Štev. 228.
O Ljubljani, o četrtek, dne 3. oktobra 1901
Leto xxxu.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za Četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—•
za pol leta „	„ 10-—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): . . 13 h
. . U „
za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . . , za več ko trikrat,
8,
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev, 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Viprejema naročnino, inserate In
reklamacije, ^pravniškega telefona štev. 188.
S četrtletno prilogo VOZNI RED
Avstrija ln nagoMa.
(Priobčil poslanec Žitnik.)
U.
Recimo, da Madjari dosežejo vse, kar hočejo: svojo armado, samostojno carinsko ozemlje, svojo banko, svoje diplomaško zastopstvo, skratka, personalno unijo. Mažari bi sicer shodili brez krevelj dualizma, toda hitro zopet iskali nove berglje. Košut naj le vzame v roke svinčnik. Ogri plačujejo le tretjino stroškov za skupno armado, namesto 42%. S to tretjino bi torej ne mogli vzdrževati svoje armade, ako bi znatno ne znižali njenega števila, Avstrija bi pa mogla milijone, ki jih vsako leto izda tudi za ogrske polke, dobro porabiti za svojo armado ali za druge namene. In kar se tiče banke, carine in drugih skupnih vprašanj, nima Avstrija najmanjšega povoda, da bi trkala na vrata pri madjarskih aristokratih. Nasprotno! S strogo agrarnega stališča moramo odločno odklanjati vsako na-dalino zvezo ali pogodbo z Ogri. Avstrijsko poljedelstvo bi imelo na milijone dobička, ko bi postavili carinsko mejo med Avstrijo in Ogrsko. Zato nam huronski krik raznih Bara-basov »Proč od Avstrije« ni nikdar motil spanja. Toda o tem pozneje.
Mi pa ne moremo pohabiti, da se mora avstrijska vlada pač v prvi vrsti ozirati na Doljedelstvo, da pa tudi ne sme pozabiti na trgovino, industrijo, obrt in — poklic habsburške države kot velevlasti. Gotovo ni moj namen, da bi si za vlado ubijal glavo; vendar pa je treba javnost opozoriti na dejanske razmere. Ne živahen temperament, ampak trezen razum mora odločevati v realni politiki. Sicer je res, da je naša trgovinska bilanca z Ogrsko pasivna. V petletju 1900—1904 se je z Ogrskega v Avstrijo izvozilo raznega blaga povprek na leto za 941,427.180 kron, iz Avstrije na Ogrsko pa za 902,143.329 kron, torej je bila avstrijska trg. bilanca pasivna povprek za dobrih 39 milijonov kron na leto. Vendar pa bi avstrijska trgovina, industrija in obrt imela vsaj prvo leto ogromno škodo, ko bi se ustvarila medcarinska meja, dokler bi si drugod ne poiskala odjemalcev. Nastala bi gospodarska kriza, ki bi slabo vplivala tudi na poljedelstvo. Vendar pa .ie to le hipoteza, ker jaz vsaj sem bil vedno prepričan, da trezni madjarski politiki nikdar niso resno mislili na popolno carinsko ločitev ali celo na carinski boj z Avstrijo. Kam pa naj Madjari izvažajo svojo živino, žito, vino in druge pridelke? Gotovo ne na Balkan ali po dolgi morski poti v inozemske države.. In kar je posebno važno,
Avstrija podržavi železnico Košice-Bogumin (Kašav-Oderburg) in tako Madjarom zapre edino pot proti severu in zapadu. Treba pa se je o pravem času zavarovati proti običajni madjarski nelojalnosti, ki more vsak čas s praznim izgovorom in proti jasnemu zakonu ustvariti za to ali drugo avstrijsko blago med-carinsko progo. Exempladocent. Celo mehki Korber je od Szella zahteval lojalitetno klavzulo v zadnjem nagodbenem paktu, in to je, na kar mora baron Beck s svojimi tovariši polagati največjo važnost.
In naloga naše države kot velevlasti. Vem, da so mnogi politiki, ki bi niti enega vojaka ne dovolili za to nalogo. Istina je. da druge države vzdržujejo močne armade tudi zato, da si zavarujejo trgovino ter osvojijo nove trge za svoje proizvode; pri nas pa žrtvujemo trge, da vzdržujemo armado. Vse to je res, vendar je od personalne unije do samostojne madjarske armade en sam, pa kratek korak. Posledica bi bila, kakor amen v oče-našu, ali popolna razdelitev sedanje skupne armade v dva, ne ravno prijazna si tabora, s tem pa tudi konec države kot velesile, ali pa Vilagoš št. 2. Zdaj pa se vprašuje, ali hoče in more katerikoli habsburški vladar v to privoliti? In ako ne, ali ni povsem naravno, da mora prejalislej krona zaklicati v Pešto: Ouod non! Iz istega razloga pa mora tudi avstrijska vlada, če se zaveda svoje dolžnosti do vladarja, države in davkoplačevalcev, zaklicati Košutu na vsa usta: »Quousque tan-dem abutere patientia nostra!«
Banka.
Med važnejšimi prepornimi točkami, o katerih se sedaj v Pešti med avstrijsko in ogrsko vlado vrše pogajanja, je tudi vprašanje, ali naj tudi še za bodoče desetletje ostane skupna avstro-ogrska banka ali naj se razdeli v dve samostojni banki. Ogrska vlada se trdovratno drži načela, da bančno in kvotno vprašanje nista v nobeni stvarni zvezi z nagodbo. Avstrijska vlada pa zahteva z vso pravico, da se obenem z nagodbo rešijo vsa skupna gospodarska vprašanja, torej tudi kvotno in bančno. To je bil tudi vzrok, da so bile dnč 17. septembra nenadoma pretrgane obravnave na Dunaju. Zadnja poročila zatrjujejo, da se ogrska vlada hoče z avstrijsko sedaj pogajati o novem kvotnem ključu, nikakor pa ne o bančnem vprašanju, katero naj se odloži na bodoče leto. Zakaj so torej pri obravnavah nastale nove težave? Na prvi pogled nam je to nerazumljivo. Morda uganemo vzrok, ako poznamo stališče Ko-šutove stranke v bančnem vprašanju.
Sedanja avstro-ogrska banka je nastala iz stare nacionalne banke, katere duševni oče je bil 1. 1862 Plener starejši. Tudi I. 1867 bančno vprašanje v okviru nagodbe ni bilo rešeno, ker Madjari niso hoteli priznati banč-
nega privilegija za vso državo, dokler ni banka znatno zvišala kredita za Ogrsko. Ko-loman Tisza je hotel 1. 1876 ustanoviti samostojno ogrsko banko, pa ni dobil potrebnega kapitala. Banka brez kapitala pa je voz brez koles. Sele I. 1878 je bila po hudih bojih ustanovljena skupna avstro-ogrska banka. Ker je Avstrija večinoma sama s svojimi delnicami založila banko, je imela izprva tudi večino v vodstvu banke. Leta 1899 pa so Madjari dosegli tudi v banki pariteto. Še več kot pariteto. V generalnem svetu imajo polovico članov. Vodstvo podružnice v Pešti pa imajo v rokah izključno le Madjari. Pa tudi v centrali imajo Madjari veljavno besedo, ker podguverner, njegov namestnik in polovica generalnih svetnikov je Madjarov. Ogri v veliko višji meri nego Avstrijci uporabljajo bančne zaloge za raznovrstna gospodarska in finančna podjetja. Kredit ogrskih papirjev se naslanja v prvi vrsti na skupno banko, ki je urejena po madjarskih željah.
In vendar je ena prvih točk v programu Košutove stranke, torej velike večine ogrske zbornice: Samostojna ogrska banka! Nov dokaz, da je strast slepa. Vedno in povsod kriče madjarski šovinisti brez dokazov, proti svojemu boljšemu prepričanju, da jim Avstrijci vlečejo kožo čez glavo ter si polnijo žepe z niadjarskimi novci. Zato je sedanja vlada storila najboljše, ko se je takoj izpo-četka postavila na stališče, da prepusti ogrski vladi prosto voljo, ali si ustanovi samostojno ogrsko banko ali pa se podaljša sedanji skupni banki privilegije autaut. To pa zahteva baron Beck, da se ogrska vlada načeloma odloči že sedaj. Avstrijci hočemo in moramo že sedaj vedeti, ali bodo Ogri tudi v bodoče izrabljali avstrijski kredit in kapital za svojo industrijo in trgovino. Svet se suče, in sedaj ima avstrijska vlada kopje v rokah. Minoli so časi, ko so strahu tresli avstrijski zeleni birokratje, ako je na kakem shodu neznaten madjarski politik kvasil nerazsodnim ljudem o samostojni ogrski banki. Imejte jo, ker je avstrijska vlada itak nc more preprečiti, toda to vprašanje več ne more in ne sme biti povod novim koncesijam madjarskemu šovinizmu. To nepremično stališče je spravilo Madjare v največjo zadrego. Jamo so kopali — sebi. Banka se ne strese iz rokava, treba je priprav, v prvi vrsti pa denarja ali vsaj kredita, s katerim pa se Madjari ne morejo ponašati. In tako so v precepu. Zato smo doživeli, da sta celo Košut in vihravi Apponyi na stare dni morala postati pogrebca madjarske samostojne države. Ali ni to ironija usode? Ministrski predsednik dr. Weckerle se je trudil tedne in tedne, da bi Košutu izbil iz glave ne-izvršijivo ali vsaj škodljivo misel na samostojno ogrsko banko. Vsi dokazi so bili bob ob steno. Weckerle jc naprosil gen. tajnika avstro-ogrske banke, Prangerja, da Košutu
dokaže potrebo skupne banke. In Košutu menda ni šlo v glavo. Listi so poročali, da ic Košut izustil besede: »Računati moramo z dejstvi, ne pa s frazami, ki se ne morejo ustavljati bajonetom.« In grof Apponyi ie opozoril svoie rojake na drugo moč, kateri se tudi bajoneti ne morejo ustavljati. Iznenadil je namreč svet dne 18. septembra z besedami: »Sedanje finančne razmere ogrske so tako slabe, da le norec more sedaj misliti na samostojno banko.« Grof Apponyi je torej priznal v krogu svojih prijateljev, da so Ogri navezani na Avstrijo, da potrebujejo avstrijski denar in kredit, da se obvarujejo gospodarskega poloma. Ta izjava iz ust Apponyjevih je zlata vredna. Na stara leta mora priznati, da so še vedno prazne njegove mladosti sanje.
Gotovo se ne motimo, ako trdimo, da v tej bridki prevari madjarskih voditeljev tiči skrivnost novih ovir pri pogajanjih. Skrivnost ni v vsebini ali obliki nagodbe, tudi ne v osebah, ampak v dejstvu, da so madjarski politiki neodkriti in lokavi. Dobro vedo, da Ogrska potrebuje nagodbo, da se ji mudi in imajo brez nagodbe vsak dan večjo škodo, in vendar varajo sebe in ogrsko javnost. Leto in dan sta Košut iu Apponyi bahato napovedovala Avstriji neizprosen boj, obetala svojim vernim samostojno armado, banko, carinsko ozemlje, sploh samostojno Ogrsko, iu sedaj naj kar nenadoma podpišeta nadaljno desetletno zvezo z Avstrijo. To je prehudo za take junake. Kaj poreko liollo in drugi godrnjači v klubu! Treba je pomiriti javno mnenje, prepričati množice, da pride, kar še ni mogoče, oni blaženi čas, ko se izpolnijo besede: Extra Hungariam non est vita. et si est vita, non est ita. Da, veliki politični otroci so povečini ogrski politiki, ki jih vodijo širokoustni možje. Edini Weckerle vč, kaj hoče, pa nima poguma, da bi javno priznal svoje prepričanje. Nagodba pa pride, ker mora priti v tej ali drugi obliki.
AVSTRO OGRSKA.
Cesarjevo zdravje.
Ko je odpotoval dne 1. t. m. z Dunaja ruski veliki knez Vladimir, se je podal cesar v Schonbrunn, kjer ostane nekaj dni. Cesar je utrujen in ima nahod. Kliub temu rešuje vladne posle in se vsak dan izprehaja po schonbrunskih parkih. Odpovedane pa so za 3. t. m. napovedane avdijence.
Nagodbena pogajanja.
