leta XXIII., št. 220 445K * * Upravništvo: LjiDliana, fuccinijeva nlica 5. Telefon št. 31-22. 31 21 31-24 Inseratm jdtKIek Ljubljana, fuccinijeva ulica i - lele:or U il-22 do 31-26 Podružnica 'Novo mesto: Liubllanska cesta 42 Računi: /a uutVianskc poKranoo pn poStao-čcko^nem zavoiiu it !7.?49, a ostale kraje (talne Servizio l.citi Cori Post. No 11-3118 Itht)t ritk dan razen ponedeljka Naročnina znaia acitino Lir U.—, ta inozemstvo vključno i »Ponedeljskim !» cromc Lil 36.50. Uredništvo i Ljubljana. Puccinijeva ulica fc. 9. — Telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi «e ne vračajo. IHircfj&ruchsversuche der Sowjets Dnjeper abgewiesen Deutsche U-Boote versenktcn im Atlantik 6 SchiHe mit 42.000 Brt. und 1 Zerstorer Aus (!i'm Fiil rerhauptquartier, 30. Sept. Das Ob trk mmando der Wehrmacht gibt bekannt: Im mittleren Ab^chnitt des Kubanbrii-ckrnkcpfrs scbeiterte ein Angriff sfiarker feindlicher Krafte. Gegen unsere Abvvehrfront im Kampf-grbiet v en S.iporosrfije fiihrten die Sovvjets unter riieksi -htslosen Einsatz zahlreicher neu zugeftih ter Divisionen mit starker Sehlachtflieg; runterstiitzung ermeut Durch-bruchsangiifi Sie \vurden iiberall blutig abgeiviesen. Am nrittterfn Dnjeper setzte der Feind sfi>ine trberse4-ungsversuche an zahlreichen Stellen f centrale il nemico ripeteva in molti punt i tentativi di trapassare i! fiu. me. T n irstro contrattacco respingeva i sovietici da una testa di ponte che il nemico era r'u*cito a crearsi nella estesissima lan da. Nel set t' re centrale del fronte, malgra-do le pes s; ie condizioni atmosferiche e del terreno c >tto la continua difesa degli attacchi ner ici parzialinente esasperati, le nostre tru; pe eseguivano i movimenti se-concU> gi.i i "dini impartiti. Sul fron e sud-italiano il nemico segue i nostri m vimenti in generale con deboll forze. Forz corazzate britanniche, che pre. mevano a ud del Vesuvio, venivano arre-state. Nel!: citta c!i Napoii, sita dietro il nosiro fror e, impianti portualj sono stati radicalmcnic distrutti per impedire sbar-chi nemici. Sono state prese gravi misu-re contro < rescenti disordini comUnisti. 11 rastrel iunento di bande slovene e co-muniste rell'Italia de! nord-est procede con bucn ri:,uliato nella zona ad est di Go. rizia Negli ultimi giorni i banditi perde-vano o?lre ni.le morti e parecchie miglia-ia di prigionieri. Bomb.rdieri britannici sorvolavano la notte s'j, 30 settembre il territorio del Re-no e d Ha VVestfalia gettando a casaccio bombe sug'i abhati di parecchie I očali ta, anzitutlo su Bochum. Alcune chiese e ospe-dali furono gravemente colpiti. Perdite tra la popolazi one civile. Per ora si sta anco-ra acccrtartdo il numero degli arreojrfani abbattuti I sonimeigJfcili nella lotta conrro la flot-ta di »ban o nemica nel Mediterraneo e contro i trii športi nemici nell' Atiantico af-fondav -vno (» nav 5 di 42.000 ton. e un cao-ciatorp, dini re. I« fer/.e v;«\ali tedesche, l'artig'.?eria an-tiaerea a I ordo di navi mercan.ili e di gut rr- ai.r.'-nlavano dal 1 al 30 ietUmbre 121 aere Ne!' for' eiata difesa della cittš di Co-staii?; dali nl.tKc aereo di cui -1 bollet-tino di ieri. < (»t.f grande parte 1'artiglierla antiaer a rmieno. Birm i p;^zasSa ejjvo MusscSinijevo vlado Rangun, : 1. sept. R. Birmanska vlada je priznala fašistično republikansko vlado pod prer edstvom Duceja. Negr l sten Badoglfev doživlja) Rim. 28. ept. R. Izdajalec Badoglio je prišel v nek angleiko-ameriško taborišče za vo. ne ujt nike, da bi nagovoril ta mošnje italijansle ujetnike, ki pa so ga sprejeli s posmelom in zapeli fašistične pesmi. Badoglio je zapustil taborišče- ne da bi imel svoj nf neravani govor. London, li °ept. R. Nek' angleški novi. nar poroča > svojem obisku v nekem angleškem ujetriškem taborišču v južni Italiji: Videl s»m farat;čr.e narodne socialiste, ki so cel> v uietn'štvu trdno prepričani v zmago Nemčije. To so mladi narodni socialisti, ki so nevarni nasprotniki in ki niti v najtežjem položaju r,e opuste borbe. schritte. Die Banditen verlOren in den letzten Tagen iiber tausend Tote und meh-rere tausend Gefangene. Britische Bomber flogen in der Nacht zum 30. September in das rheiiusch-vvest-fallische Gebiet ein und vvarf en weit zer-streut Bomben auf Wohnviertel mehrerer Orte, vor allem auf Bochum. Einige Kir-chen und Krankenhauser vvurden schvver getroffen. Die Bevolkerung hatte Verluste. Die Zahl drr abgeschossenen Flugzeuge vvird zur Zeit noch festgestellt. Unterseeboote versenkten im Kampfe gegen die feindliche Lnndungsfiotte im Mit*elmeer und den feindlichen Naeh-schubverkehr im Atlantik sechs Schifte mit 42.200 Brt, und einen Zerstorer. Deutsche Seestreitkriifte, Bordflak von Handelsschiffen und Marincflak vernich-teten in der Zeit vom 1. bis 30. September 121 Flugzeuge. Bei der erfolgreichen Abvvehr des gestern gemeldeten Luftangriffes auf die Hafenstadt Constanza ist die rumiinisehe FlakartSllerie hervOrragend beteiligt ge-vvesert. Boj do popolnoma jasne odločitve Kerltn, 27. sept. TU. Ob obletnici trojnega pakta so govorili nemški državni zunanji minister von Ribbentrop, Duce kot zunanji minister fašistične republikanske vlade ter cesarski japonski zunanji minister Šigemicu po radiu narodom trojnega sporazuma. Govor v. Ribbentropa Narodi, ki so pred tremi leti sklenili trojni sporazum, so si bili na jasnem, da so s tem sklenili svetu zvezo, ki pomen' najv žjo obveznost in k; bo nekega dne cd njih lahko tudi zahtcva'a. da zastavijo za zvezo vse svo" je sile. Smoter pogodbe, ki je narode Nemčije. Italije. Japonske. Madžarske. Rumunije, Slovaške. Bolgarije in Hrvatske privedel do sklepa zveze, je bil temu primerno tudi visok. Obstajal je v tem. cla so se prijavile življenjske pravice teh narodov, ki jih jc zgodovinski razvoj obravnaval nepravično, ter v tem. da se je zahtevala zagotovitev njihovih življenjskih potreb v pripadajočih jim prostorih nasproti narodom, ki vladajo nad največjim de lom naše zemlje in uživajo bujno blagostanje. V Evropi Nemčija in Italija, st.snjeni na ozkem prostoru, nista mogli zadostno prehra- Odbiti sovjetski poizkusi prodora ob Bnjepru Nemške podmornice so potopile na Atlantiku 6 ladij z 42.000 tonami in 1 rusrlec Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 30. septembra. Nemško vrhovno poveljništvo javlja: V srednjem odseku kubanskega pred-mostja se je izjalovil napad močnih sovražnih sil. Proti naši obrambni fronti na bojnem področju pri Zaporožju so sovjetske