Lesnina Ljubljana je v ponedeljek v novi trgovini v komunalni coni na Primskovem poleg salona pohištva začela prodajati les in gradbeni material. To je edina tovrstna trgovina na Gorenjskem Foto: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 14
Ustanovitelji: obč. konference SJDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
N E Z
Kranj, petek, 21. 2. 1975 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Lani manj kaznivih dejanj LL%Val\c^
»Osnovna značilnost lanskega leta je ta, da se kazniva dejanja niso povečala, celo manj jih je za 11 odstotkov kot leto prej,« so
poudarili predstavniki Uprave javne varnosti Kranj na nedavni tiskovni konferenci, ko so pred novinarji razgrnili podatke o dejavnosti varnostne službe na področju Gorenjske. »Manj dogodkov pa ni le značilnost klasičnega kriminala, pač pa to velja tako za prometne nesreče, za področje splošne milice in tudi za področje milice s posebnim delovnim področjem,« je povedal načelnik UJV Stane Miha-lič.
Lani so kriminalisti UJV Kranj obravnavali 1776 kaznivih dejanj, od katerih je le 32 odstotkov ostalo nerešenih; to je pa dosti manj kot leto poprej. Med temi dejanji so najbolj številčna kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje -
teh je bilo lani 1279 ali za 15 odstotkov manj kot prejšnje leto. Med temi dejanji so se močno zmanjšali vlomi v avtomobile, kar za četrtino, manj je bilo navadnih tatvin itd. Zaradi tega je seveda tudi škoda povzročena zaradi kaznivih dejanj veliko manjša, predvsem pa je bila manjša v družbenem sektorju. »Predvsem pa smo veseli,« je povedal vodja kriminalistične službe Alojz Valher, »da na našem področju lani ni bilo kakih hujših kaznivih dejanj: pri tem mislim na večje rope, velike vlome itd. Uboji so bili trije tako kot leto poprej, hudih telesnih poškodb pa 23. Raziskali smo 16 roparskih tatvin, 4 pa so ostale nepojasnjene. Le nekaj težjih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala je bilo lani, od tega je bilo 5 kaznivih dejanj grabeža, ostalo pa poneverbe, zloraba uradnega
15 novih stanovanj iz solidarnostnega sklada
Samoupravna enota za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica je v sredo popoldne razdelila v novozgrajenem bloku v Bohinjski Bistrici ključe petnajstim pričakovalcem stanovanj zgrajenih iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Stanovanje je dobilo sedem družin z nizkimi osebnimi dohodki, sedem mladih družin in mati samohranilka. V prvem, iz solidarnostnega sklada zgrajenem, bloku v Bohinjski Bistrici je pet trosobnih stanovanj, osem dvosobnih, eno enosobno in ena garsonjera.
Odkar je bil v radovljiški občini ustanovljen solidarnostni sklad, je bilo oddanih 106 stanovanj, in sicer 49 na Bledu, 36 v Radovljici,, 15 v Bohinju in 6 v Begunjah. Samoupravna enota za družbeno pomoč bo v kratkem objavila razpis za nove interesente. V Radovljici in v Bohinju nameravajo namreč zgraditi ali odkupiti okrog 30 stanovanj. V Kropi pa že gradijo blok, v katerem bo osem stanovanj. Razen tega se pogovarjajo, da bi jih tudi na Bledu nekaj odkupili. Vsa ta stanovanja bodo vseljena konec tega ali v začetku prihodnjega leta. A. Ž.
Suša pije vodo
Prav nič prijetno ni, če zavrtimo Pipo, pa proti pričakovanju voda ne priteče. To se zadnje čase pogosteje dogaja prebivalcem Stražišča, sem in tja morda še v kakem predelu Kranja. Bolj točno rečeno — problem pomanjkanja vode v nekaterih predelih se pojavlja že od lanskega poletja.
»Z vodo na našem področju, ki ga oskrbuje Komunalno podjetje Vodovod Kranj, je približno tako kot z letino: veliko je odvisno od vremena. Kot pa vemo, je pri nas že tretje leto bolj malo padavin, zato se količina gravitacijske Vode. ki priteka v naša zajetja in ki jo piek našega omrežja dobavljamo potrošnikom, seveda zmanjšuje. Na slabšem so prebivalci, ki žive v višjih predelih na našem vodovodnem omrežju in Pa tam, kjer so veliki industrijski porabniki pitne vode,« pojas *VJuje sedanje stanje direktor Vodo-voda Kranj Mladen Mihalinac.
Zaradi kritičnega stanja, ki je kot rečeno posledica suše, so morali opozoriti največje porabnike vode ^y primerno štednjo, z enako prod-|JJo pa so se obrnili tudi na gospo-^'tijstva, naj kar najbolj racionalno uporabljajo vodo.
»Veliko si obetamo od izgradnje črpališča talne vode na Gornji Savi,« je povedal tehnični ^°dja Andromako Niko. »Novo I rpališče bo lahko že kmalu reši-0 kranjski problem preskrbe s
pitno vodo, saj bodo črpake lahko načrpale do 150 litrov vode na sekundo, kar je toliko kot dobimo vode v vseh sedanjih zajetjih gravitacijske vode. Črpališče talne vode bo povsem rešilo probleme Stražišča in pa desnega brega Save sploh. Talna voda namreč ni odvisna od vremena in so zaloge vode dokaj konstantne.«
Dokler torej ne bo usposobljeno novo črpališče, nam ob takih vremenskih pogojih preostane le štednja vode. Ce pa bo ob pomanjkanju vode v vodovodnem omrežju naraščala še večja poraba, pa bo podjetje moralo poseči po neprijetnem zapiranju vode.
Novo vodno črpališče bo povsem nared do poletja, vendar pa s tem vsi problemi z vodo v kranjski občini še ne bodo rešeni. Četrtina vodovodnega omrežja v občini je namreč že dotrajana in zaradi tega gre veliko vode v izgubo, tudi do 30 odstotkov in bi bilo treba zato nujno cevi, stare prek 60 let zamenjati. »Ob sedanji ceni vode, ki je najnižja v Sloveniji, pa se seveda zamenjave okoli 50 kilometrov vodovodnih cevi ne moremo lotiti niti z najetjem kreditov ne, saj sedanja cena ne zadošča niti za vzdrževanje vodovodnih naprav, kaj šele za nove investicije. Sedanja cena 1,20 din za kubik vode velja že od leta 1971, zato bi bila sprememba nujna.« L. M.
položaja in drugo. Vseh dejanj pa je bilo 167. Moram reči, da je spoštovanje zakonitosti na splošno v gospodarstvu veliko boljše kot pred leti in taka kazniva dejanja za sedaj ne naraščajo. Škode povzročene z gospodarskim kriminalom je bilo lani za 1,6 milijona din.«
Prekrškov zoper javni red in mir je bilo lani približno enako kot leto poprej in tudi vrste prekrškov ne odstopajo bistveno med seboj. Kot vedno je največ prekrškov, ki so jih zagrešile vinjene osebe, miličniki pa so napisali največ predlogov sodniku za prekrške zaradi prepirov in razgrajanja, omalovaževanja uradne osebe, pretepov v lokalih in drugo. Najbolj hrupno je bilo lani v gostinskih lokalih, saj so imeli miličniki tam 830 intervencij; na ulicah je bilo nekaj mirnjeje — 530 intervencij. Tudi v stanovanja so klicali na pomoč intervencijske skupine — teh primerov je bilo 322. Glede prekrškov se dan komaj kaj razlikuje od noči: od skupaj 2063 kršilcev javnega reda in miru so jih miličniki približno polovico obravnavali ponoči. »Med gorenjskimi mesti imata največ kršilcev Jesenice in Kranj,« je povedal vodja službe milice Vinko Krevh. »Kar precej pripomb bi imeli na vodstva gostinskih lokalov, ki točijo tako vinjenim kot tudi mladoletnim osebam. Vinjenost kot smo videli je največkrat povod za prekške zoper javni red in mir.«
Manj prometa na naših cestah se je lani pokazalo tako v številu prometnih nesreč, ki jih je bilo lani 2600, kot tudi v nizkem številu smrtnih žrtev — le 38. Manj prometa pa je bilo tudi na šestih gorenjskih mejnih prehodih tako na cestnih kot na železniškem. Izjema je mejni prehod na letališču Brnik, kjer je bilo lani zaradi popravila zagrebškega letališča nenormalno veliko mednarodnega prometa. »Lani je prestopilo mejo v obeh smereh za 4 odstotke manj potnikov, za 10 odstotkov manj motornih vozil, mednarodnih vlakov pa je bilo za 3 odstotke manj v primerjavi z letom 1973,« je povedal vodja mejne milice Karel Makuc. »To velja na splošno, če pa pogledamo posamezne cestne mejne prehode, pa na korenskem mejnem prehodu promet narašča, na vseh ostalih, kjer je sicer bolj lokalen, pa upada. Po drugi strani pa smo lani zabeležili naraščanje kršitev mejnih predpisov. Več je bilo poskusov ponareditve potne listine, uporabe tujega potnega lista, poskus uporabe neveljavnega potnega lista in podobno, več je tudi vstopov v našo državo brez dokumentov, veča pa se tudi število naših deportiranih državljanov iz zahodnoevropskih držav.« L. M.
Roparski napad
Trije neznani moški so v sredo, 19. februarja, napadli Ivana Valančiča (roj. 1926) iz Form pri Škofji Loki. Valančič se je peš vračal -okoli polnoči iz Žabnice proti Škofji Loki. V bližini odcepa za Crngrob ga je dohitel avtomobil zastava 750 in ustavil. Eden od treh potnikov je izstopil in Valančiča tako močno udaril, da mu je izbil zob, nato pa mu je iz hlačnega žepa potegnil denarnico z okoli 600 din in dokumenti. Neznanec je nato spet sedel v avtomobil, ki je odpeljal proti Škofji Uoki. Valančič je dogodek prijavil na postaji milice. Kmalu nato je patrulja oddelka milice avtomobil izsledila v bližini Medvod in prijela vse tri osumljence. Preiskava je v teku, imena napadalcev še niso znana.
Nesreča v gozdu
V sredo, 19. februarja, dopoldne se je v gozdu v, Grdi dolini v Kokri smrtno ponesrečil delavec GG Kranj Ilija Jurić (roj. 1950) domaiz Tesliča, začasno pa je stanoval v Kokri. Jurić se je kot sopotnik peljal na traktorju, ki ga je vozil Štefan Zupan (roj'. 1948) z Zg. Jezerskega. Ko je nenadoma motor ugasnil, je Zupan zavrl, pustil v prvi prestavi in šel pogledat k motorju, kaj je narobe. Jurić pa je medtem ostal v kabini traktorja. Nenadoma je traktor začel drseti nazaj, zadeval ob kamenje in štore in se zaradi tega prevrnil. Juriću je pri tem zmečkalo glavo in je umrl na kraju nesreče. Vzroka, zakaj je traktor začel drseti nazaj, ni bilo moč ugotoviti, komisija, ki si je ogledala kraj nesreče, pa domneva, da je Jurić morda prestavil ročico hidravlične zavore.
X.
jubilejni pohod na Stol
V soboto, 22. februarja, in v nedeljo, 23. februarja, bo v organizaciji občinskega odbora ZZB NOV Jesenice in alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice potekal X. jubilejni spominski pohod na Stol. Organizatorji pričakujejo množično udeležbo planincev in drugih iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti bodo vsi udeleženci dobili posebne spominske značke pohoda.
Organizatorji opozarjajo vse udeležence na primerno zimsko opremo, kajti Stol je pozimi lahko hudo nevaren zaradi vinarjev in spreminjajočega se vremena. Organizatorji ne bodo dovolili neprimerno ' opremljenim udeležencem, da se udeleže pohoda, kajti izkušnje minulih pohodov kažejo na to, da so preslabo oblečeni udeleženci dobili hude ozebline kljub lepemu vremenu. Opozarjajo tudi na to, da se morajo vsi udeleženci disciplinirano držati označenih poti, ne hoditi na Stol ponoči in tudi ne izzivati svojega poguma pri sestopu s Stola.
Vsi udeleženci se morajo zbrati ob Valvasorjevem domu, od koder bo odhod kolone ob 5.30. V soboto bo odšel na Stol pod vodstvom izkušenih gornikov gorenjski planinski odred, ki bo razdeljen v čete, v nedeljo pa bo odšel proti Stolu ko-krški odred, ki bo prav tako razdeljen v čete. Vzpon bo potekal le dopoldne, popoldne pa bo obvezen skupinski odhod s Stola. Komemorativna svečanost bo v nedeljo ob 10. uri ob spominskem obeležju Jožetu Kodru. D. S.
6.
STRAN:
Oživljene himalajske stopinje
Naročnik:
Priznanje delavskim univerzam
Na torkovi seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS so sprejeli stališča in sklepe o vlogi in nadaljnjem razvoju delavskih univerz in nalogah zveze komunistov pri tem. Poudarili so, da so svojo nalogo delavske univerze doslej dobro opravljale in zato zaslužijo vse priznanje. V prihodnje pa naj bi akcijo za razvoj delavskih univerz nadaljevali predvsem v dveh smereh: delavske univerze naj bi se ubeljavile v združenem delu. Postale pa naj bi tudi sestavni del vzgoje in izobraževanja s posebno nalogo; izobraževati odrasle ob delu in za delo in jih sistematično usposabljati za družbenopolitično in samoupravno delovanje.
Potres v Banjaluki
V ponedeljek ob 15.25 je prizadel Banjaluko potres, katerega jakost je v posameznih delih mesta dosegla 5 do 6 stopenj po Mercaliju. Na stanovanjskih objektih, šolah in nekaterih drugih zgradbah je povzročil materialno škodo. Najbolj je bila poškodovana poklicna šola Omer Malkić-Maga, kjer se je vdrl strop v delavnici. Na srečo je bil ravno takrat odmor in zato ni bil nihče ranjen.
Še ena atomska centrala
Našo drugo atomsko centralo bodo verjetno zgradili v okolici Zagreba. Dokončno lokacijo atomske elektrarne, katere moč bo 800 MW, naj bi pristojni organi Slovenije in Hrvatske določili do konca leta. Stroške gradnje ocenjujejo na 74 milijonov dinarjev, prve kilovate pa naj bi dala čez deset let.
Ni zanimanja za cenejši krompir
Zvezna direkcija za rezerve prehrambenih proizvodov je znižala cene krompirja na 1,30 din, odobrila rabat 30 odstotkov in stroške prevoza do razkladalne postaje kupca, vendar je interesentov še vedno zelo malo. Minilo je že več kot pol meseca, odkar je mogoče kupiti krompir po tej ceni, s katero naj bi vplivali na znižanje previsokih maloprodajnih cen krompirja na trgu. Do začetka tega tedna se je samo dvoje trgovskih organizacij iz Črne gore, ena iz BiH in 13 organizacij iz Splita, Dubrovnika in Čakovca odločilo kupiti krompir pri direkciji. Vendar je skupno naročilo doseglo komaj 400 ton.
Pri zvezni direkciji za rezerve so tudi povedali, da do sedaj nobena bolnišnica, študentska restavracija ali restavracija družbene prehrane ni kupila krompirja po intervencijski ceni.
Dražji letalski prevozi
JAT predlaga, da bi se prevoz potnikov in blaga na notranjih letalskih progah podražil poprečno za 20 odstotkov. S predlogom bodo seznanili pristojne zvezne organe, ki bodo sprejeli dokončni sklep o podražitvi. Na nekaterih relacijah naj bi prevoze plačali več kot 20 odstotkov dražje, na drugih pa bi se karte podražile i i 10 do 15 odstotkov.
Zadnjič so se letalski prevozi podražili julija lani, in sicer za 16.8 odstotka.
Presežek plana
V termoelektrarni Trbovlje I so že izpolnili in tudi presegli mesečni plan proizvodnje električne energije. Planirali so proizvodnjo 8 milijonov kWh električne energije, ven dar računajo, da jo bodo do konca meseca proizvedli 70 odstotkov več.
Kranj
Včeraj zjutraj se je v Kranju na 37. seji sestal izvršni svet občinske skupščine. Obravnaval je delovno zasnovo zakona o temeljnih načelih za organizacijo občinskih upravnih organov in zaključne račune dohodkov in izdatkov za minulo leto. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o črnih gradnjah.
Kranj, 20. februarja — Popoldne je bila seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze, kjer so razpravljali o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka, obsegu in strukturi skupne porabe za letos in o predlogu o organizairanosti občinske konference SZDL. Pogovorili so se tudi o programu proslav v letu 1975.
V ponedeljek popoldne bo skupni sestanek skupine delegatov za področje gospodarstva in zbora občin. Obravnavali bodo gradivo za dvanajsto sejo zbora združenega dela in zbora občin skupščine SR Slovenije in določili delegate za to zasedanje. A. 2.
V ponedeljek se je sestalo predsedstvo konference mladih v krajevnih skupnostih Kranj. Seje so se udeležili tudi predsedniki osnovnih organizacij. Med drugim so govorili o nalogah osnovnih organizacij mladine v zvezi s sklepi 4. seje predsedstva CK ZKJ, pripravah na politično šolo in o akcijskemu programu konference mladih v KS za letos.
V torek so se sestali člani občinskega centra klubov OZN in komisija občinske konference ZSMS za mednarodno in medobčinsko sodelovanje. Pogovarjali so se o nadaljnjem delu in sklenili, da bodo dejavnost klubov OZN razširili tudi v krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela.
-lb
Predsednik občinske konference ZSMS Kranj Ciril Sitar sklicuje sejo predsedstva. Na seji bodo med drugim govorili o predlogih za pripravo načrta delovnih akcij v letu 1975, razpravljali bodo o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka, obsega in strukture družbene porabe v letu 1975 v kranjski občini in se pogovorili o ustanovitvi Mladinskega servisa v Kranju. Seja bo v torek, 25. februarja, ob 13. uri v stavbi občinske skupščine v Kranju.
o delu strokovnega odbora za turizem in gostinstvo ter poročilo o problematiki panoge in o bodočih nalogah zbora delavcev. Izvolili bodo tudi stalne delegate strokovnega odbora za turizem in gostinstvo in podelili priznanja v okviru leta kvalitete. A. Ž.
Danes popoldne se bo na prvi seji sestal 11-članski izvršni odbor kulturne skupnosti Radovljica. Ocenili bodo smernice in izhodišča za programsko usmeritev kulturne dejavnosti za letos, potem pa bodo določili prednostni red nekaterih nalog in jih uskladili s finančnim načrtom. Čeprav še vedno ni znana prispevna stopnja za kulturno dejavnost za letos, kaže da skoraj zagotovo ne bo višja kot 0,54 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Tako bi zbrali za 12 odstotkov več sredstev kot lani, kar pa je precej manj kot bi potrebovali za uresničitev začrtanega programa. JR
Tržič
V torek se je v Tržiču sestala občinska konferenca SZDL,- na kateri so ocenili, da so volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti dobro uspele, čeprav te volitve povsod niso bile deležne tako široke politične podpore kot spomladanske. Naloga SZDL je, da samoupravne interesne skupnosti zažive in dobe pričakovano vsebino. Temu bo kos le kadrovsko in organizacijsko močna socialistična zveza ob podpori družbenopolitičnih organizacij. Člani konference so v torek potrdili zaključni račun konference in sprejeli letošnji finančni program.
V torek in v sredo sta se sestali dve komisiji občinskega komiteja ZKS. Komisija za splošni ljudski odpor je razpravljala o kadrovskih spremembah v teritorialni obrambi, komisija za organiziranost in razvoj ZK pa o programu dela in dopolnitvi ocene.o organiziranosti ZK v občini. Oceno je komite že obravnaval, vendar je menil, da jo je treba dopolniti.
V tržiški občini se nadaljujejo občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij. Konec prihodnjega tedna bo večina zborov že opravljenih. V petek (danes) bosta dva občna zbora v Bombažni predilnici in tkalnici, jutri pa se bodo sestali člani sindikata Združene lesne industrije Tržič (ZLIT).
-jk
Radovljica
r
V ponedeljek je bila deveta seja zbora samoupravne enote za družbeno' pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Razpravljali so o zaključnem računu za minulo leto in o finančnem planu za letos ter o predlogu pravilnika za dodelitev stanovanj pridobljenih iz sredstev samoupravne enote. Obravnavali so tudi razpis o zbiranju prošenj za dodelitev stanovanj v letu 1975.
Včeraj popoldne se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Obravnavali so poročilo o delu pravne posvetovalnice v minulem letu in problematiko SLO in družbene samozaščite.
Pri občinski konferenci socialistične zveze je bila v torek druga razširjena seja delovne skupine za krajevno in komunalno samoupravo pri koordinacijski komisiji za izvajanje ustave. Pogovorili so se o izdelavi analize konstituiranja krajevnih skupnosti, financiranju in povezavi krajevnih skupnosti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in gospodarstvom.
Pri komiteju občinske konference zveze komunistov so se ta tedan sestale komisije za LO, za družbenopolitično in idejno usposabljanje ZK, za družbenopolitični sistem in za samoupravne interesne skupnosti. Komisija za ljudski odpor je razpravljala o kadrovskih vprašanjih, komisija za družbenopolitično in idejno usposabljanje o programu usposabljanja komunistov v letu 1975, komisiji za družbenopolitični sistem in za samoupravne interesne skupnosti pa sta obravnavali izdelavo ocene o dosedanjem oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
V torek dopoldne bo na Bledu prvo zasedanje zbora delegatov panoge gostinstva in turizma Gorenjske pri strokovnem odboru za turizem in gostinstvo republiške gospodarske zbornice v Kranju. Obravnavali bodo poročilo
Mladi in splošni ljudski odpor
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Petek, 21. februarja 1975
1*1
Občinska konferenca ZSMS Tržič in komisija za splošni ljudski odpor pri konferenci bosta organizirali jutri enodnevni seminar o nalogah in vlogi mladih v odporu in organizaciji SLO. Seminar se bo začel ob devetih dopoldne. Janez Slapar bo govoril mladim o sodobnih vojnah in jievarnostih zanje, o lokalnih vojnah, o mednarodnem položaju in vlogi Jugoslavije, o politiki neuvrščenosti in možnostih za napad na našo državo. Načelnik oddelka za ljudsko obrambo občinske skupščine Tržič Miloš Savič pa bo razložil osnovne komponente SLO in vlogo oboroženih sil ter pripadnikov civilne zaščite v njem. Seminar bo
Obisk iz Valjeva
Danes se bosta sestala predsedstvo in sekretariat občinske konference Zveze socialistične mladine . Slovenije Tržič. Razpravljala bosta o uresničevanju letošnjega delovnega programa in finančnih možnostih za izvedbo planiranih akcij ter o evidentiranju kandidatov za priznanja ob letošnjem mesecu mladosti in mladinsko politično šolo. Predsedstvo in sekretariat bosta razpravljala tudi o pripravah na obisk mladincev iz prijateljskega Valjeva, ki jih nameravajo Tržičani sprejeti konec letošnjega marca. Mladinska organizacija ima namreč precej zaslug, da so vezi med Tržičem in Valjevom iz leta v leto krepkejše. • -jk
Marjan Jaklič novi predsednik, Jože Klofutar pa sekretar
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Tržič je na torkovem zasedanju razpravljala o predlogu za novega predsednika občinske konference in predlogu za novega sekretarja izvršnega odbora konference. Koordinacijska komisija za kadrovska vprašanja pri konferenci je za predsednika predlagala Marjana Jakliča, zaposlenega v Bombažni predilnici in tkalnici, za sekretarja izvršnega odbora pa Jožeta Klofutarja, političnega delavca na občinskih konferencah ZSMS in SZDL. Konferenca je predloga soglasno potrdila. Jaklič in Klofutar bosta dolžnost opravljala poklicno. -jk
zaključen s pogovorom o vlogi in nalogah mladih v SLO, ki ga bo vodil član komisije za SLO pri republiški konferenci ZSMS. -jk
TOZD Maloprodaja pri Veletrgovini
Živila Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. POSLOVODJE   —   ZA    PRODAJALNO V KROPI
2. POSLOVODJE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE PC PLANINA II
3. NAMESTNIKA     POSLOVODJE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE PC PLANINA II
4. POSLOVODJE BIFEJA PC PLANINA II
5. MESARJA — SEKAČA ZA DELO V MESNICAH NA PODROČJU KRANJA
6. VEČ KV PRODAJALK — ZA PRODAJALNE NA OBMOČJU KRANJA
7. NATAKARJA — KV ALI PKV (DVE DELOVNI MESTI)
8. KUHARJA — KV ALI PKV (DVE DELOVNI MESTI)
9. ČISTILKE ZA PC PLANINA II 10. ČISTILCA OKEN
Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo-pismene ponudbe v kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6 v 15 dneh po objavi.
zunanjepolitični komentar •zunanjepolitični komentar
Etiopija in njena severna provinca Eritreja sta poskrbeli, da se nekdanji Seladijev imperij niti zdaj, pet mesecev po odstranitvi cesarsko-fevdalnega režima, ko je revolucionarni komite v celoti prevzel vajeti v svoje roke, noče umakniti iz žarišča mednarodne pozornosti. Eritrejski separatisti, združeni pod okriljem ELF (Osvobodilna fronta), so namreč krenili v silovito ofenzivo, ki je ni nihče pričakoval. Očitno so presodili, da je prevrat v Adis Abebi končno ustvaril ugodne pogoje za prehod iz ilegale, za bolj širokopotezne akcije, do nedavna omejene na priložnostne praske. In kaj pravzaprav botruje spopadom v obalnem delu najstarejše afriške države?
Odcepitvene težnje Eritrejcev nikakor niso nove. Tleče nezadovoljstvo revnega prebivalstva je dobilo svoj zunanji odraz že v nekaj občasnih izbruhih v preteklosti, ki pa jim spričo neugodnih razmer ni bilo dano prerasti v požar; ni bilo možnosti, da bi ljudstvo odkrito dalo duška nakopičenemu nezadovoljstvu nad bedo, proti kateri so vladar in lokalno plemstvo v Asmari storili bore malo. Šele padec in odstranitev bivših oblastnikov sta ublažila strpgo kontrolo ter v začasnem vakuumu, logični posledici zamenjave »krmarjev« pospešila razplamtevanje dotlej zatajevanih in načrtno brzdanih strasti. Adis Abeba, zaposlena z razkrinkavanjem in razlaščanjem cesarjevih pristašev, sprva ni hotela ostreje reagirati, vendar jo je serija diverzantskih napadov na postojanke redne vojske nazadnje primorala k drastičnim ukrepom. Namesto miroljubnih pozivov, namesto opozoril in svaril so spregovorile puške in topovi, kajti generalni sekretar ELF Osman Saleh Sabi je kategorično zavrnil večkratne predloge o pogajanjih in vztrajal pri zahtevi o popolni osamosvojitvi province. Sodu so izbile dno drzne sabotaže v mestu, med drugim eksplozija v veliki elektrarni, ki je stanova-
nja zavila v temo, omrtvičila industrijske obrate, onesposobila komunikacijsko mrežo ter povzročila štirinajstdnevno obsedno stanje. Posledice so znane: v bliskovitih kazenskih operacijah se je armadi posrečilo uničiti niz gverilskih postojank, pobiti in poloviti okrog tisoč upornikov ter si povrniti nadzor v Asmari — čeprav najnovejša agencijska poročila javljajo, da ELF ne popušča in da v povračilnih napadih uporablja celo rakete.
. Etiopija na razpotju
Tuji opazovalci zdaj ugotavljajo naslednje: etiopske čete v Eritreji, ki štejejo le kakih 30.000 mož, niso sposobne obvladovati vsega ozemlja hkrati, ampak samo ožji okoliš krajevne metropole, obenem pa sta moč in oborožitev separatistov preslabi, da bi življenjsko ogrožali redno vojsko. Priče smo nekakšni uravnoteženosti, dasi čas bržkone dela v prid enotam ELF. So pač deležne redne in izdatne podpore od zunaj, medtem ko nasprotnemu taboru začenja primanjkovati streliva. S tem v zvezi je razumljiva zahteva Adis Abebe, naj ji Američani nemudoma pošljejo dodatno orožje, zahteva, ki jo Washington zelo skrbno preučuje. Etiopiji zagotovo ne primanjkuje vojakov (»Šest milijonov prostovoljcev želi iti v boj zoper odpadnike v Eritreji,« izjavlja major Mengistu, podpredsednik revolucionarnega sveta), marveč opreme, s katero bi jih naredila operativno uporabne. Ob trenutnih kapacitetah pač ni realno pričakovati, da bodo posadke v Asmari dobile omembe
vredno okrepitev, kajti v generalštabu so primorani držati pod nadzorstvom tudi južne in jugozahodne predele države, kjer je zaznati podobno, le znatno manj izrazito razpoloženje kot na severu.
Sosedje, Afričani in Arabci, kajpak budno spremljajo razvoj dogodkov ter energično terjajo prekinitev spopadov. Biti skušajo nevtralni, le Sirija odkrito podpira upornike. Sudanci so voljni prevzeti vlogo posrednika v iskanju sporazuma, a kot kaže, do sestanka za zeleno mizo ne bo prišlo, saj sta stališči etiopske vlade in ELF v popolnem navzkrižju.
Eritreja je suha, pretežno neplodna, skoraj puščavska dežela. Niti v najplodnejših letih ne pridela dovolj hrane zase. Primerjava z Biafro, nigerijsko Indijo Koromandijo, in s plemenom Ibov, nigerijskimi Židi, potemtakem ni umestna — kot ni-umestno istovetenje vzrokov, ki so privedli do vstaje v omenjenih dveh pokrajinah, sestavnih kosih zaključene državne tvorbe. Samostojna Eritreja je obsojena na žalostno hiranje in propad — seveda če zanemarimo možnost, da ima v zalogi kak skrit adut, kakšno dvostransko pogodbo o naslonitvi na spletkarske inozemske zaveznike, ki nočejo in nočejo nehati stegovati rok po črnem kontinentu. Tudi argumenti Adis Abebe so jasni: če bi izgubila Eritrejo, bi izgubila dostop do morja, kar bi ji nakopalo nepremostljive gospodarske in politične težave. Obenem grozi nevarnost, da bo ločitev spodbudila ostala nepokorna plemena v Etiopiji, potisnila v ospredje sporne ozemeljske zahteve sosednje Somalije ter sprožila klanje neslutenih razsežnosti. Trezni premislek nas, neprizadetih* torej nujno nagne tehtnico na stran branilcev enotnosti. Tod** razplet konfliktov žal ne upošteva vedno zdrave logike, o čemer nazorno pričajo nešteti primeri* opisani v starih in manj starih učbenikih zgodovine.   I. Guzelj
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj
razglaša naslednja prosta delovna mesta
1. vodje odpreme
2. več delavcev
za priučitev v grafični proizvodnji
Pogoji:
pod L: v poštev pridejo kandidati s srednjo strokovno izobrazbo;
pod 2.: delo je na dve izmeni, v poštev pri izbiri pridejo mlajši moški prosti vojaščine, ki se želijo priučiti delu v grafični proizvodnji.
