Izhaja vsak dan zjutraj razven T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 80’—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 tn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov n« rraiioft
Oglasi po tarifi Id dogovoru. Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4„tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24. tel 29-60.
V Celju; Slomškov trg 4. Pošt. ček. rn7!.» Ljubljana iR.fiSi.
St. 100
Liubliana, petek, dne 1. maja 1931
Leto II.
Sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko
Zasluge poljsko-jugoslovanskib lig - General Zivkovic, dr. Voja Marinkovič in drugi izvoljeni za častne člane zavoda za intelektualno sodelovanje Jugoslovanov in Poljakov
Začetki velike vseslovanske akcije
Profesor Leopold Moulin
Nedavno so v Italiji zaprli belgijskega profesorja Leopolda Moulin-a zaradi sumnje, da agitira proti fašizmu. Zaradi tega koraka italijanskih oblasti so priredili belgijski dijaki v
Bruslju velike demonstracije proti Italiji.
Nj. Vel. kraljica Marija v Splitu
Split, 30. aprila, (k) Danes popoldne ob 2 20 je z dvornim vlakom dospela v Split Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princema Tomislavom in Andrejem. Dalje je prišla tudi kneginja Olga s svojimi otroci. Na postaji so visoke goste sprejeli zastopniki ob-lastev in šolski otroci, člani kraljevskega doma ostanejo v Splitu nekaj časa na letovišču. Za sprejem je priredil Split velike svečanosti. Vse mesto je okrašeno. Mestno načelstvo je izdalo poseben proglas na narod.
Angleški kralj bo ozdravel
London, 30. aprila. AA. Danes so je angleški kralj po prestani bolezni prvič sprehajal po vrtu vindsorskega gradiča. Kralj bo v kratkem popolnoma okreval.
Malinov zopet vrnil mandat
Sofija, 30. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Navzlic trudu se mandatorju krone Mali-novu ni posrečilo sestaviti vlado. Danes je bil Malinov sprejet v avdijenci pri kralju in pri tej priliki vrnil kralju poverjeni mu mandat. Kralj Boris se je Malinovu za njegov trud toplo zahvalil.
Naš novi poslanik v Bernu
Bern, 30. aprila. AA. Jugoslovanski poslanik v Bernu Milojevič je danes izročil akreditivna
pisma predsedniku švicarske konfederacije. Predsednik konfederacije je sprejel Milojeviča v prisotnosti g. Motte z običajnim ceremonije-lom.
Nastopni govor novega predsednika avstrijskega parlamenta
Dunaj, 30. aprila. AA. Korbiro poroča: Novi Predsednik avstrijskega parlamenta dr. Karel Renner je imel o priliki svoje izvolitve govor, v katerem je pozval člane parlamenta, naj bi med njimi zavladala sloga, ker je ta sloga potrebna zlasti v sedanjih časih, ko so na dnevnem redu važna gospodarska vprašanja in je zato potrebno tesnejše sodelovanje. V Avstriji je na dnevnem redu vprašanje socijalnega za-konodajstva. Razen tega odločajo o usodi Avstrije mirovne pogodbe. Iz vseh teh razlogov ni na mestu, da bi sedaj drug drugega obtoževali, pač pa moramo združiti. svoje napore, da odstranimo slabe posledice mirovnih pogodb. Prvi korak v tem pogledu je pogodba o tesnem gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Nemčijo v obliki carinske zveze. Govornik je želel, da bi k tej zvezi pristopile še druge države. Ta korak pa bo vsekakor še bolj zbližal oba bratska naroda.
Sklicanje komisije za kontrolo avstrijskih financ
Berlin, 30. aprila, d. »Lokal Anzeiger« javlja iz Ženeve, da so se končala pogajanja o sklicanju kontrolne komisije, ki so se vršila nekaj dni. Pričakujejo, da bo kontrolna komisija sklicana za 10. maja. Ta komisija naj odloči, če nemško-avstrijski načrt carinske zveze ne posega v dohodke, ki so bili ob sklenitvi posojila Društva narodov zastavljeni.
Pariz, 30. aprila, d. Kakor se je sinoči sporočilo, se med Londonom in Parizom sedaj službeno izmenjuje misli o načrtu, da bi se kontrolni komisiji naročilo, naj bi še pred sestankom Sveta Društva narodov podala izvedeniško mnenje o pravni strani nemško - avstrijskega carinskega dogovora.
Ženeva, 30. aprila, d. Glede na vest,'da je bil sklican kontrolni odbor za avstrijsko posojilo Društva narodov iz 1. 1’922., javljajo s poučene strani, da te vesti ni mogoče potrditi.
Varšava, 30. aprila. A A. Pat poroča: Včeraj je bil prirejen banket v čast jugoslovanskih gostov. Prisostvovali so mu predstavniki poljskih novinarskih sindikatov, poljsko - češkoslovaško - jugoslovanskega književnega društva in poljske zbornice, poljsko-jugoslovanskih lig, predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, zastopniki prosvetnega ministrstva, jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič z osobjem poslaništva, književni krogi Poljske in druge odlične osebnosti. V napitnicah so posamezni govorniki slavili poljsko-jugoslovan-sko prijateljstvo. Snoči je bil prirejen na čast gostov rout v mestni posvetovalnici.
Varšava, 80. aprila. AA. Včeraj popoldne je imel organizacijski odbor poljsko-jugoslovanslcega kongresa sejo. Jugoslovanski delegat dr. Radovanovič je najprej opisal zgodovino tega skupnega dela in ugotovil z zadovoljstvom, da se v obeh državah množe odbori in društva za poljsko-jugoslovansko sodelovanje. V tej zvezi je opozoril na prijateljski sprejem jugoslovanskih odposlancev na Poljskem.
Poljski delegat prof. Boguslavski je na-glašal, da je bil sedanji poljsko-jugoslovan-ski kongres odlična javna manifestacija za sodelovanje incd 1’oljsl 3 in Jugoslavijo in koristen korak k bodoči veliki vseslovanski akciji.
Poljski general Fabijanski .jo govoril o svojih spominih na boje " Srbiji leta 1876.
Predsednik poljsko-jugoslovanske lige opat Kneblevvski je tolmačil program polj-sko-jugoslovanskih lis in ostalih poljsko jugoslovanskih društev
Dr. Radovanovič jo nato ponovno povzel besedo in govoril * delu poljsko-jugoslo-vanskih lig v Jugoslaviji. To delo bo treba še poglobiti in razširiti. Njegova izvajanja je izpopolnil prof. Molo, ki je podrobno opisal delovanje teh lig v posameznih jugoslovanskih mestih. O delu poljsko-jugoslovanske lige v Skoplju je poročal skop-ljanski delegat dr. Vojnovič.
Varšava, 30. aprila. AA Na snočni seji poljskega instituta za intelektualno sodelovanje je naznanil predsednik tega zavoda prof. Hilarowicz, da so bili izvoljeni za
častne člane predsednik jugoslovanske kraljevske vlade armijski general Peter Živ-kovič, minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič, minister za gradnje dr. Kosta Kumanudi, pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič in jugoslovanski opolno-močeni minister v Varšavi Branko Lazarevič. Za aktivne člane so bili izvoljeni jugoslovanski delegat dr. Radovanovič in drugi.
Jugoslovanski poslanik dr. Branko Lazarevič se je zahvalil za odlikovanja v imenu vseh prisotnih odlikovancev. Pri tej priliki se je še posebej zahvalil profesorju Ililarovviczu za ves njegov trud in delo asa pospeševanje sodelovanj,- med Poljsko in Jugoslavijo.
Varšava, 30. aprila. AA. Na seji odbora za duhovno sodelovanje med Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo je predlagal jugoslovanski delegat Petrovič, naj bi se osnoval skupen odbor za poglobitev književnega sodelovanja n.”' temi tremi državami.
Za carinsko zvezo balkanskih držav
Pomemben govor našega zastopnika na »balkanskem tednu« v Atenah - Gospodarsko sodelovanje med balkanskimi narodi je treba postaviti na nove podlage - Globok vtis
izvajanj jugoslovanskega delegata
Atene, 30. aprila. AA. Semkaj so prispeli delegati balkanskega tedna iz Soluna. V njihovo čast je priredila trgovska zbornica banket. Prisostvovali so mu med drugimi minister za gospodarstvo Deru-nis, diplomatski zastopniki balkanskih držav v Atenah, jugoslovenski odpravnik poslov Milan Jovanovič, delegat jugosloven-ske zbornice v Solunu dr. Dragomir Mihaj-lovič, a kot opazovalec Bogdan Radiča, Predsednik atenske zbornice za trgovino Antonijades je pozdravil delegate, nakar so se oglasili k besedi delegati posameznih balkanskih držav.
V imenu jugoslovenskih delegatov je govoril dr. Mihajlovič. Njegova tehtna izvajanja so napravila na vse prisotne globok vtis. Govornik je utemeljeval potrebo,
da se osnuje carinska zveza balkanskih držav. Balkanske države bi morale paziti predvsem na to, da ne prirede druga drugi iznenadenj. Kot primer skupnega dela je navedel grško-jugoslovensko ligo v Solunu, v Atenah, v Skoplju in v Beogradu. To je edina prava pot gospodarskega sodelovanja med balkanskimi narodi. Govornik je izrazil nado, da bo v kratkem ustanovljen grško-jugoslovanski gospodarski odbor, ki naj še poglobi dosedanje stike. Temu primeru naj slede tudi druge balkanske države. Priporoča, naj bi se taki sestanki, kakor je bil balkanski teden, prirejali po možnosti vsako leto. S tem bo podana osnova za politiko širše zasnove, ki naj uredi skupno proizvodnjo in postavi gospodarsko sožitje balkanskih narodov na nove pod
lage.
Nato je govoril Grk Verloumis in pozdravil idejo, da se ustanovi gospodarski odbor. Dosedanje sodelovanje med Grki in Jugoslovani je rodilo lepe sadove. Z gospodarskim sodelovanjem pa se bo okrepilo tudi medsebojno zbližanje. Nato je bilo prečitano pismo Papanastasia, ki je obžaloval, da zaradi bolezni ne more sodelovati na banketu. Pozdravil je delegate na balkanskem tednu, ki so se zbrali v istem duhu, kakor je vel na dosedanjih balkanskih konferencah. Vsi ti sestanki naj ostva-rijo zamisel balk nsk<> unije, kar pa l»u mogoče šele ako bomo povsod zagovarjali zbližanje balkanskih držav. Delegati ostanejo v Atenah dva dni in si bodo ogledali tamošnje gospodarske institucije.
Romunski parlament razpuščen
Viharno enodnevno zasedanje — nico so določene na 1.,
Bukarešta, 30. aprila, d. Kralj je za danes opoldne sklical na izredno zasedanje oba doma parlamenta. Seja poslanske zbornice je bila otvorjena točno ob 12. Ministrski predsednik Jorga je prečital kratek prestolni govor, v katerem kralj opozarja na to, da ministrski predsednik spričo težavnih finančnih in gospodarskih problemov stremi za tem, da ustvari narodno slogo. Vse težave pa se dajo premagati edinole s solidarnostjo naroda. — Ko je bil prestolni govor prečitan, je bila seja prekinjena.
Popoldne ob 4. se je seja nadaljevala. Na seji, ki je trajala le malo časa, je ministrski predsednik prečital vladno izjavo. V izjavi se na '-'oncu izraža obžalovanje, da je ministrski predse lnik brez uspjha š posameznimi strankami vodil pogajanja za ustvarit, trajnega sodelovanja. Zato ne preostaja drugega, je končal ministrski predsednik, kakor ločiti se.
Te besede je večina poslancev sprejela z viharnimi protestnimi klici. Nato je ministrski predsednik povzel zopet besedo in prečital dekret, s 1 iterim se razpuščata poslanska zbornica in senat. Nove volitv za poslansko zbornico so določene za 1 junija.
Ko je bil prečitan razpustitveni dekret, se je poslancev polastilo strahovito razburjenje. .Nastala je zmeda in večinski poslanci so začeli demonstrirati za bivšega mi-nist;skeg.t predsednika Manuja in proti Jorgini vladi. Posebno oti ministrskemu
Nove volitve za poslansko zbor-za senat pa na 4. junija
preč5 odniku so poslai 1 /iharno protesti rali.
Bukarešta, 30. aprila, d. Včeraj imenovani minister brez listnice Julij Haciegan, ki je bil postavljen za ministra-rojaka za Sedmograško v Jorginem kabinetu, je narodni kmečki stranki, katere član je, sporočil, da je ministrstvo prevzel. Nato je bil iz stranke izključen.
Letošnja konferenca Male antante
Vedno večji ugled dr. Marinkoviča
Pariz, 30. aprila. AA. >Petit Parisien« prinaša članek Alberta Juliena o konferenci Male antante v Bukarešti. Albert Ju-lien pravi, <la je ta konferenca nenavadnega pomena, ker se bo na njej določila smer splošnega stališča nasproti paktu o avstrijsko-nemški carinski uniji, ki pride pred Zvezo Društva narodov, kjer bo Malo antanto zastopal dr. Marinkovič. Dalje pravi člankar, da manevri dr. Curtiusa in dr. Sdtobra neposredno in najbolj ogrožajo Češkoslovaško.
Albert Julien se bavi tudi z ekspozejem dr. Beneša, v katerem je izrečena namera o protinačrtu zoper avstrijsko-nemško carinsko unijo ter pravi, da bo ta akcija dobila tudi v Briandu in dr. Marinkoviču uspešno podporo splošnih interesov. O g. Marinkoviču pravi Julien, da po zaslugi njegove hladnokrvnosti in sposobnosti njegov ugled od zasedanja do zasedanja Društva narodov stalno raste.
Proslava Zrinjskega in Frankopana
Zagreb, 30. aprila, d. V Zagrebu, Dubrovniku, Splitu, Varaždinu, Dolnji Lendavi, Prelogu, Čakovcu in v drugih mestih se je danes na slovesen način vršila spominska proslava hrvatskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana.
Obisk holandskih novinarjev
Beograd, 30. aprila. AA. Te dni prispe v Jugoslavijo skupina holandskih novinarjev, ki sl hočejo ogledati vsa naša večja in važnejša mesta in prirodne lepote Jugoslavije.
Proces proti članom terorističnih organizacij
Beograd, 30. aprila. 1. Danes dopoldne ob 8‘30 se je nadaljeval proces prott teroristični organizaciji. Predsednik sodišča Arnerič je takoj pričel z zasliševanjem obtoženega Dragana Dev-čiča. Opozoril ga je na obtožbo, češ da je vedel, da se pripravlja atentat na vlak, a tega ni javil oblastem.
»Za atentat nisem vedel, je odgovoril Devčič,« in še več — bil sem proti temu, da bi Sletkovič dobil službo pri občinski upravi, kateri sem tedaj načeloval. Z njim se nikoli nisem sestal, ne na ulici ne v javnem lokalu.« Njegovo zaslišanje se je nadaljevalo. Sodniki in zagovorniki so mu stavili razna vprašanja.
Nato je bil zaslišan Carvič. Tudi on je dejal, da ni vedel za atentat in da je s Seletkovičem v vsem svojem življenju le dvakrat govoril. Ca-revičev branitelj dr. Karčič je izrazil mnenje, da obtoženec za časa svojih prejšnjih izpovedi ni bil zbran, in je prelagal, naj ga pregleda psihijater, ker njegov živčni sistem ni v redu. Državni tožilec se je oglasil proti temu predlogu. Sledil je odmor po katerem se je zaslišanje Carevlča nadaljevalo in zaključilo.
Kot tretji je bil zaslišan obtoženec dr. Željko Klemen. Njegovo zaslišanje se bo jutri nadalje-valo.Danes so sodniki zaslišali še obtoženca Andreja Tilmana.
Maša delavska politika
Krnel in 'delavec sla najštevilnejša stanova v državi in že zato je jasno, da je dobra kmetska in delavska politika za napredek naroda največje važnosti, limet in delavec pa sta tudi dva glavna producenta in njih delo za vse narodno gospodarsko življenje odločilne važnosti. Vzrok več, da tudi javnost polaga največjo važnost na to, da se udejstvuje kmetska ali delavska politika, ker je od tega udejstvovanja odvisen ves napredek naroda. Vsled ljubezni do zemlje in od le izvirajoče privezanosti na zemljo je kmetska politika običajno zdravo konservativna (nikakor ne reakcijonarna), delavska politika pa je vsled fabričnega dela in pa tudi dejstva, da dela iz kmetov došli fabrični delavec skoraj vedno v novem miljeju, bolj radikalna in levičarska.
Pogosto pa se pripeti, da mislijo voditelji kmetske ali delavske politike njen osnovni značaj tako radikalizirati, da zaidejo v skrajne ekstreme. Tako so zavedli pruski junkerji nemško kmetijsko politiko v oni pretirani agrarižem, ki ne pozna nobenih ozirov do celote in ki je iz ozko egoističnih vzrokov povzročil tudi najtežjo gospodarsko in politično krizo, še raje pa so zaplavali v ekstremne smeri delavski voditelji in sčasoma že skoraj navadili delavce, da so sledili vedno le onemu, ki je oznanjal najbolj radikalna gesla. Ta radikalizem je postal že tako običajen pojav, da je privedel v skrajni simplicizem. Vsa modrost agitatorja od radikalizma delavske stranke je bila v tem, da je povso-di grmel proti kapitalizmu. Ce je bila kje kakšna napaka, Če ni šlo vse gladko, vedno je bil kriv samo kapitalizem in nič drugega. Nikakor nočemo braniti kapitalizma, ki gotovo ni brez težkih napak, temveč povdariti hočemo samo to, da se je od delavskih voditeljev razlagala politika vedno in v vsakem slučaju na en in isti način, da delavec sploh ni mogel več prav spoznavati dejanskega položaja. Je pač z vsemi stvarmi na svetu tako, da imajo svoje lepe in svoje senčne strani in tudi kapitalizem na sebi ni nobeno zlo, temveč postane zlo šele takrat, kadar je napačno uporabljan.
Za velike narode, ki imajo docela razvito strankarsko življenje, na vse zadnje ni tako hudo, če katera od delavskih strank udari malo preveč na eno stran, ker so tu druge stranke, ki popravijo škodljivosti njene ekstra-ture. Pri maloštevilnem narodu pa je odločilne važnosti, da edina delavska stranka ne dela nobenih pretiranih skokov, ker li skoki morajo škodovati vsemu narodu. 2e celo pa velja lo za naš narod, čegar razvoj je vsled lujega pritiska zaostal in ki si mora sedaj šele ustvarjaj prve pogoje za razvito nacijonalno življenje. V takšnem slučaju je nujno, da vsaka skupina v narodu stori svojo dolžnost in prav posebno še delavska skupina, ki ima največji dobiček od narodnega napredka.
Iz vseh teli vzrokov ne more za naš na rod takoj vse veljati, kar velja za napred nejše narode, temveč je treba najprej dognati, kar naše še nerazvito narodno gospodarstvo prenese in kaj ne. Obenem pa je treba z največjo vnemo gledati na to, da se na vseh poljih poveča produkcija, kai zopet ni mogoče brez složnega dela delavstva z domačim kapitalom. Prav lako pa je tudi zgrešeno metati vse v en koš in naš malenkosten kapitalizem soditi po delih svetovnega kapitala. Dejansko je vendar res, da smo vsi skupaj veliki reveži in da bi mogel že manjši ameriški bogataš prevrniti vse naše narod, gospodarstvo. Enako je res, da se moramo vsi sku p«j boriti, da priborimo svoji deželi višji standard, ker od sedanjega nizkega trpita kmet in inteligent prav tako kot delavec Ne more se delavec iztrgati iz celote, v kateri živi, in osnovne potrebe celote, to je naroda, so tudi njegove potrebe.
Na to pa je naša delavska politika dostikrat pozabila in mislila, da obstoji vsa delavska politika v tem, da propagira najbolj nepopustljiv razredni boj in da hujska en stan proti drugemu. Ali na tako navaden način se ne da rešiti delavskega vprašanja, zlasti ne v maloštevilnem narodu, kjer niso stanovi niti strogo ločeni med seboj, da sploh ni mogoče potegniti meje med kmetom in delavcem. Pozitivna delavska politika mora zato stremeti za tem, da je sogradilna pri narodovi bodočnosti, a pri tem seveda brani posebne delavske interese z vso odločnostjo. Takšne politike pa smo doslej dostikrat pogrešali
Zadar — italijanska vojna trdnjava
Informacije pariškega lista o stalnem izkrcavanju italijanskega vojnega materijala — Priča Mussolinijeve »miroljubnosti«
nekaj drugih zabojev z materijalom, ki je potreben za montiranje teh plošč. Vsak
Pariz, 30. aprila, o. j Le So ir« je objavil dopis svojega posebnega dopisnika z Reke. Ta dopis se glasi:
»Malo mestece Zadar, ki ga je po mirovni pogodbi Italija odtrgala od Dalmacije jugoslovanske dežele — in anektirala, se razvija dan za dnem v vojno bazo in postaja strahotna trdnjava. Že od meseca januarja t. 1. dalje oborožuje Mussolin'jeva vlada to svojo trdnjavo na vzhodni obali Jadranskega morja. Oboroževanje se vrši vedno ponoči, da ga ne bi opazili Jugoslovani z bližnjih gričev, ki obkrožajo vse mesto in nižino krog njega.
Vaš dopisnik je imel priliko izvedeti iz dobrih virov, v kakšne svrhe deia vse lo jftalija v Zadru, posebno od meseca januarja dalje. V noči od 17. na 18. januarja je prispela iz Jakina v Zadar ladja »Cita di Zara«, ki je pripeljala 4 tope po 155 mm in drugo vojno orodje. Toftove so odpremili na posestvo Crespi v Tiretu. 18. januarja ponoči je prispela ladja >Veneto«, ki je izkrcala 7 gorskih topov kalibra 150 mm, 6000 pušk in 12 do 14 zavojev streliva, Orožje in strelivo so izkrcali z ladje vojaki in ga takoj prepeljali v Tiret. V mesecu januarj uso italijanske ladje pripeljale v Zadr še 15 drugih topov večjega kalibra.
V noči od 1. februarja so pripeljali v Zadar 24 gorskih topov. V noči med 3. in
4.	februarjem je prispela v Zadar ladja brez svetlobnih znakov in je izkrcala večjo količino streliva. Pri izkrcavanju sta bili zaposleni dve vojaški koloni. Ena je 6 ur neprestano prenašala strelivo z ladje, druga pa ga je odnašala v vojaško skladišče Mustaf-stan. V februarju so prispele še tri druge ladje, in sicer >Stamura« in dve vojni ladji. Izkrcale so za 17 vagonov muni-cije. Koncem februarja so pripeljali iz Jakina 4 velike zaboje, ki so tehtali 1900 do 3600 kg. V teh zabojih so bile plošče ''.a blindiranje, izdelane iz posebno trdega jekla. Kmalu za tein so pripeljali v Zadar še 4 zaboje z enakim vojnim »blagom« ter
ter kaže frekvenco 1,200.000 oseb. Nadalje g Koce omenja pomanjkanje zvene z morjem, katera tvori eno najvažnejših gospodarskih vprašanj Slovenije. Tudi avtobusne linije prikazu-jejo kar najlepši razmah.
Govor duisbiirškega župana dr. Roscntala.
Za lep sprejem se je zahvalil dr. Rosental, žu-
,	- .„	. ...	.	pan mesta Duisburg ter naglasil, da ima njihov
opazovalec je mogel spričo njihove oblike I poset poseben značaj, da spoznajo nemški in-in njihovih dimenzij takoj ugeniti, kaj je | dustrijci našo državo in naše razmere. Prepri-njih. Drugo serijo zabojev so pri izkrcanju nadzorovali častniki zadarske garni-
Tako vaša država, kakor tudi naša trpita na pomanjkanju kapitala. Posojil vam žal ne mo-
vanju
zije. V zabojih je bil nedvomno vojni materija!.
V zadnjem času so Italijani v Zadru izkrcali 30 strojnih pušk kalibra 7 mm, za 12 vagonov bodeče žice, za 10 vagonov železnih stebričev za montiranje bodeče žice. Poučeni krogi vedo, da so Italijani izkrcali dosedaj v Zadru 50 topov raznih kalibrov, 30 strojnih pušk, 30 vagonov streliva, 6000 pušk. Orožje in strelivo so izkrcavali v Zadru rmnoči med 21. uro zvečer in 5. zjutraj. Glavni del tega vojnega materijala so shranili v karabinerskih vojašnicah v Bokancu, Torpeti in bivšem avstrijskem s';lačfišwii Lačigi, ki ga stražijo vojaki. Drugi del orožja in streliva so shranili kar na vojnih položajih, tako 4 topove v Barkaliji. Bodečo žLo so že napeljali. Pasovi bodeče žice so dolgi po 8 m, visoki 1.60 m. Takih pasov je troje. Prvi je napeljan okrog Zadra, eden do dva kan izven mesta, drugi v daljavi 4 km, tretji pa tik za mejo, oddaljen od nje 500 do 700 m. Izkopali so tudi jarke in v ta namen so odkupili od zasebnih posestnikov zemljišča v Crni, Bokaljaču, Brodarski in Pini. Vojaška dela vodijo častniki. Obnovili so avstrijsko vojašnico. Druge stare ojašni-ce so podrli in sedaj grade namesto njih nove. Italijanska vlada je votirala za ta vojna dela 4 milijone lir. Dalje napeljujejo podzemske telefonske in telegrafske kablje.
Prebivalstvo malega in tihega Zadra je
čani smo, da bo ta poset gotovo uspešen in da bomo lahko v polni meri izvršili misijo redne izmenjave dobrin med obema državama.
remo nuditi. Poseben interes pa bomo posvetili elektrifikaciji, v kateri je Nemčija v povojnem času dosegla ogromne uspehe. Sveč i.i petroleja v Nemčiji skoro ne poznamo več. Zanimanje vzbuja tudi stabilizacija vaše valute, kakor tudi organizacija vašega denarništva. Tudi pri nas je inflacija krepko udarila, bili smo primoram poseči po uvozu kapitala, vendar se je pokazalo, da moramo v interesu'našega narodnega gospodarstva ta uvoz omejiti, Na polju intenzivnosti, racionalizacije, kartelov in trustov simo zelo napredovali. Brezposelnost je pri nas ogromna. Referat o vašem socialnem zavarovanju me je razveselil, razdelitev zavarovalnih bremen je enaka našim. Na polju socialne zakonodaje smo šti naijbrze predaleč, kajti izdatke bomo morali brezpogojno znižati. V državi je primarno gospodarstvo in je socializacija šele sekundarne važnosti.
Povedati vam moram pa še nekaj, da prinašam od vaših rojakov kar najprisrčnejše pozdrave ter vam sporočam, da se tudi njim danes najbolje ne godi, čeravno oni niso bili zad-dnji pri ustvarjanju napredka v našem mestu. Upamo, da bo bodočnost premagala sedanje gospodarske motnje in nam prinesla olajšave.
Iv zaključku je g. govornik ponovno povdaril, da si bodo nemšiki gospodarstveniki točno ogledali naše gspodarske prilike, poslušali naše predloge in stavili svoje, vse pa v okviru kar naj,intenzivnejše vpostavitve redne izmenjave dobrin.
O.	predsednik Jelačin se je za besede duiie-bnrškega župana toplo zahvalil ter povabil goste na slru>pn1 banket.
razburjeno zaradi teh vojaških del. Pravijo, prinroVp cnrpiom namotili da bo Zadar postal velika vojna trdnjava. 1	“ve '	»prejem liemsKin
G. Mussolini prepričuje svet o svojih miroljubnih namenih, Zadar pa potrjuje te njegove namene.«
Nemški gospodarstveniki med nami
Ljubljana, 30. aprila.
Danes popoldne so dopotovali zastopniki nemške industrije v Ljubljano. Na kolodvoru so jih prisrčno sprejeli zastopniki naše občine in gospodarskih institucij, nakar eo se gostje odpeljali v hotele. Ob 18, uri je bil slovesen sprejem in sestanek gostov po zastopnikih naših gospodarstvenikov v Zbornici TOI.
Sprejem v Zbornici.
V prisotnosti vseh naših narodno-gospodar-»kiih predstavnikov se je izvršil ob 18. uri svečan sprejem nemških gospodarstvenikov v zbornični dvorani.
Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. je naslovil na odlične goste dobrodošlico, želeč jim, da bi jint bilo bivanje v naši domovini kar najbolj udobno. Dobrodošlico je izrekel tudi v nemščini ter nadaljeval: Nemčija zavzema pni našem uvozu drugo mesto, zato naui je gospodarsko naijbližja. Gospodarski od noša ii, ki vežejo oba naroda že daljšo dobo in ki se poglabljajo z razvojem tujskega prometa, bodo po tem posetu sigurno postali še tesnejši. V zunanjem svelu se zatrjuje, da je naša država izključno agrarna. Vendar se nadeja, da se bodo nemški zastopniki industrije prepričali, da so industrijske panoge pri nas posebno v Sloveniji dobro razvite. Jugoslavija je klasična dežela surovin, ini smo pripravljena naše rudarstvo in prirodna bogastva stavita na razpolago nemškemu gospodarstvu. Naša država ima vse predpogoje za dober razvoj ndustrije. Vaš posel naj ta pota odpira in s to željo vam želim kar najilepšo dobrodošlico.
Univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar je nato odlične goste seznanil z elektrifikacijo Jugoslavije. Jugoslovanska elektrifikacija je mlada, kakor je mlada naša država. Nahaja se šele v razvojne stanju. Kouzumacijske številke uporabe električnih energij v naši državi so v primeri z drugimi naprednimi državami minimalne. Tako konzumira Švedska ‘2850 Kw ur na leto in glavo prebivalstva, Nemčija 48 kilovatnih ur, Jugoslavija pa po njegovem računu približno 510 lv\v ur. Pa tudi la nizka številka še ni stvarna. Polovica le energije se konzumira v dobro razvili kemični industriji. Od 15 kilovatnih ur pa do 200—300 Kw ur je še dolga pot. Nemška industrija ima pri izdelavi te poti ogromne delovne možnosti. Naša država razpolaga z velikimi energijami. Vodne sile nam nudijo preko 3 in pol milijona KS. Velike zaloge rujave a premoga in lignita to število še analno povečajo. Nimamo pa mineralnih olj. Vprašanje je, kakšen je pri nas konzum? Še celo v današnjf gospodarski depresija se stalno (»javlja veliko vprašanje po elektrifikaciji v vseh predelih naše države. V Vojvodini se močno odraža švedski vpliv in veliko število električnih central se nahaja v njihovih rokah. Vendar je to neika divja elektrifikacija, ki se izvaja brez pravega načrta. V zapadnih predelih države je elektrifikacija znatno boljše urejena.
V Dravski banovini je elektrifikacija napredovala in znaša konzum na leto in prebivalca cca ‘200 K\v ur, od katerih polovico uporablja industrija. Tudi sosedna Savska banovina vodi veliko elektrifikacijsko akcijo. V tej banovini imamo poseben vir energije tkav. podzemskih pli-
in tudi v teni je eden vzrokov, da ni imela uspehov, ki bi jih mogla imeti.
Vsaka dobra politika izvira iz gospodarstva vsega naroda in to velja tudi za delavsko politiko, pa naj bo še tako razredna
nov, ki so zelo izdatni in elektrifikacijo močno pocenijo. V Bosni stoji na čelu elektrifikacije država, ki ima v lastnih premogokopih nakopičenih ogromnih energij. Seveda ne bo izdelano vse, kar je projektirano. Vendar napredek je velik. Tudi šntna prestolica Beograd namerava zgradita ogromno električno centralo 20.000 Kw. Naše naprave vam ne bodo imponirale, vendar se je naša elektrifikacijfeka tehnika učila pri vas, zato upam da bo bas elektrifikacija prinesla gospodarsko zbližunje obeh narodov.
Kot naslednja govornik je nastopil predsednik denarnih zavodov za Slovenijo generalni ravnatelj dr. Slokar, ki je odlične goste seznanil z bančnimi razmerami Slovenije. V letu 1918 se je nahajala naša država v popolnem valutarnem kaosu. Na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije so krožile dinarske novčanice, med tem ko so imele zakonsko plačilno vrednost papirnate krone skoro brez slehernega kritja. V letu 1920 je nastopila inflacija, ki je povečala obtok bankovcev od 3.400 milijonov Din na 6.002 milijonov v letu 1925, ko je Narodna banka s prevdarno devizno politiko dinar dejansko stabilizirala. Zakonska stabilizacija dinarja se nahaja v izvršilnem stadiju. Podrobneje je nato g. govornik predočil kreditno zadružništvo Slovenije, kakor tudi ves naš bančni sistem ter posebno povdaril, da je nositeljica našega denarništva današnja banovinska hranilnica (prej Kranjska hranilnica), ki je bila ustanovljena 1. 1820 kot edin institut v centralni Evropi. Posebno je govornik naglasil debetno obrestno mero v Sloveniji, ki je v Jugoslaviji najugodnejša in je po zaslugi zadružništva vsaka mahinacija venižništva nemogoča.
Oglasil se je nato k besedi podpredsednik zbornice TOI g. Ogrin, ki je pozdravil goste v imenu obrtništva in jim želel kar najudobnej-še biviuije v naši državi, z željo, da bi ta obisk rodil tar največ uspeha in gospodarsko združil oba naroda.
Zbornični tajnik g. dr. Plcss je nato obrazložil institucijo našega specialnega zavarovanja v splošnem, kakor tudi speeielno o prilikah v naši banovini. V letu 1922 je naša država unificirala zakon o zavarovanju delavstva za bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam. Posebno izjemo tvorijo pri nas bratovske skladnice, ki so namenjene rudarjem. Nosilec vsega našega delavskega zavarovanja je SUZD v Zagrebu, kateremu so pod >>eui okrožni uradi. Delavsko zavarovanje je od i. a-konjenja do 1. 1930 naraslo od 20.000 zavarovanih obvezaneev na 97.088.. Sredstva zavarovanja se plačujejo pri bolniškem zavarovanju polovico od zavarovanca, polovico od delodajalca. Pri zavarovanju proti nezgodam pa nosi breme zavarovanja delodajalec. Na podlagi že omenjenega zakona o zavarovanju je bil v industriji in rudarstvu vpeljan 8-urni delavnik, ter so bile postavljene različne zaščitne institucije delavstva (delavske zbornice, borze dela, inšpekcije dela itd.).
Zbornični koneeptni uradnik g. Koce je govoril o prometni organizaciji Slovenije. Omenil je pri tem zbornico TOI v Ljubljani kot skupno institucijo gospodarskih interesov Slovenije. Trgovino sestavlja 29 gremijev združenih v Zvezi gremijev, obrt je zastopana po 170 zadrugah v Zvezi s sedežem v Ljubljani Mariboru. Nadalje je omenil železniški promet ter kapaciteto tega prometa ter podčrtal da je Ljubljana važen tranzitni center trgovine med notranjostjo države, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo ter proti zapadli z Italijo. Samo ljubljanski kolodvor vkrca in izkrca letno pol milijona Ion
industrijcev v Zagrebu
Zagreb, 30. aprila, k. Nemški industrijci pridejo ‘2. maja v Zagreb. V Zagrebu delajo velike priprave za njihov sprejem. Nemški industrijci so se navadili vsako leto delati take izlete v našo državo, da jo spoznajo in da okrepe gospodarske in trgovske zveze.
Makedonstvujušči se nadalje med seboj morijo
Beograd, 30. aprila, o. Iz Zofija poročajo, da je bil te dni v Gornji Džumaji ubit Nikola Saef, rodom iz Neurokopa, star 29 let, bivži četnik, član V M RO in pristaš Protogerova. Sodišče v Gornji Džumaji ga je pozvalo k nekemu procesu in od tedaj je izginil. Uvedli so preiskavo, da bi ga našli. Po 15 dnevnem iskanju so morali preiskavo brez vsakega rezultata zaključiti. Njegovi tovariši protogerovci so prepričani, da so ga ubili mihajlovci. Tisk o tem doslej še ni ničesar poročal. Verjetno je, da je molčal zaradi tega, ker vlada noče, da bi javnost vedela za še vedno neporavnani spor med makedon-stvujuščlmi.
Ekspresni vlak z romarji zgorel
Kairo, 30. aprila. AA. Po zadnjih podatkih je bilo pri železniški nesreči med Kairom in Aleksandrijo ubitih 61 oseb in 41 ranjenih. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov v tretjem razredu v trenutku, ko je ekspres vozil z največjo naglico. Zasilne zavore so odpovedale, tako, da ni bilo mogoče ustaviti vlaka in pogasiti požara. Ogenj se je širil s strahovito naglico. Več potnikov je v obupu skočilo iz vlaka, da se rešijo. Končno je strojevodja vendarle opazil, da ni nekaj v redu in ustavil vlak. Žrtve so sami egiptovski romarji, ki so potovali v Aleksandrijo na bajramsko slavje. Ker je bil te dni promet zelo velik, je imel vlak stare lesene vozove, kar je najbrže povzročilo katastrofo.
Kairo, 30. aprila. AA. Včeraj popoldne je med Tanto in Kairom pričel goreti brzovlak. Zgoreli so 3 železniški vozovi. Po dosedanjih poročilih je bilo ubitih 41 oseb in 50 ranjenih. Razen neke Francozinje, ki si je zlomila nogo, so žrtve sami domačini.
Kairo, 30. aprila, n. število oseb, ki so zgorele v plamenih vlaka med Tante in Kairo, znaša 50. Požar je nastal v vagonu drugega razreda in se razširil na vagon tretjega razreda. Vlakovodja ni vedel, da vlak gori, dokler ga ni neki čuvaj proge s signali opozoril. Dotlej je vlak br-zel z največjo hitrostjo. Kako strašna je bila nesreča, se vidi po tem, ker je ves del proge posut s kosi ožganih trupel. Mnogo oseb se je ponesrečilo, ko so skočile skozi okna. Edina Evropejka, neka Francozinja, ki se je rešila, je skočila skozi okno in si polomila noge.
Silen potres na Kavkazu
Moskva, 30. aprila. AA. Tas poroča, da je bila o priliki potresa v Transkavkaški republiki Na-kičevan posebno prizadeta armenska pokrajina Gerosimska. Materijalna škoda je ogromna, število mrtvih še ni znano.
Moskva, 30. aprila. AA. Tas poroča, da je potres na Transkavkaškem zahteval nad 200 človeških žrtev. Ranjencev je nad 250, v Ečmf Ad-žinu je bilo ubitih 192 oseb. V tamošnji pokrajini je potres popolnoma porušil 88 vasi. Mnogo živine je bilo ubite.
Eksolozija v belgijskem rudniku
Pariz, 30. aprila. A A. Havas poroča iz Mon-sa na belgijski meji, da je tamkaj prišlo y rudniku do eksplozije. Pogrešajo 6 delavcev.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj. 30. aprila, d. Polagoma nastopi lepše in nekaj toplejše vreme.
3.	Šediv/.
Poljsko zunanje posojilo
Vrata poljske Narodne skupščine (Sejma) so se 23. t. m. zopet odprla. Po skoraj enomesečnem odmoru je vlada sklicala poslance k izrednemu zasedanju, da odobre posojilo, ki ga je najela v Franciji v znesku milijarde frankov. S tem posojilom hoče vlada dokončati gradnjo železnice iz Gornje Šlezije do poljskega pristanišča Gdynja na Baltskem morju.
Gradnja te železnice se je začela že 1. 1027. Proračun je predvideval tedaj 276 milijonov zlotov (milijardo 6,50 milijonov Din). Da bi se zvezala Gornja Slezija po čim krajši črti z Gdy-njo, sta potrebni dve novi železniški progi, iti se priključita sedaj obstoječim in sicer proga No\vy Ilerby - Inowroclaw in Novva Wies-Gdy-nja. Del prve proge je že končan na črti od mesteca Nowy Herby do Zduuska Wola, kar je zahtevalo 133 milijonov zlotih. Ker odslej poljska vlada ne bi mogla prispevati za gradnjo te železnice kot 30 do 40 milijonov zlotih letno, bi se graduja zelo zavlekla. A ravno ta zveza z Gdynjo je najpotrebnejša in najnujnejša.
Zakaj nedavno sklenjena trgovska pogodba med Nemčijo in Poljsko ni zboljšala medsebojnih gospodarskih stikov in poljski izvoz v Nemčijo se ni dvignil. Ko je Češkoslovaška pred kratkim odpovedala Avstriji trgovsko pogodbo, na podlagi katere je pošiljala Poljska svinje na praški trg, so se spremenili tudi trgovski od-nošaji med Poljsko in Češkoslovaško, ki je bila do sedaj eden izmed najvažnejših odjemalcev poljskih svinj. Zvišanje carine na uvoz svinj v Avstriji in težave, ki jih delajo tam poljskemu izvozu, zapirajo zanaprej poljskim poljedelskim pridelkom avstrijski trg. Ne radi represij ali maščevanja, ampak po gospodarskih zakonih bo morala Poljska kupovati svoje potrebščine ne več v Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški, ampak v tistih državah, kamor največ izvozi. Statistika pa dokazuje, da je poljski izvoz v Švedsko, Norveško, Dansko, Holandijo, Belgijo in Anglijo lansko leto narastel za eno tretjino od prejšnjega leta. Iz teh krajev more Poljska dobiti vse tiste stvari, ki jih je do sedaj nakupovala v Nemčiji in Avstriji. V zadnjem času gre 53 odstotkov vsega poljskega izvoza skozi poljska pristanišča, a ta prekomorski izvoz bi se še dvignil, če bi se dogotovila zveza iz Gornje Šlezije z Gdynjo, ker bo potem prevoz iz Šlezije do Gdynje mnogo cenejši ko v Avstrijo ali Nemčijo. Alco bi se gradnja te železnice odložila aTi preveč zavlekla, bi morda medtem tuji tekmeci že izpodrinili iz severnih držav poljski izvoz. Na ta način je jasno, kako velikega pomena je direktna železniška zveza Gornje Šlezije z Gdynjo za poljsko narodno gospodarstvo ne glede na to, da se bo pri graditvi te proge zaposlilo mnogo brezposelnega delavstva in da bo vsled večje zaposlitve tudi železna industrija mogla sprejeti več delavstva, s čimer se bo dvignila kupna moč med delavstvom in zmanjšali državni izdatki za brezposelne podpore.
Vsa poljska javnost je z veseljem sprejela vest o francoskem posojilu, četudi pogoji niso ipreveč ugodni. Tudi opozicijske stranke niso proti posojilu, čeravno so v sejmu nastopile celo ostro takoj po otvoritvi. Proti posojilu je bilo samo radikalno levo krilo pred tremi tedni ustanovljene Ljudske stranice, ki je združila tri najmočnejše kmetske .stranke: Piinst, Chlop-Slco in Wyzwolenie, ali nazadnje so tudi pristaši bivše Chlopske stranke popustile zahte-taia vaditeljev bivše stranke Plast in,Wyzwole-nie. Opozicija je nas-topiila samo proti sejmove-mu predsedniku polkovniku Svv.italskeinu, ker je dal na dnevni red samo vprašanje posojila in ni hotel sprejeti v dnevni red izrednega zasedanja tudi vprašanje gospodarske krize.
Radost nad posojilom nekoliko kvari narodnim gospodarjem velikost poljskih dosedanjih inozemskih dolgov. Kakor poroča zadnja številka VViadomošoi Statystycznyoh je imela Poljska koncem leta 1930. v inozemstvu 10.328 milijonov zlolijj dolga (okrog 62 milijard Din), dožim so znašale poljske terjatve v tujini 1484 milijonov zl. (9 milijard Din). Na poljsiko državo im samoupravo pa odpade 4007 milijonov ®1. ali 40 odstotkov vsega dolga. Izplačilo državnih dolgov zahteva v letošnjem proračunu
163,500.000	zl. ali 980 milijonov Din, ki bo pri-
r«**S ?’ to J
%//>
',Ou_
hodnja let« še n a rast to.
Celotno posojilo je projektirano na 350 milijonov j»1. ali eno milijardo francoskih frankov. Izplačalo se bo v treh obrokih. Leto« 3e izplača prvi obrok v znesku 100 milijonov zl., I. 1932. (frugi obtok tudi v istem znesku. Tretji obrok . se poraba predvsem za nakup voznega panka in za dopolnilo obratnega kapitala. Če bo potreba manjša. Poljska ni dolžna vzeti vsega tretjega obroka, ki znaša 130 milijonov »lotov. Obrestuje se to posojilo po 6 in pol odstotka,
a z amortizacijo se plačuje 9 37 odstotka. Emi-sijni kurz je 94. Na francosko zahtevo se osnuje ‘i7. tega posojila delniška družba na temelju francoskega trgovskega prava. Poljska vlada bo imela polovico delnic. Sedež delniške družbe bo v Parizu, ki bo imelo v Gdynji svoje ravnateljstvo, čigar ravnatelja imenuje poljsko prometno ministrstvo.
Brez dvoma bo novo po-sojilo zelo koristilo poljskemu narodnemu gospodarstvu in še bolj pripomoglo h konsolidaciji Poljske.
Strahotne številke o žrtvah jetike
Gnezda in legla delavske jetike -- Jetika razsaja najbolj v območju mariborske ekspoziture OUZD
Ljubljana, 30. aprla.
Najstrašnejša bolezen, na kateri hira in umira naše delavstvo, je tuberkuloza. Da dobimo pravo sliko o vsakoletnih žrtvah, katere zahteva tuberkuloza od našega delavstva in od našega gospodarstva, navajamo v sledečem nekaj statističnih podatkov OUZD v Ljubljani.
V letu 1928. je bilo bolnih na tuberkulozi 2.278 ali 2*56% v»eh zavarovancev. Bolezensko-podpornih dni je zahtevala tuberkuloza v tem letu 173.919, kar znaša 18*43% vseh bolezensko-podpornih dni. Na vsakega zavarovanega delavca je odpadlo 1*95 bolezensko-oskrbnih dni vsled tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 184 delavcev, kar znaša 34*64% vseh smrtnih slučajev.
V letu 1929. je bilo bolnih na tuberkulozi 2'007 ali 2*18% vseh zavarovancev. Bolezensko-podpornih dni je zahtevala tuberkuloza v tem letu 132.544, kar znaša 13*52% vseh bolezensko-podpornih dni. Na vsakega zavarovanega delavca je odpadlo 1-40 bolezensko-oskrbnih dni vsled tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 135 delavcev, kar znaša 23*98% vseh smrtnih slučajev.
Na vseh podporah (v gotovini, naravi in storitvi) je izdal OUZD v Ljubljani od 1. julija 1922. do 31. decembra 1930. 238,637.710-13 dinarjev.	Od svoje	ustanovitve pa do	danes je
OUZD v	Ljubljani	izdal za	bolno delavstvo že
četrt milijarde dinarjev. Od tega zneska odpade okoli 20% ali okoli 50,000.000 Din samo na tuberkulozo.
Naše narodno gospodarstvo je izgubilo radi tuberkuloze od 1. julija 1922. pa do 31. decembra 1930. samo pri	članstvu	OUZD v	Ljubljani
1,158.139	delavnih	dni. V	tem niso	upošteti
dnevi zdravljenja tuberkuloze od 52. tedna dalje, kakor tudi ne izguba delavnih dni vsled smrtnih slučajev.
Kakšne ogromne številke bi dobili, alco bi poleg gornjega računali še tuberkulozna obolenja svojcev članov OUZD, nadalje tuberkulozna obolenja delavcev, ki niso zavarovani pri OUZD (rudarjev, železničarjev ter privatnih, javnih in državnih nameščencev) in tuberlcu~ iozna obolenja svobodnih poklicev (industrij-cev, trgovcev, obrtnikov in kmetov) ?
Z gotovostjo smemo torej trditi, da zahteva tuberkuloza v Dravski banovini vsako leto tisoče človeških življenj in sto milijonov izdatkov.
Zavedajoč se gornjih dejstev, je začel OUZD v Ljubljani energičen boj proti tuberkulozi. V Ljubljani je ustanovil OUZD poseben antituber-kulozen dispanzer za zavarovane delavce. Nadalje je organiziral OUZD poučna predavanja o tuberkulozi s skioptičnimi slikami	in	filmi. Na
inicijativo OUZD se je ustanovila	Osrednja pro-
tituberkulozna liga v Ljubljani«.
Nadaljni koraki protituberkuloznega delovanja OUZD so namenjeni izsleditvi vseh tuberkuloznih gnezd in legel. V tem cilju je OUZD ugotovil število tuberkuloznih obolenj in bole-zensko-podpornih dni v področju vsake ekspoziture. Na vsakega zavarovanega delavca je v letu 1929. povprečno odpadlo: pri ekspozituri v	bol.-podp.	dni
Mariboru	  .	.	.	2*30
Ljubljani............................1*76
Zagorju..............................1*61
Kočevju..............................1*58
Ptuju . . . . ;......................1*47
Murski Soboti  .................................................1*37
Konjicah.............................1*09
Krškem...............................1*06
Celju ..........................................................1*05
Kranju...............................0*93
Slovenjgradcu........................0*9*2
Gornji Radgoni.......................0*92
Šoštanju  ......................................................0*88
Tržiču...............................0*80
Kamniku..............................0*78
Logatcu.......................................................  0*62
Jesenicah ......................................................0*56
Novem mestu..........................0*43
Skupaj	. .	.	1*40
Iz gornjih podatkov je razvidno, da tuberkuloza najbolj pustoši v območju ekspoziture v Mariboru. Nato sledi v daljšem presledku ekspozitura v Ljubljani. Protiluberkulozno delovanje bo treba torej v območju teh ekspozitur najbolj intenzivno izvajati.
V bodoče bo OUZD v Ljubljani ugotavljal število tuberkuloznih obolenj tudi po posameznih obratih. Na ta način se bodo morala brezpogojno najti vsa gnezda in legla tuberkuloze. Pri podjetnikih, katerih nameščenci prekomerno bolehajo na tuberkulozi, se bodo storili nato primerni koraki, da se bodo našli in odpravili pravi vzroki tuberkuloze (nezdrave delavnice in stanovanja itd.).
Za izvedbo tega načrta bo pa treba seveda še dosti napornega dela in dosti časa.
Nov uspeh Narodno strokovne zveze za rudarje
Na njeno vzpodbudo bodo rudarji dobili od TPD zopet znatno
pod poro
Trbovlje, 30. aprila.
Kakor je »Jugoslovan« že poročal, je poslala pred približno tremi tedni tukajšnja podružnica Narodno strokovne zveze lokalnemu odboru II. skupine vlogo, 8 katero je opozorila na težke socijalne prilike, ki vladajo vsled dolgotrajne rudarske lcrize med delavstvom. Narodno strokovna zveza je v svoji vlogi zahtevala, da II. skupina nemudoma razpravlja o potrebnih ukrepih, predvsem pa naj vloži pri Trboveljski premogokopui družbi prošnjo za eulcratuo podporo delavstvu. — Ob enem pa je Narodno strokovna zveza poslala h generalnemu ravnatelju TPD posebno deputacijo, in sicer tov. Štruca in Škrinarja, ki sta osebno prosila, da se delavstvu podpora nakloni.
Glede na te prošnje in upoštevajoč težko stanje, ki je nastopilo med delavstvom zaradi praznovanja v prvi polovici meseca aprila, je Trboveljska premogokopna družba sklenila dati delavstvu enkratno podporo, ki se bo razdelila prihodnji teden. Dalje 80 nakazale brezposelnim in manjzaposlenim delavcem banska uprava 20*000 Din, županstvo Trbovlje 30.000 Din in Glavna bratovska skladnica 17.000 Din. Ti zneski so bili v obliki nakaznic za živila že včeraj razdeljeni delavstvu po obratih.
Odkar je Narodno strokovna zveza po revirjih pojačala svoj pokret, se vidno stopnjujejo uspehi, ki jih dosega rudarsko delavstvo. Da omenimo le zadnjo intervencijo in prizadevanje na merodajnih mestih, ko se je sklepala nova pogodba za dobavo premoga državnim železnicam. Temu je sledila takoj nova akcija, ki je pravkar rodila lep uspeh za rudarsko delavstvo, ker bo sedaj prejelo enkratno podporo.
Ni izključeno, da bodo nasprotniki narodnega strokovnega pokreta kakor vedno tudi tokrat skušali omalovaževati ta ponovni lepi uspeh Narodno strokovne zveze ali pa bodo zopet trdili, da je to samoobsebi umevno ker da bi morala TPD itak sama dati podporo. Je že res, da družbe nikdo ne more prisiliti, da bi jemala premog iz tega ali onega rudnika, toda dejstvo je, da je Narodna strokovna zveza prva pokre-nila akcijo za to podporo ter po svojih delegatih osebno intervenirala na merodajnih mestih, da se podeli delavstvu podpora. — Tozadevno vlogo je pred pribl, tremi tedni 'Jugoslovan« v celoti objavil, o čemur so se naši čitatelji lahko prepričali.
To so dejstva, ki govore in dokazi, ki dovolj
jasno pričajo, da je Narodno strokovna zveza edino prava pobornica za interese težko preizkušenega rudarskega delavstva, zato ni nobenega dvoma, da bo to rudarsko delavstvo tudi znalo upoštevati ter dalo svoji narodni strokovni organizaciji vso moralno oporo, ki jo potrebujejo njeni voditelji v vsakdanji borbi za zboljšanje socijalnega položaja delavstva.
Narodno strokovna zveza ima v svojem delovnem programu zasnovanih še številne važne akcije, ki jih hoče priboriti svojemu delavnemu narodu. Uspeh teh akcij pa je v veliki meri odvisen od delavstva samega, ki mora postati tako zavedno, da že vendar enkrat spregleda, da je rešitev vseh perečih socijalnih problemov jugoslovanskega delavstva možna edinole v narodnih strokovnih organizacijah, ki bodo, opirajoče se na najširše plasti vsega jugoslovanskega naroda, lahko z uspehom delovale za dosego novih socijalnih pridobitev.
Na vso podtikanje, žuganje, klevetanja in na-migavanje nasprotnikov našega narodnega delavskega pokreta pa bo Narodna strokovna zveza v bodoče orgovarjala z delom, kajti vsakemu zavednemu in pametnemu delavcu je danes že jasno, da naši narodni nasprotniki v dveh letih rudarske krize niso napravili za delavstvo toliko, kot Narodna strokovna zveza v kratkili dveh mesecih njene pojačane akcije, na drugi strani pa rudarji tudi uvidevajo, da je vse klevetanje in blatenje našega nacijonalnega delavskega pokreta s strani nasprotnikov na njihovih sestanki' 'n. le onemogla jeza nekdaj tistih, ki izgubljajo z novo akcijo Narodne strokovne zveze zaupanje med rudarskim delavstvom v revirjih.
Dolnja Lendava
Uspela igra. V nedeljo 10. aprila je predramil Gor. Lendavčaue iz zimskega spanja igralski odsek sokolskega društva Uogaševci, ki je la dan gostoval v Gor. Lendavi z igro »Domene. Zabavali so nas Sredičani dobre tri ure. Pripeljali so s seboj tudi cigansko godbo, ki nas je kratkočasila v odmorih. K> smo odhajali iz dvorane, smo čutili zdo oljstvo nad tako lepo prebitim nedeljskim popoldnevom, čutili smo hvaležnost do režiserja g. Beloglavea, učitelja iz Sredice in njegovih igralcev, da so se potrudili. tako daleč k nam, da nas malo razveselijo v drugače dolgočasnem nedeljskem popoldnevu. Kličemo jim zato: »Zahvaljeni in vedno dobrodošli!«
la
naso severno meio
Tudi naša širša javnost se mora zanimati zt> delo na naši severni meji, in tudi ona morn doprinesti svoj delež za izboljšanje narodnih in kulturnih prilik na severni meji. Kajti ni«' samo oni, ki stalno bivajo ob meji, poklicani, da vrše to misijo, ampak to delo leži na vse; naši javnosti, na vsem narodu. Tudi iz zaledje mora priti vzpodbuda.
Kraji ob naši severni meji so širokim pla atem našega naroda skoro neznani, zato tudi ni dotoka tu sem iz zaledja. Toda na oni strani se dobro zavedajo, kaj pomeni stik s svojimi ljudmi, po drugi strani pa znajo ceniti vso lepoto naše obmejne zemlje. Zato se na naši sevrni meji z vsako pomladjo tudi veča dotok avstrijskih turistov na naš Kozjak, dočirti naših turistov vidiš le redko. Naša narodna dolžnost je, da posvetimo temu vprašanju največjo paž-njo.
Ni še dolgo tega, kar so pri Sv. Duhu na Ostreh vrhu na Kozjaku, napravili avstrijski turisti tik ob meji svojo planinsko postojanko v šoli, kjer lahko prenočuje 20 oseb. Vsi turisti, ki prihajajo preko mejo, stopijo v najprijaznejši stik z našimi ljudmi po Kozjaku, seveda vse samo zaradi agitacije.