Posvetovanj o nagodbi dne 1. t. m. sta se udeležila tudi naučni minister Apponyi in državni tajnik Popovics. Avstrijski ministri sodijo o položaju bolj pesimistično, kakor ogrski. Bcek je izjavil 1. t, d. po posvetovanjih: Zadeli smo na še večji odpor. N. P. I. piše, da so nasprotstva med obema vladama zdaj
LIJICK.
Pristavo o Hampsiilru.
(Spisal Conan Doyle.)
(Dalje.)
Bil je lep pomladni dan. Nad naravo se je razpenjalo sinje modro nebo in le tupatam je plul pod nebesnim svodom bel oblaček liki metulj na zeleni trati. Sveži zrak je bil napo-jen z najrazličnejšimi vonji cvetoče narave. Rroginkrog do daljnega gričevja alderhot-skega so se videle rdeče in sive strehe kmet-skih poslopij med nežnim zelenjem sadnega drevja. »Kako krasen je pogled na to okolico,« vzkliknem jaz, razveseljen, da imam meglene, črnikaste ulice londonske za seboj. A Holmes je zmajal resno z glavo. »Vedi. Watson,« je dejal, »to mi je tudi prirojeno, da vidim jaz naravo tako. kot ie ravno slučaj, ki me dovede v dotiko z njo. Ti vidiš pri pogledu na ta raztresena človeška bivališča le lepoto narave, jaz pa mislim obenem tudi na to, kako posamezno stoje ta poslopja, eno oddaljeno od drugega; kako lahko se tu vmes dogodi zločin, ki odide roki pravice.« »Za božjo volio« vzkliknem jaz, »kdo naj bi mislil med temi ljubeznivimi bivališči na zlodejstva.« »Toda mene obhaja vedno neka groza, Vsled mojih izkušenj sem trdno prepričan, da se niti v najbolj razvpitih londonskih ulicah ne dogodi toliko zločinov, kolikor ravno v tei prijazni pokrajini.« »To ie nekaj groznega,« mu odvr-
nem jaz. »In vendar je vzrok mojega mnenja dovolj jasen. V mestu ne obsoja samo postava razna zlodejstva; kjer ta ne more posredovati, tam se vedno najdejo pravični in usmiljeni Iiudje, ki prihite na pomoč malemu jokajočemu otročiču, kot tudi drugemu trpečemu ali preganjanemu someščanu, da mu pomorejo iz nevarnosti. Sicer so pa tudi merodajne oblasti vedno v obližju, ki skrbe, da na opravičeno pritožbo zločestnika spravijo v varen kraj, ter tako obvarujejo ljudstvo, kakor tudi posameznika pred grozečo mu nevarnostjo. Opazuj pa ti te kraje, te samotne hiše, kjer prebiva nevedno ljudstvo, ki komaj ve za eksistenco postav in pravic. Predstavljaj si grozo-vitosti, nesramnosti in umazanosti, ki se dogajajo tu venomer brez da bi vedela kaka duša več o tem. Ko bi bila rodbina, pri kateri se nahaja najina varovanka v Winchestru, nc bal bi se prav nič za njeno varnost, a ker se pa nahaja pet milj odtam na deželi, povzroča mi ravno to skrb za njo. In vendar ji mogoče osebno ne preti nevarnost.«
»Gotovo ne,« odvrnem jaz, »saj naju je prosila počakati jo v \Vinchestnj, torej lahko zapusti svoje bivališče.«
»Gotovo. Njena prostost ji ni omejena.«
»Kaj naj vendar tiči za tem? Ali si ne moreš prav nič razlagati tega položaja?«
»Do sedaj sc mi ic porodilo sedem različnih razlogov, ki bi se strinjali splošno s cclo stvarjo, a vendar ne vem, kateri bi bil pravi. Tega določim v kratkem, ko pridobim novih podatkov o celi stvari. Videla bodeva itak kmalu kaj izveva novega, tu je že zvonik katedrale; radoveden sem, kaj nama vč gospica Hunter že dosedaj povedati.«
Gostilna pri »Črnem labodu« jc na precej dobrem glasu. Prišedši tja. sva že našla go-spico, ki naju je željno pričakovala. Najela je že sobo. kjer naju je čakalo na mizi milo okrepčilo.
»Zelo sem vesela, da ste prišli,« je rekla živahno. »Vajin nasvet mi bo zelo, zelo ljub; zopet sem v taki zadregi, da ne vem kako iti kaj.«
»Prosim povejte nama vaše doživljaje.«
»Hočem takoj, kajti obljubila sem gospodu Rucastlu, da pridem ob treh že nazaj. Dovolil mi je, da sem se odpeljala danes v mesto, seveda on niti ne sluti, iz kakega vzroka sem šla.«
»Pripovedujte nama le vse lepo po vrsti,« jo opomni Holmes ter se vsede. da jo posluša.
»Pred vsem vama moram povedati, da mi ni pri tej rodbini nikake sile. Resnici na ljubo moram to povdarjati. A vendar ne morem razumeti teh ljudi in ravno to me vznemirja.«
»Kaj se vam dozdeva tako čudovitega?«
»Vzroki njih obnašanja: povedala vam bom vse. Pri mojem prihodu tu sem me je pričakoval gospod Rucastle s svojim vozom ter me odpeljal proti Cooper Beeches. Okolica je res lepa, kakor je rekel, a hiša njegova pa nikakor ni prijazna. Ic nerodno, štirioglato poslopje, čigar belina jc z različnimi madeži notranje in zunanje vlažnosti, popolnoma onesnažena. Okoli hiše je popolnoma prosto, na treh straneh se razprostira za tem prostorom gozd, na četrti pa polje do ceste, ki vodi v Southiampton iu ki je oddaljena kakih sto ko-
rakov od hiše. Nasadi na prednji strani so lastnina lorda Suthertona. Pred glavnim vhodom stoii več bukev, po katerih ima posestvo tudi svoje ime.
Med vožnjo je bil gospod Rucastle zelo prijazen in zgovoren in še isti večer me je predstavil svoji soprogi in otroku. Sum, ki smo ga imeli o njegovi soprogi, je bil popolnoma neopravičen. Gospa Rucastle ni nikakor umobolna. Po mojem predsodku je tiha, bleda, mirna gospa, ki nima še po mojem mnenju trideset let, torej je mnogo mlajša kot njen mož, ki ima že približno petinštirideset let.
Iz pogovora obeh sem posnela, da sta komaj sedem let poročena, da je bil 011 prej vdovec in da ima hčerko iz prvega zakona, ki se nahaja menda sedaj v Philadclphiji. Kakor mi je povedal gospod Rucastle, jo je gnala od doma popolnoma neopravičena nenaklonjenost napram njeni mačehi. Ker je hčerka stara že blizu dvajset let. je lahko umevno, da ni bilo njeno stališče v hiši poleg mlade mačehe zelo prijetno. Duhovitost gospe Rucastle je ravno tako brezbarvna, kot njeni bledi obraz. Name ni storila njena oseba ni-kakega vtisa, niti dobrega niti slabega. Ona jc takorekoč nekaka ničla. Tudi svojega soproga in malega otročiča ljubi z vidno nežno-srčnostjo. Neprenehoma ji uhaja oko od enega do drugega in bere jima vsako želje že iz obraza ter jima jo izpolni kolikor mogoče urno in povoljno. Tudi gospod ljubi svojo soprogo in otroka in jima je zelo naklonjen. Imela sem iih za srečno družino. I11 vendar tare gospo neka notranja skrb. Našla sem jo
večja kakor so bila, ko so prekinili pogajanja na Dunaju. Avstrijska vlada zahteva, da naj se zviša kvota, ogrska pa zahteva, da nai se uredi bančno vprašanje. Poroča se, da se pogajanj ne bo udeležil zunanji minister Aerenthal. Ogrska vlada je očitala I. t. m. avstrijski, da je spravila zopet v razgovor bančno vprašanje, dasi je izjavila svojčas, prepustiti ogrski vladi glede na bančno vprašanje nevezane roke. Ogrski politiški krogi trde, da polagajo zdaj glavno važnost na bančno vprašanje, kar otežkuje stališče ogrskim ministrom, ki so pristaši narodne stranke. Da nista posredovala oba ministrska predsednika, bi bila pogajanja prekinjena že 1. t. m. O nagodbi je izjavil ogrski trgovinski minister Košut: Avstrijci zahtevajo, da se zviša kvota. O tem se ne more govoriti. Avstrijci zahtevajo nadalje, da naj se zviša število vojaških novincev iu tudi o tem se ne moremo pogajati. Pri včerajšnjih pogajanjih se je šlo zato, da se določijo posamezna vprašanja in da pri-čno s končnimi posvetovanji. Včeraj so razpravljali o kvotnem vprašanju in osobito o formalnem načinu. Nadalje so razpravljali o vrednostnih papirjih in o sladkorni taksi. V drugi dvorani so pa razpravljali o carinskem tarifu. Poročevalci so sc tudi razgovarjali o železniških zvezah. — Položaj so včeraj označili sledeče: Nasprotstva glede na kvoto in ogrske kompenzacije še niso rešena, a ne more se več trditi, da bi ne mogli vprašanja rešiti. V bančnem vprašanju še niso prišli čez preporno točko. Cc sc ne posreči, da se doseže sporazumljenje, bosta morali vladi poročati parlamentoma, da so sc izjalovila pogajanja. Parlamenta bosta mogla odločiti, če se pogajanja razbijejo glede na diference v bančnem vprašanju ali se pa odločita, da omogočita skupno z nagodbo tudi rešitev bančnega vprašanja. »AlIg. Zeitung« sodi, da imamo zopet krizo, ker skoraj ni mogoče, da se doseže sporazumljenje glede na bančno vprašanje. »Magyar Hirlap« poroča, da je položaj brezupen. Včeraj so se posvetovali zgolj o kvoti in o bančnem vprašanju. Odločitev pade še danes. »Neues Pester Journal« poroča o novem kompromisnem predlogu, ki meri na to, da se ustanovita banki na Dunaju in v Budimpešti, ki skleneta kartel Včeraj popoldne so se posvetovali o državnopravnih vprašanjih. Posvetovanja so prekinili zvečer ob tri četrt na osem in jih nadaljujejo danes dopoldne. Danes ob 11. dopoldne je napovedano posvetovanje ministrov. Ob 2. se vrši pri ogrskem poljedelskem ministru De-ranyju dc.ieuner, ki se ga udeleže avstrijski in ogrski ministri ter poročevalci.
Grof Andrassy pri cesariu in pri prestolonasledniku.
Kakor se zdaj poroča, jc čul ogrski grof Andrassv pri cesarju in pri prestolonasledniku jako resne besede. 1'repričal se je lahko, da hočejo najvišji krogi z vso odločnostjo nastopiti proti seperacijskim stremljenjem. Osobito prestolonaslednik je zastopal to stališče in namignil Andrassyju. da mažarska koalicija po sedanjih potih ne doseže uspehov.
Državnozborsko zasedanje.
Nižjeavstrijskemu deželnemu zboru so podaljšali zasedanje do 15. t. m. Državni zbor bo najbrže pozneje sklican, kakor se je prvotno mislilo.
Posvetovanja Cehov.
Glede na Pacakova posvetovanja z voditelji mladočehov in agrarcev poroča »Hlas Naroda«, da se je šlo Dečku za to, da izve za mnenje agrarcev in mladočehov glede na nagodbo. Vlada baje obeta Cehom za podporo v nagodbenih vprašanjih češko vseučilišče na Moravsketn, podržavljenje Severnozahodnc in Družbe državnih železnic in več gospodarskih koncesij. Nadalje se je pa šlo tudi zato, da se ustanovi nova zveza čeških državnih poslancev v drugačni obliki, kakor zdaj. Mla-dočeški, staročeški, agrarni in katoliško-na-rodni poslanci naj bi ustanovili skupno zvezo. »N. Pr. Pr.« pa poroča, da so navedena poročila izmišljena in da ministri niso ničesar gotovega obetali. Vlada le želi, da se !is'tanovi
že večkrat z zelo žalostnim obrazom zatopljeno v misli in parkrat sem že opazila, da se žalosti radi svojega malega dečka, kajti tako razposajenega in pokvarjenega otroka še nisem videla. Dečko je za svojo starost majhen, ima pa neprimerno veliko glavo. Pojavi divjosti in temnega kljubovanja se menjajo neprenehoma pri tem otroku. Mučiti bitja, ki so slabša kakor je on sam, mu je edino pravo veselje in za lov miši. ptičev in žuželk je kakor rojen. Pa naj opustim opisovanje tega otroka, saj nima on itak skoraj nič opraviti z mojim pripovedovanjem.«
»Hvaležen sem vam za vse posameznosti,« jc pripomnil moj prijatelj, »vseeno ako se vam iste zde vredne pripovedovanja ali ne.«
»Skušala bodem, da ne izpustim nič važnega. Edino zoperno in neprijetno, nad čemur sem se zavzala, je bila zunanjost in obnašanje poslov. Sicer tvorita te Ic mož in žena. Tol-ler, tako se imenuje mož, jc surov, čuden človek, že sivolas, ki vedno diši po žganih pijačah. Dvakrat, odkar setn jaz v hiši, jc bil že popolnoma pijan, a gospod Rucastle se navidezno nc zmeni za to. Žena njegova je velika, močna oseba, mračnega obraza, tiha kot njena gospodinja, a mnogo bolj odurna.
