnega sklepa, vprašanje je: a) ali povrne Slovanska gasilska zveza vse stroške, b) ali zveza povrne stanovanje in hrano, c) ali povrne zveza potne, deželne gasilske zveze pa vse ostale stroške. Zelja predsedstva je, da se deželne gasilske zveze gasilske šole v Pragi v čimvečjem številu udeleže in da se vsaj eden Slovencev prijavi k predavanju o kakršnemkoli pr.edmetu iz gasilske stroke.
Slovenski deželni zvezi proštov, gasilnih društev na Kranjskem bo na prihodnjem občnem zboru vsekako določiti, koliko članov odpošlje v gasilsko šolo v Prago in koliko je pripravljena žrtvovati za povrnitev stroškov. Brez udeleženca ne sme ostati.
Gozdni požari.
Na Solnograškem se je pred kratkim razmotrivalo vprašanje, kdo je vodja gašenja pri gozdnih požarih. Po eni strani se je zatrjevalo, da so pri gozdnih požarih po gozdarskem zakonu vodje požarov gozdarski organi, po drugi strani pa, da je pri gozdnih požarih vodja gašenja po solnograškem policijskem požarnem redu poveljnik gasilnega društva.
Poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve, ki sta imeli zadnjo besedo v tej zadevi, sta prišli navsezadnje do zaključka, da požarni policijski red predpisov gozdarskega zakona o gozdnih požarih prav nič ne izpremeni, ker ničesar ne omenja o gozdnih požarih. Ministrstvo v svoji razsodbi pravi, da se pri snovanju solnograškega požarno-policijskega reda in tudi pri posvetovanju v deželnem zboru ni vpoštevalo gozdnih požarov, da tudi iz aktov, s katerimi se je predložil zakonski načrt v sankcijo, ni nikjer razvidno, da bi požarno-poli-cijski red meril na izpremeno gozdarskega zakona. Solnograški požarni policijski red je osnovan na podlagi spodnjeavstrijskega požarnega policijskega reda, toda tudi pri snovanju tega požarnega policijskega reda ni nikdo mislil na izpremeno gozdarskih določil glede pre-prečenja gozdnih požarov. Ker nobeden omenjenih požarnih policijskih redov in tudi nobeden poznejših redov ne omenja gozdnih požarov, se pač more sklepati, da je namen požarnih policijskih redov, urediti preprečenje požarov po selih, in stavbah, sicer bi bilo gotovo tu ali tam govorenje o gozdnih požarih.
Namen požarno policijskih redov je itak ta, da si občine urede požarno policijo, ki spada v delokrog posameznih občin. Skrb in preprečanja gozdnih požarov spada v gozdarsko policijo — varstvo gozdovja, dočim spada poljsko varstvo, odnosno poljska policija v občinski delokrog. Občina bi potemtakem pri gozdnih požarih prekoračila svoj delokrog, če bi se vtikala v vodstvo gašenja, in tudi policijski gasilni redi nimajo namena, vposegati v gozdarske pravice.
Čudni ljudje so ti Solnogradčani, da se pulijo za vodstvo gašenja. Mi pa smo mnenja: »Preje kot moreš, gasi, pa bodi gasilec ali gozdar in mirna Bosna!«
Društvene in župne zadeve.
Ljubljanska gasilska župa je imela dne 10. maja 1914 v Mostah pri Ljubljani drugi svoj redni občni zbor, pri katerem je bilo navzlic skrajno neugodnemu vremenu zastopanih 17 delegatov. Po nagovoru župnega načelnika tov. Turka poročal je župni poslovodja približno takole:
Cenjeni tovariši!
Žal mi je, da ne morem poročati o delovanju gasilske župe ljubljanske tako, kot bi vam rad. Temu pa nisem vzrok jaz in tudi nobeden izmed vas, vzrok je tisti, ki je zanesel razdor med kranjska gasilna društva. Nočem imenovati nobene osebe, saj itak ostanejo v kroniki kranjskega gasilstva zabeležena kot neizbrisljiv in ostuden madež. Pribijem pa, da je škandal vseh škandalov, da se vlači politični pretep in koristolovstvo na polje gasilstva; med gasilstvo, ki je v diametralnem nasprotstvu s pretepom in koristolovstvom. Ljubljanska gasilska župa je imela ob ustanovitvi šestero gasilnih društev: Ljubljano, Brezovico, Kašelj-Zalog, Moste, Štepanjo vas in Bizovik. Vihar, ki je nastal v gasilstvu nam je odnesel: Brezovico, Kašelj-Zalog in Štefanjo vas, prinesel pa nam je Spodnjo Šiško, Vič-Glince, Borovnico in Dravlje. Na novo pa se je ustanovilo gasilno društvo v Notranjih Goricah, ki se krepko razvija, da se niti ne pozna, da igra vlogo Benjamina v Gasilski župi ljubljanski. Danes ima gasilski župa ljubljanska osmero gasilnih društev, ki so navedena po starosti:
1. Ljubljana (1870).
2. Vič-Glince (1874).
3. Bizovik (1884).
4. Borovnica (1885).
5. Spodnja Šiška (1888).
6. Moste (1897).
7. Dravlje (1905).
8. Notranje Gorice (1912).
V gasilski župi ljubljanski združena gasilna društva štejejo približno 300 članov in to so člani, ki jih ne zvabijo
ne sirenski glasovi, ne žvenklanje z mošničkom s pota človekoljublja — v mlako političnega sovraštva ali k odrivanju od korita.