Naši ljudje, ki so dolga desetletja stali na branilcu za naš jezik, ki so prestali težke pretrese samo zato, ker se niso udali. Ostali so trdni kakor skladi Kozjaka, razen nekaj potu-ric, zato danes po teh težkih dnevih pač zaslužijo, da se jim naša javnost oddolži.
SPD Meja v zvezi z Zvezo kulturnih društev si je nadela to važno nalogo, da začne izvrševati kulturno in nacijonalno poslanstvo med obmejnimi prebivalci na Kozjaku. Vzdolž Kozjaka bodo priredili na vseh važnih izletnih točkah in središčih svoje izlete, ki bodo združeni s predavanji ali 8 cerkvenim slavljeni. Dne 10. maja je izlet k Sv. Pankraciju, kjer bo obletnica otvoritve prvega planinskega zavetišča. Dne 24. maja pa bo izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V juniju je na vrsti Kaplja, kjer bo otvorila ZKD pri tej priliki tudi knjižnico. Meseca julija pa bo izlet v Pernice nad Muto, kjer se bo vršilo tudi predavanje.
Vsi, ki se zanimate za narodno in kulturno delo ob naši severni meji, pridružite se v teh dneh izletnikom in poletite na naš Kozjak, —ali.
Novice iz Kranja
K mu j, 30. aprila
Lepo pomladansko vreme je vabudilo tudi naše mesto iz spanja. Pričelo se je že z zidanjem in popravljanjem stavb na vseh koncih mesta. Gostilničarji in lastniki hotelov se pripravljajo na bližajočo se sezono letoviščarjev, katerih število vsako leto narašča. Najemnik hotela »Jelen« bo v kratkem dogradil lep senčnat vrt, pa tudi priljubljen vrt hotela »Stare pošte« bo te dni otvorjen. Oba hotela imata zadostno število tujskih sob in lastna avtobusu. Mestna občina bo gotovo storila tudi svoje, d« bo Kranj postal letovišče. Tudi na Jezerskem in v Predvoru se že pripravljajo na »prejem •prvih gostov, večinoma našiti južnih bratov.
Velikega tujskoprometnega pomena je bil servirni tečaj, ki ga je priredila Gostilničarska zadruga in je ravno danes končan z majhno zakusko in razdelitvijo spričeval O tem zelo hvalevrednem tečaju bomo še spregovorili.
Razveseljiva je bila pobuda Narodne Stalnice, da je povabila g. Filipa Uratnlka, tajnika delavske zbornice v Ljubljani, da je prišel v torek 28. t. m. predavat o tekstilni industriji v Dravski banovini, V celoti nam je očrtal tekstilno industrijo in naštel vse predilnice in tkalnice v banovini. Povdarjal je važnost zaščitne carine na tkanine, dočim so prediva slabo zaščitena. Zato se predilna industrija ne more v toliki meri razviti kakor izdelovanje najrazličnejših tkanin, ki jih uvažamo le polovico. Dalje je predavatelj omenil važnost stanovskega zavarovanja, ki naj ga upoštevajo predvsem delodajalci. Delavci naj dobijo vsaj osnovne pe-ticijske pravice iu naj volijo iz svoje srede zaupnike, ki bodo poročali vodstvu tovarne o njihovih željah in pritožbah. Spretno sestavljeno predavanje je pričelo o strokovnjaškem »nanju predavateljevem.
Tudi dijaki realne gimnazije se gibljejo. V soboto 2. maja bo priredil Dijaški orkester svoj prvi letošnji koncert, ki se bo vršjl ob pol 21. uri v gimnazijski telovadnici. Na programu sta predvsem Mozart in DvoFalc. Meščani, obiščite to dijaško prireditev! Kolo jugoslovanskih sester bo priredilo v maju tradicionalni »materinski dan« in tudi Gledališki oder Narodne čitalnice nas namerava presenetiti.
Novo mesto
Sadjarska zadruga za novomeški srez se ustanavlja. Interesirani sadjarji naj se priglase pri predsedniku tukajšnje sadjarske podružnice lekarnarju g. .los. Bergmanuu ali pa pri podruž ničnem tajniku strokovnem učitelju g. T. pl egu.
Smrtna kosa. V torek je odšla v večuost u-praviteljica knjigarne..!. Krajčevih naslednikov 57-letna gdč. Malči Š t r a v b e r. Polnih štirideset let je bila blagopokojua uslužbena pri tej tvrdki, ki jo je nad eno desetletje tudi povsem sama vestno in strokovno vodila. Ves srez jo je poznal, dobro Malči. Bila je članica številnih dobrodelnih društev, podpirala je narodna udru-ženja ter bila vedno zavedna narodnjakinja. Bodi čast njenemu spominu!
Tečaj za cepljenje iu vlaganje Irt bo prihodnjo sredo 6. maja na kmetijski šoli na Grmu. Pouk bo teoretičen iu praktičen ter se bo vršil na prostem. Vodil ga bo strokovni učitelj gosp. Tone Flego. Ob slabem vremenu se preloži tečaj za teden dni kasneje.
Laško
Žensko društvo »Blagu srce« v Laškem priredi v nedeljo 3. maja 1931 ob 9. uri v kinodvorani >Materinski dan . Na sporedu so deklamacije. prizorčki, petje in recitacije. Istega dne se bodo prodajale tudi cvetice. Čisli dobiček je namenjen ubogim otrokom.
Jz Dravske bancvine
Ker ie danes tarifni tiskarski praznik, izide prihodnja številka »Jugozjpvana« šele v nedeljo zjutraj.
Današnji tcvilki smo priložili položnice in prosimo cenjene naročnike, cla se jih poslužijo čimpreje za plačilo naročnine.	Uprava.
d Konjske skakalne in jahalne konkurence na Stadionu ^ Dunajski cesti v Ljubljani v nedeljo, dne 3. maja 1931. ob 15. uri popoldne. — Nastopijo najboljši tukajšnji in zagrebški jahači in jahačice.
d Kr. banska uprava razpisuje službeno me-slo banovinskega cestarja, iu sicer na banovinski cesti Ptuj—Krapina od km 0-00 do km 4-00. Prošnje je vlož': i najkasneje do 20. maja 1031 pri sreskem cestnem odboru v Ploju.
<1 »Službeni lisk kraljevske banske uprave Dravske banovine Štev. ‘20 z dne 30. aprila 1031 ima sledečo vsebino: Finančni zakon za leto 1031./1032. — Zakon o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj kookurza (stečaja). — Pravilnik o cepljenju zoper steklino.
d Za rudarji!. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani je nakazala svojemu delavstvu kot enkratno podporo znesek četrt milijona dinarjev.
Pijte original »CIIABESO«. 1114 d Izpiti iz računsko blagajniške stroke. Pri
kraljevski banski upravi v Ljubljani se je v dneh 27., 28. in 20. vršil strokovni izpit iz ra-čunsko-blagajni Jl;e stroke, za katerega se je prijavilo osem gg. kandidatov. Vsi so prestati izpit s prav dohitim uspehom; napravili so ga sledeči gg.: Granda Mihael, Griiblaeher Božidar, Hrovatin Vinko, Pavlic Jože, Plut Bogomir, Pungartnik Avgust, Gostiša Engelbert, Rode Ciril. Čestitamo!
d Delovni čas Dravske finančne direkcije. Dravska financ ia direkcija v Ljubljani razglaša: Za čas od 1. maja do konca septembra 1031. je določen za Dravsko finančno direkcijo in nji podrejene u>rade naslednji delovni čas: ob delavnikih od 7-30 do 12-30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 7-30 do 13 30 ure.
»PAN« PRI: BIZJAK, KRISPER, PIRNAT, TURK.	943-9
d Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša: Dne 3., 10. in 14. maja 1931. vozita nu progi Ljubljana gl. kol. — Jesenice izletniška vlaka št. 020 in 910. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5-28, prihod na Jesenice ob 7-30. Odhod z Jesenic ob 20-25, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 2213. Za izletniški vlak jo dovoljen 50% popust od vseh postaj do vseh postaj proge Ljubljana— Jesenice, na ta način, da plača potnik pri vožnji tja colo vozno ceno ter ima z izletniško karto pravico do brezplačnega povratka vlakom 010. Prekinjenje vožnj z izletniško vozno karto ni dopuščeno.
Že v 24 urah
barva, pleslra in kemično snaži obleke, ftobuke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. l’ere, suši, monga in lika domače perilo
685	tovarna	Jos.	Reich.
d Pozor lovci! V nedeljo 3. maja t. 1. prične Ljubljanska oblastna streljačka družina svojo strelsko sezijo ob 0. na vojaškem strelišču, na Dolenjski cesti, proslavljajoč obenem »Djurdjev uranakc. Svojim članom priporočamo, da se proslave udeleže v obilnem številu. — Predsedstvo
S.	L. D.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Tečaj za bikorejce v Kranju. Ta tečaj se je vršil v Kranju dne 27. aprila l. 1. in je uspel v vsestransko zadovoljstvo. Udeležilo se ga je 03 rejcev bikov in nvrjascev iz raznih okolišev kranjskega, radovljiškega in kamniškega okraja. Predavalo se je med drugim o osnovah naj-novejšega znanja o plenienju in podedovanju lastnosti s posebnim ozirom na umno rejo plemenjakov. V glavnem pa je bil pouk čisto prak-'iifinega značaja in je obravnaval v podrobnem vsa temeljna načela za pravilno rejo plemenjakov v praksi. Snov in podrobnosti so bile zajete iz dolgoletnih opazovanj in izkustev. Predavatelja, gg. kmet. referent Sustlč in posestnik Brodar sla izpolnila svojo nalogo v celem obsegu. Taki sppiijalni tečaji za rejce plemenjakov, ki so vendar glavni režiserji pri napredku iili pa nazadovanju živinoreje, se bi imeli vršiti tudi po drugih okrajih. Njihov pomen je velik.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 703-3, termometer 5-4. rela-livna vlaga 80%, tiho, oblačnost 7, dež (0-3 nun). V Mariboru je kazal barometer 762-7, lermoler >•6, relativna vlaga 82%, smer vetra NW, jasno. Drugod je bilo večinoma vetrovno in oblačno. Deževalo je v Moslaru (5-3 mm), v Zagrebu (2-2), v Sarajevu (1-8), v Splitu (0-3) in na !!abu (17-1). Ta opazovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani, 16-4, (3-2), v Mariboru 15-2 (3-7), v Moslaru 19, (9'8), v Za-
grebu 18-8 (7), v Beogradu 18-4 (7-6), v Sarajevu 10-3 (5-1) v Skoplju 19 3 (0), v Kumboru 17-4 (10-2), v Splitu 18-3 (10-4), na Rabu 10-0 (0'6), na Visu 17 (0). V oklepaju so označene n a jo i žje teanperatu re.
Ljubljana
Petek, 1. maja 1031, Filip in Jakob. Pravoslavni: 18. aprila, Jovan,
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Gosposvetski cestii, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. — Jutri lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r Č i č na Sv. Jakoba trgu.
*
■ Ljubljanski Sokol vabi k predavanju, ki bo v četrtek 7. maja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vhod z Bleiweisove ceste. Predaval bo br. a rtih polkovnik Ljubo Novakovič, znani sokolski delavec in biv*i starosta sokolskega društva v Pirotu, »O značaju in važnosti sokolstva pri Slovanih vo-bče in posebej pri Jugoslovanih.« Sokolska dolžnost nam vedeva, da se predavanja, ki bo zanimivo tembolj, ker bo razpravljal o tej temi ogleden zastopnik nase hrabre vojske, udeležimo v čim večjem številu. Zdravo!
■ Grcmij trgovcev v Ljubljani obvešča vse cenjene gg. člane, da je izdala Osrednja proti-tuberkulozna liga za letošnje protituberko-lozne dneve propagandne kolke, da bi jih vsa podjetja oib priliki tuberkuloznih dni nalep-lala na vse dopise. Načelstvo prosi vse cenjene gg. člane, da gredo cenjenim narodnim damam, ki bodo te koleke ponujale v nakup dobrohotno na roko. Načelstvo.
■ Ugodnost oproščenja mitnine. Po nalogu Mestnega dohod ar stvenega urada opozarja Aoto-inobdilski klub vse lastnike motornih vozil, ki oži vajo ugodnost oproščenja plačevanja mitnine, da najkasneje do 5. maja t. 1. poravnajo zapadli mestni davek na motorna voaila, v kolikor ni bil že vplačan obenem s prvim tromesečjem tudii za nadaljna tromesečja.
■ Francoski inštitut v Ljubljani opozarja na zanimivo recitacijsko predavanje v ponedeljek
4.	t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. dr. St. Leben: Baudelaire. Recitacije ga. M. Šaničeva. Vabimo!
■ Oblastna streljaška družina Ljubljana obvešča svoje članstvo, da bo v nedeljo 3. maja na vojaškem strelišču svečana otvoritev letošnje strelske sezije. Začetek ob 8-30. Sodeluje godba 40 pp. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Vsa društva, ustanove, korporacije in vse prijatelje strelskega športa iz Ljubljane in okolice, kakor tudi oenj. meščanstvo vljudno vabimo, da se udeleže te strelske prireditve.
■ »X Y Z«. Prenuijera te lahne in zabavne gledališke šale bo jutri ob 20. uri. ->X Y Z« igrajo Maša Slavčeva ter gg. Železnik in Jan. starega slugo g. Lipah. Režijo vodi g. Skrbinšek. Predstava bo za abonma reda C.
■ Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, d«!e 4. maja 1931 ob 7. uri zvečer v dvorani »Okrožnega urada- za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20, XIX. vajen-
sko predavanje. — Predava gospod profesor dr. Valentin Rožič, o temi ..Jadranski biseri* s skioptičnimj slikami. Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. Na tem večeru zaključi zveza svoja predavanja v tekoči sezoni 1930/1931.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla sta Janez Lipar, 47 let star, hlapec brez stalnega bivališča; Janez Svoljšak, 53 let etaist obč. revež, Vidovdanska cesta 9. Blag jima spomin, žalujočil naše sožalje!
■ III. simfonični koncert letošnje sezone. Opozarjamo, da je drevi ob 20. uri v Unionski dvorani III. simfonični koncert letošnje sezone, ki ga priredi Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani s sodelovanjem Glasbene Malice ljub-ljariske.
■ »Miljenček«, Fonvizinova komedija, ki jo bodo igrali člani srednješolske organizacije »Žar« na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani v operi dne 4. maja ob 20. uri, ima v vsej svoji priredbi toliko veselih in zapletenih situacij, toliko nenadnih odkritij in presenečenj, da bodo gledalci z zanimanjem in napetim pričakovanjem sledili poteku dogodkov na odru. Vso igro prevevata zdrav humor in ostra satira na ruske razmere sredi XVIII. stoletja. Vse osebe so izborno karakterizirane in prav radi tega na-zivajo nekateri Fonvizana ruskega Molifirc-a. Igralci se bodo na vso moč potrudili, da bodo s svojo predstavo dostojno reprezentirali pred javnostjo igralske zmožnosti dijaštva klasične gimnazije in upajo, da bodo s pomočjo požrtvo-vanega režiserja g. Bratka Krefta to tudi dosegli. Občinstvo naj z nabavo vstopnic, ki se bodo dobile v predprodaji tri dni pred predstavo v operni blagajni, pravočasno pohiti, ker sta že dve tretjini vstopnic razprodani!
■ Iz bolnice. 25-letnemu rudarju Ivanu Se-iinšku je padel košček premoga v desno oko.
— 28-lelnemu hlapcu pri gradbenem podjetju Misson, Antonu Vovku so se v gramozni jami splašili konji. Podrli so ga na tla iu mu je en konj stopil na trebuh. Njegove poškodbe so zelo težke. — 26-letno delavke v predilnici v Litiji Rozo Tekaloc je zagrabil trans mlsijslci jermen za desno roko, trikrat jo zlomil in ji strl prani koš. Poškodoval ji je tudi levo roko.
— 704einega bajtarja Franca Selana iz Reke, občina Peče, v kamniškem srezu, je podrla koza na tla in mu zlomila levo roko v rami.
■ Najdeno avtomobilsko kolo. Pred dnevi so našli na Dolenjski cesti rezervno kolo za avtomobile. Pojasnila daje tajništvo Aoitomofoalskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekoija Ljubljana, Kongresni trg 1/1.
■ Tatvina obleke. Samskemu delavcu Francu Kosu, stanujočemu na Ižanski cesti 53, je bil v Gradišču št. 3 iz veže ukraden suknjič, vreden 100 Din, oženjenemu delavcu Anionu Bolariču, stanujočemu na Cesti v Mestni log 53, pa iz nezaklenjenega (prenočišča suknjič in hlače v vrednosti 150 Din.
H Nova arctacija. V zve i poneverbami A-nice St. je bil danes aretiran uradnik istega zavoda Josip S. Preiskava v zavodu radi manipulacij blagajničarke se nadaljuje z vso vestnostjo in natančiosljo ter odkriva naravnost neverjetne stvari. Govorice, da je bila blagajničarka proti kavciji zpužčena iz preiskovalnega zapora, o popolnoma neosnovane.
Metvibcv
m l/.rocitev odlikovanja. Okrajni glavar je v ponedeljek izročil odlikovanje, red sv. Save V. vrste posestniku Leopoldu Kranjcu iz Metave. Čestitamo!
m Na mejo! Avstrijski Nemci so v zadnjem času postuli vzdoiž vse naše meje zelo agilni. Vsako nedeljo prirejajo v svoje obmejne kraje izlete in prihajajo tudi na našo stran, med tem ko gre iz Maribora le malo izletnikov na mejo. Dolžnost vse zavedne slovenske inteligence je, da posveča naši meji posebno v sedanjem pomladnem in poznejšem poletnem času čiiuveč pažnje. Namesto drugam, prirejajte izlete na mejo!
m Prihod avstrijskih motociklistov. V nedeljo dne 3. t. m. bo priredil avstrijski Alpenliindi-sclier Motoklub izlet v Jugoslavijo. Obiskal bo Ljutomer, Ptuj in Maribor. V Mariboru bo tukajšnji Motoklub priredil izletnikom v hotelu Halbvvidl pozdravni večer.
m Sokolsko društvo Maribor - Matica poziva svoje članstvo, da se danes ob 13-58 v čim večjem številu udeleži sprejema češkoslovaških železniških uradnikov na državni postaji.
ni Ustanovni občni zbor Sokola v Krčevini. Sokolsko društvo Maribor III. (Krčevina-Ko?&-ki), tačas v pripravi, bo imelo v nedeljo, dne
3.	maja ob ,15. uri ustanovni občni zbor v krčevinski šoli. Dnevni red bo naslednji: 1. Otvoritev. 2. Poročila funkcijonarjev pripravljalnega odbora. 3. Govor podstaroste mariborske sokolske župe br. dr. Maksa Kovačiča. 4. Določitev članarine in sprejemanje novih članov. 5. Volitev staroste, podstaroste, funkcijonarjev in 9 odbornikov. 6. Predlogi, nasveti in slučajnosti.
7.	Zaključni govor br. R. Tomažiča, staroste Sokolskega društva na Teznu. Vabljeni so vsi člani in članice, zastopniki sosednih društev in prijatelji Sokola.
m Akademija ufiteljiščnic. Gojenke tukajšnjega drž. ženskega učiteljišča bodo priredile v ponedeljek 4. t. m. ob 18. uri popoldne v Narodnem domu javno akademijo v korist fonda za maturitetno potovanje.
m Udruženje rezervnih častnikov v Mariboru poziva svoje člane, da se jutri zvečer udeležijo družabnega večera v Narodnem domu. Obleka promenadna. Vstopnine ni.
m Počastitev poveljnika varnostne straže. Društvo policijskih uslužbencev in vpokojencev je imenovalo poveljnika mariborske varnostne straže g. Franja Finžgarja za svojega častnega člana in mu izročilo umetniško izdelano diplomo.
m Doklej še? Kakor doznavamo, je te dni zopet nastal v naši Požarni brambi spor zaradi sprejemanja novih članov. Nemškemu vodstvu ni prav, da bi se priglasilo preveč Slovencev in da bi društvo tako izgubilo svoj značaj: biti nemška trdnjava sredi slovenskega Maribora. Kako se ta značaj čuva, nam dokazuje dejstvo, da so še danes napisi v domu nemški, da je poslovni jezik nemški in da se tudi pismeno uraduje skoraj izključno v nemškem Jeziku. Ko je lani slovenski član napisal slovensko poročilo v zapisno knjigo, ga je baje neki nemški član iztrgal, češ, da se v to knjigo ne bo pisalo slovensko. Dasi je vse to dobro znano, se postopanje društva ne samo tolerira, ampak se mu naklanjajo celo ogromne javne podpore, nakupujejo nove naprave ild. Od osvoboditve Maribora je poteklo preko 12 let,
je objektivno ugotovilo, da je v našem mestu samo 2002 Nemcev naših državljanov med 33.000 celokupnimi prebivalci. Nemška požarna bramba je tedaj v nadalje v Mariboru nemogoča. lo nevzdržno stanje, ki je za nas ponižujoče 111 sramotno, se mora nehati. Vsak izgovor je jalov. Prepričani smo tedaj, da bo vsaj oblast storila svojo dolžnost in napravila temu enkrat za vselej konec.
m Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru priredita ob priliki vinarske razstave v Mariboru veliko zborovanje gostilničarjev iz Dravske banovine. Zborovanje bo 11. maja v dvorani hotela Orel. Vsaka zadruga bo poslala najmanj po 2 delegata. Zbora pa se lahko udeležijo tudi ostali gostilničarji, gostilničarke in gostilničarska mladina. Pravico glasovanja ima-1°, Pa *e delegati. Po zborovanju si bodo vsi udeleženci skupaj ogledali vinarski sejem, kjer bodo lahko pokušali vinsko kapljico. Kdor se zeli udeležiti zborovanja, naj zaprosi pri vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva 6, za legitimacijo za polovično železniško vožnjo in naj priloži 2 Din v znamkah.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Z Mariborskega otoka. Olepševalno društvo preurejuje te dni okolico kopališča na Mariborskem otoku v lep park. Dne 10. t. m. bo kopališče otvorjeno, dne 17. in 18. julija bodo plavalne tekme za prvenstvo Slovenije, v juliju ali v avgustu pa bodo velike ženske plavalne tekme med jugoslovanskimi in avstrijskimi plavalkami.
m Iz gledališča. V soboto zvečer bo zadnja vprizoritev burke »Odgodena noč« po kinematografskih cenah od 2 do 12 Din. V nedeljo popoldne ob 15. uri se bo ponovila otroška igra »Začarana žaba«, zvečer ob 20. uri pa bo pre-mijera Szirmajeve operete »Kavalir Miško«. Delo je izredno zabavno in veselo. Režira gosp. D. Trbuliovič, dirigira g, L. Herzog. Nastopit bo ves operetni ansambi.
m Sprememba posesti. Posestnik in gostilničar Pulko na Teznu je prodal svojo hišo in gostilno gostilničarki Grossmaunovi iz Maribora m Nov član gledališča. Naše gledališče je te dni na novo angažiralo g. Kristijana Terčiča, bivšega člana tržaškega iu ljubljanskega gledališča. Prvič bo nastopil v nedeljo zvečer v opereti »Kavalir Miško«.
m Tujski promet v aprilu. Pri zglaševalnem uradu v Mariboru se je v aprilu prijavilo 2077 tujcev. Od teh je bilo 700 tujih državljanov, in sicer 376 Dunajčanov, 75 Gradčanov, 249 pa od drugod.
m Tržne spremembe. Po novi odredbi bodo smeli odslej prodajati slaninarji samo svoje lastne prašiče, in to na posebnih higijeničnih stojnicah poleti od 6.—11., pozimi pa od 7.—12. ure. Le ob tržnih dneh in ob dnevih pred prazniki bodo smeli ostati na trgu do 15. ure. Zaradi te odredbe se bo število slaninarjev v Mariboru znatno znižalo, zato pa so mesarji sklenili znižati cene mesa.
Jz drugih banovin
Spomini razbojnika Mediča
Razprava pred šibeniškim senatom o treh njegovih zločinih.
Tudi v sredo je občinstvo popolnoma zasedlo sodno dvorano v Šibeniku, kjer se vrši velika obravnava proti razbojniku Todoru Mediču, ki ima številne grde zločine na vesti. Na vrsto je prišel napad na seljaka Stevana Ivaniševiča, katerega je Medič napadel kmalu po umoru orožnika Vekiča.
Razbojnik je seljaka napadel, da bi mu vzel plašč. Kmet se je pa razbojniku jx>stavil v bran. Nekaj časa sta se ruvala, potem pa je Medič vzel iz žepa samokres in trikrat ustrelil na kmeta in ga zadel v levo nogo. Ranjenemu Ivaniševiču je Medič slekel plašč in kmeta nato spremil domov, kjer si je kmet obvezal rano. Na vprašanje predsednika senata, zakaj je kmeta napadel, je Medič odgovoril, da je bila huda zima in da je zmrzoval in potreboval plašč. Ivaniševič je izjavil, da ga je razbojnik napadel rekoč:»Danes sem ubil že nekega orožnika in bom ubil tudi tebe, če mi ne daš plašča!« Medič je bil tedaj oborožen s puško, samokresom in z bodalom.
Nato je prišel na vrsto napad na seljaka Mija Korda. Razbojnik se je zagovarjal, da ni hotel kmetu storiti nič zlega, temveč ga samo ustrašiti, da bi ga ne izdal orožnikom. Zaslišan je bil tudi Korda, ki je reven kmet. Izjavil je, da je razbojnik vdrl v njegovo hišo in ga s puško v roki prisilil da je prisegel, da razbojnika ne bo izdal orožnikom.
Medič je nato prosil predsednika, naj mu dovoli, da prečita svoje spomine iz beležnice. V teh svojih razbojniških spominih, ki jih je napisal po pobegu iz šibeniške temnice, popisuje Medič svojo mladost in svojo prvo ljubezen, za katero mu je žal, da je nehala. Napisal je tudi neke svoje nazore o življenju, kjer primerja sebe kači, ki jo ves svet preganja.
Njegov tretji zločin, ki so ga obravnavali ta dan, je bil roparski napad na vdovo Ano Jurič v vasi Kruševu. V njeno hišo je vdrl Medič z nekim svojim pajdašem preoblečen v orožnika. Zahtevala sta od vdove, da jim odpre vse predale, ker morata preiskati hišo, češ da je vdova trgovala v Šibeniku s ponarejenimi dolarji. Preiskala sta hišo, našla pa nista dosti. Ko sta odšla, sta med potjo pretepla nekega seljaka, ki ju je ustavljal. Včeraj je bil zaslišan neki Ivan-
kovič, ki je razbojnika izdal in omogočil orožnikom, da so ga prijeli.
Zločin v hiši bogatega trgovca
Ostudno nasilje trgovčevega sina nad nedolžnim dekletom.
Iz Skoplja poročajo, da se je dogodil v hiši ta-mošnjega bogataša trgovca Jakova Koena ostuden zločin, ki je razburil vse meščanstvo. Pred meseci je prispela v Skoplje iz Srema lepa 15-letna Svetenka Vučičevič, ki je bila sirota. V Skoplju je našla pri neki rodbini službo, Vzeli so jo za služkinjo.
Pred dnevi je "izgubila svojo službo in da bi se ne potepala po mestu, je prosila policijo, naj jo pošlje nazaj v Srem v Adaševce, odkoder je prišla. Na policiji je dekle pregledal tudi policijski zdravnik in ugotovil, da je nedolžno. V trenutku, ko je policija dekle odpremljala v rojstni kraj, je prišel trgovec Koen in prosil policijo, naj mu dekle izroči, češ da ima za njo primerno službo.