Obadva pa sta zelo neprijeten par, veseli me, da ne pridem skoraj nikdar z njima v dotiko.
Prva dva dneva po mojem prihodu sta mi potekla zelo mirno. Tretji dan pa je prišla gospa k svojemu soprogu takoj po zajtrku ter mu šepnila nekaj na uho.
(Dalje.)
skupni klub, ker bi se rajši pogajala s skupnim klubom, kakor pa s posameznimi strankami.
Češka agrarna stranka.
V	Pragi je zborovala 2. t. m. češka agrarna stranka, ki je sklenila, da ena iu ista oseba ne more imeti državno- in deželnozborskega mandata. Posvetovali so se tudi o tem, kako stališče zavzemi stranka nasproti ostalim češkim strankam in pa nasproti Dečkovemu ministrstvu.
Bjornson in Apponyi.
Mažarski grof Apponyi seveda ni mogel molčati na očitanja ženijalnega norveškega pesnika Bjornsona. Apponyi, ta zagrizeni mažarski šovinist v svojem pismu zatrjuje, da ni nikdar zatiral kake narodnosti. Svetovna javnost pa ve, da ima ženijalni Norvežan prav in ne naduti mažarski grof.
Strankarski shod avstrijske nemške socialne demokracije.
V	seji dne 2. t. m. .ie govoril dr. Adler o prihodnjih načrtih socialne demokracije. Trezno hoče stranka presojati nagodbo in varovati gospodarske in politične avstrijske koristi. Govornik zahteva delavsko starostno zavarovanje in zdravstveno postavodajo. Glede na militarizem hoče stranka nastopati za dveletno službeno dobo in za koristi vojakov. Nastopati hoče stranka tudi za politične in socialno politične ženske zahteve. Windrsky je predložil zakonski načrt, ki zahteva postavo o stanovanjih in uvedbo splošne, enake in direktne volivne pravice za deželne in občinske zastope.
Zasedanje deželnih zborov.
V	bukovinskeni deželnem zboru je bilo I. t. m. zelo viharno. Poslanec Onciul je vprašal deželnega predsednika, zakaj da dopusti napade y časopisju nani. Deželni predsednik je odgovoril, da ne more vplivati na časopisje. Onciul jc v nadaljni seji napadal vlado in očital uradnikom, da so tatovi in idioti. On-ciula so nato napadli lastni pristaši in Onciul je s sunki z nogo izpehal iz dvorane glavnega uradnika lastnega lista. Dva poslanca sta mu takoj poslala priče.
Nižjeavstrijski deželni zbor jc zahteval, da se uvedejo pri armadi kmečki tečaji za kmečke sinove.
V	moravskem deželnem zboru ie predlagal poslanec Prayon nujno, da naj deželni odbor posreduje glede na pasivno resistenco železničarjev.
Vojaške zadeve.
V	vojno šolo so sprejeli letos 51 frekven-tentov, med njimi 8 honvedov, v višji artilerijski tečaj so sprejeli 10 in v ženijski 8 fre-kvententov. V kornih častniških šolah nameravajo znatno znižati število obiskovalcev. Šole bo vodil podmaršal pl. Auffnberg.
Grof Sternberg o češki politiki.
Katoliško-narodna stranka je sklicala ljudski tabor v Novo mesto. Govoril je državni poslanec dr. Horsky o čeških zahtevah, nato jc pa grof Sternberg opisal politični položaj na sarkastičen in markanten način.
Grof Sternberg označi najprej češki deželni zbor kot paskvil deželnega zbora. Pri volitvah naj gleda ljudstvo, da spravi boljše ljudi v deželni zbor nego so mladočehi in agrarci. Od poraza staročehov je bila češka politika v rokah tako narodnih generalov, da je izgubil češki narod velik del svojega političnega pomena. Politika ie veda. in sicer najtežja veda; stari Grki in Rimljani so imeli politiko za večjo vedo kakor filozofijo in poezijo. Samo naučene fraze iz listov, ki jih pišejo ne< kvalificirani ljudje, ne vodijo politike. Naloga poslanca je. da vzgaia pravega polit, duha v svojih volivcih in jih nauči vsak dogodek pravično soditi. Vse češke politične stranke, agrarci, mladočehi, narodnjaki, radikalci iu državnopravniki. so nedosledni. Agrarci stoje po izjavi Praškovi najbližje realistom, ki so profesorji in učitelji — to nai ie kmečka stranka? S tem, da so prof. dr. Drtino spravili v tttželni šolsKT svet. so katoliško mladino izročili najbolj zagrizenemu nasprotniku katoliške vere. Grof Sternberg pravi, da je stal agrarcem blizu, a odkar so se zvezali z brez-versko realistično bando, jih ne mara. Mlado-čeh dr. Herold je govoril v slavo Riegeru pri odkritju Riegerovega obeliska; ta slavospev Riegeru je bila najhujša obsodba mladočehov. Povsod egoizem in neznačajuost. Tisti učitelji in profesorji, ki so razvneli narodno strast do vrhunca, so zdaj v socialno-demokraškcm taboru. Prej ultranacionalizem. zdaj interna-cionalizem! Tu ima svojo roko vmes avstrijska vlada, ki upa, da ji bodo socialni demo-kratje pomagali zatreti narodne borbe. Mladočehi so se izrekli za splošno in enako volivno pravico za deželni zbor samo zato, ker rabijo pomoč socialnih demokratov, brez katerih se več pokazati ne morejo; on bo glasoval proti nji.
Med raznimi drugimi stvarmi pride govornik tudi do žganja. »To žganje ie tolažba za največjega reveža. Cc je mraz, ga tako pogreje, če je vroče, ga tako pohladi, in če se ga preveč ue nasrka. ni nobena nesreča.«
Zahteva nadzorstva nad učitelji, da ne bodo otrovali mladine s socialno-demokra-škitni gesli.
RUSIJA.
Prijeta roparska četa v Lodzu. — Napad na kurirni vlak.
V	Lodzu so zaprli roparsko četo. ki je imela 150 članov. Roparje je vodil neki tehnik Kramar, po rodu Ceh, ki je občeval z najboljšimi krogi. — Kurirni vlak, ki vozi iz Odese v Kijev, je 14 kilometrov od Odese napadla roparska četa. Vlak je ustavilo na progi pet roparjev, ki so se peljali ž njim. Trije roparji so skočili na lokomotivo. Nekaj roparjev je vdrlo v vozove, ostali so pa streljali na vlak.
Neki orožnik in več potnikov je streljalo na roparje. Orožnika so roparji z osmimi streli smrtno ranili. Ranjena sta še dva druga potnika. Roparji so odnesli 4900 rubljev. Roparji ' so se odpeliali z lokomotivo. Kazaki so zasledovali roparje. V vlaku se je vozil tudi načelnik mladočeškega kluba dr. Kramar, ki se je peljal s svojih krimskih posestev nazaj na Češko. Dr. Kramar je baje ušel le s težavo smrti.
MAROKO.
Francoski poslanik Regnault odpotuje v petek v Rabat, kamor je povabil sultan tudi zastopnike ostalih velevlasti.
General Drude je dobil pismo, da nameravajo rodovi Uled Bariz prodirati proti Časablanci in da se hočejo združiti pri Karmi, ki je oddaljena kakih 50 km od Casablance. General hoče počakati nadaljna poročila, predno nastopi proti njim.
Dnevne novice.
+ Nečuven škandal, iz Celovca se nam piše: Nov škandal se je zgodil zopet te dni v Celovcu na glavnem kolodvoru c. kr. državne železnice. Družba sv. Mohorja je pričela z razpošiljanjem svojih knjig za tekoče leto ter sa je v to svrho poslužila, enako kakor prejšnja leta, dvojezičnih voznih listov. Službujoči uradnik pa je sedaj, ne oziraje se na to. da so te pošiljatve namenjene vse v iz-ključljivo slovenske kraje, naenkrat začutil v sebi potrebo, zahtevati, da se mu mora poleg slovenskega besedila napisati vse tudi v nemškem jeziku ter je kratkomalo sprejem bal z družbenimi knjigami zavrnil z značilno opombo, da smatra on tako postopanje za izzivanje (provokacijo). Odbor se ie na to predrznost pritožil pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku, odkoder pa do danes ni dobil še nikakega odgovora ter bode podvzel potrebne korake, da pride ta zadeva v razgovor tudi v državnem zboru, nakar opozarjamo vse naše čč. gg. drž. poslance, da se blagovolijo z vso odločnostjo za stvar zavzeti, ker si vendar ne smemo pustiti kratiti naših pravic po kakem nadutem nemško-nacionainamu uradniku, kateremu je treba enkrat za vselej povedati, da naj pusti politiko doma ter naj je ne zanaša v urad. Pa tudi to naj se mu pove, da je on tu zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi njega. Za prevažanje družbenih knjig plačujemo raznim železnicam vsako leto ogromne svote denarja, in zato naj se nam delajo težkoče in sitnosti od strani uradnikov! Kaj takega ne bomo trpeli. — Cč. gg. poverjenike družbe sv. Mohorja torej uljudno prosimo, da blagovolijo za knjige potrpeti toliko časa, da se ta zadeva konečno reši. Obenem prosimo vse slovanske liste za ponatis teh vrstic.
; Za svobodo časnikarstva. V Trstu se je dogodilo nekaj, kar bo izvestno razburilo vse avstrijsko časnikarstvo. Dne 13. preteklega meseca so bili veliki socialnodeinokraški izgredi po Trstu. Več oseb je v preiskavi, med njimi tudi neki socialnodemokraški govornik radi hujskanja. Sodišče je povabilo v tej zadevi za priče — »Piccolove« reporterje, dasi so bili navzoči policijski organi, in bi tudi med tisoči, ki so govor poslušali, sodišče lahko dobilo mnogo prič. Tako so bili časnikarji postavljeni pred eventuelnost, da postanejo nezvesti svoji časnikarski dolžnosti ali pa se izpostaviti S 160. kazenskopravnega reda, ki aoloča kazni za one. ki nočejo pričati. Samo-posebi jc umevno, da so se reporterji rajši izpostavili strogosti zakona, kakor da bi postali krivi nekorektnosti in izdali s svojim poklicem združene pravice. Oni so sicer sledili pozivu preiskovalnega sodnika, ali so se vendar upirali, da pričajo, sklicujoč se, četudi brezuspešno na določbo S 153. kazenskega reda, po katerem se priče, če bi utegnilo pričanje biti v sramoto priče, ne morejo k temu prisiliti. Zaraditega .ic sodišče obsodilo vsakega »Pic-colovega« reporterja na 100 kron globe in jih vnovič pozvalo. Tudi pri nadaljnem zaslišanju bodo reporterji vstrajali, kakor je samoposebi umevno, pri svojem stališču in bržkone bodo obsojeni na zapor, ki se morč;1p6'FbOM^ažen-skega reda raztegniti na šest tednov, .lasno ie, da v pričujočem slučaju pričanje od strani reporterjev v svrho procesa ni neobhodno potrebno, ker razpolaga kazenska oblast z neštevilnimi pričami in se potemtakem ne gre za kak v S 153. kazenskega reda določen, »posebno važen slučaj«, v katerem se morejo k pričanju prisiliti tudi take priče, ki bi vsled tega mogle trpeti škodo ali sramoto. Časnikarji bi bili pred javnim mnenjem onečašče-ni. ako bi popustili, samo da se izognejo kazni ter bi ovrgli svojo dolžnost na ljubo le samovoljni razlagi zastarele zakonske točke. — Zdi se nam popolnoma odveč povdarjati, da bi bilo svobodno izvrševanje časnikarskega poklica in celo obstojni pogoji vseh listov čisto enostavno uničeni, ako bi se dopustilo, da bi si brez posebno tehtnih vzrokov in brez silne nujnosti, ki bi se ji z nobenim drugim sredstvom ne mogli zadostiti, kazenska oblast smela dovoliti, vso napravo listov postaviti v svojo službo. Časnikar ne bi več natanko vedel, če zbira poročila za svoj list ali za preiskovalnega sodnika; privatist ne bi bil več na čistem, ali daje pojasnila časnikarju ali detektivu; sklicatelji ljudskih shodov, društvenih sei in tako naprej, bi prišli v dvom, vabijo li zastopnike časopisja bli poročevalce državnih oblasti. Slučaj jc velezanimlv in vse avstrijsko časnikarstvo bo hvaležno »Pic-colovcmu« uredništvu, ako vstrajno izbojuje časnikarstvu svobodo, kakoršno časnikarstvo za svoj razvoj mora najodločneje zahtevati.
