Prvi slovenski list v Ameriki' GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — O P BOJA DO ZMAGE! GLASILO S K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. ORUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 18. CHICAGO, ILL., TOREK, 3. FERUARJA — TUESDAY, FEBRUARY, 3, 1923. LETNIK XXXIV. Proslava dvajsetletnice dr. Marija Pomagaj št.78,KSKJ. - velik triumf ŠESTINDVAJSET ČLANOV IN ČLANIC SPREJETIH V-K. S. K. JEDNOTO S POSEBNIM DOVOLJENJEM GL. PREDSEDNIKA. _ IGRA MIKLOVA ZALA IZPADLA ZOPET NEPRIČAKOVANO POVOLJNO. KRIŽEM SVETA. KRVAVI IZGREDI V JUGOSLAVIJI — Tokyo. — Od tukaj prihaja poročilo, ki se glasi, da je v mestu in okolici padlo toliko - snega, kakor že ne pomnijo 11 oseb mrtvih, 29. ranjenih in Iz Jugoslavije. VLADA JUGOSLAVIJE V 1924. IN 1925. SE PRIMERJA BURBONSK1, KONCEM 18. STOLETJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. veliko let. Revnejši sloji, ki so še zdaj nastanjeni po barakah katere so bile za silo postav-i ljene po potresu, trpijo silno od mraza, ves promet po me-! stu je vstavljen. 800 aretiranih. — Protestni shodi po hrvatskih in slovenskih naselbinah v Ameriki. Glasom poročila iz Dunaja Chicago, III. — (Izvirno.) Popoldne pa se je začel pro-— Ameriški "Slovenci živimo gram v cerkveni dvorani in si-pravkar v posebni dobi, v ka- cer nekako ob 2:30 popoldne, teri se slovenski narod vrača z igro Miklova Zala. nazaj k onim idejam in onim Kot od društva določen sto-, „ . B _ . . . • ««ni uxvJlmc reuuuimai t T njih s,o-loravnate1ij je™ je uoseb „*«», 29 \ errski očetje in matere izroči- prvo apeliral na vse ITavzoče li kot najdražji zaklad za živ- občinstvo, naj se zadržijo lepo ljenje, t. j. sv. vera in njih mili mirno med prizori igre, da bo-slovenski jezik. j do na ta način vsi imeii dober Razdobje med 1924. in 1925. i z Jesenic, da ni nemogoče, da Razdobje med letoma 1924. se še pozdravi. Tudi Valentin in 1925. je prineslo državi Sr- Rabič je bil v nezavesti. Oba bov, Hrvatov in Slovencev naj- je zabodel zunaj v temi finan-koncem pretečenega te*na je bolj propadlo vlado, kar se jih car, ki so ga orožniki takoj _ San Juan porto _! bilo po več mestih Jugoslavi- je mogoče misliti. Režim, ki sta j vklenili in odvedli v Kranjsko Tukaj vlada mraz, kakršnega'v bo*u med nacijonalisti in ga vpeljali radikalna stranka goro. — Pač žalostno TnniArlor Vfl7<»l hrvatske republikanske in njen psevdo-demokratični čeli novo leto! smo za- 54 stopinj pod ničlo; na neki 1 * ** gorski postaji v San Juan pa nJe™h 800 aretiranih. Pasic celo 61 stopinj. |m rad1lkah delajo P° vzgledu Mussolinija, s silo, ka- — Steubenville, O. Tr- tere mejo so pa že prekoračili, Da so te trditve popolnoma užitek od igre. Nato je pa pred- Rovski del mesta v Irondale je teče nedolžna kri katere ma- resnične nam do pičice potrju- stavil kot glavnega govornika, °Senj popolnoma uničil. Škoda deži se ooznajo na Pašičevi si_ je zadnja nedelja v Chicago, ki ima nalogo govoriti v imenu ie cenjena od sto do stopetde- bradi ko je žensko društvo Marija društva Marije Pomagaj št. 78, set tisoč dolarjev. Kako je o-j Električni tok ga je ubil. Kakor nam javljajo z Višnje gore, sta šla dne 5. m. m. Pomagaj št. 78, K. S. K. Jedno- Very Rev. Hugo Brena D. D. te slavilo svojo dvajset letnico. O. F. M., kateri je burno poz- Dasi je društvo to svojo tako dravljen od strani občinstva važno prireditev priredilo na nastopil. Najprvo je kot vedno zelo tih in skromen način, je prišel na dan s svojim humor- vendar narod prišel od vseh iem, ki ga kot trdi Gorenje iz- genj nastal ni pojasnjeno. j Po hrvatskih in slovenskih — New York. — Joseph Ro- naselbinah v Ameriki so se vr-binson, trgovec s zlatnino jej šili protestni shodi, na katerih bil napaden in oropan za $10.