Na prvem občnem zboru, ki se je vršil dne 13. avgusta 1911 na Selu, je bil izvoljen nastopni odbor:
Josip Turk (Ljubljana) za načelnika.
Tomaž Bricelj, (Štefanja vas), za podnačelnika.
Fran Barle, (Ljubljana); Fran Grad, (Kašelj); Ivan Zupan, (Moste); Josip Vrbinc (Bizovik); Fran Klemen, (Brezovica) za odbornike.
Fran Medic, (Ljubljana); Ivan Andlovec, (Ljubljana) za namestnika.
Za preglednike računov so bili izvoljeni: Alojzij Pip, (Ljubljana); 5van Ramovš, (Selo); Fran Močilnikar, (Kašelj).
Vsled evolucije se je pozneje preosnovil odbor, tako, da je danes:
Josip Turk, načelnik,
Vilko Maurer, poduačelnik,
Ivan Zupan, (Moste); Josip Vrbinc, (Bizovik); Fran Boltižar, (Vič); Anton Drašlar, (Borovnica); Jakob Kušar, (N. Gorice) odborniki; poročevalec pa je vodil posle poslovodje.
Pregledovalci računov so: Alojzij Pip, (Ljubljana); Ivan Ramovš, (Selo); Ivan Rojina, (Šiška).
V tehničnem oziru mi je omeniti zlasti instruktivno vajo, ki se je vršila lani osore pred »Mestnim domom« v Ljubljani. Pri tej vaji sc je pred vsem izvajal nastop župe kot celota, predočale so se redovne vaje v členu, četi in zboru. Pri vaji z orodjem smo opažali nastop gasilnega društva pri večjem ognju, razvoj pri požaru in vporabo signalov pri požaru. Po vaji nam je pokazal tovariš Roos iz Kranja vporabo suhogasilnega aparata »Theo«, ki je hvale vredna iznajdba v najnovejši dobi na polju gasilstva. V organizatoričnem oziru je centralni odbor imel najožje stike s svojimi društvi. Tako je na primer deloval zastopnik župe pri snovanju novega gasilnega društva v Notranjih Goricah, pri sporu v gasilnem društvu v Bizoviku, pri prireditvah v Mostah, Šiški itd. Je še veliko točk, ki so v prvi triletni dobi izostale, tega pa so, kakor rečeno, krve okolnosti in upajmo, da se izvrši v naslednji triletni dobi tudi to, kar se doslej storiti ni moglo.
Izrekam pa željo, naj bi se v gasilski župi ljubljanski združena gasilna društva oklenila drug drugega, da nastane celota, ki je nerazdružljiva, če »skala poka, grom se lomi«, kakor se v pesmi poje; izgubljena društva pa pojdite iskat in jih privedite nazaj na pota ljubezni do svojega bližnjega.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela župa 23 K 90 v dohodkov in 12 K 49 v stroškov. Prebitka je potemtakem 11 K 41 v. V imenu pregledovalcev računov poroča tov. Pip in predlaga absolutorij blagajniku.
Pri volitvi odbora so bili izvoljeni v odbor: Josip Turk, (Ljubljana), za načelnika; Vilko Maurer, (Sp. Šiška), za podnačelnika: Fran Boltižar, (Vič), Josip Vrbinc, (Bizovik), Anton Drašlar, (Borovnica), Ivan Zupan (Moste) in Jakob Kušar, (Notr. Gorice) za odbornike. Za namestnike odbornikov sta bila izvoljena Anton Dintar, (Ljubljana), Anton Novak, (Vič). Pregledovalci računov so: Alojzij Pip, (Ljubljana)., Fran Klemenčič, (Vič), Josip Makovec, (Moste). Župni poslovodja se izvoli pri prvi od-borovi seji.
Za delegate na občne zbore Slovenske deželne zveze prost. gas. društev na Kranjskem so bili izvoljeni: Vilko Maurer, (Sp. Šiška), Fran Boltižar, (Vič), Josip Vrbinc, (Bizovik), Anton Drašlar, (Borovnica), Iyan Zupan, (Moste) in Jakob Kušar, (Notr. Gorice).
Pri slučajnostih se sprejme predlog, da se izpremene pravila v toliko, da se občni zbor župe vrši vsako leto, ne pa na 3 leta. Nadalje se sprejme predlog, da se vrši vsako leto vsaj ena odborova seja in en župni izlet.
