TRST, sreda 7. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 187 (3722)
PRIHURSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
REDNISTVO:	UL.	MONTECCH1	it.	S,	II,	nad.	—	TELEFON	93-38«	IN	94-63«	—	Poštni	predal	559	—	UPRAVA:	UL.	SV.	FRANČIŠKA	it.	2«	—	Tel.
viiin »r* Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm v i,rlrli 1 stolpca: trgovski 80, fmantno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtin v 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: A ncija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB -1-2- J75 . izdala založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trsi
Sovjetski delegat v pododboru za razorožitev
Tri Zorinova vprašanja in Stassenovi odgovori Dulles zelo pretirava pomembnost svojega načrta
v
Živahna razprava, ki se bo danes nadaljevala - Dullesova pojasnila o stališču ZDA do borb v Omanu, od koder je prejel prošnjo za posredovanje kot Wilson leta 1914 - Po njegovem mnenju se po sestanku Tita s Hruščevom
neodvisni položaj Jugoslavije ni spremenil
LONDON, 6. — Na današnji popoldanski seji pododbora za razorožitev je sovjetski delegat Zorin povedal mnenje svoje vlade glede petkovega predloga
0 inšpekcijskih področjih, ki jih je predložil Dulles v imenu zahodnih vlad. Pravzaprav je Zorin zahteval le pojasnila, ki jih je formuliral v treh vprašanjih:
1. Zakaj tako imenovana «široka področja*, ki jih predlagajo zahodne vlade, ~ ne obsegajo ozemelj, kakršna so n. pr. Severna Afrika,
Srednji vzhod, Turčija, Pakistan in druga področja, kjer imajo ZDA, NATO in SEATO svoje vojaške baze?
, 2- Zakaj mora biti določitev inšpekcijskega področja v Evropi odvisna od sovjetskega sprejema enega izmed obeh področij, ki naj se določita na zahodni polobli?
Ali mora biti sporazum o inšpekcijskem sistemu sklenjen prej kot stopi v veljavo razorožitveni sporazum, ali pa bi moral ta sporazum biti sklenjen po podpisu takšnega sporazuma?
, Francoski delegat Jules Moch Je prvi odgovoril na tretje vprašanje in dejal, da so zahodne vlade že predložile ustanovitev skluipine strokovnjakov, ki naj bi proučili tehnična vprašanja, ki se postavljajo sPričo inšpekcijskega sistema; sklepi strokovnjakov bi služili za osnovo priloge k spora-2umu.
Nato je odgovoril Zorinu ameriški delegat Stassen, ki J® dejal, da niso niti sovjetski predlogi od 30. aprila vse-°Vali celotno severno pol-cnlo. Razen tega niso v zahodnem predlogu od 2. avgu-
1 * vključena «obširna ozem--Jk kontinentalne Azije; ki so Pridružena Sovjetski zvezi in z&radi katerih se postavljajo režavna politična vprašanja«.
*^va etapa razorožitvenega “Porazuma, ki je predmet sedanjih razprav, je poudaril “tassen, pa ne postavlja re--Uve političnih vprašanj m
s®k poskus vključevanja teh Področij predstavlja politične ozave, ki hi bile škodljive za .i J> w ki ga hočemo doseči.
•končno je Stassen dejal, da Predvidevajo zahodne države azsiritev inšpekcijskih podro-lJ med nadaljnjimi etapami ?2?r9Ževanja, kar bi seveda ključevalo rešitev političnih vPrašanj.
-Nadalje se je smatralo za Potrebno, je rekel Stassen, aj inšpekcijski sistem od vse-začetka zajame direktno f“M. m Sovjetsko zvezo, če ocemo, da bo ta sistem zajamčil zaščito drugim drža-da1*1, ®*assen ie nato izjavil, se strinja z razlago Julesa ™°cha ter dodal, da zahod-o sile ne nameravajo zahte-
- v ..Uresničenje sistema inšpekcij pred vstopom v velja--j° sporazuma o razorožitvi.
»■ dru*i strani pa je malo erjetno, da bi mogel Zahod P !stati na podpis takšnega dp?razvirna, ne da bi prej ve-
- karkoli dokončnega o tem •'Stemu inšpekcij, doi nu Je sledil kanadski je a at David Johnson. Rekel J i da je popolnoma Stasseno-li.?a mnenja in da predstav-Celot 2a*lodn‘ Predlogi del ene
t0®?vietski delegat Zorin je na-dejal, da je iz Stassenovega v 8°y°ra na njegovo drugo Prasanje razumel, da evrop-si/ -2avezniki štirih zahodnih teoSe Prav posebej držijo do D-. 1 da se iz pristanka ZSSR s . ®no izmed izvenevropskih iiiiv,r°mj napravil pogoj za 0 nov pristanek na predloge -kračni inšpekciji v Evropi.
Moch Je Zorinu odgo-a ’ da je povsem normalno, s se štiri sile posvetujejo iž v.bjimi enajstimi zavezniki stih3 antskega pakta glede li-int vprašanj, ki jih direktno da eFes‘rajo. Poudaril je še,
3q Je sama ZSSR predlagala Port a?r*'a ustanovitev dveh dročij, eno v Evropi, drugo k na zahodni polobli in ta-Vop n' bda dana Zahodu na
- J° nobena izbira med obeli Področjama.
°dodbor OZ]y je nato odlo-sejo na jutri popoldan. Se
ne, ki bi jo povzročil nenaden napad, bila dosti manjša • Nato je obširno govoril o svojem predlogu in poudaril dejstvo, da se noben morebitni napadalec ne bi hotel začeti z vojno, kadar bi vedel, da ni več mogoče nobeno presenečenje za napad. Na ta način bi izgubil začetno prednost in nato bi bilo omogočeno napredovati po poti k zbližanju oborožitve. Samo tedaj, kadar bo odstranjeno ozračje nevarnosti nenadnega napada, bo mogoče doseči nov napredek.
Takrat bo zmanjšanje oborožitve praktično neizogibno, kajti vsak potencialni napada-dalec bo upošteval, da orožje, s katerim razpolaga, ne bo moglo biti uporabljeno z uspehom; istočasno pa bodo miroljubne države zmanjšale svojo oborožitev, ki bo delno koristna za obrambo. Dulles je še dejal, da so zahodni predlogi tako zelo prepričlji vi, da bo svetovno javno mnenje zahtevalo naj nanje pristane Sovjetska zveza. Sovjetski voditelji, ki se želijo zaradi propagande predstavljati svetu kot pacifisti, bodo spregledali, da obstajajo različna sredstva vojaškega napada in bodo prišli do zaključka, da je bolje če pristanejo na odstranitev nevarnosti nenadnih napadov.
Nato je Dulles govoril o položaju v ameriškem parlamentu v primeru, da doseže sporazum o inšpekcijah. Dejal je, da bodo prednosti zaradi možnosti inšpekcij nad področjem ZSSR in nad vsemi satelitskimi državami tako važne v pogledu varnosti, da bodo predstavljale pritisk na ameriški kongres tako, da bo zadevni sporazum ratificiral. Dulles je rekel dalje, da je ameriški kongres obveščen o pogajanjih, poudaril pa je, da načelni sprejem zahodnih predlogov ne bi zadostoval za dosego avtomatičnega zmanjšanja oborožitve kajti takšno zmanjašnje bi prišlo v poštev samo tedaj, ko bi strokovnjaki izdelali točen načrt o inšpekcijah.
Po Dullesovem mnenju so vprašanja inšpekcije in nadzorstva, zmanjšanja številčnega stanja vojaštva in običajnega orožja ter prenehanje jedrskih poskusov zelo tesno med sebo povezana. Zaradi tega bi bilo zelo težko napredovati pri pogajanjih glede po-
nadnega napada. Nato je Dulles govoril o vprašanju oborožitve in dejal:
1. Znižanje številčnega stanja ameriškega vojaštva nikakor ne predstavlja zmanjšanja vojaškega potenciala ZDA m ima drugovrstno važnost spričo zmanjšanja oborožitve.
2. Ce ZSSR sprejme širše področje za inšpekcijo iz zahodnega predloga, bodo pod nadzorstvom ZSSR številne a-meriške baze, predvsem v Evropi. To nadzorstvo pa ne bo omogočilo, da bi Sovjetska zveza spoznala dosti novih stvari, ker ZSSR ima tako dobro obveščevalno službo, da je odlično obveščena o vojaških ameriških napravah.
Končno je Dulles izjavil, da je njegovo zunanje ministrstvo prejelo po ameriškem poslaništvu v Kairu poslanico omanskega imana ameriški vladi. Dodal je, da mu podrob-
in zaradi tega se je vzdržal I ((imata kakor vedno — s s.ta-
slehernega komentarja. Izrazil pa je upanje, da se spopad v Omanu ne bo razširil. Dejal je, da je ta skrajna točka arabskega polotoka vedno predstavljala, že več kot sto let, žarišče nemirov in da je že tedaj jman Omana nekaj pred prvo svetovno vojno leta 1914 zaprosil za posredovanje tedanjega predsednika ZDA Wil-sona. Zanikal pa je «obstoj kakršnega koli spopada interesov med ZDA in Veliko Britanijo« v Omanu. Rekel je nadalje, da ne ve za «bojazni v Veliki Britaniji«, vsekakor pa takšna ubojazen ne bi imela osnove«, ker da ni vzroka niti za predpostavko, da bi se bile ZDA veselile, kadar so «vide-dele, da je njihova zaveznica Velika Britanija na področju Omana v težavah«. Omenil je končno, da je na področju samo ena pomožna družba «Iraq
lišča petrolejskih interesov obe državi glede tega vprašanja istovetne in vzporedne koristi.))
Dullesa so novinarji vprašali še za mnenje o sestanku med Titom in Hruščevom v Romuniji. V odgovor na to vprašanje je Dulles poudaril, da po njegovem mnenju «ni vzroka misliti, da bi se neodvisnost Jugoslavije od Kremlja kakorkoli spremenila«. Rekel je še, da ta sestanek sam po sebi ni bil za Washington nobeno presenečenje, kjer so pričakovali, zlasti po odstranitvi Molotova, nov sovjetski napor za zbližanje z Jugoslavijo. Vendar pa je Dulles poudaril, da je težavno točno presoditi važnost sestarka zgolj na podlagi izjav, ki so «zelo splošnega značaja in ki so bile objavljene v obeh glavnih mestih, izjav, ki ne predstavljajo pravega poročila.«
premoženje tuniškega bega Lamina
TUNIS, 6. — V prvi številki uradnega lista republike Tunizije je objavljen zakon o zaplembi vsega premoženja bivšega monarha bega Lamina.
Zakon podrobno navaja, da se zapleni v korist države vse premično in nepremično premoženje bivšega vladarja in njegove žene ter njunih otrok, zetov in snah, z veljavnostjo od 25. julija t. 1.
■---«»——
Adenauer o Bulganinu in o pogajanjih v London«
BONN, 6. — Kot poroča dopisnik AEP, je Adenauer izjavil na sestanku delegatov de-mokristjanske skupine beguncev v Bonnu; «Fo obvestilih, ki jih imam, bo Bulganinov naslednik maršal Zukov, o-brambni minister ZSSR«.
Adenauer je na tem sestanku govoril tudi o londonskih pogajanjih za razorožitev. Delal je, da bodo po Dullesovem mnenju ta pogajanja trajala še dve leti.
Nemci v Šleziji dvigajo glave
VARŠAVA, 6. — V Katovicah so aretirali več članov ilegalne organizacije »Nemški borbeni odbor — Šlezija«. Imeli so pri sebi orožje. Pri preiskavi so našli tudi letake, ki so bili pripravljeni za razdelitev.
V
Se o razpustu parlamenta Polemika o Južni Tirolski
Pella postaja baje tako odločen kot je bil pred štirimi leti zaradi Trsta Kdo nosi glavno odgovornost za predčasni odpust parlamenta ?
(Od našega dopisnika)
RIM- 6. — Ministri, ki so ostali v Rimu, se tudi danes hudo pritožujejo nad avstrijskimi izjavami o nezadovoljivem položaju nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Minister za pravosodje Gonella je na primer izjavil, da «zoperstavlja krivičnemu napadu visok smisel za odgovornost italijanskih sodnih oblasti* Dejal je, da «sporazum De Gasperi-Gruber vsekakor ne more razveljaviti kazenske-
nosti tega pisma niso znane | Petroleum Company» in da
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiNHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiniinni,,!,,
Alžirski borci ne štedijo svojih življenj
V gorovju	okrog	B
doslej na j več ja bitka v Alžiriji
S francoske strani vodi operacijo kar pet generalov - Hude izgube francoskih kolonialistov - Spopad na alžirsko - maroški meji - Incidenti na tuniški meji
ALŽIR, 6. — Iz Alžira poročajo, da izvajajo francoske čete represalije proti Alžircem zaradi včerajšnjega spopada med alžirskimi domoljubi in oddelkom tujske legije, pri katerem je bilo ubitih 21 Francozov.
Francozi so začeli večjo akcijo proti alžirskim borcem. Tam, kjer je bil včerajšnji spopad, so napadli padalci tujske legije, ki so jih podpirali pehotni oddelki in topništvo.
Iz Alžira se je izvedelo, da pogrešajo nadaljnjih 21 Francozov, a 18 da jih je bilo ranjenih. Po francoskih vesteh pa so imeli Alžirci 16 mrtvih in 6 ranjenih, oziroma ujetih. Isti vir sporoča o podrobnostih tega spopada. Alžirskih domoljubov je bilo okoli 100, ki so bili v uniformah barve kaki, s čeladami na glavi.
Francoska patrulja se jim je približala, misleč, da so Francozi. In tako so Alžirci prvi začeli streljati.
Vojaške operacije v go
ohi-1 p* ie sklenil, da bodi) lovaV-1' Por°čil° 2-a OZN o de-j,- y?Ju tega odbora z vsemi p d°Eami prihodnji četrtek q Poldne po nevvjorškem času.
Za Poročilo, ki so ga poit) v J18	prejšnji teden
r ,v katerem je pododbor spo-t)»rt i- d°g°vor, naj se delo jo juje. Pred današnjo se-le~s°. imeli štirje zahodni dedek P°sekcn privatni sestalo Zahodnem predlogu, ki ga ril Prec*i°zil v petek je govo-ferJl? sv°ji redni tiskovni koti-jal'”'"'
renči danes tudi Dulles. Deje’ da gre za «najbolj po-
ru n,.pr°8ram pri iskanju mi-tovn' bil kdaj koli v sve-deh z8°dovini predložen«. O atn p°dodbora v Londonu je jaleriiki zunanji minister de-op?; j ne more izraziti «ne tj dnizma ne pesimizma , kaj-k *Va‘*nos*' da ; doseže kon-k t,en rezultat, je tako veliva da je treba nadaljevati Hoč 3''no do konca. Ce bo mo-l0o* Uresničiti zahodne pred-
sameznih vprašanj, če ne bi | rovju okoli Bu Zagza vodi 5 prej odstranili nevarnosti ne- 1 francoskih generalov, med
iiitiiimiiiiiiHimiiiiiiiiiiitiiiiniitiiHiHiiiiiiiimiiiiiiitmiiiimiiimiiiiiinuniiiiiiiiiiiiittiiiiii*
Danes	raz
Tito-Hočiminh
Beograjska sodba o izmišljotinah zahodnega tiska v zvezi s sestankom v Romuniji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 6.	—	Glavno
mesto Hrvaške, je priredilo prisrčen sprejem predsedniku ■demokratične republuce Vietnama Hočiminhu, ko je danes zjutraj s svojim spremstvom prispel v Zagreb. Na železniški postaji so predsednika pozdravili najvi.šji državni in politični zastopniki republike, pred postajo in po ulicah pa številno meščanstvo.
Takoj po prihodu v Zagreb je Hočiminh s svojim spremstvom obiskal tovarno «Rade Končar«, kjer so mu zastopniki delavcev po pregledu to varne izročili svoja darila. Po ogledu pionirskega mesta, kjer se je visoki gost seznanil meu drugim tudi z jugoslovanskim šolskim sistemom, je Hočiminh odpotoval preko Karlovca in Opatije na Brio-ne, kjer ga ie pričakoval predsednik republi. ke maršal Tito in ostali jugoslovanski visoki funkcionarji.
Med potjo na Brione je ljudstvo Hočiminhu priredilo posebno prisrčen sprejem v Karlovcu, v Lovranu, Labinu in Pulju. Jutri dopoldne pa se bodo na Brionih začeli politični razgovori med visokimi predstavniki Jugoslavije in Vietnama. Z jugoslovanske strani se bosta razgovorov u-deležila poleg Tita še Ranko-vič in Koča Popovič.
Vest o sestanku jugoslovanskih in sovjetskih voditeljev v Romuniji je izzvala tako močen odmev v svetovnem tisku, da se komentarji kar ne morejo poleči. Komentatorji obirajo vsako besedo iz poročila, jo merijo, tehtajo in ugibajo ali bo Jugoslavija opustila svojo neodvisno politiko in končno pristopila k socialističnemu taboru. Kakor vedno tudi tokrat ni šlo brez senzacij. Nekateri komentatorji
*». bo nevarnost velike voj- kljub svoji «obveščenosti» ni-
so niti slutiii. da bo prišlo do sestanka, pišejo sedaj kot da bi imeli podatke iz prve roke.
Po trditvah nekaterih ie Hruščev celd predlagal ustanovitev neke vrste novega kominforrna; a da bi pridobili Tita, da se pridruži vzhodnemu bloku, predložil ustanovitev balkanske federacije, v kateri bi bila tudi nova država Makedonija. Jedro te nove države pa naj bi bilo sedanje grško ozemlje okrog Soluna. Glavno besedo v tej federaciji naj bi imel z ruskim blagoslovom seveda maršal Tito. Izmišljotina je pila tako debela, da ji niso niti največji grški vročekrvneži nasedli. Izjava predsednika Karaman-lisa, ki sploh izključuje možnost, da bi Jugoslavija sodelovala v takih razgovorih, ni bila niti potrebna, ker je grško časopisje soglasno ugotovilo, da gre za dobio preštudirani manever, da se pozornost grške javnosti odvrne s Cipra, prevsem pa da se vnese klica razdora v gr.ško-jugo-slovansko prijateljstvo.
V Beogradu sodijo, da je laž tako debela, da nima nobenega smisla zanikati jo. Čudijo se le. kako je mogoče, da se take stvari izmišljuje britanski časopis «Time and Tight«, ki so ga doslej smatrali za resnega.