V tretji noči službovanja pri bogatem trgovcu je pa Svetenka doživela težko razočaranje. Predvčerajšnjim zjutraj je namreč pritekla na stražnico in prosila dežurnega uradnika za zaščito. Bila je napol naga. Kar je imela na sebi je bilo raztrgano in razcefrano. Bila je kakor brez uma in med jokom je izpovedala, da je pred pol ure vdrl v njeno sobo sin trgovca Koena. Ona je trdno spala in ni niti slišala, ko so se vrata odprla in zopet zaprla. Spečo jo je trgovčev sin napadel in ji hotel storiti silo. Svetenka ga je prosila, naj jo pusti v miru. Ko pa ni bila uslišana, se je začela z nasilnežem boriti. Nastala je obupna borba, v kateri je dekle omagalo. Tedaj ji je šinila v glavo rešilna misel. Bliskovito se je zagnala proti oknu, ga odprla in se zagnala iz drugega nadstropja na cesto. Dekle je komaj končalo svojo izpoved, že se je zgrudilo pred uradnikom v nezavesti. Odpeljali so jo v bolnico. Dobila je pri padcu hude notranje poškodbe in živčni napad. Zdravniki so že obupali nad njo.
b Samomor sentimentalnega filozofa. V neki očilnici stare univerze v Beogradu 1e izpil večjo količino cijankalija študent filozofije Branislav Radoševič. Tovariši so ga popisali kot po naravi zelo sentimentalnega človeka, ki je imel vedno smolo pri izpitih.
m Francoski krožek. V nedeljo i). t. 111. prirodi Francoski krožek ob 20. uri v »Vesni* čajanko. Na sporedu so francoske pesmi, deklamacije. koncertni komadi na goslih in klavirju ter šaloigra. Po koncertu čaj in prosta zabava. Vstopnine ni.
ni Gostovanje mariborske drame v Zagrebu. Danes zjutraj se je pod vodstvom režiserja Hinka Tomašiča odpeljala skupina našega dramskega ansambla v Zagreb, kjer bo zvečer v gledališču v Frankopanov! ulici vprizorila Radivoja Reharja misterij »Učlovečenje«.
m Kinematografi. Grajski kino: Zasebna tajnica«, najboljša nemška zvočna vesela igra z Renato Miillerjevo. Kino Union: ‘dlajduška pesem«, zvočni velefilm z Lawrencem Tibettom, največjim baritonistom sveta. Kino Apolo: v soboto in v nedeljo nemi film »črni vitez« z Richardom Talmadgeom.
m Ukinitev pasjega konlmnaca. Ker se od letošnjega 9. januarja ni pojavil v Mariboru noben nov pojav pasje stekline, se po naročilu kraljevske banske uprave v Ljubljani z zadnjim aprilom ukinja strogi pasji zapor. Grizljivi psi morajo še nadalje nositi nagobčnike, prav tako bo še nadalje veljavna prepoved jemanja psov v gostilne, kavarne in vse druge javne lokale in na trg ob tržnih dneh. Po javnih nasadih se morajo voditi na vrvici in z nagobčnikom. Pasji kataster ostane tudi v veljavi.
m V življenjski nevarnosti. V sredo okrog 19'30 se je pri hiši št. 24 v Slovenski ulici 11-letni Ijuiiskošolski učenec Branko Ivnik pri igranju dotaknil neke električne napeljave, ki je bila v stiku s tokom. Deček si ni mogel več sam pomagati in bi bil gotovo izgubljen, da ga ni pograbila za suknjo in odtrgala gledališka blagajnica Marija Čebularjeva. Ivnik ni dobil težjih poškodb.
m Aretacije. V sredo so bili v Mariboru aretirani: Ivan G. radi pobega iz kaznilnice, Josip V. radi razgrajanja in kalenja nočnega miru in Josip B. radi nedovoljenega povratka in beračenja.
Geffe
* Predavanje o brezobrestnem posojilu. »Ju-giad«, Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga v Ljubljani priredi v soboto 2. maja ob 19-50 v restavraciji Narodnega doma ter v nedeljo 3. maja ob 14. v gostilni g. Lebiča na Spodnji Hudinji predavanje o brezobrestnem posojilu za zidavo ter nakup hiš in posestev in za prevzem hipotek. Predaval bo g. Iskra Mihael.
* Smrtna kosa. V Zavodni št. 73 je 29. 1. lil. umrl 70-letni delavec g. Rednak Baltazar. V javni bolnici je 29. t. m. umrl g. Šoster Andrej, vpokojeni oioziiiški narednik iz Šmarja pri Jel* šah, star 70 let.
* Nočno lekarniško službo ima od jutri sobote 2. maja do prihodnjega petka 8. maja lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
* Šport v nedeljo. V nedeljo 3. maja ob 15. tiri bo na igrišču pri Skalni kleti nogometna tekma med SK Olimp Gaberje ter Atletiki. Tekma se bo vršila v korist poškodbenega fonda
Pofcvau/e po zvezdi večernici
63.
Deček je naglo splezal na sredino pajčevine, vzel oster nož in prerezal vezi, katere je bil pajek ovil krog Danice in Cučiruči. Ko sta bili osvobojeni, so vsi trije splezali navzdol in srečno dospeli do podnožja strme stene, od koder so se lahko peš napotili v ravnino, nazaj k oni reki, od koder so bili prišli.
64.
Nevarni doživljaji v skalnatih gorah so Dušana, Danico in Cučiruči tako prevzeli, da so sklenili posloviti se od njih. Krenili so v velik temen gozd, ki se je širil po prostrani ravnini. Na robu tistega gozda so dospeli do dolge vrste buč, ki so stale lepo druga poleg druge kakor hiše v vasi. V njih so bivale kuščarice, sorodnice in znanke Cučiruči. Sprejele so jih zelo prijazno.
LNP. Delegat iz Ljubljane bo ob lej priliki izročil Atletikom pokal Dravske banovine, ki so si ga priborili lansko jesen. — llazenašice SK Celje bodo v nedeljo dopoldan v Ljubljani igrale prvenstveno tekmo z bazenašicami Atene.
* V Jauifevi kapeli na Bubneni pri Celju se daruje danes sv. maša ob 8. uri zjutraj. Ta kapela je bila v Jugoslovanu dne 12. aprila popisana v opisu »Pri mrliču«. Letno se bereta tu dve sv. maši, ena t. maja, druga pa pozneje.
* Pevski koncert. V soboto 2. maja ob 20. uri priredi pevsko društvo »Svoboda« v veliki dvorani Celjskega doma velik koncert pod taktirko g. Cirila Preglja. Poleg drugih bodo peli doslej še neizvajane narodne pesmi v Pregljevi
Hrastnik, 30. aprila.
V sredo popoldne je šel z drugimi na delo tudi 2ile(ni samski rudar Pirker. Pridno je kopal črno rudo, hoteč nadomestiti zamudo preteklih tednov, ko je bil prisiljen k brezdel-nosti.
Velik kos premoga mu kar ni hotel iz objema podzemeljskih sil, ko pa je naposled le odnehal, je podrl za sabo leseno oporo, ki je padla delavcu na glavo ter mu jo zdrobila s tako silo, da je bil nesrečnež na mestu mrtev.
Gdč. Herta Arko,
absolventinja ljubljanskega konservatorija in mnogo obetajoča mlada pevka, ki bo jutri debu-tirala v vlogi »Metke« v novi izvirni slovenski Sivičevi in Simončičevi opereti »Oj ta prešmen-tana ljubezen...«
Poljčane
Smrtna kosa. Te dni je smrt zamahnila s svojo koso kar nad dvema 76-letiuikoma, in to nad Terezijo Cene, šiviljo iz Spod. Laž ter Francem Hartnerjem, uglednim in spoštovanim poljčanskim posestnikom. Rajna Cene, ki so jo pokopali v torek, je umrla kar nenadoma: v 8 dneh je bila živa in mrtva. — Pogreb gospoda Ilarlnerja pa bo v soboto oib 16. Nihče ni mislil, da bo lega blagega in prikupnega moža tako hitro vzeto. Z njim je legel v grob dobrotnik, o katerem vam ve sleherni, Id ga je poznal, pripovedovati Vsakemu siromaku je pomagal. Bodi pok ojnik-d ob rotn i k ohranjen v svetlem spominu, preostalim pa naše sožalje!
Zagorje
Predavanja. V soboto 2. maja bo priredilo sokolsko društvo v veliki dvorani Sokolskega doma ob pol 8. uri zvečer javno predavanje. Predaval bo g. prof. Brodar iz Celja o izkopaninah na Olševi. O teh je »Jugoslovan« že na kratko poročal. To bo prvo predavanje, ki se bo vršilo s pomočjo novega epidiaskopa, katerega si je društvo ta teden nabavilo. — V ponedeljek se bo vršilo predavanje protituberkulozne lige o pobijanju jetike. Predaval bo v sokolski dvorani g. dr. Tomo Zarnik ob 3. uri popoldne. Vabljeni vsi!
Pobalinstvo. V torek so poštni uslužbenci popravljali telefonske žice. Pri tem so pozabili nekje daljši kos žice, kotero so našli neki pobalini. Privezali so en konec k poštni ograji, drugega pa na nasprotni plot in tako nevidno zaprli cesto v višini lm in 7 dm. Zgodile so se vsled tega štiri manjše nesreče, vendar bi bile še hujše, če bi ne odstranili žic pravočasno. Vso stvar preiskuje sedaj orožništvo in upamo, da bodo pobaline naučili drugačnih manir.
Braslovče
Sprejem novega dekana. Danes ob 7. uri bo
sprejem našega novega dekana č. g. Ivana Atelška, ki pride iz prejšnjega pastirskega mesta v Stranicah pri Konjicah. Tržani se naprošajo, da izobesijo zastave in lepo pripravijo trg za novega dušnega pastirja, naprošajo se dalje, da pustijo zastave izobešene do nedelje, ker bo ta dan ob 10. uri slovesnost ustoličenja.
Florjanova nedelja. Gasilska društva Braslovče. Kamenče, Parižlje, Polzela, Letuš, Šmartno ob Paki, Paška vas bodo letos obhajala skupno Florjanovo nedeljo« v Paški vasi. Ob 10. uri je sv. maša, nato obed in popoldne velika gasilska vaja.
Veliko jajce divje gosi na njivi. Te dni je našel sin posestnika Jakoba Sternada v Rokov-I ja h na svoji njivi pri obrezovanju hmelja veliko jajce, iu sicer od divje. gosi. Pozimi so namreč cele jale divjih gosi šle čez Braslovče in okolico, ena izmed njih je iznesla jajce, ki je ostalo v snegu nepoškodovano.
priredbi. Zbor je dobro uvežbail ter razpolaga zlasli s fundanientalnimi basi.
* Za nedeljsko predstavo v Mestnem gledališču, na kateri bo ljubljanska opera izvajala opero »Prodana nevesta« se dobi še nekaj vstopnic v knjigarni Goričar in Leskovšek.
* Na Celjski koči bo 27. maja velik planinski dirindaj, na kar se že sedaj opozarjajo prijatelji Celjske koče.
* Banjaluška meščanska šola v Celju Včeraj dopoldan je prispela iz Ljubljane v Celje meščanska šola iz Banjaluke pod vodstvom ravnatelja in dveh učiteljev. Ogledali so si meščansko šolo, znamenitosti mesta in Stari grad. Zvečer so se odpeljali v Zagreb.
Zvečer ob osmi uri so ga prinesli iz rova ter obvestili očima in nesrečno inater iz znane Povšetove rodbine na Brnici.
Nesreča matere je tem večja, ker je dobila prav pretekli teden iz Francije sporočilo, da jo umrla tamkaj njena hčerka, poročena s tukajšnjim domačinom rudarjem Šeutjurreni, a pred več leti pa je smrtno ponesrečil v Nemčiji njen prvi mož, oče obeh njenih sedaj umrlih otrok. Tako težko preizkušeni ženi sožalje, pokojnik naj mirno počiva!
Delovanje Jugoslovanske Maiice v Kamniku
Kamnik, 30. aprila.
Včeraj se je vršil v notarski pisarni na Grabnu 12. redni letni občni zbor Jug. Matice v Kamniku. Zbor je otvoril predsednik dr. Pehani in po ugotovitvi sklepčnosti podal obširno poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Društvo je skupno z družbo sv. Cirila in Metoda pripravljalo veliko tombolo, ki pa je po razpustu pokrajinskega odbora Jug. Matice v Ljubljani na žalost odpadla. Žalno manifestacijo z mašo za žrtve na Bazovici je oblast prepovedala, priredila pa je dinarski dan. Sredi leta je odšel iz Kamnika sodnik g. dr. Šenk, ki je bil kot blagajnik društvu v veliko pomoč. Blagajniške posle je nato začasno prevzel predsednik g. dr. Pehani. Iz blagajniškega poročila je bito razvidno, da je društvo, ki šteje 164 članov, dobilo na članarini 1968 Din, prostovoljni prispevki o priliki pobiranja članarine so znašali 980 Din, društvo je priredilo dinarski dan, ki mu je prinesel 1773 Din, razglednic in koledarjev pa je prodalo za 1285 Din. Skupni dohodki še z nekaterimi manjšimi prispevki in zbirkami so znašali 6300 Din. Pripomniti moramo, da je kamniško občinstvo Ju-goslov. Matici bolj naklonjeno kot vsem ostalim društvom, kar je razvidno tudi iz števila članov in višine prispevkov. Izdatki društva so znašali 2000 Din in sicer za nabavo koledarjev in razglednic ter za podporo raznim beguncem. Prebitek ob koncu poslovnega leta znaša 4300 Din. Občni zbor je sklenil, naj odbor po svoji uvidevnosti razpolaga z omenjeno vsoto v smislu pravil in ciljev društva. Preglednik računov so našli vse v najlepšem redu in po podelitvi absolutorija je bil ponovno izvoljen stari odbor, ki ga tvorijo: predsednik notar g. dr. Beno Pehani, tajnica gdč. Milka Aparnikova, blagajničarka gdč. Marica Poropaloiva in odborniki ga. dr. Trampuževa, ga. Stergarjeva, gg. župan Kratnar, Bizjak in Kos, namestnika pa gg. dr. Trampuž in dr. Žvokelj. Preglednika računov sta gg. dr. Janežič in dr. Karba. Odboru izrekamo na tem mestu za njegovo požrtvovalno in nesebično delo v prid našim preganjanim rojakom naše priznanje in zahvalo in mu tudi v novem poslovnem letu želimo mnogo uspehov 1
loč ima svojo moč...
Novo mesto, 30. aprila.
V ponedeljek je bil semenj v belokranjskem Semiču, Tja hodijo tudi naši sejmarji, saj ni baš daleč. Če je izkupiček količkaj zadovoljiv, oddajo sejmarski trgovci svoje blago vozniku, ki ga potegne s konji preko Gorjancev, sami pa se popeljejo domov z večernim vlakom.
Tako je bito tudi prošli ponedeljek. Več sejmarjev je naložilo svojo robo na voz Franceta Kica iz Gor. Kamene pri Novem mestu, sami pa so se vrnili z vlakom. Mirno in polahko je vozil Iiic zaupano mu blago, včasih malo zapel in tako okrog pol desetih zvečer dospel že v podgorsko dolino, že četrt ure, pa bo doma.
Vozil je baš po samoti doli pod poganskim gradom, ko je nenadno počilo iz bližnjega grmovja. In še enkrat. Konji so menda z voznikom vred sanjarili, rezek in nepričakovan pok jih je tako prestrašil, da so kot zblazneli zdirjali po cesti proti Gotni vasi. V temi so zadeli z vozom v obcestni kamen in zlomilo se je oje. Hujše nesreče ni bito. Skrivnostni strelec pa se tudi ni več javil. Ali je bil napad ali šala, kdo ve?
M arenberg
Sokolska veselica na Remšniku. Agilni člani Sokola Marenberg-Vuhred na Remšniku prirede v nedeljo 3. maja t. 1. sokolsko veselico v gostilni G'r6gl. V tekočem- letu je to že druga prireditev. Ker je Remšnik tudi krasna izletniška točka, so vse sestre in bratje ter . prijatelji Sokolstva toplo vabljeni!
Litija
Težka nesreča v predilnici. Včeraj dopoldne so snažili v predilnici stroje. Kar pa je stroj zagrabil roko predilniške delavke Rozi Tekal-ceve in ji jo zlomil v podlakti in rami. Ob enem je nesrečnica izgubila 2 zoba. Rozi Tekalec je stara 24 let in je že 10 let predilniška delavka. Prvo pomoč ji je nudil okrožni zdravnik doktor Ukmar v Litiji, ki jo je odpravil s prvim vlakom v ljubljansko bolnico.
Poskus samomora. Komaj 16 let stara Žanka Z. Se je tako močno zaljubila' v ravno tako starega fanta, da je sklenila raje umreti kakor ga zapustiti. Njeni stariši so hoteli napraviti
konec tej mladi ljubezni, Žanka pa je sinoči, ko je sedela na klopi pred hišo, izpila precejšnjo količino lizola. Okrožni zdravnik dr. Ukmar ji je izpral želodec in jo oslala v domači oskrbi. To je že njen drugi poskus samomora. Prvič je zavžila 26 tablet aspirina, ki pa ni učinkoval.
Cerkniško pismo
Cerknica. 28. aprila.
Prireditve niso imeli uoibene to nedeljo v Cerknici. V Begunjah so igrali popoldan igro »Vaški lopov«, ki je še precej dobro uspela. — Precej Cerkničanov pa jo je mahnilo na (bližnje Brezje, kjer je bila otvoritev nove gostilne. Gostilno je otvoril g. Franc Švigelj.
V ponedeljek je bil v Cerknici živinski iin kramarski semenj, kateri bi se pa moral vršiti
4.	maja, a je bil preložen, ker bo ta dan semenj o Ložu. Kakor po navadi, je bil tudi ta semenj zelo slabo obiskan.
Pretekli teden se je med Cerknico in Rakekom pripetila nekemu avtomobilistu manjša nesreča. Zavozil je namreč na rob ceste, podrl dva kantona in zdrknil pod cesto. Na kraj nesreče so 'takoj prišli nekateri delavci, ki so v bližini prekladali trame. K sreči je ostalo vse nepoškodovano: šofer in avto. Samo z avtom so imeli precej dela predno so ga sipet spravili na cesto. Šofer pravi, da je radi slaba ceste zavozil pod cesto. Mogoče, da bo res tako?
Spet imajo strah našii ljudje. Pravijo, da je pretekli teden v nekom gozdiu blizu Starega ■trga napadel medved nekega tamožnjega posestnika in njegovega 15-letnega sina. Ker sta šla v gozd napravljat, drva, sta imela s seboj sekiro ter sta z njo pobila kosmatinca na tla.
Dve manjši nesreči i motorjem.
V nedeljo sla se pripetili v Cerknici dve manjšj nesreči z motorjem. Prva se je dogodila okrog ene ure popoldan med Cerknico in Ma-rofom. Ta -čas sta vozila proti Grahovemu dva motociklista s Preserja pri Ljubljani. Vozila sta s precejšnjo hržimo in je le srečen slučaj, da se ni pripetila večja nesreča.
Prvemu vozaču so se namreč nekoliko pred Marofom zlomile prednje vilice. Pri tem se je prednje kolo nekoliko vzdignilo, ogrodje motorja pa se je enostavno zarilo v trdo cesto. Jasno, da tudi vozač mi ostal na mestu ter je odletel z motorja več metrov daleč. Sicer je obležal na cestii, a k sre® se je le nekoliko opraskal in raztrgal. Res srečen izid, če pomislimo, da je vozil 60 kan na uro. Ponesire-čemca je odpeljal v Cerknico njegov tovariš; pokvarjeni motor pa neki mesar iz. Cerknice.
Druga nesreča se je pripetila okrog pol devetih zvečer na koncu Cerknice proti Grahovem. Neki motociklist je namreč z brzino zavozil na cestni šoder, kjer se je prevrnil. Zadaj na motorju je sedela tudi neka spremljevalka. DoSiin je motociklist odnesel zdravo kožo, se je njegova »boljša polovica« precej občutno opraskala in raztrgala. Precej je bila opraskana po obeh nogah. Tudi motor se jima je nekoliko pokvaril, a vendar ne tako, da ne bi mogla nadaljevati vožnje. Kljub pozni uiri, se je takoj abralo na kraju nesreče nekaj ljudi. Motociklista pa se nista dolgo obirala ter sta jo jadrno popihala iz Cerknice.
Več fatfvin v Soš^anjju
Po dosedanjih ugotovitvah je tat razen organista obiskal le hotelirje in mesarje
Okoli Velike noči je bito vlomljeno pri raznih strankah v Šoštanju. V noči od 1. na 2. aprila je tat skozi okno vlomil v gostilniško sobo pri Klinstu Ivanu tor ukradel nove kožnate doko-lenice, en usnjen pas, en lonec, nekaj pečenke ter sladkorja in rezane. V noči od 3. na 4. aprila je tat odnesel iz zaklenjene mesnice Huberta Lihtenegerja večjo količino svežega in suhega svinjskega in govejega mesa in mesnih izdelkov za 800 Din. Ko je šel 4. aprila neki deček k maši, je med potoma skril svoj dežnik v senu Ograjškovega kozolca. Ko se je po maši vračal domov in hotel zopet vzeti dežnik, ga ni bilo več na mestu, pač pa je pri iskanju naletel na 10 kg slanine in 2 kg klobas, zavite v mesarsko rjuho. O najdbi je obvestil orožnike, ki so po poizvedbi našli, da so bile te stvari prejšnjo noč ukradene pri Lihtenegerju. V noči od 4 na 5. aprila je tat snel šipe na oknu jedilne shrambe gostilničarja Josipa Brločnika in vzel z okna steklenico malinovca, z mize pa razno pecivo, ki ga je napikal na z žebljem okovano palico. Naslednjo noč je tal pristavil lestvo, ki jo je vzel s sosednjega Brločnikovega dvorišča, jo pristavil k oknu prvega nadstropja hotela Huberta in Pavle Lihteneger, odprl priprto okno in odnesel iz sobe večjo množino jestvin, eno ponošeno moško obleko gospodarja, en bel namizni prt, več servijetov iu del srebrnega jedilnega pribora in drugih drobnarij. Z dvorišča hotela Union pa je bilo ukradeno eno emajlirano vedro za vodo in dva ravno taka lonca. Slednjič si je tat v noči od 9. na 10. aprila za vedno izposodil iz nezaklenjenega hleva organista Vinka Satlerja 3 kokoši.
Zvečer 22. aprila je prinesel Marko Pokleka, tov. delavec v Šoštanju, eno vedro in ukradene servijete Pavli Lihlenegerjevi in povedal, da jih je našel v Kunstlovem gozdu na Širokem; da so njena lastnina ,je sodil po monogramih. t Ko mu je Pavla Lihteneger obljubila 100 Din nagrade, če najde tudi ukraden jedilni pribor, jo peljal Marko Pokleka njo in orožniškega komandirja, ki ga je dala gospodinja medtem poklicati, precej daleč v Kunstlov gozd na Širo kem, se ustavil na nekom mestu, kjer je bilo razmetano polno papirja, praznih konzerv in pomarančnih olupkov, kakor ga navadno zapuščajo cigani ali malomarni turisti, segel brez daljšega pomišljanja pod korenine drevesa in privlekel na dan v belem suhem papirju zavit jedilni pribor z besedami: »Srečen sem, nagrado dobim.« Vrnivši se domov, mu je Pavla Lilitenegerjeva v resnici izplačala 100 Din nagrade in ga še pogostila. So istega večera se jo Pokleka v Cerovškovi gostilni pred več gosti nekoliko vinjen hvalil: »Zendarmi tatu ne bodo izsledili, jaz bi ga pa lahko izsledil«. Radi te hvale, čudnega obnašanja pri odkritju ukradenih predmetov ter raznih protislovij pri zaslišanju je bil Pokleka kot sumljiv aretiran.
Črni dijamant ga je ubil
Smrtna nesreča v hrastniškem rudniku -- Usoda rudarjeve družine
Kongres poljsko-jugoslovanskih lig
ScfeeZslve
ČOS ima novo načelnico sestro prof. Marijo Provaznikovo
V Tyršovem domu v Pragi ge je vršila preteklo soboto in nedeljo seja načelništva žen COS in 7.1>ora župnih načelnic pod vodstvom načelnice COS sestre Milade Male. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev novega načelništva žen in načelnice COS. Dosedanja načelnica COS Milada Mala, ki je bila načelnica od leta 1919., se je iz zdravstvenih razlogov odpovedala kandidaturi za načelnico COS. Odstop vzorne načelnice je zbor po daljšem razmotrivanju končno vzel na znanje in soglasuo izvolil za novo načelnico COS dosedanjo prvo podnačelnico sestro prof. Marijo Provaznikovo, kateri so zbo-rovalke priredile navdušene ovacije. Za prvo podnačelnico je bila izvoljena sestra Zinda Pechlatova, II. sestra Ružena Machalova in lil. sestra Božena llolečkova-Matejcova. Iz načelništva žen sta izstopili sestri Liebscherova in Styblova, vstopili pa sestri Stetkova in Fejfaro-va. Ostalih 17 članic načelništva je bilo izvoljenih za nadaljni dve leti.
Zbor načelnic je nato razpravljajo vseh pripravah za vsesokolski zlet v Pragi in sprejel proHte vaje za žensko deco sestre Sedlmayer-jeve, za ženski naraščaj sestre Burgerove in za članice sestre Iiolečkove-Matejcove. Novi načelnici sestri Provaznikovi čestita tudi naše Sokolstvo, želeč ji pri sokolskem delu najlepših uspehov. Nazdar!
Tekma za svetovno prvenstvo v telovadbi v Parizu
V mesecu juliju t. I. se vrši v Parizu 53. zlet Gnije (raucoskih gimuastov, združen z mednarodno tekmo posameznikov za svetovno prvenstvo. Obenem z zletom bo združena proslava 50-let-nice obstoja Mednarodne telovadne zveze. Za zlet in tekmo vlada med Sokolstvom veliko zanimanje, zlasti v bratski Češkoslovaški se pripravljajo Sokoli, da v čim večjem številu pohitijo na te pomembne telovadne slavnosti. COS namerava prirediti izlet v Pariz in je v to svr-lio že razposlala vprašalne pole na posamezne sokolske župe, ki »o do 81. marca prijavile nad 1000 udeležencev, tako da bo odpotovala sokolska ekspedicija v Pariz najbrž v dveh posebnih vlakih. Prijavljajo se pa še vedno novi udeleženci. Poleg tega odide v Pariz tudi tekmovalna vrsta štirih članov, ki se bo udeležila mednarodne tekme. Češki tekmovalci prav pridno vežbajo in prepričani smo, da bodo kot doslej najresnejši konkurenti za prva mesta. Češkoslovaško Sokolstvo nastopi tudi pri javni telovadbi v prostih vajah in sicer se bodo izvajale proste vaje, s katerimi Je češkoslovaško Sokolstvo nastopilo na lanskem vsesokolskem zletu v Beogradu.
Kaj pa pri nas? Kolikor nam je dosedaj znano, se namerava udeležiti tudi Savez SK.I mednarodne tekme s 4 tekmovalci in posebno de-putacijo Saveza SKJ. Zupe morajo vse one brate, ki bi prišli v poštev za mednarodno tekmo, prijaviti Savezu do 3. maja t. I. Izbirna tekma bo 10. maja, kjer se bo razvidelo, koliko bratov bi prišlo v poštev pri tekmi za svetovno telovadilo prvenstvo. Naše Sokolstvo je dosedaj še vedno častuo odrezalo skoro na vseh mednarodnih tekmah. Imena Štukelj, Primožič, Šumi itd. uam jamčijo za najlepše izglede. Upravičeno pa pričakujemo, da bodo tudi na višjih mestih uvideli požrtvovalnost naših tekmovalcev in gmotno podprli ekspedicijo, ki se bo v znak hvaležnosti odlično borila za ugled svoje države in Sokolstva.
Ljubek nastop sokolske dece na Taboru
Nedeljska mladinska akademija sokolske dece na Taboru nas je prav prijetno izuenadila. Velika taborska dvorana je bila zasedena do zad-ujega kotička s sokolsko mladino in njih roditelji. Akademijo so posetili div. gen. Ilič v spremstvu generalštab, polk. Rupnika, načelnik štaba divizije polk. M i 1 č e v i č. prosvetni šel dr. Lončar z relereutom Ribičičem, načelnik Saveza SKJ br. Bajželj, načelnica Skalarjeva, župni starosta br. dr, Pipen-bacher, načelnik br. Vrhovec, starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj ter zastopniki vseli ljubljanskih in okoliških sokolskih društev.