Tovariš Boltižar poroča, da gasilno društvo na Viču praznuje letos 401ctnico in priporoča, naj se odredi, da se
občni zbor Slovenske dež. zveze prost. gas. društev na Kranjskem vrši na dan slavnosti (28. junija) namestu
7.	junija.
Ljubljanska gasilska župa priredi dne 28. junija župni izlet na Vič.
Kamniška gasilska župa je imela dne 5. aprila t. 1. svoj občni zbor v Domžalah. Doslejni načelnik tovariš Kremžar je poročal o delovanju župe in pojasnil sedanje razmere. Njegovo in tajniško poročilo se je vzelo na znanje. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni v odbor: Ivan Orad. (Beričevo) za načelnika; Fr. Ručigaj, (Mengeš) za podnačelnika; Fran Žirovnik, (Kamnik), Ivo Detela^ (Dob), Ivan Lovrač, (Moravče) za odbornike; Fran Šimenc, (Dol), Rudolf Zupančič, (Dolsko) za namestnike odbornikov. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Ivan Cerar, (Kamnik), Miha Friškovec, (Mengeš), Ivan Vesel, (Moravče).
Za delegate na občne zbore Slovenske dež. zveze prost. gas. društev na Kranjskem so bili izvoljeni: Ivan Orad, (Beričevo), Fran Šimenc, (Dol) in Fran Ručigaj, (Mengeš).
Po občnem zboru sc je takoj vršila odborova seja, pri kateri se je izvolil župni poslovodja, ki z izvolitvijo stopi v odbor.
Občni zbor
okrajne gasilske zveze št. 4 v Kranju dne 10. maja 1914.
Načelnik konstatuje sklepčnost, otvori zborovanje in preide k dnevnemu redu.
1. Nagovor načelnika. Načelnik Janko Sajovic pozdravi navzoče zborovalce in se jim zahvali za njih udeležbo. Nato omenja vse važnejše dogodke v pretekli poslovni dobi in med drugim tudi, da še vedno vladajo te žalostne razmere med staro in novo deželno gasilsko zvezo ter deželnim odborom in da se še vedno pristransko razdeljujejo podpore iz deželnega gasilskega zaklada.
Nadalje se spominja v toplih besedah umrlih preza*-služnih gasilcev tovariša Karola Jäger, častnega načelnika' kranjskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva in tovariša Ludovika Štricelja, ravnatelja prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ljubljanskega.
2. Poročilo poslovodje: a) Tajniško poročilo. Poslovodja Jurij Depoli poroča, da se je dne 21. maja 1911 vršil v Kranju ustanovni zbor okrajne gasilske zveze.
Deželno predsedništvo je pravila »Okrajne gasilske zveze št. 8 v Kranju« potrdilo. Takrat jc bilo v okrajno gasilsko zvezo št. 8 včlanjenih 12 društev s 688 člani. Ker je pa od ustanovitve okrajnih gasilskih zvez pa do sedaj izstopila skoraj polovica društev iz naše stare deželne gasilske zveze, zmanjšale so sc okrajne gasilske zveze.
V pretekli poslovni dobi sklepal je odbor v treh sejah. Vršila sta se tudi dva izredna občna zbora in sicer: dne 20. aprila in 21. septembra 1913, pri katerih so sc izvolili delegati za redni, oziroma izredni občni zbor »Slovenske deželne zveze prost. gas. društev na Kranjskem«. Olcde na nepravilno in pristransko razdeljevanje podpor iz deželnega gasilskega zaklada, se je na izrednem občnem zboru naše zveze diie 20. aprila sklenila soglasno protestna resolucija,
Naša župa udeležila sc je oficijelno dvakrat in sicer: pri pogrebu prczaslužnega, nepozabnega tovariša Frana Ks. Trošta, nadučitelja na Igu, kateremu sc je tudi položil krasen šopek na krsto in pri 30letnici bratskega gasilnega društva v Tržiču.
Društva nadzoroval je nadzornik, oziroma njegov namestnik v navzočnosti poslovodje. V splošnem se nahajajo shrambišča, gasilna orodja in oprava v popolnem redu, razen nekaterih majhnih izjem. Blagajniške knjige se pri nekaterih društvih pomanjkljivo in nejasno vodijo, in se jc dotičnim funkcijonarjem pokazalo praktično knjigovodstvo, ter sploh o vsem, kar se je smatralo za potrebno, poučilo.
V pretekli poslovni dobi je izstopilo iz naše župe in pristopilo k novi deželni gasilski zvezi 0 društev in sicer:
Zgor. Brnik, Naklo, Cerklje, Mavčiče, Predoslje in Voglje. Pravilno naznanila sta izstop Zgor. Brnik in Naklo, drugi pa, ker niso plačali prispevkov za svoje člane, kakor tudi ne odposlali imenike članov, smatrali so se izstopivšim. Namesto izstopivšega odbornikovega namestnika Josipa Burgerja iz Zgor. Brnika izvolil se je na izrednem občnem zboru naše župe dne 20. aprila 1912 tovariš Josip Zaletel iz Tržiča.