Glede ugibanja, ali bo Jugoslavija zapustila svojo dosedanjo politiko in pristopila k socialističnemu taboru, menijo v Beogradu, da bi si komentatorji lahko precej olajšali svoj trud, če bi že enkrat spregledali, da je glavno načelo jugoslovanske politike — doslednost in ponovno proučili moskovsko m beograjsko deklaracijo. kjer so jasrto formulirana načela sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
B. B.
katerimi je padalski general Jacques Massu.
Na tem področju so zavzele borbe značaj prave vojne. Ozemlje je hribovito in poraščeno z gostimi gozdovi. Alžirski domoljubi izkoriščajo vrednosti terena in nastavljajo zasede francoskim vojakom, ki so utrpeli velike žrtve. 21 mrtvih in 18 ranjenih Francozov. V borbah so dobile topništvo in letalstvo, ki podpirajo napredovanje pehote. Celo iz Alžira. ki je okoli 40 km oaaljen od tam, je bilo sinoči videti na več krajih požare. Francozi pravijo, da je to področje središče narodnoosvobodilne fronte in računajo, da ie do sedaj bilo na tem področju ubitih več kot 150 Francozov. Vsekakor je sedanja bitka največja in najhujša od vseh kolikor jih je bilo doslej.
Politični krogi presojajo sedanje borbe kot poskus osvobodilne fronte prikazati ob bližnjem zasedanju OZN. svojo moč. Karkoli naj bo, vsekakor gre za ostre borbe in cbenem moške izjave, ki sta jih dala prav sedaj v Stockholmu delegata fronte Kioua-ne in Francis, v katerih sta poudarila, da če francoska vlada se hoče pogajati, mora to storiti z narodnim svetom alžirske revolucije.
Kabinet vrhovnega poveljnika francoskih čet je izdal sledeče poročilo:	((Delovanje
teroristov je imelo pičel u-speh, zlasti na področju Ko-stantine. Naše sile so nadaljevale operacije na vsem o-zemlju in so zaplenile nekaj crožjaii.
Iz Pariza pa poračajo, da je prišlo do spopada ob alžirsko-maroški meji, kjer so poskušali neki Alžirci priti na o-zemlje Maroka. Pri tem je bilo ubitih 7 Alžircev, a 31 so jih zajeli. Francozi trdijo, da so bili to zelo mladi fantje, ki jih je poslala FLN v Maroko, da bi se tam naučili ravnati z modernim orožjem.
Tudi na tuniški meji, kot pravijo v Parizu, je bilo nekaj incidentov, pri katerih so imeli uporniki 7 mrtvih. A na ozemlju Kostantine je padlo okoli 100 Alžircev, medtem ko so imeli Francozi le 3 mrtve. Važno očiščevalno akcijo so izvedli padalski oddelki v Kas-bahu, v kateri so preiskali 8000 oseb.
Po zadnjih vesteh iz Alžira so ubili Alžirci v atentatih na različnih krajih osem Francozov, a 3 nadaljnje osebe so bile ranjene.
Pri nekem spopadu blizu Orana so francoski policisti ubili 4 Alžirce. Vojaško sodišče v Alžiru je obsodilo dva alžirska domoljuba na smrt, tretjega pa na dosmrtno ječo.
Pred tristranskimi pogajanji za Ciper
LONDON, 6 — Sporočajo o novi pobudi angleške vlade,
da spravi vprašanje Cipra z mrtve točke. Predstavnik Fo-reign Officea je izjavil, da je bila angleška vlada v stikih z grško in turško, zaradi novih pogajanj. Zdi se, da je Vel. Britanija zahtevala pomoč ameriške vlade in da je to načela ob zadnjem Dullesovem obisku v Londonu, vendar pa je videti, da je Dulles ostal glede tega hladen. Zato bo sedaj najbrž ostalo pri prvotnem okviru, in sicer se bodo pogajale tri prizadete vlade: Grčija, Vel. Britanija m Turčija. Pogovorom bo prisostvoval tudi zastopnik NATO.
Predstavnik Foreign Officea ie na koncu dejal, da bi vsekakor bilo prezgodaj trditi, če so sondiranja pri grški in turški vladi imela uspeh. Tudi washingtonska vlada ni po njegovem mnenju, odbila sodelovanja pri teh pogovorih.
Gospodarska kriza v Franciji
PARIZ, 6. — Ze nekaj časa se govori o razvrednotenju francoskega franka. Toda a-kutno je postalo to vprašanje sedaj, ko so v parlamentu razpravljali o proračunu. Sedaj je to jasno tudi tistim, ki niso verjeli takšnim govoricam. Vsakdo hiti spraviti svoj denar na varno. Največ jih je, 'ki kupujejo zlato. Za-ladi tega se je cena zlatu občutno zvišala.
Gre v prvi vrsti za nezaupanje do vlade, do ukrepov finančnega ministra zaradi možnosti razvrednotenja franka in zaradi poostrene davčne politike, kakršno bi pač zahteval tak položaj.
Prevladuje zato občutek, da se utegnejo ti Gaillardovi ukrepi izpremeniti v obupno borbo, ki ne bo imela uspeha. Francija je živela deset let od podpor. Morda ni tako čudno, če sedaj proti tistemu, ki jo opozarja, naj svoje izdatke prilagodi sredstvom, ki jih ima, nekoliko zmedeno reagira.
Ministrskemu predsedniku se je s pomočjo Guya Molleta, ki je nastopal diskretno in uspešno izvedel posredovalno akcijo, posrečilo doseči 600 milijard prihrankov, s čimer je izpolnjen pogoj finančnega ministra, da ostane še nadalje v vladi.
Položaj v ostalem občutno otežkoča nezadovoljstvo delavskega razreda, ki spričo stalnega naraščanja življenj skih stroškov, postavlja tudi svoje zahteve. Ministrski svet bo jutri imel sejo pod vodstvom predsednika republike.
Delavska gibanja so' se razširila na vsa področja. Danes so državni uradniki po svojih organizacijah zahtevali od vlade, da takoj prilagodi njih plače sedanjim cenam, ter so zagrozili s splošno stavko, če ne bodo njih zahtev upoštevali. V resnici smatrajo funkcionarji dosedanje poviške za ((presežene«, medtem ko trdijo uradniki, da je ta povišek premajhen glede na sedanje poviške življenjskih stroškov.
Parižane je prevzela prava petrolejska mrzlica. Več kot
2.000 oseb je stalo v vrsti pred nekaterimi bančnimi zavodi. da bi lahko med prvimi kupile delnice družbe za petrolejska raziskavanja v Francoski Afriki. Sinoči je znašala celokupna vsota, ki so jo do sedaj v ta namen podpisali 4800 milijonov frankov, tako da so lahko povečali glavnico družbe od 200 milijonov na 5 milijard frankov. Vsakdo je smel podpisati največ pet delnic po 10.000 frankov.
Tudi ta naval podpisnikov priča o strahu pred razvrednotenjem franka obenem pa tudi o zanimanju Francozov za vrednost petrolejskih vrelcev v Sahari.
Udeležba Jugoslavije na velesejmu v Bariju
BARI, 6. — Jugoslavija ;e potrdila svojo udeležbo na letošnjem levantskem sejmu v Bariju. Jugoslovansko-italijan-ska trgovinska zbornica bo imela na velesejmu svoj informacijski urad. a zagrebški ((Interpublic« bo organiziral udeležbo več podjetij iz raznih področij dejavnosti. Del uradnega paviljona bo določen za jugoslovansko turistično razstavo, a konec septembra bo obiskala velesejem v Bariju skupina jugoslovanskih delavcev.
ga zakona, kajti sporazum kvečjemu lahko zagotovi svobodo do pravic in dolžnosti državljanom nemškega jezika glede kazenskega prava do državljanov italijanskega jezika*.
Zunanji minister Pella, ki se je vrnil v palačo Chigi iz Dobbiaca in proučil položaj z najvišjimi funkcionarji svojega ministrstva, je nato o zadevi poročal Zo-liju. Potem je izjavil novinarjem, da je glede južno-tirolskega vprašanja vlada popolnoma mirna. V zvezi z izjavami avstrijskega zunanjega ministra Figla je dejal, da italijanska vlada «jem-
poudarja, da te bivši predsednik Einaudi ni hotel pred štirimi leti podpisati predčasne razpustitve parlamenta na De Gasperijevo zahtevo, ker se je zavedal v prvi vrsti svoje odgovornosti. Levičarski tisk poudarja, da Krščanska demokracija komaj čaka, da bi se osvobodila poslancev, ki so bili izvoljeni 7. junija in se otresa razpravljanja o vseh težavnih zakonih, ki so še vedno neodobreni.
Govori se, da sta se tudi Zoli in Fanfani pogovarjala o tem vprašanju, pri čemer je Zoli — tako pravijo — izjavil, da je nemogoče izvesti volitve v aprilu, ker se Fanfani menda nikakor ne strinja z datumom od 29. marca. Baje je dejal, da bo o zadevi še
lje na znanje, da je Fig) iz- | razmišljal. Pri vsem tem pa
>•1*7)1 A r, m ari allAnili	   ,	•»•.	4i->
javil, da med obema državama obstaja samo vprašanje glede izvajanja sporazuma De Gasperi-Gruber, ter da ne obstajajo in da ne morejo obstajati vprašanja druge narave« ter da je pri tem «od-klonil katerikoli drugačen smisel izjave«. «S svoje strani se italijanska vlada zaveda, da se je držala črke in duha omenjenega sporazuma«, je dejal Pella. ((Izven tega pa mora vlada smatrati vsako vprašanje Gornjega Boadižja kot notranje vprašanje. In vlada odbija kakršnokoli drugo spodbudo.«
Demokristjanski krogi po-udarjejo odločnost Pellove izjave, s katero je odbil sleherno misel na revizijo sporazuma iz leta 1946 kakor tudi morebitni korak avstrijske vlade pri OZN, češ da je tudi sedaj Pella pokazal nekaj odločnosti, ki je podobna znameniti energiji iz leta 1953, ko je poslal divizije na jugoslovansko mejo zaradi Trsta
Ce bo šlo tako naprej, ni nobenega dvoma, da polemike ne bo tako kmalu konec in da bo postala tem hujša, čim bolj se bodo bližale politične volitve. Seveda ni prav nič čudno, da niso vsi politični krogi v Rimu tako enotni v tem pogledu s Pejlo. Najbolj hujskaška je seveda desnica, treznejši pa želijo rešiti vprašanje brez polemik s tem, da bi — kar bi bilo najbolj pravilno — vlada že enkrat v resnici začela izvajati vse tiste ukrepe, ki izhajajo iz sporazuma Gruber-De Gasperi m ki bi odstranili sleherno nadaljnjo polemiko.
Avstrijski zunanji minister Figi pa je danes skupaj z ženo in sinovi obiskal Južno Tirolsko. potoval je skozi Pustri-ško dolino.
Medtem pa se še nadalje govori o 29. marcu, datumu, o katerem piše ves italijanski tisk kot o datumu bodočih političnih volitev. Demokristjan-sko časopisje nikakor ne zanika. da bo poslanska zbornica predčasno razpuščena, ampak celo poudarja pravilnost takšnega postopka. Tako na primer agencija, ki tolmači želje in poglede notranjega ministrstva, trdi, da je za predčasno razpustitvijo najbolj odgovorna vlada, ki poleg predsednika republike podpiše zadevni dekret. Levičarsko ča-
gre seveda za to, kako prika' zali predčasno razpustitev javnemu mnenju, kajti razpušče-
na ne bo samo poslanska zbornica. temveč tudi senat. Nekateri demokristjani trdijo celo, da je predsednik Gronchi pripravljen — če bo ravino potreba — predčasno razpustili zbornico že v januarju ali februarju, tako da volitve ne bi bile sredi najhujšega poletja. Gronchi je pripravljen baje razpustiti predčasno turii senat s pogojem, da senatorji odobrijo prej člen 1. zakona o reformi senata, ki predvideva znižanje mandata senatorjev od 6 do 5 let. Seveda so vse to le ugibanja, ki jim večina opazovalcev ne pripisuje veliko važnost. Vsekakor pa bo držalo, da namerava vlada čim prej parlament razpustiti.
Kot smo že poročali se morajo vršiti volitve najpozneje po 70 dnevih od razpustitve parlamenta, kar pomeni, da se volitve lahko razpišejo v juniju istega dne, ko poteče poslancem mandat. Zelo verjetno je, da glede datuma novih volitev vodstvo Krščanske demokracije trenutno ne bo zavzelo uradnega stališča. Fan. fani je namreč nocoj že odpotoval na oddih, Zoli pa odpotuje jutri.
A. P.
•iiiiimiiiiiiiiummiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiimtiiimiiititiii
HRUŠČEV IN MIKOJAN OD DANES NA OBISKU V VZHODNI NEMČIJI
Baje bosta razpravljala o mirovni pogodbi z Nemško demokratično republiko
BERLIN, 6. - Hruščev, M'i-kojan in Gromiko pridejo jutri na že najavljeni obisk v Vzhodno Nemčijo. Nekateri vzhodnonemški časopisi omenjajo danes možnost, da bodo gostje razpravljali o možnosti sklenitve mirovne pogodbe z Nemško demokratično republiko, medtem ko se je iz drugih virov v teh dneh poročalo. da bodo pogajanja v prvi vrsti gospodarskega značaja. Časopisi nadalje poročajo, da se bo spodnja zbornica vzhodnonemškega parlamenta sestala prihodnji četrtek in da bo razpravljala o zelo važnih vprašanjih glede bodočnosti države. Predsednik vlade Gro-tewohl bo podal važno izjavo pred parlamentom že v dopoldanskih urah. Tudi zahodno-bertinski tisk piše, da je zelo verjetno, da bo Vzhodna Nem-čiaj ((sklenila s Sovjetsko zveza sporazum, ki bo enakovreden separatni mirovni pogodbi«
Hruščev bo takoj po prihodu v Berlin govoril pred postajo. Vlada je pozvala prebi-bivalstvo Berlina, naj okrasi poslopja in naj se udeleži svečanega sprejema po mestnih ulicah ter s tem manifestira solidarnost s Sovjetsko zvezo. V pozivu je rečeno, naj prebivalstvo «izrazi vodilni državi dobrodošlico glavnega mesta naše države delavcev in kmetov«.
Na omenjenem sestanku parlamenta v četrtek bosta navzoča verjetno tudi Hruščev in Mikojan z Gromikom, ki ju spremlja. Ni izključeno, da bo Hruščev v parlamentu imel govor in sicer takoj po že o-menjeni važni izjavi Grote-wohla. Tudi za petek je predviden govor Nikite Hruščeva
in sicer popoldne, ko je napovedana manifestacija na Trgu sopisje pa to tezo pobija in Marx-Engels. Sovjetski gostje
iHiiiimiimMiiMiiiMiMMiiiiiiitiimiiMiiiMiniiimiiiiiimiiimiititiiiiitiiiiiiiiiitiiiiniMiitinuiiiniiiMiiiiitmiHitHiniiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiifitiiiifii
Borbe v Omanu
Britanska pehota na pohod proti
pripravljena
upornikom
Arabska liga namerava vložiti pritožbo na Varnostni svet OZN
MANAMAH, 6. Uradno | di sklenjeno, da se bo v četr-sporocilo pravi, da so britan-ltek sestal politični odbor A-ske kopenske sile pripravlje- rabske lige na plenarni šene, da začnejo akcijo proti u- stanek. Nato pa bo sklican parnikom v Omanu. Britanski svet Arabske lige, ki je njen
poveljnik teh sil, general Robertson. ie že določil svoj glavni štab in končal s koncentriranjem vojske ter obmejnih edinic. Škorc ves bencin, živež in municijo so moraii namreč prenesti z letali.
Iz Kaira pa sporočajo, da so se tam sestali diplomatski zastopniki držav Arabske lige in so razpravljali o položaju v Omanu. Namen tega sestanka je bil predvsem napraviti načrt za pomoč Onianu v njegovi borbi proti butanskemu imperializmu. Izvedelo se je, ■da so na sestanku tudi razpravljali o možnosti predložitve zadeve Omana Varnostnemu svetu. Sestanek je ime! preliminaren značaj. Tajnik Arabske lige je zahtevah da mora biti imanov zastopnik v Kairu ves čas na razpolago, da lahko vsak hip stopijo z njim v stik.
Zastopnik Jemena pa je izjavil, da «je Jemen sklenil podpreti imana moralno, materialno in politično, kajti borba v Omanu je venke važnosti za vse Arabce.«
Na tem sestanku je bilo tu-
najvišji organ, in ki bo pretresal priporočila političnega odbora.
Premislila sla se
BONN, 6. — Iz vladnih krogov se je izvedelo, da se bodo prekinjena pogajanja v Moskvi nadaljevala verjetn’) prihodnji ponedeljek. Veleposlanik Lahr, ki vodi nemško delegacijo, se bo vrnii v Moskvo konec tega tedna. Adenauer in Von Brentano sta mu dala nova navodila, ki vsebujejo znatne spremembe dosedanjih zahodnonemških stališč do vrnitve Nemcev, ki so baje še ostali v ZSSR.
Zahodnonemški veleposlanik pri Vatikanu znani nacist Rudolf Strachwitz, je sporočil, da bo predsednik zahodnonemške republike Iieuss v drugi polovici novembra obiskal Vatikan. Heus bo prišel v Rim na vabilo predsednika Gron-chija. Poudarja se, da gre /a prvi obisk poglavarja nemške države po letu 1903, ko je ce-
sar Wiljem II. obiskal papeža Leona XIII.
Sprejem delegacije RPI pri prezidiju CK KP ZSSR
MOSKVA, 6. — Moskovski radio je sporočil, da je prezi-dij CK KP SZ priredil na čast delegaciji Komunistične partije Italije, ki jo vodi Lon-go, svečan sprejem. S sovjet-ske strani so se sprejema udeležili; Hruščev, Mikojan, Su-slov, Kuusinen, Furceva in drugi voditelji Kp SZ. Kot je znano, je bila italijanska delegacija več dni na obisku v Sovjetski zvezi.
SEUL, 6. — Poplave v juž-novzhodni Koreji postajajo iz ure v uro vedno hujše in naravnost katastrofalne. Nocoj je policija sporočila, da število oseb, ki so izginile, presega 350, od krterih so se skoraj vse utopile. Trenutno se potrjuje vest, da je našlo smrt v naraslih vodah okrog sto oseb. Poleg tega pa je še
54.000 ljudi brez strehe, okrog
5.000 stanovanj pa je uničenih ali poškodovanih«
bodo odpotovali v druga mesta Vzhodne Nemčije šele v soboto. Potovanje bo trajalo več dni in goste bodo lahko spremljali domači novinarji.