-! so naši rojaki in bratje Hrvati 000 vrednosti demantov. v ostrih besedah ožigosali tero- , . . _ Zu-iristično in korupcijonirano via- gega kak,or konsorcij za izze- manje države v privatno korist privesek iz prečanskih dežel, se da primerjati kvečjemu le burbonskim, kakor je vladal koncem 18. stoletja v Napolju ; in Siciliji. Slovenci takega režima sploh nikoli nismo nad se- j tamkajšnje posestnice M. boj imeli in Hrvati tudi ne, kaj- Groznik in slučajno na počitni-ti Khuenovo paševanje je bi- cah bivajoči 16-letni sorodnik iz lo vendarle otročja igrača na- Zaloga na kozolec po krmo za pram P. P. režimu. živino. Na kozolec je bila še Stranki, ki sta si nadeli ka-,od mlatve napeljana elektrika, kor v posmeh ime "narodnega |Sorodnik je prijel žice in pri-bloka" ne prestavljate nič dru- Hsnil eno od druge ter se je — Moskva, Rusija. strani skupaj, kakor, da bi ga borno izstresa iz svojih roka- nanii minister sovjetske Rusi- do v Belgradu, katere ministr-neke posebne elementarne sile vov. Nato je pa z jedrnato be- Je Cičerin, je nevarno obolel.; ski predsednik je Nikola Pašič. dvignile in pripeljale na to sedo posegel v zgodovino tega Vzrok bolezni je navedeno na-! V Pittsburghu je priredil nviro^tffH' I Šanebairo A mta4-%m 1VT n ki i <1 p Q _ j p C^m O duševno delo in nežno-* dne 25. jan. Prosvetni odbor prireditev. Doba dvajsetih let je precej dolga doba, je doba, v kateri umirajo rodovi in na mesto njih stopajo novi. Zato tudi iz vseh ozirov, predvsem iz zgodovinskega ozira zasluži društvo Marija Pomagaj vsega priznanja in čestitanja k temu svoje- žeiiskega društva Marija__ magaj, katero je toliko dobre- sni mraz. ki vlada po Kavka-1 Hrvatsiječnja v Massonic dvo-ga storilo za naselbino, za ka- zu- BaJ'e bo odšel v gorkejše( rani javni protestni shod, katoliško Vero in predvsem za i Kraje za nekaj časa, njegove; terega se je vdeležilo veliko vdove in sirote. Apeliral je z 'P°sle bo Pa prevzel Mixin Lit- število Hrvatov in Slovencev. vso resnobo na mlade dekleta in žene, da katera še ni članica tega vrlega slovenskega katoliškega ženskega društva naj vinov, katera vest pa še ni potrjena. — Atene, Grčija. — Iz Carigrada je turška vlada pr^- mu slavljenju dvajsetletnice sigurno pristopi pod njegovo S gnala patriarha grško katoli- Na ta shod je pa tudi prišel neki Srbin, Rajnovič. TVIr. Rajno-^Sc je dejal, da so ga njegovi tovariši svarili, naj nikar ne hodi na shod, češ kaj hoče e-den Srb med tolikimi Hrvati. A vsled močnega toka zgrudil takoj mrtev na tla. Neopravičljiv male skupine. Kakor sta s po- va brezbrižnost je povzročila močjo izvestnih močnih vpli- gmrt mladega čiOVeka. vov dosegli demisijo vlade go-j Q spoda Davidoviča v to svrho, M . . „ , ... . .. . i Nemarnost starsev. da se ne bi kaznovala ali zatrla korupcija, tako obstoji se-1 V Limbušu pri Mariboru se- njih obstanka. Koliko dobrega zastavo. Posebno lepo je govo- ške cerkve, kar je povzročilo je to društvo že storilo tekomiril o prelepem imenu tega dru-!veliko ogorčenje med grškimj,on jih ni poslušal, ampak je J^J^kom % obed v teh dvajset let t. j. nepopislji-1 štva Marija Pomagaj. Sloven-j narodom, in ima še lahko zlezel in povedal na shodu zbra-, yemb-r i'n deceI vo. In to ne samo v podpornem ske žene, ki so došle v to no-delokrogu, kar je seveda kot vo domovino, so morda na vse podpornega društva njihov!drugo pozabile, a na svojo ve-glavni cilj, ampak to društvo i- ro in na svojo nebeško mater ma nešteto zaslug tudi na vseh Marijo pa niso pozabile. To pri-drugih poljih, na kulturnem, čajo slovenska društva in njih posledice. Bivši vojni minister Pangalos je dejal, da mirnim potom se pri Turkih ne da nič