+ Slovenska krščansko-socialna zveza v Gorici priredi prvo redno predavanje v torek, 15. oktobra, ob 8. uri zvečer v prostorih »Goriške zveze«. Predava dr. Brecelj. Predavanja se bodo vršila potem skozi celo zimo vsak torek.
+ Goriški deželni odbor razpisuje natečaj za ravnateljevo mesto deželne norišnice poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske. Prosilci naj predlože svoje pravilno opremljene prošnje z dokazilom, da posedujejo kvalifikacije določene po štatutu, deželnemu odboru do 31. oktobra 1907. Zlasti imajo prosilci dokazati, da so doktorji vsega zdravilstva, da imajo potrebne teoretične in praktične kvalifikacije v psihijatriji, kakor tudi, da posedujejo potrebne upravne zmožnosti. Kvalifikacije se imajo dokazati z dotičnimi listinami in z eventualnimi znanstvenimi deli, ki so jih prosilci objavili. Pogoji glede plače so sledeči: Ravnatelj norišnice se uvrsti v VI. plačilni razred deželnih uradnikov z letno plačo 6400 kron s pravico do treh trijenijev letnih 800 kron; razven tega dobi ravnatelj stanovanje in na-trra v zavodu. Deželni odbor je z deželno-zborskim sklepom tudi pooblaščen, da dovoli ravnatelju eventualno primerno osebno doklado k zgoraj navedeni plači. Nadaljna pojasnila daje deželni odbor.
+ »Edinost« contra »Novi List«. Tržaški »Novi List« piše: Dne 1. oktobra t. m. morala se je vršiti pred tržaško porotno obravnavo proti g. Franu Polič, lastniku tiskarne Dolenc ter proti odgovornemu uredniku »Novega Lista« g. Antonu Švara in sicer na zatožbo g. Maksa Cotiča, naperjeno proti tema dvema že oktobra meseca 1905. Zavoljo tega procesa smo tudi zakasnili izdajo te številke »Novega Lista«, da bi mogli takoj o razpravi poročati. Zadnji hip pa je topot tožitelju prihitel na pomoč g. Matko Mandič, kateri je v tem procesu glavna priča, ker se pravzaprav celi proces vrti le okoli njegove osebe. Gos|X)d Matko Mandič ja namreč prosil sodnijo, da se vnovič odnese obravnavo do prihodnje porotne sesije, ker je on (glavna priča) sedaj zadržan v sejah deželnega zbora istrskega. Sodišče j.e tej prošnji ugodilo, akoravno sta se toženca temu uprla. Ne vemo pa, zakaj ne bi g. Matko Mandič mogel dnč 1. t. m. prisostvovati sodnijski razpravi. Seja deželnega zbora istrskega je bila v Kopru (eno uro s parnikom, ki odhaja vsako uro iz Trsta) napovedana ob 11. uri zjutraj in do tega časa bi bil lahko g. Matko Mandič prost in tudi v' Kopru pri seji. Nego misli sa, da je g. Matko Mandič v važnih odsekih iu da ima v takih dosti opravila in glavno besedo, kar pa spet ni res. Izgleda torej ta korak tako. da so pri »Edinosti« hoteli imeti še nekaj oduška. Bog vedi, kaj vendar mislijo doseči s tem vednitn odlašanjem 1«
+ Na slovenski kmetijski šoli v Gorici so razpisana sledeča učna mesta: 1. Za mesto ravnatelja v IX. plačilnem razredu (letna plača 3600 kron), kateri more preiti v VIII. plačilni razred deželnih uradnikov. 2. Za mesto učitelja-pristava v X. plačilnem razredu (letna plača 2860 kron), kateri more preiti v IX. plačilni razred. Kdor namerava prositi za označeni mesti, predloži naj svojo pravilno opremljeno prošnjo deželnemu odboru do 20. oktobra t. 1.; prosilci morajo z izpričevali o dovršenih študijah in z izpričevali o vsposobljenosti za kmetijsko poučevanje dokazati, da so znanstveno in strokovno primerno izobraženi.
—	Iz odborove seje »Društva slovenskih katehetov«. Da ne bo nesporazumljenja, se naznanja vsem dozdanjim članom (167) in onim, ki se bodo še priglasili, da vplačana članarina velja za bodoče leto. V soglasju z zastopnikom »Slomškove zveze« se je sklenilo, da bode »Slovenski učitelj« strokovni list »Slomškove zveze« in »Katehetskega društva«. Z novim letom se bo izpremenil v toliko, da bo imel nekoliko večji obseg in da bo prinašal strogo katehetsko snov pod naslo-vem »Katehctski vestnik«. Ta oddelek bo urejeval katehet. List. se bo imenoval: »Slovenski učitelj, glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev.« Tudi se je določilo, da bo počenši z novembrom vsako prvo sredo ob petih popoldne katehetski sestanek, pri katerem se bo skrbelo za strokovno izobrazbo s kratkimi predavanji, z izdela-vanjem in podavanjem katehez i. dr. Razpravljale se bodo tudi kurentne zadeve. Kar se bo doseglo dobrega, bo objavljeno v »Slovenskem učitelju«, da bodo imeli korist tudi člani, ki se sestankov ne bodo mogli udeleževati. Dostop bodo imeli seveda vsi člani »Društva slovenskih katehetov.« Kot šesti usta-novnik je pristopil mnogoletni in velezashužni bivši katehet na uršulinskih šolah v Sfcofji Loki, č. g. Simon Zupan, sedai župnik na Ježici.
Osebne vesti. Cesar je imenoval' privatnega docenta na dunajski univerzi g. dr. Jožefa Plemelja za izrednega profesorja matematike na univerzi v Cernovicah. — Za provizorično učiteljico na Dovjem je imenovana gdčna. Marija Zhorsky pl. Zhorže. — Za suplenta na petrazrednici v Zaorju je imenovan g. Franc Hladnik.
—	Zadružno gostilno so ustanoviti v Dolenjem Uremu.
—	Stavka v šoli. Tretji tečaj gradbene šole v Zagrebu stavka radi nekega profesorja.
—	Srbski voli na Dunaju. V dunajsko klavnico so predvčerajšnjim pripeljali 1000 srbskih volov, pretekli teden pa 500. Voli so bili označeni kot »bosenski«. resnica pa ja, da so preko Bosne bili pripeljani iz Srbije. Nižjeavstrijska gospodarska centrala je proti kršenju zaprtja meje protestirala.
—	Graščaklnja učiteljica. Gospa Ančka pl. Tompa. graščaklnja v Tržiču pri Zdenčini na Hrvaškem uči 18 kmetov analfabetov branja in pisanja.
—	Manifestacija za splošno in enako volivno pravico bo tudi v Zagrebu 10. oktobra, na dan otvoritve ogrskega državnega zbora. Delavstvo 10. oktobra tudi v Zagrebu ne bo delalo. Zaprte bodo vse trgovina, vse gostilne in vse kavarne.
—	Umri je v Metliki trgovski sotru Inlk g. Friderik Skušek ml. — V Banjaluki je m' I
podtajnik iinančnc režije g. Franc Zupančič.
—	Konferenca. Sodalitatis in honoreni Ssi. Corais Jesu za ljubljansko dekanijo bode dne 10. oktobra t. 1., ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
—	Zavod za pokopavanje mrličev je ustanovil na Glincah g. Anton Malavašič.
—	Cvet in sad. S Cerkljanskega na Goriškem nam poročajo: Na Tuškovem griču v Davči pri Novakih, 1000 metrov nad morjem, ie jablana, ki je zdaj v začetku oktobra polna lepih rdečih jabolk in obenem ie tudi vsa v cvetju.
—	Nečloveška mati. Karolina Kobal, stanujoča v ulici del Pozzo di Crosada v Trstu, je bila dne 30. m. m. popoldne aretovana, ker je bila ovajena, da grdo, oziroma naravnost nečloveško ravna s svojim 13letnim sinom Angeljem. Ta nečloveška mati je minulega četrtka dečka privezala k postelji in ga pustila tam privezanega — šest dni. Nato je dečka rešil slikar Fran Puntar, ki stanuje v isti hiši in ki je večkrat čul dečkovo obupno vpitje. Deček je na policiji povedal, da ga je mati večkrat grozno pretepala in trpinčila.
—	Nova ladja za preiskovanje morja. Dne 1. t. ni. popoldne so v Kopru izpustili v morje novo avstrijsko ladjo, ki bo služila za preiskovanje morja.
—	,Jovan Marlčevič. V torek zvečer je umrl v Peroju v 68. letu starosti taniošnji pravoslavni župnik in protoprezbiter g. Jo-van Maričevič.
—	Italijanski vohun? A Anhovem blizu Gorenjega polja pri Kanalu na Goriškem so v nedeljo popoldne prijeli -kmetje nekega Italijana, ki so ga imeli na sumu, da je laški ogle-duh. Italijan sc piše Jožef Stefanutti in je doma iz Vidma. Pri njem so našli več kart in pisem. Orožniki iz Plavii so ga odvedli v Gorico. Tu pa se je dognalo, da je ta Stefa-nutti dijak, ki je hodil po naših hribih le radi tega, ker je zbiral razne kamne (?); peča se namreč z mineralogijo. Morda pa stvar vendar le ni bila tako nedolžna.
—	Stavka v Domžalah je, kakor smo že poročali, končana. Ladstatter ie boljšim delavcem dal 1 K več, drugim je tudi razmeroma zvišal plače, Kurzthaler je zvišal plače za 20 krajcarjev, bratje Ober\vaIder istotako. J. Ober\valder je dal delavcem 20 krajcarjev več od kite in potreščine ceneje.
—	Strela udarila v dva moža. V Jerma-novem gozdu jc strela predvčerajšnjim udarila v 61 let starega Janeza Markelja in 25 let starega Andreja Korena. Oba so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Obsojeni hrvaški urednik. Na tožbo velikega župana dr. Radivojeviča je obsojen urednik »Hrvata«. Smojver, na mesec dni zapora ali 150 K globe.
—	Otrok ponesrečil. Lucija Spizzo, ope-karja žena, je dne 30. m. m. dopoldne pogrešila svojega sina, kateri se je igral v kuhinji Angelo Ajta. posestnika opekarne v Dragi pri Studencu. Takoj so ga pričeli stariši in drugi opekarji iskati ter ga šele okoli 5. ure popoldne našli v neki grapi za Ajtovo hišo.
+ Mnogo napak nam je zagrešil tiskovni škrat v torkovem članku »Deželni volivni red na Goriškem«. Namestu: zgražujejo, naj se bere zgražajo; iz golih dejstev nam je naredil zla dejstva; iz nedopustno j; napravil pa nedostopno. Drugo naj si pa čita-telji sami popravijo.
Izpred sodišča.