Prijave oddajte v tajništvu podjetja GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 do vključno 27. februarja 1975.
Samoupravna stanovanjska skupnost
Radovljica
Samoupravna enota
za družbeno pomoč
v stanovanjskem gospodarstvu
na podlagi 89. člena Statuta stanovanjske skupnosti in 18. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev samoupravne enote
razpisuje
zbiranje prošenj prosilcev za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
— Družine in občani z nižjimi dohodki
— mlade družine
— stari ljudje
ki menijo, da so do teh stanovanj upravičeni, naj do 25. 3. 1975 vložijo na naslov
Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica
S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu -Cankarjeva ulica 27 64240 Radovljica
prošnjo za dodelitev stanovanja in naslednje priloge:
1. Potrdilo o številu družinskih članov in o tem, od kdaj prosilec ' prebiva na območju občine (ki ga dobi iz registra prebivalstva
pri Skupščini občine Radovljica);
2. Potrdilo o dohodku vseh družinskih članov v letu 1974 in potrdilo o premoženjskem stanju (ki ga prosilec dobi v TOZD, kjer zdručuje delo oz. pri davčni upravi Skupščine občine Radovljica);
3 Podatke o dosedanjih stanovanjskih razmerah (ki se lahko izkažejo tudi z zapisnikom o ugotovitvi vrednosti stanovanja);
4. Mnenje oziroma poročilo TOZD o reševanju stanovanjske problematike prosilca v okviru TOZD, kjer združuje delo ter eventualna poročila o zdravstvenem stanju prosilca in njegovih družinskih članov ter potrdilo o udeležbi v NOV.
Prosilci iz kategorije mladih družin pa še:
1. dokazilo o namenskem varčevanju za stanovanje oziroma individualno gradnjo pri poslovni banki;
2. zagotovilo TOZD, kjer eden od zakoncev združuje delo, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v petih letih.
V okviru razpisa v letu 1975 bodo obravnavane samo prošnje, ki bodo prispele v roku — do 25. 3. 1975.
Pričakovalci stanovanj, ki že imajo vložene prošnje za dodelitev stanovanja, ne vlagajo nove prošnje, temveč pa morajo predložiti nova dokazila, ki se zahtevajo po tem razpisu. Dokazila morajo biti predložena do 25. 3. 1975.
Po sklepu zbora S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so do te oblike družbene pomoči v okviru letošnjega razpisa upravičeni samo tisti prosilci, pri katerih dohodek na posameznega družinskega člana v letu 1974 ni presegal 1.200 din mesečno in prebivajo na območju občine najmanj 5 let.
Mlade družine lahko vložijo prošnjo za dodelitev stanovanja le, če nobeden od zakoncev ni starejši od 27 let in da zakonska skupnost ne traja več kot 5 let, ter delovna doba zakoncev ne presega 6 let od sklenitve zakonske zveze.
Delavsa univerza Tomo Brejc Kranj
vpisuje:
ai v pripravljalne tečaje za vpis na višje in visoke šole
Tečaji bodo za naslednje predmete: matematika, fizika, kemija, zgodovina, slovenski jezik in osnove sociologije
b) v tečaj za kurjače centralne kurjave (nizkotlačni kotli) Pogoji: 3 leta kurilne dobe oziroma poklic strojne smeri in 18 mesecev kurilne dobe
c) v poklicno gostinsko šolo (natakar, kuhar)
Šola traja 12 mesecev " j
Pogoji: 8 razredov osnovne šole in dveletna praksa na ustrez- -nem delovnem mestu
d) v Višjo pravno šolo Maribor (center za izredni študij VPŠ pri Delavski univerzi Kranj)
1. in II. letnik za šolsko leto 1975/76
e) v tečaj za skladiščnike
Prijave sprejemamo do 9. man a 1975 (Prijave pod točko e) sprejemamo do septembra 1975).
Kranjsko šolstvo v stiski
Osnovnemu šolstvu, v kranjski občini se letos obeta huda finančna stiska. Zaradi tega bodo morali občutno skrčiti program dejavnosti in iz njega črtati nekatere že utečene oblike. Katere? O tem je tekla beseda na sredini seji. izvršnega odbora interesne skupnosti za osnovno izobraževanje.
V kranjski občini so lani za osnovno izobraževanje porabili 67 milijonov dinarjev. Po predlogu družbenega dogovora bi letos s prispevno stopnjo 4,43 od bruto osebnih dohodkov dobili 78 milijonov dinarjev. To je za 16 odstotkov več. Toda v letu dni se je dejavnost osnovnega šolstva v občini precej povečala, saj so odprli nad 30 novih oddelkov.
Omenjeno vsoto 78 milijonov bo sicer mogoče nekoliko povečati s prispevki od zasebnikov in na račun razdelitve sredstev za skupno porabo v okviru občine. Na ta način bi zbrali 86 milijonov dinarjev.'To pa je še vedno za dobrih 10 milijonov manj kot kažejo potrebe.
Na sredini seji so zato obravnavali novi predlog proračuna, ki ga bodo takoj predložili izvršnemu svetu v obravnavo in v javno razpravo občanom. Popolnoma so iz programa za letos črtali testiranje šolskih novincev, šolo v naravi, Prešernovo bralno značko, šolske ekskurzije, mlečne kuhinje na srednjih šolah, potujoče vrtce, družbeno usposabljanje učiteljev in sofinanciranje Društva prijateljev mladine. Poleg tega pa letos ne bodo mogli več reševati socialnih primerov na šolah (brezplačne malice, učbeniki in podobno). V predlogu proračuna tudi ni postavke za regresiranje oskrbnin v vrtcih in v šolskem varstvu. Prav zaradi slednjega bo prizadetih najmanj tisoč otrok oziroma njihovih staršev. (Stroškovna cena oskrbnine v vrtcu je približno 700 din, v jaslih 1100 dinarjev. Mesečna oskrbnina v oddelkih podaljšanega bivanja znaša v celoti le nekaj manj kot v vrtcu, o. p.)
Osebni dohodki prosvetnih delavcev naj bi se v letošnjem letu valorizirali za 24 odstotkov, novi predlog proračuna pa predvideva povečanje le za 20 odstotkov. S tem bodo prihranili 665.000 dinarjev. Pri materialnih izdatkih in manjšem povečevanju dejavnosti na Posebni osnovni šoli in osnovni šoli v Preddvoru ter omejevanjem delovnega usposabljanja učiteljev bodo porabo zmanjšali za 805.000 dinarjev. Osnovni šoli za odrasle   in   delavski   univerzi so
Letos vrtec v Naklem
Že od lanske druge polovice leta preurejajo v Naklem staro osnovno šolo v vrtec. Prvotno je bilo v načrtu, da bodo v stavbi trije oddelki varstva, vendar pa je gradbeni odbor pri krajevni skupnosti Naklo predlagal še en oddelek. V Naklem je namreč ne le dovolj otrok za štiri oddelke, pač pa je tudi tolikšno zanimanje staršev za oddajo otrok v varstvo, da je še en oddelek vsekakor opravičljiv. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva, ki je pred kratkim o tem razpravljal, se s takim povečanjem strinja. Tako bo v Naklem v vrtcu prostora za okoli 80 otrok. Vrtec v Naklem pa ne bo pomemben le za to krajevno skupnost, pač pa za samo mesto Kranj, saj sedaj več staršev vozi vsak dan svoje otroke v kranjske vrtce. Razbremenitev se bo v jeseni, ko bo vrtec sprejel prve otroke, v kranjskih vedno napolnjenih vrtcih kar precej poznala. Vrtec bo sicer nared že do poletja, vendar pa je vprašanje, če se bodo na razpis prijavile tudi vzgojiteljice, saj vemo, da vzgojiteljskega kadra primanjkuje. Vrtec v Naklem ima veliko prednost, ker bo lahko nudil tudi stanovanja za vzgojiteljice.
Že dolgo časa se govori tudi o še kako potrebnem vrtcu v Preddvoru, vendar za zdaj še ne kaže, da bo kaj kmalu zasajena prva lopata. Zdaj je dokončno opuščen načrt, da bi v vrtec preuredili .Valičevo hišo. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva Kranj je naložil gradbenemu odboru pri krajevni skupnosti Preddvor nalogo, naj do konca meseca pripravi predlog, kakšna naj bi bila gradnja vrtca. Odločili naj bi se za klasično gradnjo ali pa za montažni Marlesov objekt, obenem pa naj bi bilo rešeno tudi vprašanje, ali naj se z gradnjo vrtca delno rešujejo tudi prostorske težave osnovne šole Matije Valjavca. L. M.
zmanjšali račun vsaki za 50.000 dinarjev, za dejavnost vzgojnovar-stvenih ustanov pa bodo prispevali 882.000 dinarjev manj kot je bilo predvideno v prvem predlogu proračuna.
Pri financiranju dopolnilnega dela, športnih društev na šolah, štipendiranja in vzgojne posvetovalnice nameravajo »prihraniti« 1,273.000 dinarjev. • Močno se je znižala tudi postavka za amortizacijo šol, in sicer kar za tretjino ali za 1,050.000 dinar-
jev. Krepko se bo zmanjšal tudi proračun za celodnevno šolo, ki je zdrknil s 4 milijonov dinarjev na 1,200.000 dinarjev.
Iz programa so popolnoma črtane tudi vse naložbe, ki jih je temeljna izobraževalna skupnost v program dejavnosti vključila že lani. Osnovna šola v Zalogu ne bo dobila centralnega ogrevanja, obnovitev glasbene šole je preložena za nedoločen čas. Popolnoma je iz predloga proračuna izpadla tudi postavka za nakup stanovanj za prosvetne delavce.
Krčenje programa dejavnosti ne bi smel biti izhod iz stiske. Toda vse kaže, da za zdaj druge možnosti ni. Mogoče bodo rešitev našli v izvršnem svetu občine, ko bodo pregledali finančne načrte vseh občinskih, interesnih skupnosti in uskladili delitev sredstev za skupno porabo.
L. Bogataj
dogovorimo se
v
Seja jeseniške občinske skupščine
V ponedeljek, 24. februarja,-se bodo na Jesenicah zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine, da bi najprej na skupni seji razpravljali o predlogu programa dela občinske skupščine in njenih zborov od januarja do junija 1975, o predlogu odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kranju, o predlogu delovanja organov skupnosti, o dogovoru o financiranju dejavnosti, Skupnosti slovenskih občin in o pregledu delovanja Skupnosti slovenskih občin v letu 1974. V zadnji točki dnevnega reda bodo opravili še nekaj volitev in imenovanj.
Po končani skupni seji se bodo delegati zbrali na ločenih sejah in razpravljali o kaj pomembnih vprašanjih. Na dnevnem redu posameznih sej zborov je predlog družbenega načrta razvoja občine za leto 1975, osnutek proračuna občine, osnutek programa komunalnih del, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, predlog odloka o izgradnji pokopališča in o potrditvi zazidalnega načrta zahodnega dela centra Jesenic ter za štiri stolpiče na Koroški Beli. Ob koncu bodo poleg delegatskih vprašanj potrdili tudi nekaj samoupravnih sporazumov ter izvolili delegacije v Skupščino gorenjskih občin. D. S.
Družbeni načrt razvoja občine
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine na Jesenicah se bodo prihodnji teden morali dogovoriti o predlogu družbenega načrta razvoja občine, o katerem je prej že razpravljal izvršni svet. Predlog družbenega načrta razvoja vsebuje temeljna izhodišča in osnovne naloge politike razvoja kot je samoupravljanje, • gospodarstvo, komunalna dejavnost, skupna poraba, splošna poraba in druge naloge ter ljudska obramba. Delegati bodo v okviru družbenega načrta razpravljali tudi o celotnem dohodku, zaposlenosti in osebnih dohodkih, o izvozu in uvozu, gradnji stanovanj in drugih objektov, o investicijah v osnovna sredstva ter o kmetijstvu.
Med nalogami na področju razvoja gospodarstva občine predvidevajo predvsem izgradnjo hladne valjarne, razdelilne trafo postaje, povečanje zmogljivosti carinsko-skladiščnih prostorov, izgradnjo vodne pregrade na Savi, pospeševanje proizvodnje gradbenih elementov in polizdelkov, izgradnjo trgovsko-poslovnega centra ter izgradnjo gostinsko-rekreativnih turističnih zmogljivosti v zgornji savski dolini itd. D. S.
Seja občinske skupščine Tržič
Predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris je sklical za torek, 25. februarja, ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine 4. skupno sejo zborov skupščine. Vnaprej poslani delegatski material, možnost predlaganja dodatnih točk dnevnega reda ni izključena, predvideva 9 točk dnevnega reda. Po odobritvi zapisnika 3. skupne seje zborov in 4. ločenih sej bodo delegati razpravljali o osnutku letošnjega proračuna in o predlogu negospodarskih investicij v tržiški občini ter sklicu zborov občanov in delovnih ljudi. Sledila bo obravnava predlogov odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah in odloka o davkih občanov, razprava o programu delovanja in financiranja skupnosti slovenskih občin in njenih sekcij, razgovor o dokončni usodi izpraznjene osnovne šole heroja Bračiča ter sklepanje o predlogih komisije za volitve in imenovanja.
Razumna razporeditev negospodarskih investicij
V torek je pričakovati največ razprave o osnutku letošnjega proračuna in predlogu negospodarskih investicij. O osnutku proračuna smo v eni prejšnjih številk zapisali, da bo letošnja »občinska vreča« v primerjavi z lansko zajetnejša za 23 odstotkov. Na osnovi" trenutnih meril bo dovoljena proračunska potrošnja znašala 10,746.822 dinarjev, zbrali pa naj bi jih z davki, ki postajajo glavni vir napajanja občinskih proračunov, ter republiško solidarnostjo (1,794.822 dinarjev).
Predlagalec razporeditve denarja iz sklada za negospodarske investicije (izvršni svet občinske skupščine) se je trudil razumno obrniti in vložiti sleherni dinar, tako da »prostega denarja« ni in bi morali Trži-čani v primeru spremembe programa nekomu vzeti, da bi drugemu lahko dali. Izvršni svet predlaga, da bi letos za študije in načrte potrošili 519.992 dinarjev, uporabniki pa so terjali 749.992 dinarjev. Za rekonstrukcije in modernizacije cest nameravajo letos v tržiški občini porabiti 2,370.000 dinarjev iz sklada za negospodarske investicije. To je predvsem pomoč pri asfaltiranju in modernizaciji cest v Podljubelju, Sebenjah, na Ravnah, v Lomu, na tržiški vpadnici in pri asfaltiranju ceste do vrtca na* Gradu ter Kosarske ulice v Tržiču. Sofinanciranje modernizacije ceste Retnje —Breg pa naj bi prišlo po sodbi izvršnega sveta na vrsto prihodnje leto. V torek bo stekla beseda tudi o dodatnih predlogih in prošnjah krajevnih skupnosti. Skupnost Pristava prosi za 83.610 dinarjev za asfaltiranje krajevnih cest, 12.000 dinarjev za nakup kontejnerja in za 82.000 dinarjev, s katerimi bi pokrili prekoračitev lanskih stroškov asfaltiranja v naselju. Kovorjani prosijo za dodatnih 110.000 dinarjev, Lomljani za 700.000 dinarjev itd. Kritje teh potreb je možno le z odvzemom denarja drugemu, s prestavitvijo v prihodnje leto ali z garancijami za najem posojil. Razen tega nameravajo v Tržiču letos nameniti nekaj denarja izgradnji telefonskega voda v Bistrico, televizijskemu pretvorniku za II. program in popravilu Brači-čfeve osnovne šole. Skupno bi torej po predlogu izvršnega sveta za negospodarske investicije potrošili 3,890.992 dinarjev, uporabniki pa so prosili /a 5,320.992 dinarjev! J. Košnjek
Načrti TD Bohinjska Bistrica
V petek, 14. februarja, je bil v osnovni šoli na Bohinjski Bistrici v Bohinju občni zbor domačega turističnega društva. To, pred približno poldrugim letom ustanovljeno društvo, ima danes prek 230 članov. Na prvem občnem zboru minuli teden so ugotovili, da je bila ustanovitev društva upravičena. Društvo je pripomoglo, da se je z mrtve točke premaknila izgradnja Koble, lotili pa so se tudi ureditve rekreacijskega središča Danica.
To rekreacijsko središče že dobiva začrtano podobo. S Pokljuke so prenesli brunarico in jo postavili v Danico, kjer je zdaj prijetno gostišče. Pri tej akciji so člani društva opravili 430 prostovoljnih delovnih ur. Pomagali so tudi učenci osnovne šole ter delovne organizacije in občinska skupščina. Skupaj s smučarskim klubom in planinskim društvom pa so opravili precej prostovoljnih delovnih ur tudi pri urejanju smučarske proge na Kobli.
Razen tega je društvo v minulem obdobju izdalo dve barvni razglednici Bohinjske Bistrice, pozivalo prebivalce, da skrbijo za lepši videz
kraja, razpravljali so o možnostih za kmečki turizem na Gorjušah in na Koprivniku ter pripravili več predavanj.
Ko so na občnem zboru razpravljali o delu v prihodnje, so opozorili, da bi , bilo treba čimprej povečati gostinske zmogljivosti v kraju. Posebno prebivalci Raven in Nemškega rovta bi se morali zdaj, ko je prva dvosedežna žičnica na Kobli zgrajena, lotiti kmečkega turizma. Zavzeli so se tudi za večjo skrb kadrom in turistični vzgoji prebivalstva. Se naprej bodo urejali rekreacijsko središče Danica, kjer nameravajo še letos urediti kamp. Na osnovni šoli bodo v kratkem ustanovili turistični podmladek, lotili pa se bodo tudi izgradnje zimske trim steze, ureditve vojaškega pokopališča in poti na Ajdovski gradeč. .
. Poleg ceste v Bohinj, za katero menijo, da je eden največjih problemov za hitrejši turistični razvoj tega dela oziroma celotnega Bohinja, so omenili tudi zazidalni načrt za Bistrico. Čimprej bi ga bilo treba narediti in z njim določiti kraj, kjer bi bili v prihodnje vikendi. Zavzeli so
Pozornost tudi starim stanovanjem
V Tržiču želijo pri stanovanjski graditvi dosegati predvsem čimvečjo cenenost gradnje, boljšo usklajenost med razvojno stanovanjsko politiko in urbanističnim načrtovanjem ter popolnejšo komunalno opremljenost zemljišč, predvidenih za zasebno stanovanjsko gradnjo. Lani je bilo v tržiški občini vseljenih 96 novih
Zazidava v Mojstrani
Po razgrnitvi zazidalnega načrta v Mojstrani in po javni razpravi občanov te krajevne skupnosti, njihovih pripombah in ponovni razpravi bodo v ponedeljek, 24. februarja, vsi zbori občinske skupščine na Jesenicah razpravljali o osnutku zazidalnega načrta in ga potrdili ali zavrnili.
Osnutek načrta ureja zazidavo območja severno od šole v Mojstrani in od trgovine v Mojstrani. Zazidalni načrt predvideva gradnjo hotelskega objekta z zmogljivostjo 150 postelj, gradnjo petih stanovanjskih šestorč-kov v dveh etapah, gradnjo šestih individualnih hiš s tujskimi sobami v dveh skupinah s skupnim dvoriščem ter gradnjo individualne hiše za potrebe lastnika zemljišča.
Osnutek zazidalnega načrta gostinsko stanovanjske cone v Mojstrani je izdelal Razvojno projektivni biro SGP Sava. D. S.
stanovanj v gradbeni soseski B-4. Splošno gradbeno podjetje Tržič je zgradilo 56 stanovanj, kranjski Projekt pa 40 stanovanj. Solidarnostni sklad je odkupil 20 stanovanj, delovne organizacije 17, 59 stanovanj pa so kupili občani. Živahna je bila tudi zasebna stanovanjska gradnja. Lani je bilo izdanih 37 gradbenih dovoljenj, kar je v skladu s srednjeročno politiko na tem področju. Le-ta namreč predvideva letno izdajo 30 do 40 gradbenih dovoljenj.
Letos gradijo v tržiški občini 101 stanovanjsko enoto. Domače gradbeno podjetje bo zgradilo na zemljišču B-3 66 stanovanj, Projekt pa na B-4 v Bistrici 35 stanovanj. 65 stanovanj bo vseljivih še letos. Kar 40 jih bo kupila samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zasebna gradnja se bo gibala v okvirih zadnjih let. Predvsem naj bi bile zazidave čim bolj strnjene, ker pri tem odpade marsikateri problem pri komunalnem urejanju zemljišč.
Načrtovalci stanovanjske politike letos niso pozorni le na pridobivanje novih stanovanjskih površin, temveč žele ubraniti propada starejša stanovanja v starem mestnem središču. Takšna usmeritev utegne veliko prispevati k reševanju stanovanjske problematike, hkrati pa k ohranjanju starega mesta, iz katerega se bo z leti industrija zanesljivo izseljevala, -jk
Prestavitev ceste od podvoza do Tavčarjeve
Po mnogih razpravah ob razgrnitvi zazidalnega načrta Jesenice-Center II, ki ga je izdelal Razvojno projektivni biro SGP Sava, daje osnutek zazidalnega načrta v razpravo in potrditev skupščina občine Jesenice tudi vsem trem zborom skupščine občine.
Predlog zazidave ureja območje od hotela Korotan do stolpičev na Plavžu, severno od železniške proge v skupni površini 8,80 ha. Zazidalni program obsega gradnjo 720 stanovanj s parkirnimi prostori, s prostorom za garažiranje, zelenicami in otroškimi igrišči, gradnjo trgovskih
lokalov ter objektov storitvene in servisne dejavnosti, gradnjo restavracije s kavarno, slaščičarno, mlečno restavracijo in bifejem, gradnjo poslovnih prostorov, s kulturnim, klubskim in zabavnim delom centra, prostore družbenih organizacij, krajevnih skupnosti in čitalnice ter za otroško varstvo prostore z zmogljivostjo 160 do 170 otrok z možnostjo razširitve.
Bistveni del zazidalnega predloga pa je nova prometna ureditev s prestavitvijo magistralne ceste k železnici na odseku od cestnega podvoza do priključka Tavčarjeve ceste. P< S.
Nova trgovina Lesnine v Kranju
Graditelji hiš lahko dobijo odslej v komunalni coni na Primskovem zraven Lesnininega salona pohištva ves les in gradbeni material
Lesnina Ljubljana, ki ima Širom po Jugoslaviji prek 50 poslovalnic s 75 prodajnimi mesti (od tega 13 poslovalnic za les in gradbeni material) je v ponedeljek v novi trgovini na Primskovem poleg salona* pohištva začela prodajati les in gradbeni material. Za to poslovalnico Lesnine lahko trdimo, da je najbolj celovita na Gorenjskem. Kdor namreč gradi hišo, bo tu lahko dobil vse oziroma skoraj vse.
Na zalogi imajo različno betonsko železo, cement, apno, opeko, strešne kritine, tramove in opazni les. Skratka, vse razen gramoza. Prav tako imajo na zalogi stavbno pohištvo raznih programov in dobaviteljev, keramične ploščice in sanitarno keramiko, vse vrste parketov, stenske obloge, ves material za lesno predelavo, žagan les iglavcev in redkih kvalitetnih lesov, salonitne plošče in kritine raznih barv, okenske police,
izolacijske materiale, obloge za stene in strope itd.
Za izgradnjo takšne trgovine, ki v svetu danes niso nič posebnega, so se v Lesnini odločili, ker od Ljubljane naprej na Gorenjskem ni prodajalne s tako širokim programom lesnih izdelkov in gradbenega materiala. In ker je zraven še salon pohištva, bo vsakdo lahko dobil domala vse za izgradnjo hiše in opremo stanovanjskih prostorov.
Nova trgovina, ki ima okrog 3000 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih prodajnih in skladiščnih površin, je trenutno odprta vsak dan od 7. ure do 14.30. V kratkem pa bo odprta od 7. do 16. in ob sobotah od 7. do 12. ure. Da bi v prihodnje čimbolj zadovoljili kOpce, bodo vodili tudi posebno knjigo Želja kupcev. Uredili pa bodo tudi servis za prevoz blaga do kupca. A. Z.
se še za izgradnjo plavalnega bazena v osnovni šoli. Bazen ne bi bil dobrodošel le mladim, marveč bi ga lahko rabili tudi domačini gostje. Z njim bi turističtio ponudbo v kraju poleg Koble in zasebnih ležišč zelo popestrili. Med akcijami, ki se jih bodo iotili v prihodnje, pa velja omeniti še označevanje nižinskih sprehajališč, urejanje Danice in smučišč na Kobli. Organizirali pa bodo tudi več tečajev in predavani.
Nazadnje, ko so izvolili 13-članski upravni in 3-članski nadzorni odboi društva ter za predsednika Janeza Medjo, so se zavzeli še, da bi v Bohinju čimprej ustanovili samoupravno turistično interesno skupnost, ki bi pripomogla k načrtnemu in usklajenemu razvoju turizma na tem področju. Podprli pa so tudi zamisel, da bi na Pokljuki ustanovili samostojno turistično društvo.
A. Zalar
Društva naj finansirajo GTZ
Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je v ponedeljek v Kranju razpravljalo o problematiki Gorenjske turistične zveze, ki seje lani na novo konstituirala in ustanovila poseben organ, v katerega je vključila gospodarske organizacije. Čeprav se prav zdaj pripravljajo še na ustanovitev turistične interesne skupnosti, kljub vsem tem spremembam še vedno ni rešeno financiranje osnovnega delovanja regionalne turistične zveze.
Doslej je financiranje le-te slonelo na občinskih proračunih, v prihodnje pa to ne bo več mogoče. Zato predlagajo, naj bi občine vso turistično takso prepustile turističnim društvom, ki bi 5 odstotkov od takse dajala Gorenjski turistični zvezi. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je takšen predlog podprlo, vendar so opozorili, da v občinah turistično takso zdaj različno razdeljujejo. Ponekod jo namreč dobivajo turistična društva, drugje krajevne skupnosti. Zato bi bilo treba najprej uskladiti ali z dogovorom med krajevnimi skupnostmi in turističnimi društvi rešiti to vprašanje. Sicer pa je predsedstvo menilo, naj bi dogovor o financiranju Gorenjske turistične zveze iz turistične takse podpisala samo turistična društva brez občinskih skupščin. A. Ž.
V Tržiču o delovnem času v trgovinah
Člani tržiškega sveta Zveze sindikatov so na seji v petek, 21. februarja, razpravljali o samoupravnem sporazumu o uvedbi enotnega delovnega časa v trgovinah v sobotah popoldne, nedeljah in dnevih pred prazniki. Predlog sporazuma med drugim pravi, da bi bile trgovine v sobotah odprte med 7. in 13. uro, zadnji dan pred prazniki med 7. in 16. uro, v nedeljah pa zaprte. Sporazum naj bi bil veljaven v primeru soglasnosti dveh tretjin zborov delavcev organizacij združenega dela ali enot in ko ga podpiše dve tretjini zaposlenih. Sporazum mora potrditi občinska skupščina in sprejeti odlok o delovnem času.
Sindikalni svet je menil, da je za utemeljeno sklepanje še preuranjeno. Več vzrokov kaže upoštevati. Predvsem to, da je v tržiški občini zaposlenost žena velika, da je v Bombažni predilnici in tkalnici in v še nekaterih organizacijah združenega dela še vedno v veljavi troiz-mensko delo, da sta v nekaterih mesecih kar dve delovni soboti in da trgovska mreža v občini še ni takšna, da bi lahko prenesla takojšnjo spremembo. Svet predlaga razprave o samoupravnem sporazumu v vseh sindikalnih organizacijah, šele nato pa bo na vrsti obravnava predloga na občinskem svetu Zveze sindikatov.
-Jk
Cesto popravljajo
Pred dnevi so delavci Gozdnega gospodarstva Kranj nadaljevali s popravilom ceste Grad- Šenturska gora. Začeli so v spodnjem delu, kjer so lansko spomlad prenehali delati. Ker cesta ni bila dokončno urejena in usposobljena za avtobusni promet, se z začetkom letošnjega šolskega leta učenci osnovne šole na Senturski gori niso mogli prešolati na matično šolo v Cerklje. Kaže, da bo cesta letos vendarle nared in usposobljena tudi za avtobusni promet.
Zdaj urejajo tudi cesto proti Poljanam v smeri Sidraža, kjer bo končna postaja in avtobusno obračališče. Tam bodo Vstopali na avtobus prebivalci iz Lenarta na Rebri, Sidraža in tudi- s Senturske gore. -an
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o.
objavlja naslednja prosta delovna in učna mesta:
v TOZD Obrt
2 KV mizarjev
1 vajenca za poklic mizar
2 KV steklarjev
3 vajencev ali delavcev za priučitev za poklic steklar 2 KV slikopleskarjev
4 vajencev za poklic slikopleskar 2 KV pečarjev
4 vajencev za poklic pečar 1 KV tapetnika
1 KV prešivalke
2 vajencev za poklic tapetnik
3 vajencev za poklic parketar in polagalec plastičnih mas
v TOZD Komunala
več NK ali PK delavcev za delo pri čistoči in vzdrževanju cest
Stanovanje in prehrana za samce zagotovljena v lastnem domu.
V samoupravni delovni skupnosti skupnih služb
materialnega knjigovodje obratov nega knjigovodje blagajnika—administratorja čistilke
Kandidati naj pošljejo prošnje ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku na Primskovem — komunalna cona.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Modna konfekcija Kroj, Škof j a Loka
objavlja prosto delovno mesto
šoferja
osebnega avtomobila
Pogoji:
— KV avtomehanik
— šoferski izpit za A, B in C kategorijo
— 3 leta prakse
— po možnosti pasivno znanje nemškega jezika
— poskusno delo 2 meseca.
Rok prijave: 15 dni po objavi
S stanovanjem podjetje ne razpolaga.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Trg revolucije 1, Kranj,
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKR3STVA IN SOCIALNEGA VARSTVA za nedoločen čas
Kandidat mora poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima višjo izobrazbo ustrezne stroke:
diplomo višje pravne šole ali višje upravne šole oz. višje šole za organizacijo dela ali diplomo višje šole za socialne delavce ter 2 leti prakse na podobnih delovnih mestih;
2. da ima dokončano srednjo izobrazbo ekonomske, pedagoške in politične smeri ter 3 leta prakse na ustreznih delovnih mestih;
3. poznavanje delovnega področja socialnega skrbstva in socialnega varstva
Glede na naravo delovnega mesta je zaželena vsestranska razgledanost in smisel za organizacijo.
Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na Center za socialno delo Kranj, Trg revolucij* 1, Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj z n. sol. o.
obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:
— stavbno pohištvo
— parket
— betonske mešalce L 100
— cement
Izkoristimo ugoden nakup!
Informacije dobite na tel. št. 21-611
Do 28. februarja 1975 nudimo 9 % popust za vse vrste oken INLES
Predlog programa kulturne skupnosti
Že lani novembra je bil v javni razpravi predlog programa temeljne kulturne skupnosti. Obravnavani program so izdelali-na podlag takratnega stanja v kulturi, v okviru tedaj načrtovane in dovoljene porabe sredstev. Po zadnjih podatkih in pripravah za podpis družbenega dogovora pa je očitno, da ne bo treba okrniti osnovne dejavnosti. Temeljna kulturna skupnost Jesenice bo letos imela več kot 4 milijone dinarjev. Od tega bodo največ namenili za program in akcije. 250.000 dinarjev bodo porabili za službo kulturne skupnosti in njene organe, nekaj denarja pa tudi za izboljšanje materialnih pogojev dela ter za dejavnost, ki sprva ni bila zajeta v predlogu programa.
Doslej so o predlogu programa temeljne kulturne skupnosti razpravljali pri občinski Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij ter vsi izvajalci; v prihodnje pa bodo o predlogu programa govorili tudi v delegacijah. Tako bo sprejet sestavni del usmeritve družbenoekonomske politike v občini Jesenice za leto 1975. Ker je podaljšan rok za podpis družbenega dogovora, bo do tedaj čas pripraviti občinski družbeni dogovor in sporazum o financiranju kulturne dejavnosti za leto 1975.
D. S.
Analiza stanja v jeseniški kulturi
Med vrsto nalog temeljne kulturne skupnosti Jesenice, ki jih vsebuje tudi ustava, resolucija, družbeni dogovor, samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti in že potrjene smernice, bo izvršni odbor v prvem polletju letošnjega leta med drugim obravnaval vse naloge, ki jih zahteva program. Obravnavali bodo analizo stanja v jeseniški kulturi, ki jo je izdelala delavska univerza na Jesenicah za obdobje zadnjih petih let, medrepubliško dejavnost v smislu enotnega kulturnega prostora, naloge in cilje muzejske dejavnosti in prioritetni vrstni red reševanja nalog, stanje, uporabo in funkcionalnost kulturnih domov in prostorov, koledar kulturnih prireditev in manifestacij ob 30-letnici osvoboditve, usmeritev, delovanje in razvojne programe kulturnih institucij za obdobje 1975 — 1979, predlog usmeritve kulturne dejavnosti za isto obdobje in osnutek srednjeročnega načrta za leto 1975 do 1979. Obenem bodo ob teh nalogah govorili tudi o vseh tekočih zadevah. D. S.
Aktiv komunistov — kulturnih delavcev
V četrtek se je na Jesenicah sestal aktiv komunistov-kulturnih delavcev, na katerem so obravnavali program dela in skupnih nalog v jeseniški kulturi za leto 1975. Razpravljali so tudi o financiranju in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Pomanjkanje strokovnih kadrov
V zadnjem času je domala na vseh področjih kulturnega življenja v jeseniški občini čutiti vrzel zaradi pomanjkanja strokovnega kadra od poklicnih režiserjev do pevovodij in dirigentov. Amatersko gledališče Tone Čufar žal kasni s predvidenim programom prav zaradi tega, ker še niso sklenili dogovora za" zaposlitev poklicnega režiserja, obenem pa poskuša jeseniška kulturna skupnost skupaj z ZKPO zagotoviti nemoteno delo pri pouku glasbe na Glasbeni šoli in si tako prizadevajo, da bi zaposlili glasbenega pedagoga za instrumente. Izostale pa so tudi vaje pevskega zbora Jeklar, ker ne dobijo ustreznega pevovodje.    D. S.
R azs tava črno - belih fo to grafij
V avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici je bila od 10. do 18. februarja razstava črno belih fotografij s pokrajinskimi motivi in portreti. To so bili izpitni izdelki desetih od osemnajstih članov radovljiškega fotokino kluba. Le-ti so uspešno končali začetni tečaj, ki je trajal 3 mesece. 2e prihodnji mesec pa bodo pod vodstvom Franca Jensterla in Jožeta Poljanca nadaljevali z usposabljanjem v nadaljevalnem B tečaju. Začetni A tečaj bodo za novince pripravili spet jeseni. jR
Gostovanje MGL
Po programu gostovanj gledaliških hiš in letošnje kulturne akcije v radovljiški občini je v četrtek, 13. februarja, nastopilo v festivalni dvorani na Bledu Mestno gledališče iz Ljubljane. Za delovne kolektive z blejskega območja so predstavili sodobno komedijo Igorja Torkarja Revizor 74. Druga predstava tega gledališča bo v Radovljici v sredo, 26. februarja, ko bodo za kolektive in občane iz radovljiškega območja uprizorili dramsko delo Othelo. JR
Gledališka skupina v Podnartu
Po dolgotrajnih pripravah in številnih željah je pri DPD Svoboda Podnart letos spet zaživelo delo dramske skupine. Prvič so se predstavili na domačem odru 2. februarja s sodobno komedijo Etienne francoskega dramatika Jacquesa Devala.
Prvotno so predvidevali, da bodo delo postavili na oder že novembra lani, vendar se je uprizoritev zakasnila, ker je režiser Marjan Belina odpovedal sodelovanje. Zato je režijo prevzel Ivan Eržen iz Besnice. Predstavo dramske skupine so si ogledali tudi predstavniki ZKPO Radovljica. Delo so zelo ugodno ocenili in predlagali, da se vključi v letošnji program kulturne akcije v občini. Tako bodo igralci -iz Podnarta nastopili tudi v drugih krajih v občini. Posebno priznanje za strokovno delo pa so izrekli režiserju Erženu, ki ima največ zaslug, da je prišlo do krstne predstave. JR
Uspela Gosposka kmetija
Minulo nedeljo so v kulturnem domu na Dovjem gostovali člani dramske skupine iz Zabreznice. Pred številnim občinstvom so v režiji Julke Dovžanove uprizorili veseloigro Gosposka kmetija. Omeniti velja, da je bila to že osma uprizoritev tega dela, ki je v izvedbi amaterskih igralcev iz Zabreznice v vsakem kraju doživel velik uspeh.   J. R.
Dr. Habe: o čudesih v kraškem kamnu
Muzejsko društvo Škofja Loka je v skladu s svojim delovnim programom za leto 1975 sklenilo obnoviti tradicijo v preteklosti zelo priljubljenih predavanj in zato vabi občane, da v ponedeljek, 24. februarja, ob 18. uri obiščejo galerijo na loškem gradu ter prisluhnejo dr. Francetu Habetu, ki bo predstavil »čudesa v kraškem kamnu«. Dr. Habe namerava ob 150 barvnih diapozitivih velikega formata prikazati sožitje kraškega kamna in vode od izvirov Ljubljanice do Škocjanskih jam.
Njegov cilj je poslušalcem pričarati tisto lepoto podzemeljskega sveta in tisto zemeljsko površje, ki ga navadni državljani ponavadi ne moremo videti in občudovati, zlasti pa ne v doživetjih in barvah vseh letnih časov. Avtor, priznan strokovnjak in raziskovalec Krasa, se poglablja tudi v perečo problematiko varstva kraške prirode in Človekovega okolja nasploh.
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-, zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je odprta razstava LIKOVNA PRIZADEVANJA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI, v 2. nadstropju pa je na ogled etnološka razstava KMEĆKO GOSPODARSTVO V DOLINI.
V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava KRAJI V PREŠERNOVEM ČASU, ki sta jo pripravila Narodni muzej v Ljubljani in Gorenjski muzej v Kranju.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled razstava SODOBNI GLEDALIŠKI PLAKAT, ki jo je pripravilo Prešernovo gledališče v Kranju s sodelovanjem slovenskih gledališč. Razstava je odprta vsak dan razen sobote in nedelje od 17. do 15., ob sredah pa tudi do 17. ure.
Stalne zbirke v baročni stavbi so zaradi adaptacije prostorov začasno zaprte.
Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Slovenski gledališki plakat
Ob razstavi, ki jo je Prešenovo gledališče pripra vilo v Gorenjskem muzeju v Kranju
Ce smo mnenja, da umetnost služi predvsem kreativni izpovedi in šele v drugi vrsti sprejema nase vlogo komunikativnega medija, potem bi morali pri plakatu predvsem poudariti njegov uporabni namen. Zgodovina plakata nam resda kaže, da so značilnosti posameznih stilnih obdobij močno odmevale v načinu njegovega oblikovanja, po drugi strani pa je tudi plakat v sto letih svojega razvoja, odkar se je razvil v samostojno umetnostno zvrst, nekajkrat zelo ustvarjalno posegel v umetnostno življenje svojega časa. Postim-presionizem, secesija, simbolizem, ekspresionizem, kubizem, futurizem,
konstruktivizem in druga sodobna umetnostna strujanja so našla v plakatu plodna ustvarjalna tla. Mnogi najpomembnejši umetniki svpjega časa so se znali podrediti osnovnim zakonitostim te vrste umetnostnega izraza, ki jih je pred sto leti postavil njen utemeljitelj Jules Cheret: plakat bodi enostaven, eleganten in duhovit. . Pri razvoju nove umetnostne zvrsti so imeli morda največ zaslug Francozi, Nemci, Angleži, Sovjeti med oktobrsko revolucijo in v novejšem času Poljaki. Pri njegovem nadaljnjem izoblikovanju pa pravzaprav sodeluje ves svet, saj je plakat
Gorenjski pisatelji na Koroškem
Kulturno prosvetno društvo »Pre-žihov Voranc« z Raven na Koroškem je v sodelovanju z založbo Borec v torek organiziralo literarni večer partizanskih piscev, hkrati pa so v študijski knjižnici odprli razstavo knjižnih del založbe Borec. V raznih krajih Koroške, Štajerske in v drugih krajih Slovenije se te dni vrstijo razne prireditve ob 25-letnici smrti koroškega pisatelja in revolucionarja Lovra Kuharja-Prežihove-ga Voranca.
Na Ravnah so se na dveh literarnih prireditvah (popoldne za mladino in zvečer za odrasle) predstavili pesnica, pisateljica in prevajalka Kristina Brenkova in trije Gorenjci: Vladimir Kavčič iz Podgore v Poljanski dolini, sicer direktor založbe Borec, Ivo Zorman iz Komende
Kulturno življenje v Cekljah
Kakšne kulturne užitke ponujajo Cerklje delavcu in študentu? Enkrat tedensko se lahko v tesni kino dvorani nagleda golih lepotic ali pa rav-barjev in žandarjev. To je vse. Cerkljansko občinstvo si že dalj časa ni "imelo priložnosti doma ogledati kvalitetnega filma. Morda se Kino-podjetje iz Kranja izgovarja s slabim obiskom, vendar pa ta ustreza kvaliteti filmov in udobju, ki ga ponuja kino dvorana.
Tu in tam se prikaže tudi kakšna dramska skupina, morda kak koncert z osladnimi popevčicami, ki pa ne pomenijo nikakršnega kulturnega užitka. Morda pomeni premik naprej prva premiera domače dramske skupine, ki je s Finžgarjevo Verigo po dolgem času spet napolnila kino-dvorano. S solidno predstavo so igralci dokazali, da še ni zamrla želja po kulturnem izživljanju. Vso pohvalo zaslužijo iniciator komisija za kulturo pri 00 ZSMS Cerklje, organizator KUD Davorin Jenko in pa seveda igralci sami, ki so v izvedbo vložili ves svoj prosti čas. Upajmo, da ne bomo več presenečeni, če bomo izvedeli, da nam je cerkljanska dramska skupina pripravila novo premiero.
Uspela dramska predstava pa pomeni le trenutno izboljšanje, torej Cerkljani upravičeno pričakujejo še kaj drugega.
J. Lubej
pri Kamniku, in Jože Vidic iz. Sela v jeseniški občini.
Glede na to, da je založba Borec decembra slavila 15-letnico ustanovitve je direktor založbe Borec pisatelj Vladimir Kavčič govoril predvsem o dejavnosti založbe. Povedal je, da je založba doslej izdala prek 300 knjig v nakladi prek 1,400.000 izvodov. Slovencem je posredovala prek 90 prevodov del tujih avtorjev, ki obravnavajo drugo svetovno vojno ali napredna gibanja. Založba izdaja časopis »TV-15« v nakladi 42.000, revijo »Borec« (mesečnik) v nakladi 3000 in Kurirčka v nakladi prek 40.000 izvodov.
Ivo Zorman je na literarni prireditvi navzoče seznanil s tem kaj ga je vodilo, da je prijel za pero, vmes pa še nekaj šaljivih zgodb, da je odmeval tudi smeh v dvorani.
Jože Vidic je govoril o težavah pri zbiranju dokumentarnega gradiva za knjigo. Tako mladinci kot odrasli so pozorno spremljali njegovo pripovedovanje, kako je zbral gradivo za knjigi Beg z mor-išča in Zločin pri Lenartu in kakšne grozljive zgodbe bodo objavljene v knjigi Po sledovih črne roke, ki jo bo letos izdala založba Borec.
Pisci so v družbi s predstavniki javnega življenja Raven obiskali Prežihovo rojstno hišo v Kotljah pri Ravnah in čestitali Prežihovi ženi Micki, ki je te dni praznovala 75-let-nico. Gostje so bili v Prežihovi domačiji nadvse prisrčno sprejeti in so se v pogovoru s Prežihovo ženo zadržali skoraj dve uri. J. V.
še danes komunikativno sredstvo prvega reda.
Rojstvo in razvoj jugoslovanskega oz. slovenskega, plakata je povezano z imeni Krizmana, Babica, Ivano-viča, Šantla, Smrekarja, Trpina in drugih- Med vojno in po njej se je plakat kot odmev politične, kulturne, gospodarske in socialne revolucije razvil v nesluteni meri, žal pa je bilo spremljanju njegove rasti do sedaj posvečeno premalo pozornosti.
Prav zato gre iniciativi Prešernovega gledališča v Kranju veliko priznanje, saj nam razstava, ki jo je ustanova ob Tednu Slovenske drame pripravila ob sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju v galerijskih prostorih v Tavčarjevi ulici, predstavlja izredno pomembno področje oblikovanja plakata — gledališki plakat. Izbor gradiva obsega obdobje zadnjih nekaj let in se veže na repertoar nekaterih naših najbolj znanih gledaliških hiš: Slovenskega ljudskega gledališča v Ljubljani, Celju in Trstu, Mestnega gledališča v Ljubljani, obeh eksperimentalnih gledališč Glej in Pekarna ter Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici.
Povezava simbolističnih in dekorativnih elementov, ki je močno značilna prav za gledališki plakat, dosega odlične realizacije v delih Matjaža Vipotnika (Fedra, Martin Luther-Tomaž Munzer) oz. v delih Vipotnika in Stepančičeve (Bak-hantke, Volkovi in ovce, Spomenik g).
Pritegnitev fotografije v smislu popartističnih izraznih zasnov je značilna za Vipotnikove oz. Vipot-nik-Stepančičeve plakatne realizacije: Pogovor v maternici koroške Slovenke (foto Oražem-Adamič), S poti (foto Dolinšek), Ljubezenski koncil (foto Orožen-Adamič) itd.
Grka kot pomemben člen likovnega izraza je značilna za poparti-stično-opartistične zasnove plakatov gledališča Pekarne (Vipotnik), medtem ko nam izrazito grafične rešitve posreduje plakatni opus Matije Turka (Primorsko dramsko gledališče) in Klavdija Palčiča (Slovensko gledališče v Trstu).
Barvno intenzivno, plastično poudarjeno in stilizirano simboliko nam v plakatu prezentira delo gorenjskega rojaka Tomaža Kržišnika, s čigar napori se bomo morda srečali v širši predstavitvi tudi v okviru bodočih likovnih prireditev Gorenjskega muzeja. Cene Avguštin
Škofjeloški oktet Jelovica je pel zamejskim Slovencem
Kulturnoprosvetna društva zamejskih Slovencev so marsikatero proslavo Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, preložili za teden dni, da se ne bi ujemala s pustno razposajenostjo To so storili tudi v dveh povsem slovenskih krajih v bližini Gorice, v Števerjanu in v Sovodnjah ob Soči, kjer so svečanosti pripravili 14. oziroma 15. februarja. Goriška Prosvetna zveza je k sodelovanju na teh dveh proslavah prek škofjeloške Zveze kulturnopro-svetnih organizacij povabila pevce škofjeloškega okteta Jelovica. V skladu z dogovorom so pevci na obeh proslavah s svojim nastopom
Tomaž Gor j up razstavlja v Radovljici
Drevi ob 20. uri bo DU Radovljica
v dvorani radovljiške graščine odprla razstavo akademskega slikarja Tomaža Gorjupa. Ob otvoritvi bo koncert, na katerem bodo nastopili Irena Grafenauer (flavta), Joža Kocjančič (rog), Jaka Jeraša (bariton) in Peter Kovač (klavir).
Tomaž Gorjup se nam s svojo prvo samostojno razstavo predstavlja kot mlad diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki studiozno in zavzeto gradi svoj oblikovni svet. Le-tega sestavljajo komorni motivi, vključeni v bolj ali manj sklenjen in prostorsko omejen okvir. Njihova likovna govorica je v drobnih jiredmetih iz domačega okolja realistično izbrušena, vendar v ozadju kompozicij pogosto opa zimo nekak »avtomatični zapis«, kot ga umetnik sam imenuje in ki daje sicer preprostemu motivu globlji pomen.
Kombiniranje realističnega objekta v prvem planu z ekspresionistično poudarjenim, sicer pa v barvnem smislu impresionistično učinkujočim ozadjem, ustvarja v slikah napetost in surrealistično ozračje. Vendar slikarju ni do »pripovedovanja«; zanimajo ga predvsem čisti likovni problemi: barva in njeni učinki v različnih kombinacijah, pri čemer se posebej spopada, z iskanjem harmonije dveh komplementarnih barv. Med njimi išče-tiste, ki so mu osebno
najmanj blizu in take, ki jih je zelo težko ujeti v harmonično učinku-jočo enoto. Nič manj kot z barvo se slikar ukvarja s problemom kompozicije in prostora. Pretehtane, pogosto zvrnjene barvne ploskve, vanje vkomponirani minuciozni objekti, skoraj dosledna odsotnost senčenja, delitev ozadja v pasove, kolažno reševanje slikarske površine, to so elementi, ki ustvarjajo v Gorjupovih platnih tesnobno učinkujoč prostor. Predmet ali figura- vse se zdi kakor izgubljeno ali pozabljeno v prostoru, vse govori o alienaciji, o absurdu: Sandal kot človekova sled drsi iz živega ozadja slike, za upodobljenega otroka je perspektivično namenoma nepravilno podan stol ogromen prostor, v katerem se izgublja in čutimo njegovo tesnobo, Rdeči čevelj na zvrnjeni ploskvi okroglega stola ima v zgornjem koncu slike kot porog upodobljen rdeč nagelj itd. Čeprav že samo iskanje uglašenosti med težko združljivimi barvnimi toni predstavlja določen nesmisel, se s slikarjevim načinom prikazovanja predmetov absurden značaj slike še bolj stopnjuje.
Z neizprosno resnicoljubnostjo in racionalno kontrolo gradi Tomaž Gorjup svoja akrilna platna. V njih odmeva slikarjev vase zaprt in naši vsakdanji pojavnosti tuj in odmaknjen svet. '
M. Avguštin
izpolnili drugi del programa, prvi del pa so tako v Števerjanu kot v Sovodnjah izvedli učenci tamkajšnjih slovenskih šol. Njihov nastop je zajemal predvsem recitacije, v največji meri seveda Prešernovih pesmi.
Ce je tisti del programa, ki so ga pripravili domačini, pokazal in dokazal, da je varovanje kulturne dediščine in tvorno delo na kulturnopro-svetnem področju glavno orožje naših rojakov, v boju proti stalno prisotni nevarnosti asimilacije s strani večinskega naroda, je bil nastop jelovškega okteta nekakšno priznanje predstavnikov matične domovine rojakom za mejo da njihova žilava borba za obstoj ni osamljena in od matičnega naroda pozabljena. Navdušeni in kdaj pa kdaj kar prevzeti poslušalci so vsako pesem jelovških pevcev sprejeli z viharnim dolgotrajnim ploskanjem. Spored je obsegal predvsem koroške narodne in dalmatinske pesmi, ki jih naši rojaki v goriškem zaledju ne slišijo ravno pogosto. In prav zato so bili izvajalci še izdatneje nagrajeni z aplavzom — pri zadnji pesmi na obeh nastopih celo med samim izvajanjem, ob uspešnem solu tenorja.
Med prireditvama pa je bilo tudi nekaj razlik. Akademija v Števerjanu je bila v razredu nekdanje šole, ki je po velikosti bolj podoben sobi kot dvorani, in tudi brez odra je. Nabito poln prostor ni mogel sprejeti vseh, ki so prišli na akademijo, stik s publiko pa je bil zelo neposreden. Skratka, tak kot si ga nastopajoči lahko samo želeli.
V Sovodnjah je bila prireditev v dvorani lepega, pred tremi leti dograjenega kulturnega doma. Nastop na odru pa je prireditvi odškrnil del števerjanske topline in domačnosti, čeprav je bil recitacijski del sporeda kvalitetnejši.
Dva večera med zamejski Slovenci sta pokazala, kako koristni in zaželeni so stiki, kakršne z rojaki onstran državne meje Škofja Loka že nekaj let spleta in neguje na različnih nivojih in področjih.     J. E.
GLAS 5
Petek, 21. februarja 1975
Zmagovalci Kangbačena v Kranju
Oživljene himalajske stopinje
Tone Škarja, Zoran Jerin, Stane Belak-Šrauf, Marjan Manfreda in Bojan Pollak pripovedujejo V. alpinistični odpravi na 7902 metra visoki
o
Kangbačen, o vzponu na »zagozdo« ali Wedge peack in o Cedilnikovem samotnem boju z Jaho peackom — Dobro obiskano kranjsko predavanje »himalajcev« — Tudi odpravi na Makalu, ki smo ga leta 1972 že naskakovali, želimo najmanj
tolikšno srečo!
Čeprav je sledi naše V. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave, sestavljalo jo je 17 prekaljenih hribolazcev, že zabrisal sneg, so spomini na enkraten podvig na , 7902 metra visokem Kangbačenu, kar bi po naše pomenilo »glej, gora!«, in na sosednjih vrhovih, še vedno živi! Znova in znova se spominjamo uspeha, ki' so ga svetovni javnosti posredovale časopisne agencije in ki ni dobil velike odmevnosti le pri nas, temveč tudi v drugih, predvsem -»alpinističnih« državah. 29. septembra lani so Stane Belak-Šrauf, Roman Robas in Peter Ščeti-nin stopili na »goro sanj« in dokončali leta 1965 začeto delo. Takrat je namreč II. JAHO obtičala tik pod vrhom. Alpinista Juvan in Humar sta dosegla koto 7535 metrov na jugozahodnem grebenu, Dimitrov in Sazonov pa sta obtičala na 7650 metrov visoki ploščadi pod kangbačen- Marjan Manfreda, elektroteh-skim vrhom. Vzpon na vrh bi brl ta- nik, čaln Alpinističnega odse-krat izvedljiv najverjetneje le za ka PD Ljubljana—Matica ceno smrti...
leto pripravljala predvsem Planinska zveza Slovenije in komisija za odprave v tuja gorstva pri zvezi ob izdatni pomoči družbe.
»Odprava se upošteva za uspešno, če se vsaj eden povzpne na začrtani vrh,« pripoveduje vodja »himalajcev« Tone Skarja. »Naša V. JAHO je dosegla še veliko več. V Katmanduju, kjer budno spremljajo uspehe tujih odprav, so nas izredno ocenili. Nobena odprava pred nami ni tolikokrat in v tako kratkem času osvojila vrha kategorije, kamor sodi Kangbačen, in nobena skupina še ni bila tako uigrana kot jugoslovanska. Poljaki so bili sicer prvi na Kangbačenu, vendar predvsem na račun naše II. JAHO, ki je pred desetimi leti obtičala pod vrhom. Dobro so izkoristili njeno pot in si olajšali končni vzpon.«
. Himalajska odprava je krenila z ljubljanske železniške postaje 4. avgusta lani. V Rimu so se fantje vkrcali v letalo in z vmesnimi postajami pristali v Kalkuti, kamor je že prispela ladja s sedmimi tonami prtljage. Prtljaga je odšla na pot sredi maja z Reke. 20. avgusta je bila odprava zbrana v Dharanu v Nepalu, od koder jo je na 200 kilometrov dolgo pot v podnožje Himalaje
Peter Rado Prvih
Zoran Jerin, novinar, član Planinskega društva Ljubljana — Matica.
Slovenska javnost zadnje čase na predavanjih z zanimanjem sledi bogatemu fotografskemu in filmskemu gradivu ter besedam spominov, ki jih obujajo člani odprave: vodja Tone Škarja in člani Zoran Jerin, Stane Belak-Šrauf, Marjan Manfreda, Bojan Pollak, dr. Jože Andlovic, dr. Peter Soklič, Danilo Cedilnik, Janez Dovžan, Franc Jeromen, Janez Gra-dišar, Miha Smolej, Roman Robas, Sčetinin, Tone Trobevšek, Riedl in Zvone Andrejčič. pet, Škarja, Jerin, Belak, Manfreda in Pollak, je v ovkiru planinskih predavanj, ki jih vsak torek organizirata PD Kranj in odbor za športno rekreacijo telesnokulturne skupnosti, pretekli torek v sliki in besedi opisalo delo in uspehe V. JAHO. Udeležba je bila izredna, saj se je v kranjski skupščinski dvorani zbralo več kot 300 ljudi. Aplavz po predavanju je bila nova nagrada in priznanje himalajcem!
Predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar in predsednik nadzornega odbora društva Andrej Brovč sta povabila po predavanju člane odprave na krajši sprejem v Dom JLA v Kranju. Tone Skarja, Stane Belak-Šrauf, Marjan Manfreda, Bojan Pollak in Zoran Jerin so ponovno preleteli kroniko zmagoslavne odprave, ki sta jo skoraj eno
Stane Belak-Šrauf, strojni tehnikkonstruktor, član Alpi-nistinega odseka PD Ljubljana — Matica
Olepšajte si dom
mislite že na darilo za 8. marec in izkoristite ugoden nakup okrasnih in uporabnih predmetov v poslovalnici Elgo Lesce
teden keramike
s 5 % popustom —
od 14. do 24. februarja
Tone Škarja, vodja odprave, elektrotehnik, član Alpinističnega odseka Kamnik
spremljalo zvezni oficir, 260 nosačev, 10 šerp in dva kuharska pomočnika. Kolona utrujenih, vendar vztrajnih in psihično dobro pripravljenih mož se je vijugala po monsunskem vremenu, skozi močvirja, polnih, pijavk, prek hudournih potokov in rek tja pod himalajske vršace. Zaradi nemogočega vremena se je mož lotevalo slabo počutje, vendar je 8. septembra na višini 5250 metrov že stala baza, dan kasneje pa 5750 metrov visoko tabor 1. Vanj so člani odprave in nosačf znosili dve toni in pol najrazličnejšega blaga.
Odprava je napredovala nezadržno. 12. septembra je stal tabor 2 (6250 metrov visoko), 14. septembra tabor 3 (6600 metrov), kamor so alpinisti in šerpe znosili 500 kilogramov opreme, 24. septembra tabor 4 (7200 metrov) in 28. septembra zadnji 5. tabor na višini 7450 metrov.
Naveze so bile pripravljene za naskok vrha! 29. septembra so odšli Stane Belak, Roman Robas in Peter Ščetinin negotovosti naproti. Ure in ure so hodili, se vzpenjali in premagovali plazove ter premagali Kangbačen! Pol ure so uživali v nepopisni sreči. Objeli so se, vendar se je trenutek slovesa od vrha bližal. Slovo od težko osvojenega vrha je za alpinista težko, sestop, ko zbranost zaradi veselja rada popusti, pa še težji in nevarnejši. Potem se je zgodilo, kar nihče ni pričakoval! 5. oktobra so se na vrh bliskovito povzpeli Marjan Manfreda, Janez Dovžan in Franc Jeromen, dan kasneje pa Zvone Andrejčič, Tone Trobevšek, Rado Riedl in šerpa Nima. Prva in treja naveza sta se morali pri sestopu hitro umikati snegu in plazovom . ..
Lepo okolje — boljše počutje — vse to vam zagotavlja Murka Elgo Lesce
Bojan Pollak, diplomirani inženir ladjedelništva, član alpinističnega odseka PD Kamnik
Himalajska kronika V. odprave še •ni končana. 4. oktobra uspe Danilu Cedilniku-Denu enkraten podvig! Sam spleza na neosvojeni in neimenovani 6500 metov visoki vrh. Odprava ga imenuje Jaho-peak (vrh jugoslovanske alpinistične himalajske odprave). Dan kasneje pa Bojan Pollak, Miha Smolej in Janez Gradi-šar prvič v zgodovini premagajo 6850 metrov visoki VVedge peack ali »za-gozda« imenovan . .;
Odprava se zmagoslavno vrne v bazo in odtod v Dharan, od koder je 20. avgusta krenila uspehu naproti. 9. novembra junake Kangbačen pozdravimo v Ljubljani . . .
»Premagali smo naravo, ki je tako visoko krutejša, bolj neusmiljena,« modruje Tone Škarja. »Zmagali smo zaradi znanja, pametnega ravnanja in odločanja, dobre telesne in psihične pripravljenosti in velike volje. Če tega ne bi bilo, ham tudi sreča ne bi pomagala. Da bi bilo še na Makaluju, kamor se odpravljamo, tako . . .«
Besedilo: J. Košn jek Fotografij«: K. Perdan
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
JESENICE
NA GORENJSKEM
je organizirano v dveh TOZD, ki imata skupne strokovne službe.
Za uresničitev poslovnih nalog pa potrebuje večje število novih sodelavcev.