Končno še poroča, da je danes v župi včlanjenih šest društev in sicer: Duplje, Kranj, Predvor, Stražišče, Šenčur in Tržič s skupaj 231 člani.
b) Blagajniško poročilo. Poslovodja poroča, da je bilo v pretekli poslovni dobi vseh prejemkov 85 K 05 v, vseh izdatkov pa 68 K 91 v, tedaj čistega premoženja 16 K 19 v, kateri znesek je naložen na vložno knjižico št. 19.724 »Mestne hranilnice v Kranju«.
3. Poročilo pregledovalcev računov. V imenu pregledovalcev računov poroča tovariš Edmund Rooss, in predlaga, da se poslovodji podeli absolutorij in da se mu izreče najtoplejša zahvala za njegov trud in požrtvovalnost.
4. Volitev odbora. Na predlog tovariša Franca Benedika volilo sc je per acclamationem in so bili izvoljeni sledeči: a) načelnikom Jan. Sajovic, Kranj; b) podnačelni-korn Jakob Bajželj, Stražišče; c) odbornikom Holzhacker Franc, Kranj, Zaletel Josip, Tržič, Završnik Karol, Duplje; č) odbornikovim namestnikom Jurij Arh, Preddvor in Anton Ropret, Šenčur.
5. Volitev treh pregledovalcev računov. Na predlog tovariša Karola Završnika se izvolijo pregledovalcem računov sledeči: Franc Benedik, Stražišče, Ivan Pirc, Kranj, Edmund Rooss, Kranj.
6. Volitev 4 zastopnikov za izredni občni zbor »Slovenske deželne zveze prost. gas. društev na Kranjskem« Na predlog tovariša Karola Završnika se izvolijo delegatom sledeči:	Jakob	Bajželj,	Stražišče,	Jurij	Depoli,
Krähi, Fran Holzhacker, Kranj, Janko Sajovic, Kranj.
1 7. Slučajnosti. Načelnik poroča, da je prostovoljno gasilno in reševalno društvo Kranj z ozirom na »Okrožnici’vsem županstvom na Kranjskem« deželnega odbora kranjskega, vložilo prošnjo za podporo iz deželnega gasilskega zaklada in da do danes še ni nobene rešitve. O izidu se bode potem poročalo. Sklene se tudi, da se bode oziralo na prireditve posameznih društev in da se bodo pi'i takih prireditvah udeležila vsa društva, da si na ta nAčin pomagamo drug drugemu in da se vsaj dotično društvo, ki ne dobi od nikoder nikake podpore, gmotno nekoliko podpre. Ker se ne zglasi nihče več k slučajnostim, se zahvali načelnik za izvolitev z zagotovilom, da bode z vsemi močmi deloval v prid prostovoljnemu gasilstvu in prosi ostale odbornike, da mu zvesto stojijo ob strani inJda mu pomagajo v tem težavnem poslu, ker le na ta način je mogoče priti do pravega cilja.
Končno se spominja načelnik najvišjega zaščitnika gasilstva Njega Veličanstva našega prcsvitlega cesarja ter veli navzočim zborovalcem, da mu zakličejo trikratni »Slava«, kar tudi store in zaključi I. redni občni zbor.
Gasilski izlet v Škofjo Loko. Dne 10. maja t. 1 so priredila gasilna društva Kranj, Stražišče, Žabnica, Godešič pešizlet v Škofjo Loko. Pred Škofjo Loko je pričakovalo izletnike škofjeloško gasc društvo ter se je pridružilo izletnikom, tako, da jc v Škofjo Loko prikorakalo nad 100 gasilcev. To je bilo lepo število, prava gasilska manifestacija! V Stari Loki je skrit teleban s tulenjem hotel izzivati izletnike, pa je pogorel. Temu bi dobrohotno svetovali, naj roma k Sv. Katarini in prosi za um in pamet. Morebiti bo uslišan. Koncert pri g. Guselu se je prav dobro obnesel, le neprestano klenkanje v župni ccrkvi je presedalo. Odreditelju klenkanja je menda odklenkalo za čelom in tudi njemu bi morebiti pomagala Sv. Katarina.