Točno ob pol 16. uri je oddelek sokolskega orkestra zaigral sokolsko koračnico, nakar je vkorakala ženska deca (12), ki je vaje na gredah izvedla prav lepo in skladno. Strumno in zelo precizno je nato 16 dečkov prednašalo skupinske vaje s palicami. Nadvse ljubezniv pa je bil nastop 8 deklic, ki so s punčkami v naročju Izvedle deloma v igri, deloma v telovadbi posrečene simbolične proste vaje. Po odsviraui orkestralni točki je ženska in moška deca skupno zapela pesem »Kovača«. V sredini je bilo nakovalo, kjer so trije mladi kovači po taktu tolkli ob spremljevanju petja po železu, pevci pa so obenem izvajali tudi telovadne gibe. Zelo lep je bil nato nastop moške dece z vajami z obročem, nakar so priskakljali v dvorano 4 pari konjičkov (ženska deca), ki je izvedla rajalne vaje v splošno zadovoljstvo občinstva.
l’o oficijelnem telovadnem sporedu je sledila čajanka. Ro koncertnih točkah marljivega orkpstra je najprej nastopil mali Kuclar z Vrhnike, ki je na kromatični harmoniki zaigral izredno lepo nekaj komadov, za kar je žel zasluženo pohvalo občinstva. Sledile so deklamacije dečkov in deklic, nakar je srčkan parček v narodni noši s spremljevanjem harmonike zaplesal kmečki valček, katerega je moral »na zahtev opšte publike« ponoviti. Recitacija »Zvonovi« in Zupančičeve »Žabe« so vzbudile živahno odobravanje občinstva. Sledile so nato še nekatere'deklamacije, igranje na harmoniko. petje malega pevca »Vita Velebita« in prav ljubki prizor »Ciciban in čebelica«. S tem jp bil nad dve uri trajajoči sporpd zaključen.
K lepi uspeli akademiji iskreno čestitamo požrtvovalnemu vaditelju br. Tonetu Gorjancu in požrtvovalni podnačelnici sestri Mici Krže-tovi, z željo, da nam čim preje zopet pripravila tako lepo nedeljsko popoldne. Zdravo!
Poznanj, 26. aprila.
V soboto 25. aprila so se sestali ljubljanski udeleženci kongresa, 18 po številu, na kolodvoru Nordbahnhof na Dunaju ter odpotovali z nekaterimi Zagrebčani proti Poljski. Po noči so se že sešli z udeleženci iz Beograda in drugih krajev Jugoslavije na postaji v Zabrzydowicah, prvi poljski obmejni postaji, kjer so jih sprejeli delegati Poljsko-jugoslovanske lige, ter so nadaljevali pot v udobnih vagonih poljske železnice do Poznanja. Točno po programu jih je pripeljal vlak ob 639 zjutraj na postajo v Poznanj. Na postaji ogromno število ljudstva. Godba. Najsvečanejši sprejem z godbo na postaji, okrašeni s cvetjem, zelenjem, poljskimi in jugoslovanskimi državnimi zastavami. Pozdrav-ne govore so imeli zastopnik Poljsko-jugoslovanske lige iz Poznanja, predsednik vseh lig urednik Ks. Krelilewski, odgovoril je v navdušenem govoru dr. Radovanovič, šel presbiroja iz Beograda in podpredsednik poljsko-jugoslovanske lige v Beogradu. Imeniten zajutrek na kolodvoru, potem pa nastanitev vseh gostov v hotelu Polonia, poslopju, ki se je zgradilo pred dvema letoma ob priliki jubilejne vsepoljske razstave v Poznanju.
Ob 930 so se udeležili vsi gostje — nad 70
Zverinski zločin
Novo mesto, 30. aprila.
Tam za pleterskim samostanom blizu Št. Jerneja se stiska pod Gorjance vasica Vratno. Danes dopoldne okrog 9. je prišel h kočarju Dežmanu neki berač, ki se je vedel silno samozavestno in nasilno. Zahteval je vina, češ da so mu pri sosedu dejali, da ga Dežman ima. Revni bajtar komaj preživlja svojo družinico, vino pa vidi komaj ob nedeljah, kako bi ga dajal beraču. Pa mu je berač zagrozil: Gorje vam! in odšantal po vasi. Nihče se ni zmenil za beračevo grožnjo.
Dežman in žena sta po kosilu šla na polje, doma pa sta ostala šestletni Lojzek in njegov triletni bratec. Zločestni berač se je moral držati kje blizu skrit. Vtihotapil
Pred kratkim je umrl v naši fari gosp. Franc Lampič iz Tlak. Pokojnik je bil dolgo let občinski odbornik in jako vnet član prostovoljnega gasilnega društva v Škofljici, v katerem je bil včlanjen nad 50 let. Bil je tudi odlikovan z zlato kolajno. K večnemu počitku so ga spremili vsi njegovi prijatelji — gasilci v krojih.
Odkar imamo sadjarsko podružnico, je videti posebno pri mlajših posestnikih veliko zanimanje. Letos se je v naši okolici nasadilo mnogo mladega sadja. Naša sadjarska podružnica ima tudi drevesnico, ki so ji letos napravili prav lično ograjo.
Preteklo soboto se je vršil redni občni zbor šentjakobske in trnovske moške podružnice Ci-ril-Metodove družbe v znani gostilni »Kurjavas« na Dolenjski cesti. Občni zbor je otvoril predsednik g. prof. Sič, ki je pozval vse navzoče, uaj ostanejo še vnaprej tako zvesti tej koristni družbi. O letnem delovanju je poročal gosp. tajnik Fr. Kovač. Tudi poročilo gosp. Verbiča, ki fuugira že več 'let kot blagajnik, je bilo nadvse zadovoljivo.
Ob tej priliki je izročil g. predsednik odborniku društveno diplomo v zaslugo za njegovo vneto dolgoletno delovanje.
Pri volitvah je bil izvoljen enoglasno za predsednika g. prof. Sič, v odbor pa po večini stari odborniki in nekaj novih članov.
Občnemu zboru je prisostvoval član iz centrale gosp. Fr. Škulj, šolski nadzornik v pokoju.
Ko so se odborniki in člani še razgovarjali o »jurjevanju na gradu«, je g. predsednik zaključil občni zbor.
Kamnik
Kuluk. V smislu čl. 17 Pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest v območju Dravske banovine razglaša mestno županstvo, da so seznami zavezancev za ljudsko delo razpoloženi pri županstvu 14 dni na vpogled. V kamniški občini se je priglasilo izredno veliko število oseb za ljudsko delo. V tovarni »Titan? na Perovem so se priglasili razen štirih vsi delavci in uradniki, ki spadajo pod občino Kamnik. Vseh teh je 77. Tudi v tovarni Remec na Duplici so se priglasili menda vsi. Radovedni smo. kako bo to ljud sko delo izgledalo v praksi.
Finžgarjeva proslava. Dramatični odsek Narodne Čitalnice proslavi v soboto, 2. maja ob 8. uri zvečer 60-letnic« pisatelja F. S. Finžgarja z vprizoritvijo »Divjega lovca . Slavnostni govor bo imel g. dr. Konrad Janežič. Dokažimo z obilno udeležbo, da znamo ceniti delo naših velikih mož!
Nogometna tekma Kamnik—Tržič. V nedeljo 3. t. m. gostujejo kamniški nogometaši v Tržiču, kjer nastopijo proti tnmošnjemu športnemu klubu. Iz Kamnika se odpeljejo s Reregrinovim avtobusom, z njimi pa odpotuje tudi cela vrsta navdušenih kibicev. Kamničani se prav pridno pripravljajo na težki boj.
Kamniško kopališče. Na mestnem kopališču ob Nevljici je postalo zopet živahno. Delavci hitijo z delom, da bo kopališče do kopalne sezone in slovesne otvoritve dogotovljeno in popolnoma opremljeno. Tesarski mojster Šlebe iz Most pri Komendi izvršuje tesarska dela za zgradbo kabin in okrepčevalnice; ključavničar-
oseb — otvoritve poznaujskega velesejma; svečano ga je otvoril poljski minister trgovine in industrije g. l*rystor. Nato so si vsi ogledali le po urejen velesejem in so imeli priliko, občudovati lepo razstavo poljske industrije. Že prvi razstavni prostor je interesantna in impozantnn umetnina zase. Naš presbiro iz Beograda je razstavil statistične informativne tabele o Jugoslaviji. Pred oddelkom razstuve je sprejel in pozdravil g. ministra l'ryštora g. dr. Radovauič s primernim govorom. G. minister in ostali gostje so bili zelo zadovoljni z našo razstavo, ki tvori res prav čedne in dobre informacijske tabele o razvoju naše države. Tudi turističen del je jako interesanteu.
Ob 12. uri je bil v prekrasni dvorani mestnega magistrata, ratuša v Poznanju otvorjen kongres poljsko-jugoslovauski. V navzočnosti ministra Prystora, mestnega prezidenta (župana), bivšega ministra in zelo zaslužnega moža g. dr. C. Ratajskega in drugih odličnih predstavnikov vlade, kulturnih in gospodarskih organizacij je otvoril kongres urednik g. dr. Knebleuski. Navdušeni govori. Nato banket v hotelu Bazar, bivšem narodnem domu Poljakov za časa nemškega suženjstva.	Dr.	R.	M.
blaznega berača
se je neopaženo blizu hiše, zgrabil nesrečnega Lojzka in ga prav nečloveško razmesaril. Iztaknil mu je levo oko, kamor ga je sunil petkrat. Odrezal mu je košček lica, vse drugo pa mu je nabadal in ga zbadal po vsem telesu, da izgleda telo kakor razrezano rešeto.
Samo velikih ran je nad 50. Razrezal mu je tudi prste na rokah, ua zapestju leve roke pa zija ena sama velika široka rana. Popoldne je slišala mimoidoča soseda ihtenje za hlevom in našla dečka vsega v krvi. Poklicala je mater z njive. Otroka so za silo obvezali in ga proti večeru odpeljali v novomeško žensko bolnico. Zverinski berač je izginil, toda orožniki so mu na sledu.
ski mojster Belec Lovro iz Kamnika pa bo napravil železno ograjo ob bazenu. Les za kabine dobavlja meščanska korporacija.
Kinniški športni klub pripravlja s sodelovanjem najboljših kamniških igralcev sijajno komedijo »Kukuli«. Vprizoril jo bo v soboto 16. maja v Narodni Čitalnici, v nedeljo 17. maja pa v Kamniškem domu.
Enodnevni čebelarski tečaj priredi v nedeljo 3. maja podružnica Čebelarske zadruge v Kamniku pri čebelnjaku g. Ulčarja na Rovih.
Avtobusni promet. Vprašanje avtobusnega prometa na progi Ljubljana-Kaninik se končno bliža rešitvi. Peregrin Rode je te dni dobil rešitev banske uprave, s katero mu je bila podeljena koncesija, toda le za enkratno vožnjo na dan, dasi je prosil za dve. Na to se še povrnemo!
Pismo iz Trebnjega
Zdravstveni zastopi in odbori so likvidirali. Tudi zastop zdravstvenega okrožja Trebnje, ki je obsegal občine Trebnje, Mirna, Dobrniče, Vel. Loka in Sela Šumperk, je prenehal s 1. aprilom poslovati. Iz poročila ob priliki zaključka dne 22. t. m. posnemamo, da je zdravstveni zastop trebanjski vršil zelo važno nalogo v našem sodnem okraju in da je izdal samo v letošnjem letu nad 150 ubožnih spričeval osebam, ki so bile potrebne zdravniške pomoči in zdravil na račun zdravstvene občine. Vsota plučauih zdravil in zdravnikom za pregled ubogih znaša nad Din 10.000. Dalje je skrbela zdravstvena občina za zatiranje kužnih bolezni in je bilo izdanih na ta račun samo za enega bolnika okoli 3.000 Din. V vasi Dečja vas je izbruhnila epidemija griže in je bilo treba prepeljal vse otroke vasi v bolnico, vas samo pa razkužiti. Prevoz in razkužbo je oskrbel higi-jenski zavod v Ljubljani na račun zdravstvenega zastopa Trebnje. Iz vsega razvidimo. kako velike važnosti za ljudsko zdravje, posebno pa za pomoč ubogim, so bili zdravstveni zastopi, katerih delo je sedaj prenešeno na bansko upravo. Po blagajniškem poročilu razvidimo, da je imel zastop Din 234-331 dohodkov, 233.316 Din pa izdatkov. Prebitek Din 1026 se je nakazal z ostalimi spisi banski upravi.
S tem je zastop zaključil svoje delovanje. — Nastaja samo vprašanje, kako naj občine postopajo v bodoče z izdajanjem ubožnih spričeval in kdo jih bo reševal. Zdravstveni zastop od prvega aprila ne posluje. Stranke pa. ki prihajajo dnevno za pomoč zdravnika in zdravil, se odpravljajo z motivacijo, da zdravstveni zastop več ne posluje. Vsled tega je nujno potrebno, da merodajni činitelji rešijo vprašanje zdravljenja siromašnih oseb, da ne bo vsled prenehanja delovanja zdravstvenih zastopov trpelo narodovo zdravje.
*
Bencinska cisterna. Komisijski ogled sreskegn načelstva in inšpekcije dela. ki se je vršil 29.
I.	m. pri trgovcu Ivanu Groseku v Trebnjem, je odobri! postavitev bencinske cisterne, kakor-šno vidimo po mestih in je potnikom prav priročna.
Gradim vodnjaka. Vodnjak pri novem sodišču v Trebnjem bo zgrajen v najkrajšem času.
Kanalizacija. Te dni polagajo cevi ob kanalih dovodne ceste od postaje do državne ceste. Kanalizacija je bila prav umeslnn, saj so napravili odprli jarki na tujca kar najslabši utis.
Prostor pred sodiščem. Občinski odbor je sklenil, da se prostor pred sodiščem ogradi in splanira. Dela bodo kmalu pričela in bo ponosna stavba prišla po tej ureditvi šele do polne veljave
Usp ešno delovanje šaleške podružnice SPD
Gradnja nore planinske koče na Smrekim-ii
V so!>oto 18. aprila se je ob dobri udeležbi vršil občni zbor šaleške podružnice SPD v Šoštanju, na katerem je bil za nadaljno dono 3 lot izvoljen za načelnika dosedanji zaslužni načelnik bančni ravnatelj Luce Koritzky, v odbor pa razen dosedanjih še gdč. Majka Mayer-,eva in sod. predat. Anton Potočnik. Glavni'del dnevnega reda je bil posvečen poročilom in razpravam o gradnji nove planinske koče na Smrekovcu. Občni zbor je soglasno sklenil, da se prične z gradnjo že fo spomlad. Materija! je po večini že pripravljen. Gradbeni stroški razen za notranjo opremo se bodo sukali okrog 50 do 00 tisoč Din, ki so podružnici nekaj že na razpolago, nekaj pa si jih upa še dobili z nabiralno akcijo, podporo in lastnimi prireditvami. Jednako vsoto bo stala notranja oprema, ki se bo po dotoku razpoložljivih sredstev postopoma nabavljala. Koča bo velika 8 krat 13 metrov, bo najpraktičneje urejenn in imela rostora za 30 prenočevalcev, v sili še več. ad kočo je močan vrelec, ki bo omogočil napravo vodovoda in kopalnih naprav v koči.
Smrekovec (1377 m) ležeč v gorskem grebenu, ki se vleče od Mozirskih planin v zapadni smeri ob gornji Savinji proti Savinjskim alpam, je dosedaj še malokomu znan; kdor pa je že {daj užival opojni zrak njegovih smrekovih gozdov in se sprehajal po mehkih pašnikih, ne bo več pozabil lepega razgleda, ki se mu nudi ž njega po veličastnih snežnih vrhovih Kamniških planin, na Raduho, Olševo, Peco, Urško, po širokem grebenu Pohorja ter po neštetih dolinah, hribih in holmih Koroške in ze-lenega Štajerja doli do Donačke gore in Gorencev. Smrekovec je po lahkih potih med listnatimi in igličastimi gozdovi dosegljiv iz Šoštanja v dobrih 4 urah po Št. Florjanskem jarku mimo Belih vod in Sv. Križa in nato mimo Zg. Boložtiika, odkoder je še pol urice senčnate poti do sedla pod Smrekovcem, kjer bo stala koča. Ce se bo doseglo, da se bo obč. cestu do Grebenška usposobila za vozila, bi se Smrekovec približal za poldrugo uro. Lepa, složna pol pelja nanj tudi od Ljubnega v Sav. dolini ob žuboreči Ljubnici, ki izvira pod Smrekovcem. Za približanje naših planin bo velike važnosti nova banovinska cesta, ki se bo, če Bog da in naša razsodnost, začela že letos graditi iz Šoštanja preko Zavodnje in St. Vida na Črno na Koroškem in po kateri se bo otvoril redni avtobusni promet. Ta cesta bo šla takorekoč v podnožju Urške in ludi znatno približala prometu Smrekovec, do katerega vodi iz Št. Vida lahka položna pot po nekdanji laški (ogljarski) cesti. Tako bi bila ta lepa planina v dveh urah dostopna tudi slabotnejšim in turizma nevajenim, da se tu v višavah navžijejo solnca, svobode, čistega zraka, širokega razgleda in lepote alpskih krajev. Po zatrjevanju referenta »a tujski promet pri Dravski bnovini in znunega turističnega pisatelja R. Badiure je po obširnih pašnikih Smrekovca idealen teren za smučarje, za začetnike in izurjene. Izvrstno bo služila koča na Smrekovcu tudi vmesna postojanka na izletih po gorskih grebenih od Mozirske koče preko Smrekovca, Komna, Travnika in dalje proti Sav. alpam. Radi teh prednosti bo ta postojanka stalno obiskana in bo vzbudila zanimanje za planinske ideale tudi med najširšimi sloji šaleške doline in Šoštanja, katerim bo ta koča posebno pri srcu, ker bo zgrajena z njihovim prizadevanjem in žrtvami in ki jih bo tolikokrat iz tesnih razmer in vezi poslovnega življenja privabljala v svoje vedro naročje, da se tu v sijaju in vedrini široke gorske prirode napijejo zdravja-za duha in srce in navdušijo za planinstvo, za to najlepše udejstvovanje človeka v prostih urah!	A.	P.
‘Radio
Ljubljana, petek. 1. innja. 12.13 Plošče (operne arije, ouverture). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 Dr. S. Lapajne: Avtorji in njihove pravice. 19.30 Dr. Lovro Sušnik; Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Materinski dan (Krekova gospodinjska	šola).	20.30	Flavta solo	s klavirjem.
(Flavto	igra	Slavko	Korošec, pri	klavirju dr.
Švara. 20.13 Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 2. maja. 12.13 Plošče (mešan program). 12.43 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče.	18.00	Viktor	Pirnat: Po	dalmatinskih
otokih.	18.30	Plošče.	19.00 Pavel	Kunaver: O
Krasu. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Prenos opere iz Beograda. 22.30 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek. 1. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Pesmi: pojeta Anita Mitrovič, Theo Hermann (bas) — člana opere v Darmstadtu. 21.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba.
Zagreb, sobota. 2. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Balalajke. 18-3« Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera, Beograd.	.	..
Beograd, petek. 1. maja. 11.30 Plosce. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolski Radio. 16.00 Plošče. 17.00 Plošče. 17.30 Koncert.
18.00 Narodne s harmoniko 19.30 Nemščina.
20.00 Recitacije. 20.30 Violina. 21.10 Vokalni koncert. 22.80 Poročila. 22.50 Jugoslovanski koncert.
Beograd, sobota, 2. maja. 11.30 Plošče 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Popoldanski koncert.
18.00 Sokol. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera.
Praga, petek. 1, maja. 7.00 Koncert. 10.30 Promenada po Pragi. 11.00 Matineja. 12.05 Orkestralni koncert. 13.03 Plošče. 15.80 Pesmi.
19.00 Pevski koncert. 20.30 Drama. 21.00 Orke-slralni kcncerl. 22.20 Plošče
Praga, sobota. 2. maja. 11.13 Plošče. 12.30 Bratislava. 15.30 Otroška ura. 16.30 Moravska Ostrava. 19.05 Koncert. 20.03 Lep večer. 21.30 Bratislava. 22.23 Moravska Oslrava.
Notice iz Šmarja
JUGOSLOVAN
r bwj i. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Vrsta 2142-03
Elastični, lahki in dovršeni platneni čeveljčki m otroke; z usnjati”- podplatom in podpetnikom.
169,
Vrsta 1945-11
Damski čevlji iz boksa z nizkim podpetnikom, pripravni za vsak dan in za praznike, zlasti zs popoldanske izprehor'-'.
Vrsta 2651-05
ZA MESEC NAJ
UDOBNI Mi LAHKI ČEVLJI
Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jir- bodo nožiče normulno raz""ale.
Vrsta 2645-28
Apartni čevlji za ■sprehode s polvisokim podpetnikom, jako ugodni. Izdelani so iz črnega matboksa z lakom ali lz drap usnja z rim.
Vrsta 9875-62
Ugodni čeveljčki k lahkim kostumom. Apartni okras s pasicami na lak z imitacijo kačje kože ;n na svetlih raznobarvnih briljantnih usnjih.
199,
Vrrta 9805-61
Odprti čeveljčki za izpre-hode, dovršen spomladanski mod''!. Okrašeni s pasicami in sponami. Izdelani iz laka ali v modnih svetlih barvah.
Vrst. 1137-03
Poletni polčevlji iz belega ali sivega platna. So jako lahki in ugodni. Sivi za dnevno potrebo, beli za iz-prehode.
199,
Vrsta 1245-63
čc . cl j ček na spono s polvisokim podpetnikom iz rjavega semiša z usnjatim okrasom ali v raznih modnih barvah.
Vrsta 6627-08
Eleganten, u':'~	Cev-., i
za odlič. gospoc' . Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike.
Vrsta 1937-22
Vam, ki ste izpostavljeni štrfmacu, je treba za spomlad lažjih čevljev. Evo jih s stanovitnim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Hlapa|anje domače živine
Zakaj rabi živalski organizem vodo?
Pri krmljenju olajšava voda žvečenje in požiranje posameznih grižljajev. Trda, groba, suha krma zahteva veliko delo čeljustne nnisku-lature, ki ga poleg vode znatno zmanjšuje izločena slina. Pa ne le v gobcu, temveč tudi v celem predželodčnem prebavnem traktu omehčajo prebavni sokovi in voda trdo krmo in jo usposobijo za prežvkovanje oz. za dokončno prebavo. Prebavo in izrabo (resorbcijo) krme preskrbe različne snovi, ki jih zovemo fermenti. Ker delujejo fermenti le tedaj. Če so raztopljeni, je za prehrano nujno potrebna voda. Pregosta, presuha krma, ki jo slabo resorbira že želodec, povzroča še premočno črevesno gibanje (osmoza!) in s tem prehitro izločanje blata, s čimer se seveda zgubi mnogo koristnih krmnih sestavin.
Voda pa ni nujno potrebna le pri prebavi, temveč je nekako prometno sredstvo, po katerem se vrši prenos hrane in zraka v vse celice in po katerem se odnašajo razkrojni produkti v zrak, v sec in v potenje. Kot pot je voda tudi važen regulator živalske telesne temperature, ker jemlje delovanje potnih žlez in izhlapevanje (posušenje) izločenega potu živali mnogo toplote.
Ce dobiva žival premalo vode, ne moti to le prebave, temveč poslabša skupno živalsko stanje. Iver je tkaničje premalo preprano z vodo, zadržuje v sebi razne škodljive razkrojne produkte. Voda v krvi se zniža za par procentov. Telesna temperatura se zviša, kar,neugodno pospešuje razkroj beljakovin in masti. Vse to traja tako dolgo, dokler ne dobiva žival zopet dovolj vode. — Slično kakor dojenčkom pa zadržuje razvoj in rast mladih živali že majhen odtegljaj vode, včasih celo že neredno napajanje. Popolen odtegljaj trdne krme prenaša žival znatno dlje kakor popolen odtegljaj vode.
Kakšna naj bo napajalna voda?
Napajalna voda naj bo ravnotako dobra kakor pilna voda. Površinska voda, gnojnica ali tvor-niške kaluže se ne smejo stekati v njo. Nečista voda prinaša v žival najrazličnejše bolezenske kali, ki škodijo njenemu zdravju. — Naša živina pije rada mehko vodo, pa naj bo tekoča ali stoječa. Napajanje na potokih in drugih naravnih napajališčih je primerno in dobro le tedaj, če je voda čisla in zdrava. — Zelo trde vode ne pije živina rada, vendar se ji privadi, dasi so Šesto opažali prebavne motnje pri prehodu od napajanja z mehko vodo k napajanju s trdo vodo. Najbolj občutljivi napram kakovosti napajalne vode so konji in ovce. Govedu in prašičem ustrežemo v tem oziru mnogo lažje.
Napajalna voda naj ne bo prehladna. Žival
Gospodarske vesti
X Investicije in vprašanje notranjega denarnega trga. V zadnjem času »o se v jugoslovanskem časopisju vršile prav živahne diskusije o mobilizaciji denarnih sredstev, ki leže baje neizkoriščena v raznih bančnih tresorjih. Nekateri finančni strokovnjaki so dokazali, da je v naši državi odvisnih sredstev do 1 milijarde dinarjev. V koliko so ti računi točni in kaka
!e dejanska likviditeta naših denarnih zavodov, e vprašanje, ki se ga ne da površno oceniti, nmpak je zato potrebno temeljitega raziskovanja. Kakor nsglašajo beograjski listi, je to vprašanje zadobilo v zadnjem času konkretnejšo oblike, posebno v naši prestolici. Nekateri bančni strokovnjaki z vnemo delujejo za tem. da bi sc la odvišna sredstva ugotovila in uporabila v investicijske svrbe, kar bi sedanjo gospodarsko krizo znalno omililo.
X Dobitki vojne škode, izžrebani na 1. do 6. premijskem žrebanja, ki niso bili pravočasno, lo je v roku enega leta po vsakokratnem žrebanju dvignjeni, so kot taki zastareli. Radi tega so vse obveznice, ki so bile izžrebane pri gornjih žrebanjih z dobitki, a niso bile pravočasno predložene v izphtčilo, izgubile pravico na izplačnilo izžrebanih dobitkov. Toda te obveznice 2'hVo vojne škode, ki so zadele dobitek in zastarele, ostanejo še nadalje v veljavi, to je, da se morajo amortizirati in imajo pravico na izplačilo obrestnih kuponov. Odlok finančnega ministrstva, oddelek državnih dolgov in držav nega kredita, štev. 19.796-V1, iz meseca aprila pravi: »Kar se tiče obveznic 2l/»%i vojne škode, ki so bile izžrebane za dobitek in zastarele, ostanejo še nadalje v veljavi, to je. morejo se amortizirati in imajo pravico izplačila obresti. Zalo ni treba, da ob priliki nakupa teh ol>\‘('z |>ie kontrolirate, da li je katera izžrebana z do bilkom in kol laka zastarela.«
mora namreč 9egreti popito vodo na svojo telesno temperaturo, če upoštevamo, da pije n. pr. govedo dnevno ca. 50 1 vode, je umljivo, da zgublja žival za segrevanje popite vode velik del (10—15%) one energije, ki jo dobi s krmo. Cim boljša je krma, temveč toplote ustvarja v živalskem telesu. Živali, ki dobivajo zelo koncentrirano močno krmo, to so pitane živali in molzne krave, uporabljajo prebitno toploto lahko za segrevanje pitne vode. Živali pa, ki dobivajo le toliko krme, kolikor je rabijo za vzdrževanje svojega organizma, in prašiči, ki sploh proizvajajo manj toplote, pa že znatno občutijo toplotni odtegljaj, ki je potreben za segre-vnaje vode. Zato dajejo takim živalem, predvsem prašičem del krme v obliki tople vodne brozge. Moderni hlevi imajo priprave, v katerih se živali napajajo, kadar jim prija in s poljubno množino vedno primerno tople vode. — Radi osveženja pa ne sme biti napajalna voda pretopla. Najbolj je 10 do 15 stop. C. — Vodo naj pije žival večkrat po malem. Toplotna energija, ki jo ima žival momentano na razpolago namreč gotovo ne zadostuje za segrevanje hipoma ulitih 10 do 20 litrov mrzle vode. Tak toploten odtetfljal se tedaj vrši na račun zmanjšane tvorbe mleka, mesa ali masti.
Koliko vode naj pije žival?
Sama po sebi ne pije zdrav žival nikdar preveč, če je ni prisilila k temu premokra ali pa preslana krma. Živali pijejo instinktivno le toliko, kolikor rabi njihov organizem. — Na 1 kg sulie krme (t. j. popolnoma brezvodne, suhe krme) popije povprečno: prašič 7—8 1 vode, krava 4—0 1, vol 4—o 1, konj in ovca 2—3 1. Čim več torej je žival, temveč tudi popije. Pri visoki zunanji temperaturi popije več ko v hladnih dneh. Preveč vodo vpliva slabo na prebavo.
Kdaj naj napajamo živino?