čete z brezobzirno uporabo številnih no-voprivedenih divizij in močno podporo bojnih letalcev ponovno izvedle napade za prodore. Bili so povsod krvavo zavrnjeni. Ob srednjem Dnjepru je sovražnik na številnih mestih ponovil svoje poskuse za prestop reke. Naš protinapad je vrgel sovjetske čete iz predmostja, ki so si ga bile mogle ustvariti na nepreglednem ozemlju. V srednjem odseku fronte so naše lete kljub najtežavnejšim vremenskim in terenskim okoliščinam in ob stalni obrambi deloma ogorčenih sovražnih napadov izvedle zapovedane pokrete. Na južno-italijanski fronti sledi sovražnik našim pokretom v splošnem samo s šibkejšimi silami. Angleške oklopne sile, ki močno pritiskajo za njimi južno od Vezuva, so bile ustavljene. V mestu Neaplju, ki leži za našo fronto, so bile zaradi nreprečenja sovražnih izkrcanj pristaniške naprave temeljito razdejane. Ostri ukrepi so bili uvedeni proti vedno živahnejšim komunističnim nemirom. Čiščenje v aevernovzhodni Italiji slovenskih in komunističnih tolo. predvsem na prostoru vzhodno od Gorice, dobro napreduje. Banditi so v zadnjih dnevih izgubili nad 1000 mrtvih in več tisoč ujetnikov. Angleški bombniki so prileteli v nofl na 30. septembra nad porenskovestfalsko ozemlje in odvrgli daleč raztreseno bombe na stanovanjske okraje nekaterih krajev, predvsem na Bochum. Težko zadete so bile nekatere cerkve in bolnišnice. Prebivalstvo Je imelo Izgube. Število sestreljenih letal se ob uri še ugotavlja. Podmornice so potopile v borbi proti sovražnemu izkrcevalnemu brodovju na Sredozemskem morju in proti sovražnemu prometu za dovoz v Atlantiku G ladij z 42.200 br. reg. tonami in en rušilec. Nemške pomorske enote, protiletalsko topništvo s trgovskih in vojnih ladij so uničile v času od 1. do 30. septembra 121 letal. Pri uspešni obrambi včeraj javljenega letalskega napada na pristaniško mesto Konstanco je bilo v veliki meri udeleženo romunsko protiletalsko topništvo. Uspešni nemški protinapadi Berlin, 30. sept. R. O borbah na vzhodni fronti objavlja vrhovno poveljništvo: V okviru premikov scvcrnozapadno od De-midova je prišlo te dni do hudih borb. Sovražni pehoti se je po hudem ognju metalcev min in topništva posrečilo prodreti v nemške črte. Naši grenadirji so se spopadu izognili in se kmalu nato postavili k protisunku. S pritegnitvijo ojačenj, ki so jih kljub razmočenemu ozemlju s težavo spravili na mesta, sta bili v protisunku zopet zavzeti ave vasi. Boljševiškj protinapad se je izjalovil s hudimi izgubami. Na istem področju sta odbila sovražne napade dva nemška bataljona s težkim orožjem. Pri napadu 17 sovražnih tankov je bilo 9 uničenih. Protinapadi z oddelki ce-Icga polka so se izjalovili. Tudi zapadno od Veliša jc sovražnik ponovil napade ob podpori tankov na naše črte. Sovražnik kljub nastopu teme ni opustil borbe, vendar pa se je naposled po izgubi vseh na tanke naloženih pešcev končno moral umakniti. En sovražni bataljon jc bil popolnoma uničen. Borba na morju s sovražnimi lovci Berlin, 30. sept. R. Skupino malih čolnov rečnega brodovja je te dni v nizozemskih obalnih vodah napadel sovražni oddelek v premoči. 24 sovražnih lovcev je trikrat napadlo s točo bomb in krogel iz strojnic. Kljub slabotni oborožitvi se je nemškim čolnom posrečilo pri vsakem napadu sestreliti po enega sovražnega lovca, dva nadaljnja pa sta bila tako hudo zadeta, da sta verjetno treščila v morje. Angleška letala nad južno Švedsko Stockholm, 30. sept R. Angleška letala so snoči in v pretekli noči preletela južno švedsko ozemlje. Nastopila je švedska protiletalska obramba. Bolgarska univerza v Skcplju Sofija, 30 sept. R. V Skoplju, glavnem mestu bolgarske vardarske banovine bi sredi oktobra otvorjena druga bolgarska univerza. Sovražni načrti o usodi narodov srednje in južnovzhodne Evrope Ženeva, 28. sept. TU. Sovjetska zveza stremi po razkroju vse Evrope, zlasti pa ozemlja med Vzhodnim in Egejskim morjem. To ugotavlja znana revija »Nineteenth Centurv and After« v nekem članku, ki se bavi s cilji in nameni Sovjetske zveze v povojni dobi. List pravi, da so ti nameni in cilji jasni žc iz sovjetske politike, njene propagande in iz okoliščine, koga podpirajo oborožene tolpe in politične stranke, ki so se predale moskovskim zahtevam. Iz kominterne, pravi list, je sedaj postal »stalen kongres«, k' zastopa tako komunistične kakor sovjetske nazore. Na dlani so tudi zahteve, ki jih Sovjetska zveza postavlja evropskim državam. Iz Moskve so že objavili aneksijo vzhodne Poljske. Iz delovanja izvest-nih skupin je razvidno tudi to. da si hoče prboriti tudi zapadno Poljsko. Razen tega so v Moskvi trdno odločeni postaviti pod svojo kontrolo industrijo srednje in južnovzhodne Evrope, zlasti Češke. Ako sc jim to posreči, bi prenesli najvažnejša podjetja na Ural in preselili češke delavce v notranjost Sovjetske zveze. Iz Moskve vztrajno tudi delajo za razkroj Rumunije. N'kaka skrivnost ni. da si hočejo boljševik' osvojiti ustje Dunava ter rumun-ska petrolejska polja. Takisto streme po neposredni in neovirani poti do Sredozemskega in morda celo do Jadranskega morja. Zelo verjetno je, da hoče Sovjetska zveza iz Per- zije napraviti svoje interesno področje ter se razširiti do Perzijskega zaliva. Skratka, pravi omenjena revija, vidijo boljševiki v tej vojni priložnost, da 6i osvoje ogromna ozemlja in da bodo njihove osvojitve večje, nego so bile kdaj koli prej. Siičcn članek se je pojavil tudi v listu »Phi-ladelphija Inquirer«. ki obravnava vprašanje, kdo bi za primer zmage zaveznikov imel nalogo. da nadzoruje Nemčijo Odgovor na to vprašanje podaja list sam. rekoč, da je neizogibno. da bi Sovjetska zveza tudi pri tem delu imela velik delež, dasi priznava, da bosta Amerika in Anglija radi dali na razpolago čete za zasedbo Nemčije Sovjetska zveza, pravi list, gotovo ne bo zahtevala nikakršnih svoboščin, ki so v Rusiji popolnoma neznane Kakor v Nemčiji tako se bo postavilo vprašanje tudi glede držav južnovzhodne Evrope. Na tem prostoru omenja članek Jugoslavijo in Češkoslovaško, kajti glede Poljske nima pisec v primeru zmage zaveznikov menda ni-kakih dvomov več. Angloameriška propaganda skuša na jugovzhodu Evrope zbuditi razne nade. Temu nasproti pa stoj: dejstvo, da so Američani odločeni to področje očuvati pred boljševizmom. Zdi se. da ima pisec jasen pogled za politične stvarnosti ko pravi: »Vse kaže. da bo Amerika že zaradi svoje zemljepisne lege v slabšem položaju, ker bo gospodar položaja najbrže kaka mogočna sovjetska vojska.