Po koncertu so gasilna društva odkorakala na Trato, kjer so sc v prijateljskem pozdravu razšla, v nadi, da se zopet snidejo pri gasilskem izletu.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo
je imelo dne 13. junija 1.1. svoj 44. redni občni zbor. Mestno občino je zastopal podžupan g. dr. Karol Triller. Po nagovoru načelnika tov. Turka je namestu odsotnega tajnika in obolelega tajnikovega namestnika poročal o delovanju društva tov. Barle približno takole:
Društveni odbor, ki smo ga izvolili pred dvema letoma, se je na lanskem občnem zboru dne 7. junija popolnil v toliko, da je bil za načelnika izvoljen tovariš Turk, za podnačelnika pa tovariš Dintar, ves ostali odbor pa je deloval celo dveletno poslovno dobo. Odbor je v sedmih sejah sklepal o društvenih zadevah ter je zlasti gledal na " to, da se v društvu ohrani družabno življenje in da društvene prireditve kolikortoliko pripomorejo društvenim blagajnam. V to svrho se je priredil meseca julija 1. 1. vojaški koncert na Tratnikovem vrtu, na Sv. Štefana običajna božičnica v Mestnem domu, meseca maja pa društveni sestanek pri Lloydu. Dohodki vojaškega koncerta sicer niso znašali več kot 175 K 10 v, zato pa je nesla več božičnica, ki je nesla 1431 K 58 v. Dohodki se žalibog niso mogli v polni meri oddati tje, kamor so bili pravzaprav namenjeni. Društveni sestanek meseca maja je imel zgolj ta namen, da slavimo 301etnico tovariša Tomažiča in 25-letnico tovariša Florjančiča. S Tomažičem imamo danes 11 članov s 30timi in s Florjančičem 20 članov s 25timi službenimi letmi. Tovarišu Tomažiču je odbor nabavil krasno darilce, tovarišu Florjančiču pa je deželni predsednik podelil zaslužni križec za 251etno delovanje na polju gasilstva. Mlajših članov kot je tovariš Florjančič imamo danes 43, tako, da šteje društvo 74 izvršujočih članov. Podpornih članov imamo 219, ki so v preteklem društvenem letu vplačali 1495 K članarine. Kruta smrt nam je v preteklem letu sicer prizanašala, odnesle pa so nam druge okolnosti nekatere člane, med njimi tovariša dr. Gregoriča in tovariša Certaliča, prinesle pa so nam nekatere nove, med njim tovariša dr. Demšarja. V gospodarskem oziru se je odbor trudil, da vzdrži društveni inventar v rabljivem stanu, zlasti da se nadomestijo obrabljene cevi z novimi. Na prošnjo je občinski svet za nabavo novih cevi prispeval 1000 K. Cevi so došle in so pripravljene na dvokolnicah za vse slučaje. Cevi so preizkušene ter vzdrže do 18 atmosfer pritiska.
Tudi na svoje uslužbence odbor ni pozabil. Vežbalcu Daxu je v njegovi bolezni nakazal podporo, reševalcema Kumlju in Zdraviču pa je zvišal mesečno plačo. Iz podpornega sklada se je najstarejšemu in sedaj popolnoma onemoglemu tovarišu nakazala skalna podpora, dvema vdovama rajnih tovarišev so se nakazale podpore iz podpornega sklada.
Vaje v društvu so se vršile v treh četah. Prva četa je imela 10, druga 12 in tretja 14 vaj. Strojniki so imeli s parno brizgalno četvero vaj. Skupne redovne vaje je vodil tovariš Pip. Ogenj je bil v preteklem letu signaliziran 15krat. Štirje slučaji se morajo uvrstiti med večje požare, in sicer ogenj v tovarni za lep, ogenj na Ilovici, ogenj v Vodmatu in ogenj v Lichtenthurnovem zavodu. Pri vseh požarih je društvo pokazalo svojo spretnost in vzorno
disciplino.	,
H koncu naj še omenim, da je bil reševalni oddelek društva v preteklem letu klican 717krat na pomoč, da je vestno vršil svoj vzvišeni posel in da je utrenil marsikatero solzno oko.
Iz računskih zaključkov posnemamo nastopno: Društvena blagajna je imela 9494 K 98 v dohodkov in ravno toliko stroškov. Bolniški blagajni se ni moglo od božičnice izplačati ničesar in na račun dolga se je izplačalo namestu 1000 K le 340 K 68 v; to pa zato, ker je deželni odbor ze drugo leto izostal s prispevkom iz gasilskega sklada. Podporni sklad izkazuje 855 K 60 v dohodkov in 86 K 26 v stroškov. Z lanskim in letošnjim prebitkom ima sklad 9596 K 06 v premoženja. Bolniška blagajna je imela 1166 K 68 v dohodkov in 1735 K 90 v stroškov. Premoženje blagajne znaša 27.181 K 61 v. Avtosklad znaša 737 K 50 v v denarju in 500 K v terjatvi. Nabrani sklad znaša K 40:82.
Premoženje vseh blagajen znaša 38,055 K 99 v, dolgovi pa 3590 K 28 v. V novi odbor so bili izvoljeni tovariši: Jos. Turk za načelnika, Ant. Dintar za podnačelnika, Al. Pip za tajnika, Fr. Barle in Ant. Leutbeg za blagajnike, Tom Kavčič, Ant. Kavčič, Fr. Furlan kot četopoveljniki za odbornike. Ant. Kadunc, Maks Leve, K. Štrukelj za namestnike tajnika in blagajnikov. Pregledovalci računov so tov. Speil, Jezeršek in Puhar, vodja zdravniškega oddelka tov, dr. Jer. Demšar.