V zvezi z dejstvom, da se obiska v Vzhodni Nemčiji namesto Bulganina udeležil Mikojan, se nadaljujejo ugibanja o njegovi odstranitvi iz vlade. Iž. Bonna poročajo, da je socialdemokratski biltein pozval Nikito Hruščeva, naj med svojim obiskom v Vzhodnem Berlinu «točno pove sovjetsko stališče do nemškega zedinjenja«, t. j. naj pove ((ceno, ki jo zahteva Moskva za svobodne volitve v vsej Nemčiji pred njeno združitvijo«. Socialdemokrat pozivajo nadalje Hruščeva, naj jasno obrazloži tudi ((vprašanje političnih ujetnikov v sovjetski coni m vprašanje vrnitve tistih Nemcev«. ki so baje še v ZSSR.
Anglija-Jordaiiija
ZSSR-Sirija
LONDON, 6. — Foreign Office je sporočil, da bo britanska vlada dala Jordaniji brezobrestno posojilo v znesku 1,130.000 funtov šlerlingov. Posojilo mora prej odobriti britanski parlament. Britanski sklep je v zvezi s sporazumom iz leta 1955, na podlagi katerega bi morala Anglija dati Jordaniji posojilo za finansiranje njenega gospodarskega načrta in sicer v znesku 2,2ou.ut)j tuntov. od česar pa je Jordanija dvignila samo polovico.
Iz Moskve poročajo, da jt po zaključenem obisku sirsk« delegacije v ZSSR, sovjetska vlade gostom priredila sveča* sprejem, na katerem so biH navzoči Bulganin, Zukov, Ku» min, Pervuhin in drugi. Po sprejemu je bilo podpisano skupno poročilo, ki poudarja, da je sovjetska vlada pripravljena sodelovati s Sirijo pri graditvi cest in železnic, pri izvajanju namakalnih naprav, hidroelektričnih central in industrijskih načrtov ter tudi pri geoloških raziskavah, zaradi česar bo v kratkem posebna sovjetska gospodarska delegacija obiskala Sirijo.
Sovjetska vlada bo ugodno vzela v pretres vprašanje kreditov Siriji za izvedbo raznih načrtov in za dobavo potrebne opreme. Se prav posebej je poudarjeno, da pri tem vla-da_ SZ ne bo postavljala nikakršnih političnih pogojev in I bo proučila možnost prodaje Siriji strojev in surov.in, ter uvoza v SZ žita, bombaža in drugega blaga iz Sirije.
Med sprejemom je sirski obrambni minister Kaleb Azem ■dejal: »Arabci nimajo drugih sovražnikov razen imperialistov in sionistov. Z njimi se r.e bomo mogli nikdar razumeti. Vase sodelovanje pa nam bo zboljšalo naš položaj ter nas osvob; dilo političnega in gospodarskega pritiska, ki ga vrši na nas tujec«, je dejal sirski minister.
BEOGRAD. 6. — Danes o-poldne je predsednik republike Tito sprejel skupino partijskih funkcionarjev Komunistične partije Gruzije, ki so gostje ZKJ m Svetozarja Vuk-manoviča pred njegovim odhodom na obisk v države Srednjega in Daljnega vzhoda.
Pred odhodom se bo Vuk-manovič zadržal nekaj časa na Brionih in1 v Italiji, od koder bo 12. avgusta odpotoval iz Rima z letalom v Indone-zijo,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,4, najnižja 20,1, zračni tlak 1018,6, vlaga 74 odst., morje mirno, temperatura morja 22,5.
Vreme danes: Spremenljivo s pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 7. avgusta
Kajetain, Damir Sonce vzide ot> 5.54 in zatone ob 19.26. Dolžim a dneva 14.32. Luna vzide ob 17.16 in zatone ob 1.59. Jutri, ČETRTEK, 8. avgusta Cirijak, Godeslav
Razplet krize v tržaškem občinskem svetu
Na sinočnji seji občinskega odbora so vsi odborniki podali ostavko
Posledice krize zaradi pomanjkanja proračuna se občutijo tudi pri raznih javnih delih, za kar je odgovorno predvsem demokristjansko vodstvo
Na sinočnjem sestanku občinskega odbora so navzoči odborniki podali v roke županu ostavko in ga pozvali, naj sprejme tudi ostavko odbornikov, ki so odsotni iz Trsta. Hkrati so pozvali župana, naj določi čimprej sklicanje občinskega sveta, kot predpisuje zakon. Iz Trsta sta bila sno-či odsotna odbornika Pecorari in Harahaglia, s seje občinskega odbora pa tudi odbornika Venier in Rinaldini.
Tako se glasi poročilo županovega kabineta. Občinski odbor je končno potegnil edine nujne zaključke z zadnje seje občinskega sveta ter uvidel, da je najbolj pametno, da poda ostavko. S tem so tudi postala brezpredmetna razna ugibanja desničarskega tiska češ da nameravajo demokristjani ponovno predložiti proračun v odobritev občinskemu svetu ter da ni nujno, da bi moral občinski odbor podali ostavko. Seveda so bili to računi brez krčmarja in |e končno zmagala stvarnost.
Zavrnitev letošnjega proračuna tržaške občine ni samo povzročilo novo politično krizo v občinskem svetu in zlasti v Krščanski demokraciji, ker se v senci tega najvažnejšega občinskega upravnega sklepa razvija tudi borba med dvema strujama večinske stranke, in sicer med #Inizia-tiva democratica« in «Azione di centro«, ampak je še bolj zaostrila gospodarsko in u-jpravno krizo občine. Nekateri politični krogi, ki podpirajo reakcionarno politiko Bartoli-jeve skupine, hočejo na vsak način dokazati, da je proračun navadno upravno vprašanje, ki nima nič skupnega s politično dejavnostjo. Toda samo dejstvo, da je občinski odbor, ki je bil vedno v rokah demokristjanske večine, predložil v obravnavo proračun šele osem mesecev po začetku občinskega poslovnega leta, razodeva politični značaj, ki ga ima proračun v sklopu celotne politično-uprav-nega občinskega delovanja-Da odbor ni predložil pravočasno v obravnavo in odobritev proračuna, je vzrok tudi v politični negotovosti prejšnjega tristranskega manjšinskega odbora, ki se zaradi demokristjanske trmoglavosti ni hotel opredeliti niti za socialno smer občinske uprave in l.i spoštoval občinskega programa, ki ga je Bartoli predložil občinskemu svetu ob njegovi lanski izvolitvi. Zato je bil odbor ves čas do aprilske krize v stalni latentni krizi in si ni upal predložiti v odobritev proračuna, ker je vedel, da bi ga večina v občinskem svetu zavrnila. Sele potem ko so demokristjani sklenili novo zavezništvo s skrajno desnico, so predložili proračun v upanju, da ga bo večina, ki je nastala v občinskem svetu po tej povezavi s fašisti in monarhisti, odobrila.
, Fašisti pa niso bili pripravljeni kar tako podpirati Bar-tolija, ne da bi imeli od te podpore določene politične koristi. Zlasti so jim te koristi nujne sedaj, ko se bližamo političnim volitvam. In prav strah pred temi volitvami je prisilil «mlado vodstvo« Krščanske demokracije, da ni hotelo sprejeti misinskega izsiljevanja, ker se je balo, da jim bi to, še bolj odkrito n priznano sodelovanje s fašisti, škodilo pri volitvah poslancev in senatorjev.
Toda proračun je podlaga u-pravnega delovanja vsakega javno-upravnega organa. Brez proračuna ni mogoče redno in uspešno upravljati občine. Vse
njeno upravno delovanje je brez proračuna omejeno na začasne mesečne stroške, ki ne smejo presegati ene dvanajstine izdatkov preteklega leta, v tem primeru lanskega leta. To pomeni, da se mora občinska uprava omejiti na izdatke, ki so zlasti obveznega značaja in se ne more lotiti nobenih del, ki jih predvideva letni proračun in ki so izrednega značaja, kot na primer mnoga javna dela m podobno. Niti ne morejo redni obvezni izdatki presegati višine ene dvanajstine lanskih izda*-kot, kar pomeni, da občina ne sme na noben način zvišati svojih izdatkov na določenih socialnih n podpornih področjih, če ne zmanjša obveznik izdatkov na drugih področjih jav.re uprave, ker je v sedanjem finančnem, položaju občine skoraj nemogoče.
To vprašanje je za tržaško občino, ki je hudo pasivna, še bolj važno. V letošnjem osnutku proračuna, ki je oil zavrnjen, je mnogo izdatKOV, ki ne morejo biti uporabljeni, dokler nadzorna oblast ne potrdi proračuna in pove. koi’-ko primanjkljaja je pripravljena kriti. Zato se tudi letos niso začela razna javna dela. popravila cest. ulic in podobno. ker so ti izdatki vezani na dotrditev proračuna po pokrajinski upravni komisiji. In prav zaradi tega so skoraj vsi svetovalci, med katerimi tudi nekateri demokristjani, grajali odbor, da je predložil proračun v odobritev šele v drugi polovici leta. ker je to povzročilo veliko škodo celotnemu mestnemu gospodarstvu. Zato so tudi zahtevali, da odbor predloži v odobritev proračun za leto 1958 najkasneje do konca oktobra letos, da ga bo pokrajinska upravna komisija lahko redno potrdila do konca leta.
 «
i krizi
Izvršni odbor tržaške federacije PSDI sporoča, da je na svojem sestanku podrobno proučil krajevni položaj ter da bo o njem poročal pokrajinskemu vodstvu, ki se sestane 10. avgusta. Odbor je odobr.l ravnanje socialdemokratskih občinskih svetovalcev ter poudaril, da sta se svetovalca Dulci in Benussi vzdržala pri glasovanju o občinskem proračunu, ker sta bila v prejšnjem odboru, ki je ta proračun sestavil. Lonza pa je glasoval proti proračunu, ker je hotel s tem poudariti naspro-
tovanje PSDI politični liniji občinskega odbora. Izvršni odbor PSDI je tudi obsodil napad demokristjanske tiskovne agencije proti tržaškim socialdemokratom
 «»-------
Izid volitev za obrtniške organe
Prefekturni komisar za sestavo pokrajinskega seznama obrtniških podjetij pri trgovinski zbornici nam je poslal v objavo uradni seznam kandidatov za pokrajinsko komisijo za obrt in za pokrajinsko obrtniško bolniško blagajno, ki so bili izvoljeni 4. avgusta na edinem volišču v Trstu.
V pokrajinsko komisijo za obrt so bili izvoljeni OsCar DalTOglio z liste št. 1 s 64 glasovi, Carlo Magris (lista št. 1, 57 glasov), Alessandro Fa-varetto (lista št. 1, 51 glasov), Bruno Gentilcore (lista št. 1, 48 glasov), Umberto Beneve-gna (lista št. 1, 45 glasov),
Alberto Gabrielli (lista št. 1, 37 glasov), Umberto Albrizio (lista št. 2. 31 glasov), Angelo Barini (lista št. 2, 28 glasov), Guido Bardelli (lista št. 2, 17 glasov).
V pokrajinsko obrtniško bolniško blagajno pa so bili izvoljeni: V upravni svet Otta-vio Mazaroli (lista št. 1, 63 glasov), Carlo Magris (lista št. 1, 60 glasov), Alessandro Fa-varetto (lista št. 1, 48 glasov), Giorgio Valmarin (lista št. 1, 40 glasov), Vittorio Girardi (lista št. 1, 34 glasov), Umberto Benevenia (lista št. 1, 33 glasov), Francesco Medeot (lista st. 2, 27 glasov), Federi-co Birsa (lista št. 3, 25 glasov), Luigi Bratos (lista št. 3, 22 glasov).
V nadzorni odbor sta bila izvoljena Antonio Scarcia (lista št. 1, 31 glasov) ih Giaco-mo Aresca (lista št. 3, 21 glasov).
Za nadomestnega člana nadzornega odbora pa je bil izvoljen Alberto Albrizio iz liste št. 1 s 43 glasovi.
Pred novim gibanjem pekovskih delavcev?
Odprto	pismo
Člani izvršne komisija nove Delavske zbornice CGIL in član vodstvenega odbora sindikata pekovskih delavcev Giovanni Ulieni nam je poslal v objavo naslednje odprto pismo pekom:
Zaradi nepopustljivosti pekov, ki nočejo začeti pogajanj, je položaj napet in zato je notrebno, da prevzame vsakdo nase svojo odgovornost. t-eKovski delavci smo, vsaj mislim, dali dovolj dokazov strpnosti, zrelosti in dobre volje. To pa se ne more prav gotovo trditi glede pekov in zato je jasno, da se postavlja vprašanje borbe.
Pekovski delavci zahtevajo uveljavljanje vsedržavne delovne pogodbe, sklenitev pokrajinske dopolnilne pogodbe in spoštovanje pogodbenih ter zakonskih določb; zlasti pa določb, ki se tičejo delovnega urnika, tedenskega počitka in vajencev.
Gospodje peki, morali bi se zamisliti nad tem, kako slab vtis je napravilo vaše združenje na javno mnenje, kar se tiče draginjske doklade. Vase združenje vam je svetovalo, naj ne izplačajte delavcem točk zvišanja draginjske doklade. Ti je prisililo delavce, da so se obrnili na oblasti in potem je vaše združenje spremenilo svoje stališče, ki je imelo čuden videz represalije.
Podoben je položaj glede «-
veljavljanja vsedržavne pogodbe. Vaši in naši predstavniki so se glede pogodbe dolgo časa pogajali in podpisali sporazum v Rimu dne 26. julija 1956. S kakšno pravico, in dejal bi, s kakšno predrznostjo nočete uveljaviti sporazuma, ki ga je podpisala vaša vsedržavna organizacija, fci so gu vsi priznu.i za pravičnega in torej popolnoma veljavnega in ki bi moral takoj postati veljaven.
Vsakomur mora biti jasno, da se mi delavci ne nameru-vamo odpovedati niti o njem
Odločeni smo, da napravimo konec sedanjemu nevzdržnemu položaju in vaši brezbrižnosti v tem pogledu. Vemo, da je naše stališče pranično in upravičeno in da s svojim ravnanjem branimo interese svoje stroke in ščitimo svoje brezposelne kolege. Morda bo kdo izmed vas dejal: aToda jaz spoštujem zakone in sindikalne sporazume; kaj imam torej s tem opraviti»? Mi pa vam povemo, da je v vašem lastnem interesu, da povabite tiste vaše kolege, ki zaradi egoizma kršijo zakonske in po
imiiiiMiiiiimiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiHimHiiiimiiiiiiiiiiiinuitiiMifitiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMimiiiiiitiiMtiiiiiiiiiitiiiimfiimiiiiiiiitiiiHiiiimiuiiitiiiHiiitiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiti
Proces proti Miijčanom se bliža koncu
Porotno
Čampore
sodišče si je ogledalo in SentjernejsKo dolino
S hriba so skušali ugotoviti razdaljo do kraja zločina in med sosednimi domačijami - Sodišče poverilo dvema kapetanoma divizije »Folgore* nalogo, da ugotovita, kakšnega kalibra so bili naboji, ki so jih našli po Trevisanovi smrti, in s kakšnim orožjem so bili izstreljeni
mimo Lazareta do obmejnega i priprte osebe. Mož se je celo bloka. Od tod je namreč naj- i razburil, češ kako so si dovo-
ponovno razpravljati:	spora-1	godbene predpise in ki s tem
— — -i -	delajo tudi nelojalno konku-
renco v vašo škodo, naj končno opustijo vse nezakonitosti. Da se to zgodi, smo se pritožili pri krajevnih oblasteh; če pa to ne bo zadostovalo, se bomo obrnili tudi na parlament in vlado.
Svojih problemov ne boste rešili niti z izkoriščanjem delovne sile, še manj pa s politiko, katere namen je, ignorirati sprejete obveznosti in zvišati ceno kruhu ter nato zvrniti krivdo na delavce. To politiko morate spremeniti in popraviti; vzroke za svoj neugodni položaj pa morate iskati v politiki električnih monopolov, mlevske industrije in Federconsorcijev, ki drže cene na visoki ravni, da ne bi znižali svojih znatnih dobičkov. Vaša akcija mora biti obrnjena proti tem monopolom in k temu, da dosežete znižanje državnih in občinskih taks, ki v precejšnji meri obremenjujejo mala podjetja; ne sme pa biti smoter vaše akcije v tem, da ne priznavate sprejetih obveznosti in odrekate skromna izboljšanja mezd svojim delavcem.
Le v tem smislu in ne drugače boste naleteli na razumevanje in tudi na podporo delavcev.
GIOVANNI ULIENI
rum je treba preprosto uve Ijaviti in mi se bomo borili, da se bo to zgodilo. Ce se boste temu sporazumu še naprej upirali, vam bomo tudi povedali, da izvira vaša nepopustljivost samo iz upanja, da bi dosegli od oblasti ponovno oceno stroškov peke kruha, pri čemer izkoriščate v svoje namene gibanje in borbo delavcev, katerim vsiljujete napore in žrtve. Ce bo potrebna borba, bo odgovornost za teikoče. ki bi jih u-tegnila povzročiti prebivalstvo, izključno vaša in vaših voditeljev. To bomo jasno izjavili in dokazali vsemu prebivalstvu.
Glede zakonov, ki se nas tičejo, smo odločeni, zagovarjati njihovo uveljavljanje in zahtevati njihovo spoštovanje.
Tožilec dr. De Franco, neki sodnik in predsednik sodišča dr. Rossi (drugi od desne) poslušajo karabinjerskega podčastnika, ki jim je v spodaj ležeči dolini pokazal posamezne domačije, o katerih je bilo med procesom dosti govora. Slika je bila posneta na stezi pod pralnico v Camporah
Sodišče si je včeraj ogledalo Campore in pod hribom ležečo Sentjernejsko dolino, ki je že onstran z višine nevidne meje. Le tu in tam so postavljeni nizki kamniti stebrički, ki označujejo konec italijanske republike in začetek jugoslovanskega ozemlja. In tik ob meji stojijo domačije, o katerih se je med razpravo čestokrat govorilo. Najbliže cesti ob morju med Lazaretom in Debelim rtičem je Belichev dom. Oko se začne Dremikati
ti, n,ipiHiiMiiMi,iliiiliiiiiiiMiiimiiltiiiiimmiiniiiiiHiiiiiililliilHliliminlimimiiiiiiiiiHiMilMiillilHlililiimiliiimiit m,mini
Razgibano sindikalno življenje
Popoln uspeh 24-nrne stavhe uslužbencev tržaških bolnišnic
Delavci v vseh obratih CRDfl m v Tržaškem arzenalu so včeraj ponovno stavkali
Tudi včeraj so delavci v ebratih CRDA in v Tržaškem arzenalu ponovno stavkali, ker delodajalci niso doslej pokazali dobre volje, da bi sc sploh pogajali glede zahtev, k: sta jih v imenu tržaških kovinarjev predložili obe sindikalni organizaciji. V obratih CRDA so delavci zapustili dele eno uro pred koncem delovnega urnika, to je ob .15.15, v Tržaškem arzenalu so zapustili delo tudi eno uro pred zaključkom delovnega urnika in sicer ob 14 30. V ladjedelnici Sv, Justa ni bilo stavke; pač pa so se delavci vzdržali nadurnega dela.