« nistrov zavezniških m nico trojnega pakta niti svojega rastočega prebivalstva, v vzhodni Aziji Da jc veljaio isto za Japonsko, katere narod v svoji otoški držav ni mqgel najti svojega obstoja. Ni dvoma, da bi b^pri nekoliko dobre volje mogoč sporazum glede upravičenih zahtev 6iromašnejših narodov s popolnoma saturiranimi državami, k skupno obvladujejo skoraj tri četrtine zemeljske površine ali pa jo smatrajo kot svoje interesno področje Toda vse pred6tavke in poskusi ne-zadoščenih narodov doseči mimo rešitev na pram oblagodarjenim. ki sc bili podvzeti v teku let. so bili zaman. Vedno so bile Anglija Amerika in tudi Rusija tiste, ki so nastopale proti takim stremljenjem. To se pravi, proti pravični rešitvi so bili narodi, ki so nad vse cblaeodarjeni z gmotnimi dobrinam; naš; zem Ije ali pa vsaj razpolagajo z življenjskimi prostori, ki jih zaradi njihove ogromne razsež nosti ne morejo niti približno zadostno naseliti. obdelovati in izkoriščati ter jih puščajo zato deloma šc danes neobdelane, ne da bi sami imeli kako korist od njih Sebičnost, zavist in goli pohlep po nadvladi nad tujimi deželami in narodi, torej imperijalizem najčistejše vrste, in sicer v najslabšem pomenu besede, so bila gibala teh narodov. Tako je prišlo do današnje velike borbe, ki bo za bodočnost dr žav, povezanih v trojnem paktu, za pokolenja odločena. Dočim hočeta na Daljnem vzhodu Anglija in Amerika preprečiti Japonski na področju, kjer nimata niti v zemljepisnem niti v etničnem pogledu ničesar iskati, s silo potrebni novi red, hočejo v našem starem svetu Anglija n Amerika na eni strani in Rusija na drugi strani skupno in iz dobičkaželjnih razlogov osvojiti zopet povsem zase Evropo. To se torej pravi, da hočejo tri sile. ki nadzirajo itak že večji del zemeljske površine, iz gole vlasto-željncsti in pohlepa svojih vladajočih plasti po dobičku — ne da bi imeli njihovi narod1! od tega kake koristi — osvojiti še naš evropski de! zemlje. Ta pohlepnost po osvojevanju se prikriva z različnimi frazami o osvoboditvi evropskih narodov in o osrečenju naše celine z demokratičnimi pridobitvami, prava namera pri tem pa je, obvladati našo celino in zasužnjiti njene prebivalee. Kako sramotne in neizmerno prostaške so njihove namere in metode, nam je pokazal nekj ameriški diplomat v Švici na naravnost ciničen način. Dejal je: »Sedanja vojna nam nudi priliko, ki se ne bo nikdar vrnila, da osvobodimo ameriško izvozno industrijo od evropske konkurence na svetovnih trgih « Pod pretvezo vojne se morajo torej evropske industrije in pristaniška mesta z bombnimi napadi temeljito razbiti, da se na ta način izloči njihova svetovna konkurenca za dolgo dobo. Na ta način bi bile tudi najbolje odstranjene brezposelnost in socialne težkoče, pred katerimi bi se znašla Amerika ob koncu vojne. Z drugimi besedami, evropski delavej naj bi postali z uničenjem njihovih delovnih mest biczposelni in tako mezdni sužnji angleško-ameriških kapitalističnih ali boljšcviških interesov. Ako torej naši sovražniki v svoji propagandi podtikajo državam trojnega pakta stremljenje po nadvladi, pobijajo take, propagando učinkovita dejstva: na eni strani sile trojnega pakta brez zadostnega prostora v borbi za svoj obstoj in na drugi strani naši sovražniki ket gospodarji obširnih področij v poizkusu, da bi silam trojnega pakta euvzeii njihov nezadostni življenjski prostor in zasužnjili njihove narode. Podtikanje, kakor da bi hotele sile trojnega pakta obvladovati svet, je torej ena izmed najbolj bedastih propagandnih laži, ki so jo kdaj koli iznašli. Ne sile trojnega pakta, temveč edinoie Anglija, Amerika 'n Rusija streme po svetovnem gospodarstvu. Ko je Stalin poleti 1941 začel svoj 20 let pripravljeni osvojevalni pohod v Evropo, ga je Fiihrer — kakor smo mi to z gotovostjo vedeli in kakor je bilo poslej po izpovedih ujetih sovjetskih oficirjev vedno znova potrjeno — le za nekaj tednov prehitel Ln zavrnil boljševiški napadalni val. Kakorkoli je bila ta Stalinova namera, da osvoji Evropo, zahrbtna po sklenjenih nemško-sovjetskih dogovorih, je vendarle bila ta misel v nekem smislu dosledno nadaljevanje starih vseslovenskih razširjevalnih sanj. Z boljševiškim svetovnim nazorom na eni strani in s tankovskimi divizijami na drugi strani naj bi se naš stari del sveta z najbolj surovo silo vključil v Zvezo sovjetskih republik. Nemška vojska je nasproti prvemu postavila branik iz jekla in železa in ne bo prej odložila orožja, dokler ne bo boljševiška nevarnost za Evropo dokončno odstranjena. Da pa danes Amerika in predvsem Anglija te boljševiške napade na Evropo podpirata in bosta s tem v primeru uspeha ustvarili položaj v Evropi. ki bo tudi za njiju sami enak katastrofi, kar bomo nekoč lahko označili za grotesko svetovne zgodovine. Tudi njuna naroda bosta sama še prišla do spoznanja, da so samo Nemčija in njeni zavezniki Evropo in njih same rešili pred takšno brezorimerno katastrofo. Nasproti današnjim. omejenim in kratkovidnim vladajočim krogom v Angliji in Ameriki, moramo postaviti samo geslo, ki ga je oznanil Fiihrer: boj in spet samo boj do povsem jasne odločitve. Kaj bi mogla ostala Evropa pričakovati od Angležev in Američanov, za to nam nudi Italija šolski primer. Navzlic zgodovinsko brezprimerno nizki ponudbi italijanskih izdajalcev, bivšega kralja, bivšega prestolonaslednika. Badoglija in tovarišev, da naperijo italijanske puške čez noč na Anglijo in Ameriko proti lastnim zaveznikom, navzlic ponudbi, da bi pomagali odrezati nemške čete v južni Italiji. navzlic ponudbi o predaji Duceja in raznih drugih nečastnih predlogov, so sovražniki vendarle postavili izdajalcem Tahtevo po »brezpogojni predaji«. Potem, ko je ta strahopetna izdajalska klika sama to sprejela, proglašajo sovražniki povsem odkrito zaplembo italijanske posesti v Afriki in deloma odkrito deloma pri- krito tudi razkosanje same Italije. Izdajalci so razen tega v ujetništvu, čigar ponižujočih okoliščin ni mogoče prekositi. To je klasična usoda izdajalcev, ki kaže obenem, kakšne so posledice za narod, ki misli, da sme v tej vojni na življenje in smrt zaupati v kaj drugega kakor v lastno moč in v moč svojih zaveznikov. Med tem je Duce Italije po svoji "osvoboditvi spet vzel v svoje krepke roke usodo svoje dežele. Zavezniške vlade trojnega pakta so to srečno spremembo pozdravile z navdušenjem in največjim zadoščenjem. Med prvimi »vojimi dejanji je Mussolini izjavil, da ostaja trojni pakt slej ko prej tudi za Italijo