opraviti, le z orožjem se jih lahko privede do pameti. — Buselj, Belgija. — V Bel- kakor ttfcffna cerkvenem polju, prelepa imena same Marije, je so obsodili dva nemška vo- Koliko dobrega je to društvo z vso resnobo povdaril govor-i z vršil o tekom teh dvajset let nik. Navdušenemu in krasne-za cerkev sv. Štefana, ve le Bog mu .govoru Very Rev. Hugo drugi ne. In koliko je društvo i Brena je navzoče občinstvo dol-prispevalo k kulturi in izob- gotrajno navdušeno pritrjeva-razbi slovenskega naroda v lo. jaka, katera sta za časa vojne nasilno postopala napram civilnemu prebivalstvu na smrt, nadaljna dva pa na 15 let je- v ce. mm, da je prišel med brate in tovariš med tova- riše." Za beogradsko vlado je; daj njuno delo edino le v na- je zadušil 4-letni sinček zakon-daljnem korumpiranju, o če- cev Franca in Pavline Čeh, ki mer nam zopet priča afera Bo- sta odšla na obisk ter pustila ža JeJačič. Ta moi^ ki >e eden doma v sobi pri štedilniku sa^ največjih kapitalistov Srbije mega otroka. Na štedilniku in radikal, je dobil od nemške kjer je še tlel ogenj, pa je bi- reparacijske svote, ki je name- lo nekaj smolnic suknja, kar je- njena od vojske odškodovanim začelo tleti in proizvajati tak e rati za no- dim, da se je otrok onesvestili kakor brat 111 december, skupno Prepeljali so ga sicer takoj v ' ogromno svoto 400.000 zlatih bolnico, kjer pa se je že po par mark, za svoje tovarne,- samo urah zadušil. Chicagi. Saj ga ni bilo leta, dar bi to društvo ne priredi Po vsaj ene ali dve zanimivi dramatični predstavi, pri katerih je to društvo radi svojih izbornih i-gralk nosilo vedno prvo zastavo v naselbini. Ne bomo naštevali teh zaslug na široko, ker preobširna je slavna zgodovina tega društva, zato omenjamo njih glavne zasluge le n^ kratko. In zadnjo nedeljo se je slavilo dvajsetletnico tega vrlega za narod neprecenljivega dela. Slavilo se jo je sicer na skromen način, kakor je že to navada pri slovenskemu ženstvu, ki ne hlepi po časti in slavi, ampak se zadovoljuje s zavestjo, da dela za dobro stvar in to jim je dovolj. Zjutraj so imele ob pol osmi uri skupno slovesno sv. mašo, katero je daroval Rev. Father Miklavčič z leviti. Udeležba je bila velika, dolga vrsta žena in deklet, ki je prikorakala z regalijami na prsih h slovesni sv. maši je pričala, da najbrže ni manjkalo\ nobene, da so prišle vse na plan, "da tako najprvo Jkot članice katoli- Takoj zatem se je začelo z igro Miklova Zala, katero so vsi igralci s posebno izbornost-jo igrali. O igri in o nadaljevanju te slavnosti pa bomo govorili v jutrišnji številki. (Dalje sledi.) TAJNI POIJCISTT VODJA BANDIT0Y. Rajnovič dejal, da to ni srbska vlada, ampak vlada gospode in bogatašev. Nastopilo je več govornikov Hrvatov, med njimi tudi Anton Blažekovič, tajnik komunistične delavske stranke. ' Govoril je kot komunist in se ni oziral „ nato, da so bili na shodu ljud-— Scranton, Pa. — Dru^i- je raziičnega verskega in političnega prepričanja, Blažeko-vičev govor je bil prazen in neumesten. škega društva proslave svojo vodja te bande. N^i sledjo prišli banditom, ki so nameravali oropati "Viking expres" il usmrtili stražnika, katerim na čelu je bil tajni policist. Chicago, 111. — Tajni policist Bernard P. Smith je bil na sumu, da je vse preje, kot pa poštenjak. Stopili so mu na prste, in ko si ni mogel več pomagati iz zagate, je izpovedal, da je bil soudeležen pri nameravanem napadu na Northwestern Railroad "Viking ex- na obstoječa iz šestih oseb je prišla ob življenje, ko je počila glavna plinova cev v hiši kjer so stanovali. — Berlin, Nemčija. — Berlin, glavno mesto Nemčije je bilo pred vojno na glasu kot najbolj snažno mesto na svetu. Vojna je pa marsikaj spremenila, tako tudi