Včeraj sta se sestali tajništvi obeh strokovnih organizacij kovinarjev in razpravljali o nadaljnjem razvoju borbe, ki so jo tržaški kovinarji začeli pred skoraj dvema tednoma. Danes ob 17. pa bo na uradu za delo sestanek med sindikalnimi zastopniki in vodstvom ladjedelnice Sv. Justa, kot sta pred dnevi zahtevali sindikalni organizaciji, da se razčistijo razmere v tem podjetju in preneha z izsiljevanjem delavstva, o čemer smo pred dnevi podrobneje poročali.
Včerajšnje stavke v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu so se udeležili vsi delavci in skoraj vsi uradniki, ki so strnjeno zapustili delo. Stavke so se udeležili tudi delavci, ki so zaposleni pri zunanjih pod jet jih-
Prav tako je bila včeraj celodnevna stavka uslužbencev tržaških bolnišnic, ki so se naveličali zavlačevanja pristojnih oblasti glede odobritve poenotenja plač s poviški 3.5 odst. Stavka je bila enotna, ker sta jo napovedali obe sin-rikatni organizaciji In je lepo uspela, saj se je je udele-
žilo vse osebje, razen uslužbencev, ki so bili oproščeni. Tako so se udeležili stavke vsi uslužbenci v glavni bolnišnici, v bolnišnici za kronične bolezni, pri Magdaleni in na kliniki dojenčkov. Oproščeno' pa je bilo osebje, ki je zaposleno pri najnujnejših službah za neposredno oskrbo bolnikov in za nujno sprejemanje v bolnišnico.
Stavkajočim uslužbencem sta sindikalni organizaciji pri ACEGAT izrazili včeraj svojo solidarnost, kakor tudi tržaška federacija PSDI, ki je obenem poslala predsedniku vlade brzojavko s prošnjo, naj posreduje pri vladnem generalnem komisarju, da se vprašanje poenotenja plač uslužbencev bolnišnic čimprej reši. Včeraj dopoldne pa je bilo v glavni bolnišnici zborovanje, k so se ga udeležili vsi stavkajoči uslužbenci in odobrili protestno resolucijo, v kateri poudarjajo svoje nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja te zadeve in zahtevajo, da se to vprašanje čimprej reši v duhu vsedržavne pogodbe od leta 1956 in sklepov drugih pokrajinskih uprav. Obenem pa prizadeti nameščenci opozarjajo, da bodo uporabili še krepkejša sredstva za zaščito svojih pravic, če jim jih pristojne oblasti ne bodo čimprej priznale.
Pogajanja o odpustih
Kakor je bilo napovedane je bil včeraj na Zvezi lndu-strijcev sestanek med predstavniki obeh sr dikalnih or. ganizacij in vodstvom podjetja nlndusTie 1 r lest i ne hib''.-Tess'11« /jladi napovedanega odpusta 3u delavcev. Vodstvo
tega podjetja je namreč preči dnevi sporočilo, da je prisiljeno skrčiti število brezposelnih delavcev, toda ni pojas. nilo vzrokov. Zaradi tega so predstavniki sindikalnih orga-nizaVij zahtevali skupni sestanek. da bi zadevo razčistili in zaščitili interese prizadetih delavcev.
Na včerajšnjem sestanku je vodstvo podjetja obrazložilo sindikalnim predstavnikom razmere. v katerih je zdaj ta industrijski obrat. Po temeljiti diskusiji so sindikalni predstavniki predlagali, naj bi za omenjene 30 delavcev poskrbela dopolnilna blagajna, dokler se ne bodo izboljšale razmere podjetja. Predstavni«' podjetja so ta predlog vzed na znanje in obljubili, da bedo o tem razpravljali na svoji seji. V petek ob 16. pa bo na Zvezi industrijcev ponovno sestanek s sindikalnimi zastopniki in bodo predstavniki vodstva po-djetja omenjenega podjetja dali odgovor na njihov predlog.
Doma si je zlomila desno stegnenico
Ob 10.45 so z rešilnim avtomobilom Bdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico in sprejeli na ortopedskem oddel ku 75-letno Eugenio Valani iz Ul. Conti 36. Zdravniki so ji j ugotovili zlom desne stegnem-j ce, zaradi česar se bo morala ' zdraviti 90 dni. V bolnišnii je dežurnemu zdravniku povedala, 'la je ponoči približno ob dveh padla v svojem stanovanju.
lepši pogled na Trevisanovo vilo, na Maurovo hišo in na Belichevo domačijo. Medtem ko se je predsednik z večino porotnikov odpeljal proti me-atu, so nekateri odvetniki s tremi port^Riki in novinarji šli tik ob meji, seveda v spremstvu karabinjerskega brigadirja in agentov civilne policije in &e po poljskih stezah približali Belichevi hiši, ki je nekaj metrov onkraj meje, in tudi bivši Maurovi hiši. Tudi ta hiša, katere glavna stena gleda kot TrevisaJ nova vila proti morju, je za kakih 30 metrov v Jugoslaviji.
Po sodnem ogledu kraja (seveda bolj s ptičje perspektive) kjer je bil izvršen pred 11 leti zločin, se je sodišče sestalo v razpravni dvorani, ker je bilo na sporedu zasliševanje ene same priče.
Takoj ob začetku je predsednik poklical predse dva častnika divizije «Folgore».
lili spregovoriti pred sodiščem o njem.
S tem bi se morala praktično zaključiti včerajšnja razprava, a obramba je takoj začela z novimi zahtevami.
Odv. Stradella je predlagal, da bi sodišče odredilo preiskavo, ki bi morala ugotoviti kakšnega kalibra so bili bivši karabinjerski samokresi na boben. On je namreč prepričan da so bili naboji kal. 12 in n* 9 kot se to skuša trditi, vendar bi bilo priporočljivo, da se tudi sodišče prepriča o tem. Odvetnik je nadalje predlagal zaslišanje inšp. Colafio-ra, ki je prvi prišel v Trevisanovo vilo po umoru.
Tožilec se drugemu predlogu ni uprl, pač pa je k prvemu dodal, da bi morali istočasno preiskati, če obstajajo samokresi na boben z naboji kalibra 9.
Predsednik je nato prečital pismo, ki ga je poslal Franco
proti levi in išče v daljavi bivšo Trevisanovo vilo, ki bi morala biti najlepša in morda tudi največja v tistem predelu. Ni je težko najti, a še prej se pogled ustavi na bivši domačiji, , Maurovih. 150 metrov od tam stoji na samotnem in sredi zelenih travnikov vila, kjer je Trevisana doletela tragično smrt skupno z njegovo sostanovalko in gospodinjsko pomočnico.
In prav to si je hotelo sodi šče ogledati. Ob 10,30 je privozilo v Campore več avtov s predsednikom, porotniki, tožilcem, zapisnikarjem in od vetniki obrambe, kjer jih je že čakal karabinjerski narednik vodnik, ki je bil sodišču za vodiča. Izpred ljudskega doma. kjer so se vozila ustavila, je cela skupina krenila mimo radovednih ljudi po stezi proti pralnici in še niže dokler se ni Ustavila na kraju, kjer je bil pogled na dolino najlepši.
Predsednika Je predvsem zanimalo, koliko časa bi potreboval domačin za hojo od Campor do Trevisanove vile Zračna razdalja med obema točkama doseže poldrugi kilometer, a steza bo brez dvoma j do sobote dovolj časa za oce daljša. Pot navzdol bi morala biti precej hitra, a povratek
Predstavila sta se kap. Enzo i Maccaluso iz zapora tožilstvu. Loi in kap. Oscar Laganti, ka- Omeniti moramo, da je Mac-
terima je sodišče poverilo ba-1 •	--- —i:l- -•—j-:
listično oceno v Trevisanovi kleti najdenih nabojev, ki so bili do sedaj shranjeni v majhni zapečateni skrinjici. Te naboje je policija našla 1946. leta in ni nobenega dvoma, da pripadajo samokresom ali drugemu strelnemu orožju, s katerim je bil Trevisan ustreljen.
Med procesom pa je nastalo vprašanje, s kakšnim orožjem so bile žrtve usmrčene.
Tudi protislovij je bilo več in tako še danes ni jasno, ali sj zločinci uporabili samokrese ali brzostrelko. Nekje v zapisniku z izjavo enega ižmed sedanjih obtožencev se govori o brzostrelki in tudi o samokresu na boben, kakršnega so imeli karabinjerji pred vojno.
Sedaj pa hoče sodišče ugotoviti predvsem kakšnega kalibra so naboji in iz katere vrste orožja so bili izstreljeni. Tožilec je želel vedeti tudi, če so bili ti naboji uporabni Za karabinjerske samokrese in obenem tudi za brzostrelke.
Kapetana sta zahtevala 10 dni časa za ugotovitve a predsednik je odločil, da bosta imela
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
bi se moral precej zavleci, se posebno ker je strmina precejšnja.
Od tod je sodišče odšlo v ljudski dom, kjer si je ogledalo bar in plesno dvorano. Tudi tu ni manjkalo vprašanj: porotniki in odvetniki so hoteli vedeti, kje so po navadi, vsaj 1946. leta, stali godbeniki, kam so se hodili v odmoru okrepčevat in podobno.
Iz Campor se je nato kolona avtomobilov spustila zopet po strmi in vijugasti cesti proti morju in pri Sv. Roku zavila na levo ter nadaljevala pot
nitev in za sestavo odgovorov.
Zatem je stopil pred sodišče bivši jetniški paznik Giovanni D'Orso, kateremu je Derin takoj po soočenju v zaporu z dr. Grapponejem in drugimi izpovedal, da se je bal izjaviti pred preiskovalnim sodnikom, da so ga trpinčili in hkrati pokazati na tiste agente, ki so ga tepli. Kakor je odvetnik, ki ga je predlagal za pričo, pričakoval, je D’Orso seveda zanikal to. Predvsem se ni spominjal, da bi Derina peljal na soočenje, pa čeprav je moral na vprašanje priznati, da je imel med drugimi posli tudi nalogo spremljati in stražiti
Nekateri porotniki in odvetniki tik ob meji nedaleč od bivše Maurove hiše. Kakih 150 metrov od Maurove hiše je bivša Trevisanova vila, ki pa se na sliki ne vidi. Do te hiše st pride po stezi, ki gre od glavne ceste ob morju v neposredni bližini obmejnega bloka v Sentjernejsko dolino
caluso znan po svojih skvadri-stičnih izpadih polpretekle dobe in tudi po kršitvah zakonov. Zato je tudi v zaporu in bo kazen, med drugim tudi za prevaro, presedel šele 1959. leta. Vrh tega pa je bil tudi že v umobolnici. In ta mladenič je pred dnevi prijel za pero in napisal več strani dolgo pismo. Obvestiti je hotel sodišče, da so imeli Miljčani kljub temu, da so bili v samicah, možnost, da se medsebojno sporazumejo in to s pomočjo Luciana Mercandela. Med drugim je pisal, da zasleduje proces od prvega dne in si želi samo to, da bi bili banditi (tako on imenuje Miljčane) obsojeni. «Cetudi sem v zaporu,« zaključuje svojo nesmiselno pisanje izprijeni Macca luso, «sem dober Italijan in st želim samo, da bj ta „grda rasa” plačala račun pravici.«
Po tem pismu, ki bi moralo biti v pomanjkanju presenečenj udarec obrambi, se je sodišče umaknilo v sejno dvora no, kjer je sklenilo sprejeti predlog odv. Stradelle v zvezi s kalibVom karabinjerskih samokresov in tudi, da se priča ki jo je pred dnevi predlagal odv. Kezich, to je Rosalija Mauro, zasliši v bolnišnici, kjer se zadnje čase zdravi.
Razprava se bo nadaljevala v četrtek zjutraj z zasliševanjem inšp. Colafiora. Se prej pa bo stranski sodnik zaslišal v bolnišnici Maurovo.
Preds.: Rossi, tož.: De Franco, zapisn.; Magliacca, odv. zas. stranke; M. Ferluga, o-bramba: odv. P. Sardos, Kezich, Stradella, Amodeo, Mor-gera in Presti.
^—k »	—
Samomor mladega moža
Včeraj penoči ob 1.45 so pripeljali v mrtvašnico v Ul. Pie-ta truplo 38-letnega Giorgia Rodanija iz Ul. Revoltella 22. Mož je predvčerajšnjim okoli 14. ure napravil samomor. Zaprl se je v kuhinjo, odprl plinsko pipico in počakal smrti. Truplo je na razpolago sodnim oblastem. Vzroki samomora niso znani.
 «»-------
Zaradi popravljalnih del bo Ul. Romagna na odseku med hišnima številkama 9Q in 40 od 10. avgusta dalje zaprta za promet.
( IZLETI )
IZLET SPDT V TRENTO
V soboto in nedeljo dne 17. In
18. avg. priredi Slov. planinsko društvo izlet v Trento kot izhodišče na okoliške vrhove: na Vršič, na Triglav, Kriške pode Itd. ali za bolj dolinske »planince« — k izviru Soče.
Vpiseva,ntje samo še danes od
19. do 20.30 ure v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11.
253 novih stanovanj IACP na Kolonkovcu
Zavod za ljudske hiše je sezidal na Kolonkovcu skupino novih stanovanjskih hiš s skupno 253 enosobnih, dvosobnih in trosobnih stanovanj. Ta stanovanja bodo razdelili delno izgnanim družinam, ki stanujejo v občinskih zasilnih prostorih, in delno družinam, ki so na lestvici komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj.
Ta stanovanja so že nekaj časa dokončana in se novi stanovalci ne morejo vseliti, ker niso bile še urejene dohodne ceste, kanalizacija in priključki vode in plina. To zavlačevanje cestnih in drugih del je treba ostro grajati, ker je nedopustno, da so na razpolago nova prazna stanovanja, medtem ko je na tisoče in tisoče družin, ki živijo v hudih stanovanjskih razmerah. O tem je bilo že mnogo govora v občinskem svetu, kjer so zlasti svetovalci leve opozicije zahtevali od podžupana, ki odgovarja za javna dela, naj pove, zakaj niso bila občinska dela in dela ACEGAT Pravočasno končana. Ugotovljeno je bilo, da pri tej zamudi javnih del ni kriva občinska u-prava, ampak so za to krivi uradi vladnega komisariata, ki niso pravočasno odobrili načrtov za gradnjo dohodnih cest, ki jim jih je predložil občinski tehnični urad.
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Drevi ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa tretja predstava operete «Pri belem Konjičku); ob enaki zasedbi kot doslej. Pri gledališki blagajni in blagajni v Galeriji Protti 2 se nadaljuje prodaja vstopnic za to predstavo.
( KAHNA OBVESTILA )
Prosvetno društvo «S. Škamperle« obvešča, da bodo vaje za odbojko od daines dalje ob 20.30.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. avgusta 1957 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrla je ena oseba, porok pa je bilo 8.
POROCIU SO SE:	mehanik
Daoilo Merlak in gospodinja Albina Pečar, prodajalec Mario Bermich im uradnica Estella Chi-mentii, upokojenec Francesco Fu-cile in uradnica Livia Besenghi, inženir-mehainiik Bruno Palladini in gospodinja Ornella Dilissano, uradnik Francesco Morfini in frizerka Angela ApieeMa, železničar Luciano PaJli.ni in uradnica Grazia Rippa, trgovec Enrico Mitotti in gospodinja Bruna Bac-chi, uradnik Angelo Vidovich in gospodinja Nidia Sarana.
UMiRLA JE: 80-letna Elisabetta (Vohlfarth vd. Buchler.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgusta
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
( RADIO )
SREDA, 7. avgusta 1957 TRST POSTAJA A
11.30 Laihika glasba; 12.00 O izvoru in negi okrasnih rastlin: «Mak»; 12.10 Za vsakogar nekaj;
12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene melodije; 13.30 Operni simfonični odlomki; 13.57 Dva valčka Johanna Straussa; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Kvartet v Es-doru za godala, op. ,127; 18.30 Lahke melodije; 18.55 Zenski vokailini kvartet ((Večernica«; 19.15 Zgodbe za otroke od osmih do mojih let; ((Štirioglata jajca«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Obletnica tedn-a: «Wil-liam Harvey, odkritelj krvnega obtoka«; 21.15 Orkester Stanley Black; .21.40 Klavirske skladbe Bele Bartoka; 22.00 Iz italijanske književnosti m umetnosti: «Neo-realizem v filmu — Zavattini«; 22.15 (Vebrove in Griegove skladbe; 22.53 Večerne melodije; 23.30 Polnočna glasba.
I II S T 1.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
16.45 Ugo Betti: «LetoviSka vas«, komedija v 3 dejanjih; 18,15 Beethovnovi kvarteti; 18.55 Glasba iz filmov; 21.00 Franco Altano: ((Vstajenje«, opera v 4 dejanjih po Tolstojevem romanu; 23.30 Plesna glasba.