Literatura in kritika.
Češky Hasič. Zemska ustredni hasičska jednota kral. Českčho izda za leto 1915. tretji letnik rodbinskega koledarja »Češky Hasič«. Koledar, kakor zatrjujejo češki listi, bo krasna knjiga, ki se ne sme pogrešati pri nobenem češkem gasilnem društvu. Cena bo 65 v, vezana 90 v. Ker je »Češky Hasič« tudi za nas priročna knjiga, jo priporočamo naširn gasilnim društvom. Naročila sprejema g. Karol Havlika, redit, škol v Kobylisich v Pragi.
Razne stvari.
t Josip Absac. Dne 14. maja t. 1. došla nam je iz Karlovca žalostna vest, da je načelnik tamkajšnjega gasilnega društva Josip Absac izdihnil svojo blago dušo. Rajnik, skrajno ljubezniv in prikupljiv, je bil eden uaj-markantnejših oseb v hrvatskein gasilstvu; deloval je z mladeniško navdušenostjo ne le za karlovško gasilno društvo, delal je za hrvatsko in slovansko gasilstvo vobče. Absac je bil zbog svojega delovanja znan v svoji domovini, znan je bil pri nas Slovencih in znan je bil pri naših severnih bratih. Lahka Ti bodi domača gruda!
Motorne brizgalne v Zjedinjenih državah. V Zjedinje-nili državah v Severni Ameriki imajo toliko motornih brizgalen v rabi, da sc jim ostale države niti od daleč primerjati ne morejo. Koncem leta 1913. je imelo 820 mestnih uprav: 2189 motornih brizgalen v vrednosti 43 miljonov kron. Največ motornih brizgalen je v državi New York. Tu ima 66 mestnih uprav 256 motornih brizgalen, sam New York jim ima 124.
Ustredna hasičska jednota krdl. Českeho je na svojem občnem zboru dne 17. maja 1914 izvolila za podstarosto doslejnega tajnika tov. Adolfa Seidla iz Nachoda, za tajnika pa tov. Josipa Machačka iz Javornice. Jednota ima s 15. majem:	134	žup, 4049 gasilnih društev s 117.249
člani. Dohodki znašajo 40.738 K 91 v in prebitek 11.366 K 55 vinarjev.
Žrtev poklica. Pred kratkim je izbruhnil v Parizu velik požar. Gasilci so delali na vse pretege, da bi omejili požar, pri tem pa je padel gasilski častnik v 2 m globok jarek, iz katerega so ga izvlekli z največjo težavo. Častnik se je neznansko pobil, da je vkratkem izdihnil.
Grozna posledica ognja. Dva Angleža prišla sta v Djokjokrato na Javi, da bi imela par glediških predstav. Na podu, kjer se je imela vršiti predstava, se je zbralo veliko število domačinov. Ravno, ko se je imela pričeti predstava se vname filem in v trenotku je bilo celo poslopje v plamenu. Nastala je gnječa in kar v gnječi niso pohodili in zmečkali ,je poginilo v ognju. Poleg obeli Angležev je pogorelo nad 50 oseb. Pri takih prireditvah in povsod, kjer se zbira več ljudi, bi se morale vrata vedno ven odpirati. Previdnost je pol rešitve.
Jubilej hrvatskega gasilstva. Prvo hrvatsko gasilno društvo je bilo osnovano leta 1864. v Varaždinu ter je najstarejše gasilno društvo na slovanskem jugu. Dne 15. in 16. avgusta tega leta bo proslavljalo to društvo 501et-nico svojega obstoja ter bodo svečanosti, ki je obenem jubilej hrvatskega gasilstva, prisostvovala mnogobrojna hrvatska odposlanstva in so obljubila tudi slovenska, srbska in češka gasilna društva sodelovanje. Mesto Varaždin, ki je znano po svojem rodoljubju in gostoljubnosti, se pripravlja, da to proslavo dostojno proslavi in goste čim lepše sprejme.
Pogovori.
Gasilnemu društvu v M.: Terorizma ne prenašamo in ga tudi nikomur ne obešamo. Najpreje trezno premišljujte, potem ukrepajte.
Radovednim gasilcem v K.: Deželni odbor je dovolil: a) septembra 1913: podobčini Rosalnice v gasilske namene 300 K, pod pogojem, da pristopi k »Deželni gasilski zvezi«; gasilnemu društvu v Grmovljah 1000 K, izplačljivo v dveh obrokih; gasilnemu društvu v Kandiji 33% na dolg 7892 K, t. j. približno 2630 K, izplačljivo v treh letih. Enako se dovoli podpora gasilnemu društvu v Vipavi in Brusnicah; b) zopet septembra 1913: gasilnemu društvu v Vavti vasi 500 K; c) novembra 1913: gasilnemu društvu v Vrhpolju 33% v pokritje dolga; gasilnemu društvu v Št. Rupertu 400 K; v Sv. Gregorju 400 K; v Tuhinju 300 K in 33% za gasilski dom. Dalje vam je itak znano. Da ste
podpore potrebni, vrjamemo — da jo zaslužite, vrjamemo — da jo dobite, ne vrjamemo.