Eden, ki prostosti ne mara. Jožef Uršič, pristojen v Trst. je bil že ,30krat zaradi raznih zločinov in prestopkov, med temi trikrat zaradi razžalitev cesarja predkaznovan. Prestal je čez osem let ječe, nakar jc bil oddan v prisilno delavnico. Koncem leta bi bil moral ta zavod zapustiti, a ker ni maral prostosti vživati, si je izmislil drugo. Dne 9. septembra t. I. je pobegnil s prisiljencem Hiacintom Fo-rerinijom na Javorniku od dela. Dočiin slednjega ni bilo moč prijeti, so dohiteli na Savskem mostu Uršiča. Že preje po cesti je preklinjal in grdil cesarja in Avstrijo. Te inkri-movane besede je pa večkrat ponovil vpričo orožnikov in dveh paznikov. V svojem zagovoru se je izkušal le v toliko oprati, da se je pritožil, da nikjer tako grdo z ljudmi ne ravnajo. kakor v tej Avstriji. Dal je pa sodišču razumeti, da bi mu bila visoka kazen zelo po volji. No, sodišče je uvidelo, da je pri tako zastaranem grešniku malo upanja, da se bo kdaj poboljšal, ter ga je na štiri leta težke ječe obsodilo.
Tatinski hlapec. France Jonkar, hlapec v Tuhinju, je dne 25. avgusta na ta način vdrl v stanovanje Antona Levca, da je s sekiro vrata šiloma odprl. Vzel je Levcu 30 K gotovine in znesek 1 K 60 h, ki je bil posebej na oknu shranjen. Da bi bil Jonkar ta slednji znesek izmaknil, obdolženec noče priznati. Sedel bode šest tednov v ječi.
Nečloveški sin. Janez Bevc, kajžar v Mavčičah, črti svojo mater, ker ji mora vsled izročilne pogodbe dajati živeža ter zaradi tega skrajno surovo ž njo ravna. Večkrat se je je dejansko lotil, zlasti dne 6. aprila t. 1. Vrgel jo je večkrat na tla ji pulil lase, jo tolkel z neko desko po glavi in hrbtu. Dne 2. junija t. 1. se je je zopet lotil ter osuval z obuto nogo in 23. julija jo je tolkel s ključem po glavi. Sodišče je obdolžencu, ki se izgovarja s pijanostjo, naložilo en mesec za kazen.
Dva vojaška nabora je zamudil posestnika sin France Lenarčič iz Nadanjega sela, ker se ni hotel iz Amerike odzvati svoji vojaški dolžnosti. Zagovor, da ni imel potrebnega denarja za pot, mu ni pomagal. Obsojen je bil na dvanajst dni strogega zapora in na 10 K denarne globe.
Pazniku grozil. Andrej Sandri, 17 let stari čevljar iz Trsta, sedaj korigend v tukajšnji prisilni delavnici, je bil na neko ovadbo do-
mačega paznika precej občutno discipliniran. Ko ga je dotični paznik peljal v zapor, zagrozil mu je obdolženec, ki je na sluhu kot jako nevaren in za vsako hudobijo sposoben človek, z besedami: »Midva bova že obračunala, ko bodem prost!«, pristavil je tudi, da bo paznika zaklal. Sandri se izgovarja, da so bile te besede v razburjenosti le mimogrede rečene. Za kazen je dobil tri mesece težke ječe.
Nezvesti delavec. Ivan Sušnik je bil v službi pri Antonu Kalanu na Trati. Da bi dobil denarja, prišlo mu je na misel, da je pri tvrdki Kalan na svojo roko moke vzel za 60 K 70 h. in sicer na ime Jožefa in Franca Košmela. Obdolženec si je pa tudi 66 K 9 h prilastil, katere je imel po naročilu svojega gospodarja od dolžnikov iztirjati. Sedel bo zaradi svoje nepoštenosti tri mesece v ječi.
Hitra zamera. Anton Rakovec, 21 let stari čevljar, je šel dne 3. avgusta pozno zvečer iz Dolenjevasi v Bukovico. Na cesti je srečal več fantov, med njimi Franceta Rihteriča. Na pripombo slednjega, naj gre domu, kakor gredo drugi fantje, je Rakovec pripomnil da tudi on gre. Komaj se je pa Rihterič obrnil, dregnil ga je Rakovec od zadaj dvakrat v hrbet in ga nevarnoa poškodoval. Ker so bile okvare Rihteriču od zadej prizadejane, ie bil zagovor o silobranu brezuspešen. Za kazen se mu je prisodila štirimesečna težka ječa.
Po ceni se je vozil. Julij Bajt, 15 let stari pastir iz Vrhpolja, bi se bil rad po železnici peljal iz Postojne na Rakek. Ker ni imel za to potrebnega denarja, pomagal si je s tem, da je zlezel v voz tovornega vlaka, a imel je smolo, ker so ga na Rakeku zasačili. Odtod je krenil na Vrli in Antonu Zustu, pri katerem je preje za pastirja služil, iz zaklenjene omare izmaknil 12 kron. Nato se je klatil po vipavskem in postojnskem okraju, dokler g? iijsp orožniki prijeli. Sedel bo za to dva meseca v ječi.
Dva zreia ptička. Jožef Letner iz Kamnika in Alojzij Vidmar iz Šturij sta služila od jeseni 1906 do konca meseca julija tega leta pri čevljarskem mojstru Janezu Bratinu v Idriji kot pomočnika. Ker ju gospodar in gospodinja nista mogla uspešno nadzorovati, uporabljala sta to priložnost, da sta izmaknila razne kose usnja, za prodano blago pa denar zase spravila. Zlasti je bil v tem Jožef Let-nar pravi mojster. Da sta lažje svojo nepoštenost uganjala, zapretila sta domačini trem vajencem, da jih bodeta pretepla, če o tem kaj mojstru povedo, in res so dečki iz bojazni molčali; šele potem sta si upala mojstru povedati, ko sta delavca službo zapustila. Let-nar je imel Ijubavno razmerje z neko deklino v Idriji. Ko jo je rediteljica Julijana Kokal.i radi tega na odgovor stavila, udaril jo je Let-nar tako po obrazu, da jo je kri oblila. In ko je ta nekoč meseca julija svojo rejenko stralio-vala, je Marijo Kokali Letnar v kuhinjo zaprl. Sodišče je imelo dovolj vzroka, oba zatoženca krivim spoznati ter ie obsodilo Letnarja na štiri mesece težke ieče, Alojzija Vidmarja, ki je bil mnogo manje kriv, pa na tri tedne zapora.
KoroSke noulce.
k Koroški deželni zbor je v seji dne 2. t. m. odobril proračun deželne hipotečne banke za leto 1908, ki izkazuje 52.253 K potrebščine Jn pokritie z 62.400 K.
k Umrl je dne 27. t. m. v Beljaku Janez Fischer sen., lastnik znane beljaške pivovarne. star 97 let. Bil je najstarejši mož beljaške občine in priljubljena oseba.
k Smrtna nezgoda. V Rablju se je 1. t. m. ponesrečila v grofa Henckelnovem rudniku na tragičen način 18-letna delavka Kiicker. Opraviti je imela pri prevažanju kositarja. Bodisi, da ji je izpodrsnilo ali pa vsled neprevidnosti, je padla naenkrat v lijak, ter je bila takoj pokopana s tvarino, ki je za njo padla. Vkljub hitri pomoči, so potegnili le mrtvo truplo dekleta iz lijaka. Po izpovedbi očividcev je bila ponesrečena sama kriva nesreče, ker se,,je predaleč upala na nevarnem kraju.
k Pobegnil je 1. t. m. iz sirotinske vojašnice v Celovcu pešec Viktor Meglič od 17. pešpolka. Begun je doma nekje na Dolenjskem. Snažil je svojo civilno obleko, ter mu je bržčas dolg čas postalo po civilnem življenju. vsled česar jo je popihal.
k Vzburljlv prizor so imeli pretečeno nedeljo gledalci zverinjaka v Beljaku. V zve-rinjaku, last Josipine Sunntinger, je bila ta dan zvečer napovedana predstava z enim nevarnim vzhodno-indijskim medvedom, kateri je, kakor je bilo na naznanilih brati, sestro sedanje krotilke zverin v Dunajskem Novem mestu raztrgal. Seveda je bilo vsled tega v zverinjaku vse polno radovednega občinstva. Proti 9. uri zvečer se je podala krotilka, eno 17-letno dekle, v medvedovo ozko kletko. Medved je bil pa trmast, ter je delal sitnosti mladi krotilki. Ko je pa dekle zapustilo kletko, je pa medved skočil za njo ter jo vgriznil v leva pleča, potem pa šc dvakrat v levo roko nad gležnjem. V tej sili je priskočil na pomoč en sluga, kateri je medveda za vrat zagrabil in ga nazaj vlekel, neki drugi jc pa medveda hitro z vilami k steni pritisnil, da se jc tako prvi sluga lahko rešil nevarne zveri. Težko ranjeno krotilko so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo potem morali operirati.
k Ne pustite nabasane puške doma. V Pirki pri Zamostiču je iztaknil doma pod streho 13-letni Drobeš zarjavelo puško. Ne vedoč. da je puška nabita, je v navzočnosti domače hčerke poizkušal streljati. Naenkrat pa puška poči in cev raznese, vsled česar sta bila oba nevarno ranjena, tako, da so ju morali prepeljati v bolnišnico.
k Kar je vojaškega beguna prikrivala, pešca Vovka od 17. pešpolka, je bila obsojena dninarica Ana Likosar v Celovcu v dva-
tnesečno ječo in pa 200 kron mora vojnemu erarju odškodnine plačati.
k Radi mnogoženstva so izročili celovški sodniji F. Appelta iz Seebodna. Imenovani se je leta 1904, ko je bila še njegova prva žena živa, oženil z neko drugo žensko, posluživši se zvijače.
k Novi1 kapelnik. Pri 17. pešpolku v Celovcu je prevzel vodstvo godbe kapelnik Anton Wolf, bivši kapelnik celovške mestne godbe. Dozdajni kapelnik Forka je bil od-slovljen.
k Redka prikazen prirode. V Celovcu na Rudolfovi cesti na nekem vrtu poganja jabolčno drevo cvetje. V Št. Vidu ob Glini se pa nahajata dva jabolčna drevesa v polnem cvetju, od teh eden ima pa tudi sadje. Za zgornje koroške kraje pač redka prikazen.
k Vožnja s parniki na Vrbskem jezeru je prenehala letošnjo sezono 30. t. m. Oktobra meseca bode vozil samo še mali parnik »Lo-retto« iz Celovca na jezero in pa nazaj, ako bode lepo vreme. — Ravno tako je tudi ta dan prenehal voziti lokalni osebni vlak Beljak-Trg, kateri je prevažal letoviščarje ob Osoj-skem jezeru. Zadnji vlak je bil pa tudi skoraj prazen, imel je namreč samo 3 zakasnele potnike. — Vojaška plavalna šola na Vrbskem jezeru je bila tudi 30. m. m. zaprta.
Štajerske noulce.
š Nastop radikalnega dijaštva pri družbi sv. Cirila in Metoda začne roditi sadove!
Vprašajo nas od vseh strani za svet, kako stališče naj zavzamejo merodajni krogi nasproti družbi sv. Cirila in Metoda. Nam je bilo težavno radi nepremišljenega nastopa la-dikalnih dijakov takoj pretrgati nit in pustiti velevažno društvo na cedilu. Povsod smo delovali na to, da ,se mirno čak^, da, se časi zjasnijo. Toda v zadnjem Času dobivamb mnogo iako značilnih vesti, katere hočemo zaporedoma objaviti, da si vsak sam lahko naredi sodbo o bodočem delovanju družbe, če bo ostala pod varstvom radikalnega dijaštva. Dijaki že postopajo sedaj drzno; mislijo, da so povsod v družbi neomejeni gospodarji. Pripetil se je na Muti nedavno značilen slučaj. Prišel je inšpicirat (?) g. Paternik. Trgovec g. Keček pride vprašat, če ie prednica doma, ker bi rad govoril neki davkarski uradnik z njo radi davka. Ko je zvedel, da prednice ni doma, so si šli trije gospodje ogledat gospodarska poslopja in podstrešje. Drugi dan vpraša prednica g. Kečeka. kdo da je bil gospod poleg g. Paliernika. nakar ji g. Keček odgovori, da je bil to prvomestnikov zastopnik iz Ljubljane. Zdaj pa zvemo, da je bil študent Stibler! Vprašamo samo, je-li bil res Stibler ali nc, in zakaj se je reklo enkrat, da jc to davkarski uradnik, drugič pa, da je iz Ljubljane celo prvomestnikov zastopnik. Kako početje ie pa to? Toraj sedaj bodo nadzorovali pod krinko glavnega odbora razne zavode liberalni dijaki, kakor se jim bode poljubilo. To bode vzorno šolanje? Lahko se jim pač zaupamo!