Če govedo napajamo ob koncu krmljenja, se voda najbolje porazdeli pod krmo. Pri pitanju in sploh vedno, kadar dobiva žival zelo koncentrirano krmo, ni priporočljivo napajati takoj po krmljenju z mnogo vode. — Pred krmljenjem z mnogo vode vsebujočo krmo, ni dobro napajati, ker zmanjšamo s tem živali apetit. — Konji baje slabše izrabijo oves, če popijejo takoj nanj vodo. Razlagajo si to dejstvo s tem. da izpira voda oves iz prebavnega takta predno je dodobra izrabljen. — Dasi so poizkusni podatki glede napajalnega časa zelo pomanjkljivi, je vendar res, da je živinsko uspevanje zelo važna navada in rednost pri napajanju. Pri prehodu od enega napajalnega načina k drugemu in pri nerednem napajanju sploh se znatno zmanjša živalski apetit. S tem pada izrabljanje krme po živini, kar znači gospodarski deficit.
X Tečaj za pršenje barv pri stenskem slikanju. Zavod za pospeševanje obrt a Zbornice TOI v Ljubljani priredi sporazumno z Zadrugo slikarjev, pleskarjev iitd. v Ljubljani tečaj za pršenje barv za sobne slikarje- Tečaj bo trajal od pounleljika 11. do srede 20. maja t. 1. in sicer se bo vršil med 4. in 7. uro popoldne v razstavnem paviljonu Zavoda PO Zbornice TOI na Ljubljanskem velesejmu. Poučeval bode v tečaju slikarski mojster g. Josip Božič. Program obsega pouk o pršilnih pripravah in pršilnem matenijalu, ravnanje in uporaba v praksi, najmodernejši način pršdlnega slikanja s tehniškega in umetniškega stališča, praktične vaje v osnutkih in veibanje na papirju in na steni. Pristojbina znaša za mojstre Din 50’—, za pomočnike pa Din 25'—. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrati slikarski mojstri in šele po razpoložljivosti prostora tudi slikarski [»močniki. Potrebno je vsaj nekoliko poznanja in prakse v prSitnem stokanju, ker je tečaj namenjen v glavnem dopolnitvi. Opozarjamo na ta tečaj osobdto ljubljanske in okoličanske slikarske mojstre, ker smo čas potika uredili tako, da jim bo olajšan in omogočen obisk kljub sezoni. Prijave je poslali najkasneje do 5. maja t. 1. neposredno Zavodu za pospeševanej obrla Zbornice TOI v Ljubljani.
X Sporazum za izvoz mehkega lesa v Ilalijo. Med slovenskimi in avstrijskimi izvozniki lesa se vršijo razgovori o sporazumnem delu pri izvozu lesa v gornjo Italijo. Pogajanja potekajo ugodno in že v naslednjih dneh je pričakovati, da pride do definitivne redakcije določil. (J. Id.)
\ Prisilno žigosanje inozemskih jajc v Nemčiji. Nemški vladi je bil predložen zakonski osnutek, po katerem se uvaja prisilno žigosanje jajc, ki prihajajo iz inozemstva. Žigosanje se mora vršiti s pristnim mastilom, ki se tudi pri kuhanju ne zbriše. 2ig mora nositi značko izvora države v latinici. Mastilo mora biti od 18. marca do 31. avg. Črne barve, v ostalem
času pa rdeče barve. Višina napisa mora znašati vsaj 2 mm. Osnutek predvideva tudi žigosanje zabojev, ki morajo biti izključno leseni. Napis na zaboju mora biti vžgan, črke ne smejo biti manjše od 20 mm v višini. Jajca, ki so namenjena konserviranju na ozemlju nemškega carinskega teritorija, ali ona ki se vskladiščijo v hladilnih napravah pod 2 stopinji C, morajo biti opremljena z žigom v obliki pravilnega trikota, z najmanj 15 mm stranske dolžine, v sredini z napisom velikega K z latinico. — Nemški trgovski krogi zatrjujejo, da obstoja velika verjetnost, da bo ta osnutek uzakonjen. — Toč-nejša navodila daje Mitteleuropa-Institut, Dresden Canalettostr. 8/1.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 lesa.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatld so v pisarni Zbornice za TOI v Ljuibljani interesentom na vipogled). — Dne 16. maja t. 1. pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljub-1 jami glede dobave 700 m3 drjf,
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah).
Borzna poročila
dne 30. aprila 1930.
Devizna tržišča Zagreb, 30. aprila. Amsterdam 22-82-50 do 22-88-50, Dunaj 798 08—801-68, Berlin 13-5225 do 13'5525, Bruselj 791'14 bi., Budimpešta 989'75 do 992-75, London 270-44 bi., Milan 296-55 do 298-55, Newyork ček 50-6350—56-8350, Pariz 221-23-223-23, Praga 167-96-168-76, Ziirich 1093-50-1096-50.
t urih, 30. apr. Beograd 9-1310, Pariz 20'295, London 25-2437, Newyork 519-025, Bruselj 72-25, Milan 27-175, Madrid 54-50, Amsterdam 208-70, Berlin 123-61, Dunaj 73-05, Stockholm 130-125, Sofija 3-76, Praga 15-375, Varšava 58-20, Budimpešta 90-515, Atene 6'72, Carigrad 2-46. Buka-rešla 3-085, Helsingfors 13-06.
Beograd, 30. aprila. Amsterdam 22-8250 do 22-8550, Berlin 13-5275-13-5575, Dunaj 798-68 do 801-68, London 276-04—276-84. Milan 296-48 do 298-48, Newyork 566350—50*8350, Pariz 221-23 do 223-23, Praga 167-96—108-76. Ziirich 1093-50 do 1090-50.
Dunaj, 30. aprila. Amsterdam 28566, Atene 9-2175, Beograd 12-5013, Berlin 169-21, Bruselj 98-85, Budimpešta 123-88, Bukarešta 4-2275, London 34-560, Madrid 75-50, Milan 37-22, Newyork 710-60, Pariz 27-7605, Praga 21-0487, Sofija 5-1495, Stockholm 190-30, Kopenhagen 19010, Varšava 79'62, Curih 136-92.
Vrednostni papirji Beograd, 30. aprila. 7% inv. pos. 89—88 (10 tisoč nom.), vojna škoda pr. 426—425*50 (230 kom.), jun. 426-25-425-50 (200 kom.), jul. 426-50 do 426 (400 kom.), 4% agr. obv. 52—51, 7% Bler 83 (13.000 dol.). 8% Bler 94 (9.000 dol.), 7/, pos. hipot. banke 85-25—85, Narodna banka (7800 (15 kom.).
Beograd. 30. aprila. 7% inv. pos. 88. 7% Bler 83, 8/o Bler 94, 7% pos. hip. b. 85—85-25, 4% agr. obv. 51—52, 6% begi. obv. 67-50—68-25, vojna škoda 426-25-426-50, uit. junija 426, uit. julija 426-50—427-75, Narodna banka 7800.
Dunaj, 30. aprila. Bankverein 16-10. Kreditni Dunav-Sava-Adria 30-85, Prioritete 89-10, 1 rbovlje 3775, Leykam 2'85.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 30. aprila. 1% Blaire 81-50—82-25.
GRADBENE TEHNIKE
z gradbeno prakso išče
SLOGRAD D. D., LJUBLJANA
Pismene ponudbe z navedbo Stud Ja in dosedanje prakse Je poslati na naslov:
Slograd «1. J., Ljubljana, Uunajsku 51
Newjork, 30. aprila. 8% Blaire 91—92, 1% Blaire 81-50—82, 1% pos. Drž. hipot. banke 83-50-84.
Žitna tržišča Novi Sad, 30. aprila. Pšenica: 79-80 kg baška okolica N. Sad 165—170, Sombor 155—160, sred-njebaška 167-50—172-50, baška potiska Šlep, gor-njebanatska 172-50—177-50, banatska Bega Slep 170—175, sremska 78 kg 155—160, okolica Indija 78 kg 160-165, slav. 78 kg 155-160, šlep 77-78 kg 152"50—157-50. — Moka: baška Og, Ogg 250-270, 2. 215-230, 5. -95-220, 6. 190 do 195, 7. 152-50-157-50, 8. 135-140. Vse oslalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 15 vagonov, koruza 25, moka 8 vagonov. Tendenca: neizpre-menjena, pšenica: trdna.
Budimpešta, 30. aprila. Tendenca: slabša, pšenica: ustaljena, promet: miren. Pšenica: maj 15-40-15-49 (15-46-15-47), jun. 15-32-15-40 (15-36—15-37). Rž: maj 13-65—13-67 (13-65 do 13-67). Koruza: maj 13-38—13-40 (13-39-13-40), ju). 13-70—13-75 (13-68—13-70). avg. 13-88 (13-88 do 13-90), trans, maj 1072 (10-70—10-72) julij
g*
Uglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega ki trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
m
Kavarna
Restavracija
.Zvezda*
Klet
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo Živeli" Ljubljana
762
Telefon 2059
Premog suha drva
Poga€fiilc, Bohorilev« »lica 5
Izjava
Podpisani obžalujem vse žaljivke, izrečene v nedeljo, 12. aprila 1931 v Paplerjevi gostilni napram Angeli in Ani Kozjek ter izjavljam, da nimam nobenega povoda dvomiti o njeni poštenosti. - Zahvaljujem so jima, da sta odstopili od tožbe.
Ivan Kozjek posestnik, Z#. Besnica št. 43
Trstje za srfrope
naročajte Je pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje
to blago
iz najboljiega matferijala in prodaja najceneje
Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška 22
Telefon 2513
1068
‘C
URE ZA BIRMO
nudi najcenejše
IVAN PAKIŽ
Ljubljana
Pred Škofijo štev. 16
prihranke
dosežete, če Vam Izvrši načrte, proračune In nadzorstvo Tehnični biro „Tehna‘\ Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1	507
Fdomcyer
Maribor, Gosposka ul. 39; - Vse loto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela
A. KOS
Ljubljana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistrala).	1094
logavice, rokavice, volna in bombaž 468
•ajceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovsk* vlita in Stari trg
£. 5M. ficmafq«c:	80
l*of nazaj
Roman
,	(Copyrighl	by M. Feature Syndicate.
Ponutis, tudi v izvlečku, prepovedanJ Pod mojimi krepljajočimi rokami se je tema lomila v kepah, s treskom je zaropotalo nekaj poleg mene, trčil sem ob kamenje, vogle, železo. Brez zadržka in strašno doneče je divjalo kričanje iz mojih ust, vmes klicanje, grabljenje po mojih rokah; suval sem proč tiste roke, nekdo se je spodtaknil ob me, jaz pa sem zagrabil puško, se dotipal do kritja, nameril puško za strel, pritisnil, še vedno sem kričal. Kot nož so se zarezali v ta klopčič klici — »Ernest —« zopet — »Ernest« — Skočil sem pokonci, pomoč prihaja, moram se prebiti. Odtrgal sem se in se spustil v tek, dobil sem pa udarec na koleno, padel sem v mehko jamo, v luč, v rezko, trepetajočo luč — »Ernest« — »Ernest« — samo še moje kričanje se je razlegalo po prostoru — naenkrat se je pa odlomilo — Pred menoj ste stali moja mati in moja sestra. Napol sem ležal v postelji, napol pa na tleh, poleg mene se je vrtel moj oče. Krčevito sem stiskal v roki palico kot puško. Imel sem občutek, da krvavim, toda bil je samo pes, ki mi je lizal roko.
»Ernest,« je dejala moja mati, vsa se tresoča,
»Ernest, kaj ti je vendar?«
Ničesar nisem razumel. »Kako sem pa prišel semkaj?« sem vprašal s hrapavim glasom.
»Toda, Ernest, — zbudi se — saj si samo sanjal —«
»Sanjal,« sem dejal, »to, da sem sanjal?«
Naenkrat sem se začel smejati, vreščavo, da me je stresalo, škripavo, da me je bolelo. Smejati —
»Ernest — Ernest — o Bog — Ernest —« Mati je plakala.
Smeh se je v meni razpočil. »Bil je angleški stotnik«, sem šepetal — »tisti od takrat —«.
Moj oče se je drgnil po opraskani roki. »Sanjal si in si padel iz postelje —« je dejal, »ničesar nisi slišal in skoraj bi me ubil —«.
Nisem ga razumel, ker sem bil brezraelno poražen in ubod. Potem sem zagledal palico v svoji roki. Odložil sem jo in se vsedel v postelji. Pes se je stiskal med moja kolena.
»že zopet prihaja,« sem ešpetal v grozi, »že zopet prihaja —«.
»Kaj prihaja zopet?« je vprašala moja mati boječe.
Nadel sem si silo. »Nič, mati, nič,« sem odgovoril. »Prosim, daj mi kozarec vode.«
»Sanjal si,« je dejala, »zdaj zopet lezi in zaspi.«
»Ne, ne,« sem odvrnil, še čisto odsoten, in sem strmel predse.
»Ali na ostanem nekaj časa pri tebi?« je vprašala mati in pomaknila stol k postelji.
»Saj bo vendar lahko sam zaspal,« je dejal moj oče začudeno, »saj vendar ni več otrok.«
S težavo sem dvignil svoje oči k temu ničesar slutečemu možu, ki mi je bil v tisti minuti bolj tuj kot moj pes. Moja mati vsaj nekaj sluti, četudi ničesar ne ve.
Vstal sem in sem se poizkusil smejati. »Le pojdi zopet v posteljo, mati, bom že zaspal.« Ni hotela, toda moj oče jo je vzel seboj. Med vrati se je okre-nila ter me pogledala tako čudno žalostno, kot da odhaja za delj časa.
Nisem se vlegel. Ob oknu sem sedel, zavit v posteljno odejo. Luč mi je toliko časa gorela, da se je začelo zunaj svetliti.
3.
Napočilo je jutro. Nočni strah se je razpršil, stvari okrog mene so dobile zopet svoje navadne oblike, samo jaz nisem bil več tisti, kot sem bil včeraj.
Ko sem se vrnil iz vojne, sem mislil, da bo vse minilo, ko bom prišel domov, še sedaj moram često med govorjenjem umolkniti, ker me vsega prevzame misel: živiš. V takih trenotkih me strese tiha groza in često občutim ob zatonu solnca, kako neskončno lepo je to: tako mirno sedeti na stolu ob oknu, medtem ko zahajajoče solnce sije na roke.
■SjRjv i	«.V.*, v
V i?
. 'J.vv *•'*'
milil***
čine dobiti svoje posestvo zopet nazaj in so se v tej zadevi obrniti tudi na cesarja in na patri jarha v Carigradu. Tu pa so se nenadoma oglasili menihi iz samostana Kostomoniti in so zahtevali sporno posestvo za svoj eamostan. Prišlo je do tožbe in patrijarh je odložil v korist samostana Doheiariom. Ko so pa Turki zasedli Carigrad, so vzeli tudi samostan Dohei-arkm in so odpeljati menihe s seboj v vjetni-štvo.^ S tem je pravda počivala okoli 100 let. Tedaj pa so se v oropanem samostanu naselili novi meniha in pravda za posestvo se je znova zajela in je trajala do najnovejšega časa, ko je redno grško sodišče prisodilo posestvo samostanu Dohaiarion.
Banditi slavijo svojo slavo
Iz Amerike smo dobili v Evropo marsikaj, kar za nas ni prav nič potrebno. Najbolj so se pa v Evropi razširile amerikanske roparske metode, predvsem seveda v velemestih.
Cisto po Ameriki diši n. pr. velika svečanost, ki so jo priredili berlinski lopovi, ki so člani društva »Immertreu«, na spominski dan ustanovitve svojega društva. Slavnosti se je udeležilo nad 5000 članov, slavnost sama pa je bila ena najbolj elegantnih, kar je bilo podobnih prireditev letos v Berlinu.
Možje so prišli na slavnost vsi v frakih, ženske pa v »gala«-plesnih oblekah!
Zabavo je pač nekoliko motila policija, ki je prišla na svečanost v 30 tovornih avtomobilih, da si odlično gospodo nekoliko od bližje pogleda. Ves trud policije pa je bil zastonj, kajti od 300 oseb, ki so jih prijeli in prepeljali na policijo, so morali prav vse zopet izpustiti.
Ko pa je policija zapustila slavnostno dvorano, so se gospodje nemoteno zabavali dalje. 1 eli so in pili, govorili sijajne govore in se medsebojno obdarovali. Razume se samoobsebi da je na tako imenitni zabavi tudi Šampanjec tekel kar v potokih.
Motorno kolo - sredstvo za zločin
Te dni se je vršila v mestu Caen v Franciji zanimiva razprava pred tamkajšnjo poroto proti neki gospej Hedou in proti njenemu prijatelju gospodu Brettow-u. Oba sta bila obtožeua zaradi poskušanega umora.
Gospa Hedou je spoznala svojega prijatelja v trgovini svojega moža. Razmerje med obema je postalo sčasoma takšno, da sta oba vedno bolj čutila, kako jima je mož napoti, in zato sta ga sklenila umoriti. Umoriti pa sta ga sklenila tako, da bi izgledalo, kakor da se je tnož ponesrečil. Ko se je nekega dne peljal gospod Hedou s kolesom na deželo, ga je pričakoval v zasedi gospod Bresson z motornim kolesom in ko se je gospod Hedou dovolj približal, se je gospod Bresson z vso silo zaletel s svojim motorjem vanj od strani. Gospod Hedou je odletel s kolesa v velikem loku, imel pa je pri nesreči le to srečo, da je padel daleč proč na mehko njivo, sicer bi bil gotovo obležal mrtev na licu mesta. Dobil je pač težje poškodbe, živ pa je le ostal in nato je vložil tožbo proti svoji ženi in njenemu ljubimcu zaradi poskušenega umora. Sodišče je res oba obsodilo in sicer vsakega na 7 let težke ječe, gospod Bresson pa mora možu poleg tega še plačati 10.000 frankov za bolečine.
Za kratek čas
Iv. znanemu skladatelju Nikisch-u je prišel mlad skladatelj in mu je zaigral za poskušajo neko zelo dolgočasno svojo skladbo. Ko je koin-čal, je vprašal mojstra:
«No, kaj pravute vi?«
»Vašo skladbo bodo igrali, bo bodo že vsi vnlitki mojstri pozabljeni!«
»Ali res?« — se je začudil mladenič.
»Prav zares — ampak prej ne!«
»Gospod, ali nimate zame kakšnih starih ponošenih hlač?«
»Vprašajte mojo ženo!«
»Ja — gospod —, ampak jaz bi rajši imel moške Mače!«
Očetje in sinovi
V življenju ni nič kaj nenavadnega, da hočejo sinovi lepše in prijetnejše živeti kakor njihovi očetje. V mestu Straffordu v Angliji so pa te razmere že take, da se je začelo z lenobo sinov pečati tudi mestno zastopstvo in župan Richardson je izjavil javno, da je lenoba mladine že prava nevarnost za mesto. Zupan je bridko tožil, kako so starejši ljudje s svojo pridnostjo	takorekoč iz	nič ustvarili mogočno
industrijo	v	Straffordu,	danes pa, ko	bi bilo
treba obrate preurediti in modernizirati, pa ni nikogar med mladino, ki bi za to delo prijel, starci pa tega dela ne zmorejo več. »Ti fantalini se valjajo po svojih klubih«, je rekel gospod župan, »ali pa bijejo svinjko in se vozarijo okoli	z	avtomobili.	Taki pobje so	za celo
mesto prava	sramota, ker žive samo od	denarja
svojih očetov, sami si pa ne znajo zaslužiti niti ficka. Zato nas pa mori in davi tuja konkurenca, naši fantički pa tekajo za žogami. Danes ima že vsak 171etni frkovec svoj avto, svoj klub in svoje dekle. Zato pa je skrajni čas, da se to lenarenje čimprej neha.«
Tako je rekel gospod župan Richardson iz Strafforda. Kako srečni smo mi, da take besede za nas ne veljajo...
Eksplozija tovarne v Magdeburgu
V oekem oddelku velike fabrike za saharin v Magdeburgu se je v torek razletel kotel. Eksplozija je znatno poškodovala celo poslopje. 7 oseb je bilo mrtvih, 5 pa težko ranjenih. Požar, ki je nastal vsled eksplozije, so z velikim naporom pogasili.
ravnatelj neke velike banke v Newyorku. Ameriški bančni ravnatelj je začel Kingu pripovedovati o nekih borznih špekulacijah, kjer se da zaslužiti milijone. To mu je pripovedoval tako lepo in sladko, da je Kinga res pregovoril, da se je tudi King udeležil pri tej kupčili. Z Avstralcem sta odletela v London, kjer je King dvignil iz banke 6 milijonov frankov, ameriški bančni ravnatelj pa je čakal na oba v Parizu. Avstralec je denar prevzel in ga je vložil (navidezno) v neko pariško banko. Nato so odšli na bogato kosilo, kjer so Kinga z močnim vinom tako napojili, da je za mizo zaspal. Ko pa se je King prebudil, ni bilo niti o Avstralcu niti o Amerikancu ne duha ne sluha več, pa tudi denarja ni bilo več... King je sicer razpisal lepo nagrado za tistega, ki bi mu pomagal izslediti njegove lepe milijone, a vse kaže, da bo nagrada ostala kar njemu!
Pravda, ki je trajala 562 let
Grški časniki so te dni obširno poročali o neki pravdi, ki so jo te dni končali in ld se je vlekla celih 562 let.	*	*
Tožila sta se dva samostana na sveti goni Atos in sicer samostan Doheiariou in samostan Kostomoniti. Pravda se je začela leta 1351. s tem, da ae je polastil neki general bizantinskega cesarja Ivana V. nekega posestva, ki je bil-o od 12. stoletja naprej last samostana Do-heiarion. Menihi so poskušali pač na vse na-
Zaklad so iskali
Pred nekaj tedni sta se pojavila v mestu Sol-dau v vzhodni Prusiji dva moža, ki sta si postavila v okolici sredi polja svoj šotor, potem pa sta začela kopati na raznih krajih večje in manjše jame. Tri dni sta že kopala, potem pa jih je ustavil orožnik in jih vprašal, kaj tu kopljeta. Moža sta povedala, da iščeta velik zaklad, ki mora biti tukaj zakopan. Vesta namreč dobro, da so Rusi med vojno tukaj nekje zakopali velik del svojega plena, ki ga niso mogli ob svojem naglem umiku več odnesti s seboj.
Moža je zaslišala tudi mestna oblast. Ker so se podatki obeh mož zelo ujemali z zgodovinskimi dogodki, je tudi občina sklenila dati obema 5 brezposelnih za pomoč pri delu na občinske stroške, zato pa dobi tudi občina svoj delež.
Stvar z zakladom se je hitro raznesla po vsem mestu in ljudje so se kar tepli za prijateljstvo z bodočimi milijonarji in so jima ponujali denarja, kolikor sta ga le hotela. Ko pa se je obema zazdelo, da sta ljudi že dovolj oskubila, sta neke lepe noči izginila z ^načrti« vred!
Ljudi pa niti to ni izmodrilo in nekateri hodijo še danes razkapat tisto zemljo, 5eš, morebiti je pa le kje kakšen zaklad.
Stari trg v Atenah — prost
Pod nadzorstvom in vodstvom ameriških starinoslovcev in inženerjev so pričeli odkrivati staro-grški trg v Atenah, takozvamo »Agorac. Vsa poslopja, ki jih vidimo na sliki, bodo padla.
Ukraden portret »Miss Grant«.
Pri nekem trgovcu s slikami v Londonu bo Jo dnii vlomili in tatovi so odnesli 10 dragocenih slik. Med ukradenimi slikami se nahaja tudi slika »Miss Grant«, ki jo je slikal znameniti angleški slikar Reynolds.
»Divji zapad« v Berlinu
V Berlinu ne mine niti en dan in niti ena noč brez »lajanja«, t. j. streljanja z revolverji po ulicah. Ljudje so na to divjaštvo že tako navajeni, da se nihče več ne meni za to, kdo da strelja in kam, ampak vsak hiti, kar more, samo da pride okoili ogla v drugo ulico.
Stvar se razvija vedno na isti način. Človeka kar nenadoma nekdo potipa za ramo, potem pa reče: »Bomo videli, če si ti najboljši!« Kogar nekdo tako ogovori, ta natj brž odskoči kolikor more daleč nazaj, kajti liip nato že poka revolver.
To poulično divjaštvo se je razpaslo najprej v vzhodnem delu Berlina, kjer stanujejo večinoma siromaki, širi se pa vedno bolj tudi v »imenitne« dele Berlina.
Policija pa je proti tistim divjakom brez moči, ker ima Berlin mnogo premalo uniformiranih in civilj^h stražnikov...
Za 6 milijonov ogoljufan
Angleškega veleindustrijca Kinga so prebrisani lopovi na prav zvit način opeharili za 6 milijonov frankov. King je prišel na zimo na francosko rivijero, kjer se je bil seznanil z nekim človekom, ki je trdil, da je iz Avstralije doma. Ta Avstralec pa je Kinga zopet seznanil z Amerikancem Kortonom, ki je trdil, da je
Kultura
Prešmentana ljubezen
(Operetna revija. Besedilo od Simončiča, glasba , od Šivica).
Včeraj sem že poročal, da je domača noviteta »Prešmentana ljubezen« doživela dne 29. IV. v operi zelo uspelo premijero. Simončičev libreto je zelo dober, morda bi bilo umestno izpopolniti še kak finale. Šivičeva glasba je občinstvu oči-vidno zelo ugajala, kot njegov učitelj kompozicije se v oceno ne morem spuščati. Jasno je pa, da je Sivic tudi v tej stroki glasbe popolnoma doma, čeprav leži njegova ambicija v resni glasbi. Poleg prešmentane ljubezni je napisal preludij in fugo za klavir, suito za gosli in klavir, suito za 'godalni kvartet, ciklus pesmi za sopran in komorni orkester, celovečerni rekvi-jem za zbor, soli in orkester itd. ter je pri vsem tem star še le 23 let. Instrumentirana je opereta zelo delikatno, komorno. To je prihranilo sodelujočim pevcem tisto nepotrebno kričanje in tako se je (v glavnem po zaslugi dirigenta dr. Švare) zgodilo skoraj čudež, da so vsi pevci ostali tudi pri delikatnem načinu petja, kar jim je bilo vsem v prid. Tako je bila v glavni ženski vlogi Poličev« nad vse simpatična in je pevski zadovoljila kakor malokdaj. Ramšakova se je iz zboristke razvila v solistko, ki jo uprava lahko brez skrbi zaposli tudi z večjimi opernimi vlogami. Kogejeva je kot neumorna humoristka s partnerjem Jankom držala publiko ves večer v veselem razpoloženju, oba sta kot pevca zelo ugajala. Menda je oni šlager, lu ga pojeta v duetu, najboljša muzikalna točka operete. Novo angažirani tenor Ivelja, ki je debitiral z neznatnim uspehom v operi, se je pri opereti odrezal sijajno in vidim, da sem imel prav, ko sem napisal, da bo v opereti zelo uporabljiv za glavne vloge. Tudi v dialogih je prisrčen. Peček je dober v vsaki svoji vlogi in mu tudi ta leži. Povhe je režiral boljše kot igral; ne vein, kaj je treščilo v »to glavo prosvetljeno«, da je od drugega dejanja naprej pozabila jecljati, oz. ponavljati besede. Pevski se je držal tudi dobro. Epizodne vloge (Simončič i. dr.) so bile v okvirju predstave dobre, zbori precej sigurni, baletne vložke (ki jih je morda preveč) s solisti Moharjevo, Smerkoljevo in Golovinom prav dobre, v ansamblih pa na mestih malo površne. Scenerija revijska, deloma novi kostimi in kulise. Oba avtorja sta z uspehom lahko zadovoljna, dirigent Švara pa je zadevo vodil v pravilnem komornem tonu in tempu.
Slavko Osterc.
Gledališče Zetske banovine
Proti koncu lanskega leta sem na tem mestu poročal o ustanovitvi in organizaciji prvega banovinskega gledališča pri nas, ki je na iuicija-tivo bana Vrbaske banovine g. T. Milosavljeviča osnovano v Banja Luki in ki je do daiies potrdilo svojo opravičenost in pokazalo v kratki dobi nekaj mesecev lep uspeh. Pravkar se snuje drugo banovinsko gledališče, to pot za Zetsko banovino. Celo stvar je vzel v roke ban g. Uroš Krulj. Pred kratkim je bil imenovan za upravnika g. Mihajlo Markovič, ki si je stekel mnogo zaslug v dosedanjem gledališkem delu, posebej kot član beograjske in zagrebške drame. Delal je pa tudi na izvencentralnih odrih, tako v Splitu, Sarajevu, Osijeku itd.