KOPER Poročila v itahjanščtnl: 6.30
12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini:	/.30,
13.30, 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45
Jutranji koles r; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti;
13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturna kronika; 14.40 Poje ((Slovenski oktet«; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Igrajo Postojnski fantje — trio Ostrouška; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane;
17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.15 Lahka glasba; 19.00 Pojeta Nilla Pizzi in Ach.ilte Togiliani; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
■SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m, 212,4 m Poročila: 5.uu, 6.00, 7.00, 8.00 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30
22.00
7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Pester spored operne in solistične glasbe; 9.00 Za-
IIIIIIHIIIIMlMIIIIIllllimilllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Prometne nezgode
Po krivdi skuteristov dva pešca v bolnišnico
Vespist trčil v avto * Neroden padec mladega kolesarja
Včeraj zjutraj so z osebnim j na £elu, praske na nogah in
bavini mozaik; 9.30 Priljubljene slovenske pesmi pojo mali vokalni ansambli; 10.10 Glasba iz zabavnih filmov; 11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Stainičič: Mali morski ropar _ XIX.; 12.00 Zaigrajmo in zapojmo; 12.30 Kmetijski nasveti — Prof. ing. Franc Mikuž:	Kako in kidaj izbiramo
koruzo za sem«;	12.40 K'lavirsk8
skladbe Franza Schuberta in Fe-lixa Mendelssohna; 13.15 Pesmi in plesi bratskih	narodov; 14.00
V vedrem tonu; 14.20 Turistična oddaja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Humoreska tedna — Dorothy Parker: On in ona; 16.00	Koncert	po željah;
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Sestanek ob šestih; 18.20 Igra violinist Ali Dermelj, pri klavirju Marijan Vodopivec; 18.40	Umetne pesmi
poje moški zbor «France Prešeren« iz Kranja;	19.00 Zabavna
glasba; 20.00 Igra godalni orkester Radia	Beograd	p. v.	II i ja
Gen>iča, poje Ivo Robič, harmoniko solo igra Mirko Souc; 20.20 Domače aktualnosti; 20.30 Be-dirich Smetana: Dalibor, opera v 3 dejanjih; 22.15 Jazz-cooktail.
televizija
17.00 Reportaža s kolesarske dirke «Tre Valli Varesine«; 18.00 Oddaja za	otroke;	21.00	Oscar
Strauss: «Valčkon sen», opereta v 3 dejanjih;	23.00 Filmske	zani.
mivosti; 23.20 Vesti.
KINO
Excelsior. 16.00: ((Prekleto mamilo«, Patrick Barr, Elizabeth A i! a n.
Fenke. 16.00; ((Morilska besnost«, Dane Clark, (Villiam Tatlman.
Filodrammatico, 16.30: «Gasiloi iz Vigg,iu«, Toto, S. Pampanini, N.
Ta ran to.
Grattacielo. 16.00:	«Newyorška
zver«, Yul Brynner.
Supercinema. 16.00:	«Moj prija-
telj Kelly». Tecbnicolor. Cine-mascope.
Arcobaleno. 15.30: «Krortos«. Ci-nemascope. J. Morrovv in B. Lavvrence.
Astra Rojan. 17.00: «Očka Dblgo-kraki«, L. Caron.
Capitol. 16.30: «Predor terorja«, A. Ray, K. More.
Cristalio. 16.30; ((Ljubezenski sen«, J. Dru, Liberace, D. Malone.
Alabarda. 16.30: «Nož poč grlocn«, Jean Ohevrier, M. Robinson. Mladoletnim prepovedan vstop.
Arlston. Glej Kino na prostem!
Aurora. 17.00: «Mesto pregrehe«. Mladoletnim prepovedan vstop.
Armoma. Glej Kirio na pros'etn
Ideale. 16.30:	«OirkuSki leteči
vragi«, C. Gonzales, J. Cordero, R. Gaj.
Impero. Zaprto zaradi počitnic.
Italia. 16.30:	«Aristokrati», P.
Fresnay, B. Auber. J. DacquinP.
Moderno. 18.00:	«Tako govori
srce«, Jose Ferrer, M. Oberon, H. Traubel.
Savona. 16.00: «Jahaj Vaquero», A. Gardner, R. Taylor.
Viale. zaprto za počitnice.
Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice.
Belvedere. 16.30: »Rdeča čarovnica«, J. Wayne,
Massimo. 16.30: ((Tropski zaklad«. Pustolovščine. R. Daltgen, V. Langru.
Novo c'ne. 16.00: «Dekle za možitev«. Trije De FilippO, M. Ferrero, Delia Scala in Cam-pamni.
KINO NA PROSTEM
Ariston. 20.30: ((Velemestni pirati«, F Loveiov in J. Weidon.
Armonia. 15.00, na prostem ob 20.00: «L}utoi me... in ne igraj se«, R. Brazzi in R. Morley.
Arena dei fiori. 20.00: ((Zapuščina mirnega človeka«. Techni-color. Y. De Carlo.
Garibaldi, 20.15: «Guaglione», G. Rubini, M. Girotti, D. Gray, T. Pica
Marconi. 15.30, na prostem 20.15: «Jetniki zla«, May Britt, Francisco Rabal in Bernard BU#u
Paradiso. 20.15:	«Teror Zlatega
zapada«. Technirolor.
ponziana. 20.15: «Najbolj komični prizor na svetu«, Toto, T. Weber. Tecbnicolor.
Secolo Sv. Ivan, 20.30: »Pravic* do rojstva«, G. Marin, G. M'i-stral.
Skedenj. 20 30:	»Bele Doverske
pečine«. Film M.G.M.
Stadio. 20.30: «Prismojeni nečak«, J. Levvis,
Valmaura. 20,30: «Kot listi v vetru«, R. Hudson, L Bacall.
Rojan. 20.00 in 22.00:	((Neurje
nad Padom«, M. Schell, R. Val-lone.
C
MALI OGLASI
NOV ŠIVALNI STROJ, izredna priložnost, 19.500 lir. Drug! 1 luksuzno omarico 29.500 lir. O-marice za šivalne stroje 13.000 lir. Cene, ki se še niso videle. Obiščite' nas:	Ruggero	Rossoni,
Trst, Korzo Garibaldi 8, trgovin*.
avtomobilom pripeljali v splošno bolnišnico 21-letnega mehanika Egidija Ernestina iz Padrlč št. 60. Zdravniki so mu ugotovili razne udarce in praske na lahtu leve roke in na levi strani telesa. Dežurnemu zdravniku je povedal, da medtem ko je vozil s svojo vespo po Ui. Giulia proti Sv. ivanu, se je na vogalu z Ul. Bonomo zaletel v avto, katerega je vozil 51-ietni Ernesto Zulian iz Ul. Mauroner 12. Pri trčenju je Ernestini padel na tla in se udaril. Sprejeli so ga na opazovalnem oddelku, kjer se bo zdravil 7 do 9 dni.
Ob 8.30 so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolninšico gospodinjo Marianno Toffoli por. Marson iz Ul. Diaz 6. Povedala je, da ko je hotela prekoračiti Korzo Italia, se je v bližini hišne številke 25 zaletel vanjt) vespist, ki je vozil proti Trgu Goldoni. Vespist je takoj ustavil in ženi nudil pomoč. Pri zaletu je Marianna Toffoli dobila razne udarce in praske
podplutbo na desni nogi. Zdraviti Se bo morala 6 ali največ 8 dni.
Malo kasneje so sprejeli na I. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 1Q ali 15 dneh 14-letnega Lucia Panga-ro iz Milj. Ul. Dorsella 299. Zdravniki sb mu ugotovili rano na levi strani glave, praske na rokah in nogah ter nezavestno stanje. Dečka je spremljala soseda Santa Fontanot iz iste ulice, ki je zdravnikom izjavila, da se je deček malo prej vozil s kolesom v bližini hiše in nerodno padel.
Malo po kosilu je 22-letm Fulvio Mosetti s Strada del Friulj 16 vozil svojo lambreto po Miramarskem drevoredu proti Trstu. V bližini barkov-ljanske mitnice se je zaletel v 68-letnega Giovannija Bocciaia iz Ul. Giuliani 23. Bocciai je dobil globoko rano na stegnu leve noge. Zdraviti se bo moral 8 ali 9 dni, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Vozač pri trčenju ni zadobil nobene poškodbe.
S
NOVOSTI;
Bevk:	SPODOBNO	SE
OBNAŠAJ 200 lir Milne: MEDVED PU
330 lir
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. šiv. 1'rančltka Telefon »7-83»
ZAHVALA
Družina Lokar se toplo **'
hvaljuje vsem prijateljem ih znancem nepozabnega
ZDENKOTA
za cvetje m sočustvovanje b*1 bridki izgubi.
lf>37	1957
BE0GRADSKI SAJAM
Medjunarodni sajam tehnike i tehničkih dostignuča
23 angust ■ 2 septembar 1957
Koristite 50% popusta na Jugoslavenskim državnim, željeznicama i 25% na zcljeznicama svih evropskih zemalja.
P0SJETITE MEDJUNARODNI BE0GRADSKI SAJAM STJECIŠTE POSLOVNIH LJUDI IZ CIJEL0G SVIJETA!
Obavještenja: Beogradski sajam, Beograd, P.O.B. 408; telegrami: Sajam Beograd F.dini agent za Italijo: TECIINOLLOYD — Viale Caldara 25 — MILANO
A. P. Č
KOMIK
Komik Ivan Akimovič Vorobjov Sokolov je potisnil roke v žepe svojih širokih hlač, se obrnil k oknu in uprl svoje lene o-či v okno nasprotne hiše. Preteklo je pet minut v molku ...
— Dolg-čas! — je zazehala inginue Marija Andrej evna. — Kaj pa molčite, Ivan Akimovič? če ste že prišli in me zmotili pri učenju vloge, potem se vsaj pogovarjajte! Naravnost neznosni ste ...
— Hm •.. Pripravljam se, da bi vam povedal neko stvar, toda nekako ... neprijetno mi je. če vam povem naravnost, brez o-kraskov ... kakor mužik, me boste takoj obsodili, v šali pa ... Ne, bolje bo, če vam ne povem. Obvaroval bom jezik pred zlom..-
— Na kaj se le pripravlja. da bi mi povedal? — je pomislila Marija. — Vznemirjen je, nekam čudno gleda, prestavlja se z ene noge na drugo ... Da mi ni pripravljen izjaviti ljubezen? Hm, nesreča je s temi vragi! Včeraj se mi je izpovedovala prva violina, danes pa je rezoner vso peticijo pretarnal... Vsi so se od dolgega časa prevzeli!
Komik je stopil proti komodi in si pričel ogledovati škarjice in škatlico, v kateri je bila pomada za ustne.
— Tak — sss ... Hotel bi reči, toda bojim se ■.. neprijetno je ... če vam povem naravnost, po rusko, mi boste takoj rekli: grobijan, mužik! in to in ono ... Poznam vas... bolje bo, da molčim ...
~ In kaj naj mu rečem, če bi mi zares pričel izjavljati ljubezen? — je nadaljevala v mislih inginue. — Dober je, slaven in talentiran, toda meni ne ugaja- Strašno je grd! Hodi zgrbljeno in na obrazu ima nekakšne mozolje... Glas hripav... In Poleg tega še te njegove manire... Ne, nikdar!
Komik se je molče sprehodil po sobi, se težko spustil v naslanjač in šumno vzel časopise z mi*, ze.
Oči so se mu spreletele Po časopisu, kakor da nekaj iščejo, nato so se u-stavile na neki besedi in zadremale.
— če bi bilo vsaj kaj muh! -- je zamrmral. — Bilo bi vseeno bolj veselo
«Sicer pa oči nima grdih, » je nadaljevala s premišljevanjem Harija. «To-da, kar je pri njem najboljše, to je njegov karakter, in pri moških lepota ni tako važna kakor duša, pamet... Poročila bi se še lahko z njim, toda tako živeti z njim ... niti govora! Kako me je kljub temu ta hip pogledal... Opekel me je s pogledom! česa se plaši, ne razumem!»
Komik je težko vzdihnil in zakašljal. Bilo je očitno, da ga muči molk. Zardel je kakor rak in izkrivil usta vstran •.. Na o-brazu mu je bilo videti, da trpi...
«Prosim, z njim bi lahko tudi tako živela* — in prenehala premišljevati Marija. «Njegova plača je še kar dobra... V vsakem primeru je bolje živeti z njim, kakor pa s kakšnim raztrganim kapetanom. Res. vzela ga bom in mu rekla, da se strinjam! Zakaj naj bi ga užalila s košarico, siromaka? Ze tako ima bedno življenje!*
— Ne. ne morem! — je zahropel komik, se vzdignil in vrgel časopise na mizo. — Tako nesrečna natura sem! Ne morem se obvladati! Udarite, tolci-te, toda jaz vas bom vseeno prosil, Marija Andre-jevna!
— Recite, recite! Laže vam bo!
— Matjuška! Golobica! Oprostite mi velikodušno... poljubljam vam ročico na kolenih... V očeh komika so se pokazale solze v velikosti graha.
— Govorite vendar ... čudak! Kaj je?
— Ali ni pri vas, golobica . .. Šilce žganja? Duša mi gori! Od včerajšnjega ■ prepevanja imam v listih take okside, perokside in superokside, da jih ne bi spoznal noben kemik. Mi verjamete? V duši mi vrta! Ne morem živeti !
Marija je zardela, se namrščila, toda nato se je brž znašla in natočila komiku kozarček žganja ... Izpil ga je. oživel in pričel pripovedovati šale.
Eno najtežjih vprašanj pri reakcijskih letalih je vzletišče, ki mora biti bolj trdno in mnogo daljše kot za navadna letala na vijak. Ameriški letalski industriji je uspelo izdelati reakcijsko letalo, ki vzletišča sploh ne potrebuje, ker vzleti kar navpično. Na sliki prototip takega letala v tem, ko se dviga
ONASSIS V BORBI ZA PREDNOST V PREVOZU NAFTE
Naftovod	ob Suešk
in zanimanje	sveta
Čez deset let bo Srednji vzhod dajal toliko nafte, kolikor znaša danes vsa svetovna proizvodnja - Načrti o naftovodu čez afriško celino
Vzdolž vzhodne obale Sueškega prekopa bi se moraia začeti gradnja velikanskega naftovoda, ki naj bi dovajal arabsko in perzijsko «črno zlato« k Sredozemlju in nato dalje na evropska in ameriška tržišča. Zamisel ni nova, vendar je postala v zadnjih mesecih, posebno po lanskoletnem napadu na Egipt in no prekinitvi prometa po Sueškem prekopu ponovno aktualna.
Te dni je bilo sporočeno, da
je predsednik egiptovske državne gospodarske organizacije in eden od nekdanjih članov revolucionarnega sveta, Hasan Ibrahim odklonil načrt znanega grškega lastnika ladij Onassisa, ki je hotel graditi naftovod od Port Saida do Sueza in s tem z novim naftovodom povezati Sredozemsko morje z Rdečim morjem.
Brez dvoma je načrt o izgradnji tega naftovoda zelo važen za vse lastnike brodo-
iifimiitiiiiiiiiutimiiiiiifimiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiti
FILMSKA	INDUSTRIJA	NAJVAŽNEJŠA
Iz treh indijskih «Hollywoodov» nad 270 umetniških filmov letno
Poleg tehničnih ovir so bili za razvoj indijskega filma največja ovira predsodki, ker se ni smela ženska ukvarjati z dejavnostjo, kakršno terja filmska umetnost
vij na svetu. Svetovno tržišče zahteva čedalje več nafte, prevoz nafte z dosedanjimi petrolejskimi ladjami od 15 do 30 tisoč ton pa je' čedalje bolj nerentabilen. Zato so začeli
Saudove Arabije Abdel Azis. S tem je Onassis prišel v spor z ameriško družbo «Aramco», ki ima izključno koncesijo za izkoriščanje arabskih vrelcev nafte. Z veščim manevrira-
graditi velikanske supertan- | r.jem in s ponudbo 100.000 do-
Največja industrijska panoga Indije je — filmska industrija. Tako vsaj zatrjujejo, in to z upravičenim pono-I som — filmski krogi v Novem Delhiju. Sicer pa je bila Indija po številu filmov, ki jih izdela na leto, do predlanskim druga država na svetu, takoj za ZDA, medtem ko se je v lanskem letu vrinila med ZDA m Indijo Japonska. V Indiji imajo tri velika filmska središča, m sicer v Bombayu, v Kalkuti in Madrasu. Letno izdelajo nad 270 igranih filmov, to se pravi, skoraj po en film na delovni dan. Vsa Evropa vidi le malo indijskih filmov, mi v Trstu menda se nobenega, ker indijski filmski industriji le redkokdaj uspe prodreti s kakim svojim delom na evropsko tržišče, pa čeprav se je indijska filmska industrija že afirmirala na nekaterih filmskih festivalih. To-
da če prihaja v Evropo in na | dane3 in ko se ženska ni sme-1 deklice posloviti, ji da 5 ru-Zapad zelo malo indijskih fil- la mov, je ta dežela vendarle še
pojavljati vendarle še posebej
glavni vir filmov za vso jugovzhodno Azijo. K temu pripomore predvsem značaj indijskih filmov, med katerimi prevladujejo zgodovinske ali pa mitološke teme, ki so za okus Zapada težko razumljive ali, kot nekateri pravijo — težko prebavljive. Za sosedne države Indije pa je to nekaj povsem drugega.
Zgodovina indijskega filma je stara, saj so začeli s prv-mi filmi že konec prejšnjega stoletja, vendar je bilo potrebno nekaj desetletij da se je ta industrija razvila v sedanji obseg. Poleg tehničnih in drugih težkoč Je* razvoj indijskega filma oviralo tudi pomanjkanje filmskih umetnikov. kajti filmska umetnost se je začela razvijati v dobi, ko so bili številni predsodki v Indiji mnogo močnejši kot
*•><i>1111tilIn ITMlilitiMif III IM Klin m [I i litin III1II1 ........................................................................................................................................    iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiii
OBRAČUN IV. JUG. FILMSKEGA FESTIVALA
✓	V'
«Pop Cira in pop Spira» je odnesel kup nagrad
V soboto zvečer se je pn 9 dneh zelo bogatega programa v puljski areni končal 4. festival jugoslovanskega filma. Zadnji dah je bil na programu fttn uSvojega telesa gospodar«, ki ga je izdelalo zagrebško filmsko podjetje «'Jadran /iini».
Sledil je nato uradni zaklju-ček festivala z razdelitvijo na-Orad. Festivalsko razsodišče so sestavljali novinar Dragoslav Adnmonif, direktor «Filmskih hovosti» Samuilo Amodaj, slo-vtnski knjiievnik Matej Bor. književnik Mirko Božič, novi-nar Fadil Hodžič, publicist Jo-°o Marjanovič in književnik 1'anasije Mladenovič. Po sklepu razsodišča so bili proglase-hi za najboljše filme trije fil-mi. in sicer,- «Pop Cira i pop Spirat), ki ga je pripravilo beograjsko podjetje	eAvala-
fthn« m o paterern smo že pisali. Nadalje film, ki ga je Pripravilo zagrebško podjetje «Judran-film« in ki je bil na Programu zadnji dan, to se pravi film uSvojegn telesa gospodarit, ter še film «1/ sobota zvečerit, ki ga je izdelalo
beograjsko podjetje uAvalatt. Zn najboljše kratkometražne filme so ocenili filme «Omni-l;us risanih filmov)), «Fantastič na balada« (Triglav-film) «Ko-liko je «ra» (Ufus) in aPolet nad močvirjem» (Slavija-film).