v veljavi in da bo .fašistična republikanska Italija zopet stala z ramo ob rami z ostalimi zavezniki v borbi proti skupnemu sovražniku. Mislim, da bo dejstvo, da se je prav danes ob obletnici našega pakta vrnil Duce v Italijo in imel prvo seio fašistične republikanske vlade v Italiji, ugodno znamenje za bodočnost. • Konec Ribbentropove poslanice ter poslanice Duceja in Sigemica priobčimo jutri. Slovenska dolžnost Naša dolžnost je: vsak pošten, za borbo sposoben Slovenec od 18. do 35. leta starosti naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohranjevanje reda in discipline ter za vzpostavitev razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo! Romunija v borbi proti boljševiški nevarnosti Bukarešta, 30. sept. R Ob obletnici trojnega pakta piše rumunski list sPopc.4«: Trojni pakt ni samj diplomatski akt. nego je postal zaobljuba zavezništva na življenje in smrt. Rumunija je po skupni usodi trdno povezana z Nemčijo proti nevarnosti z vzhoda in se zopet bori v izvrševanju svoje evropske naloge. Sven Hedin o moči Nemčije O^lo, 30. sept. R. Znani švedski raziskovalec Sven Hedin jc znova potrdil svejo vero v zmago Nemčije. V razgovou z urednikom norveškega lista »Morgen posten« je izjavil: Nemčija je dovolj močna, da lahko nastopi proti boljŠcvTcom V nasprotaem primeru bi propadla kultura Evrope. Brez Nemčije ni Evrope. Laval o nemškem varstvu pred boljševizmom Pariz. 30. eept. R. Predsednik francoske vlade Laval je izjavil v mestni posvetovalnici: Politika francoske vlade dobiva pri francoskem narodu vedno večje razumevanje. Gre za to, da sc drži boljševizem v čim večji oddaljenosti. Le nemška vojska je v stanju, da zgradi tak branik. General Ricci v Florenci Rim, 30. sept. R. Poveljnik fašistične milice general Ricci je prispel v Florenco, kjer je pregledal tamošnje na novo sestavljene oddelke milice in balile. Odpor italijanskega prebivalstva proti Angležem London. 30. sept. R. Kakor javlja »Dailv Telegraph«, se angleški vojaki v Italiji bridko pritožujejo zaradi vsakega pomanjkanja pripravljenosti civilnega prebivalstva za sodelovanje z Angleži. Voditelji Badoglijevih čet store vse, da bi ustregli Angležem, toda s civilnim prebivalstvom nastajajo vedno večji spori. Kršenje švedske nevtralnosti Stockholm, 30. sept. R. Na Švedskem predvajajo angleški propagandni film. če-gar čisti dobiček iz izkupička prodanih vstopnic je namenjen za švedski Rdeči križ. Neki švedski list piše o toni: S tem nd razgaljena samo infernaina objestnost angleške agitacije, nego obenem kaže, da se švedska te drži več niti sence poštene nevtralnosti. Nezadostne ameriške dobave čangkajšku \Vashington, 30. sept. R. Severnoameriški podpolkovnik, ki naizoruje dobave Amerike čagkajškovi Kitajski, je priznal, da severnoameriške dobave Kitajski dokazujejo, da Amerika ni v stanju svojih zaveznikov tako oskrbovati, kakor bi bilo potrebno. Dobra žetev v Evropi London, 30. sept. R. V angleški spodnji zbornici je moral tajnik notranjega ministrstva priznati, da je bila žetev krušnega žita v Evropi v splošnem dobra, zato pa vlada v Indiji in v severni Afriki lakota. Pomanjkanje zdravil v severni Afriki Pariz, 30. sept. R. »Matin« poroča iz severne Afrike: Pomanjkanje zdravil se kaže vedno občutnejše v vsej severni Afriki. Iz Amerike niso r>r'p~«»li doslej še prav nikaki farmacevtski izdelki. Kronika Za j carji Danes, ko gre po svetu vsem trda za ži-vilp ^e ena r.ajtežjih skrbi gospodinje pre-" skrba družine z mesom. Vsaj enkrat na teden si človek želi takšnega »dodatka,« ki je organizmu naravnost potreben, da ne c peša. A kdor nima lastne reje malih živali, se mora tudi tej dobroti odpovedati. Med rejc; je nekaj takin, ki redijo male živali ob lastnem pridelku na njivah in vrtovih. Nekaj, pravimo. Kajti xje naj vsak siremak v mestu vzame kos travnika ali njive, ki je potreben za preživilo domačih živali ? Toda prav tu se začne poglavje, ki postaja naravnost zoprno. Kje dobiti krmo za male živali, če nimaš vrta, koščka travnika aH njive? Vojna ie tudi to vprašanje izoblikovala po svoje. Kdor ima male živali in nič svoje zemlje, gre po krmo na tuje. Izprva sega po travi m detelji z boječo roko, v teku let- pa razvada postane skoraj pravica. So ljudje, ki reaijo po eden do dva tucata malih živali — na tuje stroške. Preskrbuje jih z živili po ve. čiri mladina, ki se odpravlja v večernem mraku ali na v ranih jutranjih urah na polja in travnike- kjer pobira v vreče, nahrbtnike in mreže pridelke, kakor zadene nanje: travo, deteljo, pa tudi zrnje in drugo, z eno besedo vse, kar se ponuja. Časih se primeri, da se takšen »rejec« sreča z gospodarjem travnika, zelnika in njive. Neredko se primeri, da je lastnik zemlje, ki mu je bila prizadejana tatvina-ozmerjan zaradi tega. ker brani svojo korist. Nočemo tajiti — vsem je težko za življenje. Breme vojne terja od vsakega po. sa mernika svoj prispevek. Pa vendar je treba potegniti neko mejo med tem. kaj je prav in narobe. Moje ie moje, tvoje pa tvoje. Tudi »zajčarju« ne bi bilo povšeči, če bi kmet nenadoma stopil v kunčnico, pograbil enega ali dva dolgouhca iz nje ter ju odnesel domov ženi. naj ju zakolje in pripravi za obed ali večerjo. Splošni čut za občutljivost je torej treba nekoliko izostriti tudi na drugi strani. Kmetje se upravičeno pritožujejo, da jim zaičarji po-žanjejo cela deteljišča in odnesejo od kr. milne pese do ohrovta vse, kar najdejo na njivi. Nihče ne bo oponesel zajčarju. če tu ln tam utrga šot> trave cb poti, čeprav tik njive. Da bi pa žel, kakor je to zadnje čase prišlo v navado, nikakor ne gre. V naših razmerah smo vsi samo »mali ljudje«, tudi kmet, ki redi kravo v hlevu, da oddaja mleko za otroke in bolnike. Svarilo! Prepoved povišanja cen Vse od italijanskih oblasti doslej ustanovljene in predpisane cene ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor ne bodo z drugimi predpisi spremenjene ali na novo odrejene. Predpisi se morajo tudi nadalje natančno izpolnjevati. To svarilo se tiče obratov vseh vrst, kakor tudi vrtnarjev in proizvajalcev poljedelskih produktov in prav posebno še lastnikov gostiln, restavracij in hotelov, kjer so se v zadnjem času na polju politike cen ponovno pokazala prekoračenja cen. Posebno se opozarja na točno ustanovljene cene vina in jedil. V primeru ugotovitve samovoljnega zvišanja cen se bo proti kršiteljem postopalo z najstrožjim kaznovanjem. Iz predsedstvene pisarne šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani. IZ LJUBLJANE n— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce gostiiničarka v Ribnici ga. Marija Miheličeva. Za njo žaluje soprog z otroki in drugim sorodstvom. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k sv. Križu. Naj v miru podiva! Svojcem izrekamo naše globoko sočutje. u— Poročila sta se v cerkvi Marijinega Oznan jenja g. ing. Ivan Z a 1 o k a r, sin pri-roarija ženske bolnišnice v Ljubljani, in gdč. Nastja O g o r e 1 e c , hči veletrgovca. Priči sta bila nevestin ded g Anton Žnideršič. znani čebelar in industrijalec, ter ženinov brat Jurij. Uglednemu paru naše iskrene čestitke! u— Vreme se .je spet zvedrilo. Po hudih nalivih, ki smo jih imeli zadnje dni, se je nebo v sredo dopoldne spet uneslo in se je vreme začelo po malem vedriti Vode so precej narasle, vendar je takoj s prenehanjem nalivov minila nevarnost povodnji. Ozačje pa se je močno ohladilo. V sredo čez dan smo imeli 14.4 stop. Celzija, noč na četrtek je bila prav hladna in včeraj zjutraj je toplomer beležil komaj 7.8 stop. C. Pač pa se je barometer krepko dvignil na 765 mm. Imeli smo spet precej jasno in senčno jutro. Po močnem deževju, ki je več ko dovolj namočil zemljo, je treba zdaj želeti jasnih dni, da bo srečno opravljena letošnja trgatev, kakoT tudi, da bodo kmetovalci in vrtninarji ob ugodnem vremenu spravili jesenske pridelke, kar jih je še na njivi in na vrtu. u— Gledališki abonma. Uprava Državnega gledal'šča v Ljubljani bo sprejemala od ponedeljka. 4. oktobra dalje prijave abonentov za novo sezono. Repertoar in cene bodo objavljene v nedeljski številki našega dnevnika. Za lanske abonente bodo njihovi stari sedeži rezervirani do vključno 7. oktobra, od 8. oktobra dalje pa se bodo sprejemali novi interesenti. Prijave bodo sprejemali v veži dramskega gledališča gori navedene dneve od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. u— Tudi v Operi so začeli s predstavami. V sredo zvečer so začeli v opernem gledališču s predse zonskimi predstavami. Prva je bila na vrsti Massenetova opera »Thais«, ki je prejšnjo sezono največkrat napolnila gledališče. Tokrat ni bil obisk tak, kakršnega bi pričakovali. Predstava sama je bila na dosedanjem višku; zdelo se je celo, da se je iz posameznih solistov prav kakor iz orkestra oglašala počitniška spočitost, nekaj svežega in toplega je vrelo na dan, ljubezen do gledališke umetnosti je dajala sodelujočim vzgon in veselje. Med pevci glavnih vlog sta stala — kakor vedno — v ospredju zanimanja Hey. balova v naslovni vlogi in Primožič kot puščavnik Atanael, pa tudi drugi, posebej še balet so prispevali važne deleže k zaokroženosti in celotnemu učinku nedvomno lepe predstave Massenetovega popularnega dela. Gdč. Heybalovo je občinstvo prav posebno pozdravljalo, obetajoč si od te nadarjene in umetniško že danes tako pomembne pevke in igralke mnogo užitka v novi sezoni. Orkester je vodil dirigent Niko štri-tof. Občinstvo je živahno pozdravljalo sodelujoče in z napeto pozornostjo sledilo uspeli predstavi. o— O razočaranem odlikovancu častne legije govori izbrana črtica slavnega francoskega pisatelja Alphonsa Daudeta, ki je objavljena v »Domovini« tega tedna. Obširno je nadalje opisano, kako se živali pripravljajo na zimo. Gospodinje imajo svojo posebno stran, križankarji pa svojo veliko križanko. Roman »Divjina cvete« zbuja splošno pozornost. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, ki ima vedno več prijateljev in prijateljic v Ljubljani. u— Priročnik za domačo uporabo zdravilnih zelišč, ki je nedavno prišel med ljubljansko občinstvo, se je izkazal za aktualnega in koristnega. Opisuje 160 zdravilnih zeli in daje 500 receptov za 120 bolezni. Kakor pravi prireditelj priročnika, nima namena oškodovati zdravnike in lekarnarje, temveč želi dokazati tisočletno korist zdravilnih zelišč in njih uporabo v domačem zdravilstvu. Je še mnogo ljudi, ki ne znajo ceniti koristi n. pr. najbolj nedolžne rastlinice koprive. »Priročnik« ima namen obrniti ljudski pogled v prastaro in večno dobro mater naravo in nas naučiti lečiti naše boli s tistimi prvotnimi leki, ki jih je uporabljal pračlovek v nepoznanju današnje moderne, takrat neslutene kemije in medicine. V vojnem času, ko primanjkuje tudi zdravil, bo bolnik rad pogledal v »Priročnik« in si na cenen način poiskal pomoči. u— Nesreče. Prste na levici si je poškodovala 361etna delavka v vevški papirnici Antonija Stepančičeva. Pri delu se je hudo ponesrečil 211etni mehanik Franc Flor-jančič iz Ljubljane; zlitina kositra mu je brizgnila v obraz in ga močno opekla. S kolesa je padel in si zlom'1 levo nogo 59-letni posestnik Ivan Seliškar z Dobrove. •Neznan voznik je povozil 51etnega Josipa Cibra z Iga. 47-letna služkinja Marija Hudolinova iz Ljubljane je padla in si zlomila desnico. Z lestve je padel in si zlomil desno nogo 84-letni zasebnik Gustav Cori-ary. Krava je stopila na nogo 8-letnemu sinu dninarja Francu škrabi iz Ljubljane in mu jo močno poškodovala. V levico se je vsekal 62-letnj upokojeni poštni služi-telj Lovro Kczin iz Ljubljane. Lonec kro-Pa je zvrnil nase leto dni stari sinček Ključavničarja na železnici Jože Bertosi in se močno oparil po vsem telesu. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Jožek umrl. u— Oddaja sira. Prehranjevalni zavod poziva vse trgovce (zadruge), kateri imajo na zalogi mehki sir, da ga dne 1. odnosno 2. oktobra v dopoldanskih urah dostavijo na klavnico k pregledu in odkupu proti takojšnjemu plačilu. u— Zbirke Narodnega muzeja ostanejo občinstvu za ogled odprte le še do prihodnje nedelje (3. oktobra). O zopetni otvoritvi se bo izdalo posebno obvestilo. u— Vpisovanje na drž. klasični gimnaziji: a) za prvošolce dne 4. oktobra od 3—12 v ravnateljevi pisarni; b) za lanske učence našega zavoda dne 2. oktobra od 9—12 za šesto-, sedmo-in osmošolce, od 15—IS za vse druge razrede; c) za učence s tujih zavodov in zamudnike dne 5. oktobra od 8—12 v ravnateljevi pisarni. K vpisu mora vsakdo prinesti prijavo (golice so pri šol. slugi), lansko spričevalo, potrdilo o davkih in potrdilo o spregledu prekoračene predpisane starosti, kdor jo je prekoračil za vpis v peti in sedmi razred. Vsa podrobna navodila vise v šolski veži. — Ravnatelj. n— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Bedno vpisovanje za šol. leto 1943-44 se vrši dnevno. Pričetek pouka 11. t. m. — Ravnateljstvo. u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Vpisovanje za šol. leto 1943-44 se vrši dnevno. Pouk iz vseh trgovskih premetov. Pričetek predavanja 15. t. m. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. ■o— Višji trgovski tečaj sprejema slušatelje-ice, ki so dovršili višje razrede srednje šole ali redni enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje dnevno do 9. oktobra. Prospekte daje: Trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče ^Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan do 9. oktobra. Informacije ln nove prospekte daje ravnateljstvo. u— Učni zavod Korepetitorij — jezikovni oddelek. Reden pouk vseh modernih jezikov se bo pričel dne 15. t. m. Prijavite se čim prej, ker se naknadne prijave ne bodo mogle upoštevati. Vpisovanje dnevno od 9. do 12. in 14. do 16. ure, Mestni trg 17-1. u— Ročni obzornik je izšeL Knjiga za vsakogar, ker dviga v Vas optimizem, Vas poučuje in vzgaja. Dobite jo v Knjigarnah in pri založbi Novi trg 5 — levo. u— Učni zavod Korepetitorij. Vpisovanje za novo šolsko leto se bo pričelo dne 4. okt. Prijavijo naj se dijaki in privatisti srednjih, meščanskih in ljudskih šol, ki žele uspešen pouk .iz vseh učnih predmetov. Posebni oddelki za srednje, meščanske in ljudske šole! Pouk prične 15. t. m. Prospekti z učnim viačrtom na razpolago. Vpisovanje dnevno od 9. do 12. ure ln od 14. do 16. ure, Mestni trg 17-1. u— Ako želite imeti na Vašem radio aparatu odblokirane srednje valove v enem dnevu, prinesite radio takoj tvrdki »Everest«, Prešernova 44. Lahko tudi pošljemo po radio na dom. Telefon 26-36. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA r Sobota. 2. oktobra, ob 15.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 18 lir navzdol. OPERA Sobota, 2. oktobra, ob 16.: Thais. Izven. Cene od 32 lir navzdol. RADIO LJUBLJANA PETEK, 1. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9 .jO: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.b0: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.50—14.00: Venček napevov — Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 15.00: Poročila nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. 19.00— 19.30: »Fantje na vasi« pojo. 19.30—19.50: Poročila v slovenščini. Poročila nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.50—20.00: Medigra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20—21.15: Glasba velikih mojstrov — igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijanec. 21.15—22.00: Lahka glasba. 22.00— 22.10: Poročila v nemščini. Važno opozorilo Vsii h'šni posestniki in najemniki 6tanovanj, ki so oddajali v najem ali v poanajem stano-\anja ali pa samo sobe italijanskim uradnikom bivšega Visokega komisarijata v Ljubljani, morajo iste takoj prijaviti mestni Hičini ljubljanski in torej ne smejo svobodno razpolagati z njimi ali pa jih oddati v najem brez soglasja mestne občine v Ljubljani Iz pisarne predsedstva Pokrajin, uprave v Ljubljani. Iz Hrvatske Gradnja železničarske bolnišnice v Za. grebu. Kakor smo že poročali, so bila zidarska dela na novi železničarski bolnišnici na Rebru končana. Uprava bolniškega fonda je zdaj razpisala mizarska in ključavničarska dela. Natečaj za priložnostno znamko ustaške mladinei. Poveljstvo ustaške mladine je razpisalo natečaj za osnutek priložnostnih znamk v korist ustaške mladine. Znamke bodo izdane v treh vrednotah, in sicCT po 2 in 1 kuno, po 3.50 in 1.50 kune ter po 12.50 in 5-50 kune. nim oblaStvom ob vzhodni Sibiriji navodila, aa je treba vsa dosegljiva živila (psen^o, riž, vse vrste mesa in konzerv) zbrati, da se lahko pošljejo na fronto, kjer obstoja akutno pomanjkanje živii V Sibiriji bo obrok kruha od 1. oktobra naprej znižan za odrasle na 200 gramov dnevno m za otroke na 125 g. Pr: tem je kruh zelo slabe kakovosti Prebivalstvo st bo moralo v bližnji zimi hraniti predvsem od sočivja. Oblastva so na zapoved Moskve odredila. aa je treba nabrati 1 milijon kilcgra-mev krompirja in enako količino zelja. Tudi velike količine pese bodo morai nabrati v pasivnih krajih. Nezadovrj jiežem izjavljajo komisarji, da je prebivalstv [ vzhodne-Sibiri-se do6lej nosilo manjše bi ene kakor ostali deli države. (TV.) GOSPODARSKI] .VESTI Iz trgovinskega in /afuinega registra. Tvrdka »Centropapir«, družb, ni, se je razdružila in prešla dator je Venčeslav Bizjak, Ljubljani. — Pri Nabavni v Novem mestu je bil vp slovodja Anton Vrtar.iik, ln podpisovanja za zadrugo s ga odbora. z. v Ljublja- ikvidacijo. L.kvi-a&(bni uradnik v a Irodajni zadrugi in [x>oblaščeni posle r s pravico so-; t.anom upravne- Gospodarstvo Najvišje cene za marmelado Na prošnjo tvrdk Malina, Potnik in drug. Vitamin in Tvornice sadnih sokov v Ljubljani z dne 21. septembra t. 1. za odobritev višje cene za marmelado in po ugotovitvi. da je prošnja utemeljena, je Pokrajinska uprava v Ljubljani na podlagi določb čl. 1. naredbe z dne 9. maja 1941, št. 17, v zvezi s čl. 2 uredbe o cenah in na po 1 RtŽNICO pošteno, za popoldanske ure iščem Ponudbe pod »Urna in poštena« na ogl. odd. Jutra. 16574-la VARČNO KUHARICO ki ie že služila v boljši hiši in opravlja tudi druga hišna dela, iščem takoi za čez-dan ali sploh. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«. 16572-la POSTREŽNICO za nekoliko ur dnevno ali nekajkrat tedensko, iščem. Naslov v ogl odd. Jutra. 16569-1» POSTRF.ŽNICO z znaniem kuhe. takoj sprejme m.iii družina. Pogoji zelo dc^ri. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16567-la FRIZERKO in vaienko sprejme salon »Olga«, Beethovnova ul. 14. 16604-la FRIZERKO mlajšo, dobro delavko, sprejme takoi: Gjud. Stari trg. 1 fisgO-l a POSTREŽNICO pridno in pošteno za vsa hišna dela sprejmem. Slomškova l^-I, desno, lfisso ia FRIZER. POMOČNICO in vajenko sprejmem takoj ali po dogovoru. Korun Ivan. Sv. Petra cesta 19. 16'52-la rpny BREZOVE METLE držaie za lopate, omela itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova 29 in Maistrova 10. 16451-6 PISALNI STROJ rov, prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16535-6 NOVA KOLESA znamke »Puch«, »Steyr« in »Durkopp« se po znižani ceni razprodajo. Suštaršič, mehanična delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče). 16609-6 NEKAJ TRICIKLJEV rabljenih in novih, prodam pod normalno ceno. Šuštar-šič, mehanična delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 16608-6 LITOŽELEZNA PEČ, večji format, prodam. Pa-hernik Ivan, Krakovsici nasip 26. 16606-6 KLAVIR. HARMONIKA za 1800, gramofon za 780 in moške semiš čevlje št. 41 do 42 Za 580 lir, naprodaj. Čevljarstvo Klavžar, Vošnjakova 4. 