Novo snujoče se gledališče je v prvi vrsti namenjeno Cetinju kot banovinskemu središču, in pa Dubrovniku, kjer bo v večji meri gostovalo. G. Markovič je v daljši izjavi, ki jo je pred par dnevi podal, perspektivično naznačil svoje bodoče delo. Gledališče bo imelo blizu trideset članov-igralcev. Za tehnično stran je že dobro preskrbljeno. Posebnega pomena bodo gostovanja v Dubrovniku, ki se bodo vršila v poletni sezoni, ko je na naši obali največ sveta, po-
/
/
3P
Za male prince in princeske
najmodernejši vozički v zalogi pri
JOSIP KVEDER
Krekov trg 10.
0630
sebno tujcev, ki so v prvi vrsti, navezani na gledališke predstave, a so jih doslej v Dubrovniku občutno pogrešali. Na drugi strani se je nedavno sprožilo vprašanje, da bi Zetska in Primorska banovina imeli eno enotno gledališče, ki naj bi gostovalo po celi Dalmaciji s Splitom vred. Kako bo cela zadeva rešena, bomo šele videli. Zelo pa je verjetno, da bo do tega enotnega gledališča prišlo.
Ob koncu naj omenim, da je za novo cetinjsko gledališče angažiranih več priznanih gledaliških igralcev iz naših centralnih gledališč. Otvortev, ki bo organizirana kolikor mogoče svečano, bo po dosedanjih predračunih v mesecu septembru, za letošnji rojstni dan Nj. Vel. kralja, ki bo po vsej verjetnosti osebno prisostvoval, posebej še iz razloga, ker je Cetinje njegovo rojstno mesto.
Nova glasbena literatura. »Solnčni dnevi«, pesmi za dobro voljo, zložil dr. Jos. Čerin, so ravnokar izšle in se dobe v knjigarnah. Oblika lepa, cena nizka. Oceno priobčimo v kratkem. — Dva nova slovenska marša, »Naša vojska« in »Škrjanček poj« istega avtorja sta izšla in se dobita v knjigarnah. — »Soliični dnevi« in oba marža so prirejeni za orkester na lok in na pihala in tudi za salonski orkester..
Gostovanje Marice Lubejeve v Mariboru. V torek zvečer je v vlogi Silve v opereti »Kneginja čardaša« nastopila v mariborskem Narodnem gledališču zagrebška subreta gdč. Marica Lubejeva. Kakor vedno, tako je tudi tokrat njena velika priljubljenost napolnila gledališče. In to jo gostinja tudi zaslužila. Odigrala in odpela je vlogo Silve Varescujeve z globokim čustvom in šarmom, ki ga je, odkar je nismo videli, še bolj prefinila. Obenem nam je pokazala tudi zares lepe toalete, kakršnih si, žal, v Mariboru ne moremo privoščiti. Bila je deležna velikega aplavza in prejela je krasno cvetje, ludi celotna predstava je bila dobra. R. R
Slovenske operete. Mi Slovenci smo čuden narod, kaj radi pozabimo, da smo nekoč že nekaj imeli in trdimo, da smo dobili prvič. Tako je tudi s sedanjo ljubljansko opereto. Naenkrat čitanio: »Dobili smo prvo slovensko opereto!« Ali jih mar nismo imeli že poprej? Kaj mar Parmove »Caričine Amazonke«, »Nečake itd. niso slovenske operete? In vse te smo imeli že davno pred svetovno vojno in so se igrale tudi drugod, ne samo pri nas.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI • Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 1. maja: Zaiprto.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petelc, 1. maja: Simfonični koncert v Unionsiki dvorani. Izven._
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek, 1. maja: »USlovečanjec gostovanje mariborskega gledališča v Zagreibu.
Sobota, 2. maja ob 20. url: »Odgodena noče.
Zadnjič. Cene od Din 12 do 2.
Nedelja, 3. maja ob 15. url »Začarana žaibac. Znižane cene. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Kavalir Miško«. Premiijera.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 4. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Gostovanje mariborskega gledališča.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 3. maja ob 15'30 uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje ljubljanske opere.
Speri
Nogometni program mariborskih klubov v maju.
2. maja: Salzburger Atletlk SK : ISSK Maribor
3. maja: Salzburger Atletlk SK : SK Rapid ln ISSK Maribor : SK Svoboda.
10. maja: SK Svoboda : SK Svobodo (Varaždin). 14. maja: SK Rapid (Celovec) : ISSK Maribor 17. maja: Grazer Sportklub : SK Železničar.
24. In 25. maja: Orient (Sušak) : ISSK Maribor. 24. in 25. maja: SK Rapid : Salzburger Atletlk SK v Salzburgu.
24. in 25. maja: SK Železničar : Niški SKvNlšu. 27. maja: SK Rapid : Linzer ASK v Linzu.
29. maja: SK Rapid: Welser Sportfreunde v Welsu.
Razpis
velike klubske etapne dirke Koturaškega save-za kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor, ki se vrši dne 3. maja 1931. okrog Pohorja.
Vozijo v eni skupini seniorji ln junlorjl. Start Je pri mestnem vodovodu na Tržaški cesti ob 6. url. Proga: Maribor-Straže-Slovenji Gradeo-Dravograd-Maribor. Cilj I. Arija vas, II. Dravograd, III. Maribor, Koroška c. pri kamnu km 1.
Nagrade: Prvi, drugi, tretji darilo in častna kolajna, četrti, peti ln šesti častna kolajna.
Splošna določila.
1. Vozi se po določilih pravilnika Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije.
2. Dirka je samo za člane klubov, ki so včlanjeni v pododboru Mariboru In je obvezna za vse klube.
3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora držati strogo cestno-policljskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem ln rabljivo zavoro. Prireditelji ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči posamezen dirkač med vožnjo.
riti’ °dr8dbam vodstva se je najstrožje poko-
5. Proteste je vložiti 15 minut po Izvršeni dirki z vplačilom Din 30, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren.
6. Prijave sprejema predsednik Kvas. Prijavnina znaša Din 10.
7. Vrstni red in obliko startanja določi vodstvo dirke.
8. Dirka se ob vsakem vremenu. Razglaaltav
rezultatov še isti dan na prijateljskem sestanku v restavraciji hotela Halbwidl ob 19. uri. Koturaški savez kr. Jugosl., podod. Maribor.
Še enkrat Zelenica!
športni klub Tržič priredi ob zaključku zimske sezone propagandni vsesmučarski izlet dne 10. maja t. 1. na Zelenico. Pri tej priliki priredi ob 11. ur idopoldan smuško tekmo na severr-m pobočju Begunjščice. Pravila in navodila za to tekmovanje se razglasi v koči na Zelenici pred odhodom na start. Pravo do tekmovanja imajo vse organizirane in neorganizirane smučarke in smučarji. Prijave sprejme športna trgovina R. Stransky, Tržič do vključno 8. maja t. 1. Prijavnina znaša Din 10. Prvi trije, ki dosežejo naj-' boljši čas prejmejo častne kolajne in je preskrbljeno tudi za tolažilno darilo za najslabši čas. Izid tekme se razglasi v smučarski koči na Zelenici, nakar je skupen odhod vseh smučarjev. V slučaju zelo neugodnega vremena se tekma preloži na nedeljo 17. maja t. 1. SKT sl pridrži tudi pravico za odpoved te tekme.
Kakor znano je prizadevanje skromnega SKT za vsesplošno športno delovanje zelo obilno in agilno, posebno letos ob praznovanju klubove desetletnice. Mnogo je pripomoglo k temu posebno vodstvo zimskošportne sekcije, k"r dokazujejo uspehi številnih prireditev v tej sezoni. Se obstoječim ugodnim snežnim razmeram ho-, čemo dati slovesa in vljudno vabimo vse prijatelje zimskega športa in lepe narave, da se te naše zaključne prireditve v čim večjem številu ude'3Že. — Smuk!
Ljubljanski zlmsko-sportnl podsavez, — Seja celokupnega podsaveznega odbora se vrši danes 1. maja ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Tajnik I.
Šah
Predolimpijski turnir v Pragi
(Od našega posebnega poročevalca)
V nedeljo popoldan se je začel v Pragi predolimpijski training turnir, ki ga prireja češka šahovska zveza za svoje olimpijske igralce. Turnir je izvrstno organiziran in se igra v krasnih prostorih Štefanikovega doma. Žrebanje je prineslo sledeče vrstne številke: 1. Pirc, 2. Flohr,
8.	Gombos, 4. Makarczglc, 5. Rejfif, 6. Kubanek,
7.	Gilg, 8. Opočensky, 9. Richter (pseud. Sudi), 10. Stolttf, 11. dr. Sokolička, 12. inž. Berger.
Kako resno vzamejo Čehi ta training, kaže posebna nagrada 1000 Kč, ki jo je razpisala revija »Šachove noviny« za onega čehoslova-škega igralca, ki dobi proti vsem trem gostom, Makarczgku, Stoltzu in Pircu. Seveda so se vrgli Čehi nanje kakor levi. Že v prvem kolu je plačal to Pirc z eno točko. Prišel je proti Pra-žanu dr. Skolička sicer v znatno lepšo pozicijo, pozneje pa je hotel preveč ostro forsirati zmago, žrtvoval je po nepotrebnem kvaliteto in izgubil. Poljak Makarczgh pa se je jako dobro držal proti Opočenskemu. Slednji je le z veliko težavo rešil v končnici stolpov remis. Rejfif in Gilg sta po oprezni igri remizirala, prvak Pruge Kubunek je zgubil proti brnskeinu prvaku inž. Bergerju, Sudi je porazil inž. Gombosa, prvaka Bratislave. Flohr in Stoltz sta se šele popoldne vrnila iz Nizze, kjer sta igrala z dr. Aljehinom konzultacijske partije, in je bila vsled tega njuna partija odgodena.
Drugo kolo
V drugem kolu, v ponedeljek dopoldan, je nastopil Stoltz proti inž. Gombosu in zmagal po jako lepih in zanimivih zapletljajih v srednji igri. Flohr je raztrgal dr. Skaličko, čeravno je prišel z znatno zamudo k partiji. Makarczgk je zmagal liitro nad Richterjem-Sudijem, Gilg nad Kubankom. Opočensky je zopet s težavo rešil remis, tokrat proti mlademu Rejfifu. Pircu se je posrečilo elegantno odpraviti inž. Bergerja.
Damski gambit.
Beli: Pirc, črni inž. Berger
1)	d4, SfO, 2) c4, eG, 3) Sc3, d5, 4) Lg5, Sbd7, 5) e3, c6, 6) a3.
Beli se izogiba Cambridge-Springs varianti.
6)...Le7, 7) Ld3, o—o, 8) cd5:, ed5:, 9) Sge2.
Beli se drži Aljehinovega recepta iz ene njegovih partij proti Capablanci.
9)... Te8, 10) Sg3, Sf8, 11) Dc2, Sg4,
Črnemu postaja grožnja Sf5 neprijetna in hoče vsled tega zamenjati tekače.
12) Le7:, De7:, 13) h3.
Beli si je doslej pridržal možnost dolge ro-šade, ker pa črni ni Intel s potezami kmetov oslabiti svoje kraljeve pozicije, mora beli misel na napad zaenkrat opustiti. Poteza h3 pripravlja o—o, kar bi bilo takoj radi Dh4 nemogoče.
13) ... SfC.
Različne žrtve so seveda nekorektne. Nad 13)... Sf2:? pride 14) Df2:, De3:+, 15) Le2!.
14) o—o, Se6, 15) b4, Sg5, 16) Tael.
Beli igra v tej otvoritvi običajno na končnico na damskem krilu, mora pa se varovati napada svojega kralja. Grozi eventuelno tudi z
Tž. In P°^e,n e4 dobiti močan center.
16) ... Sge4.
To pa je napaka. Mnogo bolje je Sfe4. Sedaj razbije beli z lahkoto center in dobi napad.
17) Le4:, de4:.
Če bi vzel črni zopet s figuro na e4, bi moral zamenjati enega konja, nakar bi bil beli napad manj nevaren.
18) f3l, ef3:, 19) Tf3:, Le6, 20) e4.
Beli napad se igra sedaj sam od sebe.
20) ... Tad8, 21) Dd2.
Hoče z damo pozneje na g5 ali h6
21) ... Dd7, 22) e5, Sd5, 23) Sce4, Še7.
Hoče preko g6 kriti kralja.
24) Sd6, Tf8, 25) Sge4, Ld5.
Drugače grozi tudi Sc5. Sedaj pa sledi eleganten konec.
20) Sfb-H, gf6:, 27) efb:!
To je rošada. Grozi seveda Dh6 in mat.
27) ... Kh8 (Edino).
28) Dlib, Tg8, 29) fe7:, Dd6:.
Izsiljeno, kajti na Lf3: pride Df6+ ln ed8D.
30) D:D, T:D, 31) e8D, Te8:, 32) Te8:-f, Kg7, 33) Tg3+, Kf6.
S kvaliteto več beli seveda z lahkoto dobi.
34) Kf2, Le6, 35) Tf8+, Kg7, Te7, Td4:, 37) Tb7:, Td2+, 38) Kgl, a5, 39) ba5:, Td5:, 40)
a6, Ta5:, 4!) a7, c5, 42) Tc7, c4, 43) g4, KgG, 44) Kf2, hU, 45) Kg3, Ta4, 46) Tc3, h5, 47) gb5:, Kh548) Kf4, KgO, 49) Ke5, Ta6, 50) Kd4, Ta5, 51) Tg4~H, Kh7, 52) Tc5; črni se vda.
Zvečer se je začelo
tretje kolo.
Igrala se je važna partija Pirc—Flohr. Floln je sprejel damski gambit, Pirc pa je že po nekaj potezah forsiral zamenjavo dam, s čemer je dobil nekaj tempov i^i nekaj boljše izglede za končnico, ki je bila približno enaka, nakar pa je Flohr napravil napako, tako da bi bil mogel Pirc forsirano dobili. Oba nasprotnika sta bila v časovni stiski, nastala je dvorezna pozicija, ki je bila v torek doigrana in dana za remis, ker nobeden izmed igralcev ni smel igrati na zmago. Stoltz je zopet izvrstno igral in porazil Makarczjka, Gilg Bergerja, Opocensky Kubanka, dr. Skalička inž. Gombosa, Rejfif pa bo naj-brže dobil proti Sudiju.
V torek se je igrala tudi partija Stoltz-Flohr iz prve runde. Stoltz je sijajno zmagal.
Francoska Beli: Stoltz, črni: Flolir.
1) e4, e6.
Stoltz izvrstno pozna francosko partijo. Vsled tega je jako neprevidno od Flohra, da si je izbral to otvoritev.
2) d4, d5, 3) Sc3, de4:, 4) Se4:, Sbd7.
Ta varianta ni posebno ugodna za črnega.
5) Sf3, SgfO, 6) Ld3, Le7, 7) Sfb:+, Sfb:, 8) De2, 0—0.
Tu bi moral črni poskusiti b6 in na Lb5 Ld7, drugače pa Ll>7.
i)) Lg5, c5, 10) 0-01
Žrtvuje mimogrede kmeta za napad.
10)... cd4:, 11) b4, Da5, 12) Kbl, Td8, 13) g4!, Sd5, 14) Le7:, Se7:, 15) De4t, f5, 16) gf5:, Df5:, 17) Sd4:.
Beli ima sedaj dobljeno končnico.
17)... De4:, i8) Le4:, Tb8, 19) Thel, b8, 20) c3, gG, 21) Lc2, Kf7, 22) Td3, Kf6, 23) Tde3, Sf5.
Izgubi kvaliteto, drugače pa pade kmet Cb.
24) Lf5:, Td4:, 25) cd4:, gf5:, 26) d5, !4, 27) Tc5:, ed5:, 28) Td5:, Lb7, 29) Td7, h5, 30) Tee7, Ld5, 31) Kc2, Tg8, 32) Kd3, Tg4, 33) Th7, Ta2, 34) TI16+, Ke5, 35) Th5:+, Ka6, 36) Ta7:, Lbl-f, 37) ICd4, f3+, 38) Kc3, Tb4, 39) Th0+, Kd5, 40) Td7H-, Ke5, 41) Te7+, Kd5, 42) Kf3:t Tb2:, 43) h5, b5, 44) Tb6; črni se vda.
Po tretjem kolu vodi torej Stoltz s tremi važnimi točkami, sledi mu (»ilg z 21/«, ki pa je imel lahke nasprotnike.
Brivci se pritožujejo
V Frankfurtu na Odri je sklenila tamošnja brivska zadruga predlagati vladi, naj vpelje poseben davek na aparate za britje. Če bii plačevali lastnilci talcih a,parafov le po 5 novčičev od aparata na leto, bi država dobila na leto okoli 10 milijonov mark davka več.
Prebivalstvo na deželi v Ameriki narašča
Oddelek za poljedelstvo v \Vasliiugtonu javlja, da se je leta 1930. prvič po letu 1920. začelo množiti tudi prebivalstvo na deželi. Leta 1030. se je namreč preselilo z dežele v mesta okoli poldrag milijon oseb, leta 1920. pa 1 milijon 800.000 oseb. Leta 1924., lco je bilo v faibri-kah dosti zaslužka, je prišlo z dežele v mesto celo 2.155.000 ljudi. Prebivalstvo na deželi se je zaradi vedno manjšega izseljevanja v m e sl a dvignilo od 27.220.000 oseb na 27.430.000. Naraščanje prebivalstva na deželi je posledica težke gospodarske krize v mestih, ker mnogo velikih industrijskih podjetij počiva, na deželi imajo pa ljudje vsaj živež.
O
Od dobrega najbollie je le	429
šivalni slvoj in kolo
Elegantna
Izvedba
najboljši
materijal t
unžmm
pisalni stroj t 8 velikostih!
Novosti
Šivalni stroj
kot damska pisalna mitu	Le	pri
Jos. Peteline
Ljubljana
ca vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerno oene tudi na obrokal Tal. Int. 2918
Cuida.
Farnmor
"Roman
61
Umolknila je. Njeni nežni prsti so se zaupno oklepali njegove roke in prisrčno ga je gledala v obličje skozi svoje solzne oči. Gledala je njegove poteze, ki so se drugim zdele hladne in prezirne, njej pa plemenite in dobre. Ko je Farnmor tako sedel poleg Lucilie, je vstopil Valdor, ki je bil ves da nodsoten po svojih opravkih. Videl je različno dvojico v zaupnem pogovoru in znova se je vprašal, kakšna skrivnost veže Farnmora s tem mladim dekletom.
Naslednjega dne je Farnmor rekel pri zajutreku svoji varovanki: »Prihodnji mesec bo v Erlebrn vse živo.« Spomnil se je njene želje, ki jo je izrazila na dan njegovega prihoda.
Pogledala ga je in	lica so ji zagorela.
»Torej bi rada tudi	ti tam bila?«
Govoril je smehljajoč se, kakor kdo, ki namerava napraviti nekomu veselje.
»O, lord Cecil —« je vzkliknila. Dalje ni mogla govoriti, tako jo je prevzela radost.
»No dobro, govori z mojo materjo,« je rekel, »in če ni proti temu, tedaj pridi k nam v božjem imenu.«
In Valdor se je moral zopet čuditi temu Farnmoro-vemu sklepu, ki je bil	v nasprotju z ugovori,	ki	jih	je
slišal na dan prihoda.	Ta ukrep je bil nekakšno	poslo-
vilno darilo, ki ga je minister napravil svoji varovanki. Nekaj ur pozneje je odpotoval v kontinent. Zaposleni državnik se je mogel le malo časa muditi v Zatišju.
Grof Valdor pa je ostal. Svoje zadeve v Forlymne bi bil mogel urediti v osmih dneh, toda ostal skoraj do tedaj, ko so se grajska vrata v Erlebru odprla za sprejem gostov. In tedaj se je tudi on tja preselil. Francoski
plemič ni bil sicer vnet za življenje na deželi. »Daleč od Pariza, daleč od sveta,« je bil njegov nazor. Neskončno morje in divja lepota pbale ga nista zanimala. In vendar je ostal v samotnem Zatišju.
Ljubka, mlada deklica, ki jo je prvič videl med cvetjem na obrežni trati, ga je očarala. In vendar se ji ni upal približati. Nemogoče se mu je zdelo, da bi ji govoril poklone in laskavosti, kakor je bil navajen delati pri drugih ženskah. Kakor Farnmora in Carylla je tudi njega prevzel občutek, da bi napravil greh, če bi ji začel govoriti o ljubezni. In vendar se je porajala v njem nežna, resnična, čista ljubezen, kakršne ni ta cinični lahkoživec še nikoli v življenju poznal.
6.
Bilo je opolnoči v dvorani drugega nadstropja v ulici Rue Banjou.
Med rožnatimi zavesami so gorele sveče, zrak je bil težak, iz sosedne odprte jedilnice so vbajali duhovi po močnih vinih. V sobi je bilo več miz, okoli vsake je sedelo kakih šest gospodov, atašejev, častnikov in bankirjev. Blii so to sami mladi ljudje, ki so imeli mnogo denarja, sicer bi ne mogli bili tu. Pri tej mizi so igrali trente-et-un, pri drugi trente-et-quarante, in vložki so bili večji, kakor so jih dovoljevali v Monaku.
Igra je bila na višku, zlato se je lesketalo v svitu plinskih sveliljk, močna vina so napolnjevala ozračje z opojnimi duhovi. Zločesta Circe tega igralnega brloga je s svojim smehljajem na nagubanem obličju, ki je ohranilo še nekaj nekdanjega čara, premamijala igrajoče, goste, da niso mogli paziti na igro. In tako je croupier, s katerim sta bila domenjena, pobiral priigrane zlatnike.
Tedaj je nenadoma nekdo močno in večkrat nestrpno potrkal na vrata. Mnoge goste sta igra in vino tako omamila, da so preslišali trkanje. Toda hišna gospodinja je takoj uganila, kaj to pomeni. Vedela je, da so končno razkrili igralni brlog v Rue Banjon.
Od zunaj so vrata vlomili, razlegel se je glasen poziv: »V imenu postave!« Dragoceni, rožnati vratni zastor
so razgrnile robate roke in v salon so vdrli stražniki.
»V imenu postave 1 Po odloku maršalskega predsednika!« je rekel resen, svečanosten glas, medtem ko je med gosti nastala zmeda in so croupieri prevrnili mize, da so se karte in denar zakotalili po tleli, gospodinjo pa so v imenu mestnega načelstva aretirali.
Za trenutek je markiza izgubila prisotnost duha. S presunljvim, blaznim pogledom je strmela v uradnika, ki je položil svojo roko na njeno rame. S hreščečim glasom se je zasmejala.
»Haha!« je vzkliknila, »maršal! V imenu maršala! No seveda! Ali se maršal ne spominja več časov, ko je bil stalen gost pri moji mizi! Torej pojdimo v Elysče, če me maršal poživlja!«
Inšpektor, ki je vse navzoče zabeležil v zapisnik, se je moral smejati blaznemu obupu gospodinji igralnega brloga. On ni poznal njene sijajne preteklosti, zato ni slišal v teh besedah nikakega tragičnega odmeva. Z ostalimi gosli pa je ravnal obzirno, ker je vedel, kdo so.
Dobro zastraženo so jo odpeljali v policijskem vozu v ječo. Med potjo so prišli do ulice, v kateri je promet zastal zaradi velikega števila kočij. Skozi zamreženo okno voza, ki je obtičal v gneči kočij, je ujetnica gledala ven. Vrnila sta se ji pogum in kljubovalnost. Opazovala je vhodna vrata palače nekega ruskega kneza. Iz palače je ravnokar odhajala odlična družba. Moški so imeli odlikovanja na prsih, ženske so bile posute z dragulji. Radovednost padle veličine je ujetnico prisilila, da je strmela v razsvetljeno vežo. Po širokih marmornatih stopnicah so stali ob straneh vrste, sveče nosečih lakajev. Tedaj je stopal po stopnicah navzdol angleški minister. Na prsih se mu je svetil široki škrlatno rdeči trak odlikovanja.
Ko ga je Marion Vavasour zagledala, se je stresla od brezmočne maščevalne jeze. Obupno se je prijela za glavo.
On živi v bogastvu, časti in slavi, njegovo ime je slavno, zadostil je svojemu častihlepju — ona pa tako!
Službene obiave
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	No. 4367/1.	1143
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Radovljici službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer:
za cestno progo od km 6.815 do km 10450 na banovinski cesti Javornik - Rečica - Zagorice in za progo od km 0.00 do km 1.825 na banovinski cesti Bled - Zasip.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 80 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje,- opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluže-nju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva,da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je 'vložiti najkesneje do 15. maja 1931. pri Kretskem cestnem odboru v Radovljici.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 25. aprila 1931.
ilI/5 No 4987/1	1132
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. aprila 1931.
(Opomba: Imena sedežev sreskili načelstev (mestnih m. uistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev *?» navedeni v oklepajih).
Vranični prisad:
Krško: Cerklje (Krškavas 1 dvorec), s u st a v e c :
Šmarje pri Jelšah: Lastnic (Lastnič 1 dvorec.
Steklina:
Celje: (»je-okolica (Levec 1 dvorec, Hedlog 1 dvorec, Zg. Hudinja 1 dvorec); Maribor levi breg: Zg. Kungota (Kozjak 1 dvorec); Novo mesto: Šmihel - Stopiče Ru-prč vrh 1 dvorec); Ptuj: Obrež (Obrež 1 dvorec), Pobrežje (Šturmovci 1 dvorec); Šmarje pri Jelšah: Rogaška Slatina (Rog. Slatina 1 dvorec).
Garje konj:
Novo mesto: Trebnje (Cvible 1 dvorec).
Mehur časti izpuščaj goved:
Kočevje: Podgora (Malavaa 1 dvorec), Videm (Cesta 12 dvorcev, Predstruge 1 dvorec, Videm 4 dvorci, Vodice 1 dvorec, Zdenska vas 2 dvorca); Litija: Kresnice (Goliše 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Kočevje: Dobnjavae (Blate 2 dvorca), Konjice: Konjice trg (Konjice trg 1 dvorec).
Svinjska rdečica:
Dol. Lendava: Mala Polana (Mala Polana 1 dvorec), Laško: Jurki o štor (Dol 1 dvorec), Ljutomer: Stara novavas (Stara novavas 2 dvorca), Novo mesto: Prečna (Sela 1 dvorec).
Gniloba čebel ne zalege:
Ptuj: Breg (Spod. Breg) 1 čebelnak.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. aprila 19981.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C I 30/30-4.	1156
Oklic.
Tožeča stranka Zagora Janez, posestnik v Gor. Vrhpolju je vložila proti toženi stranki Pavlin Antonu iz Gor. Vrhpolja, sedaj neznanega bivališča, radi prepisa parcele štev. 358/102 k. o. Vrhpolje k opr. štev. C 1 30/30—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
2.	maja 1931. ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 1.
Ker je bivališče tožene stramke neznano, se postavlja Makarovič Josip, vratar na Dobah za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne na-staopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. J., dne 28. aprila 1931.
C 308/31—1.	1147
Oklic.
Tožeča stranka 1. Slepec Janez, kanon, v Murski Soboti; 2. Sočič Ludvik, gostil, v Cmelavcih; 3. VratariA Janez, posest, v Veščeci, vsi zastopani po dr. Valy Aleksandru, odvetniku v Murski Soboti, so vložili proti toženi stranki Janič Janezu, tesar iz Murske Sobote, radi ad 1.2200 Din; ad 2. 1000 Din in ad 3. 1100 Din k opr. št. ad 1. C 306/31, ad 2. C 316/31 in ad 3. C 805/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 19. maja 1931 ob desetih pred tem sodiščem v izbi št. 23.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poslavlja g. dr. Škerlak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II.,
dne 15. aprila 1931.
H*
Nc 230/31—2.	1146
Amortizacija.
Na prošnjo Hrašovec Marije, posestnice v Grabonošu štev. 20, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici, se uvede postopanje v svrho
amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi tekom 6 (šestih) mesecev počensi s 26. aprilom 1931 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
O/namenilo vrednostnih papirjev: srečki Ratne štete štev. 53. ser. 524, in štev. 524, ser. 2617, v nom. vrednosti po 1000 Din. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 26. aprila 1931.
E 2472/30—16.
*
1145
Dražbenl oklic In poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke I. jugosl. d. d. za trgovino čarape »Bellallor« v Zagrebu, ki jo zastopa dr. Sik Lavoslav v Zagrebu, bo dne 13. maja 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi štev. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:	zemljiška	knjiga
k. o. Zagrad, vi. št. 1; označba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost: 127.000 Din; zemljiške parcele (travnik, vinograd) 58.582’— Din; pritikline 14.560’— Din, skupno 200.142’— dinarjev. Vadij 20.014’20 dinarjev.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Zagrad, vi. št. 1, spadajo sledeče pritikline: 2 stiskalnici, 1 sadni mlin, 1 mlin za grozdje, 1000 litrov sodov, razno vinogradniško in poljedelsko orodje v cenilni vrednosti 14.560 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 20. aprila 1931.