SDS skupne službe
1. SODELAVCA ZA VODJO TEHNIČNIH SLUŽB
2. SODELAVCA ZA TEHNIČNO KOMERCIALNE NALOGE
3. SODELAVCE ZA DELO V RAZVOJNO PROJEKTIVNEM BIROJU
4. SODELAVCA ZA PLAN IN ANALIZE
5. SODELAVCA  ZA  GOSPODARSKO RAČUNOVODSKE NALOGE V ISTEJM SEKTORJU
Pogoji: za vsa delovna mesta oziroma strokovne naloge morajo interesenti imeti ustrezno visoko ali višjo strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj. Za delovna mesta pod 3., 4. in 5. lahko tudi srednjo strokovno izobrazbo in ustrezno dobo delovnih izkušenj.
TOZD — Gradbena operativa Vigrad
1. GRADBENE INŽENIRJE za šefe sektorjev
2. GRADBENE TEHNIKE
za operativne naloge na gradbiščih
3. GRADBENE DELOVODJE za gradbišča in objekte
4. VEČJE ŠTEVILO ZIDARJEV IN TESARJEV TER DRUGIH GRADBENIH POKLICEV
5. KLJUČAVNIČARJE IN DRUGE KOVINSKE POKLICE
za delo na montaži in v delavnicah SIP
Pogoji: za vsa delovna mesta ustrezna vrsta strokovne izobrazbe oziroma usposobitve. Zaželene so ustrezne delovne izkušnje. Za delovna mesta od 2.-5. pa lahko tudi začetniki. Gradbišča so na Jesenicah, v Kranjski gori, v Kranju in v Ljubljani.
TOZD — Gradbeni izdelki in storitve Plavž
1. VEČJE   ŠTEVILO  TESARJEV, BETONER-
JEV IN ŽELEZOKRIVCEV
za tesarski, betonski in železokrivski obrat
Pogoji: za vsa delovna mesta ustrezna strokovna šola ali drugačna strokovna usposobljenost.
Interesentom so na voljo vse podrobnejše informacije v kadrovski službi ali vodstvih skupnih služb oziroma TO^D.
Pismene vloge bomo sprejemali od 25. februarja 1975 in nato pismeno obvestili vse kandidate. Poznejše vloge so tudi možne, če delovno mesto ni zasedeno. Vloge je treba dostaviti na naslov SGP Sava Jesenice, Titova 16 — kadrovska služba.
Odbora za medsebojna razmerja TOZD v sklopu
Kmetijsko živilskega kombinata Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavljata naslednja prosta delovna mesta:
za TOZD Komercialni servis Kranj — z n. sol. o.
1. vodje kooperacijske proizvodnje in skladišč
v Enoti Agromehanika
za TOZD Kmetijstvo Kranj — z n. sol. o.
2. treh vrtnarjev
za dela v cvetličarstvu in parkih
3. več sezonskih delavcev
za dela v vrtnarstvu in parkih
4. ključavničarja — varilca
za dela na izdelavi kmetijske mehanizacije
Poleg splošnih pogojev za delo, se zahtevajo naslednji posebni
pogoji: ... •• ,
pod 1.: višja šola kmetijske strojne ali organizacijske smeri z najmanj 1-letno prakso na enakem ali podobnem delu ali srednja šola kmetijske stroke ali strojne smeri z najmanj 3-letno prakso na enakih ali podobnih delih;
pod 2.: poklicna vrtnarska šola, lahko tudi začetnik;
pod 3.: priučeni vrtnarski delavec ali delavec brez poklica, čas
sezone traja od 6 do 8 mesecev;'
pod 4.: poklicna šola kovinske stroke za poklic ključavničarja, praksa zaželena.
Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev.
Nastop dela je mogoč takoj,- razen pod točko 3, kjer bo natop dela določen po dogovoru.
Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, 15 dni od objave.
Kako
so pusta ukradli
(Kakršnakoli podobnost krajem je naključna)
z znanim turističnim
Dr. Ravnilo je večina dobro poznala, vendar nihče ni računal z njim. Pravzaprav ni bil doktor, ampak si je to profesijo pridobil že pred leti, ker je bil pravi specialist za učenje kozjih molitvic. Marsikoga je včasih tako potegnil, da se mu je kraj še lep čas smejal. Nekega 1. aprila mu je nekdo na primer s konjsko vprego pet kilometrov daleč peljal do lekarne škatle: Tam pa so ga debelo gledali, kaj naj počno s to embalažo. In ko se je možakar apri-lovsko razpoložen vrnil, mu je doktor v kraju pripravil takšen sprejem, da bi se naapriljeni najraje v zemljo vdrl.
Letos za pusta so turistični delavci v tem kraju nameravali po starih šegah in običajih na pepelnično sredo pokopati Pusta. Tako kot se spodobi so pravočasno postavili mrtvaški oder in položili nanj norčavega nesrečnika. Zraven krste so napisali, da je norec končno le umrl in da ga bodo v sredo popoldne na moderen način upepelili. V ponedeljek in torek so imeli ob odru častno stražo. In številni turisti in prišleki so se ustavljali ter se veselo hihitali smešnemu prizoru; pač kot se pustu in času spodobi.
Norčavega pokojnika je v torek dopoldne obiskal tudi dr. Ravnilo. Kot se ob takšnih priložnostih spodobi, se je poklonil njegovemu spominu. Potem je Jožeta in Franceta, ki sta bila že drugi dan na častni straži, nagovoril.
»Že res, ampak ni lepo, da pustita kuharice in natakarje Pri Jagru tako dolgo čakati. Golaž, ki vama ga je plačal turistični biro, že nekaj ur prekladajo sem in tja in čakajo, kdaj bosta prišla na malico.«
»Kdo da nama je plačal golaž?« je zinil Jože, ki je že nekaj časa ugotavljal, da ta dan še ni nič pametnega zaužil.
»Ja, turistični biro, vendar. Saj je bilo tako zmenjeno. Mar ne?« je odvrnil doktor. »Stopita noter v moj avto, da vaju popeljem do Jagra. Tiste pol ure, ko bosta vidva jedla, se temu norcu na mrtvaškem odru ne bo nič zgodilo,« ju je povabil.
Jože in France si nista dala dvakrat reči. Čez nekaj minut sta že sedela Pri Jagru. Dr. Ravnilo, ki jima je zaželel dober tek, se je kmalu potem, ko so še nazdravili s kozarci, poslovil.
Pošteno sta se okrepčala zastopnika častne straže in ugotavljala, kako lepo in prav se je spomnil turistični biro, da jim je plačal malico. Takrat pa ju je pred vrati ustavil natakar.
»Dva golaža, pol litra in tisto, kar je spil dr. Ravnilo — 35 dinarjev prosim.« v
Možakarja bi skoraj »feršlog«.
»Mar ne plača tega turistični biro?«
»Kakšen turistični biro neki? In zakaj? Vi trije ste naročili,« je odločeno odvrnil natakar.
Francetu se je posvetilo.
»Tristo kosmatih in dr. Ravnilo. Pojdiva!«
In sta plačala.
Med potjo sta že naklepala, kako bosta doktorju ob prvi priliki to potegavščino vrnila. Ravno pravšnje volje sta prišla do hišice, kjer je bil mrtvaški oder. Toda odra in Pusta ni bilo nikjer. Črne zastave tudi ne. Hišica je bila zapuščena kot pred pustnimi dnevi.
»Pusta so ukradli!« so že čez nekaj minut govorili po kraju. Iz sosednjega hotela pa so se natakarji z dr. Ravnilom do tal pripogibali in se smejali potegavščini. Pust je bil namreč pri njih.
Odbor, ki je pripravil pustno ceremonijo, je sedel skupaj.
»Prav. Če ga je doktor vzel, mu bomo pa vrnili. Napišimo, da Pust leži zdaj pri doktorjevi ženi Apolo-niji na Cankarjevi,ulici,« so sklenili.
Kot bi trenil, se je na hišici pokazal lepak.
»Pokojni zdaj počiva pri Apoloni-ji na Cankarjevi ulici. Obdukcijo bo opravil dr. Ravnilo, kije nesrečriika tudi zapacal, da je tako klavrn konec naredil.«
Veter se je tako nenadoma obrnil. Ljudje so hodili gledat lepak in se hihitali. V mislih pa so si že predstavljali, kakšen cirkus bo imel doktor doma, ker ga bo Apolonija pošteno za ušesa. Da je odločna ženska, so .vsi vedeli, še najbolj pa dr. Ravnilo, ki se je že dostikrat moral opravičevati, da je različne buške in odrgnine dobil, ko je s kolesom padel in podobno.
Najbrž bi še precej časa trajala ta tiha in smešna vojna med organizatorji ceremonije in doktorjem, če se ne bi nenadoma srečali.
»Postavi mrtvaški oder nazaj, takšen kot je bil in mi bomo odstranili lepak!« so mu postavili ultimat.
»Jaz ga nisem podrl in ukradel in ga tudi ne bom postavil,« je vztrajal doktor. »Pripravljen sem kvečjemu črno zastavo nazaj obesiti in pomagati. Pa hitro se lotimo dela. Če bo moja Apolonija izvedela, kaj se je zgodilo, bo prišla sem. Potem pa ne bomo imeli Pusta, ampak hudiča!« je nazadnje že priganjal doktor.
Oder je bil kmalu spet nazaj in Pust je spokojno počival na njem. Vse je bilo spet v najlepšem pustnem redu. Toda organizatorji in kraj dogodka ni pozabil. Še danes kislo zmigujejo z glavami, če jih kdo vpraša, kako so jim Pusta ukradli. Čeprav so mu vrnili in so bili pustni dnevi še bolj prijetni zaradi tega dogodka, na tihem priznavajo, da jim ga je doktor Ravnilo spet enkrat pošteno zagoael.
Doktor pa ne bi bil doktor, če ne bi iz tega dogodka potegnil debelejši konec. Lepak, ki je sramotilno s prstom kazal nanj, da je Pusta zapacal, ima zdaj skrbno spravljen, da mu kdo od prihodnjih »pacientov« ne bi mogel čez čas kaj očitati in dokazovati nesposobnost. aže
Slovenski oktet v Žireh
V nedeljo ob 17. uri bo v dvorani kina v Žireh nastopil s celovečernim koncertom Slovenski oktet. Gostovanje doma in v tujini priznanega vokalnega sestava je pripravil Klub študentov Poljanske doline. To je po gostovanju afriške folklorne skupine že druga kulturna prireditev, ki jo je v letošnjem letu pripravil ta klub.
-jg
Oto Pestner v Bohinju
V soboto in nedeljo, 8. in 9. februarja, je nastopil v Mladinskem domu v Bohinju Oto Pestner z ansamblom. Domačini so Mladinski dom obakrat napolnili do zadnjega kotička. Pevec in ansambel pa sta nastopila tudi na pustni torek. B. Sodja
Pustne norčije
V soboto, 8. februarja, so pripravili pustni sprevod tudi na Bohinjski Beli. Fantje iz Podhoma nad Bledom pa so na pustni torek vlekli ploh. Ploh je bil dolg 30 metrov in so ga dobro prodali. J. Ambrožič
Nastop v Bohinj ski Češnjici
Dramska sekcija v Bohinjski Češnjici je lani pripravila več koncertov in drugih prireditev. Tako so nastopili ansambli Mihe Dovžana, Toneta Kmetca, Lojzeta Slaka in Veseli hmeljarji. Z dramskimi predstavami pa je gostovalo trinajst društev iz radovljiške občine in drugje. V prihodnje bodo nastopili še nekateri ansambli, med drugim Zadovoljni Kranjci in Avseniki.
B. Sodja
Starega Park hotela na Bledu ni več. (Po programu bo čez dobro leto na istem mestu stal nov hotel.) Še vedno pa je Park bar, nočni lokal v spodnjih prostorih Kazine, ki je odprt vsak večer od 21. do 2. ure, razen ob. torkih. Ob 23. uri je v tem lokalu vedno artistični program. Ta mesec si ga še posebej velja ogledati. Naštejmo nekaj zanimivih točk. Enkraten je nastop plesalke Anet. Njena točka se imenuje improvizacija v črno-belem. Presenetljiv je žongler z ognjem, ki nastopa poji naslovom duo Vecko in svojevrstna lepota je v točki dua MenfisK ki prikaže ta ples v ritmu bluesa. Draž celotnemu programu pa daje simpatična Hatidža, ki ogreje in šokira. Park bar in njegova ekipa Jože Čelik, Sonja Ličen ter Rudi Babic vas vabijo na prijeten večer, kjer boste lahko tudi zaplesali ob zvokih kvarteta Baltik iz Poljske.
nagradna križanka   od vsepovsod   za smeh
	1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11	12	
13								M						15
16			■	L			18				■	19		
20				■	22					■	23			
24					■	1				1	■			
		28			29	■	30			31		■32		
33	1					36	■37					38		
39		40		■					■				44	45
46									48	■	1			
50			■								■	53		
54			55					56			57			
	58							59						
Vodoravno: 1. ime reformatorja in ustanovitelja nemškega protestantizma, 7. drhal, sodrga, 13. obhodna straža, patrulja, 14. starogrški bog smrti, poosebljena smrt, 16. sprednji del voza, 17. urad, biro, 19. planinsko naselje na Kavkazu, 20. veletok v vzhodni Sibiriji, izvira v Bajkalskem gorovju in se izliva v Severno Ledeno morje, 22. nacija, 23. utrip žile, 24. borišče, torišče, 26. čast, odlika, 27. židovsko moško ime, Mojzesov brat, 28. slovenski slikar, impresionist, Matija, 30. slovenski pisatelj, Janez (»Bobri«), 32. znak za kemično prvino nikelj, 33. kratica za Kmetijski kombinat, 35. sukanec, majhna nit, 37. vrbov nasad, ivov gaj. 39. drugo ime ameriškega izumitelja Thomasa Edisona, 41. stopnja v razvrščeni, urejeni celoti, družbeni položaj, 43. letopis, kronika, 46. nemški fizik, iznajditelj telefona, Philipp, 47. ime slovenske.pevke popevk Kohontove, 49. ime nizozemskega pomorščaka Tasmana, 50. ljudsko ime za Hercegovca, 51. ustaljeno zaporedje črk, zlasti v latinici, 53. vzdevek glasbenika Sossa, 54. pravljična dežela v Svviftovi satiri »Guliverjeva potovanja«, 56. rejec čebel, 58. krogelni odsek, 59. za vodo nepropustna vetrovka s kapuco.
Navpično: 1. oskrbnik, upravnik fevdalnega posestva, 2. v starih Atenah svetišče boginje Atene, 3. Roda Roda, 4. kanon, najpogostejše artilerijsko orožje vseh kalibrov, 5. hrvaška dramska in filmska igralka, Inge, 6. plantaža, gojitev kulturnih rastlin, 7. panoga, dejavnost, ki sejo pridobi s strokovno šolo, 8. uničevalci, razbijalci, ime po vzhodnogermanskem ljudstvu, 9. ženski osebni zaimek, 10. domača pritrdilnica, 11. velika zvezda v ozvezdju Orla, 12. industrijsko mesto, vojno in trgovsko pristanišče v južni Franciji, 13. pravokotno porezan papir različnega formata; obrazec, vprašalniki 15. največje kopenske živali, 18. pristaš arijanstva, Arijevega nauka, 21. sladek južni sadež, južnoameriško drevo, 23. močnat, podolgovat južni sadež, palmi podobno tropsko drevo, 25. Cimpsovo vozilo, 29. v slovnici prilastek, stavčni člen, ki pojasnjuje samostalnik, 31. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 33. ime slovenskega pesnika Destovnika-Kajuha, 34. duhovnik, 36. vrsta morske želve, tudi voz, vozilo, 38. skrivnostni judovski nauk iz srednjega veka, 40. glasbilo na štiri strune, nekoliko večje od violine, 42. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru, 44. oglas, razglas, ki se naglo širi, 45. prvotni prebivalec na naših tleh, 48. pristaniško mesto na skrajnem jugozahodnem delu Arabije, 51. ognjenik na otoku Mindanao v Filipinih, 52. švedsko ime za Turku, pristaniško mesto v jugozahodnem delu Finske, 55. oznaka sovjetskih avionov Iljušin, 57. znak za kemično prvino erbij.
Rešitve pošljite do torka, 25. februarja na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
Rešitev nagradne križanke z dne 14. februarja: 1. Šaloma, 7. Kresal, 13. prisega, 15. imetnik, 17. aa, 18. Aheron, 20. tetka, 21. krat, 23. nemoč, 25. Pit t, 26. Arizona, 28. L L, 30. por, 31. anorak, 32. ovira, 34. regal, 36. amater, 39. Oto, 40. Au, 42. nikotin, 44. mana, 46., Majda, 48. Enij, 50. Anica, 52. leader, 54. ca, 55. rojitev, 57. senator, 59. Ladoga, 60. Maneto
Izžrebani reftevalci: prejeli smo 83 refiitev. Izžrebani »o bili: 1. nagrado (50 din) dobi LOJZE ZABKAK, 64245 Kropa 71; 2. nagrado (40 din) A. TEKCON. 64000 Kranj. C. kokrftkega odreda 10; 3. nagrado (30 din) MELHIOR DA CA K, 64260 Bled. Poljaka pot 6. Nagrade bomo poslali po poAti.
— Zakaj je vas mož pobegni/ s fotomodelom i
— Ha, tokrat ti je sinko postati/ res težko vprašanje'.
Onassis v bolniški postelji
Aristotelu Onassisu, grškemu ladjarju, ki so ga v minulih dneh, ko je zbolel za hudo gripo, nekateri že pokopavali in mu pošiljali rože, gre po zadnjih poročilih na bolje. Od hude gripe sije v pariški bolnišnici že opomogel, prestati pa je moral operacijo na žolčniku.
Draga puška
Lovsko puško francoskega kralja Louisa XIV. so prodali na dražbi v Londonu za 32 milijonov dinarjev. Puška je bila izdelana leta 1862 in je delo znanega puškarja Bertranda Piruabe. Kupil jo je neki angleški trgovec.
Komaj tretjina otrok hodi v šolo
Samo 35 odstotkov otrok, ki so stari toliko, da bi morali obiskovati šolo, obiskuje osnovne šole v Južni Ameriki. Ta podatek je bilo slišati na konferenci ministrov za prosveto južnoameriških držav.
Kuba in Mehika sta edini latinsko-ameriški državi z obveznim in brezplačnim osemletnim osnovnim šolanjem. V Peruju, Venezueli in Panami so tudi začeli s programom osemletnega šolanja, vendar so načrti še daleč od realnosti. V ostalih državah /kz je položaj še slabši in je nepismenih skoraj polovica prebivalcev.
12-letna pisateljica
12-letno dekletce je najmlajša ameriška pisateljica. Alexandra Sheedy za je za svoj roman Bila je dobra z mišmi dobila od poznane založbe McGrauiv-Hill 3000 dolarjev predujma.
Alexandra poleg tega piše tudi filmske kritike in članke za ženske časopise. Svoja dela narekuje materi v pisalni stroj in ji delo tudi plača.
Pobegle žene
; Še nikoli ni v Ameriki ušlo od doma toliko poročenih žena, kot dandanes, zatrjuje ameriška-detektivska družba Tracers Company. Lani je dobila od mož kar 1136 naročil, naj poiščejo njihove žene, ki so ušle od doma.
Vinjeni novorojenčki
Vedno pogosteje se dogaja, da morajo v ZDA novorojenčke zdraviti za posledicami alkoholizma, je nedavno izjavil profesor univerzitetne bolnišnice v New Yorku. Običajno imajo novorojenčki prizadete ledvice, trpijo za nespečnostjo in so živčni. Potrebno je precej dolgo zdravljenje, da so te nevšečnosti odpravljene. Do bolezni prihaja, ker matere med nosečnostjo uživajo preveč alkohola.
Kip svobode bodo obnovili
Čeprav bo proslava 200-letnice Združenih držav Amerike šele leta 1976, so se priprave na praznovanje že začele. Pripravljajo se na obnovitev znamenitega kipa svobode ob vhodu v newyorško pristanišče. Kip je 1884. leta Francija poklonila ameriškemu ljudstvu. Ker ga je čas že krepko načel, so za obnovo pripravili 500.000 dolarjev.
B. B. bo pisala spomine
Zdaj se tudi Brigitte Bardot pripravlja, da bo izdala svoje spomine. Pravi, da je njeno življenje tako izredno in je bilo o njem napisanih že toliko neumnosti, da bi rada sama posedala resnico. Najbrž pa bo do izida knjige treba čakati še precej časa, kajti napisane še ni niti črke.
s šolskih klopi
Z Rovta do Lučin je dobre štiri kilometre. Slavko in Andrej jih zjutraj pretečeta v pol ure. Nazaj, iz šole domov, pravita, je pot »dolga« uro, uro in pol... Foto: F. Perdan
Veselje na ledu
Ze vsi veste, da z letošnjo zimo ne bo nič, a upamo pa še lahko. Tudi led se noče in noče narediti. Na mlaki, ki vsako leto zamrzne, je sedaj sama voda. Tudi v bližnjih krajih ni ledu, še manj pa snega. Vsako nedeljo se sprašujem, kam bi šel, saj se nimam kam dati.
To nedeljo sem sklenil, da bom šel drsat v Tivoli. Ati ni bil za tO, ker je bil utrujen. Bil sem žalosten, toda imel sem še iskrico upanja. Prosil sem ga toliko časa, da se je zjezil in rekel: »Pa te bom peljal!« Peljal me je v Tivoli, kjer sem se eno uro in pol drsal. Bilo je lepo, čeprav je bilo malo časa. Sklenil sem, da se bom šel še-kdaj drsat. Tudi svoje prijatelje bom odpeljal s sabo, da se bomo skupaj veselili.
Letos nas zima Vleče za nos, toda februarja bo gotovo padlo kaj snega.
Metod Bobnar, 5. a r. osn. šok Cvetka Gol al*j a, Škofja Loka
Naša Anka
Naša Anka je zaspanka, poredna prav zelo, včasih se potepa,. kar pa je zelo grdo.
Naša Anka piše naloge prav tako, kakor kura bi racala po zvezku njenemu.
Pa mamice ne uboga, kar reče ona ji, saj včasih je tepena, po svoji zadnjici.
Dere se in vriska, da ogluši! skoraj bi, in njena mala mucka v košarico zbeži.
Ta naša mala Anka pa včasih tudi pridna je, kadar tri bombončke, o b Iju b i m a m a ji.
Magda Kržišnik, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Spraševanje
Zjutraj sem pozno vstala in hitela v šolo. Z vseh strani me je oblival hlad. V meni se je oglašala vest: »Zakaj se nisi naučila zgodovine, vprašana boš!« Jaz pa sem jo mirila: »Saj ne bom!« Vsa zaskrbljena sem stopila v šolsko poslopje. Ze je šolski zvonec oznanil začetek. V razred je stopila učiteljica. Začela je spraševati. Poklicala me je. Po vsem telesu sem se stresla in postala bleda. Vprašala me je, če mi je slabo. Nisem hotela priznati, da se nisem učila in da nič ne znam. Postavila mi je veliko vprašanj, a vedela sem zelo malo. Malo so mi pomagali učenci s prišepetavanjem. Dobila sem trojko.
Sklenila sem, da bom sedaj poslušala in ne bom več prihajala v šolo nepripravljena.
Marjeta Kavčič, 6. c r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Sonce je posijalo v osamljeno srce
Sončni žarki so pokukali tudi v mojo sobo. Zvabili so me v toplo popoldne. Res si ogrnem jopico in stopim na prag. Pred očmi vidim staro, zgrbljeno ženico, ki se počasi premika po cesti. Ruto ima potegnjeno daleč na oči. V obraz so se ji zarezale temne poteze. Njena plahost me presune. Odločim se, da ji naredim nekaj veselih trenutkov in se napotim proti njenemu domu. Ko stopim v izbo, se mi plaho nasmehne, jaz pa ji povem, kdo sem. Razveselila sem jo s skromnim šopkom cvetočih zvončkov. S starega pohištva sem ji očistila prah. Tako je po njem zopet zasijal blesk. V sobo sq pokukali tudi prvi žarki in jo osvetlili. Prav prijetno je kramljala z menoj. Podali sva si roki in spregovorili še nekaj besed. Obljubila sem ji, da jo bom še obiskala. Zdelo se mi je, da je v njej vse oživelo. Stopila sem na pesek in izginila za vogalom.
Moj konjiček
Rad sestavljam modele vojnih ladij. Imam jih že osem, dve ladji pa sta še v delu. Kako sem prišel na takšno misel!
Bil sem v Zagrebu, ko mi je teta hotela nekaj kupiti za rojstni dan. Peljala me je v trgovino, kjer prodajajo ladje in bil sem navdušen. Poleg ladij imam tudi dve letali. Pri izdelovanju ladij je najbolj zanimivo barvanje. Vsak najmanjši delček moraš pobarvati posebej. Ko se barva posuši, lahko začneš po vrstnem redu lepiti posamezne dele. To je precej zamudno delo, toda zanimivo. Za izdelovanje ene ladje porabim čas od dveh do treh tednov, vendar^ je delo vredno tega časa, saj imam potem kaj pokazati. Izdelke hranim v knjižni omari. Z modeli se ne igram, ker so krhki in se lahko kaj poruši. Ladja stane okoli sedem tisočakov. Na mojih ladjah se topovi dajo premikati, enako pa tudi cevi. Sčasoma se ladje zaprašijo, takrat jim moram s čopičem pazljivo obrisati prah.
Zadnje čase težko dobim ladje. Sedaj je na tržiščih več letal, ki pa niso tako zanimiva, kajti pri ladjah je več zanimivih delov.
Ladje izdelujejo tovarne »Revelb< in »Airfux«. Pri sestavljanju ladijskih modelov spoznam ladijske izraze, ki jih doslej še nisem srečal.
Tone Vogler, 6. c osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Osamljena ženica je še dolgo zrla za mano. O čem so se spletale njene misli, ne vem. Imela sem občutek, da se je ženica spomnila vseh svetlih dni v življenju.
Damjana Filipič, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka
Bili smo v Polhograjskih
Dolomitih
V soboto, 8. februarja, je bil izlet PD Kranj v Polhograjske Dolomite. Pridružili smo se tudi pionirji naše sekcije. Avtobus je peljal iz Kranja skozi Goričane in Soro na Topol. Potem smo hodili peš naprej po ozki potki, ki je peljala skozi gozdiček. Včasih se je pred nami odprl razgled na Grmado, visoko 898 m. Toda kmalu smo bili na vrhu. Z vrha so se videli vsi Polho-grajski Dolomiti. Nad nami je kraljeval le še Tošč, ki je visok 1021 metrov in je najvišji vrh Polhograjskih Dolomitov. Hoja nanj je bila nekoliko težja. Kmalu smo bili tudi na vrhu. Žigosali smo izkaznice in pojedli malico. Potem smo se spustili v dolino. Avtobus nas je čakal ob graščini v Polhovem Gradcu. Ogledali smo si parke in debelo lipo. Nazaj smo šli čez Katarino in Škofjo Loko v Kranj. Pred Centrom smo se zbrali in poslovili od starejših planincev. Potem smo odšli domov. Bili smo utrujeni, toda veseli, ker smo spet spoznali lep kotiček naše domovine.
Edi Kolar, planinska sekcija
osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur ,
Uganka
Kaj j,e to? Zima brez snega, dedek Mraz brez sani, vozi se s kolesom; travica raste kot spomladi, sonce sije kot poleti, dežek pada kot jeseni, (zima 1974/75)
Tajo Kukec, 8. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj
radio   gledališče   gibanje prebivalstva    tržni pregled
sobota
22. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
tehnike, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Mušica in modo rustico, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Joan Baez, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev
petek
28. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Ritmi Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Tri tisoč sekund radia Študent, 15.40 Portret c.kestra Gustav Brom, 16.00 Naš podlistek, 16.10 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Znanost in družba, 19.20 Iz oper in glasbenih dram, 21.25 Dvignjena zavesa, 21.35 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
23. FEBRUARJA
6.00 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne.^ 18.03 Radijska igra — Prežihov Voranc: Judenburg, *19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.(X) Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.(K) Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Iz opusov Aleksandra Lajovica in Marka Zigona, 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
24. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z Dobrimi znanci, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Bedrich Smetana: Poljub — opera v treh dejanjih, 22.20 Popevke z jugoslovanskih odrov, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru, 16.00 S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Skladbe Niccolo-ja Paganinija, 19.50 Naš eksperimentalni studio, 20.35 Felix Mendelssohn-3Bartholdv: Simfonija št. 4 v A-3 duru, op. 90 — Italijanska, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Igor Štuhec, . 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije
torek
25. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Mali vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.35 O delu glasbene mladine Slovenije, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Svet
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Lisztov večer, 23.00 Tele-mannov in Bachov C-9dur, 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
26. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Miča Lesjak - Borut Lesjak: Prvi zvonček, glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnev^ nik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, ' 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni , intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki iri barve orkestra Bernard Gerard, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia. 21.40 Vedri zvoki, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno: Črnska lirika angleškega izraza, 23.15  Revija jugoslovanskih pevcev  zabavne glasbe
Drugi program
9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu sambe, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Deseta muza, 19.15 Večerni concertino, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Zborovske skladbe Marija Kogoja, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Stereofonski operni koncert, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
27. FEBRUARJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Zbor RTV Zagreb poje skladbe Vlasti-mira Nikolovskega, Ivana Zajca, Josipa Stojanoviča, Ivana Matetiča - Ronjgova in Slavka Zlatica, 14.40 Med šolo, družino in delorn, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.00 Februar 75, 17.30 Kulturna kronika, 17.45 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.05 Iz domačega opernega arhiva, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačin pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Iz komornega opusa Maurica Ravela, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples
Tretji program
19.05 Kogoj, naš sodobnik, 19.50 Sodobni literarni portret: Vitomil Zupan, 20.10 Zborovska glasba iz dobe renesanse, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Salzburške slavnostne igre 1974, 21.55 Iz vokalne lirike našega stoletja, 23.00 Leoš Janaček: Godalni kvartet št. 2 — Intimna pisma, 23.25 Paul Hindemith: Slikar Mathis — simfonija, 23.55 Iz slovenske poezije
Drugi program
9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 Radijska igra — Tom Stoppard: Umetnikov padec po stopnicah, 20.11 Minute za Slavka Osterca, 20.15 Iz jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 22.00 V nočnih urah, 23.30 Mirko Polič: Trije odlomki iz opere Deseti brat, 23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
KRANJ
Solata 15 din, špinača 18 din, korenček 6 din, slive 20 din, jabolka 4 din, pomaranče 7 din, limone 10,40 din, česen 20 din, čebula 3,50 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 13 din, čebulček 20 din, suho meso 45 din, kokoši 30 din, radič 28 din, slanina 28 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 35 din, smetana 18 din, orehi 70 din, klobase 20 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 13 din, krompir 1,50 din
JESENICE
Solata 11 do 25 din, špinača 20 din, korenček 4,50 do 6,50 din, suhe slive 22 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 7,80 din, limone 11,80 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 15 do 17,30 din, pesa 3,50 din, kaša 11,34 din, ajdova moka 18,63 din, koruzna moka 4,90 do 5,40 din, jajčka 1,15 do 1,25 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, orehi 77,50 din, klobase 43 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 6,50 din, kislo zelje 5,50 din, kisla repa 5 din, cvetača 13,50 do 14,50 din, paprika 40 din, krompir 1,60 do 2 din
TRŽIČ
Solata 12 do 26 din, korenček 7 do 8 din, česen 30 din, čebula 5 do 8 din, fižol 15 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka 4 do 7 din, hruške 9 do 14 din, grozdje 14 din, med 40 din, regrat 5 din, motovileč 5 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka
5 din, kaša 15 din, surovo maslo 6 din, smetana 5 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 do 7 din, kisla repa 5 do
6 din, krvavice 20 do 22 din, orehi 12 din, jajčka 1,20 do 1,50 din, krompir 2 din
poročili so se
V KRANJU
Lužan Pavle in Križnar Mojca
V TRŽIČU
umrli so
V KRANJU
Zarnik Janez, roj. 1903, Sodja Angela, roj. 1899, Brejc Ivan, roj. 1903, Okom Marija, roj. 1892, Jereb Anton, roj. 1894, Šinkovec Milan, roj. 1920
V TRŽIČU
Borštnar Marija, roj. 1919, Benedičič Štefan, roj. 1921
kino
televizija
Kranj CENTER
21. februarja amer. barv. vvestern MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 16., 18. in 20. uri
22. februarja amer. barv. vvestern MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. zgod. IVANHOE ob 22. uri
23. februarja amer. barv. risani TOM IN JERRY ob 10. uri, amer. barv. vvestern MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 1". in 19. uri, premiera amer. barv. vvesterna ob 21. uri
24. februarja amer. barv. zgod. IVANHOE ob 16., 18. in 20. uri
sobota
22. FEBRUARJA
SENCE NAD ELVERONOM - ameriški barvni film; režiser James Goldstone;
V mestu Elveron je ubit zdravnik. Kdo je krivec? Namesto umrlega zdravnika pride nov, mlad zdravnik, ki začne na svojo pest raziskovati zapleten primer, posebej še, ker se mu zdi, da temnopolti osumljenec ne more biti zločinec. Po zaslugi šeri-fove hčere pride končno resnica na dan.