š Umrl je v Celju vpokojen stotnik gospod Teodor Agricola, star 65 let. — V Celju je umrl sluga mestne hranilnice g. Gustav Rostok.
š Štajerski deželni zbor je včeraj sklepal o Schois\vohlovem predlogu glede na obrambo planin in so odkazali predlog odseku za regulacijo Drave. Odobreno je bilo dr. Jur-telovo poročilo o regulaciji potoka Hudinja in odobreno Fuistovo poročilo o računskem sklepu in proračunu za leto 1906 učiteljskega penzijskega zaklada.
š Pri sestavljanju vlaka je zmečkalo v Ormožu izprevodnika Jožefa Hankeja. Ponesrečenec ie bil star šele 32 let in zapušča vdovo s štirimi nedoraslimi otroci.
š Novo trgovino otvori v Škalah g. Anton Steigar, doslej poslovodja v Braslovčah.
š Naš rojak prof. kand. gosp. Fr. Skok iz Št. Pavla v Savinski dolini je imenovani učiteljem na c. kr. Terezijanišču na Dunaju.
Ljubljanske noulce.
lj Za veliko ljudsko veselico »Ljubljane«,
ki bo prihodnjo nedeljo v »Unionti«. je vsled zanimivega sporeda veliko zanimanje. Še enkrat vabimo tem potom vse prijatelje dobre zabave, da pohite prihodnjo nedeljo v »Union« in posebno naši somišljeniki naj bi s svojimi rodbinami polnoštevilno došli na veselico. Daril je za ljudsko veselico bilo v naše uredništvo poslanih toliko, da so bila do danes zvečer polna že tri velika izložbena okna »Katoliške Bukvarne«. Darila šc vedno prihajajo.
Ij Na ljudsko veselico pevskega društva »Ljubljana«! Opozarjamo svoje čitatelje. da sc dobe vstopnice na ljudsko veselico »Ljubljane«; v Šoukalovi trafiki pred škoifjo; v Podbojevi prodajalnici nasproti cerkve sv. Petra; v trafiki hotela »Union«; v Mozetičevi trafiki na Starem trgu; pri g. Kotniku na Opekarski cesti. Vstopnina znaša 30 krajcarjev za osebo. Somišljeniki in somišljenice, pohitite takoj po vstopnice in agitirajte za največjo udeležbo!
Ij Seja vesellčnlh odborov »Ljubljane«
danes zvečer točno ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani »Uniona«.
Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 12 Macedoncev. V Breslav sc je peljalo v tovarno za slamnike 32 domžalskih deklet.
Ij Izgubljene In najdene reči. Ana Jan-cova ie izgubila dve srebrni ovratni verižici. Gospa Lea Knezova je izgubila rjavo denarnico s približno 53 K. Ivanka Traun jc izgubila prost bankovec za 20 K- Gospa Jos. Langova jc izgubila rjavo usnjato torbico in zeleno denarnico s svoto 6 K. Neža Jordanova, služkinja, jc izgubila mašno knjigo in bankovec
za 10 K. Jakob Novak, posestnik v Krakovskih ulicah št. 33. je našel dežni plašč, dobi se pri njem.
lj Zvonovi za viško cerkev se prepeljejo jutri krog enajste ure iz Samassove livarne skozi Ljubljano na Vič. V nedeljo popoldne ob treh jih posveti prevzvišeni knez in škof, ki prihaja iz Brezovice od posvečevanja velikega oltarja. Posvečevanje se vrši tik pod stolpom. V ponedeljek dopoldne se potegnejo zvonovi v stolp in prvič pozdravijo bodočo novo župnijo. Po posvečevanju zvonov bo v nedeljo tudi blagoslov duhovne hiše, ki je popolnoma dodelana. Zvonovi so štirje. Veliki zvon tehta 1813 kg, in ima sledeči napis: »Dat Joseph nomen munus devotio vires re-ligio fulmen pello ministro saeris.« — Donum I. L. — To je: »Jožef mu da ime, pobožnost ga je darovala, vera podala sredstva; odganjam bliske, služim svetišču.« Drugi zvon tehta 1235 kg in ima napis: »Ecce tuo o Jesu cor suave saeratur haec catnpana sonet lon-gos illaesa per annos.« To je: »O Jezus, tvojemu krotkemu Srcu je posvečen ta zvon, naj doni nepokvarjen mnogo let!« Tretji zvon tehta 841 kg s sledečim napisom: »Est mea vox grata, dum sim Maria vocata.« To je: »Prijeten je moj glas, ki nosim Marijino ime.« Četrti zvon tehta 560 kg z napisom; »Sancto Francisco inclyto Ordinis fundatori saera omnes ad amorem Dei traham. Deus meus et omnia!« To je: »Posvečen sv. Frančišku, dičnemu ustanovitelju reda, vlečeni vse k ljubezni do Boga. Moj Bog in moje vse!« Dispozicija glasov je: C d e g, torej melodija in harmonija skupaj. Viški stolp že precej časa stoji v vsej krasoti, a bil je nem. V ponedeliek torej se poživi; upamo, da v veliko radost viške občine, ki je dobila z novo cerkvijo čisto drugačno lice. V nedeljo popoldne ob treh na Vič!
Ij Vpisovanje vajencev, tako obrtne nadaljevalne šole, kakor obrtnega pripravljalnega tečaja, se vrši v nedeljo, dne 6. okt., od 9. do 11. ure predpoldnc, eventualno v ponedeljek, dne 7. okt. in v torek, dne 8. okt., od 6. do 8. ure zvečer v poslopju tukajšnje višje realke. — Vodstvo obrtne nadaljevalne šole.
Ij Semenj. Dne 2. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 703 konj in volov, 235 krav in telet, skupaj 938 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa dobra.
Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec kimovec je bil suh in topel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzije-vih stopinjah: Ob sedmih zjutraj 111°. ob dveh popoldne 199", ob devetih zvečer 14-5". tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 15'2U, za 0 4" nad normaloni; največ 257" dne I., najmanj 3'2° dne 25. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 7395 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 3 5 mm nad normalom; najvišje 7453 dne 20. zjutraj, najnižje 726 9 dne 3. zvečer. — Mokrih dni je bilo 9, padlo jc pa 919 mm dežja; največ 379 mm dne 3. — Nevihto smo imeli samo enkrat, meglo pa 14-krat zjutraj. — Med vetrovi se je najbolj oglašal jugovzhodni. — Tekočega meseca vinotoka pride luna dne 12. ob polnoči v Zemljino obližje.
Razne stuarl.
Madjarska strahovlada. Madjari so že postali smešni vsled prevelikega, šovinizma. Navadili smo se že poslušati o njihovi nezaslišani intolerantnosti do nemadjarskih narodov na Ogrskem in taki glasovi nas ne morejo iznenaditi. Ali vendar je žalostno in smešno, da se boje celo slovaških narodnih mark. V Ne\vyorku je namreč »amerikansko slovaško društvo« in ono prodaja te marke, ki prinašajo okoli 100.000 kron letnega dobička. Vsak Slovak brez razlike prilepi na svoje pismo razen navadne poštne marke tudi narodno. Madjarski poštni uradi niso mogli pustiti te navade pri miru. Tudi tu so našli razlog za neki strah in so to prijavili oblastim. Česa se Madjari še ne bodo bali!
Umorjen častnik. Pri zadnjih velikih demonstracijah v Belgradu v prilog umorjenemu žurnalistu Novakoviču jc prišlo do pravega boja med demonstranti in častniki, ki so pripadali zarotnikom. Posebno ponoči je bilo pravo krvavo klanje. Večje število demonstrirajočih dijakov je napadlo več častnikov, ki so jih spoznali kot zarotnike. Častniki so potegnili sablje in samokres in nastal je pravi boj. Govori se, da so enega častnika umorili sami njegovi tovariši protizarotniki. Razklali so mu glavo in raztrgali uniformo, a en dijak mu je zlomil sabljo.
Železniški nesreči. Pri osebnem vlaku Kolin-Hamburg se je prekucnil predzadnji voz. Ena ženska je ubita, en potnik nevarno in več jih lahko ranjenih. — V Arveyresu na Francoskem je zadel brzovlak v neki drugi vlak. Ranjene so tri osebe, ena nevarno.
Tosellljeva je delala na to. da bi bil ločen njen zakon s saškim kraljem. »Daily Chronicle« piše, da papež ne namerava razpravljati o ločitvi zakona saškega kralja in da se odkloni vsaka tozadevna prošnja To-sellijeve, kakor je žc bila odklonjena ena njena prošnja.
Od dela izključila je vse svoje delavce svetovnoznana curiška tvrdka Fscher, VViss & Comp.
Zažgal je 320.000 frankov inkasist bruseljske banke Loyson iz maščevanja, ker je dobil njegov sin po bančnem vplivu zaradi neke malenkosti trimesečni zapor.
Najmlajša Vanderbiltova hčerka se zaroči v kratkem z nekim znanim avstrijskim plemičem.
Nemški državni kancler knez Biilow toži pisatelja nekega letaka, ki mu očita proti-nravne zločine. Biilo\va dolže nenravnega razmerja s tajnim svetnikom Scheferjem. Bii-lowa je obdolžil nenravnosti pisatelj Brandt.
Konkurz je napovedala budinipeštanska tvrdka A. Bauer. Dolgov ima 200.000 do 300.000 K.
Prestol naprodaj! Zamorski kralj Iborsi, ki vlada v deželi Ajbosne v Afriki, prodaja javno po časopisju svojo krono, žezlo, prestol iu podanike s pravico nad življenjem in smrtjo. Cena je en milijon! Ta mala državica, skozi katero teče reka Bota. meri, kakor piše »Cri de Pariš«, 400 km. v dolžini in 100 km. v širini. Kralj, ki vlada v državi kot neomejen suveren, ima telesno stražo 200 amazonk, ki tudi pripadejo kupcu, in 28 žen, ki jih bo kralj bržkone pridržal, ako mu kupec ne bo ponudil zanje posebne svote. Njegova krona nenavadne lepote ima obliko tiare in je napravljena od treh mrtvaških glav. Kralj Iborsi prodaja svojo kraljevino, ker je slišal o čudežih moderne kulture, o malih Parižankah v velikih varijetejih, pa bi rad sam vse to videl in vžival. Hrepeni po evropskem življenju in po — avtomobilu.
Vrabci v Ameriki. Do leta 1851. ni bilo nikjer v Ameriki vrabcev; šele imenovanega leta so jih pripeljali tja iz Anglije, hoteč tako zmanjšati število teh nadležnih ptičev. Ali zgodilo se je drugače. Vrabec je našel v novem svetu očividno zelo milo domovino in se je v kratkem razmnožil v neštetih milijonih in se znatno izpremenil, ker je postal večji, težji in predrznejši. Zdaj je vrabec nadloga in eden največjih škodljivciv v Ameriki, ki ga zaman poizkušajo zatreti. Država Michigan in Illinois sta izdali v letih od 1887. do 1905. 117.000 dolarjev za iztrebljenje vrabcev, ali brez uspeha. Domači vrabec ima v Ameriki pet- do sedemkrat na leto mlade in medtem ko je bil v Evropi samo avanturnik, je postal v Ameriki pravcati anarhist, ki trga gnezda drugim, slabšim pticam ter jih pripravlja ravnodušno za svojo potrebo. Za edini uspešni način pokončavainja teh nadležnih ptic smatrajo sistematično razdiranje njihovih gnezd, ali ako se bo s tem dosegel pravi uspeh proti milijonskim trumam, je zelo dvomljivo.