Prva nagrada v znesku 900 tisoč dinarjev za režijo, nagrada, ki jo je razpisal zagrebški tednik uVjesnik u sri-jedu», je bila razdeljena na dva dela. Prvi del — 300.000 dinarjev — je prejela Soja Jovanovič za režijo filma «Pop Cira i pop Spirat), ki je dobila tudi zlato kolajno Arene. Drugi del nagrade — 200.000 dinarjev — je dobil režiser filma »V soboto zvečer» Vladimir Pogačič. Nagrado za najboljši scenarij v znesku 300 tisoč dinarjev, ki jo razpisuje y.druženje filmskih proizvajalcev, je prejel književnik Slavko Kolar, ki je dobil tudi zlato kolajno Arene. Tudi nagradi za kamero, ki jo prav tako razpisuje Združenje proizvajalcev in ki znaša 200,000 di-narjev, je bila razdeljena na dva dela. Prvi del je. dobil Nenad Jovičič za film »Pop
Cira i pop Spiraš, ki je dobil tudi zlato kolajno, drugi del pa Aleksander Selimovič za film «V soboto zvečer«.
Nagrado za glasbo — 200.000 dinarjev — ki jo je razpisalo podjetje «Croatia-film», so prav tako razdelili na dva dela, dobila pa sta jo Borivoje Simič za glasbo v filmu «Pop Cira i pop Spira« in Bojan A-damič za glasbo v filmu «Tn-ja zevilja«. Simič je poleg denarne nagrade dobil tudi zlato kolajno Arene.
Nagrado za scenografijo, ki jo je razpisal občinski ljudski odbor v Pulju — 150.000 dinarjev — je dobil Miomir Dentč za že večkrat nagrajeni film sPop Cira i pop Spira«. Nagrado 200.000 dinarjev za glavno moško vlogo je prejel Mladen Sermen za g lavno vlogo v filmu «S vojega telesa gospodar«, za najboljšo žensko vlogo pa so nagradili Ljubimko Bobič za njeno vlogo v filmu vPop Cira i pop Spira«. Na-gradi) za drugo najboljšo moško vlogo so pripisali Kad a Markoviču za vlogo v filmu ttTuja zemlja«, drugo nagrado
za žensko vlogo pa Mariji Hohn za njeno vlogo v filmu «Svojega telesa gospodar«.
Posebno nagrado podjetja eVesna-film« v znesku 100.000 dinarjev je razsodišče prav tako razdelilo na dva dela in -e
50.000 dinarjev prejel Mihajlo Vitoronič za vlogi v filmih e.Mali človek» in «Zenican, 50 tisoč dinarjev pa so prisodili Renati Ulmanski za njeno vlogo v filmu «Pop Cira i pop Spira«. Razsodišče je podelilo posebno diplomo tudi Meši Se-limoviču za humano idejo filma «Tuja zemlja«.
Nagrade za kratkometražne filme so takole razdelili: 150 tisoč dinarjev podjetja vCine-ma» je prejel Boštjan Hladnik za svojo «Fantastično balado«,
100.000 dinarjev pa Mika Vo-janovič za film «Koliko je tira#.
Prvo nagrado za kamero —
100.000 dinarjev — ki jo je dalo podjetje aCinema«, je prejel Tomislav Pintar za film eCvet in ogenj«. Drugo nagrado — 75.000 dinarjev — pa je prejel Miroljub Dikosavljevič
a film «Kanjon Tare«.
Letos so uvedli tudi dve nagradi za risane filme. Prvo nagrado za režijo risanega filma, ki jo je razpisalo podjetje «Morava-film», je prejel Dušan Vukotič za režijo filma cKawboy Jimmy». Nagrado za najboljše likovne stvaritve v istih filmih v znesku 100.000 dinarjev pa je prejel Aleksander Marks za likovno ureditev filma »Na livadi«.
Nagrado za amaterske filme je razsodišče podelilo Dušanu Makadejevu za njegov film uAntonijevo razbilo ogledalo«.
Po proglasitvi vseh teh ocen in nagrad je v imenu razsodišča 4. festivala spregovoril slovenski književnik Matej Bor, ki je poudaril ugotovitev režije, da je letošnja jugoslovanska filmska proizvodnja pokazala napredek. Vendar razsodišče opozarja na nekatere pomanjkljivosti jugoslovanske filmske proizvodnje in Matej Bor je v imenu vse žirije dal tudi nekaj predlogov, kako naj se na bodočih festivalih nagrajevanje najboljših filmov izboljša.
Kot smo že. poročali, je. bilo pričakovati, da bo film «Pop Cira i pop Spira« odnesel največ nagrad. Presenečenje zadnjega dne pa je bil film «Soo-jega telesa gospodar«, kar pomeni, da letošnja žetev vendarle tli bila tako slaba, kot je kazalo v začetku, pa čeprav že iz gornjih podatkov vidimo de so se nagrade umetniških filmov osredotočile v glavnem le na treh delih.
v javnosti, iti ne s tako dejavnostjo, kakršno predstavlja filmska umetnost. Ti predsodki pa še danes niso povsem izkoreninjeni, zato se še danes, ko se tudi zelo priljubljena filmska umetnica pokaže v javnosti, čujejo na njen račun obrekljive ali celo žaljive pripombe.
Kljub temu da indijski filmi ne morejo prodreti na Zapad, se na indijskih filmskih platnih zelo pogosto videvajo zapadni filmi, predvsem ameriški, dočim britanski filmi močno zaostajajo za ameriškimi in se tudi drugi filmi bolj poredko videvajo. V prejšnjih letih pa je prišel na indijska platna le tisti zapadni film. ki se je na Za-padu zares uveljavil.
V zadnjih letih pa je to staro pravilo odpovedalo na račun cenenih ameriških filmov, predvsem raznih cow-bojskih. ki so začeli privlačevati predvsem indijsko mladino. Posledica tega je, da so tudi v Indiji začeli izdelovati take filme, pa čeprav nekoliko prikrojene na indijske razmere.
To pa se ni ustavilo le pri tem. Težnja indijskih filmskih producentov po čim večjem zaslužku je privedla do tega, da se more Indija pohvaliti z razmeroma majhnim številom zares izredno dobrih filmov. Kljub temu jih je neka), ki so dobili pečat svetovne veličine, med katerimi sta n. pr. tudi «Dva orala zemlje# in uPater Pančali#. ki je bil lani nagrajen v Cannesu.
V lanskoletni indijski filmski proizvodnji je bil posebno posrečen film »Kabuliva-la». kateremu je bila kot najboljšemu filmu dodeljena nagrada predsednika indijske republike.
«Kabulivala» pomeni »Človek iz Kabule#. Izdelan je po istoimenski kratki zgodbi slavnega indijskega pisatelja Radindranata Tagoreja z globoko človečansko temo o ljubezni starsev in o človeških predsodkih. Zgodba govori o težkem življenju afganistanskega kmeta Rehmeta, ki pe sklenil zapustiti svojo rojstno vas in oditi v svet za kruhom ter zapustiti doma edino hčerko, ki jo je ime1 zelo rad. Kmet odide v Kalkuto, kjer se zaposli kot ulični prodajalec suhega sadja. Ko tako kroži po ulicah Kalkute, težko prenaša ločitev od hčerke, katere odtis roke na koščku papirja nosi stalno s sabo. Nekega dne sreča na ulici 5-letno deklico Mini, ki je enakih let kot njegova hčerka, in med njima pride do velikega prijateljstva. Minina mati ter hišna strežnica pa s'a oprezni, ker menita, da bi bil prodajalec utegnil biti tat o’rok. Zato nasprotujeta temu prijateljstvu. Dekličin oče, bengalski pisec, pa nima teh predsodkov in zato dopušča kmetu prodajalcu, da obiskuje njegovo hčerkico. Toda nekega dne dobi kmet vest, da mu je hči zbolela, in se odpravi na pot domov. Pred odhodom se poslovi od Mini, ki jo najde v parku, in jo ort tu odpelje v skrit kotiček, kjer se začne med njima dolg pogovor. Vtem začno Minini star ši otroka 'skati in mati te” služkinja, kljub veliki zaskrbljenosti že slavita zmago, češ da se glede tujca nista varali. Toda oče končno vendarle najde deklico v razgovoru s tujcem in ko zve di se je Kabulivala pnsel od
pij. da jih da Kabulivali. Ka-bulivala denar vzame, vendar ne kot neko denarno vrednost, ampak kot drag spomin, k' ga hrani skupno s koščkom, papirja, na katerem je odtis roke njegove hčerke.
Kabulivali pa ni uspelo priti do doma. V sporu z lastnikom prenočišča, kjer je do tedaj stanoval, pride do pretepa, v katerem Kabulivala ubije lastnika. Zato ga zapro. Obsojen je zato na 8 let zapora. ki jih preživi med zakrknjenimi zločinci. Po. osmih letih se Rehmet vr.ce v svobodo in pred odhodom domov hoče videti Mini. Ko pa pride k njej, so na njenem domu praznovali njeno poro
romašnemu tujcu, da bi vstopil v hišo, Toda Kabulivala potegne z žepa tistih pet rupij, ki mu jih je poklonila Mini in ki jih je vseh osem let skrbno hranil pri sebi. Mininega očeta to močno gane in pokliče hčer, ki pa Rehmeta ne prepozna več. Sele tedaj se Rehmet zave. da se je v 8 letih mnogo spremenilo in da mlada nevesta ni več ono dekletce, na katero je prenesel svojo očetovsko ljubezen. To ga tembolj razžalosti, ker meni, da ga tudi njegova hčerka ne bo več spoznala.
Glavno vlogo Kabulivahja je v filmu igral veliki indijski filmski umetnik Cahi Bisvas, malo Mini pa mlada deklica
eo in njen oče ne dopusti si- Tinku Tagor.
kerje s tonažo po 40, 50, 80 ali celo nad 100 tisoč ton. Z enako posadko in malone isto pogonsko silo bi supertankerji mogli prevažati dva ali tri 'n celo večkratno količino nafte kot jo prevažajo sedanji tankerji.
Pokazalo pa se je, da Sueški prekop, ki je bil od izgradnje do danes večkrat moderniziran, tem velikanskim petrolejskim ladjam ne dopušča prehoda, ker bi ga sicer bilo treba še za dvakrat poglobiti. Potemtakem bi r-orale te petrolejske ladje potovati okoli afriške celine, to se pravi po poti, ki je 10.000 km daljša kot pot skozi Shez. Zaradi tega bi tudi nafta, ki bi jo prevažali po tej poti, postala dražja za okoli 34 dolarjev na tono.
Lastniki brodovij so zamisel o izgradnji naftovoda vzdolž Sueškega prekopa podprli. Na ta način bi petrolejske ladje dovažale «črno zlato# iz Aba-dana, Kuweita in Bahreina do Sueza, od tod bi z močnimi črpalkami nafto potiskali do Port Saida, kjer bi jo ponovno pretakali v druge petrolejske ladje in jo po Sredozem lju prevažali v evropske čistilnice ali tudi v ZDA. Dodali je treba, da so sedanji prevozni stroški skozi Sueški prekop sorazmerno višji kot bi bih po naftovodih. Zato ni nič čudnega, da se je Onassis, pa čeprav lastnik največje flote petrolejijikih ladij na svetu, pojavil s tem konkretnim načrtom o gradnji naftovoda ob Sueškem prekopu. S tem ie namreč hotel prehiteti svoje tekmece, predvsem svojega rojaka- Niarhosa, s katerim se že več let bori za prvenstvo v tankerski floti.
Pred letom dni je Onassis dobil koncesijo za izključni prevoz nafte z Arabskega pol-1 otoka. Dal mu jo je sam kralj
n IIIIIIIIII llllll MII .
H05IMINH0V ŽIVLJENJEPIS JE KOT ROMAN
Bivši mornariški sedanji premier
pomočnik
republike
a«o
V2POR
-
a - -V-' 1 -- ei-li.».— i..	 <	.	■	ii	., .....
Severnovietnamski predsednik Ho Si Minh je ena na'-zanirhivejsih. skorajda legendarnih osebnosti prebujajoče se Azije. Skrivnoslni voditelj narodno-osvobodilne armade, ki je pred tremi leH po zmagovitih bojih pri Dien Bien F.uju in pogajanjih s Francozi vkorakal v Hanoj, je v kratkem razdobju s svojimi zvestimi sodelavci utrdil napredno oblast in ugled svoje dežele v svetu. Te dnt je na daljšem potovanju po prijateljskih deželah. Predvčerajšnjim je prispel v FLR.l,
Ho Ši Minhov življenjepis se bere kakor zanimiv roman, poln junaštev in samoprema-govanja. Rodil se je 181)2. leta v vasi ICimlien in ze ko, otrok kazal živahno zanima nje za knjige. Z devetnajsti-
mi leti se je Vkrca! na neko francoskp ladjo in kot mornarski pomočnik piepotoval svet. Končno je izbral Pariz, kjer se je naselil in preživel v njem več let. Izpopolnjeval je svoje znanje, študiral francosko književnost in filozofijo in — odkril marksizem. Socialistični filozofski nazo”i so napravili velik vtis na mladega Anamita. Kmalu se je priključil francoski Social-stični stranki, po znanem tourskem kongresu pa odšel s Cachinovo skupino — radikalnejšim krilom, ki ie usta novilo KP Francije. Mladi Ho ši Minh je postal pravi revolucionar.
Kot delegat Kominterne je potoval po evropskih in zlasti azijskih deželah. Večkrat ga je preganjala policija. Poz-
neje je bil celo tajnik biroja Kominterne za Jugovzhodno Azijo. Končno je prišlo njegovo veliko leto: 1930. Ho ši Minh je ustanovil samostojno KP Vietnama, neodvisno od KP Franclje. V deželi so pričele nastajati močne celice revolucionarnega gibanja.
Pozneje je francoska porcija sporočila, da so Ho Si Min-ha ubili. Vodja KP Vietnama pa je bil v resnici živ, le od šel je iz domovine in nekaj let preživel v Moskvi. Toda ves cas je bil v stikih z gibanjem v Vietnamu.
Po nacistični okupaciji Francije so Japonci vdrli v Indo-kino. Ho Ši Minh je sprva s Kitajskega vodil Ljudsko fronto v boju proti Japoncem, potem pa se je sam vrnil v severne pokrajine domovine ki so gorate in polne pragozdov. Od >am je razpletel široko mrežo podtalnih skupin, ki so zadale Japoncem mnogo skrbi in težav.
Po svoboditvi dežele so Vietnamci 23. avgusta 1945 sestavili prvo svobnano vlado s premierom Ho Ši Minliom na čelu. Nekaj dni zatem je s cesarskega dvora v Hanoju zavihrala rdeča zastava — naznanila je proglasitev Demo kratične republike Vietnama. Francozom vse to ni bilo všeč, kajti Indokina je bila dolga leta njihova molzna krava Pričeli so pogajanja s Ho Si Minhom tn obljubili Vietnam-
(Nadaljevanje na 4. strani)
iarjev saudskemu kralju je Onassis odvzel ameriškim družbam pravico do prevoza nafte. Da bi bila ta zadeva pravno veljavna, sta kralj m Onassis osnovala prvo tankersko floto Saudove Arabije. To je bilo kar enostavno. Namesto da bi Onassisove ladje plule pod zastavo Liberije ali Paname. je nanje izvesil zeleno zastavo Saudove Arabije.
Razkošna jahta «Christine», s katero je pred kratkim tudi Churchill plul po Sredozemlju, je v zadnjem času večkrat odplula v pristanišča Saudove Arabije. V njej je potoval O-nassisov glavni štab in iz nje ta finančni velikan vodi svo-ie posle. Ob zadnjem obisku Saudovi Arabiji je sklenil nove velike posle za daljšo dobo. Zato mu je bilo potrebno, da čimprej uresniči zamisel naftovoda vzdolž Sueškega prekopa, torej zamisel, ki bi mu prinesla prednost pred o-stalimi tekmeci.
Sueški prekop postaja čedalje bolj «ozko grlo# za prevoz arabske in iranske nafte, sai daje Srednji vzhod danes že nad 50 odst. vse svetovne proizvodnje nafte. Naftna polja na tem področju so izredno bogata, saj daje ena vrtina na Srednjem vzhodu do 40.000 ton nafte na leto. dočim dosežejo ameriške vrtine komaj
do 700 ton. Zato stane ena fona nafte v ZDA 14 dolarjev, n? Skednjem vzhodu pa komaj 2 dolarja. Ce k temu dodamo. da so v Saudovi Arabiji odkrili največja ležišča nafte na svetu, katerih se še nihče ni niti dotaknil, potem je povsem razumljivo izredno zanimanje vsega sveta za te zaloge nafte in posredno s tem tudi za politične dogodke v tem predelu.
V letu pred napadom na E-gipt je šlo skozi Sueški prekop 100 milijonov ton nafte, dočim gre po sedanjih naftovodih od Mosula in iz Saudove Arabije v Tripolis in Pa-nias na sredozemski obali Marn Azije komaj 70 milijonov ton nafte na leto.
Vse to priča o resnih vzrokih in potrebah, da se čimprej zgradi nov sistem prevoza nafte s Srednjega vzhoda. In to tem bolj, ker strokovnjaki računajo. da bo proizvodnja nafte na Sredn'em vzhodu že dosegla ali celo presegla raven celotne sedanje svetovne proizvodnje, vStevii sem vso proizvodnjo ZDA, Venezuele. Mehike in ZSSR.
Da se egiptovska vlada zanima za izgradnjo naftovoda vzdolž Sueškega prekopa, je samo ob sebi razumljivo, saj se kairska vlada zaveda potrebe, da se čimprej vključi *• la novi sistem prenosa nafte. Gre namreč z: to, da se je po lanskoletni vojni v zapadni Evropi začelo resno razmišljati o izgradnji naftovoda, ki bi sekal afriško celino in dovajal nafto na atlantsko obalo Afrike. Poleg tega — in to j« še najbolj konkretno — «o močni ameriški »rusti pokazali pripravvljenost kriti stroška pri gradnji naftovoda od izraelske luke Elat v smeri Siedozemlja. Na ta način ti petrolejske ladje prevažale nafto iz Irana in Kuvveita sko-z; Akabsko ož.ino do Elata, druge petrolejske ladie pa Ki jo črpale v nekem sredozemskem izraelskem pristanišču. Drugi načrt predvideva naftovod od Mosula po turškem o-zemlju v Sredozemlje k Ale-ksandreti.