Kranj STORŽIČ
21. februarja franc.-ital. barv. krim. ROP NA AŽURNI OBALI ob 16., 18. in 20. uri
22. februarja slov. barv. mladinski PASTIRCI ob 10. uri, franc.-ital. barv. krim. ROP NA AŽURNI OBALI ob 16. in 18. uri, slov. barv. ljub. komed. POMLADNI VETER ob 20. uri
23. februarja slov. barv. ljub. komed. POMLADNI VETER ob 16. in 18. uri, premiera sovjet, barv. komedije IVAN VASILJEVIC MENJA POKLIC ob 20. uri
24. februarja premiera amer. barv. risanega SREČNI LUKEC ob 16. in 18. uri, sovjet, barv. komedija IVAN VASILJEVIC MENJA POKLIC ob 20. uri
Tržič
21. februarja franc. barv. krim. POGREB V LOS ANGELESU ob 18. in 20. uri
22. februarja franc. barv. polit. OBSEDNO STANJE ob 18. in 20. uri
23. februarja amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 17. in 19. uri
24. februarja amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 18. uri
Drama FLORJANOV!C je posneta po istoimenski zgodbi Vladana Desnice. V pisarni okrajnega sodnega svetnika Florjanoviča v lepem obmorskem mestu se pojavi revizor, da bi pregledal njegovo poslovanje. Ob revizorjevem raziskovanju se nam razplete življenjska zgodba radoživega sodnika Florjanoviča, ki živi srečno, harmonično družinsko življenje, vendar čez svoje denarne možnosti.
Kamnik DOM
21. februarja angl.-ital. barv. vvestern PLAČANEC INDIO BLACK ob 18. in 20. uri
22. februarja franc. barv. krim. POGREB V LOS ANGELESU ob 16., 18. in 20. uri
23. februarja amer. barv. risani TOM IN JERRY ob 15. uri, franc. barv. krim. POGREB V LOS ANGELESU ob 17. in 19. uri
Cerklje KRVAVEC
22. februarja franc. barv. komedija VESELI RE-KRUTI ob 19. uri
23. februarja amer. barv. vvestern PLAČANEC INDIO BLACK ob 15. uri
Škofja Loka SORA
21. februarja nem. barv. krim. JIMMY SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 18. in 20. uri
22. februarja amer. barv. drama STARI DIVJI ZAHOD ob 18. in 20. uri
23. februarja amer. barv. drama STARI DIVJI ZAHOD ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
21. februarja amer. barv. drama STARI DIVJI ZAHOD ob 20. uri
22. februarja nem. barv. krim. JIMMY SE PRIBLIŽUJE MAVRICI ob 20. uri
23. februarja amer. barv. krim. PO NAROČILU PODZEMLJA ob 17. in 20. uri
Radovljica
21. februarja špan. barv. LEPI SPOMINI ob 20. uri
22. februarja franc. barv. RDEČE NOČI ob 18. uri, angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 20. uri
23. februarja nem. barv. pust. APAĆI ob 15.30, angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 17.30, franc. barv. RDEČE NOČI ob 20. uri
24. februarja angl. barv. KES ob 20. uri
9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 16.50 Svetovno prvenstvo v bobu — posnetek iz Cervinie, 17.50 Smučate s Karlom Schranzem — barvna oddaja, 18.05 Obzornik, 18.25 Mladi upornik — film, 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, (Lj), 20.00 Gledališče v hiši (Bg), 20.30 Moda za vas — barvna oddaja, 20.45 Človek brez meja — barvna serijska oddaja. 21.20 Sence nad Elveronom — ameriški barvni film, ... T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
18.00 Kronika, 18.15 TV olimpijada (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Človekov vzpon - serijski film (Zg II), 20.50 Športna sobota, 21.05 Zabavno glasbena oddaja, 21.35 Sedem dni (Bg II), 21.55 Jane Evre - TV nadaljevanka (Zg II)
nedelja
23. FEBRUARJA
9.25 Poročila, 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg), 12.00 Svetovno prvenstvo v bobu — barvni posnetek iz Cervinie, 13.00 Poročila, 14.50 Pisani svet, 15.30 Najboljši slovenski športnik — reportaža (Lj), 16.00 Turnir svetovnih prvakov v kegljanju (Zg), 16.40 Košarka Borac : Partizan — prenos iz Čačka (Bg), v odmoru Moda za vas — barvna oddaja. 18.15 Poročila, 18.25 Vesolje 1999 — serijski barvni Film, 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 20.05 Odpisani — TV nadaljevanka (Bg). 20.50 Karavana: Bukovica — 2. del barvne oddaje (Lj). 21.20 Športni pregled (Zg), 21.55 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
16.25
Črna
19.30
20.50
filma
(Zg
II)
W. Shakespeare: Na dan treh kraljev (Zg II), 18.15 strelica — film, 19.00 Mladina vprašuje (Bg II), TV dnevnik (Sa), 20.00 Zabava vas Glen Cambell, 24 ur, 21.05 Velik rop na vlaku, Poštna kočija — (Bg.II), 22.45 M. Krleža: Tema z variacijami
ponedeljek
24. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 15.35 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 D. Kladnik: Čiribu, 17.55 Lolek in Bolek — barvna risanka, 18.05 Obzornik, 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana -2. del, 18.50 Nega bolnika na domu, 19.05 Odločamo, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.10 V. Desnica: Florjanovič — barvna drama TV Beograd, 21.10 Kulturne diagonale, 21.40 Mozaik kratkega filma: Surogat, Tup-tup - barvna filma, 22.00 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg), 18.45 Književni klub (Sa). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja. 20.35 Glasba med freskami, 21.00 24 ur, 21.15 Filmska burleska Charliea Chaplina, 21.35 Tovariš predsednik Centerfor — film (Bg II)
torek
25. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli (Bg), 11.05 TV v šoh, ponovitev ob 16.05 (Sa), 15.35 T V v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon, 17.50 Spoznavajmo glasbo: Zvok in gibanje - barvna oddaja, 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma, 18.30 Avtomobil skozi kamero - serijski film, 18.50 Ne prezrite: Prezrti spomeniki, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Diagonale, 21.00 K. Mikszath: Črno mesto - barvna TV nadaljevanka 21.55 T V dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.55 Košarka Partizan : Forst - prenos (Bg II), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.00 Obremenilna priča -film, 21.50 24 ur, 22.05 O filmu (Bg II)
sreda
26. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli (Zg), 16.a5 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Viking Viki - barvni film, 17.55 Obzornik, 18.10 Mladi za mlade - oddaja TV Beograd, 18.45 Po sledeh napredka, 19.15 Barvna risanka, 19.30 T V dnevnik, 20.05 Film tedna. Zvončki cvetejo septembra — nemški barvni film, 21.50 Miniature: Kvartet Boška Petroviča - 1. del, 22.10 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.20 Poročila, 17.30 Mali svet, 18.00 Kronika (Zg), 18.15
K. Baranovič: Mali zborovski koncert. 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Kam gredo divje svinje (Zg II), 21.00 24 ur. 21.15 Graditelji ladij (Bg II), 21.45 Močnejše od življenja (Zg II). 22.45 KUD Ivo LolaRibar(Bg II)
Film tedna: ZVONČKI CVETEJO SEPTEMBRA — zahodnonemski barvni; režiser Christian Zievver, Klaus VViese, v gl. vlogah: Klaus Eberth, Wolfgang Liere, Kurt Michler;
Christian Zievver in Klaus VViese sta opozorila nase že s svojim prvim igranim filmom Draga mati. dobro mi gre. V njunem novem filmu Zvončki cvetejo septembra sta spet obravnavala realen, sedanji delavski svet in probleme v njem živečih ljudi. V natančnem opazovanju vedno ponavljajočih se človeških odnosov opisujeta Zievver in VViese primer moči znotraj podjetja.
četrtek
27. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 9 35 TV v šoli, 15.135 Francoščina — ponovitev iBg), 16.20 Rokomet Lokomotiva : Vasas — prenos (Zg), 17.20 Barvna risanka, 17.25 Verne-Kohout: V 80 dneh okoli sveta. 18.00 Obzornik. 18.20 Moliere za smeh in jok — barvna TV nadaljevanka. 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka. 21.15 Kam in kako na oddih, 21.25 Četrtkovi razgledi: Po stopinjah razvoja. 21.55 Iz koncertnih dvoran — M. Gabrijejčič: Memento mori, 22.15 TV dnevnik (Lj)
UHF - Oddajnik Krvavec
17.20 Poročila (Zg). 17.30 Tehtnica - otroška oddaja (Bg), 18.00 Kronika. 18.15 TV variete. 18.35 Družbena tema, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Mandat. 20.45 Profesor Baltazar — risanka. 20.55 24 ur. 21.10 Zabavno gfasbena oddaja (Bg II)
petek
28. FEBRUARJA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30. 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.05 Obzornik. 18.20 Jugoslovanska folklora: Prelo-u-selenče — barvna oddaja. 18.45 O mladi generaciji: Mladina in prosti čas. 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Custer z zahoda — ameriški barvni film. 22.25 TV kažipot. 22 45 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
16.25 Vaterpolo za pokal Solaris — prenos, 17.20 Poročila, 17.30 Bistrooki, 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Reportaža TV Titograd (Bg), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.00 Fantje - poljska TV drama, 21.30 24 ur, 21.45 Studio III, 22.55 Zabava vas Tonv Roland (Bg II)
CUSTER Z ZAHODA - ameriški barvni film; režiser Robert Siodmak, 1967, v gl. vlogah: Robert Shaw, M ar v Ure, Robert Ryan;
General Custer je komandant konjeniškega polka, ki deluje na indijanskem območju, torej je v stalnih spopadihvz domačini, ki niso navdušeni nad osvajalnimi ambicijami ameriških priseljencev. Po številnih uspešnih bojih general Custer naleti na nerazumevanje v vrhovnem štabu, zato ga zamenjajo. Potem ko je izgladil nesporazume, se je spet vrnil v svoj polk in ga povedel v odločilne spopade z Indijanci. Zaradi strateških napak in zaradi pretirane ambicioznosti pa on in vsa njegova vojska v krvavem boju pade. To je napet vvestern-indija-narica. ki osvetljuje odnose med belci in Indijanci s plati, ki je pri ameriških filmarjih nismo vajeni.
družinski pomenki
Krompir se hitreje skuha, če vodi, v kateri ga kuhamo, dodamo žlico jedilnega olja.
marta odgovarja
Ne žalostite se, če modna zapoved za toplejše dni trobi še vedno v isti rog kot pozimi — široko, frfotajoče in dolgo. V takih oblekah, če drugega ne, vsaj ni vroče. Modela oblek, ki sta na sliki, sta urezana iz poletnih platnenih blagov, imata široka rokava do komolcev, srajčen ovratnik in v šivih skrite žepe. Sta natančna kopija zimskih oblek, to je oblek ukrojenih iz toplejših blag. spodaj pa se v mrzlih dneh nosijo bluze in tanjši puliji. Po želji obleko prevežemo s pasom. — P. S. Rezervirano za visoke in vitke.
Adela — Rad
bi imela nov; Pri izbiri pa niserrjr
jen. Zivotek/in/ro kavi so oprijeti' Zapenja s£Jen redno. Zadn/ clel je v pasu /ezin. Zraven se/ njosi dolg šal.
Sočna pečenka
Vsaka gospodinja je že kdaj spekla pečenko, ki li bila dobra, ali je bila preveč zapečena, pusta in >o vrhu se je Se za več kot polovico upekla ali pa je >ila zunaj skoraj zažgana, znotraj pa premalo pe-•ena. Da bo pečenka uspela, je dobro vedeti, kako -avnamo v začetku. Pusto meso vedno prelijemo z nasčobo, pustimo, da meso nekoliko porjavi in mu >rilijemo nekoliko tekočine. Mastno meso pa lenemo v pekač brez maščobe, in sicer z mastno tranjo spodaj in ga takoj prelijemo z vrelo vodo. •ečemo tako dolgo, da ta tekočina izhlapi, meso pa se naprej peče v lastni maščobi. Meso pred pečenjem solimo.
Če hočemo, da se meso v pečici ne bo preveč skrčilo, ne smemo peči pri previsoki temperaturi. Če je. namreč pečenki v pečici prevroče, se bo hitro izsušila in skrčila kljub neprestanemu prilivanju. Zato raje obrnimo gumb na nižjo temperaturo, seveda pa bomo morali peči meso dlje. Pri nižji temperaturi bo meso izgubilo le kakih pet odstotkov na teži, pečenke ne bo treba stalno polivati, okusna pa bo prav tako. Pri pečenju v električni pečici morajo biti vratca vedno malo odprta, sicer para, ki ob pečenju nastaja, pečico hladi. Pri 150 stopinjah se bo kilogram do dva kilograma mesa peklo dve uri, teletina in divjačina pa še nekaj več. Sodoben pripomoček pri pečenju mesa pa so posebni ovoji za pečenke.
Potrebujemo: 1 kg ohrovta, 5 dkg slanine, malo surovega masla, četrt litra čiste mesne juhe, sol, 5 dkg naribanega sira.
i
Ohrovtov narastek
Ohrovt operemo, očistimo in narežemo na četrtine. Izrežemo stržen, ohrovt pa tanko narežemo. Slanino narežemo-na kocke in na segretem maslu opražimo. Dodamo ohrovt, zalijemo z juho, solimo in počasi kuhamo 20 minut. Medtem namastimo posodo za narastke, predenemo vanjo ohrovt ter ga potresemo s kosmi surovega masla in z naribanim sirom. Posodo potisnemo v segreto pečico in pečemo 10 minut. Ponudimo s krompirjem, s hrenovkami ali spečenicami.
■    ' ' I__
-,—.-•--———--1-1
Nedosegljiva vitkost
Ze iz prejšnjega sestavka vemo, da je potrebno pri hujšanju še posebej misliti na tiste dele telesa, ki so sicer obloženi z ma-ščobnimi blazinicami. Ko le-te izginjajo, lahko koža na teh delih postane ohlapna in če smo malomarni in se ne gibljemo preveč, so deformacije kar dobro vidne. Zadnjikrat smo opozorili na vaje, ki okrepe mišice na trebuhu, danes pa poglejmo prsi.
Pri hujšanju izgubljajo maščobo tudi prsi in če ne pazimo ter s stradanjem pretiravamo, bomo kaj kmalu žalostni poveše-nih prsi. Ze tako je dobro utrjevati prsne mišice, na katere sta »pritrjeni« dojki, saj vemo, da z leti mišična moč slabi, elastičnost kože popušča, k neestetskemu videzu pa prispeva svoje še slaba drža telesa. Če hočemo, da bo zaradi hujšanja in topljenja maščobe na prsih škoda kar najmanjša, je treba še posebej pozorno skrbeti in prsi med hujšanjem negovati. Ze od nekdaj znano sredstvo za utrjevanje prsi je mrzla voda. Vsak dan prsi opljuskajte z mrzlo vodo. Dobra je tudi krožna masaža z ročnim tušem, voda pa naj bo zdaj mlačna zdaj mrzla. To pospeši cirkulacijo krvi in s tem utrjevanje tkiva. V kožo nato vtrite tudi mastno kremo.
In zdaj še telovadne vaje. Roke denemo za tilnik in suvamo zdaj z eno zdaj z drugo roko navzdol po hrbtenici. Ponovimo po petnajstkrat   na  dan.  Drugo vajo lahko opravljamo sede. Roke dvignemo do višine ramen, leva roka naj prime desno zapestje, desna pa levo. Roke pritisnemo močno eno proti drugi, da so mišice napete. Držimo pet sekund, nato popustimo. Ponovimo do petkrat na dan.
Učinkovite so tudi vaje, ko držimo v rokah dve steklenici od piva ali lesene kije. Z njimi opravimo nekaj vaj odročenja in vzročenja. Še posebej pazite na vzravnano držo telesa. Postavite se od strani pred ogledalo in pošteno zravnajte ramena: opazili boste razliko od sicer vaše običajne drže. Mislite na to med hojo in sedenjem ter okrepite hrbtne mišice, ki so važne za lepo držo. Vaje opravljamo leže na trebuhu tako, da istočasno dvigujemo noge in roke z gornjim delom telesa. L. M.
Staro oguljeno ležišče lahko učinkovito obnovimo z novo prevleko. Izberemo trpežno blago v primerni barvi, ki se bo ujemala z ostalimi barvami v prostoru. Kroj za preobleko je enostaven. Odmerite vrhnjo ploskev in dodajte za šive ali še nekaj več, če blago še ni bilo oprano. Spodnji del, ki naj zakrije stare in oguljene noge divana, pa odrežemo 40 cm široko v dolžini kot jo pokaže obseg. Se preden pa trak našijemp, ■pa na eni strani po polovici traku našijemo ožji trak, ki ga na več mestih prešijemo, da dobimo primerne žepe. Vanje bomo lahko skrili marsikatero drobnarijo, da bo pri roki, ko si bomo privoščili počitek.
izbrali smo za vas
gorenjski kraji
Če se zanimate za nakup dobrega daljnogleda, poglejte na Kokrin fotooddelek v GLOBUSU, kjer so dobili daljnoglede poznane japonske firme Yashica.
Cena: od 655,40 do 814,60 din
Pa Se nekaj za sladokusce. V Centralovi DELIKATESI v Kranju se dobe Školjke -dagnje, ki jih imajo poznavalci za posebno poslastico. Vložene so v lastnem soku — uvoz iz Albanije.
Cena: 8,25 din
Iz jerseva, meSanice volne in sintetike so v radovljiški ALMIRI seSili tole prikupno obleko. V dveh bordo barvah in vseh velikostih jih prodajajo. VpraSajte za model TEMZA.
Cena: 455 din
POMENKI 0 PREDOSLJAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG
(Boboiek. Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatine c)
(14. zapis)
Še to bi rad povedal Sušanom, da ima njihov kraj kar štiri soimenjakinje na slovenskem Koroškem: Suha (Sucha) pri Smerčah v Ziljski dolini. Suha (Zauchen) pri ŠRofičah v Gurah, Suha (Zauchen) pri Goricah v Ziljski dolini in Suha (Neuhaus) pri Libeličah. južno od Laboda. — Suha pri Skofičah je tako velika, da ima celo svojo občino. Pa tudi slovensko prosvetno društvo »Drava« je v vasi. — Ne bilo bi napak, če bi se Sušani s te in one strani meje seznanili k med seboj in se kdajpakdaj tudi obiskali.
VAS V SOTOČJU
To so Orehovlje. Zaselek v sotočju, tik pred izlivom Belice v Kokro. Le 200 m daleč od Britofa in komaj 500 m od Predoselj! Prebivalcev je le nekaj čez 100. Sicer kmečka vasica, a večji kos kruha ji daje le bližnja Oljarica in kranjska industrija.
- Na pročelju hiše Orehovlje št. 12, po domače »pri Petrovcu«, je vzidana bronasta plošča (velikost 59cmX43cm) z izbočenim napisom:
»Iz te hiše je odšel v partizane 14. 1. 1944 borec Kern Franc-Crni. ki je 9. 9. 1944 kot komandir VOS žrtvoval življenje za svobodo nas vseh. Slava mu!«
Franc Kern je bil kmečki fant (rojen 2. aprila 1914), a ves predan kulturno-pro-svetnemu delu na vasi. Bil je navdušen amaterski igralec.
Takoj po vdoru okupatorja v naše kraje je postal organizator odpora v svoji domači vasi in se brez strahu udeleževal najdrznejših akcij. Ko pa je zvedel, da so mu izdajalci prišli na sled, je dne 14. januarja 1944 pohitel med svoje tovariše-partizane v 3. kranjsko četo. Zaradi izjemne hrabrosti in borbenosti je kmalu postal komandir skupine VOS.
Dne 9. septembra 1944 je bil v borbi s sovražnikom pri Radomljah prerešetan z rafali krogel iz nemških brzostrelk. — Zdaj počiva pogumni partizan na predoseljskem pokopališču. V spomin nanj se imenuje pionirski odred v predoseljski šoli — odred »Crni«.
PLOŠČE IN OBELEŽJA
Na pročelju Gasilskega doma v Brito-fu je vzidana kovinska plošča z reliefno izbočenim napisom: »V narodnoosvobodilni borbi padli kot borci - 1941-1945 Kmet Andrej — Britof Čimžar Janez — Britof Zibert Metod — Britof Robleklvan — Britof Kern Franc — Orehovlje Ustreljeni kot talci: Bajželj Janez — Britof, Čimžar Leopold — Britof.
Ostane trajen naj spomin na vas, ki dali življenje ste za nas!«
Spominska plošča na gasilskem domu velja za sedaj kot osrednje obeležje NOB na tem ožjem področju. Zato navajam o padlih borcih in talcih nekaj najnujnejših podatkov (razen o Kmetu, Kernu in J. Cimžarju, ki imajo svoja obeležja, njihov delež v NOB je očrtan že pri le-tfeh).
Jvletod Zibert (roj. 29. 4. 1927) je padel 19. 8. 1944 na Krnu. - Ivan Roblek (rej. 10. 10. 1926) je padel 21. 8. 1944 na Kamniškem sedlu. — Janez Bajželj (roj. 8. 8. 1898) je bil 24. 11. 1943 ustreljen kot talec v Šmarju na Dolenjskem. Leopold Čimžar (roj. 15. 11. 1915) je bil ustreljen kot talec 31. 1. 1944 v Šentvidu pri Ljubljani.
Janezu Cimžarju (roj. 21. 4. 1920), ki je kot borec 2. bataljona Gorenjskega odreda padel v križni ogenj nemških zased pri Babnem vrtu. so njegovi sovaščani (krajevni odbor ZB NOV Britof) postavili lepo spominsko obeležje prav na mestu, kjer je junak Janez Čimžar obležal. To je nekoliko proti jugozahodu od Babnega vrta.
Napis na kamnitem obeležju (surovo obklesana skala) je naslednji:
»Na tem mestu je padel borec-partizan Čimžar Janez 28. 1. 1944«
Spominsko obeležje petim padlim članom kolektiva na dvorišču tovarne »Oljarice« v Britofu
H
KOVAČ ANDREJ KMET
iša v Britofu št. 30, po domače pri Kodrovem Andrejčku, ima v pročelje vzidano bronasto ploščo z napi-
»Iz te, hiše je odšel v partizane 28. VII. 1941 prvoborec Kmet Andrej, ki je že 8. VIII. 1941 žrtvoval življenje za svobodo nas vseh. — Slava mu!«
Življenje Andreja Kmeta je bilo res življenje revolucionarnega proletarca. Rojen 1. 12. 1907 v delavsko-kmečki družini, je bil izučen za kovača. — Ker ni bilo zanj dela v stroki, se je potem zaposlil v Kranju kot tovarniški delavec. Udeležil seje 1. 1936 znane tekstilne stavke, bil delavski zaupnik in organizator akcij, ki naj bi osveščale izkoriščane še ne dovolj poučene delavske množice. -» Takoj po prihodu okupatorja v naše kraje se je odzval klicu komunistične partije ;n pričel organizirati Osvobodilno fronto v Britofu. — Dne 31. julija 1941 so ga prišli aretirat na dom gestapovci. Vendar se jim je krepki možak iztrgal iz rok in pobegnil, četudi ranjen v nogo, k partizanom v Storžič. — Pri napadu Nemcev na Dolenčevo kočo pod Veliko poljano je bil Kmet smrtno zadet. Njegovo truplo so podivjani fašisti vrgli v plamene goreče koče. Za hrabrim revolucionarjem je ostalle pepel in časten spomin... (Dan Kmetove smrti bo treba na plošči popraviti.)
Granitna naravna skala stoji v bregu nad cesto, tik pred Britofom. Obeležje je postavljeno v spomin na prvi posvet ustanoviteljev OF na tem področju, ki je bil prav na tem mestu dne 31. julija 1941 (vklesan napačen datum: 29. iulija 1944).
Č. Z.
na c/a/Je L anfca
1V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje-2 vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v ~   zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba.
Dvakrat ali trikrat približa konice svojih desetih prstov, a jih ne sklene. Jean Marc nakaže z zgibom ramen, da je res. Videti je, da ga je ogorčenje predramilo. Zdaj pa se na vsem lepem Thevenet ujezi. Ne preveč; podoben je gimnazijskemu ravnatelju, ki skuša prestrašiti slabega dijaka, v njegovo dobro, seveda.
* »Mladi mož, se vam ne zdi, da je poleg časa za zabavo tudi čas za resne stvari? Da navzočnost pohabljenega trupla . ..«
»Oh ne, ne!« se prestraši Jean Marc in videti je, da bo spet omedlel, vendar ne omedli.
». . . vas danes spravlja v resen, celo tragičen položaj? Ce je triindvajsetletni mladenič ljubimec petintrideset- ali šestin-tridesetletne ženske, je to njegova stvar; oba sta odrasla, zlasti ona! Da pa nam tu tvezete o vajinih skupnih namerah in načrtih zdaj, ko vaše nesrečne prijateljice ni več, da bi vam oporekala — kje so vaši dokazi?«
Senneville se skromno vmeša:
»Za praznike je poslal svoji družini fotografijo gospodične Sarrazinove. Tukaj je, pod mojimi papirji, gospod komisar.«
»In to ni kakšna stara fotografija,« pripomni Jean Marc, ki ne more več krotiti drgeta. »Poglejte jo, videli boste, kako lepa je bila!«
Thevenet vzame sliko in jo gleda, ne da bi se mu izraz na obrazu spremenil.
»Ta slika še ne pove, da sta se res nameravala poročiti.« »Prisegam vam, da je res, gospod!« »Ona je to hotela! Ona!« »Tudi jaz! Tudi jaz!«
»In nobene priče?« hoče vedeti Senneville, ki je v ulici Dumont poslušal Jeana Marca brez besed. »Ni nihče prišel mimo, ko sta popravljala avto?«
»Jaz ga nisem, gospod inšpektor, on sam je popravljal avto. Jaz sem mu svetil s svetilko, z veliko svetilko. Pač, avtomobili so vozili mimo, a vsi so drveli, nobeden ni zmanjšal hitrosti, saj je lilo kakor iz škafa! Morda pa naju je kateri le opazil? Tam sva bila med pol enajsto in četrt čez enajsto. Ce bi morda dali obvestilo v časopis? . ..«
Zasliševalca se ne zmenita za njegovo vprašanje. Senneville nadaljuje:
»Tudi pred hotelom de Marseille nikogar več, ko vam je ponudil svojo pomoč?«
»Dve minuti prej je bil tam še lastnik hotela gospod Bedat! Odšel je v posteljo, sam sem ga prosil, naj gre, ker je tako zelo deževalo. Seveda, tisti razbojnik je čakal na koncu ulice, skrit v avtu. Nikoli nisem imel sovražnika, nikomur nisem napravil krivice, to vam lahko vsakdo pove, pa se mi je kljub temu nekdo hotel maščevati.. .«
Zdaj spregovori Thevenet:
»Navadno se maščuje tisti, ki si mu kaj storil. Kar priznajte, da poznate tistega Američana!«
»Prisegam, da ga ne poznam, gospod komisar! Nikoli prej ga nisem videl. Gotovo je bil kak ljubosumnež. Strašno me boli glava. Prosim vas, dovolite mi, da grem spat!«
»Žrtev počiva za vaju oba, gospod Berger. Vaša zgodba je majava.«
Jean Marc zavpije:
»Resnična je!«
»Zlagana!« ponovi Thevenet grozljivo mirno.