16619-6 MOŠKO KOLO prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16570-6 TRODEI.NE ŽIMNICE 2 dobro žimo, nov klavir in srebrn jedilni pribor, u-godno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16568-6 ŠTEDILNIK železen, nov model, prodam. Svetlin, Šmartinska c. 24. 16584-6 OSI ZA KROŽNO ŽAGO popolnoma nove, s krogličnimi ležaji, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cirkular osi«. 16582-6 NOV PLAŠČ s krznom in jesenski drap, čin in drap kostim in blago, vse volneno, prodam. Sv. Petra 14, dvorišče, 1. nadstr 16593-6 USNJENI PLAŠČ prvovrsten, temnozelen, -korai nov in ikornic št. 41, prodam. Naslov v vseh posl. lutra. 16599-6 PISALNI STROJ dobro ohranjen, prodam. Vprašanje na tel. 23-67. 16597-6 TRICIKELJ dobro ohranien, naprodaj. Cena 2800 lir. Ambrož. Tvr-ševa 71. 16*98-6 SUKNENI JOPIČ dobro ohranjen, moški, pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16562-6 MOŠKE POLČEVLJE št. 39, modre in rjave, violino. spalno vrečo, okovan zaboj, prodam. Poljan-ski nasip 16-11 11. 16567-6 ŠPORTNI VOZIČEK lep. malo rabljen, prodam za 1300 lir. Jerko. Huba-dova 3 (pri bloku Tyrševe ceste). 16519-6 LEICA III EI.MAR 3.5 Rolleicord zrcalna kamera, projekcijski kinoaparat za 16 in 9 mm filme in pisalni stroj Littoria (kovčeg) — ugodno proda : Fototehnika. Bleiweisova 15. 16576-6 MOTORNO KOLO 125 ccm še v novem stanju, prodam za 12.000 lir. Suštaršič. meh. delavnica, Blei-weisova 13 (Figovec. levo dvorišče). 16607-6 AMERIKANSKO GLAVO za stružnico, premer 80 do 100 mm in »Rapid« jeklo Za nože, takoi kupimo. — EVEREST. Prešernova 44. 16476-7 ZELJNATE GLAVE kupuj e Gospodarska zveza. — Bleiweisova 29. 16498-7 ZIMSKO SUKNJO zi srednjo postavo, zelo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suknja«. 16565-7 ELEKTROMOTOR mali, Vi P. H., v dobrem stanju, kupi urar, Tavčarjeva 2. 16603-7 ŠIVALNI STROJ vzamem na posodo, dam nekaj tisoč lir posojila ali ga kupim. Naslov v ogl. odd. jutra. 16548-7 Posest TRGOVSKO HIŠO, stanovanjsko, skoraj v središču, prodam za Lir 370.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i-Nujno rabim denar.« 16616-20 STAVBNO PARCELO, lepe, prodam za 50.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res lepa«. 16617-20 SONČNO PARCELO v neposredni bližini središča. prodam za 175.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Rabim gotovino«. 16615-20 PARCELO kjerkoli v mestu do 200.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za lepo tudi več«. 16614-20 10.000 m-' ZEMLJIŠČA /.a industrijo ali za par. celacljo, prodam po Sn lir za kv. m, v bllžir, glav. kolodvora. Ponudb na ogl. odd Jutra poe Prodam tudi deljeno« 16613-: OGRAJENO PARCELO z vodovodom, prodam n. šmartinski cesti po ugodn eeni. Naslov v ogl. odd. J tra. 16581-21 STAVBNO PARCELO poleg klavnice, ugodne prodam. Zelo primerno /. mesarja. Naslov v ogl. odd Jutra 16569-- PARCELO v središču mesta ali v ne posredni blu:ni, kupim. Pr nudbe na ogl. odd. Jutr pod »Plačam vsako ceno« 16612-2 (>d tlel STANOVANJE OPREMLJENO SOBO s p..stbni j vhodom in souporabo kopalnice, tako; oddam. N slov v vseh p'i-- . Jutra. 16S59-23 SOBO v sredini mesta, s souporabo kop. niče, oddam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 16554-23 SOBO z vhodov s stopnišča išče gospodičo za takoj. Ponudbe n? og; odd- Jutra pod »Sivi! ia«. 16605-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v bližini postaje iščem. Ponudbe pod »železničar« na ogl. odd lutra- 165R5-23a SOBO s posebnim vhodom iščem. Ponudbe pod »Takoj ali pozncic-< na ogl. odd. Jutra. 16589-23a i OPR BMLJENO SOBO trisobno, komfortno, oddam ; preprosti išče miren go-za december proti posoiilu i spoj naj-'aje v bližini Mest-200.000 lir. Ponudbe na ! neaa j,™ ai; Glav. ko-ogl. odd. Jutra pod »Sre- 1 lodvora. Poizve sc Slom-dišče«. 16610-21 jBcova ul. 9. mlekarna. 16556-23» OPRFMITENO SOBO i ne dalei od mesta, zračno | in sontno, s posebnim i vhodom. "če boljši go- STANOVANJE trosobno pritiklin.imi I spod. Lur.ijančan za 1. kjerkoli v Liubljam sče oktober. Oni. ponudbe na tričlanska družina za t. koj ; pgI_ odd< ,.ltra pon^na soba«. »Odrasli« na ogl. odd. Ju- 16555-"»Sa tra. 16566 21 a j SOBO S ŠTEDILNIKOM išče mirna družine. če7 dan odsofn Ponudbe ra ogl. odd. J itra pod »Mirna družina« 1654R-23a SOBO prazno al; opremljeno takoj odd.im. Bonač, Muzejska 7. 16611-23 SOBO majhno, opremljeno, v centru, o^dam proti pomoči v gospod inistvu oziroma pri otrokih. Naslov v ogl. odd. Tutra. 16618-23 PRAZNO SOBO oddam boljši osebi. Naslov v ogl. odd. Tutra. 16575-23 LEPO SOBO opremljeno, oddam boljši osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 16571-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boliši osebi Naslov v ogl. odd. Jutra. 16587-23 OPREMI 1EN KABINET oddam. Gorupova ul. 3. priti, leva vrata. 16SR6-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in last-no kopalnico, oddam boljši osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16588-23 SOBO čisto, zračno, separirano s souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 16602-23 SOBO lepo. veliko, s posebnim vhodom, oddam v strogem središču s 1. oktobrom. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 16564-23 OPREMLJENO SOBO takoi oddam v najem. Ciril Metodova 43, I. nadst., desno (prej Tyrševa). 16563-23 sobo v sredini mesta s hrano, oddam dvema gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16579-23 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu takoi v sredini mesta. Prejšnja Blei-weisova 3-IH, levo. 16561-23 OPREMLJENO SOBICO oddam boljšemu mirnemu gospodu. Slomškova 15-1, desno. 16551-23 DE NIČE Vevče, Ruše Fala. T. P. D. in drugi ind. papirje, kakor tudi L jbij. Kreditne banke, kuf:.' o. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka 12. 16467-37 PROSIM GOSPODA, kateri je pr-v/cl dne 27. t. m. ob pol T. uri zvečer na električni št 2 moj dežnik, da mi ga v'ne proti nagradi v ogl. oid. Jutra. 16595-37 ZDRAVILA? SEDAJ? Oglejte si brc/obvezno. — Priročnik za zdravilna zelišča. Selcnbura — poleg Tičarja. 16578-37 ROČNI OBZORNIK je izšel. Vsebina : Slovensko slovstvo. Pesriiki in pisatelji v podonah. 5000 let v 30 minutah. Svet v številkah. Pravr.i nasveti. Razne zanimivosti. Cen? 20 lir broš., 30 Ir vezan. Dobi se v knjigarnah :n pri založbi Novi trg 5 — levo. 16591-37 KRZNAR modernizira plašču, poprav-lja vsake vrste kožuhovine ir. izdeluje printšene kože. Kovačič, Stari trg 21-11, v hiši kavarne Zalaznik. 