Dolgovi portugalskega kralja. Eno najvažnejših vprašani in razprav v zadnjih sejah portugalskega parlamenta je vprašanje glede na kraljevske hiše in kraljevske civilne liste. Ministrstvo je zadnje dni rešilo to vprašanje. Ministrski predsednik je izjavil, da je civilna lista portugalskega kralja skoro sto let ostala neizpremenjena in da ne odgovarja sedanjim zahtevam. Civilne liste bavarskega in saškega kralja so večje. Portugalski dvor ima razne stroške in izdatke, ki jih v drugih državah pokriva državni proračun, n. pr. vzdržavanje vseh državnih palač, državnih muzejev, stroške ob sprejemanju inozemskih poslaništev in druge slične stvari. Tako je prišlo do tega, da so morali prodati vladarski diamant, da so skoro vse dohodke hiše Braganza potrošili za izplačanje privatnih dolgov in da so morali napraviti nova izposojila. Prejšnje vlade so bile prisiljene, da so dovolile kraljevski hiši celo vrsto nepostavnih predujemov, ki znašajo skupaj več kot štiri milijone frankov. Se danii kabinet je napravil konec temu zistemu in smatra za neizogibno dolžnost, da reši to nenormalno stanje. Dolgovi kraljevske hiše v znesku milijonov frankov naj bi se pokrili na sledeči način: Dvor odstopi jahto »Amelia« za 1 aA milijona frankov mornariškemu ministrstvu in ostanek se pokrije tako, da se obresti, ki iih jc dvor dobival od raznih immobilij in posestev, odstopijo državni blagajni. Ti pogoji nikakor niso pretežki, ker bo dotična jahta tudi zanaprej kralju na razpolago, a označene immobilije so gotove palače in samostani. ki iih vporabljajo že desetletja — večinoma kot šole za javne namene. V ostalem preide skrb za vzdržavanje muzejev in državnih kočij z znesku 558.000 frankov, na državo.
Največje vojaške posadke v Nemčiji. Prebivalcev ima Nemčija zdaj 60,691.278. Pod orožjem je 668.833 vojakov, v Alzaciji in Lo-reni 81.109 vojakov. Najmočnejša posadka, 13.035 vojakov, ie v Mecu, v okolici pa 11.819 vojakov. Berolin ima 22.400, Kiel 22.250, Strassburg 17.000, Draždane 11.750, Mona-kovo 10.800, Ulm 9800, Konigsberg 9480, Mo-guncija 8950, Kolin 8450, Dancig 8200, Poznanj 8150 mož.
Telefonska In brzolam porodite
SLOVENSKA INTERPELACIJA V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU.
G r a d e c, 3. oktobra. V današnji seji štajerskega deželnega zbora je prebral dr. Hra-šovec slovensko interpelacijo radi zanemarjanja slovenskega jezika pri deželnem odboru. Nemci so med čitanjem slovenske interpelacije večinoma zapustili zbornico. Sutter je žalil Slovence.
PASIVNI ODPOR ŽELEZNIČARJEV.
Dunaj, 3. oktobra. (Uradno.) Pasivna rezistenca na železnicah avstro-ogrske državne železniške družbe se le malo občuti, pozna se le na malenkostnih zamudah vlakov. Na severozahodni železnici je položaj hujši'. Tovorni vlaki imajo triurne, osebni vlaki polurne zamude. Na severno češki železnici in nekaterih drugih železnicah na Češkem ni nobene pasivne rezistence. Na državnih železnicah je položaj normalen.
Gradec, 3. oktobra. Včeraj je bil tu shod južnih železničarjev, ki so se na shodu izjav li, da se z danimi jim koncesijami zadovoljijo.
NAGODBENA POGAJANJA.
Budimpešta, 3. oktobra. Nagodbena pogajanja se nadaljujejo. Včeraj zvečer je imel VVekerle daljšo konferenco z neodvisno stranko v zadevi bančnega vprašanja.
Budimpešta, 3. oktobra. Ogrska vlada je izjavila .da je zadovoljna, ako se kvota nekoliko poviša. Zato pa zahteva samostalno
banko. To je njen končni iunktim med kvoto in bankovnlm vprašanjem.
SHODI NARODNOSTNIH STRANK NA OGRSKEM. Budimpešta, 3. oktobra. Narodnostni poslanci so imeli včeraj konferenco. Poročilo o njihovem delovanju navaja, da so imeli do sedaj 120 shodov v prilog splošne vol.vne pravice. Nameravajo prirediti še 200 shodov. Dva slovaška shoda, sklicana na prihodnjo nedeljo, je vlada prepovedala. Konferenca je proti temu protestirala.
OBSODBE RUSKIH REVOLUCIJO-NARJEV.
Peterburg,3. oktobra. Ruski socialni demokratje, ki so pripravljali za 19. september revolucijo v Peterburgu in Krorfstadtu, so bili včeraj obsojeni. Eden obtožencev je bil obsojen na osem let, 17 obtožencev pa na štiri do sedem let prisilnega dela.
RUSKI REVOLUCIJONARJI.
P e t e r b u rg, 3. oktobra. Policija je odkrila novo teroristiško zvezo ter je aretirala dvanajst članov, med njimi tudi dve gospe.
DOGODKI V BELGRADU.
Belgrad, 3. oktobra. Radi zadnjih dogodkov v Belgradu je umirovljen prefekt policije Šlballr.
KORUPCIJA V NEW-YORKU.
N e w - Y o r k. 3. oktobra. Preiskava proti tramvaju je dognala, da so vsi čeki s fondom treh milijonov dolarjev vporabljeni v politično korupcijo. Pol tik Kwick sam jc prejel četrt milijona dolarjev.
Snsžno-belo
se opere s
II.
Schictlt-ouim
milom.
Pristno le z znamko Jelen" in z imenom ,,Schichta.
20 lovskih psov
(brakov) 2,27 3 2
odd£ ceno zaradi opustitve istih knez Windischgr3tzov gozdni urad Planina pri Rakeku, Kranjsko.
Išče se za trgovino z mešanim blagom na deželi
iz boljše hiše, ki je dokončal z z dobrim uspehom ljudsko šolo in morda tudi nekaj razredov srednjih šol. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost na naslov: Mirko Lunaček,trgovec v Travniku pri Rakeku.
Salonska garnitura
obstoječa iz zofe, dveh naslanjačev, mizice in zagrinjal je naprodaj.
Poizve se v Škofjih ulioah 6t. 9,
II. nadstropje na desno.	2241 2—1
OdtfiUn Kuro.
S tem vljudno naznanjam častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, da sem
KAVARNO,.AVSTRIJA"
z današnjim dnem oddal
gosp. Ivanu Stritarju.
Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno izkazano mi zaupanje ter prosim, da ohranite to zaupanje tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
FRANC KRVARIČ.
2'243 2-1
Preuzetle Rnvnrne.
Vsem častttim gostom ter slav. občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel
KAVARNO »AVSTRIJA"
katero bom vodil z isto vestnostjo kot moj prednik. Obenem se zahvaljujem za zaupanje, ki se mi je izkazovalo v moji trgovini na Valvasorjevem trgu ter prosim, da me slav. občinstvo počasti tudi na novem prostoru.
Postrezal bom točno in solidno.
Z odličnim spoštovanjem IVAN STRITAR, kavarnar.
Iftem zveze zo uvoz:::
Pekarija
se odda v najem pod jako ugodnim pogojem v St. Vidu pri Zati-čini. Nastop takoj. — Več se izve pri FR. ZORCU, trgovec Sv. Petra cesta 23. 2220 3-2
zobotrebcev UH
Ponudbe pod „Lasten račun" na Ann. Exped. JULIUS LEOPOLD, Budimpešta VII., Elisabethring 41.	2242 1-1
o a
o a
jo
>0 o
♦B C
E o
«T
a. £
Najnižje cene!
Slavnemu občinstvu, zlasti čast. duhovščini, učiteljstvu in dijaštvu naznanja otvoritev svoje
trgovine s papirjem in šolskimi potrebščinami
g Ljubljani, Poljanska cesta IZ Sfi:j,53:
in prosi blagohotnega obiska.
A. ŠKULJ.
O
<
o
9
I
-o e
•o o •o e m
2244 6 -1
Izvrstno blago!
Stev. 2820.
2240 1 — 1
Okr. šol. rv.
Razglas.
Oziraje se na tuuradni razglas z dne 4. septembra 1907, št. 26c6y objavlja se z dovoljenjem doliimenovanih projektantov, da je konkurenčni projekt za meščansko šolo v Postojni z geslom ,,Jugend'* izdelal gosp. Emil Schmied, stavbeni tehnik v Ljubljani, onega z geslom „Jugendheit" pa gospod A. Grazda, arhitekt v Brucku o./M.
Dotična projekta sta pri podpisanem uradu na ogled.
G. kr. okrajni šolski svet v Postojni,
dne 29. septembra 1907.
	■
	in
0	■ > 01
o*	** 10
	
>w	8) t
m v—1	aa
Cš3	S
	>
	«
t/}	
0	n
	e
>tn	«
	S
	3
ca	J
Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono z najnovejšo in najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. občinstvo povabiti za nakup, dokler je zaloga še bogata! 22466-1 Se priporočam spoštovanjem O. BERNATOVIC.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREK" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator* (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —- peliljotue no dom sprejeme r«5tourotcr „J<arcdnege T>cmo" g. ^ržilniK (Telefon |t. 82.)
Pozor! na turdko: lekarna pri orlu, Ljubljana.
Priporoča naslednja preizkušena domača zdravila: Dunajske kapljice za olajšanje bolečin v želodcu in trebuhu po 20 vin., 6 kom. 1 K. Posrebrene Odvajalne krogljice za čiščenje čreves in krvi po 70 vin., 6 kom. K 3 60.
Zeleznate krogljice, prevlečene s čokolado, za tvoritev krvi in ojačenje po 1 K 50 v.
T^ln*»	viiin izborno po svoji kemični sestavi, za tvoritev krvi pri
1V1UU /Alt/.IiaiU VIIIII slabotnih, tudi pri žeuskah in otrocih po 2 K.
Ojačeni balzam l Steklenica 60 vin., 6 steklenic 3 K.
Prašek proti kaSlju in sok po 1 K. SladkOrČki proti kataru po 1 K 50 vin. Cvet. proti lrifail|ll (fluid) za masažo, lajša bolesti K 1.	2140 5-4
Na vsa vprašanja se odgovori brezplačno. Dopolnilna pošiljatev po povzetju. Dobiva se le v
eknrni jri zlatem orlu", Ljubljano.
Med čevljarsko in Židovsko ulico (Jurčičev trg). Obstoji že nad 300 let.
— Edini lastnik M. Ph. MardetschISger, kemik.	—
Posiviti odpor železničarjev.
Pasivni odpor je nastal pri Družbi državnih železnic in pa na Severnovzhodni železnici. Južna železnica je ugodila železničarjem, ki so sklenili, da bodo še hitreje delali, da sc tako še preje zamaše tovori na onih progah, kjer vlada pasivna resistenca. Da navedeni upravi nista ugodili zahtevam svojih uslužbencev je pač vzrok, ker bosta železnici podržavljeni in hočejo doseči lastniki akcij kolikor mogoče visoke dohodke, da dobe tako kolikor mogoče visoko odkupnino.
Krščanskosocialni poslanci Axmann, Ke-metter in Drexl so sc posvetovali z dr. Der-schatto nad eno uro, kako dokončati spor. |
V	StadloNvu se žc zelo čutijo posledice pasivnega odpora. Brzovlak Dunaj-Praga je imel enourno zamudo. Tudi drugi osebni vla- ' ki so imeli znatne zamude. Takoj prvi dan so v Stadlouu izložili le 10 vagonov, medtem, ko so jih prej 50 do 60.
V	glavnih delavnicah na Simmeringu (Dunaj), v Stadlo\vu, Češkem Tribavu in v Pragi (Bubna), so pričeli stavkati delavci.
S pasivno resistenco so pričeli tudi železničarji na aspanski železnici.
C) pasivni rcsistenci se glase zadnja poročila sledeče:
Praga, 2. oktobra. Na Severnovzhodni železnici vozijo osebni vlaki normalno z malimi zamudami. Oviran je pa blagovni promet in bodo morali najbrže opustiti nekaj tovornih vlakov. Na progah Družbe državnih železnic, Češke severnovzhodne i Buštrehske železnice je vse mirno in se normalno dela.
Praga, 2. oktobra. Na. češki progi Av-stroogrske družbe državnih železnic je pasivni odpor na postaji Chotzen. Blagovni promet pa počiva na postajah Streflice-Dunaj, Stadlava-Marchegg, Dunaj-Bruck.