CLAUDE AVELINE
MAČJE OKO
»Ste trdno prepričani, da niste predvsem hoteli izrabiti njene darežljivosti? Žensko, ki je imela dvanajst ali trinajst let več kakor vi, in poseben hotel! . . .«
»Nikoli mi ni dala niti centima, lahko prisežem! Sicer pa se lahko pozanimate o mojem življenju v Parizu v hotelu de Marseille, v ulici Bonaparte, vprašajte hotelskega lastnika Bedata, gospo in gospoda Bedata!«
»Zaupajte se nam,« mu svetuje Thevenet. »Zakaj ste torej spravili svojce v zmoto, ko ste jim govorili o mladem dekletu? Zakaj ste jim prikrili njen naslov?«
»Nisem jim prikrival njenega naslova. Bilo je iz pozabljivosti, čisto navadne pozabljivosti. Sicer pa se tudi sami niso spomnili, da bi me vprašali po njem. Kar pa zadeva mlado dekle .. . Da, tu sem lagal, to je moja edina laž! Moji starši bi radi videli, da bi se poročil s prijateljico iz otroštva . . .«
»Z gospodično Augusto Chenelongovo,« pojasni Senneville. »S hčerko draguljarja na trgu des Celestines.«
Thevenetov obraz mu pove, da mu je stvar znana. Jean Marc nadaljuje:
». . . In da ne bi sprožil preveč ugovorov, sem pač napisal mlado dekle. Zdaj pa sem prišel, da bi vse to pojasnil svojim domačim. Seveda bi bilo bolje, ko bi bil takrat napisal drugače. Stara mati . . .«
Senneville zagodrnja. Thevenet ga ošine s pogledom in vpraša Jeana Marca:
»Nje se najbolj bojite?«
Jean Marc prizna. Glas mu je uplahnil. Videti je kakor omamljen od spanca, žalosti in groze. »Oh, utrujen sem, tako zelo sem utrujen. V glavi mi buči, rad bi šel spat, gospod komisar.«
»Srce se mi trga, a ne moremo ostati pri tem,« je Thevenet neomajen. »Pariz bo hotel vedeti tudi najmanjšo podrobnost o načinu, kako je ta kovček prišel v vaše roke.«
»Vse to sem že povedal, gospod. Vse sem že povedal.«
»Kaj pravite, Senneville?«
Inšpektor se obrne k Jeanu Marcu in pravi malce grobo: »Ne vsega. Omenili ste zamenjavo kovčkov pred Lvonsko postajo v Parizu, ko vam je ostalo ravno še dovolj časa, da ste ujeli vlak.« — Jean Marc pritrdi. — »Upate, da nas boste prepričali, kako je tisti vaš Američan pripravil svojo potezo trenutek poprej?«
»Natanko tako, gospod inšpektor. Zato je na nabrežju simuliral okvaro in jo raztegnil, kakor je bilo v skladu z njegovimi načrti. Na nabrežju, za Notre-Dame, ne vem, kako se pravi tistemu kraju, pred mostom, ki vodi do Bastilie.«
Joannes se prvič v svojem življenju, prvič odkar se je bil zaposlil kot nižji uradnik v Predilnicah in tkalnicah Saint-Polvcarpe, znajde zjutraj, čeprav je delavnik, pred kavarniškim bifejem. To je kavarna v ulici Vauban — »ulica« z malo začetnico, kajti pisana z veliko začetnico: Ulica Vauban, pomeni na žalost pokrajinsko upravo pravosodne policije, od koder je Joannes pravkar prišel sam, če si sploh lahko sam, ko si ujet v moro, ki je vanjo zapletenih toliko ljudi. Prišel je sam brez Jeana Marca. Na policiji so pridržali njegovega sina, najstarejšega izmed njegovih otrok, njegovega edinega sina, nosilca njegovega imena, torej njegovo prihodnost, češ da je glavna priča. Zakaj samo on, ko pa smo skupaj odkrili vsebino kovčka? Jaz, Joannes, sem s svojo roko odgrnil gobasti prt: poglejmo torej ... — Na policiji si niso samo predrznih zadržati tega fanta, temveč so celo prepovedali njegovemu očetu, da bi ga videl! Kako je to mogoče? Si sploh lahko misliš kaj takšnega? Za las je manjkalo, da ni tega na glas vprašal. Ena beseda mu je gotovo že ušla, najbrž »prepovedali«, ker ga kavarnar opazuje z odprtimi usti. Zaman je prosil, ničesar ni dosegel. Še bolje, oziroma slabše: ko se je bil spustil po stopnicah in je stopal proti izhodu, je slišal z leve strani, kako neki policaj pravi drugemu: »Pravkar so prijeli nekega hišnega lastnika, zrelega za kletko . .. Umazana reč!.. . «
Na istem mestu navadno ne odkrijejo ob istem času dveh umazanih zadev. Joannes ve, kaj pomeni tista kletka v kotu kakšne policijske postaje, kletka za divjad, podobna tistim v živalskem vrtu. Mar nameravajo Jeana Marca zapreti v takšno kletko kot pobesnelega norca ali kakšno redko divjo zver? Stvar je bila tako pošastna, da jo je moral nemudoma ublažiti z drugo, še bolj pošastno stvarjo: ustavil se bo v kavarni pred bifejem, čeprav je to jutro delovnik. Kozarček konjaka, ki ga drži v rokah, sicer prav nič ne krni njegove navidezne dostojanstvenosti, njegovih sivih- rokavic, temne obleke in črnega klobuka — sicer pa si je komajda omočil ustnice, čeprav je tu vsaj že deset minut. Kljub temu pa se zaveda, da tistih dveh pošastnosti ni ublažil, temveč ju je celo povečal, ju med seboj pomnožil in tako povzročil nedopovedljivo katastrofo. Glavni blagajnik Predilnic in tkalnic Saint-Polycarpe stoji v ponedeljek ob desetih dopoldne sam pred kavarniškim bifejem, medtem ko so njegovega sina zadržali na policiji — kar povejmo: osumili, prijeli in zaprlil S tisto strašno odsekano roko, s tistim kovčkom in s tistim prstanom! Kaj so pravzaprav lahko odkrili?
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat. zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. .
Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.
S potovanja
okoli sveta
dr. Jakobu Prešernu v spomin
V soboto 15. februarja, smo se planinci na begunjskem pokopališču poslednjič poslovili od dr. Jakoba Prešerna. Poslovili smo se od enega zadnjih planincev, ki je skoraj od samega začetka sodeloval pri razvoju slovenskega planinstva.
Poleg svojega sodniškega poklica, katerega je vestno opravljal, je vse svoje življenj-nje posvetil planinam. Svoje vtise je znal opisati kot le malokdo.
Ko so se okoli 1. 1900. ustanavljale podružnice Slovenskega planinskega društva, so si nemškutarski krogi na vse mogoče načine prizadevali zavirati njihovo delo. Dr. Prešeren kot koroški borec in velik rodoljub je vse to opisal v kroniki PD Radovljica, ki je v odlomkih izhajala tudi v Glasu.
Skoraj 70 let je spremljal delovanje PD Radovljica. Bil je predsednik društva v letih 1926-1930, tj. v času, ko se je pripravljala prva gradnja Rob-lekovega doma na Begunjščici. Sploh mu je Begunjščica najbolj pri srcu, saj je prebival prav v njenem podnožju. Poznal jo je do potankosti; vedel je za vsak kamen, drevo, predvsem pa je poznal vso njeno bogato floro.
Po vojni je bil dolga leta delovni predsednik na občnih zborih. Ko se je pripravljala gradnja Pogačnikovega doma na Kriških podih, je prav on izbral mesto zanjo.
Za svoje neumorno delo kot planinski pisatelj in planinski delavec je prejel več državnih in planinskih odlikovanj. PD Radovljica pa ga je imenovalo za svojega prvega častnega člana.
Planinci in vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo vedno s hvaležnostjo spominjali.
»Zlato« slavje v Volči
Žitopromet Senta,
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31
Cenjene stranke obveščamo, da je skladišče odprto od 6. do 15. ure. V sobotah pa od 6. do 12. ure.
Poljanska dolina se je minuli torek, ko sva se s fotoreporter jem Francetom namenila na obisk k zla-toporočencema Frančiški in Urbanu Ćelik iz Volče pri Poljanah, kopala v soncu. Po sončnih bregovih ob cesti, ki pelje proti Javorjam, so iz zemlje že kukali prvi podleski, tro-bentice in zvončki. Zares nekoliko nenavadno za ta letni čas!
Hiše Celikovih ni bilo težko najti. Za »zlato« slavje Frančiške in Urbana so vedeli vsi Volčani! Mamo sva našla na toplem soncu pred hišo. Krompir za kosilo je pripravljala! Poleg tega pa pazila še na svoji vnučki Andrejo in Tatjanco, najmlajša Helenca pa je bila tistikrat zdoma!
»Kar notri v hišo stopita,« naju je povabila, »pa se kar z možem zač-nita meniti. Takoj bom prišla!« 77-letni Urban, še vedno čil možak, ki bi mu človek prisodil najmanj desetletje manj, je bil pri priči pripravljen povedati svojo in njegove družine življenjsko zgodbo. »Moj rojstni kraj je bil Lom,« pravi, »vasica nedaleč od tu. Žena pa je bila tudi rojena tu v bližini. Potlej sva oba služila pri Mrakovih, pri kmetu, ki je tamle čez! Tam sva se spoznala. Všeč sva bila drug drugemu, pa sva se , v zel a'!«
»Oh,- saj vsega pa tudi ni treba povedati,« je bila nekoliko nejevoljna mama, ko se je vključila v pogovor. Pa smo jo vseeno pripravili, da je povedala nekaj o sebi. »V mladih letih sem služila tu na okoliških kmetijah,« je pripovedovala. »Pesto-vala sem! Čeprav so bili slabi časi, življenje pa je le bilo lepo!«
Potlej se je zlatoporočenec spomnil na prvo vojno vihro, na boje za severno mejo. »Dve leti sem bil zdoma,« se spominja. In to so bili zanj težki časi. Prav tako težke trenutke pa je Čelikova družina doživljala pred tridesetimi in nekaj več leti. »Mnogo hudega sem okusil,« se
spominja jubilant. »Vzeti so me hoteli v nemško vojsko, a nisem šel. Eden od sinov se je boril v enotah prekomorskih brigad.«
Sedem otrok je bilo rojenih v Ce-likovi družini. Pet je danes še živih. Niso se razkropili-daleč po svetu. Vsi so ostali na Gorenjskem. Zato se pogosto vračajo domov. »Franc je v Preddvoru,« pripoveduje mama, »Janez v Žireh, Milan v Kranju, Angela v Virmašah ter Vida v Volči.« Seveda so se v soboto vsi zbrali na »drugi« ohceti, s seboj pa so pripeljali tudi devet vnukov.
»Kar lepo nama je,« priznavata zlatoporočenca. »Jaz naredim še kake grablje, poleti postorim to in ono na vrtu . . . Vse do jeseni sva imela še tudi kravico v hlevu. Potlej sva jo prodala! Ne zmoreva več toliko dela! Sicer pa nama res ni sile, saj prejemam skromno pokojnino, pa še otroci nama pomagajo,« pravi Urban! »Jaz pa gospodinjim,« je še pristavila mama! J. Govekar
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PO D J ETJ E K  R A  N J
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Zdaj bliže
<
cc
N <
LU >
kot kdajkoli!
LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKiT, p^i&NO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI AlATIRIAL
v noui traouini
........... '
KRANJ - PRIMSKOVO
(POLEG SALONA POrliSTVA)
telefon (064) 26-076
Z Vuletom sva hotela iti v Ali Baba bar, ker pa je na njegovi dovolilnici pisalo, da še 'nima enaindvajset let, ga vratar kljub prigovarjanju ni hotel spustiti noter. Potem sva šla raje v Luna park. Tu se je Vule po vsej sili hotel tetovirati, pa ga tudi tu niso pustili zraven. Spet teh nesrečnih enaindvajset let. Po ameriških zakonih je namreč državljan polnoleten šele potem ko dopolni enaindvajset let. Pred to starostjo so mu praktično zaprta vsa vrata. Ne more voliti in služiti vojske, niti ne more iti zvečer v kino ali v gostilno. Kaj šele, da bi se na svojo odgovornost dal tetovirati. Že ves besen, ker mu zaradi njegovih rosnih let nobena stvar ni šla izpod rok, se je Vule slednjič usedel pred nekega klošarskega slikarja, da bi mu naredil portret. Jeza pa je bila še večja, ko je bil portret izdelan. Portretist, že malo starejši možakar z očali, je najbrž spregledal njegove redke in svetle brčiće, pa tudi nos mu je naredil nekoliko večji kot pa si ga je zaslužil. Na smrt užaljen je sliko.sicer plačal, takoj nato pa jo je pred slikarjevimi očmi raztrgal na koščke. Zdaj mu je bilo že vsega zadosti. Ves ozlovoljen in potlačen se je pobral nazaj na barko.
Z Vuletovim odhodom se je zame noč pravzaprav šele začela. Bila je sobota in sam pri sebi sem sklenil, da me barka to noč ne bo videla. Do desetih sem bil v Luna parku. Ogledoval sem si trgovine s posterji in značkami, metal sem kovance v flip-perje in šel nazaj igrat bovvling. Čeprav sem pred odhodom na ladjo precej kegljal, sem se temu ameriškemu načinu kegljanja zelo težko privadil. Krogle so velike in težke, težko jih je prijeti, pa tudi štetje točk je bolj zapleteno kot pri navadnem kegljanju.
Ko so me od kegljanja že začeli boleti sklepi, sem se šel vozit z električnimi avtomobilčki. Neka mulat-ka se je kar naprej zaletavala vame, dokler ni enkrat pri čelnem trčenju tako močno sunila z glavo naprej, da je izgubila lasuljo. Imela je velikansko lasuljo v stilu Jimija Hendrixa, spodaj pa je imela čisto kratke volna te lase, kakor, jih imajo po navadi vse črnke. Bilo ji je nerodno, brž je pograbila lasuljo in si jo začela natikati na glavo, potem pa se je v njen avtomobilček spet nekdo zaletel, in lasulja ji je spet zletela z glave. Ljudje so to opazili in se začeli na vse grlo krohotati. Na začetku je kazalo, da se bo mulatka odločila za jok, a potem je vendarle sprevidela, da je najbolje, če se smeje tudi sama. Z lasuljo v roki je dostojanstveno stopila iz avtomobilčka in šla v najbližji klozet, da bi se končno uredila.
Pred seboj sem imel še pol noči in. še ves naslednji dan, pa tudi denarja mi ni še zmanjkovalo. Z avtobusom bi se lahko peljal v bližnji Los Angeles, v Hollywood ali pa morda še v pravljično mesto Disnevland. Imel sem dovolj časa in denarja za ta izlet, ker pa sem bil utrujen in brez prave volje, se nisem odločil zanj. Peš sem šel čez Liori Bridge in potem na obalo. Plaža je bila že skoraj prazna, a pesek je bil še topel od sonca. Sredi temnega proda na koncu plaže je migotala čisto drobna lučka. Ko sem prišel bliže, sem videl bel kamen, na kamnu je gorela velika voščena sveča, zraven pa je sedel mlad fant v odpeti srajci in brenkal na kitaro. V krogu svetlobe, ki jo je dajala sveča, je sedelo še pet ali šest freakov, dva Indijanca s črnimi kitami in drobna plavolaska, ki je na glas brala iz neke verske knjige. Med njimi je od ust do ust krožila cigareta z mamilom. Ko sem prišel mednje, so me pozdravili in' povabili naj sedem. Plavolaska je za trenutek prekinila svoje litanije, me nekaj časa gledala, potem pa rekla, naj ponavljam za njo, kar bo brala. Bila je nekakšna molitev, ki jo je ona brala v angleščini, jaz pa sem jo ponavljal za njo v slovenščini. Dobri Jezus, pridi v moje srce, odpusti mi moje grehe ... in tako naprej. Imel sem občutek, da je vso Kalifornijo zajela nekakšna verska blaznost. Že prej so me bile na cesti ustavljale ženske in mi stiskale v roke reklamne prospekte za obisk cerkeve Jezu* sove luči. Hovv to live forever? Kako živeti večno? Samo ena pot je, je pisalo spodaj. Pridite v našo cerkev. Glejte zemljevid in pojdite v smeri puščice. Po maši bo čajanka s plesom: A Friendlv VVellcome to Ali. V Združenih državah je namreč nešteto verskih sekt in ločin, ki se vsaka na svoj 'način borijo za vernike in prestiž.
Ko je bila molitev končana, mi je eden od freakov ponudil cigateto marihuane. Nisem je naravnost odklonil, ampak sem jo"spravil v žep in rekel, da jo bom pokadil kasneje.
Toplota, ki je še vedno puhtela od peska, me je zazibala v sen. Vso noč sem prespal pod toplim kalifornijskim nebom, zjutraj pa so me zbudili policaji, ki so prav tedaj z džipom preiskovali plažo. Ko sem jim pokazal svojo osebno izkaznico, so jo dolgo skrbno motrili in nazadnje vendarle vsi osupli ugotovili, da sem Jugoslovan. Pogledali so me s takim usmiljenjem kot da bi bil politični prebežnik in sem prišel sem iskat zatočišče. V dokaz, da mi ni prav nič do te njihove Amerike, sem jim pokazal še dovolilnico in jim povedal, da sem mornar. To jih je pomirilo in so šli naprej.
Sonce je bilo- že precej visoko na nebu. Pod oblaki je krožil velik srebrn zeppelin z velikim črnim napisom GOODVEAR. Goodvear je največja ameriška tovarna za proizvodnjo avtomobilskih gum in ta zeppelin je seveda delal reklamo za njene izdelke.
Pretegnil sem svoje poležane kite in se razgleda! po obali. Na nasprotni strani preliva so se sončili oranžni dimniki dobre stare Queen Mary, ladje, ki je bila včasih največja na svetu. Pred drugo svetovno vojno je bila njena zlata doba, saj je v tistem času preplula pot od Londona do Philadelphie v treh dneh in dvaindvajsetih urah in je za ta podvig dobila tudi modri trak, priznanje, ki so ga včasih podeljevali najhitrejšim potniškim ladjam na svetu. A Queen Marv ne bo nikoli več plula. Pred desetimi leti so jo bili za vse večne čase priklenili ob breg in jo preuredili v hotel.
Prvi ljudje, ki so zjutraj prišli na plažo, so bili ribiči. Ribištvo je v ZDA eden izmed nacionalnih športov in Američani, če le morejo, preživijo vse svoje proste dni ob kakšni vodi, kjer lahko namakajo trnke. Večina se drži pravila, da ni poglavitno ujeti, ampak loviti. Blizu poldneva je bil že vsak kotiček ob obali zaseden z avtomobilskimi prikolicami, nad vodo je viselo na stotine ribiških palic, a v vsem tem času nisem opazil srečneža, ki bi ujel eno samo drobno ribico. Ce nič drugega, bi dokazala čudež, da V tej greznici, polni nafte, detergenta in kemikalij sploh živijo ribe.
V želodcu so se mi že začele delati pajčevine, zato sem se dvignil in odšel proti pristanišču. Visoko čez nebo je zletela formacija šestih reaktivcev, ki so iz repov v presledkih spuščali rumen in rdeč dim. Iz vseh teh dimov je nastal na nebu nekak napis, ki pa ga je veter razblinil, še preden je bil narejen do kraja. Najbrž spet kakšna reklama. Velike ameriške firme kar tekmujejo, katera si bo izmislila bolj noro in bolj drago reklamo za svoje proizvode. Dobra reklama pomeni namreč že polovico uspeha.
SUŠA, SUŠA!
Naslednja postaja na naši poti je bila mehiška luka Santa Rosalia, ki leži na polotoku na desni strani Kalifornijskega zaliva. Pristanišče 'je majhno in plitvo in je zato v času oseke za velike ladje nedostopno. Šele po nekaj urah čakanja na odprtem morju se je voda toliko dvignila, da smo se lahko privezali k pomolu.
Prav v tej luki sem preživel svoje najbolj suhe in najbolj vroče dneve na potovanju okrog sveta. Kmalu po odhodu iz Long Beacha so se nam pokvarile klimatske naprave. Vročina je zlasti v spodnjih kabinah postala neznosna. Niti dihati nisem mogel več, kaj šele spati. Spat smo hodili na krov. Na krmi smo razpeli viseče mreže in spali pod milim nebom Včasih so nam sicer nagajale muhe, a to ni bilo nič v primeri s tistim, kar je bilo v kabinah. Za nameček se nam je pokvaril še destilator, tako da smo ostali brez pitne vode. Ker nam je piva zmanjkalo že v Sin-gapuru, smo se začeli nacejati s plehkim čajem in trpkim španskim vinom, ki je povzročal glavobol. Najbolj hudo pa je bilo z našimi razvajenimi potniki. V Long Beachu smo dobili novo pošiljko ameriških penzi-onistov in ti so bili še za eno stopnjo bolj razvajeni od prejšnjih. To je bila predvsem krivda naših pomorskih agencij v Ameriki. V prospektih so potnikom obljubljali prava nebesa: prvovrstno hrano, veliko izbiro pijač, komfortne kabine s klimatskimi- napravami, itd, itd. In vse to za pičlih deset dolarjev na dan. Zdaj pa so jih že kar na začetku pustili trpeti vročino in žejo.
(Se bo nadaljevalo)
d I   fk 11
Petek, 21. februarja 1975
Graditelji!
Kranjske opekarne, Kranj
iz obratov Cešnjevek in Stražišče
vam nudijo
zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah:
modularni blok
zidak
BH/4
pregradni blok porulit 8 norma polnila in drugo opeko
29 x 19 x 14 cm M 150 po 3,20 din 25 x 12 x 6 cm M 200 po 1,37 din 25 x 25 x 14 cm M 100 po 3,15 din 29 x 25 x 12 cm po 3,69 din
29 x 25 x 8 cm po 3,30 din
30 x 30 x 14 cm po 4,68 din
V ceni ni vštet prometni davek.
Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo.
Glas svobodne Jelovice '75
Škofjeloški taborniki so v soboto, 8. februarja, v počastitev občinskega prazrjika in 30-letnice osvoboditve že petič zapored pripravili zanimivo orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice '75!
Letošnje tekmovanje je bilo prestavljeno za mesec dni zaradi vseslovenske taborniške akcije v Draž^o-šah, a je bila udeležba kljub vsemu tokrat rekordna. V znanju iz topografije, orientacije in prve pomoči se je med seboj pomerilo kar 55 ekip iz raznih krajev Slovenije. Najštevilnejši so bili tekmovalci iz Ljubljane, Jesenic, Tržiča, Naklega, Kranja, Železnikov, Žirov, Škofje Loke, Gorenje vasi in Trate. Savski odred iz Ljubljane je, denimo sodeloval s sedemnajstimi tričlanskimi ekipami.
Kljub številčno močni udeležbi je tekmovanje potekalo brezhibno. Tekmovalna proga je potekala po obrobju Sorskega polja v neposredni bližini mesta pod Lubnikom.
Med najmlajšimi je zmaga in prehodni pokal pripadla tretji ekipi Savskega odreda, drugo mesto Trži-čanom in tretje Novogoričanom.
Še hujša je bila borba med starejšimi taborniki. Zmagovalec ni bil znan do zadnjega trenutka. Veliki prehodni pokal je nazadnje po hudi borbi osvojila ekipa Močvirskih tulipanov iz Ljubljane, pred Zirovci ter ekipo Savskega odreda.      M. Ješe
Letos vsa skrb ureditvi kraja
Za začetek je turistično društvo Lesce odprlo razstavo o varstvu okolja pod naslovom Druga plat
medalje
Turistično društvo je v torek v avli šole v Lescah odprlo razstavo pod naslovom Druga plat medalje. S to razstavo," ki bo odprta do konca meseca, se v krajevni skupnosti začenja širša akcija v okviru varstva okolja. Razstavljeno slikovno gradivo kaže nekatera divja odlagališča
Gorski reševalci iz Kranjske gore zborovali
V četrtek, 13. februarja, je bil v Kranjski gori redni občni zbor članov in pripravnikov postaje Gorske reševalne službe, ki združuje 18 reševalcev, vodi pa jo Marjan Lavtižar. Lani so kranjskogorski reševalci sodelovali pri enajstih akcijah, čeprav njihova oprema ni najboljša. Precejšnjo pozornost so posvečali izobraževanju in usposabljanju reševalcev. Plezalno šolo in kondicijske treninge je vodil alpinist in reševalec Tone Oman, dva člana pa sta bila v Švici na tečaju za reševanje s helikopterjem. Reševalci se nameravajo v prihodnje bolj povezati s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in s podjetji v zgornji savski dolini. Krajevna skupnost je pripravljena finančno podpreti po-* stajo GRS.
Tudi letos nameravajo kranjskogorski reševalci posvetiti največ pozornosti modernizaciji opreme, ki jo je doma težko dobiti, izobraževanju in pogostejšim srečanjem reševalcev z Gorenjske. Za načelnika postaje, v kateri je še posebno aktiven tajnik in komandir postaje milice Stane Rižnar, je bilo ponovno soglasno izvoljen Marjan Lavtižar.
S. Tomazin
Partizanski pohod tabornikov
Taborniški odred Stražnih ognjev iz Kranja ima v delovnem programu tudi obujanje tradicij NOB in organiziranje partizanskih pohodov. Odred je takšen pohod organiziral med zimskimi počitnicami. Udeležilo se ga je 65 tabornic in tabornikov, ki so pohod začeli pri osnovni šoli Stane Žagar. V Stražišču so se pohodni-kom pridružili še medvedki in čebelice z Orehka, pri šempetrskem gradu pa borec Pavle Bajželj in starešina odreda Ivanka Šorli. Pavle Bajželj je tabornikom opisal NOB v Kranju in še posebno v Stražišču. Ob spominski plošči so medvedki in čebelice izvedli kulturni program. Taborniki so nato krenili v podnožje Jošta, kjer so uredili taborenje s tabornim ognjem, družabnimi igrami in pesmijo. M. Velikonja
Petek, 21. februarja 1975
smeti in odpadkov v krajevni skupnosti. V okviru razstave pa bo turistično društvo pripravilo tudi dvoje predavanj za mladino in za odrasle.
Predsednik društva Jaka Eržen pravi, da nameravajo letos posvetiti glavno skrb tako imenovani družbeni dejavnosti. Po razstavi bodo takoj spomladi skupaj s šolarji očistili divja smetišča, zaprli pa bodo tudi nekdanje gramoznice, kjer so zdaj glavna odlagališča. Razen tega bodo pozvali prebivalce, naj se čimprej lotijo ureditve dvorišč in okolice stanovanj. Skupaj s krajevno skupnostjo bodo spomladi organizirali odvoz večjih odpadkov. Pravočasno bodo določili dan, ko bodo prebivalci
lahko pred hiše zložili večje predmete. Le-te bodo s kamioni odpeljali na centralno odlagališče.
Za vse te akcije so se odločili, ker želijo, da bi Lesce z okolico končno spet dobile podobo kot je bila nekdaj in ker v ta kraj blizu Šobca iz leta v leto prihaja vse več turistov. Za članice turističnega društva so pred nedavnim organizirali tudi gospodinjski tečaj. V družbenem centru v Lescah ga obiskuje 31 mladih gospodinj. Zanj pravi Jaka Eržen, da so ga organizirali zato, ker danes marsikatera ženska zna bolje voziti avto kot zdravo in sodobno kuhati in ker si turisti, ki pridejo v Lesce, velikokrat zaželijo domače postrežbe.
Razen tega namerava letos turistično društvo pripraviti za lastnike turističnih sob izlet po Goriški. Precej denarja bodo namenili za različno propagandno dejavnost. V kampu Sobec pa bodo asfaltirali poti.
A. Z.
V Cerkljah tekmovanje mladih zadružnikov
Tekmovanja v znanju, imenovana Kaj veš o kmetijstvu, se uveljavljajo tudi na Gorenjskem. Lansko tekmovanje je bilo v zadružnem domu na Primskovem. Zmagala je ekipa mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Škofja Loka, ki nas je uspešno zastopala tudi na republiškem tekmovanju, ki je bilo pri Sv. Duhu. Letošnje republiško tekmovanje Kaj veš o kmetijstvu bo v Novem mestu, udeležile pa se ga bodo tudi ekipe mladih kmetovalcev iz slovenske Koroške.
Letošnje gorenjsko tekmovanje ekip aktivov mladih zadružnikov bo v nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri v dvorani zadružnega doma v Cerkljah. Tokrat sta glavna organizatorja tekmovanja v znanju občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Kranj in gorenjska kmetijska pospeševalna služba, precejšnje breme organizacije pa nosita tudi Kmetijska zadruga Cerklje in
vaški aktiv Zveze socialistične mladine, ki je zgleden primer sodelovanja kmečke in delavske mladine.
Sedem prijavljenih ekip, med katerimi je prvič tudi ekipa KŽK, ki jo sestavljajo mladi kmetijski delavci, čaka zajeten šop vprašanj iz polje-deljstva, živinoreje, kmetijske mehanizacije, kmetijske zakonodaje in drugih splošnih tem. Sestavili so jih strokovnjaki Zadružne zveze Slovenije. Vprašanja so stopenjska. Težje vprašanje velja več točk kot lažje. Ker je treba računati na izenačen boj, so pripravljena dodatna vprašanja.
Pokrovitelj nedeljske prireditve v Cerkljah je Kmetijsko živilski kombinat Kranj. Najboljša ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja v Novem mestu. Sicer pa čakajo ekipe nagrade in diplome ter skromna pogostitev. Po prireditvi bo družabno srečanje. -jk
Na podlagi 123. in 116. člena statuta
Servisnega podjetja Kranj
razpisuje razpisna komisija podjetja naslednje prosto vodilno delovno mesto
direktorja podjetja
(reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) da ima višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali
b) da ima srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
c) da je moralno in politično neoporečen,
d) poznavanje gradbeno-obrtnih dejavnosti,
e) zmožnost komuniciranja o DPO terena
Kandidati morajo priglasiti svojo ponudbo v zaprti kuverti z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov »Servisno podjetje« Kranj — razpisna komisija, Kranj, Tavčarjeva ul. 45.
Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Tržič
razpisuje
po določbah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, številka 42/66), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, številka 20/71) in odloka SO Tržič o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, številka 20/73)
javni natečaj za oddajo družbenih stavbnih zemljišč, in sicer:
1. Pare. št. 507/8 k. o. Bistrica, pašnik 4. bonitetnega razreda v izmeri 549 kv. m, za gradnjo ene hišice za počitek. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 50,00 din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča.
2. Del pare. št. 394/6 k. o. Lom pod Storžičem, pašnik 5. bonitetnega razreda v izmeri ca. 690 kv. m, za gradnjo ene družinske stanovanjske hiše. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 20,00 din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča.
3. Del pare. št. 58/11 k. o. Tržič, travnik 3. bonitetnega razreda v izmeri ca. 16 kv. m, za gradnjo ene garaže za osebni avto. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 30,00 din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča.
4. Del pare. št. 58/2, 58/5 k. o. Tržič, dvorišče v izmeri ca. 15 kv. m, za gradnjo ene garaže za osebni avto. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 30,00 din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča.