16590-37 DAMSKI DEŽNIK sem izgubila 29. IX. okoli 4. ure popoldne od Železniške zadruge po Vošnja-kovi — Parmovi cesti do bežigrajske šole. Najditelja lepo prosim, da ga odda proti nagradi na naslov: Vrhovec, Koroška 8. pri Stadionu. 16553-37 INSEKIRAJ V , .JUTRU"! Umrla nam je naša ljubljena soproga, predobra mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa MIHELIČ MARIJA GOSTILNICAKKA V RIBNICI Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 2. oktobra 1943 ob uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu. Ljubljana, Ribnica, dne 29. septembra 1943. Globoko žalujoči: MOŽ Z OTROCI In ostalim sorodstvom Daphne du Maurier: 5 FRANCOZOV ZALTV Roman Pozabljene so bile solze otrok, pozabljeno Pruino gorje, pozabljena kočijaževa zmrdnjena usta, pozabljen Harry m njegove nesrečne sinje oči, ko mu je bila povedala svoj sklep. »Ali. Dona, kaj hudiča sem pa storil, kaj sem pa rekel, ali ne veš, da te obožujem?« Vse to pozabljeno, ker je bila tu prostost: da moreš za minuto stati tu, z obrazom nastavljenim soncu in vetru; to je bilo življenje — smehljati se ln biti sama. , . , ____ V petek ponoči je bila skusala razlagati Harrvju take stvari, po tisti priskutni neumnosti v Hampton Courtu; prizadevala si je in mu dopovedovala, da je smešna burka, ki so jo bili nagodli grofici, samo neprikladna šala, izdajstvo njenega resničnega duševnega stanja; da si v resnici zeli bega iz vsega tega, bega pred seboj, bega pred življenjem, ki ga skupaj živita: da je v času in življenju, ki ji je odmerjeno, prišla na kritično točko, ki jo mora sama premagati. >Pojdi torej v božjem imenu v Navron, če tako hočeš,« je zamerljivo dejal. »Takoj pošljem glas, naj vse pripravijo, naj odpro hišo in naj bo služinčad nared. Ne razumem pa, zakaj tako iznenada? In zakaj nisi prej nikoli izrekla te želje? In zakaj noče i, da bi te spremil?« »Ker moram biti sama, ker bi te v svojem stanju, če bi ne bila sama, pripravila v blaznost in še sebe povrhu,« je rekla. »Ne razumem in ne razumem,« pri tem je vztrajal s stisnjenimi usti in mrkim1 očmi, in Dona se je obupno mučila, da bi mu opisala, kako ji je pri duši. »Ali se spominjaš ptičnice mojega cčeta v Hampshiru?« je vprašala, »in kako dobro tam strežejo pticam in kako lahko frkajo po kletki? A nekega dne sem vzela iz nje konopljenko; z dlani mi je kar navpk vzletela proti soncu!« »čemu to?« je vprašal z rokami na hrbtu. »Ker mi je takisto pri duši kakor ko-nopljenki. preden je vzletela,« je rekla; na. to se je odvrnila in se pri vsej iskrenosti namuznila njegovemu osuplemu obrazu; tako brezupno prepadeno je strmel vanjo v svoji beli nočni srajci; dobričina siromak. saj ga je razumela. Zlezel je v svojo posteljo, se obrnil v z1_d in še dejal: »Hudiča peklenskega, Dona odkod se ti jem-ljejc te preklete muihe?« m. Nekaj trenutkov je brkljala okrog okenske kljuke; zagvozdila se je bila, ker je najbrže več mesecev niso rabili; nato so se okna na stežaj odprla, in čisti zrak in sonce sta planila v sobo. »Phu! Tu diši kakor v grobu,« je rekla, in ker se je v šipo pravkar upiral sončni žarek, je zagledala v nji zrcalno sliko sluge, ki jo je opazoval; prisegla bi bila, da se smeje, a ko se je obrnila, je bil molčečen in slovesen, kakor že ves čas od trenutka njenega prihoda; šibak, suhljat možiček z usti kakor dojenče in s čudno belim obrazom »Ne morem se vas spomniti,« je rekla, »kaj ne, da vas ni bilo tu, ko sem takrat prišla semkaj?« »Ne, milostiva gospa.« »Star mož je bil — kako m« je ime, sem pozabila — trgalo ga je po vseh udih in hoditi skoraj ni mogel več, kje pa je zdaj ?« »V grobu- milostiva gospa.« »A, tako.« Ugriznila se ie v ustnico in se spet obrnila proti oknu. Ali se ji je smejal, nepridiprav, ali se ni smejal? »In potem ste prišli vi na njegovo mesto?« je vprašala čez ramo, s pogledom uprtim v drevesa. »Da, milostiva gospa.« »In kako vam je ime?« »William, milostiva gospa.« Pozabila je bila, da imajo ljudje v Corn-vvallu tako svojevrsten, skoraj nerazumljiv jezik in da tako čudno izgovarjajo; vsaj domnevala je. da je kornšč^na. Ko se je spet obrnila proti njemu, da si ga še enkrat ogleda, je kazal isti lahni nasmeh, ki ga je bila opazila že na njegovi zrcalni sl!ki v oknu. »Bojim se, da smo napravili tu precej zmešnjave,« je dejala, s>s svojim nenadnim prihodom, in ker je bilo treba odpreti hišo. Poslopje je bilo kar predolgo zaprto. Vse je polno prahu. Čudim se, da tega niste opazili.« »Opazil sem. milostiva gospa,« je rekel, »ali. ker ni milostiva gospa nikoli prišla v Navron se mi ni zdelo vredno pospravljati prostore, človek nima veselja do dela, ki ga nihče ne vidi in ne prizna.« »Kaj ne,« je dejala Dona, in kar na smeh ji je šlo, »lena gospodinja dela tudi služabnika lenega?« »Povsem naravno, milostiva gospa,« ie resno odvrnil. Dona je hodila po dolgi sobi sem ter tja in otipavala prevleko stolov, ki je bila motna in obledela. Dotikala se je rezbarij pri kaminu in se ozirala kvišku po slikah na steni — Harryjev oče. naslikan od Van Dycka kakšen dolgočasen obraz — in seveda, miniatura na tej skrinjici je bil Har-ry sam, naslikan tisto leto po njuni poroki. Zdaj se je spominjala; kako mladosten in podjeten je bil na oko. Odložila jo je, videč, da se služabnikove oči upirajo vanjo — kakšno čudno bitje je bil — in nato se je zbrala; še nikoli ni noben sluga tako očitno kazal, da ji je kos. »Ali hočete, prosim- poskrbeti, da se po vseh prostorih v hiši pomete in pobriše prah?« je rekla. »In da se vsa srebrnina očisti in postavijo v sobe cvetlice, skratka, da pride vse v red, kakor mora biti, takisto, kakor da gospodinja ni držala rok navzkriž, ampak je vsa ta leta sama vodila hišo?« »Osebno veselje mi bo. milostiva gospa-« je rekel, se priklonil in zapustil sobo, in Dona je z nejevoljo opazila, da se ji je spet nasmehnil, ne očitno, ne zaupno, ampak tako rekoč skrivoma, nekje v ozadju oči. šla je venkaj, na vrt in na trato nasproti hiše. Vrtnarji, ti so bili vsaj opravili svoje delo: trava je bila nedavno skrajšana in ravne seči so bile obrezane. Nemara se je bilo zgodilo vse to včeraj, v naglici, ali ondan. ko je počil glas. da je gospa na poti. Siromaki, saj je razumela, da so se bili polenili; kakšna kuga se jim mora zdeti, ko je zmotila zložni tek njihovega življenja, predrla malomarno zanika rnost njihovih dni in prišla nadlegovat tega Williama, čudnega dedca — bogme smešen je s svojim izgovorom — in prevrnila ves zamudljivi nered, ki ga je ustvaril zase! / !