Brez dvoma da današnja naglica, s katero obravnavajo načrte za gradnjo novih naftovodov, odraža hkrati tudi napetost na Srednjem vzhodu. Velike petrolejske družbe :n lastniki brodovij bi si hoteli zagotoviti varnost v tej tekmi in si za daljšo dobo zagotoviti prednost in, zakaj ne, velike dobičke, ki jih obeta «čr-ro zlato# arabskih dežel in 1-rana.
BREZ BESED
Gorlško-beneški dnevnik
Občina prerada pozablja na potrebe okolice
Prebivalci Gradiškute se zadovoljiti z umazano
ne morejo deževnico
Dve sto družin je doslej, kljub številnim prošnjam naletelo na gluha ušesa občinskih upraviteljev - Tehnični urad ugotovil, da taka pitna voda lahko raznaša bolezenske bacile
Naši čitatelji se prav gotovo spominjajo koliko let so se morali prebivalci okoliških slovenskih vasi Standreža, O-slavja in St, Mavra (kjer del vaščanov še vedno zaman moleduje), da jim je go-nška občina poskrbela vodo. Danes na žalost lahko ugotovimo, da se prebivalcev Gradiškute, to je majhnega naselja med Ločnikom in Jazbinam, kjer žive Slovenci in Furlani, doslej občinska uprava sploh ni spomnila.
Prebivalci Gradiškute so pričeli akcijo za napeljavo pitne vode že za časa lanskih občinskih volitev, toda gon-ški župan je na njihove pritožbe in zahteve odgovoril šele v marcu in to negativno.
V Gradiškuti je približno dvajset hiš, v katerih živi skoraj 200 prebivalcev. Hiše so razkropljene, vendar pa jih je večina zgrajenih v enem samen naselju. Ljudje se morajo zadovoljiti z deževnico, ki jo dobijo v lužah in nekaterih izvirkih. Ker '.a voda ni zadostna, so v mesecih suše primorani zateči se po vodo v 4 kilometre oddaljen Ločnik- Deževnica, do katere prihajajo prebivalci Gra-diškute po nehigienskih napravah je slednje napotila, da so napisali prošnjo na županstvo za napeljavo vodovoda, ki bi jim nudil pitno vodo v zadostni količini. V odgovor jo goriški župan v občinskem svetu polemiziral s komunističnim svetovalcem in izjavil, da deževnica v Gradiškuti ne more škodovati prebivalcem, ker nima bolezenskih klic in se z njo okoriščajo že več kot sto let. Nasprotnega mnenja pa je goriški Teh-n.čni urad, ki je po preiskavi
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 30 stopinj C in najnižjo 18,8.
izjavil, da so njegovi uslužbenci ugotovili, da z deževni-ko širijo razne bolezni in taco prebivalci Gradiškute lahko spravljajo v nevarnost življenja 200 prebivalcev. Istočasno je Tehnični urad ugotovil, da bi napeljava vodovoda do Gradiškute stala občino približno 6 milijonov lir.
Pretekli mesec so prebivalci Gradiškute ponovno poslali županu, občinskim svetovalcem in uredništvom gori-ških časopisov pisma, v katerih so prikazali svoj položaj in potrebo po pitni vodi. Desničarski časopisi niso objavili tega pisma, nasprotno je cPiccolo« zavzel županovo stališče in ironično pripomnil, da plačujejo prebivalci Gradiškute le 130.000 lir občinskih davkov na leto in da nimajo zatorej pravice zahtevati česarkoli.
Polemika o potrebah prebivalcev Gradiškute je zavzela vidno mesto tudi v ostalih lokalnih časopisih, od katerih nekateri branijo pravice 200 zapuščenih občanov naše občine, drugi pa so kot običajno na strani župana in občinskega odbora. Tudi na političnem področju je ta zadeva precej globoko odjeknila. Levičarske stranke se zavzemajo za pravice prebivalcev Gradiškute in istega mnenja so celo nekateri demokristjani. Verjetno bodo o tem razpravljali v občinskem svetu, ki se bo zopet sestal v jeseni. Tedaj bomo videli, če bo demo-krščanski volilni stroj deloval brezhibno, ali pa se bodo tudi nekateri večinski svetovalci zavzeli za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev Gradiškute.
Seja pokrajinskega odbora za pomoč revežem
Pod predsedstvom dr. Lo-ricchia se je te dni sestal pokrajinski odbor za pomoč re-
vežem in onemoglim. Kot o-bičajno je določil potrebno pomoč številnim ustanovam v naši pokrajini, ki jo nudijo potrebnim ljudem.
Seja občinskega odbora
Sinoči ob 18. uri se je sestal občinski upravni odbor, ki je razpravljal o nekaterih upravnih vprašanjih.
I Goriški pokrajini povišali kontingent žita
Ze lansko leto je bila oddaja zmanjšana, zato so se kmetje »etos upravičeno pritožili
Včeraj se je na goriški prefekturi sestala pokrajinska komisija za prostovoljno oddajo žita. Letos so določili goriški pokrajini 37 stotov žita, kar je v primeri z lanskim letom zelo malo in zato so se neposredni obdelovalci naše pokrajine pritožili. Posebno bi bili s tem prizadeti majhni kmetje, ki jim je pšenica letos dobro obrodila, pa je nimajo kam prodati. Za stvar se je pozanimal tudi prefekt, na katerega so organizacije kmetov vložile svoje proteste in tudi dosegel povišek 20 stotov žita za celotno pokrajino.
Na včerajšnji seji so se do' menili, kako bodo porazdelili novodoločeni kontingent, da ne bo po možnosti prizadet prav mali posestnik.
Športni dnevnik
Bliža se svetovno kolesarsko cestno prvenstvo
Danes zopet važna
Za svetovno prvenstvo v VVaregemu so verjetno doslej določeni Baldini, zmagovalec nedeljske dirke po Romagni, ter Sabbadin, Boni, Moser m Baffi
iiiiiuiiiii i leeiiiiiKiiiiitviiiiiiiii i vi ii m ivieu en iiiiii 1*01111111111 iteiiiii iiiiefeiei i imeoeiMet >ei ut t, 111,1 Včeraj na goriškem sodišču
Tolpa mladoletnikov
prejela zasluženo kazen
iiiiimmiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiitiii.tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuti
Tatovi v tobakarni poleg Ribijeve postaje
Ko je včeraj zjutraj ob 6.301 službujočemu agentu povedal prodajalka Simonetti odprla vrata tobakarne v Ul. IX. avgusta 2, poleg avtobusne postaje «Ribi», je začudena opazila pri vratih gospodarjeve ključe. Ker pa je imela takoj opravka s klientom, ki se mu je zelo mudilo, ni takoj pogledala, če je kaj zmanjkalo.
Sele kasneje, ko je odprla blagajno, je opazila, da je nekdo odnesel 60.000 lir, ki jih je pustila v ponedeljek zvečer in za 200.000 lir kolkov. Kasneje je opazila, da manjka tudi 20 zavojev tujih cigaret. Poklicala je lastnika tobakarne Gia-coma Faggiolija in ta je skupno z agenti policije pregledal ves prostor, vendar je ugotovil, da razen zgoraj omenjenega denarja in cigaret, tatovi niso odnesli ničesar drugega.
Zdi se, da so Faggiolijeve ključe neznani zlikovci odnesli iz njegovega stanovanja.
Štirje goriški mladoletniki so se specializirali v tatvini kokoši in petelinov
Družinski prepir spravil strica v bolnišnico
V ponedeljek zvečer so v bolnišnici Brigata Pavia v Gorici sprejeli na zdravljenje 44-letnega Maria Godeasa iz San Lorenza pri Moši. Godeas je
da se je v gostilni «Grion»
San Lorenzu zvečer sprl s nečakom 26-letnim Giobattom Bellinom, ki mu je v navalu jeze vrgel v glavo poln kozarec vina. Kozarec se je razbil in Godeasa janil, tako da se bo moral mož zaradi rane na čelu zdraviti 8 dni.
 «»---------
Pes jo je ugriznil
Včeraj dopoldne je moral rešilni avtomobil Zelenega križa na grad, kjer je pes ugriznil komaj 6-letno Lauro Bat-tello, ki se je hotela z njim igrati. Deklico so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, ji obvezali rano na desni nogi, nakar je lahko odšla domov. |
Včeraj je bila na goriškem sodišču razprava proti skupini mladoletnih tatov, ki so v zimskih mesecih obiskali nekaj dvorišč kmečkih hiš v okolici Podturna. Na zatožni klopi so bili 21-letni Ilario Fi-liputti iz Ul. Lunga 65, 20-letni Sergio Macuz iz Ul. Baiamon-ti 14, 19-letni Bruno Ciubei iz Ul. Baiamonti 14, in 18-letniGio-vannj Russian iz Ul. Baiamonti 8.
Prvi trije so bili obtoženi, da so skupno ali posamezno ukradli več kokoši in zajcev iz raznih stavb in jih potem prodajali po raznih gostilnah. Okradeni so bili Marija Novak por. Collodi, bivajoča na Trgu sv. Antona 9. ki je bila ob dve kokoši, Carmeia Cian por. Pelizon iz Ul. Scuola A-graria 11, katero so odnesli e-nega zajca, Evgen Perissutti iz Ul. Lunga 74, kateremu so odnesli dve kokoši. V Ulici Lunga je še cela vrsta drugih okradenih:	Antonija	Pintar
por. Gurtner je izgubila tri kokoši, Lucija Lettini por. Spina dve kokoši, pierina Urdan por. Kodelja dve kokoši. Aniti Canola so odnesli tri zajce, Katarini Šuligoj iz Ul. Faiti 5 5 kokoši in enega petelina, Ivanu Cividinu iz Ul. Garzarolli 10 pa so odnesli pet kokoši.
Filiputti je bil nadalje obtožen nedovoljenega prehoda meje in kraje enega kolesa v škodo nekega Guida Braidota. Russian pa je pomagal Filiput-tiju pri kraji kolesa.
Sodišče je izreklo precej hude kazni na račun četvorice. Filiputtija so obsodili na 1 leto, 8 mesecev in 20 dni zapora in na 20.666 lir kazni, Ma-cuza na 1 leto in 5 mesecev zapora in na 9000 lir kazni, Ciubeia na 1 leto in 4 mesece zapora ter na 8000 kazni. Russian pa je bil obsojen na 1 mesec m deset dni zapora in na kazen 5.333 lir ter na plačilo sodnijj stroškov.
Predsednik sodišča dr.
Suich, sodnika dr. Cenisl in dr. Aleo, tožilec dr. Caputi, zapisnikar Omeri.
Avtomobil zavozil v starčka
Včeraj opoldne je prišlo v Ul. Nizza do prometne nezgode, pri kateri je bil ranjen 79-letni Egone elemente iz Ul. Giusti 5. Clemente je bil na pločniku, ko je vanj nenadoma zavozil neznani avtomobilist, ki je zelo neprevidno o-bračal vozilo v nasprotno smer. Rešilni avtomobil je starčka spravil v bolnišnico, kjer se bo zdravil zaradi rane na levi strani čela.
Pod okriljem ZSPD v Gorici gostuje SNG iz Trsta v soboto 10. avgusta ob 20. uri
na PROSTEM v STANDREZU
s komedijo J. Patricka *VROCA KRU in v nedeljo 11. avgusta ob 20. uri
s Pregarčevo veseloigro «SAGRA»
Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli in eno uro pred predstavo pri blagajni na dvorišču Konzumne gostilne.
Hošiminhov življenjepis je kot roman
(Nadaljevanje s 3. strani)
cem «svoboao» in federacijo v zvezi s Francijo. Ho Si Minh je prispel na razgovore v Pariz, kjer je Bidaultova vlada zavlačevala pogajanja. Medtem pa je Tujska legija v Haifongu izzvala incidente. Prebivalstvo je ogorčeno protestiralo, francoske vojne ladje pa so bombardirale domačinske četrti in pobile 6000 Vietnamcev. Pričela se je vojna med okupatorji in viei-namskmi rodoljubi. Prej so bili nasprotniki Japonci, sedaj pa Francozi ...
Ho Si Minh vojne m želei, vendar so mu jo vsilili. Vedel je, da je svobodo mogoče doseči le z odporom celotnega ljudstva, zato se je z voditelji umaknil v pragozdove. Francozi so okusili strahote gverilske vojne. Poraz se je vrstil za porazom. Bližal se je Dien Bien Fu!
Poraz velike trdnjave (Dien Bien Fu je predstavljal velik splet bunkerjev in okopov ter jarkov in podzemsk»h kavern) je pomenil tudi umik Francozov iz vsega Severnega Vietnama. Osvobodilna armada je zasedla Hanoj. Ho Ši Minh je drugič spregovoril osvobojenemu ljudstvu sredi nove prestolnice. Pričela se je obnova dežele, boj za dvig iz strahotne zaostalosti, te neizogibne dediščine kolonializma. Najvidnejšo vlogo v okvira teh prizadevanj pa igra skromen, suhljat mož z redko bradico, ki je pred davnimi leti stopil na ladjo kot mornarski pomočnik — sedanji premier svobodne vietnamske republike Ho Si Minh.
Kolesarstvo je slej ko prej v višku sezone. Po velikih dirkah kot so «Giro» in «Tour» se dejavnost kolesarjev ni prenehala. Razne dirke na dirkališčih pa zopet po cestah privlačujejo ves čas pozornost vseh tistih, ki tej panogi športa posvečajo posebno pazljivost. Zanimanje narašča tudi zaradi bližine svetovnega prvenstva v kolesarjenju na cesti, ki bo čez dobrih deset dni v Waregemu v Belgiji. Vsaka dirka pomeni tako obenem pregled sil pred tem tek movanjem.
Pomembna dirka je bila tudi v nedeljo, in sicer dirk. po Romagni. Pomembna zaradi tega, ker si je bil tehnični komisar za določitev reprezentance za Waregem še malo na jasnem, kega naj pravzaprav vzame na pot. Nedeljska dirka je komisarju Bindi gotovo pomagala vprašanje deloma rešiti.
Zmagovalec dirke pa je precej presenetil, ker pač marsikdo ni pričakoval, da bo zmagovalec prav on, namreč Ettore Baldini. Toda kdor je upošteval njegov odlični plasma na «Giru», se tudi ne sme preveč čuditi, če jo on sicer hitrostni dirkač in svetovni rekorder v enourni vožnji, to pot zmagal na 275 km dolgi progi. In zmagal je na način, ki ga obenem označuje za inteligentnega dirkača, ki ga narava hitrostnega dirkača ni premotila, da bi se spuščal v pustolovščine, ki bi ga stale končni uspeh. Pametno je znal porazdeliti svoje moči in na koncu je znal tako pritisniti, da je privozil za dolžino kolesa pred Boni.iem v cilj.
Baldini je sedaj tudi v vodstvu klasifikacije za državno cestno prvenstvo.
Vrstni red na cilju nedeljske dirke po Romagni:
L BALDINI Ercole (Legna-no) 275 km v 7.15’22”, povprečno 38,898 km na uro;
2. Boni, 3. Conterno Angelo. 4. Falaschi, 5. Scudellaro, C. Astrua, 7. Sabbadin, 8. Baffi. 9. Tosato, 10. Coletto, 11. Dante, 12. Nicolo. 13. Cainero, 14. Moser, 15. DalFAgata, 16. Pel-legrini, 17. Ciolli.
Po prvih treh obveznih dirkah za italijansko državno prvenstvo je klasifikacija za prvih deset mest sledeča:
I.	BALDINI	22	točk
2.	Albani	. 17	»
3.	Sabbatfin	13,5	«
4.	Boni	9,5	«
5.	Bottecchia	8.5	»
	Gismondi	8,5	»
7.	Conterno	8	»
8.	Nencini	7.5	«
9.	Falaschi	7	»
10. Dp.lTAgata		6	«
	Scudellaro	6	»
Po nedeljski dirki in po dir. ki prejšnjega tedna v Ticinu je Bindi gotovo za večji del moštva, ki bo nastopilo na svetovnem prvenstvu, jasno, katere igralce naj vzame. Biti bi moralo izven dvoma, da se je tehnični komisar že odločil za sledečih pet: Baldin-, Sabbadin. Boni, Moser in Baffi. Izbrati mora še tri in nato še enega za rezervo. Bili so še drugi kandidati, ki pa bo-do morah odpasti. Tako se je Carlesi pri padcu ranil, Fan-tiniju ne gre trenutno nič po sreči in tudi Maule je letos večkrat pripravil negativno kot pozitivno presenečenje. Vendar za zadnja dva ne bi bilo nemogoče, da se ne di zopet dvignila v očeh tehnič-
DEZURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo na Korzu Verdi 17, tel. 27-89.
- KINO -
CORSO. 17.00: «Kralj Rock in rolla», 3. Kerr.
VERDI. 17.00: «Banditi v mestu ločitev«, v cinemascopu
VITTORIA. 17.00:	((Jutrišnji
ljubimci«, L. Bose.
CENTRALE. 17.00: »Velikani«, J. Gabin.
MODERNO. 17.00:	»Džungla
na kvadratu«, J. Curtis.
nega_ komisarja; morala bi na današnji dirki po treh dolinah okrog Varese pokazati, da sta sposobna zares in uspešno tekmovati. Nadalje bo treba izbirati še med tremi povratniki s «Toura», Nencinijem, Defilippisom in Padovanom poleg Albanija, ki je državni prvak. Brez čakanja na rezultat današnje dirke, se lahko Padovan ze smatra za odpadlega, ker je na dirki po Romagni pokazal močno utrujenost in je zelo zaostal. Pado-vana pa bo Binda najbrž izpustil že tudi zaradi tega. ker bi zbudilo veliko razburjenje, če bi namesto njega izpustil kogarkoli od ostalih treh. Res pa je, da Nencini ne kaže mnogo volje, da bi šel dirkat za svetovno prvenstvo po naporih dosedanjih letošnjih dirk. Tako se ne bo udeležil
Judi današnje dirke, ki jo je tehnični komisar določil kot zadnjo izbirno dirko pred svetovnim prvenstvom.
Verjetno bosta torej v moštvu še Defilppis in Albani, medtem ko bi bil Padovan, za rezervo. Stvar se pa še lahko spremeni, če Fantini in Maule danes presenetita.