Tovarišu F. P. v Ž.: Podstarosta Slovanske gasilske zveze tov. Barle je glasoval za to, da se frekventantom gasilske šole v Pragi povrnejo vozni stroški iz Slovanske zveze, drugi stroški iz deželnih zvez.
Tovarišu I. K. v T.: Poznamo šibek in močen električni tok. Šibek tok ima manj kot 250 volt — močen nad 250 volt. Električna naprava s 65 voltami je že nevarna, po okolnostih smrtonosna. Električne naprave so na vlažnih krajih, kakor v hlevih, kleteh, pralnicah itd. nevarne, zlasti, če se jih dotakneš z mokro roko. Najšibkejše napeljave, kot telefon, električni zvonci, signali niso nevarni, če niso v zvezi z močnejšim tokom. Cestne železnice imajo po 500—600 volt, so pa tudi napeljave, ki imajo 3000 do 60.000 volt. Svarila na drogih toraj niso brez pomena.
Velika zaloga modnega ::	blaga	::
■ ■ ■ ■ ■ ■
Feliks Urbanc
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
pri Frančiškanski cerkvi.
Blago za gasilske kroje (uniforme), sukneno in platneno,
::	različne	kakovosti. ::
Za gasilna društva lahki pla-::	čilni	pogoji. ::
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■■■■■■■
Izgotovljene obleke in suknje
za možke, ženske, dečke in otroke dobite v obilni izberi po zanesljivo nizkih cenah v
manufakturni in konfekcijski trgovini ■■■IT „Pri Škofu“ -MM
v Ljubljani „Pred Škofijo“ št. 3, Medarska ulica, Lingerjeva ulica (podružnica tvrdke R. Miklauc).
Velika izbera blagi za obleke, za perilo, postelje, odeje itd. — Na željo izgotavlja se obleka tudi po lastnemu krojaču. — Cenik razpošilja se na zahtevo poštnine prosto.
dd:
Brizgalnice
najnovejše vrste in vse gasilske potrebščine
kupujte samo pri
v Zagrebu.
Cenovnik brezplačen. — Obisk društev na lastne stroške.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana, Stari trg 9. Optik. — Strokovnjak.
rzžF
3E
Očala ščipalnlki, toplomeri, .barometri, daljnogledi itd.
Z elektr. obrat, moderno urejena delavnica.
Prvi, edini slov. optičn. cenik
dobi vsakdo zastonj.
m
Tovarniška zaloga
pripoznano najboljših
švicarskih ur
kakor vse druge
zlatnine in srebrnine.
Postrežba točna. Cene solidne.
iFr. P. Zajec,
Ljubljana.
Cenik brezplačno!
EBE33
r
Jernej Ložar, Ljubljana
krojaški mojster - Sv. Petra cesta 22
priporoča
svojo krojaško delavnco za zdelavo
o"ble3s:
za ;pcž;str:ciLO Tora,incL~ba.
Solid.no tlelo-	Fini	kroj»
Točna postrežba. Nizke cene.
KETTE
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta 3.
Specialna trgovina klobukov, čepic, kravat, perila in vseh drugih potrebščin za gospode in dečke.
Lastna tovarna ur ::	v	Š	v	i	c	i.	::
V
F. £ Ü D E M
Ljubljana, Prešernova ulica 1
(nasproti frančiškanske cerkve).
crnaa-gan
/I N I N4 ure najboljše in > I 1 I Vy I 1 najbolj natančne
Zlatnina, «gg- Srebrnina.
Zahtevajte moj glavni CENIK zastonj In poštnine prosto.
Oljnate baive, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbollnej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje priporoča
A. ZANKL sinovi
c. in kr. dvorni založniki.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, :: lakov In steklarskega kleja v Ljubljani. ::
Zahtevajte cenike. ------ Zahtevajte cenike.
Ljubljana, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa
koncem leta 1913 . K 700,000.000-—
Vlog ......................  43,500.000	—
Rezervnega zaklada .	„	1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obre-^ sMe, po
5. < ’	(m 1
4
.o
-v' 'Jr.	!
0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. dežel ib e vlade.
Za varčenje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Konfekcijska trgovina
Maček & Ko.
založniki c. kr. priv. juž. železnice
Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3
priporoča veliko izbero spomladanskih novosti za gospode in dečke.
MT Obleke po meri.
Strogo reelna postrežba. Najnižje cene.
Adalbert Kassig
Ljubljana, Židovska ulica
Zavod za uniforme, krznar in izdelovatelj čepic.