berlinske u-lice, katere so bile v zadnjem času zelo zanemarjene. Mestni svet je storil vse potrebne korake, da dobi mesto zopet nazaj svoj dobri gl5s. — Brusel, Belgija. — Premier Theunis se je odločil, da bo šel v pokoj, čim se bodo vršile prihodnje volitve. Parlament bo razpuščen meseca marca. — Wadena, Minn. — Na zagoneten način je pred dvema mesecoma od tukaj izginil neki John Goings. Iskanje je bilo brezvspešno in domači so slutili nesrečo. Pred par dnevi so pa našli na neki farmi v shrambi za koruzo'njegovo truplo, Kakor pravi Hrvat in rodoljub je govoril med brati Hrvati dobro poznati Mr. L. Frko-nja. Ožigosal je srbsko diktaturo, kateri se gre le zato, da bi podjarmila Hrvate in Slo-i vence. zato, da ne bi postavil svoje protikandidature v kruševa-škem okrožju, oziroma zatq, da bi stranko s svojim zlatom podpiral in ne cepil. Tako se pod vlado teh dveh strank z največjo brezvestnostjo ljudem kradejo milijoni, da se podpre- jo stebri tega brezstidnega re- ve]iko gtevi,0 v]omov tatvin zima- ki sta jih izvršila v raznih tr- govinah v družbi Petra Primca. iz Doba pri Ljubljani, ki že- Aretacija dveh nevarnihi vlomilcev. V Linči vasi na Koroškem sta bila aretovana zloglasna vlomilca in tatova, brata Anton ir Alojzij Anžur iz Sp? Zadobrave pri Ljubljani. Na vesti imata Napad na dr. Bazalo. Upokojeni profesor zagrebškega vseučilišča dr. Bazala je prišel v družbi dr. Žaniča v Po-žego na shod, da se predstavi kot kandidat HRSS. Po shodu ga je pričakovalo v hotelu, kjer je hotel prenočevati, več uradnikov z okrožnim načelnikom vred in pa nekaj orjunašev. Komaj so ga orjunaši zagledali, so ga dejansko napadli, a brez vspeha, ker se je dr. Ba-| zali posrečilo se umakniti. Naj- Od Slovencev je govoril Mr. Kolek in sicer v imenu S. K. P. J. in A. Horvat. Na koncu je bila prečitana' več škode trpi gostilničar, ka- dalje časa sedi v zaporu v Celovcu. Ukradeno blago so vs? trije običajno spravljali čez: mejo in ga tam razpečavali^ Vlomili so tudi po raznih vaseh in trgih v Avstriji. Vsi trije bodo sedaj prepeljani v Jugoslavijo. Antona iščejo varnostne oblasti že dve leti, odkar je ubežal iz zaporov. press" v bližini Ravina Park . , . _ pri čemur je bil usmrten straž-! *at?r° Je kazal° znake nasilSa- Podrobnosti niso znane. nik na vozu omenjenega vlaka,I-Russell S. Dickey. Oblasti so| ————-tudi mnenja, da je bil Smith življenje Dickey. dvajsetletnico v cerkvi s sv. mašo, da se pri njej najprvo zahvalijo za ves napredek svojega društva Vsegamogočne-mu, ki je rosil na njih delova- Smith je bil aretiran na svojemu domu, 2407 Winnemac ave. Pripoznal. je tudi, da je on vozil avto, kateri je čakal pri postaji nadulične železnice na nje skozi dvajset let svoj bla- Davis cesti, s katerim bi bil od- goslov. Pri tej slovesni sv. maši je imel prekrasen govor Rev. Father Miklavčič, ki je blado-dejno vplival na vse navzoče. peljal, ako bi se posrečilo, plen iz vlaka, za katerega so imeli banditi-napravljen načrt,* namreč $200.000, za katere je dal Poleg Smitha je bil tudi aretiran delavec v skladišču za prtljago, Ralph Norris McKee, ki je tudi pripoznal, da je bil sovdeležnik pri gori omenjenemu nameravanemu ropu in u-moru. Zaprli so še več osumljencev, med ^temi tudi nekega Bernhard Mylina, kateri je na sumu, da je usmrtil Dickeya. resolucija in enoglasno sprejeta, ter brzojavnim potom jav-ljena novinam in politikarjem v starem kraju, za katere stroške se je nabralo na shodu | $100. Resolucija bo tudi prestavljena na angleški jezik in poslana angleškem listom v objavo. Nadalje so se tudi vršili protestni shodi v Detroitu in sicer v soboto dne 31. jan. v Hrvatskem domu na 1329 Kirby ave. V nedeljo 1. februarja so pa bili enaki shodi^ Philadelphi-ji in Farrellu, Fa. -o- — New York. — Vlaki, ki bi imeli dospeti v New York v petek zjutraj so bili radi snežnih žametov zadržani v bližini U-tica, N. Y. Na nekaterih mestih je bilo do 9 čevljev snega. — Chicago, 111. — John Lu-neti, 10 let star, se je z rokama obesil na neki avto, pri te/fi pa tako nesrečno padel, d£ je prišel z glavo pod kolo avtoja Un bil na mestu-mrtev. teremu so vladni oprode razbili več miz in stolov. Dva fanta zaklana v Mojstrani. Na silvestrov večer so imeli Sokoli v Mojstrani v hotelu Triglav ples, ki se je končal z u-morom. Proti koncu veselice je prišel zraven neki financer z Dovjega, a gostilničarka mu ni hotela dati nič pijače, ker je bil že itak pijan. Ko je pozneje nekdo šel pred vežna vrata, je videl, da leži na tleh nekaj črnega, nakar posveti in vidi na tleh dva zaklana fanta. Bila sta to brata Pavel in Valentin Rabič (Čeborjeva) iz Mojstrane, sicer mirna mladeniča. Takoj gredo klicat g. kaplana, da bi zabodenima podelil sv. olje. Pavel Rabič je bil zaboden v želodec in je bil ob prihodu g. kaplana že mrtev, Valentin pa je bil zaboden v stegno in imel prerezano odvodnico in je vsled tega izgubil veliko krvi. Vin-dar je izjavil zdravnik dr. Kogoj, ki se je pozneje pripeljal DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, _ AVSTRIJO. ITD. Naša banka ima svoje lastne zvere-s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na. zadnjo pošto točno in brez vsakeRa* odbitka. Naše cene za' pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din..................$ 8.90^ 1,000 — Din. ____.... $ 17.45 2.500 — Din..................S 43.55 5,000 — Din..................$ 86.50 10,000 — Din.........$172.00 100 — Lir ........ $ 4.90 200 — Lir ........ $ 9.45 500 — Lir ........ $ 22.75 1.000 — Lir ........ $ 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. aK-nad 2.000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej- . Zato se pojsiljatve nakažejo po cenah oneRa dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI? V TUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJA^ NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLG*-VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & 70—9th AVE, NEW " AMERIK A NSKI SLOVENEC" (N "EDINOST \ •,*..:-V. Prvi in najstarejii slovenski katoliški list v Amiriki. A meri kan s ki Slovenec ustanovljen Ueta 1891. Edinost Jeta 1914. \ The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edimost Publishing Company 1849 — West 22nd Street,' Chicago, 111. Telephone: Canal 0098. * Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplicatioa. NAROČNINA: Za Zedinjenc države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ................"..$2.00 Za Chicago, Kanado ih Evropo za celo leto .......$4.75 » Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4./5 __For Chicago. Canada and Europe per half year .. . /$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj •h»n in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919." at Post Office at Ciljajo. 111., under the act of March 3rd 1870. Vsi na noge za katoliški tisk! Ruskem, pa jasno in objektivno opisuje znana Ema Goldman, nekdaj sama navdušena radikalka, ki je kar gorela za socializem in komunizem. Ona pravi: "Jaz sem našla Rusijo glede delavskega vprašanja kot pravo prisiljeno delavnico. Delavci so bili mobilizirani in so morali opravljati dela, ki jih ie država odkazala, neglede so taka dela ljubili ali ne. Izkušeni uradniki so morali opravljati težaška dela, navadni ignorantje pa so sedeli v uradih. Kdor bi temu odgovarjal je bil takoj kaznovan, ali celo ustreljen." "Svoboda misli, govora in tiska je v Rusiji veliko bolj nepoznana stvar, kakor je