Današnja medtedenska dirka bo tretja velika dirka v 7 'dneh. Ima pa poleg tega, da velja za zadnjo izbirno dirko za določitev reprezentance za svetovno prvenstvo, se to zanimivost, da je mednarodna. Nastopili bodo Belgijci Van Loy, Derijcke, Schils in Van Daele. Od Francozov bodo na startu — in upajmo tudi na cilju — Louison Bobet, Gemi-niani, Gauthier ter kakih 20 Švicarjev, štirje Nemci pod. vodstvom bivšega svetovnega
prvaka Muellerja in Lamport, ki bo zastopal kneževino Liechtenstein. Proga današnje dirke sestoji iz treh krogov po 75 km, tako da bodo morali dirkači prevoziti 225 km.  «»----------------
Tudi letos v Messini
košarkarska turnirja-
MESSINA, 6. — V avgustu bosta v Messini sedaj že tradicionalna mednarodna košar, karska turnirja. Moški turnir bo od 14. do 16. avgusta in udeležila se ga bodo moštva iz Prage, Beograda, Barcello-ne, Varšave in Bologne. Ženskega turnirja v dneh od 24. do 26. avgusta pa se bodo u-deležile ekipe iz Prage, Marseilla, Kaira in Messine.
iiiHilliillllnuiimiimilHiimiiiitiiiiimiiiimiimtniiiiiiimHiiiiiiiiHtmHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiimiiiiiimiiumilllliiimiiiiniiifiHtiiitiiMllltl
Nogometaši v letoviščih na treningu
Danes soočenje med Zorzinom in dvema funkcionarjema Padove
Moša Marjanovič je še naprej trener Torina ■ Juiinho pravi, da ne bo več igral
je šest milijonov za angažma za eno samo leto.
VIDEM, 6. — Igralci Udine-se so odšli v Pian d’Arta v Karniji, kakih 70 km od Vidma. Ostalim igralcem se še n» pridružil Bettini, ki se je vrnil od Lazia, potem ko je Secchi odšel k Romi. Pod vodstvom Bigogna so danes dopoldne igralci že trenirali.
VITERBU, 6. — Igralci Lazia so prispel v Acquapenden-te. Zbranih je 21 igralcev, nekaj pa jih še manjka. Tu bodo ostali do 24. t. m. Pred prvenstvom bo Lazio odigral 28. avgusta tekmo z Udinese v Rimu in 1. septembra pa z Juventus. Kaj bodo morali i-gralci delati pod vodstvom svojega novega trenerja Čiriča. ni bilo mogoče zvedeti. Me-nichetti, eaen iz vodstva Lazia, pa je dejal, da bo to «za Italijo nov sistem«, ne da bi še kaj dostavil.
V zadnjem trenutku je o preiskavi o nerednostih pri tekmi med Padovo in Legna-nom pred dvema letoma Trie-stina predložila še en dokument. Baje gre za pismo Zor-zina, igralca Padove, Nuciari-ju, bivšemu vratarju Triesti-ne. Kontrolna komisija je vzela to pismo v pretres in v zvezi z njim bosta jutri v Milanu zaslišana Nereo Rocco. trener Padove, ter njen tajnik Armando Gobbo. Obadva bosta tudi soočena z Zorzinom.
V krogih Padove pa trde, da je malo verjetno, da bi bilo pismo zares Zorzd-novo.
Danes so se zbrali igralci Triestine ter odšli v Cervi-njan, kjer bodo na skupnem treningu pred novo sezono.
Pod vodstvom novega trenerja Olivierija so odšli sledeči igralci:	vratarja Band-ini in
Rumen, branilci Belloni, Claut,
Costelll. krilci Petagna. Mer-kuza, Cialabrini, Tulissi, Var-glien ter napadale Szoke. Maz-zero, Brighenti, Milani, Petris,
Olivieri, Trevisan, Clemente in Attilio. V zadnjem času so se večkrat imenovala še druga imena a igralcev s temi imeni ni v Trst. Pa tudi za te, ki so v Trstu, ali pravzaprav sedaj v Cerv-injanu, ni mogoče reči, da bodo vsi ostali pri Triestini. Zlasti se govori za Bandinija, Brighentija in O-livierija, da bodo odšli.
ACQUI TERME, 6. — Moša Marjanovič je le še trener Torina. Pod njegovim vodstvom je namreč danes prispelo semkaj 26 igralcev Torina, ki bodo tu trenirati pred začetkom prvenstva do 20. avgusta. Popoldne so že imeli prvi tehnični trening. Prišel je tudi Bonifaci, ki ga dopoldne še m bilo. Za jutri pa pričakujejo Bearzota; baje so se pogajanja zanj z Interjem ugodno zaključila in tako se bo Bear-zot vrnil k Torinu.
RIO DE JANEIRO, 6. — Na vprašanje, kakšni so njegovi nameni glede morebitnega povratka v Italijo, je brazilski nogometaš Juiinho izjavil:
«Mojd odločitev glede nogometne kariere je dokončna.
Ne bom več igral. V Italijo bi šel samo za eno leto, nikoli pa ne za dve sezoni. Nisem odgovoril na telegram in tudi ne bom odgovoril, Ker sem povedal že vse, kar je bilo treba povedati.«
RIETI, 6. — Nogometaši Na-polija so danes prispeli semkaj in bodo ostali v Rietiju na skupnem treningu do 25. t. m.
PADOVA, 6. — Igralec Padove Bruno Nicolč je sedaj l končno član Juventus. Prejel | res nekoliko približali Miha-
Rako je bilo med maratonskim tekom v Moskvi
Na startu so bili vsi najmočnejši sovjetski dolgoprogaši, v prvi vrsti Ivanov, ki je pred 14 dnevi postavil nov svetovni rekord v teku na 30 km. Nanj so pravzaprav računali vsi deset in dese^ tisoč gledalcev, ki so ne samo v stadionu, temveč tudi po ulicah Moskve, spremljali to največjo privlačnost iger.
Prav od okreta proge se je skupina najmočnejših tekmovalcev iz vse Evrope držala gosto skupaj. V vodstvu so se menjavali zdaj Mihalič, zdaj Ivanov, zdaj Popov in Finec Viskari. Frvih 10.000 m so ti najboljši pretekli v približno 36 minutah. Šele po obratu se je začela odločna borba za zmago. Prvi je poskušal uiti Ceh Kontorek, vendar se mu je prilepil na pete Finec Pul-kinen in tudi Mihalič ni hotel zaostati. Trije Rusi so tekil približno 20 m za njim. Na klancu pri Kunčevu je naskočil oba najnevarnejša tekmeca Mihalič in se res odtrgal. Razmak med njim in zasledovalci se je stalno večal. Pri 24 km je imel že 50 m prednosti pred vsem tremi. Toda Mihalič ni odnehal in si skušal kar na naslednjem vzponu zagotoviti zmago. Tri kilometre pozneje je bil res že 150 m pred naslednjimi tekači. Zdaj sta se vrgla na delo spet Ivanov in Popov, podprta od Ceha Kontorka. Vsi trije so se
licu, toda ta je spet povečal tempo. Do predmestja Moskve je tako pridobil že skoraj 400 metrov in imel zmago že skoraj v rokah. Ulice Moskve so grmele vzklikov in odobravanja. Mihalič je z novimi močmi potegnil proti cilju in pritekel na Leninov stadion o-krog 500 m pred vsemi drugimi. Stadion je bučal od zmagoslavja, ne samo zaradi Mi-haličeve zmage same, marveč tudi zaradi izrednega časa 2:21;23.4, s katerim je svoj lastni rekord izboljšal za 7 minut, 18 sekund in 4 desetinke.
Na častni jambor so še enkrat dvignili jugoslovansko zastavo. Mihalič pa je prejel drugo zlato kolajno za Jugoslavijo.
PARIZ. 6. — Francoz Rene
Pirolley je danes zrušil evropski rekord na 200 m metuljček s časom 2.23,1. Prejšnji rekord je imel z 2:24 Nemec Maesel in postavil ga je lani. Novi rekord mogoče ne bo imel prav dolgega življenja. Člani evropske zveze za plavanje se bodo namreč II. t. m. zbrali v Zagrebu in verjetno bodo sprejeli sklep mednarodne zveze, po katerem se ne priznavajo več rekordi, dose ženi v 25-metrskem bazenu.
WASHER je s svojo igro bistveno pripomogel k velikemu uspehu belgijskega tenisa. Najprej je pre-magal Merla, potem pa še Pie-trangelija.
V Moskvi plavanje na prvem mestu
MOSKVA, 6. — Na mednarodnih mladinskih igrah je sedaj v ospredju plavanje. Včeraj so ženske dosegle sledeče rezultate:
100 m metuljček (finale); 1. Poznjak (SZ) 1’16”2; 2. S.ku-pilbva (CSR) 1’16"6; 3. Litto-rfiericzky (Madž.) 1T7”;	4.
Wrann (Vzh. Nemč.) 1’18”1; 5. Pliškina (SZ) 1’19”4; 6. Kralo-va (CSR) 1’20”5.
100 m hrbtno (finale):	1.
Besth (Rom.) 1’15”4: 2. Kama-jeva (SZ);	3. Boros (Madž.)
1T6”2;	4. Schneider (Vzh.
Nemč.) ri6’’2; 5. Klinova (SZ) ri6”5; 6. Eisenschmid.t (Vzh. Nemč.) 1’18”5;	7. Viktorova
(SZ) 1’18”8.
400 m: (v finale so se plasirale): Skupilova 5’23”6; Se-boe (Madž.) 5’33”2; Voog (SZ) 5’36”3; Sczulz (Polj.) 5’36”7; Steffin (Vzh. Nemč.) 5’38”; Olbrisch (Vzh. Nemč.) 5'41”3; Girvan (Škotska) 5’43”9; Schubert Vzh. Nemč.) 5’48”.
Danes na je na 100 m brtno zmagal Rus Barbier z 1:05,5 (nov rekord iger).
200 m prsno: Minaškin 2:40,3 (najboljši letošnji čas v velikem bazenu.)
4x100 (ženske): SZ (Kama-jeva. Timohina, Rakadjeva, Voog) 4:34.
Nogomet
V polfinalu je SZ premagala CSR s 4:3 po podaljških.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 7. t. m. MGM film:
BELE DOVERSKE PEČINE
predvaja danes 7. avgusta film VVarner Color:
Ti si moja
(V«*.A
I 'j'	'	'	*,
DORIS DAV
FRANK SINATRA
LOJZ
KRAIGHER
Roman
KONTROLOR ŠKROBAR
Notar Kurbus je že siv človek blizu šestdesetih let. Kot politik je skrajno toleranten in bojazljiv, drugače pa prijazen družabnik in dober basist. Njegova zena je Nemka, bohotna zenska tridesetih let, ki sicer razume nekaj slovenski, a jo je sram že ob sami misli, da bi morala tudi izpregovoriti slovenski. V družbi molči z vljudnim nasmeškom na ustnih, posluša in opazuje mirno — zazeha samo tu in tam -- pritiska otroka k sebi in skrbi ljubeznivo, da gospodu soprogu ničesar ne zmanjka. Njeni otroci znajo baje samo slovenski in se ona komaj razume z njimi. To pa zato, ker so dekle Slovenke in se z otroki najbolj ukvarja notarjeva osemdesetletna mati. Gospa Lori je torej, kar se tiče politike, skoraj ravno tako tolerantna kakor njen gospod soprog.
«Gospodična Helena, ali že poznate to šaljivo računsko nalogo? Oče zapusti svojim trem sinovom sedemnajst konj. Razdeliti pa si jih morajo tako, da dobi prvi polovico, drugi tretjino in zadnji devetino celega števila. Ali je možna ta razdelitev?«
Helena pomisli važno:
«Ne! Seveda ne! Hahaha..« in se zasmeje prisrčno.
«Ker torej nočejo sekati konj. poprosijo kapucina, ki prijaha mimo, da jih reši neprilike.«
«Oče je bržkone hotel, da bi st jih sploh ne razdelili, marveč da ostanejo skupni posestniki,« pripomni modro dr. Njivar.
Notar pa nadaljuje:
♦Kapucin pomisli, razjaha konja in pravi; ,Ne gre! Ampak
kupite vi mojega konja, da jih boste imeli osemnajst, potem pojde!’ In res zložijo ter kupijo.«
«Zdaj pojde, seveda!« zapoje zopet Helena.
*Prvi vzame polovico: to je devet, drugi tretjino: to je šest, in zadnji devetino: to je dva konja. 9 + 6 + 2 ~ 17. Od osemnajstih preostane torej eden... Kapucin ga zajaše, pa — zbogom!«
»Hahaha — s kupnino v žepu!« se zakrohoče Lukovjak. «Saj sem rekel: far si zmerom odnese svojo bero«
In vsa družba v smeh. Celo Milika se zasmeje s pordelimi očmi. Gospa Severjeva se nagne k njej za hrbtom moževim, pa začne šepetati in mahati z rokama — nazadnje sune še njega pod rebra — in sprava je gotova.
Gospa Lori se smeje, da ji solze zalivajo oči. Zaljubljeno gleda svojega moža, ki ji tolmači šalo, in se ponosno ozira po navzočih.
Samo gospodična Helena si ne da miru. S svinčnikom v desnici in drobceno beležnico v levici računi in računi, da bi razvozljala uganko. Njena ustaljena mirnost in brezstrastnost ugaja človeku. Zanimiva blondinka je z mehkimi potezami in modrimi očmi, z izrazom nepristopnosti krog njih. In njena tenka usteča kakor da velevajo: Pet korakov od mene, prosim!
Ko je še učiteljevala nekje na Kranjskem, je prišla tudi v dotiko z našim velikim Trošanom. In ker je sanjava in ji je Helena ime, jo je Ivan seveda z navdušenjem poljubil na ravno tista nepristopna usteča. In ta poljub Helena hrani. Mislim, da sploh nima drugih življenjskih ciljev pred seboj, kakor ohraniti ga neomadezevanega
Ali ste slišali o tistem kmetiškem mogočnjaku, ki se je nekdaj s cesarjem rokoval in se potem ni več dotaknil ne dela ne vode s svojo počaščeno desnico? Nosil jo je s seboj kot svetinjo in skrbno pazil, da ne zbriše in odrgne imenitnega cesarskega dotikljaja.
Glej, Ivan, zavidanja vredni, tu gori na skrajni meji naše mile domovine hrani mlada in lepa slovenska učiteljica dragoceno relikvijo — tvoj poljub. Skoraj si ne upa ne piti. ne jesti, da bi ne oskrunila tvojega spomina. Kdo ve, če ne ostane celo
devica zaradi tebe, četudi morda ni bil v tvojih intencijah tak efekt.
Ob praznikih imajo Kosarjevi natakarico in Cilika je prosta. Po navadi sede h gostom in se zabava z njimi.
Če se ženski ni treba sramovati obleke in perila, ti dovoli mnogo več kot drugače. Pa naj bo še tako sramežljiva, obleci jo gizdavejše in hipoma ji zraste pogum do šale in ljubimkanja.
Tudi Cilika v svojem novem oblačilu, žarečem kot plameni v temi, je pozabila na svojo nedostopnost. Zagoreli sta ji lici in ustna so se ji napela. Poleg mene sedi in se ne gane od mene, jaz pa se seznanim z njeno nogo pod mizo. In čudno: čim več si zaupava pod mizo, tem manj si imava povedati nad njo.
«Kaj pa Pepca? Ali vam še kaj piše?« se spomnim njene prijateljice v domačiji
«0...» zamahne malovažno. «Kar naprej. Jaz ji že ne odgovarjam več.«
«Ali še vedno zabavlja ččzme?«
«Kaj drugega sploh ne piše. Zmerom samo o vas.«
cin zato ji ne odgovarjate?« jo pogledam skoraj užaljeno.
Ona pa se obrne resno proti meni:
cMislim, da je zaljubljena v vas!«
♦Vkljub obrekovanjem! In to ji vi zamerite?«
Trudi se, da bi vzdržala moj pogled in ostala mirna; a nenadoma ji buhne v glavo naval krvi in rdečica jo oblije tja preko ušes in po vratu dol. Sramežljivo povesi glavo in šepne komaj slišno:
cTo je vendar neiskreno. Zakaj zmerjati, ko bi rada objemala?«
Zlekne se odločno, ko da bi hotela pregnati zadrego, in me pogleda naglo, pa zardi še močneje, povesi glavo in umolkne Njena meča se mi počasi izmuznejo — hlad mi zaveje ob nogi
Gledam jo zadivljeno in veselim se na tihem: Ali mi ni priznala ljubezni?... O, kako poganja, Arnošt! Nič več ne zalivaj, Arnošt, da se ne razveji in ne razkosati prezgodaj! Kako boš zmogel obrezavanje in prirezavanje? Kako boš krotil
bohotnost razdivjane cvetke?.,, če se zaljubi vate ženska, ki ima prijateljico, se zgodi, da smeš potrkati tudi pri tej — in ti bo odprla. Morda iz prevelikega prijateljstva, ki se žrtvuje k nadomestovanju celo v ljubezni? Morda pa tudi iz zavisti zenske?... Cilika ima na sumu Pepco, da jo je nalašč svarila in strasua pred menoj, kakor bi se bala nove tekmovalke. V tem primeru je ženska brezobzirna; tudi Cilika.
Komaj se spominjam Pepce Na nekem izletu sem ji dvoril ves večer. Davno je že tega. Slabotno dekletce z bledičnimi lici in pobožnimi očmi. Celo poljubil sem jo bil, a poljubil samo na celo, dostojno in nedolžno kakor sodi samostankam. Potem pa sem pozabil nanjo, kakor pozabiš na cerkveno pesmico, ki si jo slišal kdo ve kje in kdo ve kdaj. Zdaj se spominjam njenih očitajočih pogledov pri poznejših redkih srečanjih; a kako bi mislil na ljubezen ob taki bogomolki!? — če pa si se bila res zagledala vame, brezbožneža, revica Pepca, bog ti povrni vsaj uslugo, ki si mi jo storila pri Ciliki!...
«Ne bodiva tako nesrečna, gospod Bratko! Pijva, boste videli, da odleže!« se obrne Cilika k Bratku in mu nazdravi s kupico.
A slabovidni Lukovjak se v tem trenutku skloni proti nji in zagodrnja razljučen:
«že ves cas gledam — pa ima res nesnaga nemške barve na sebi!«
Vsi pogledajo začudeni; Sever se hahlja:
«Aha, aha! Kaj sem pravil, gospodična?«
Cilika je rdeča in odmigava z roko. Sever jo zagovarja:
«Saj n| sama kriva. Gospodična je hotela rdeče krilo s črnimi naši vi. A njen brat — tam doli promenira pod kostanji — se je nekaj slinil krog šivilje in jo je res premotil, da je vtihotapila še nekaj rumenih krp«
cNo...« ugovarja Lukovjak, epoštena Slovenka bi tega ne oblekla.«
Cilika plane z roko; a Sever ji prevzame besedo: «Gospodična misli: če ona nosi nemške barve, je to samo preziranje in smešenje teh barv. ne pa sramota zanjo, ki je vzvišena nad vsako sumnjo.«
(Nadaljevanje sledi)