Priporoča svojo največjo zalogo raznovrstnih uni-formskih predmetov za gasilna društva. Posebno opozarjam na moje nepremočljive naramnice za moštvo, ki ohranijo vedno svojo obliko. Največja zaloga vsakovrstnih uniformskih predmetov za uradnike, vojake, železničarje, orožnike itd. Prodaja častnih kolajn in jubilejnih križcev, prodaja raznih trakov za častne znake.
Ceniki uniformskih predmetov za gasilna društva zastonj in poštnine prosto.
Nakup vsakovrstnih kož od divjačine po najvišji ceni.
Lastna delavnica.	Postrežba točna.
Cene nizke.
Učiteljska tiskarna
......um« ,r ¥	■■■■■■■■■■■■■■
 : V LJUDIJdni ................
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Frančiškanska ulica štev. 6
priporoča slavnim županstvom ter vsem :: c. kr. in drugim javnim uradom svojo ::
popolno zalogo W uradnih tiskovin "M
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim gasilskim, narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v ::	večbarvnem tisku najokusneje. ::
Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Pozor!	Pozor!
Gasilna društva!
Glavna zaloga in lastno izdelovanje vseh potrebščin za gasilna društva kakor:
pasove,naramnice, rokavice, signalne rogove, hupne
piščalke, vrvice, vrvi za plezalce, cevi, cevne obveze
čelade, čepice, sekirice, kuple zlate in usnjate
ovijaki, bakle, platneni vedri, cvilh itd.
Sploh vse v gasilna društva spadajoče predmete.
Vzorci cevi, kakor cvilh za delavne obleke na razpolago. — Dalje, prevzema tvrdka tudi popravilo poškodovanih čelad in sekiric!
Obilnim cenjenim naročbam se priporoča
Benedikt & Co.
Ustanovitev tvrdke 1830.
Ljubljana.	Ljubljana.
¥	V
Ustanovljena leta 1869.
Mnogoštevilnokrat odlikovana tovarna gasilnega orodja tvrdke
Konrad Rosenbauer
T7- ZLlLztlgul oTo Donavi.
Zastopnik
Fran Samsa v Zagrebu
vilica, št. 21.
Telefon štev. 1586.
Priporoča se vsem cenjenim gasilnim društvom, občinam in tovarnam za cenjena naročila vseh potrebščin
gasilnih predmetov.
Bcncinmotornih brizgalnic najnoveji sestav, koji vse ostale 'prekaša, parnih brizgalnic, voznih brizgalnic, patentirano snemalko „Triumf*. Velika zaloga predmetov za osobne opreme, sanitetno orodje, izvrstne cevi, čelade, pasove, elegantne sekirice, čepice itd. Najpovolneji plačilni pogoji. —
Založil odbor Zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
■i
Najstarejši strokovni zavodi v Avstriji.
mm i Bes— r1!1," .■■.■.■gg.:1	■	c	a	"irr11",.ggaeaagg  a "" asasassa smammammmmmam 
Najnovejši izum tvrdke so brizgalnice, ki zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da pot-ebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji os'alih tvrdk. Ta izum je bil leta 1903 odlikovan v Pragi na razstavi i naj\ečjo nngrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranj kem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter ima od različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala.
Podružnica v Zagredu je prodala takih brizgalnic_ na Kranjskem za kraje: Kško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Š:nčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predaje, Sora, Stob, Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožic^, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem;
na Štajerskem: Ojstrš^ava«, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa;
na Primorskem: Kobarid, Idrsko in B vec;
na Hrvaškem: Ravragora, Delnice, L;p k, Dolnja S'ub ca, Požega Kcšinci Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovtc. Koprivnica, Pakrac, Popovača, S’ara Pažo\a, Dugoselo, Hlebenje in Sv Ana.
Razen teh stroj v izdelujemo zelo praktične male brizgalnice „univerza. na dveh ali na štirih kolesih, ki so za prvo pomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva bodisi za občine, ki imajo malo denarnih sredstev.
Dalje izdeluje tvrdka vse ostalo gasilno orodje in prtrcbščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne In mehanične lestve najnovejše vrste. Delavske In paradne obleke, čepice in gzsllna znamenja po najnižjih cenah.
Občinam in gasilnim društvom olajšalnl plačilni pogoji na obroke. — Za vse stroje se jamči pet let.
Osrednja prodajalnica
brizgalen, gasilskih potrebščin, telovadnega orodja ====šii^^==i in avtomobilov
: . 'f-	.
Tovarne:	FJ	j«	JI C	\T	Telefon št. 1722.
R. A. Smekal, Smichov. M 1 d 4L d	1111 V✓ 11 Vr V Naslov za brzojavke:
V. J. Stratilek, Vis. Myto.	Gasilska prodajalnica,
v. k. šmakai, Praga zadruga z omejenim jamstvom. — smichov. —
Priporoča vsem c. kr. oblastim, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospodarske troje vsake vrste in veličine, cevi In razne lestve, Itd. — Telovadno orodje za šole In društva, motores acetlllnske aparate itd.