D u naj, 2. oktobra. I5osamezna skladišča na kolodvoru Severnovzhodne in Državne železnice so prenapolnjena. Delo so morali v skladiščih ustaviti. Popoldanski vlaki so imeli 6 do 7 ur zamude.
D u naj, 2. oktobra. I^avnatelj dunajske mlekarne Kampmann je izjavil, da se je bati na Dunaju mlečne kamalitete. čc traja pasivni odpor le še nekaj dni. Ze zdaj ima odpor občutne poslcdicc. Po »Severnozahodni in Družbe državnih železnic progi pripeljejo na Dunaj vsak dan do 200.000 litrov mleka. Danes so imeli žc vlaki z mlekom do šest ur zamude. Zato se mleko ni moglo dostaviti nikjer pravočasno.
D u naj, 2. oktobra. Upravna sveta »Avstrijske scvernozahodne« in »Južno-nemške zvezine železnice« sta sklenila, da izboljšata dohodke uslužbencem s 1. oktobrom letos po razpredelnici državnih železnic. _i
Znanost In umetnost.
*	Umrl je v Pragi pisatelj Otto Foster, ki je spisal več poljudnih iger. Vzela ga je jetika.
*	»Praesides - Korrespondenz fiir maria-nisehe Kongregationen«. Herausgegeben von P. Georg Harrasser S. J. Vcrlag der Praesi-des-Korrespondenz: VVien, IX./4, Canisius-gasse 12. Izhaja po potrebi tri- do štirikrat na leto. Kako važne so v verskem, karitativnem in soc. oziru Marijine kongregacije, jc znano vsakemu, kdor se je bavil z njimi. Te kongregacije pa uspevajo le tam, kjer jih vodijo dobri in previdni duhovniki-voditelji. Da se ti bolj vglobe v namen, velik pomen, uredbo Marijinih družb, so začeli izdajati letos na Dunaju za voditelje teh kongregacij posebno korespondenco, poseben list. Pred seboj imam 2. številko, njena vsebina je izborna. Najprej se slika v uvodnem članku čast, dolžnosti in lastnosti duhovnega voditelja. Nato daje star, izkušen voditelj mlajšemu zlate nasvete glede Marijinih družb. Sledi zlata bula papeža Benedikta XIV., ki v krasnih besedah slika vso uredbo in odpustke Marijinih kongregacij. Dalje se slikajo slabe in dobre kongregacije. Zanimiva vprašanja in tehtni odgovori pojasnjujejo važne točke Marijinih kongregacij. List tudi nudi duhovniku-voditelju praktične osnove in nagovore pri družbenih shodih; n. pr. o namenu Marijinih kongregacij, kongrega-cije-blagoslov za družino, župnijo, kaj nameravajo kongregacije za mladeniče. Na koncu je tudi literatura glede Marijinih kongregacij. Spričo tega korespondenco toplo priporočamo, vsak voditelj Marijinih družb naj bi jo naročil. Stane na leto 2 K v upravništvu, razmeroma ne preveč, ker je korespondenca namenjena le duhovnikoin-voditcljem Marijinih družb. Tolle et lege!
Uoznl red avstr. državne železnice.
Izpisek iz voznega reda z dne 1. oktobra 1907. Cas odhoda oziroma prihoda je i>o srednje evropskem času naznačen. Odhod iz Ljubljane, južni kolodvor: 7.05 zjutraj, osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, lJrago. — 7.07 zjutraj, osebni vlak v Grosuplje, Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje. 9.05 dop., osebni vlak Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago. — 11.40 dop., osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. kol., Gorico c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec. — 1.05 pop., osebni vlak v Grosuplje, Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje. — 3.45 pop., osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico drž. žel., Trst drž. žel., Beljak (čez Podrožčico), Celovec, Praga. — 7.10 zvečer, osebni vlak v Grosuplje, Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje. — 7.35 zvečer, osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Beljak (čez Podrožčico), Celovec, Prago. — 10.40 ponoči, osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Beljak drž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožčico). — 7.28 zjutraj, osebni vlak v Kamnik. — 2.05 pop., osebni vlak v Kamnik. — 7.10 zvečer, osebni vlak v Kamnik. — 10.50 ponoči, osebni vlak v Kamnik, samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra. — Prihod v Ljubljano, juž, žel.: 6.58 zjutraj, osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. — 8.34 zjutraj, osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Novega mesta, Grosuplja. — 11.15 dop., osebni vlak iz Prage. Ceiovca, Beljaka, juž. žel., čez Podrožčico in čez Trbič, Gorice, drž. žel., Jesenic. — 2.32 pop., osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Novega mesta, Grosuplja. — 4.36 pop., osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice, drž. žel., Trsta, drž. žel., Jesenic. — 6.50 zvečer, osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Jesenic. — 8.37 zvečer, osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Novega mesta, Grosuplja. — 8.45 zvečer, osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta, drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic. — 11.50 zvečer, osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta, drž. žel., (ioricc, drž. žel., Jesenic. — Prihod v Ljubljano, drž. žel.:6.46 zjutraj, 10.59 dopoldne, 6.10 zvečer in 9.55 zvečer, osebni vlak iz Kamnika, samo ob nedeljah in praznikih. — C. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Trstu.
priporoča rvnomrtN
BT vi z i tnioe
po »liki Ml.
2151 6-3
dodaja jeten-Uaya po *>do zniSani fi cena ft pri
utjljcina
ove uface U. 9.
Več spretnih
stoubnih ključarjev
m mizarjev :
sprejme v stalno delo proti dobri plači tvrdka	2184 3-3
G. Tonnies,
stavbno podjetje v Ljubljani.
DELOVODJO-
M strokovnjaka
ki je popolnoma vešč izdelovati vsakovrstne cementne izdelke,
2,J"2 sprejme A. K0BI v Borovnici. Q®®8> ©© ©©©©
Sodi, "
več vrst, so na prodaj pri
I. Buggenig-u,
sodarskem mojstru v Ljub-! Ijani, cesta na Rudolf, železnico št. 5.
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik	looo 62—7
lekarnar PiceMi, LJubljana
>	Dunajska cesta (+ek&r«apm angelju)
■'"■"■'"■" jgg opetovano odttkevan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: =====
Salmijakove pastile.^tSl I »Antirrheumon" ^tolSdbste0e,nopreo«
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.	I trganju in podobnim revmatičnim bolečinam.
t škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane I 1 steklenica stane 50 h. 2 kroni.	'
t7o\c^<7natc\ vino vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne
apicfiudbu vmi» otrokC( |ahko prebav|jiv ieleznat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
HP-inlrtiTrs-i vn frolnripn jc želodec krepllno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje LA Auiuueu teIesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
————— Naročila se to&no izvrše proti povzetju. ——
Bbrotiti
mmmm mm*
m 1)
gostilnam mesarijo
z lepim gostilniškim vrtom, pokritim kegljiščem, z dvema vrtoma za zelenjavo v nekem trgu na Spodnjem Koro&kem, kjer je
velika industrija. Vse je v najboljšem stanju in prometu. Zraven spada 20 oralov zemljišča (2 travnika, 2 parceli lepega gozda in 3 njive). Cena 36.000 K. 13.000 K lahko ostane vknjiženih, drugo se mora izplačati. Kupec bi moral znati slovensko in nemško.
Natančnejše podatke daje g. Dominik Kotnik, posestnik na Dobrijah, p. GuStanj, Koroško.	2217 3-2
riii^iii^^itfii^i^iKiiiiiiitfViifiiEi!
■t¥
rV*
Podružnica 1 v Spljetu. s	Ljubljonsliu kreditno banka o Ljubljani, mm mite ste«, z::: priporoča pPOllieSe na Tiske Srečke za žrebanje 1. oktobra h K 7-— glavni dobitek K 180.1000 sprejema vloge na knjiiioe in tekofii račun ter je obrestuje od dne vloge do Alj 0 --dne vzdiga po 12 O.	Podružnica sv Celovcu.i
Delniška glavnioa i 1 1 K 2.000.000. 1 1		i Rezervni fond i i ■ i K 200.000. i i i
ktriKvj
..........................................................................■■■■mi*......iiimimiimiillllllliliiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiu
> =
,5
l/dtoliškfl
l\ u Liu
Bukvorno
LJubljani
j je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela |
zalogo:
1894/5. cena,
,1 .1
Valvasor, Johann Weiohard Freioherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-Nilrnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 + 7+696, 836, 396+730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877—79.
Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinsehriften und ausgegrabenen MUntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und Gebrauchen in Crain. Von den heiligen, Patriarchen, Bischčffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -.
Zvezek III. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wtirden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesfiirsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, SchlOs-sern und KlOstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Tiirkischen als Christlichen Oreutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs-Oeschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Ge-schichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612+74. K 8'-. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.	v
Wolf - Cigale, Deutsch-slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII-f-2012 strani. Znižana cena, broš. K 5'—, vez v V, usnje K 10 —. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana XVI -f- 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana
broš. K 16 —, v '/, usnjatih vezavah K 22 —.	|
lferhoveo, I. Professor, Die wohllčbl. landesfUrstl. Haupt-	|
stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-	|
gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom	|
J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko	|
delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi-	| sateljevi.
lferhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih poko-	|
pališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K — 60.
Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien	|
des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — 60.	|
—	Der schvvSbische Chronist Burghardt Zink und eine interessante	|
Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani,	i K--60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain.	g
I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana	| cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Zn iža n a	|
cena. K 250.	*
Sohumi, Fr., Archiv fUr Heimatkunde. Geschichtsforschungen,	I
Quellen, Urkunden und Regesten. 1. Band. Laibach 1882/3.	i
VIII+338 strani. Znižana cena. K 250.	f
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7.111 + 393 strani. Znižana cena. K 2-50.	I
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. = I. knjiga (1.501—800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —. |
—	II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10'—. 1
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, | etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12—, | vezano K 22'—.
Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K —'60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. I K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnioa:
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2—, eleg. vez K 3—. |j
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob i
Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.	I
III.	zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. | i
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3 —,
eleg. vez. K 4 20.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. vez. K 5'—.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2-—, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljubljana, 1906. VIII+ 332 strani. K 2-.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz Sirila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotritva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antlkvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. 1. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
.................................................................................................. ...................................................... J

mm\
mmmi
Ivan PodlesnIK ml.
Ljubljana - - - stari tri Stev. 10
v	f -1
Velika zaloja
CD '
Solidno »laso
CD
Zmerne cene
i m
M
Štev. 204/pr.
Razpis.
Na kirurgičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani je izpraznjena
služba asistenta,
s katero je zvezana letna plača 1600 K, 20 °/0 draginjska doklada od temeljne plače ter pravica do 4 petletnic po 200 K.
Asistent ne sme biti oženjen in mora na vsak način stanovati v bolnici, kjer bo imel eno sobo s prosto kurjavo in svečavo.
Prosilci za to službo, ki se za zdaj odda le provizorično, morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter imajo dokazati, da so v kirurgiji izvežbani.
S krstnim listom, z diplomo o doktoratu, z izpričevali o dozdanjem zdravniškem poslovanju in specijalni strokovni vsposobljenosti ter z dokazili v znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju opremljene prošnje je predložiti do
20. oktobra 1907.1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni odbor kranjski,
Ljubljana, 20. septembra 1907.
2185 3 -3
*mammtuBO<i*s*xi w> tasaaarnnnr.t
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši	u4 24-6
voz za prevažanje pohišfua
ter se poročam
Š za selitve in razne druge vožnje ?e°na"ainižiih
Konečno priporočam ■nrprnn0,fi ITI d"PV ter *3e'ež'm
svojo zalogo piDiLLU^Oi lLL U.I V velespoštovanjem
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulice.


! Po II on !
VBake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
Jo kupice vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vrofiega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnojša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega po.kusa.	2574 31
Prva ljubljanska velika žjalnlea kave
Dunajska oesta, nasproti kavarni ,,Evropa".
V£££££££££%£W££W£r££T£rM£
l|M	Nekaj novega za R
u no nOjB! *
I tla nože!
^ rt*****************
Jako fina
1946 10
krma za pitanje	N
mm prašičev m	K
se dobi v vrečah po 50 kg ži 9 50 K pri	^
Pavlu Sedeju,	^
valjčni mlin	^