5. Del pare. št. 534/1 in št. 534/7 k. o. Bistrica, označen s št. 3, pašnik 3. bonitetnega razreda v izmeri ca. 560 kv. m, za gradnjo ene družinske stanovanjske hiše. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 30,00 din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča.
6. Del pare. št. 534/1 in št. 534/7 k. o. Bistrica, označen s št. 4, pašnik 3. bonitetnega razreda v izmeri ca. 450 kv. m, za gradnjo ene družinske stanovanjske hiše. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 30,00 din in obsega odškodnino za uporabo zemljišča.
V izklicni ceni ni vsebovan prispevek zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča, niti posebni prispevek za promet s kmetijskimi zemljišči, ki se pridobivajo v nekmetijske namene.
7. Komunalne naprave,  priključke do komunalnih naprav,
izdelave lokacijske dokumentacije ter zazidalnega načrta plač tiranec.
do  komunalnih  naprav, stroške
r zazidalneca načrta Dlača izlici-
8. Vse stroške v zvezi z razpisom javnega natečaja, v zvezi s prenosom pravice uporabe na družbenem stavbnem zemljišču, vključno morebiten davek na promet nepremičnin, odmero zemljišča, zemljiškoknjižni prepis plača tisti, ki pridobi pravico uporabe.
9. Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe.
10. Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici, po pošti do 10. ure, dne 11/3-1975 na naslov:
Skupščina občine Tržič, oddelek za gospodarstvo in finance, s pripisom »Ne odpiraj — za javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«.
Ponudbe* ki bi prispele po tem roku, ne bodo upoštevane.
Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 11/3-1975 ob 10. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo.
Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno.
Ponudba mora vsebovati:
a) podatke o ponudniku,
b) znesek, ki ga bo ponudnik plačal za 1 kv. m zemljišča,
c) roke, v katerih bo pričel in dokončal gradnjo,
d) potrdilo o vplačani varščini.
11. Udeleženci natečaja morajo plačati na račun sredstev SO Tržič št. 51520-655-42146 varščino.
Vplačana varščina se ob neuspeli dražbi vrne. Udeležencu, ki uspe na natečaju, se vplačana varščina vračuna pri plačilu odškodnine. Udeleženec, ki odstopi od ponudbe, ko je na javnem natečaju že uspel, izgubi varščino v korist sredstev SO Tržič.
Varščina znaša:
pod L: 2.745,00 din (dvatisočsedemstopetinštirideset dinarjev)
pod 2.: 1.380,00 din (tisočtristoosemdeset dinarjev)
pod 3.:     48,00 din (oseminštirideset dinarjev)
pod 4.:     45,00 din (petinštirideset dinarjev)
pod 5.: 1.680,00 din (tisočšestoosemdeset dinarjev)
pod 6.: 1.350,00 din (tisočtristopetdeset dinarjev).
12. Rok za začetek gradnje je pol leta, za dokončanje pa tri (3) leta po objavi razpisa. *
13. Rok za poravnavo izlicitirane odškodnine je 15 dni po podpisu pogodbe.
14. Ponudba se lahko glasi le za eno stavbno parcelo, za gradnjo družinske stanovanjske hiše.
mali oglasi • mali oglasi
prodam
CISTERNE JĆ 1000 mm iz 7 mm debele pločevine vam nudi Kuret Franc, Matija Blejca 9, Kamnik, telefon 831-302 631
Prodam zasteklena balkonska VRATA z oknom, dimenzije 165 X X 160, opremljeno z roleto, roto okovjem in marmornato poličko. Zupan, Jezerska 93 c, Kranj 875
Prodam 12 kub. m BUKOVIH DRVA. Lavtarski vrh 3, Kranj 881
Prodam PRAŠIČA za zakol. Vele-sovo 42 908
Prodam KRAVO s teletom in tri PRAŠIČE, težke po 40 kg za rejo. Zapoge 22, Vodice 909
Prodam več novih LESTEV različne dolžine 4 do 9 m. Bistrica 30 a, Tržič 910
Prodam SENO in MRVO, okrog 1000 kg, in dobro ohranjen MOPED. Podreča3 911
Prodam KOSILNICO benasi z obračalnikom ali sam obračalnik, čistilec za žito trijer, KOTEL za žga-njekuho, 50-litrski, in kmečko KRUŠNO PEČ. Podlonk 17, Železniki 912
Prodam semenski KROMPIR saški in igor ter rabljeno cementno strešno opeko - špičak. Voglje 64
913
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 914
Prodam TRAKTOR FERGUSON 65. Pivec, Bled, Grajska 48 915
Prodam GUMI VOZ 16 col. Zg. Gorje 42 916
ŠKOTSKEGA OVČARJA z rodovnikom (18 mesecev), prodam. Pa-jerjeva 12, Šenčur * 917
Prodam SLAMOREZNICO. Breg ob Savi 13 918
Prodam semenski KROMPIR igor in konjsko, nemško, dobro KOSILNICO. Drulovka 9 919
Prodam semenski KROMPIR. Voglje 63 920
Prodam POVEZNIKE (trame) 24 x 26, dolžina 14,5 m - 6 kosov. Okno Jelovica 140 X 140 - 1 kos, 70 x 140 - 4 kosi, 70 X 70 - 3 "kosi. Križaj, Zg. Senica 10, Medvode 921
Ugodno prodam 2 leti star TELEVIZOR - črno-beli. Franc Dolenc, Partizanska 46/VIII, Škofja Loka
922
Prodam dve mladi KRAVI simen-talki, tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 923
Prodam 9 mesecev brejo TELICO - simentalko. Sp. Bitnje 20 923
Prodam mlade PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Breg ob Savi 8, Kranj 924
Prodam PLETILNI STROJ, japonski, empisalin PISALNI STROJ. Mulič, Vidmarjeva 12, Kranj 925
Prodam nov ELEKTROMOTOR 10 KW, primeren za puhalnik ali slamoreznico ter sladko SENO. Vodice 37 926
Prodam domače ŽGANJE. Žirovnica 57 927
Prodam KRAVO s teletom. Selo 33, Žirovnica 928
Prodam KRAVE po izbiri. Legat Primož, Žirovnica 88 929
Prodam VOLA, 450 kg, vajen vsake vožnje. Šmid, Podlonk 30 930
Zaradi bolezni ugodno prodam 3 leta starega ZREBCA, mirnega, ter hemškega VOLČJAKA, 2 leti , starega, zanesljiv čuvaj. Hotovlje 30, Poljane nad Škofjo Loko 931
Prodam KROMPIR igor - a razred. Zg. Besnica 21 932 • Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 20 933
Prodam 1500 kosov valovite strešne OPEKE (9 kosov na 1 kv. m). Skofic, C. na Brdo 21 934
Prodam sobno POHIŠTVO. Sp. Brnik 35 936
Prodam motorno ZAGO STYHL 0.7 - brezhibno. Jeglič, Podbrezje št. 86 937
Ugodno prodam 2 kub. m obrezanega in 1,5 kub. m okroglega GRADBENEGA LESA, staro poslikano SKRINJO, KOLOVRAT in več slik. Naslov v oglasnem oddelku 938
Ugodno prodam BUKOLIT lak. Ovin Albin, Kranj, Benedikova 26/E. Ogled od 14. ure dalje 939
Prodam mesnatega PRAŠIČA do 120 kg težkega. Podbrezje 34 940
Prodam KRAVO s teletom, ki je četrtič telila. Zg. Besnica 31 941
Ugodno prodam 16 kv. m bukovega PARKETA. Kranj, C. Kokrškega odreda l/I 942
Prodam črno-beli TELEVIZOR 2namke EI Niš. Kern Franc, Beto-nova 34, Kokrica 943
Izd uji« 'CP G 1m, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Krunj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kokrica, Okornova 2, Kranj
944
Prodam 1000 kg KROMPIRJA za seme, igor in cvetnik po 1 din. Lužan, Bistrica 13 pri Naklem 945
Ugodno prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK in leseno stajico. Zorman Julka, Dvorje 92, Cerklje 946
Prodam novo platneno KABINO za fergusson, več koles za navaden voz ter prevozno ŠKROPILNICO s sodom, 80-litrski. Poljče 23, Begunje 947
Prodam PRAŠIČA za zakol. Korenjak Ignac, Predoslje 95 948
Prodam garnituro VITRINA -GARDEROBNA OMARA, RADIO SOČA in DIVAN (vse dobro ohranjeno). Oprešnikova 45, Kranj, nasproti plinarne 949
Prodam JEDILNI KOT, KREDENCO in TELEVIZOR Major, Britof 218
Prodam 3 leta staro KRAVO po telitvi. Smolej Valentin, C. talcev 17, Koroška Bela (pri Tinčku) 890
GOSPODINJSKE APARATE, radio in TV aparate, lestence in ves elektrotehnični material lahko kupite tudi na kredit po najugodnejših pogojih pri ELEKTROTEHNI, Prešernova 9, Kranj, tel. 210-29 985
Prodam semenski KROMPIR ves-na. Šutna 21, Zabnica 985
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, jogi vložek in lestenec — brušeno steklo. Rauch, Šorlijeva 21, Kranj, tel. 25-400 986
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Visoko 39 987
Prodam težko, visoko brejo KRAVO simentalko. Šuštaršič, Sora 23, Medvode 989
Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama 8, Kranj 989
Prodam SENO. Zg. Brnik 69, Cerklje 990
Prodam GNOJNIČNI SOD in ČRPALKO, semenski KROMPIR vesno, Viktorijo, desire in igor. Grad 43, Cerklje 991
Prodam PRAŠIČA za zakol. Na-sovče 13, Komenda 992
Ugodno prodam KONJA. Vopolje 11, Cerklje 993
Prodam moške HOKEJSKE DRSALKE št 9 (42-43). Pšenična polica 10, Cerklje 994
Prodam KONJA, deset let starega, semenski KROMPIR sortnik in jedilni. Poženik 34, Cerklje 995
Prodam dve KRAVI in smrekove ter borove PLOHE. Zg. Brnik 36, Cerklje 996
Prodam šest tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 7, Cerklje 997
Prodam TRAKTOR (goldani) 20 km, narejen za hribe, pogon na vsa 4 kolesa, original plug. Sp. Kokra 5 998
Prodam OJAČEVALEC MEAZZI 80 W, DAVALI 60 W in ISKRA 200 W Glinje 8, Cerklje 999
Prodam 1000 kosov strešne OPEKE - bobrovec. Zg. Brnik 108, Cerklje 1000
Prodam  KRAVO, dobro mleka-. rico, brejo štiri mesece. Stiska vas 13, Cerklje 1001
Prodam strešno opeko bobrovec in klaftro suhih DRVA za 600 din. Sp. Brnik 5, Cerklje 1002
Prodam vprežno KOSILNICO, zimska JABOLKA in FlZOL. Vasca 8, Cerklje        , 1003
Prodam PRAŠIČKE, sedem tednov stare. Zalog 34, Cerklje 1004,
Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ažman, Mencingerjeva 7, Jesenice . 1005
Ugodno prodam malo rabljen TE~ LEVIZOR črno-beli sistem. Staneta Žagarja 34, Kranj 1006
loterija
	C		c
	■5 sZ	1	-p5
			»Z
	"Z .x	■ U	"»M
	"O 4i	"1 =	-a i.
	a		« S
a C	S j	S g	N„0
~ 0	O C	U 0	o o
/	X "O	X J*	■Ji T3
70	20	5	10
(KM)	60	87865	600
390	80	69985	1.000
8630	200	236885	5.000
36430	800	031425	1.000
383900	5.000		
91	50	6	10
		31766	600
4061	500	89936 61956	KDO
49181	600		1.000 5.000
14911	1 .(XX)	329066	
083281	5.000		
15(5841	10.000		
279781	150.000	77 77937	' 20 600
462	60	80787	800
822	80	84627-	800
9672	300	76237	1.000
21192	600	124007	5.000
26602	600	127807	5.(XX)
■1S732	600	594317	10.000
13082	800	166747	10.000
42282	800		
96412	1 .(XX)	18 28	30 30
503302	5.000		
93	40	468	100
H121!	. 600	20538	800
88063	600	27448	t .006
57063	800	42488	1.000
69753	800		
572783	10.000	39	20
64	20	59	20
34 ,	30	79	40
55144	1.000	72569	600
068604	5.000	76929	8(X)
Prodam avto magnetofon stereo na velike kasete. Jezerska c. 108 d, tel. 24-035, Kranj 1007
Prodam kombinirano PEČ za kopalnico. Šenčur, Delavska 13 1008
Prodam dobro ohranjeni OBLEKI za fanta 10 in 12 let. Oprešnikova 52, Kranj 1009
Prodam PRAŠIČA za zakol in semensko GRAHORO. Hrastje 55 -
1010
Prodam KOSILNICO MOTI in kupim dobro ohranjeno SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Kersnik, Leše 38, Tržič 1011
V zadružnem domu na Primskovem, Jezerska c. 41, lahko kupite najkvalitetnejši KROMPIR za seme — jana. Poceni dobite semenski krompir saskia in dobrin. KZ Sloga, Kranj telefon 23-866, 22-616 1012
Prodam rabljeno POHIŠTVO za dnevni prostor, zaradi selitve. Tu-šek, Novi svet 15, Škofja Loka 1013
Prodam SENO in OTAVO. Tru-bec, Stara cesta 18, Škofja Loka
1014
DUX SLAMOREZNICO s puhalnikom in elektromotor SIEMENS, (trobrzinc), prodam. Triler, Vešter 24, Škofja Loka 1015
Strešno OPEKO, rabljeno, in PLETILNI STROJ, ugodno prodam. Debeljak1, Koširjeva 13, Škofja Loka 1016
Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 30, Kranj 1017
Ugodno prodam rabljen TELEVIZOR Iskra Panorama. Kranj, Partizanska 21 1018
Prodam nov (spindel) OSOVINO za cirkular. Voglje 45 1019
Prodam 40 STEBROV za betonsko ograjo. Voglje 46 1020
Ugodno prodam kombinirano DNEVNO OMARO in POLKAVČ. Somrak, Stošičeva 4, Kranj, telefon 22-212 1051
Prodam ŠKOTSKE OVČARJE. Zg. Bitnje 168, Dobre Stane 1052
kupim
Kupim lahek GUMI VOZ 15 ali 16 col. Potočnik, Grenc 11, Škofja Loka 899
Kupim malo rabljen TRAKTOR STAYER 18 KM ali ZETOR 25KM. Naslov v oglasnem oddelku 959
Kupim 1 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Škofic, Mlaka 48 a, Kranj 960
Kupim mesnatega PRAŠIČA za zakol do 200 kg. Križaj, Zg. Senica 10, Medvode 961
Kupim PUHALNIK. Rozmanova, Golnik 48 1038
Kupim 2 kub. m DESK 25 mm nove ali rabljene za opaž. Jenko Ivan, Voglje 28, 64208 Šenčur 1039
vozila
ZASTAVO 101, novo, neregistrirano, prodam za 49.500 din. Ogled vsak dan. Škofja Loka, Koširjeva 10
952
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Aleš Anton, Olševek 10, Preddvor 953
Prodam KOMBI VW komplet ali po delih. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam PRINCA 1000 v voznem stanju z rezervnimi deli. Šparovec Kristjan, Cankarjeva 11, Tržič 955
Prodam 1 leto staro LADO — ka-rambolirano. Struževo 9, Kranj 956
Poceni prodam FIAT 600 z novim strojem 750, registriran in tehnično pregledan do oktobra. Ogled popoldan. Predoslje 28 957
Prodam ZASTAVO 750 tudi na kredit. Strahinj 38, Naklo 958
Prodam masko za PRINZ 1200 in streho za zastavo 750. Oman, Suha 17, Škofja Loka
AVTOMOBILISTI, MEHANIKI, POZOR! Rabljene dele za vse vrste avtomobilov dobite pri Maxs Pa-9 cher, Borovlje - Ferlach (zraven avtobusne postaje)
Prodam VVV 1300. Strniša Dušan, 1. avgusta 3, Kranj
Prodam dele za ŠKODO 1000MB. Jensterle, Šorlijeva 16, Kranj, telefon 23-838 800
Prodam DKW F 11, letnik 1960, v zelo dobrem stanju, registracija do novembra. Lojze Markelj, Zali log 50, Železniki 891
Prodam VW CARMEN 1600, letnik 1968. Sp. Brnik 35 950
FORD TAUNUS 15 M, letnik 1967, prodam. Cena 17.00 din. Sprejmem tudi ček. Vprašati: Košir Hans, Planina  17,  Kranj, telefon 22-155
951
Dele za ZASTAVO 750 zelo poceni prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Medvode 8 c 1022
Šahovski tekmovanji
Šahovsko društvo Lesce razpisuje odprto hitropotezo prvenstvo Gorenjske za mesec februar, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 9. uri v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled.
Mladinsko prvenstvo bo v soboto, 22. februarja, ob 16. uri v prostorih Borca v Kranju. A.
Prodam dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1964. Frankovo naselje 74, Škofja Loka 1023
Škoda 1000 MB, letnik 1965/66, dobro ohranjena, ugodno prodam. Benedičič, Brezovica 7 pri Kropi. Ogled v soboto in nedeljo. 1024
Prodam nevozen OPEL REKORD 1500 a, letnik 1969, lahko tudi po delih, po nizki ceni. Jože Pekovec, Studor 18, Bohinj 1025 .Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 junij. Informacije po telefonu 22-218^ soboto 22. 2. popoldne in v nedeljo 23. 2. dopoldne. 1026
Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 za 8500 din. Smledniška 55, Kranj 1027
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1965. Čemas Ivan, Kidričeva 18, Kranj 1028
Prodam rezervne dele za FIAT 750. Zg. Brnik 27, Cerklje 1029
Prodam osebni avto PZ 125. Cerklje 10 1030
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1966. Ogled vsak dan popoldne. Britof 224 1031
Ugodno prodam FORD TAUNUS 17 M TS, registriran do maja 1975. Bartol, Naklo 189        \ 1032
Prodam OPEL KADET LS ali zamenjam za manjšega. Visoko 70 -
1033
Odstopim vrstni red za AMI 8 L. Telefon 23-888 1034
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Ahčin Marjan, Suha 30, Kranj
1035
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Škulj Tone, Planina 19, Kranj. Ogled možen popoldne 1036
Prodam ŠKODO Š 100 L, letnik 1971. Strupi, Naklo 124 1037
stanovanja
Dve dekleti dobita SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 962
Iščeva enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 963
Oddam ogrevano SOBO za tri moške v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku 964
Oddam klet no SOBO dvema fantoma. Oprešnikova 12, Primskovo, Kranj 965
Iščem sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Slovenka« 966
Študent pred poroko nujno išče ogrevano SOBO z možnostjo kuhanja in souporabe sanitarij v Kranju za dobo dveh let. Ponudbe pod »Dobro plačam« 967
Oddam opremljeno SOBO študentu ali študentki. Informacije Staneta Žagarja 34, Kranj 968
Mlajši upokojenki nudim brezplačno hrano in STANOVANJE za VARSTVO dveh otrok (4 in 1 leto). Ponudbe pod »Okolica Kranja«
posesti
Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, do 10 km. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 532
Staro KMETIJO, • skupno do 10 ha, kupim kjerkoli v hribovitem predelu Poljanske ali Selške doline, eventualno tudi drugje. Starejša oseba brez nasledstva ni ovira. Informacije po telefonu 061-71-362 ali Goričane 26, Medvode 812
Kupim starejšo HIŠO v vrednosti do 150.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 969
Komfortno STANOVANJE v izmeri 70 k v. m s pritiklinami na lepem prometnem kraju v Kranju ugodno prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pošljite pod »Ponudnik« na upravo Glasa Kranj 970
Dam v najem ali prodam POSESTVO sredi Poljanske doline. Ponudba pod »Dobra kupčija« 971
Kupim ZAZIDLJIVO GRADBENO PARCELO v Kranju ali okolici. Ponudbe sporočite popoldan na telefon 22-237 972
HIŠO, visoko pritlično, podkle-teno, z vrtom, takoj vseljivo na Jesenicah, prodam. Zdravko Pikon, Staneta Žagarja 29, Radovljica 973
Oddam GARAŽO. Mlekarska 10, Kranj 974
Dam PLANINO na Kranceljnu v najem ali prodam. Pokorn, C. talcev 4, Škofja Loka 1041
Prodam 1000 k v. m ZEMLJE na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku.
1042
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled v nedeljo dopoldan. 1043
zaposlitve
Ekonomsko administrativni šolski center v Kranju razpisuje delovno mesto ŠOLSKE KUHARICE. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. 975
Sprejmem fanta za pomoč pri delu na manjši kmetiji. Delo mehanizirano, ostalo po dogovoru. Zasip 10 pri Bledu 976
KUHINJSKA POMOČNICA dobi službo. Možen dober zaslužek, nastop dela takoj. Informacije na telefon 50-394 977
NATAKARICO sprejmem v službo takoj! Ugodni pogoji: 7-urni delavnik, ob nedeljah in praznikih prosto. Loški hram, Blaževa 1, Škofja Loka, telefon 61-679 - Jaklič Jože
Iščem moškega ali žensko za delo KOVINSKE GALANTERIJE. Kandolf, Grad 15, Cerklje 1044
loka/i
Sredi centra Jesenic, z majem 1975, oddam LOKAL - 9 kv. m, primeren za manjšo obrt. Naslov v oglasnem oddelku 979
Potrebujem primeren PROSTOR za delavnico v najem, kasneje možen nakup, v Kranju aH bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 980
obvestila
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733
BAGAT TEČAJ šivanja in krojenja obvešča, da začne z vpisom v začetni in nadaljevalni tečaj 24. 2. 1975 ob 15. uri ali 26. 2. 1975 ob 7. uri. Delavski dom, vhod 4, Kranj
izgubljeno
POZLAČENO URO, izgubljeno v soboto v Kranju, vrnite prosim na Gregorač, Kidričeva 33, Kranj 981
V ponedeljek, 10. 2. 1975, je bila na cesti Sovoden j—Škofja Loka — Kranj, Kokrica izgubljena rjava moška AKTOVKA, v kateri je bil učbenik družboslovja in uradna be-ležnica v rdečem platnenem ovoju. Na spodnji strani beležnice je v cirilici ime Ilijevski Stoe. Poštenega najditelja, ki aktovko prinese ali dostavi na naslov: Ilijevski Stoe, Šorlijeva 4, Kranj, lepo nagradim in mu plačam vse stroške dostave oziroma prinašanja aktovke. 982
18. januarja sem v Zejah izgubil večjo količino OBROČKOV za zaznamovanje ptic. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne na naslov Iztok Geister, Kranj, Begunjska 7
najdeno
7. 2. 1975 sem našla MOŠKO ZA-PESTNO URO, verjetno od učenca, ki je š%l s kopališča. Pernar, Kidričeva 21 983
ostalo
Opozarjam vsakogar pred nakupom od JENKO JANEZA, Meja 5, Kranj, ker je sodnijsko priznano, da brez mene ne sme prodati nobene stvari. Jenko Marta, Meja 5, Kranj
1050
prireditve
GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322
TVD. PARTIZAN GORENJA VAS prireja v nedeljo, 23. 2. 1975, PLES ob 18. uri. Igra ansambel NOKTURNO. Pojeta Janko Ropret in Sonja Gaberšček 1045
MLADINSKI AKTIV ŽELEZNIKI prireja v soboto, 22. 2. 1975, ob 20. uri PLES. Igra ansambel NOKTURNO. Poje Sonja Gabršček 1046
MLADINSKI AKTIV SMS VISOKO prireja vsako soboto ob 19.30 na Visokem PLES. Igra ansambel TRGOVCI! 1047
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 37. letu starosti zapustil naš dolgoletni sodelavec
Jože Renko
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 21. februarja 1975, ob 15.30 na pokopališču v Kranju.
Kranj, 19. februarja 1975
Delovna skupnost Zavarovalnice Sava PE Kranj
razprodaja...
Vinjen za volanom
V torek, 18. februarja, ob 18.35 se je v Kebetovi ulici v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mijo Bilandža (roj. 1933) iz Kranja je v Kebetovi ul. pri št. 5 dohitel Sonjo Korošec (roj. 1956) iz Kranja, ki je hodila po skrajni desni strani vozišča. Voznik jo je zadel, da jo je vrglo na zelenico. Po nesreči voznik ni počakal, pač pa je odpeljal domov. Ko so ga miličniki našli, je sicer priznal, da je vozil vinjen, ni pa se spominjal, da bi zadel pešakinjo. V nesreči je bila Koroščeva lažje ranjena.
Umrl v bolnišnici
V torek, 18. februarja, je v ljubljanski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Janez Brezar (roj. 1901) iz Štirnove ul. v Kranju. Nesreča se je pripetila 9. februarja ob 18. uri na prehodu za pešce na Cesti JLA v Kranju, ko je pokojni nenadoma stopil pred voznika kolesa s pomožnim motorjem Leopolda Blažiča iz Kranja.
Izsiljevanje prednosti
V sredo, 19. februarja, ob 15. uri se je v, Stari vasi pri 2ireh pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Trček (roj. 1950) iz Stare vasi je vozil od Zirov proti Račevi. V križišču je zavijal levo, ne da bi počakal voznika mopeda Franca Oblaka (roj. 1953) z Zirovskega vrha, ki je pripeljal nasproti. Mopedist je trčil v avtomobil in ranjen obležal. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. • . L. M.
Ukradena žica v avtomobilu
Pred senatom občinskega sodišča na Jesenicah, ki ga je vodila sodnica Rozmanova, je bila javna obravnava proti obtoženima M. C. in J. K., zaposlenima v jeseniški Železarni in stanujočima na Jesenicah. M. C. je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja tatvine, J. K. pa zaradi kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju tatvine. Oba je sodišče spoznalo za kriva in jih obsodilo po 249/1 členu KZ oziroma tudi po členu 20 in 249/1 KZ na po pet mesecev zapora s tem, da se jima po členu 48/1 odloži izvršitev kazni za dobo dveh let s pogojem, da v tem času ne zagrešita novega kaznivega dejanja. Po dveh letih se tako kazen ne bo izvršila.
Obtoženi delavec M. C. se je že pred junijem lani dogovoril z vratarjem jeseniške Železarne J. K., da si prisvojita material iz Železarne in da si pozneje dobiček delita. M. C. se je tako zavestno odločil, da sebi in soobtoženemu J. K. pridobi protipravno premoženjsko korist.
19. junija lani — oba obtožena sta delala v nočni izmeni — je M. C. v obratu HVŽ v Železarni vzel za 73 kilogramov pocinkane žice v vrednosti 449,68 dinarjev in jo naložil v avtomobil pri vratarnici, kjer je ta čas delal vratar J. K. Obtožena sta potem nameravala žico odpeljati in si jo deliti. Kolobarjem žice pa ni bilo usojeno, da se po taki poti odpeljejo iz Železarne. Bili so namreč »opaženi« in v zgodnjih jutranjih urah so morali spet nazaj na svoje staro mesto. Splošna varnostna služba v Železarni očitno bolj bedi nad družbenim premoženjem kot pozneje obtoženi vratar, ki je delavcu naklepoma pomagal, jasno, da ne zastonj. Za polovico nakradene pocinkane žice!
Obtožena sta dejanje priznala in ga obžalovala, vratarju J. K. se je med obtežilno okoliščino štelo pred-' vsem to, da je sodeloval pri tatvini kot vratar, ki bi moral taka dejanja preprečevati, ne pa pri njih celo sodelovati. D. S.
Industrijski kombinat
Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
konstruktorja orodja
Pogoj: za delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba strojne ali sorodne smeri in 2 leti delovnih izkušenj s področja konstruiranja orodij, vsaj pasivno znanje nemškega al*italijanskega jezika
vodje obratnih elektrikarjev
Pogoj: za delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba elektro smeri — jaki tok in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in naprav.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali se zglasijo osebno v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi.
Sumljiva izvoznica
,J. P. iz Poljšice pri Gorjah in A. L. z Jesenic sta že zelo dolgo zaposlena v jeseniški Železarni, J. P. že kar enaindvajset let. Vse do aprila lanskega leta nista prišla navzkriž z zakonom, nobeden izmed njiju še ni bil kaznovan. 4. aprila lani pa -ju je zamikalo družbeno premoženje, konkretno odpadna žica, ki bi bila nadvse dobrodošla A. L. pri gradnji zasebne stanovanjske hiše. In v Železarni je tega materiala na kupe, sploh se ne bi opazilo; ven izvoziti je še najmanj problem, kajti A. L. je zaposlen kot vratar.
Ne ve se, če sta vedela, da je za tako kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora ali strogi zapor do petih let. J. P. in A. L. sta pač tvegala in na izdano izvoznico dvakrat odpeljala material iz Železarne, iz previdnosti enkrat pri enem in drugič pri drugem vratarju. Tako sta nameravala svojo skupnost, v kateri sta delala in ki sta ji pripadala, oškodovati za 520 kilogramov materiala, katerega vrednost znaša 1508 dinarjev. Pobudnik akcije je bil J. P., A. L. pa kot varuha družbenega premoženja oziroma kot vratarja vest ni tako hudo zapekla, da bi se koristni akciji odpovedal. Menda nista prej razpravljala o nikakršni nagradi, če bi se izvoz posrečil in jima navrgel nekaj koristi.
A izvoz se ni posrečil, možakarji splošne varnostne službe v Železarni ne spijo. Malo bolj pobliže so si ogledali izvoznico, njen datum in načrtovani izvoz oziroma tatvina se je pri priči izjalovila. Izvoznica je bila izdana za minuli mesec in je bila neveljavna. Material se lahko prevaža iz Železarne le v tistem mesecu, v katerem je bila izvoznica izdana.
Senat občinskega sodišča na Jesenicah, ki ga je vodila sodnica Marija Rozmanova, je vsakega izmed njiju obsodil za po eno kaznivo dejanje, ki sta ga obtožena tudi priznala. Sodili so jima po členu 249/1 KZ in po členu 48/1 KZ. Obsojena sta bila vsak na 7 mesecev zapora s tem, da se izvršitev kazni odloži za dve leti s pogojem, da se izrečena kazen ne bo izvršila, če v dobi dveh let ne bosta opravila novega kaznivega dejanja.
D. S.
KUPCI PREMOGA
Že sedaj je čas, da si pre-skrbite premog za letošnjo jesen-zimo.
Ker so količine omejene, ne moremo predvidevati, do kdaj bomo naročila za premog sprejemali.
Zato priporočamo
— pohitite!
Veleželeznina Merkur Kranj
TOZD Prodaja na drobno
— poslovalnice: Kurivo Kranj, Železnimi Radovljica,    Lesce-Bled, Podnart.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778
Kmetovalci!