E IV 179/31—11.	1159
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. maja 1931 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: stanovanjske hišice, zidane, z opeko krite, ter zemljiških parcel z dvoriščem in vrtom, zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 689.
Cenilna vrednost: 22.878 Din; vrednost pritikline: 115'— Din, ki je všteva v skupni cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: 15.252 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d”až-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gleue nepremičnine v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na 'dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 12. aprila 1931.
*
E Va 261/31-7	1152
Dražbenl oklic.
Dne 2. junija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Šmartno ob Savi, vi. št. 190.
Cenilna vrednost: Din 30.180; najmanjši ponudek: Din 20.120'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, si-
cer bi se ne mogle več uveljavljati glede
nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 19. aprila 1931.
*
E 84/31—12.	'	1144
Dražbenl oklic.
Dne 9. junija 19 31 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Buče, vi. štev. 151.
Cenilna vrednost: Din 16.612*—; vrednost pritikline: Din 4759’—; najmanjši ponudek: Din 11.075’—.	>
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je rav-ual v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 25. aprila 1931.
*
E 225/31.	1162
Dražbenl oklic.
Dne 12. junija 1931 ob poide-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vransko, vi. št. 80; k. o. Jeronim, vi. št. 9, 89.
Cenilna vrednost: 149.569-50 Din; vrednost pritikline: 138.000 Din; najmanjši ponudek: 3775'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi še ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 23. aprila 1931.
5jt
E IX 564/31—9	1158
Dražbenl oklic
Dne 2 2. junija 19 31 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lajteršberk, vi. št. 16.
Cenilna vrednost: Din 18.944-75; vrednost pritikline: Din 1350’—; najmanjši ponudek: Din 12.629-84.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 19. aprila 1931.
E TV 949/31—7	1160
Dražbenl oklic.
Dne '2 6. junija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:	stanovanjska
hiša in vrtna parcela s pritiklinami, zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. št. 278.
Cenilna vrednost: Din 80.240'—vrednost pritikline Din 1'20-—, ki je všteta v cenilni vrednosti; najmanjši p on ud ek: dinarjev 40.120’—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbenl oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 12. aprila 1931.
jj;
T 26/31-2	1142
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Škerlj Anton, rojen 22. decembra 1887 v Klečah, samski, posestnika sin v Klečah Št. 13., pristojen na Ježico, je odšel ob splošni mobilizaciji na gališko fronto, pisal potem eno karto dne 27. avgusta 1914., pri šel v bitko, potem pa ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smilsti na k. z dne 34 štev 128 d. z., se uvede na prošnjo njegove sestre Škerlj Marijane v Klečah š.t 13 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešan-cu poroča sodišču.
Škerlj Anton.
»e poziva, da se zglasi pri podpisanem sodi-dišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. novembru 1931 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V.
dne 8. aprfla 1931.
&
T 21/31—2	1141
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Vidmar Ivana roj. Zorman iz St. Jurja pri Kranju štev. 12, rojena dne 2. septembra 1859, hči Valentina in Marije, pri stoj na v St. Jurij pri Kranju, poročena z Vidmarjem Mihaelom, ki je umrl dne 23. avgusta 1911 v St. Juriju, je pred 31 leti odšla neznano kam.
Ker je potem takem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24, št. 1 o. d. £., se uvede na prošnjo njene sestre Bobnar Marije \% St. Juija st. 12 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogiešanki poroča sodišču.
Vidmar Ivana »e poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 30. aprilu 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V. dne 10. aprila 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
440. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1931.
Besedilo: >Musiea«, trgovina glasov ir je v Ib glasbil, družba i o. i.
Obratni predmet: Nakup in prodaja gla-•ovirjev, harmonijev in drugih glasbil in vsakovrstnih glasbi In ib in muzikaličnih po-trebšičn, popravljanje glasovirjev, harmo ndjev in drugih glasbil. Prevzemanje zastopstev tu-in inozemstva v zadevni stroki.
Družbena pogodba z dne 13. marca 1931 in izprememba z dne 27. marca 1931 Družba je ustanovljena za nedoločen čas Višina osnovne glavnice: Din 20.000 — Poslovodje: Volč Franc v Ljubljani, Rimska cesta 2; Mlekuš Antonija v Ljubljani Novi trg 4. Poslovodji zastopata oba'družbo kolektivno.
Besedilo lirme podpisujeta skupno poslovodji na ta način, da pod od kogar'{oli vpisano, tiskano, s strojem ali štampiljo odtisnjeno besedilo zapišeta svoj lastnoročni podpisni znak.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III.,
dne 11. aprila 1931.
(Firm. 353/31 — Kg C IV. 269/1)
*
441.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1931.
Besedilo: Prva jugoslovanska tovarna hladilnih strojev, družba z o. z.;
srbsko - hrvatsko v cirilici ali latinici: Prva jugoslavenska tvornica Strojeva za hladjenje, društvo sa o. j.;
francosko: Premiere fabrique yotigoslave de machines frigorificjues, societe a r. 1. (a
r&sftpnsabilife limitee);
nemško: Erste jugoslavische Kiiblmaschi-»en-Fabrik, Gesellschaft m. b. 11.
Obratni predmet: Izdelovanje hladilnih •»rojev, gramofonov in njih prodaja; nakup,
izdelava in prodaja vsakovrstnih tehničnih potrebščin, nakup in prodaja v to svrho služečega materijala in potrebščin. Družbema pogodba z dne 3. aprila 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 100.000'—. Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev: 100.000-—.
Poslovodje: Kavčnik Vladimir, podjetnik v Ljubljani, Resljeva cesta 15.
Prokurist za celokupno zastopanje družbenega podjetja Kačer Franc v Ljubljani, Tržaška cesta 10.
Poslovodja, ako je samo eden, zastopa samostojno družbo na zunaj, napram oblastem in sodišču. Ako pa je več poslovodij, določita družabnika način zastopanja.
Tvrdka družbe se podpisuje na ta način, da podpiše, ako je samo eden poslovodja, ta pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, tiskano, s strojem ali štampiljo odtisnjeno, samostojno svoj lastnoročni znak. Za celokupno podjetje postavljeni prokurist podpisuje tvrdko takisto samostojno, ako je postavljen samo eden poslovodja, na ta način, da pristavlja svoj podpis pod besedilo tvrdke, izražene na gori navedeni način, vendar s pristavkom, ki označuje prokuro.
Če je postavljenih več prokuristov oziroma več poslovodij, določita družabnika način podpisovanja prokuristov.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1931.
(Firm. 352/31 — Rg C IV. 270/1)
*
442.	Sedež: Bohinjska Bistrica.
Dan vpisa; 4. apr. 1931.
Besedilo: Anton Presterel.
Obratni predmet: Lesna trgovina. Imetnik: Anton Presterel v Bohinjski Bistrici.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1931.
(Firma 330/31 — Rg A VIL 50/1.)
Vpisale so se tzpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
443: Sedež: Ljubljana, Dunajska eesta 31. Dan vpisa: 4. apr. 1931.
Besedilo: E. Bezek.
Sedež odslej: Ljubljana.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1931.
(Firm 325. — Rg A VII 38/2.)
*
444. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. april 1931.
Besedilo: Združene oljarne, družba s o. *
Izbriše se Lajovicu Janku podeljena pro-kura.
Deželno kot trgovsko sodišže v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1931.
(Firm 351. — Rg C II 209/13.
*
445. Sedež: Maribor, Trg Svobode št. 8.
Dan vpisa: 16. aprila 1931.
Besedilo: Hellit, družba * omejeno zaveso v likvidaeiji.
Izbriše se dosedanji sodno imenovani likvidator Trošt Janko.
Za likvidatorja se sodno imenuje Tomo Trop, zasebni uradnik v Mariboru, Tržaška cesta.
Ta bo firmo podpisoval tako, da postavlja njenemu besedilu svoje ime.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 16. aprila 1931.
Firm 323/31 — Rg C 1 28/18.
*
44(5. Sedež; Ljubljana.
Dan vpisa: 22. aprila 1931.
Besedilo: Ivana, tekstilna tovarna, družba z o. a. v Ljubljani.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 10. aprila 1931 se je družabna pogodba z dne 28. julija 1920, opr. štev. 5.536, izpremenila v odstavku sSestič in Osmič«.
Družbo zastopata na zunaj, napram tretjini osebam, napram oblastem in sodiščem oba poslovodji kolektivno in podpisujeta družbeno tvrdko na ta način, da pod od ko-gar koli pisano ali tiskano ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita ko-lektivno svoja lastnoročna podpisa.
Izbriše se dosedanji poslovodja Sancin Franc, vpišeta pa nova poslovodji:
Boh Slavko, mdustrijalec v Ljubljani, Bleiweisova cesta hšt. 3, in ing. pomladiš Franc, iudustrijalec v Ljubljani, Vrtača št. 10.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. aprila 1931.
(Firm. 361/31 — Rg C I. 104/20)
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadrug e:
417.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. aprila 1931.
Besedilo: »Jugosport«, registrovana la-druga x omejeno navezo v Ljubljani. Namen zadruge je svojim članom:
1. preskrbeti vse za katerokoli vrsto športa potrebne pripomočke, ki so e športom v posredni ali neposredni zvezi;
2. člane navajati k športnemu udejstvovanju katerekoli vrste potom predavanj, vsakovrstnega čtiva, izletov, ekskurzij, raziskovanj ter iskanjem stikov s tu- ali inozemskimi športnimi inštitucijami.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 12. februarja 1931.
Vsak zadružnik jainči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z razglasom, obešenim v uradnih prostorih.
Načelstvo obstoji iz načelnika, njegovega namestnika in dveh odbornikov.
Člani načelstva so:
Šinkovec Rudolf, uradnik, Ljubljana, Borštnikov trg 3/1, načelnik,
Krašovec Franjo, uradnik, Ljubljana, Študentovska ulica, nač. namestnik,
Ogrizek Avgust, uradnik, Kodeljevo, Slomškova ulica 4,
Bučar Vekoslav, akademik, Ljubljana VII., Medvedova ulica.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da postavita pod pisano, tiskano ali s štampiljo odtisnjeno zadružno firniv dva člana načelstva svoja lastnoročna podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 8. aprila 1931.
(Zadr. 332/31 — Zadr. IX. 281/1)
*
418.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. aprila 1931.
Besedilo:Stanovanjska in kreditna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, boljšati razmere svojih članov v gmotnem oziru, vzpodbijati varčnost in socijatno skrb pri svojih članih, s svojimi zadružnimi močmi in zadružnim kreditom preskrbeti njih lastna stanovanja, obrtna in gospodarska poslopja ter po potrebi kulturna posestva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 29. marca 1931.
Oznanila se izvršujejo po objavah na zadružni deski.
Načelstvo obstoji iz 9 zadružnikov. Člani načelstva kot pripravljalni odbor so:
Logar Anton, zidarski mojster, Ljubljana VIL, Zg. Šiška 148, predsednik,
Loboda Nikolaj, trgovski potnik, Ljubljana. Friškovec 3, podpredsednik,
Brvar Alojz, tesar, Ljubljana, Vodmatska ulica 14,
Logar Anton ml., zidar, Zg. šiška 148. Pravico zastopati zadrugo ima:
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v njenem imenu na ta način, da se podpišeta pod s štampiljko odtisnjenim besedilom firme načelnik in en član načelstva.
Podnačelnik nadomestuje načelnika kadar je ta zadržan.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. aprila 1931.
(Firm. 333/31 — Zadr. IX. 283/1)
*
449. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 15. aprila 1931.
Besedilo: Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavško govedo v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je v zvezi z vsemi sredstvi pospeševati umno rejo živine. Pri tem je rejski cilj ta, da vzreja srednje težko govedo za mlečnost, delovno uporabo in niesnost, katero odgovarja naravnim in gospodarskim prilikam rejskega okoliša.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 23. marca 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih trikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po pismenih obvestilih članom.
Načelstvo obstoji iz 5 do 9 članov, voljenih izmed zastopnikov včlanjenih zadrug. Člani načelstva so:
Burgar Joža, posestnik, Hraše pri Smledniku,
Kranj0n'k ^ane,/,» posestnik, Predoslje pri Kranju Ve° Janei/'’ Poseslni'k« sin, Voklo pri
nadTtraSei?11'621’ poseetnika sin’
D[°!erIlc ,Jože> posestnika sin, Žabnica pr Škofji Loki.	*
Pravico zastopati zadrugo ima: Zvezo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu po dva člana načelstva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 11. aprila 1931.
(Firm, 350/31 - Zadr. IX. 286/1)
*
450. Sedež: Kovor.
Dan vpisa: 8. aprila 1931.
Besedilo: Živinorejska, zadruga v Kovor-ju, registrovana sadruga > omejeno laveio.
Obrat in predmet:
Namen zadruge je, povzdigniti živinorejo -zboljšanjem domačih in udomačenih pasem
vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšanje prodajnih razmer glede
živine.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 26. marca 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanita se izvršujejo po razglasu na razglasni deski zadruge.
Načelstvo obstoji iz načelnika, tajnika i*> 4 odbornikovi Člani načelstva so:
Pogačnik Franc, Kovor 50, načelnik, Mršol Ivan, Kovor 25, nač. namestnik, Golmajer Vinko, Kovor, tajnik in blagajnik,
Zabret Franc, Kovor 38,
Ing. Polak Karol, Tržič 150,
Gros Josip, Zvirče 20.
Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu dva člana načelstva. Deželna kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1931.
Firm. 336/31 — Zadr. IX. 278/1)
*
Popravek.
V »Službenih objavah« (»Jugoslovan« št. 84 z dne 12. aprila t. 1.) se je vrinila pomota, katero s tem popravljamo. Na strani 12 pod rubriko Vpisi v zadružni register 355 se ima glasiti: Izbrišejo se dosedanji člani načelstva (uprave) inž. Šturm Rado, Rudi Franjo in Hrastelj Franjo, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva (uprave): Majcen Miro, načelnik južnoštajerske vbiarske zadruge v Celju, Pelo var Lovro, veleposestnik v Ivanjkovci!), Habjanič Leopold, upravitelj Betnava.
Konkurznf razglasi
S 4/31—1.	1133
451. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lorberja Alojza, trgovca v Kočevju.
Konkurzni komisar: dr. Lavrenčič Matija starešina okrajnega sodišča v Kočevju.
Konkurzni upravnik:	dr.	Arko	Hans,
advokat v Kočevju.
Prvi zbor upnikov pri okrajne m s o-d i š č u v Kočevju d n e 8. m a j a 1931 ob p o 1 e n a j s t i h.
Terjatve oglasiti do 5. junija 1931 pri o k r a j n e m sodišču v Kočevju.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kočevju dne 19. junija 1931 ob polenajstih.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 25. aprila 1931.
%
Sa 3/31—71.	1138
452. Potrdilo poravnave.
Med dolžnikom dr. Badl Otonom, trgovcem z usnjem v Mariboru, registrovanim pod firmo: W. Badl, trgovina z usnjem v Mariboru, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 16. marca 1931 sklenjena poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 7 zaporednih mesečnih obrokih, začenši 4 mesece po sprejetju poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. aprila 1931.
$
Sa 9/31—22	1161	\
453. Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Obradovič Božidarom, trgovcem v Mariboru, Razlagova ulica 24, in njegovimi upniki pri naroku dne 13. aprila 1931. sklenjena poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 10 mesečnih obrokih, začenši od dneva sprejete poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 23. aprila 1931.
Sa 11/29-12.	1136
Sklep.
Konkurzna zadeva tiskarne »Panonija« v Murski Soboti.
Dosedanji upravitelj konkumie mase g. dr. Valyi Aleksander, advokat v Murski Soboti, se na njegovo prošnjo po zaslišanju konkurznega komisarja razreši dolžnosti.
Za konkurznega upravitelja se postavlja g. dr. Vadnjal Ludvik, advokat v Murski Soboti.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III..
dne 24. aprila 1931.
Sa 2/31—34.	1137
455. Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Bajde Albina, trgovca v Studencih pri Mariboru, je končano.
Poravnava sodno potrjena.
Okrožno sodišče t Mariboru, odd. 111., dne 16. aprila 1931.
Stran 12
JUGOSLOVAN
Nedelja, 26. aprila 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 551/31.	1129a—2—1
Razglas o licitaciji.
Sre&ko načelstvo v Novem meslu razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani z odlokom V. No. 579/2 z dne 6. marca 1931 na posta vi čin po v 86 in 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1931 na postavi členov 86 do 98 nosno dopolnil, za prevzem del za novo zgradbo mostu čez Temenico v Ponikvah v km 563.812 drž. ceste št. 2 z proračunje-nimi stroški 2992.274-98 Din
javno pismeno ofertno licitacijo na dan 2. junija ob enajstih v sobi št. 7 sreskega načelstva v Novem mestu.
Vse natančnejše določbe glej tozadevno celotno objavo v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« z dne 299. aprila 1931 štev. 97.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 25. aprila 1901,
1 *
Štev. 259 ex 1931.	1149
Razpis službe.
Po nalogu* kr. banske uprave z dne 19. januarja 1931. V. No. 401/1, razpisuje sre-ski odbor v Kamniku službo tajnika.
Pogoj za sprejem je najmanj izobrazba, ki se zahteva za III. uradniško kategorijo.
Lastnoročno pisane, s kolkom za Din 5 opremljene prošnje ter s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami: a) rojstni-krstni list, b) domovnica, c) zadnje šolsko izpričevalo, č) dokazilo o odsluženju ali oprostitvi vojaške službe, d) zdravstveno izpričevalo, e) potrdilo pristojnega oblast-va, da prosilec ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja iz koristoljubja, f) evetuelna izpričevala o dosedanji njegovi službi, je predložiti neposredno sreskemu cestnemu odboru do vključno 15. maja 1931.
Sreski cestni odbor, Kamnik, dne 28. aprila 1931.
*
1153-2-1
Razpis.
Občinski odbor občine Št. Vid nad Ljubljano razpisuje oddajo
težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, kleparskih, luovskih del, vodovodne inštalacije, električne inštalacije, dalje oddajo mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del, ter dobava parketov za zgradbo
OBČINSKEGA DOMA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO.
Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe v Občinskem uradu Št. Vid nad Ljubljano od 30. aprila t. 1. od 8. do 12. ure naprej in sicer po Din 100-— za zidarsko delo, po Din 70-— odnosno Din 20-— za vsa ostala dela. Tam so tudi na upogled splošni pogoji.
Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 13. maja t. 1. do VA2. ure, v pisarni občinskega urada Št. Vid nad Ljubljano.
Občinski gradbeni odbor si pridrži pravico oddati delo ne glede na najnižjega ponudnika.
Kavcija, sestoječa iz gotovine, vrednostnih papirjev ali garancijskega pisma priznanega denarnega zavoda v iznosu 5% ponudene svote za domače, oziroma 10% za inozemske podanike, je deponirati pri občinskem uradu v Št. Vidu nad Ljubljano.
Občinski urad, Št. Vid nad Ljubljano, dne 28. aprila 1931.
Št. 98/K.
*
Razglas.
1108-8-3
o prvi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev vodovodnih del v trgu Sevnica, srez Brežice.
Občinski urad v Sevnici razpisuje po naročilu kraljevske banske uprave 13. aprila t. 1. br. V. No. 2525/13 in na podstavi 61, 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev vodovodnih del v Sevnici prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 5. junija 1931. ob enajstih v prostorih občinske pisarne v Sevnici.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih občinskega urada v Sevnici.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na enotno oeno uradno odmerjenega proračuna v iznosu Din 579-924-—.
Zapečatene ponudbe opremljene s kolkom za Din 100-— priloge s kolkom za 2 Din morejo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci, na dan licitacije z označbo »Ponudba za oddajo vodovodnih, del v Sevnici« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldan. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini Din 50.000-— tuji državljani Din 116-000"— na vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« pogodbe in nabave.
0 položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urad' o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeležiti ,udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščeni morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Občina si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponudbene vsote. VsAk ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Občinski urad v Sevnici, dne 23. aprila 1931.
Razne objave
1155
Objava.
Podružnica »Krščanska šola« v Sp. šiški je na svojem občnem zboru 19. aprila t. 1. sklenila, da društvo preneha.
Dr. M. Novak.
1163
Objava. •
Izgubila sem delavske knjige, izstavljene od mestnega magistrata mariborskega, prva z dne 27. maja 1918, št. 317, druga z dne 11. novembra 1919, št. 733, tretja z dne 24. avgusta 1922, št. 415, in četrta z dne 31. januar ja 1925, in domovnico mestne občine mariborske z dne 2. avgusta 1922, št. 520.
Proglašam jih za neveljavne.
Maribor, 28. aprila 1931.
Medvešek Marija s. r.
*
1164
Objava.
Izgubil sera indeks teološke in filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Raz-nožnik Bernard z Lesc.
Proglašam ga za neveljavnega.
Raznožnik Bernard s. r.
Izguba certifikatov.
V tovarni tvrdke Carl Pollak d. d., obrat Ljubljana, sta se v strojnem oddelku na
nepojasnjen način izgubila dva uradna certifikata parnih kotlov tov. št. 727 in 728. Proglašamo jih za neveljavna.
Carl Pollak d. d., Ljubljana.
1130
Računski zaključek
Združenih papirnic Vevže, Goričane in Medvode d. d.
v Ljubljani za leto 1930.
Bilanca k 31. decembru 1930.
Aktiva.
Pasiva.
1. Blagajna.........................
2. Tovarne Vevče, Goričane in Medvode.............................
3. Gozdno posestvo Jatna . . .
4. Surovine in polfabrikati < .
5. Papir....................	.	.	.
6. Dolžniki za blago................
7. Devize in razni dolžniki . .
8. Vrednostni papirji; n) lastni
b) last dr. Karel Trillerja pokojninskega skl ada . . .
c) naložbe rezervnih skladov
Din
384.746-88
26,320.034-62
371.556-83
11,070.052-47
1,824.672-80
19,064.796-20
2,349.220-05
416.733-33
625.000"— 3,750.000"—
66,176.812-18
Din
1. Delniška glavnica , . . . . 25,000.000'
2. Rezerve:
I. redni rezervni sklad . .	1,322.320-13
II. rezervni sklad za event.
padanje cen zalog blaga	917.557-49
III. rezervni sklad za duibi-jozne terjatve ....	1,325.000’
IV. azijska rezerva ....	6,417.005'92 V. rezervni sklad za kurzne
izgube pri eksportu	.	.	400.000-—
VI. rezervni sklad za pokrivanje škod po čl. 3 valorizacijskega zakona	,	.	1,792.171-70
3. Nedvignjene dividende .	.	.	36.356'
4. Upniki ............................. 23,446.087-37
5. Pokojninski dn podporni skladi:
I. dir. Karel Trillerja	po-
kojninski sklad za urad-ništvo in mojstre .	.	.	1,657.977-—
II. delavski pokojninski in
preskrbovalni sklad	.	.	1,003.262"—
III. podporni sklad za uredništvo ................................ 108.838-37
6. Dobiček: prenos dobička a z 1. 1929	.	.	1.293-66
čisti dobiček za 1. 1930 .	.	.	2.748.942-54
66,176.812-18
izdatki. Račun zgube in dobička k 31. decembru 1930.			Prejemki.
1.	Upravni stroški 2.	Davki ......... 8. Obresti	 4.	Odpisi	 5.	Čisti dobiček za 1.1930 vštev-<ši prenos iz leta 1929 . . .	Din 2,299.062-51 1.713.87608 1,197.124-11 4.528.867-89 2,750.236-20	1.	Prenos iz 1. 1929 	 2.	Kosmati dohodld za 1. 1980 .	Din 1,293-66 12,487.873.18
	12,489.166-79		12,489.166-79
			
Objava: Po sklepu občnega zbora z dne 27. aprila 1931 se bo izplačevala izza 1. maja 1931 za poslovno leto 1930 proti kuponu št. 11 družbinih delnic 8% dividenda, t. j. Din 8-— na delnico pri Ljub-
ljanski kreditni banki v Ljubljani in pri njeni podružnici v Zagrebu.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1931.
UPRAVNI SVET.
1095
Aktiva.
Računski zaključek
Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Bilanca z dne 31. decembra 1930.
Pasiva.
1. Blagajna.....................................
2. Poštna hranilnica............................
3. Banke in hranilnice....................  .	.
4. Razni dolžniki:
a) tekoči računi.............................
b) razni dolžniki............................
c) osebni računi . . . . ■...................
d) dolžniki - delodajalci (razno, regresi in obresti) .....................................
e) pologi....................................
5. Dolžniki prispevkov..........................
6. Tiskovine in porabljivi materijal . . .
7. Premični inventar............................
8. Vrednostni papirji...........................
9. Nepremičnine.................................
10. Dubioznl prispevki in doklade
Din
349.491-69
1,178.234-50
26.942-04
1,198.398-27
131.662-25
1,010.464-76
37.536-21
Din
60.395-62
1,527.726-19
2,404.903-52
13,605.169-82
271.800-63
2.847.325-40
108.207-6
91.620--
1,647.021-78
22,564.270-66
1. Upniki:
a) tekoči računi . , ,
b) razni dolžniki............................[
c) osebni računi.............................
d) Pologi .  .................................
2. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v
Zagrebu:
a) predpisani in odpisani prispevki . .
b) pobrani in preodkazani prispevki . .
c) konto pro diversi . , .  ..................
d) globe po ZZD...............................
g) likvidirana iinovina Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.........................
h) predpisani in odpisani prispevki za onemoglost, starost in smrt . . . .
i) pobrani in preodkazani prispevki za onemoglost, starost in smrt . .
3. Sklad % poslovnega prebitka . . . ! !
4. Rezerva okrevališča »Jadran«..................
5. Protituberkulozni fond .......
6. Dubiozni prispevki in doklade ....
7. Poslovni prebitek v letu 1930 ................
Zguba.
Račun izgube in dobička za leto 1930.
1. Upravni stroški.............................
2. Vzdrževanje ambula tori jev.................
3. Hranarina: redna, polovična in dvojna .
4. Podpore za porodnice-članice................
5. Podpore za porodnice-svojke.................
6. Dečja oprema, članice
7. Dečja oprema, svojke
8. Podpore za dojilje
9. Babiška pomoč, članice
10. Babiška pomoč, svojke ,,,,,,,
11. Pogrebnina.........................  ,	,	,
12. Oskrba v	bolnicah, člani	,	,	,	,	,	,
13. Oskrba v bolnicah, svojci..................
14. Zdravila in zdravilni pripomočki, člani .
15. Zdravila in zdravilni pripomočki, svojci
16. Lečenje zob in zobne naprave	,	,	,	,
17. Rnzna kopališča in zdravilišča	.	.	,	,
18. Zdravniki................i	■	■	■	■	■	>
19. Vzdrževanje avtomobila,	■	,	•	>	,	,
20. Obresti.............................<■■•>■>
21. Odpisi od	inventarja .	.	.	.	■	■	■	,
22. Vzdrževanje nepremičnin....................
23. Poslovni prebitek v letu 1930	,	,	..
Din	Din
5,329.455-67 17.197-64 24.861-85 839-95	5,372.355-11
2,268.809-84 2,141.202-14 647.877-22 1.930-	
4,036.908-76	
30.53249	
122.016-90	9,149.277-35
	5,311.021-86 884.810-78 50.000- 1,647.621-78 649.183-68
	22,564.270-56
	Dobiček.
Din
13,386.283-36 2,516.103-90 272.064-40 501.461-10 2,253.677 10 34.403-60 250.920--794.316-40 445.890-20 4,940.537-41 1,411.938-44 3,194.359-21 904.575-34 693.867-20 1,848.123-26
6,012.926-25
33.362-70
Din
7,471.061-05
1,445.188-10
33,447.520-82
5,046.288-95
184.886-19
276-090-45
3.146-21
649.183-68
48,523.365-45
L Bolniško zavarovalni prispevki
2. Povračila po § 11. ZZD
3. Obrtne globe , , , ,
Din
Din
47,976.827-49
391.312-41
155.225-56
48,523.365-45
Komisar v dolžnosti nadzorstva In ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev pregledal in našel v redu (sejni zapisnik z dne 16. aprila 1931, točka 61).
Uprava OUZD, Ljubljana.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 29. Za Uakamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja Avgust Koiman. —• Val t Ljubljani.