' Iz uvoza smo prejeli kompletni asortiment kosilnic BCS po naslednjih cenah:
kosilnica BCS 127 (bencin-petrolej) 20.850 din kosilnica BCS 110 nizka kolesa (bencin-petrolej) 20.850 din
kosilnica BCS 140 električni vžig (bencin-petrolej) 32.000 din
— ter kosilnice DIESEL na električni vžig in brez njega
— snopove/.alke za BCS vseh tipov .
— tračne obračalnike
— bruse itd.
količine
omejene
KRANJ
moške diolen hlače po 185 din ženske elastične hlače po 100 in 120 din
« razna smučarska
konfekcija (bun de, hlače, kompleti) z 20% popustom
na oddelkih konfekcije in športa v veleblagovnici Globus
. razprodaja
Odbor za medsebojna razmerja pri
Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske— Kranj, ivasiavcai
razpisuje prosto delovno mesto
računovodje
Pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri.in 2 leti prakse v finančni stroki ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta prakse v finančni stroki.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
Prijave sprejema Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 — odbor za medsebojna razmerja.
ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta
Franca Zormana
Anškuležovega ata iz Dvorij
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala zdravstvenemu. osebju ZD — Ambulanta Cerklje za nesebično pomoč, častitljivi duhovščini in sosedom. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ter TOZD Creina, Projekt in KOP.
Vsi, ki za njim žalujemo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
Nikolaja Pogačarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnim kolektivom za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala gorjanski godbi in javorniškim pevcem, ki so mu v spomin zaigrali in zapeli žalostinke. Iskrena hvala tov. Matevžu Bizjaku in tov. Antonu Božiču za poslovilne besede. Vsem krajevnim organizacijam pa za lepo opravljen obred. Zahvala vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi
zadnji poti.
Žalujoči: žena Meta,, hčerka Vera, sin Marijan, vnukinje in vnuk, brata in sestri ter ostalo sorodstvo.
Zg. Gorje,  Mojstrana, Žirovnica, Blejska Dobrava, Jesenice, Kranj, Ljubljana, 20. februarja 1975
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, ljubeče mamice, nepozabne hčerke, sestre, tete, svakinje
... Marinke Jurčič
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom iz Sorske ceste in Tavčarjeve ulice, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu posprei-.ili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Naša zahvala velja g. dekanu in njegovemu spremstvu, pevskemu zboru, članom Gorenjske predilnice, zvezi invalidov. Naša najtoplejša zahvala velja dr. Koširju za dolgoletno zdravljenje, cmako dr. Mazovec Majdi - kardiološki oddelek, klinični center, ki ji je posvetila vso skrb, da bi jo nam ohranila pri življenju. Nadalje se zahvaljujemo dr. Bračkovi in vsemu ostalemu zdravstvenemu osebju Zl) Škofja Loka. Končno še vsem zdravnikoni internega oddelka, ki so se trudili in ji lajšali zadnje ure življenja. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena zahvala. Hvala vsem, ki sočustvujejo z nami.
Žalujoči: mož Polde, sinko Damjan, starši, brat m sestre z družinami in ostalo sorodstvo.
Škofja Loka, 19. februarja 1975
pogovor tedna
Marjan Peternelj:
Veliko znoja za uspeh
Ze včasih se je ukvarjal s športom. Bolj za rekreacijo je smučal in igral nogomet. Potem pa se je ponesrečil in se takoj 1970. leta vključil v društvo paraplegikov. Rodil se je 1945. leta t Novakih pri Cerknem, vendar je od desetega leta naprej živel v Dražgošah. Na nekem čipkarskem dnevu je spoznal prikupno mlado dekle in vzela sta se. Zdaj živi z družino v Rovtah številka 6 pri Podnartu.
Ko sem ga obiskal doma, je Marjan Peternelj v majhni sobi s strojčkom obdeloval nekakšne dele za tovarno Iskra v Otočah. Včasih je bil po poklicu šofer, zdaj, ko se giblje lahko le z vozičkom, dela doma, da zasluži kak dinar. Žena Marica, ki se je po nesreči težko navadila na Marjanovo, lahko bi rekli trmasto zavzetost za šport, ni zaposlena. Malo kmetije je doma, razen tega pa njun štiriletni sin Tonček tudi terja svoje. ..
Lani je Marjan dobil Bloudkovo plaketo za tekmovalne dosežke, ki jih je dosegel kot član društva paraplegikov Slovenije. Ze nekaj časa je član stalne državne atletske in košarkarske reprezentance paraplegikov. Na raznih mednarodnih prireditvah in tekmovanjih je dosegel že vrsto lepih uspehov. 1973. leta je na evropskem prvenstvu na Dunaju osvojil dve srebrni in eno bronasto medaljo, na mednarodnih igrah v Rimu lani pa eno srebrno in tri bronaste. Njegov največji uspeh doslej je bilo lansko svetovno prvenstvo v Angliji, kjer je osvojil tri zlate medalje, in sicer v metu diska, kopja in krogle.
»Ko sem po nesreči spoznal, da se bom poslej lahko gibal le z vozičkom, sem se zagrizeno vrgel v šport. Tako sem v sebi premagal strah in bolečino, postal sem samostojnejši in telesno krepkejši. Vsak dan treniram. Tu doma. Vozim pa se tudi v Ljubljano. Res, da je vožnja naporna in draga, vendar paraple-giki z Gorenjske nimamo svojega društva. Zato kot član društva paraplegikov Slovenije s sedežem v Ljubljani sodelujem v nedavno ustanovljeni košarkarski ligi paraplegikov. Za sodelovanje v tej ligi je potrebno veliko treninga in želim si, da bi mi morda v osnovni šoli v Lipnici enkrat ali dvakrat na teden za uro ali dve omogočili tretning v njihovi telovadnici.«
»Vendar košarka ni vaša disciplina^ mar ne?«
»Košarko mislim igrati še naprej, vendar so moje discipline v atletiki kopje, disk in krogla, hitrostna vožnja na 100 metrov in slalom. Te panoge mi nekako najbolj ležijo, zato jih bom tudi še naprej gojil. Občinska zveza za telesno kulturo v Radovljici mi je omogočila nakup uteži, s katerimi bom treniral doma. Bil sem že v Elanu, vendar jih trenutno še nimajo. Komaj čakam, da bi jih dobil, ker je že čas, da se začnem resno pripravljati na tekmovanja. Na srečo je vsaj letošnja zima mila in lahko treniram tudi zunaj; lani pozimi na primer nekaj mesecev nisem bil pred hišo.«
»Lani na svetovnem prvenstvu v Angliji ste dosegli največji uspeh doslej. Kakšni pa so vaši načrti za naprej?«
»Ob hudi konkurenci na svetovnem prvenstvu, kar nisem mogel verjeti, da sem bil trikrat prvi. Enako presenečen pa sem bil tudi, ko so mi podelili Bloudkovo plaketo; najvišje priznanje, ki ga lahko dobi slovenski športnik. Zdaj se bom začel pripravljati na olimpiado, ki bo prihodnje leto v Torontu v Kanadi. Vendar dvomim, če bom zmogel. Pri nas namreč paraplegiki še nimamo tako organizirane športne aktivnosti kot drugje. V Angliji in ZDA se na primer pripravljajo tekmovalci le za eno panogo in vsak ima svojega trenerja. Pri nas vsi skupaj nimamo enega trenerja. Meni je na primer največ pomagal Peter Jakše iz Kranja, ki na osnovnih šolah trenira košarko,«
Kaj več o načrtih za naprej najbrž Marjan ni hotel oziroma niti ni upal povedati. Športna aktivnost paraplegikov pri nas je namreč še nekako v povojih in nekatere panoge so zelo drage. Razen tega pa so v velikih primerih na področju športne aktivnosti paraplegiki prepuščeni samim sebi in lastnim materilanim zmogljivostim. Za primer povejmo, da je lani Marjan zaprosil za nov voziček. Toda predpis pravi, da ga lahko dobi vsakih pe^ let enkrat. In ker se na tekmovanjih in treningih voziček hitreje obrabi, mu je krajevna skupnost Podnart priskočila na pomoč. Naročili so ga zanj, da ga ne bi zamudil, pod pogojem, da jim bo socialno zavarovanje vrnilo znesek. Vendar od tam Marjan na prošnjo ni dobil še nobenega odgovora in skrbi ga, da bo nazadnje prek 500 starih tisočakov moral odšteti sam. Težko je razumeti takšen odnos, če vemo, da paraplegiki z nenehno športno aktivnostjo in telesno krepitvijo prihranijo skupnosti precej denarja, ki bi ga zanje morala odšteti v nasprotnem primeru. Prav bi bilo, da bi bil njihov težak znoj, ki vodi do uspehov na športnem, zdravstvenem in drugih področjih, pri nas bolj cenjen. A. Zalar
Razpisna komisija pri delavskemu svetu TOZD Damska oblačila.
vezenine bled
Kajuhova 1
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja TOZD Damska oblačila
Za razpisano delovno mesto mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima visoko ali višjo izobrazbo,
2. da ima najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu,
3. da aktivno obvlada enega od tujih jezikov,
4. da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
Kandidat mora predložiti tudi dokazila o svojem d ose datijem delu. K svoji prijavi mora predložiti dokaze, da j Izpolnjuje razpisne pogoje in potrdilo 0 nekaznovan ju. j
, I Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: Vezenine Bled Kajuhova 1 Razpisna komisija TOZD Damska oblačila 64900 Bled. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave i razpisa.
Košarkarska vrsta starejših pionirjev v ŠŠD OŠ Simona Jenka se bo letos v finalu SRS potegovala za najboljšega.
Med najboljšimi
Tako kot na osnovnih šolah Franceta Prešerna, Lucijana Seljaka, Davorina Jenka (Cerklje) — vse te tri šole tekmujejo v republiški konkurenci za najboljše športno šolsko društvo — ter Stanka Mlakarja (Šenčur), Matije Valjavca (Preddvor), Josipa Broza-Tita (Predoslje) imajo tudi na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju svoje šolsko športno društvo, ki pa je obenem četrto v občini v slovenskem tekmovanju za najboljšega v SRS.
SŠD na tej šoli deluje že od leta 1969. Takrat so ga namreč na pobudo profesorjev telesne kulture Matjaža Kuraltakin Lada Sotelška tudi ustanovili.
Društvo tako že šesto leto uspešno deluje. Lani so bili na primer osemindvajseti v Sloveniji, letos pa, kot pravijo njeni mentorji Jože Udir, Iztok Klavora in Lado Sotel-šek, ne bodo letali više. Da pa so bili uspešni tudi v posameznih športnih zvrsteh, nam pokaže že podatek, da so bili njihovi starejši pionirji lani sedmi v republiki, atleti pa se ponašajo z enakim uspehom. V občini so med najboljšimi. Košarkarji in atleti
so v občini prvi, medtem ko so bili rokometaši drugi.
Čeprav se ta delavni šolski športni kolektiv — v društvo je včlanjenih 570 učencev, ki tekmujejo za najboljši šolski razred v rokometu, košarki, atletiki ter plavanju ter mlajši od 3. do 4. razreda v atletiki in igri z žogo — ubada s tem, kako dobiti zunanje igrišče. To je res največji problem. Tu bi si morali podati roko KS Vodovodni stolp in šola, pa bi bil ta problem kaj kmalu rešen. Prostor za zunanja igrišča je, le denarja za izgraditev je bore malo.
V načrtih za letošnji uspeh na raznih tekmovanjih neradi govore. Vseeno pa se bodo košarkarji potegovali za pionirskega prvaka SRS, kandidirali pa bodo za izvedbo tega finalnega tekmovanja. Tudi na tej šoli jim je prvo učni uspeh, nato šport, delajo pa na samoupravnih načelih. Vsak razred ima svojega delegata vUOŠŠD.
- Njihova največja želja je le izgradnja zunanjega igrišča in če b^ga kaj kmalu dobili, bi jim bilo le-to v največje zadovoljstvo.
D. Humer
Zmage favoritov
Za nadaljevanje košarkarskega tekmovanja \> kategoriji starejših pionirk lahko zapišemo, da smo v njem bili priče nekaj izredno razburljivim in borbenim tekmam, v katerih pa favorizirane ekipe le niso dovolile nobenih presenečenj. Tekmovanje tako ostaja zanimivo tudi vnaprej.
Izidi:  S. Jenko  :  M. Valjavec 36:11 (12:9), M. Valjavec : L. Seljak A 9:25 (4:13), L. Seljak A : F. Pre- * šeren 36:11 (15:6), F. Prešeren : S. Jenko 13:20 (4:12), S. Mlakar : L.
Seljak B 53:7 (24:5), D Žagar 34:8  (17:4), S. Seljak B 15:8 (6:4), D. Mlakar 14:20 (6:14).
Lestvica: L. Seljak A 5 S. Jenko 6 S. Mlakar 3 D.Jenko 6 M. Valjavec 4 S. Žagar 4 F. Prešeren 4 L. Seljak B 6
Jenk6 : S. Žagar  : L. Jenko : S.
158: 56 10 143: 85 10 100: 45 126: 85
99: 72
40:116
44:114
44:184 -bb
Visoki rezultati
Značilnosti 4. kola letošnjega odprtega občinskega prvenstva Kranja v vaterpolu je ta, da so favorizirana moštva visoko premagala svoje nasprotnike. Vodilni Triglav II je odpravil Triglav I, Gimnazija Radovljico, Tekstilindus Borca, Kamnik Iskro ter Vodovodni stolp Domžale.
Izidi: Gimnazija : Radovljica 14:6, Vodovodni stolp : Domžale 19:0,   Tekstilindus   :   Borec 14:3,
Memorialna disciplina 100 m kravi
Društvo za podvodno dejavnost Kranj bo v soboto ob 11. uri v zimskem bazenu organizator memorialnega plavanja s plavutmi. Plavalci Ljubljane, Pirana, Novega mesta, Bleda ter Kranja se bodo pomerili v spomin na poznanega športnega delavca in tekmovalca Jureta Ostermana.
Memorialna disciplina, ki je prvič na sporedu, bo 100 m kravi. -dh
Kamnik : Iskra Triglav I 22:14.
Lestvica: Triglav II Vod. stolp Triglav I Kamnik Gimnazija Tekstilindus Radovljica Iskra
Domžale . « Borec
11:5, Triglav II
60:37 55:26 50:35 41:25 36:23 40:39 40:37 23:39 11:53 18:60
Pari prihodnjega kola: Vodovodni stolp : Gimnazija, Radovljica : Tekstilindus, Borec : Iskra, Kamnik : Triglav II, Triglav I : Domžale.
-dh
KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO  — VALILNICA
Prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure.
Sprejemamo pismena prednaročila nad 25 kosov.
Se priporoča
KZ Naklo 64202 — Valilnica
Pozornost živčevju
V zasebni in predvsem v družbeni blaginji ter v skladnih medsebojnih odnosih je ustvarjalno življenje človeka. To pa je možno ob popolnem zdravju, saj je prav zdravje neprecenljivega družbenega pomena, velika vrednota, ki bogati smisel in bistvo našega bivanja.
Izredno zdravje, ki se-kaže v nadpovprečni zmogljivosti organizma, zavestne dejavnosti in osebnosti, je pogoj za vrhunske storitve, za kozmične podvige ali za športne rekorde. A doba vrhunskih storitev je kratkotrajna, zdravje pa je trajnega pomena.
Živimo v času znanstvenega in tehničnega preporoda, v času avtomatizacije, ko načrtovanje in znanstvena organizacija proizvodnje dobivata vse večjo veljavo. V takem načinu dela se številni vtisi, informacije in delovanje zapletenih računalnikov povezuje z delovanjem našega živčevja.
Živčevje usmerja zapleti tene medsebojne odnose. Čimbolj napredujemo pri delu, več imamo opraviti s sodelavci in tako je naše živčevje v današnjem napetem življenju najbolj ogroženo. Zahtevam dela niso večkrat kos prav živci. Ne vzdrže napora, kakor da bi prišlo do kratkih stikov. Živci slabe ali postajajo razdražljivi. Oslabelo živčevje poraja malodušje, manjša delovno in življenjsko vnemo. Zaradi številnih pritiskov in delovnega nemira postajamo razburljivi, prepirljivi, nestrpni in po malem zgubljamo oblast nad samim seboj.
Kako okrepiti in pomiriti naše živčevje?
Izkušnje potrjujejo, da tek, živahna hoja, košnja, kolesarjenje, veslanje in druge tako imenovane ciklične, naravne oblike gibanja večajo moč, gibljivost in uravnovešenoSt živčevja* To je posebno očitno pri ljudeh srednjega in starejšega rodu. Naravne oblike gibanja krepe mentalno zdravje in celo boljšajo sposobnost spoznavanja. Praksa je potrdila, da se po nekajmesečni in smotrni vadbi boljša sposobnost zaznavanja, pomnenja in mišljenja.
Vadba krepi organizem, veča pozornost, preprečuje stopnjevanje poklicne raz-tresenosti in pozabljivosti.
Naravne oblike gibanja, sestavina športa in nekdanjega, bolj preprostega dela ugodno vplivajo na razpoloženje in čustvovanje> blaže razburjenost, manjšajo čustveno napetost in zbujajo bolj prijetno razpoloženje, življenjsko moč in ustvarjalni zanos.
Znanemu geslu »krepko srce, naše zdravje« bi lahko dodali še »zdravo živčevje, naše blagostanje«. Prav naravno gibanje, od katerega se vse bolj odtujujemo, pa utrjujejo živčevje, zapleten sistem zvez in odnosov, zato naj se sliši vsepovsod zdrav naj bo naš rod.
Jože Ažman
Triglav že prvak ?
V preteklem kolu zimske GKL sta Triglav in Šenčur zabeležila visoki zmagi. Šenčur se je v Tržiču oddolžil za minimalen poraz v prvem delu prvenstva, igralci Triglava pa so v dokaj dinamični tekmi premagali tokrat nemočne Radovljičane.
Rezultata: Triglav : Radovljica 72:47 (33:21), Tržič : Šenčur 42:61 (2.1:32).
Lestvica: Triglav 5 5 0 318:219 10
Šenčur S 3 2 322:316 6
Sava 4 2 2 272:253 4
Tržič 5  1 4 248:296 2
Radovljica 5  1 4 267:343 2
Para 6. kola: Radovljica : Tržič in Triglav : Sava. _Db
15
Petek, 21. februarja 1975
Na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju se je v ponedeljek slovesno prvič začel pouk tudi na drugi stopnji. Poleg Kranja se bo v kratkem začel pouk na drugi stopnji tudi v Velenju in Ljubljani, jeseni pa še v Mariboru, Novi Gorici, Zagrebu in Pulju. Zanimanje za študij na drugi stopnji Visoke šole za organizacijo dela Kranj je precejšnje, so povedali v ponedeljek, ko so hkrati odprli tudi nov računski center. Tako je na drugo stopnjo v Kranju, Velenju in Ljubljani že vpisanih prek 180 v glavnem izrednih študentov. Večina študentov, ki bo v Kranju obiskovala pouk na drugi stopnji, se je udeležila tudi ponedeljkove svečanosti. S tremi od njih smo po uvodnem predavanju malo pokramljali.
Edvard Tepina, zaposlen v kranjski Iskri:
»1905. leta sem na mariborski komercialni šoli končal prvo stopnjo. Zdaj v podjetju delam na področju kvalitete. Ze nekaj časa sem si želel, da bi se še bolj izpopolnil in nadaljeval študij tudi na drugi stopnji. Ker ima edino Visoka šola za organizacijo dela Kranj zdaj oddelek kontrole kvalitete na drugi stopnji, sem se odločil za to šolo. Stroške oziroma šolnino mi bo plačevalo podjetje, vpisal pa sem se kot izredni študent. Čeprav še ne poznam podrobno celotnega programa in dela Visoke šole za organizacijo dela Kranj, menim da je to edina šola pri nas, ki tesno sodeluje s podjetji in preučuje njihovo problematiko. Prav zato sem prepričan, da se bo šola v prihodnje še bolj uveljavila in razvila.«
Ivica Dornik z Jesenic, absolventka prve stopnje VŠOD Kranj:
»Ko sem končala gimnazijo, sem se 1972. leta odločala za nadaljnji študij med ekonomsko fakulteto v Ljubljani in kranjsko šolo za organizacijo dela. Bolj me je privlačila organizacija dela in zato sem se takrat vpisala na to šolo za računalniško smer. Kot redna študentka, dobivala sem namreč    štipendijo republiškega
zavoda za zaposlovanje, sem opravila vse izpite v rednem roku. Precej študentov si j-e že takrat želelo, da bi ta šola dobila tudi drugo stopnjo. Nazadnje, ko je bilo precej težav zaradi prostora in drugih, smo se že bali, da bomo zamudili eno študijsko leto. Vesela sem, da se je zdaj vse uredilo in da bom lahko nadaljevala študij na drugi stopnji. Upam, da bom še naprej dobivala štipendijo, razen tega pa trenutno honorarno delam v računskem centru. Na drugi stopnji nameravam nadaljevati študij na organizaciji, poslušala pa bom predavanja tudi iz računalniške smeri. Kje se bom zaposlila po končani -šoli, še ne vem. Će me bodo sprejeli, morda kar v računskem centru te šole.«
Marko Konc, zaposlen v podj-etju Gorenjski tisk Kranj:
»Višješolsko izobrazbo sem si pridobil s študijem na prvi stopnji Višje grafične šole v Zagrebu. Ze takrat sem razmišljal, da bi naprej izredno študiral. Nekaj časa sem še ko-lebal med ekonomska fakulteto in organizacijo dela. Ko pa sem videl program kranjske šole. sem se odločil za ta študij na drugi stopnji. Mislim, da je organizacija dela veda, ki je enako pomembna kot druge m da bedo podjetja v prihodnje vse bolj potrebovala strokov njake s tega področja. Študiral bom izredno, vendar bom skušal študij na drugi stopnji končati čimprej. Šolnino oziroma stroške študija pa krije podjetje.« A. Zalar
Želja po umetnem drsališču
Svečanost v Svečah
Minulo nedeljo so pripravili člani občinskega odbora ZZB NOB Jesenice v Svečah ob grobu Matija Ver-dnika in njegovih soborcev kome-morativno svečanost. V kulturnem programu so sodelovali pevci iz Žirovnice, dramski umetnik Miha Baloh ter člani kluba OZN iz osnovne šole Toneta Cufarja z Jesenic. Položili so vence na grob in počastili njihov spomin, nato so pri-pripravili lep kulturni program tudi v Šentjakobu.
I). S.
Pobratenje osnovnih organizacij ZSMS
V novi osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah je bila pretekli petek seja predsedstev osnovnih organizacij iz Stražišča in Šmarij. Podpisali so listino o pobratenju osnovnih organizacij mladine. Pogovarjali so se tudi o pobratenju krajevnih skupnosti.
Po seji so gostitelji pripravili recital Toneta Kuntnerja Mrtva zemlja, mladi Stražišani pa so se predstavili s svojim recitalom. Boe
Mladi drsalci s Kokrice pri Kranju so dali pobudo in na mah je bila ustanovljena divja hokejska liga, kot jo sami imenujejo — Ker so bajerji odmrznili, zdaj gostujejo na Jesenicah in na Bledu — Zmagovalec bo znan jeseni, ko bodo povratna srečanja
Začetek je prav takšen kot včasih, ko še ni bilo moč dobiti smuči in so si jih fantje sami naredili, ko ni bilo žičnic, teptalnih strojev, urejenih smučišč. Vsak hrib v kraju je bil dober za smučanje, za prirejanje tekmovanj in za delanje skakalnic. Morda letos ne bi bilo nič drugače kot lani in zadnjih nekaj let, ko so med tednom in ob nedeljah mladili polnili urejena smučišča in žičnice in s sodobno smučarsko opremo iskali zabave in rekreacije. Toda letos ni snega. In mladi ne bi bili mladi, če si ne bi poiskali drugačnega razvedrila.
Divja hokejska liga: moštvo Petermajer — Stražišče
Letos, ko mraza ravno ne manjka, snega pa ni niti za meter po dolžini, sta šport številka ena postala drsanje in hokej. Da so okrog novega leta v kranjski občini in drugje na Gorenjskem oživele vse mlakuže in bajerji, ki so zamrznili, smo enkrat že pisali. No, in takrat nekako, se je rodila tudi zamisel o divji hokejski ligi. Prišla je s Kokrice pri Kranju, kjer fantje že nekaj let s pridom uporabljajo ledeno ploskev na zamrznjenem bajerju v Bobovku.
»Dali smo oglas v Glas in v nekaj dneh se je za tekmovanje v divji hokejski ligi, kot smo jo imenovali, prijavilo devet moštev,« pravi pobudnik lige Ivan Raspor s Kokrice. »Takoj smo izdelali pravila in .določili druge pogoje. V moštvu divje hokejske lige lahko tekmuje vsakdo, ki ni član Hokejske zveze Jugoslavije. Moštva, ki tekmujejo v ligi, morajo na začetku plačati 100 dinarjev za štartnino. Razen tega mora vsako moštvo samo poskrbeti za opremo in plačati prispevek za drsališče, kjer gostujemo.
Tekmujemo po sistemu vsak z vsakim in do pomladi bo končan prvi" del tekmovanja, v katerem je devet moštev. Povratna srečanja bodo konec letošnje jeseni, ko bomo najboljšim podelili pokale in nagrade, kupljene z vplačilom št a rt ni ne. «
Tako so mi minulo soboto okrog 21. ure pripovedovali člani moštva Bangladeš, kot se imenuje ekipa s Kokrice. Zagreti kot le kaj so se pripravljali na odhod z Bleda, kjer so na umetnem drsališču odigrali tekmo z moštvom Petermajer iz Stražišča. Led je bil slab, ker ga je prejšnjo noč pokvaril dež, vendar fantom ni bilo žal 15 starih tisočakov, ki so jih morali odšteti upravljavcu drsališča, da so se sploh lahko pomerili na njem. Odigrali so tekmo iz četrtega kola in namahali St ražišane z 9:3.
»Kje pa ste dobili opremo?« po-prašam Ivana Ras po rja,
»Palice in drsalke si mora priskrbeti vsak sam. Tudi obleko, ki pa seveda ni takšna kot jo imajo prava moštva. Vsakdo se mora pač tako obleči in zavarovati kot se najbolje more. In vsako moštvo mora tudi samo poskrbeti za prevoz. Večina moštev prihaja z osebnimi avtomobili na tekme. Zdaj smo dvakrat igrali na Jezerskem, tretje kolo pa je potekalo domala vso noč prejšnjo soboto na drsališču na Jesenicah. Zadnja tekma se je končala malo pred četrto uro zjutraj in edini gledalci so bili trije miličniki.«
Na tekmi Bangladeš : Petermajer se je za drsališčem vseeno zbralo precej gledalcev. Navijali so /daj za ene, zdaj za druge kot na pravi tekmi. Bilo je vrsto priložnosti na obeh straneh in tudi medsebojnega besednega obračunavanja; sicer pa je bila to /elo fair igra. Sodnik prak-t ično ni imel dela.
Vodja fantov i/. Stražišča Pavle Perdan (Biten jeane vodi Tone Vilfan) je povedal: »Letos smo slabo pripravljeni. Premalo smo trenirali na drsališču na Peterma-jerju. Povratna srečanja bodo zagotovo boljša, ker bomo sami pripravili drsališče v Stražišču. Zdaj smo odigrali At i r i tekni«'. Tri na  Jezerskem,  Od  katerih smo
z domačim moštvom igrali neodločeno 5:5 in današnjo na Bledu, kjer smo kar pošteno izgubili. Vendar upam, da bomo do konca tekmovanja vseeno pridobili nekaj točk.«
»Pa boste zdržali do konca?«
»Seveda bomo. Moramo. Da bi zdaj na sredi tekmovanja odpovedali, bi bil pravi škandal.«
Medtem se je na drsališču začela druga tekma. Tokrat sta se pomerili moštvi Jezerskega in Zlatega polja.
Jezerjani so Zlatopoljčane odpravili s 5:3. Tudi ta tekma je bila živa in pisana tako po oblačilih kot po kombinacijah jn neizkoriščenih priložnostih. In čeprav ni bilo kaj prida gledalcev (večina med njimi so bili igralci, ki tisti hip niso bili na ledu), je sodnik tekmo nekaj po deseti uri zvečer uspešno končal.
Ko sem potem razmišljal o mladih fantih, ki s svojimi avtomobili prihajajo na tekme, kjer sami plačujejo vstopnino za led, ki se v trenerkah, jopicah in drugih oblačilih (ker nimajo prave opreme) borijo tudi celo noč (ker čez dan ne dobijo ledu) kot prava moštva, sem se spomnil časov, ko smo si želeli dobre smučarske opreme in urejenih smučišč. Danes si ti fantje v Kranju želijo umetno drsališče. Res to ni majhna investicija. Vendar če pomislim, da od izgradnje športnega parka Stanka Mlakarja, nekaj telovadnic v novih šolah in igrišč ponekod ob njih ter trim steze na Očanu, do danes v Kranju za rekreacijo občanov ni bilo nič narejenega, potem se mi zazdi, da ne le njihova, marveč najbrž skupna želja v naslednjem srednjeročnem razvojnem programu občine ne bi smela biti ravno tako težko uresničljiva.
Sicer pa ostanimo za zdaj pri mladih v divji hokejski ligi in jim zaželimo, da bi to tekmovanje srečno pripeljali do konca. Za konec pa si po dosedanjih tekmovanjih oglejmo še lestvico:
1. Partizan — Blejska Dobrava
2. Zelin - Naklo
3. JeZersko
4. Bangladeš — Kokrica
5. Zabnica — Sv. Duh
6. Ljubno
7. Zlato polje
8. Petermajer — Stražišče
9. Korotan
4 0 0 35:10 8 4 0 0 33:15 8 2 1 1 16:20 5
4 2 0 2 30:18 4
2 0 2 25:35 4 1 0 2 20:15 2 1 0 3 13:25 2
4 0 1 3   8:31 1 3 0 0 3 10:27 0 Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan
Divja hokejska liga: moštvo Jezerskega
Divja hokejska liga: moštvo Bangladeš — Kokrica
K Z
N a
k
1
o
Gradbeni material
nudimo vsem graditeljem po zelo ugodnih cenah:
— STREŠNIKE
— ZIDNO OPEKO
— CEMENT
— APNO
— ŽELEZO
— IN DRUGO
v naših poslovalnicah: v Goricah in v Podbrezjah.
Informacije dobite na telefon št. 47024.
dostava na dom! Naklem, Kokrici,