bila pod kako prejšno vlado v Rusiji. Eksistenco imajo samo oni, ki so z dušo in telesom udinjani židovskim boljševikon^ Vse drugo se pa zatira na najokrutnejše načine." Čitatelji nekaterih slovenskih radikalnih listov bodo pa še kljub temu dan za dnem videli v svojem časopisju, velikansko hvalo o delavski svobodi v Rusiji. Katoličani smo dolžni vsi brez izjeme na stan ali poklic, da ta mesec razširimo kar največ mogoče dobro katoliško časopisje. Bolj, kakor katoličani drugih narodnostij smo pa dolžni mi ameriški Slovenci, da povzdignemo ta mesec svoje časopisje do najvišje stopnje, ki mogoče. Ta mesec se pokažimo, koliko nas je še in ako v resnici želimo, da ameriški Slovenci dobimo enkrat svoj za-šeljeni katoliški dnevnik. Tiskovna kat. družba Edinost ima naprodaj še nekako okrog 100 delnic. Katoliški Slovenci, katoliška društva sezite po njih in pomagajte, da katoliški dnevnik izide čimpreje. Kdor ne more postati delničar, naj skuša pridobiti vsaj enega novega naročnika (ico) in veliko bo pomagal! Katoliški Slovenci, ne kaže drugega, kakor da vsi skupaj stopimo, zavihamo rokave in pomagamo skupno, da dobimo čimpreje dnevnik. Predvsem prosimo, vsakega našega naročnika (ico), da ta mesec gre na agitacijo. Če to stori vsak naročnik (ca) je dnevnik zagotovljen in se ga bo lahko izdajalo za primerno nizko ceno. Več ko bo naročnikov, ceneje se bo lahko dnevnik izdajalo. Torej tudi v tem oziru je Vaša dolžnost, da pomagate do cenejšega dnevnika. Kaj je to pridobiti enega naročnika (ico), samo par besedi je treba prijatelju (ici) in ga imate. In vendar, če vsi to storite, koliko dobroto boste storili sami sebi in vsej katoliški stvari. Samo malo dobre volje se zahteva od Vas, tt> je vse. Zato nikar dragi naročnik (ca) naj ne gredo te prošnje mimo tvojih oči, ne da bi pustile globokega vtisa v tvojem srcu in da bi ne sklenil (a) nekaj storiti tekom tega meseca za tvoje katoliško časopisje. Enega naročnika (co) prosimo od tebe, ali je to preveč? Pomisli in pojdi na delo! » Come on, vsi to pot, kolikor nas je na delo za katoliški dnevnik! Govorice o delavski svobodi v Rusiji so humbug! Naši nasprotni listi čestokrat hvalijo sedanje razmere na Ruskem. Celo agitiralo se je že, da naj gredo delavci v Rusijo, ker tam so baje prave delavska nebesa, je prava delavska svoboda in delavci so gospodarsko in družabno neodvisni. Tako smo zadnja leta večkrat čitali v naših takozvanih 1 'delavskih" listih, kljub temu, da so od-časa do časa prišli na dan s svojimi izjavami ljudje, ki so sami okusili te delavska nebesa na Ruskem/ - Kaka delavska nebesa in delavska svoboda vlada na Cleveland-Newburgh, O. En^najprvih reči, kar bo potreba pri dnevniku, katerega se vsi veselimo, bo to, da bodo morali biti po vsih večjih okrajih gotovi novičarji, kateri bodo poročali novice in sploh vse zanimive reči v listu. Naš no-vičar je menda šel v Rim, ali pa v Kairo. Želimo mu srečno pot, ,toda tiho nesmemo ostati med tem. Novo leto smo začeli z običajnimi novimi uradniki pri društvih, novimi direktorji pri Slovenskemu Dgmu, novimi odborniki pri fari. Vse je zopet zastavljeno po navadni poti, e-dino potrebno je še ustrajnost in pa božji blagoslov, brez katerega je malo vspeha, bodisi pri narodnih ali cerkvenih podjetjih. Med prvimi, ki bodo začeli delati na vse moči je društvo St. Lawrence Alumni, vsi mladi ljudje iu toraj aktivni in navdušeni za bodočnost. Kakcxr že lani povedano, je to društvo si nabavilo velik kos zemlje, katerega bo zaenkrat rabilo za pjknike končno pa bo to središče nove slovenske naselbine in sicer cvetoče. Društvo se že pripravlja, da-postavi, na spomlad nekaj potrebnih hiš, ki naj bi služile za prvo silo. Pomladi se bo kampanja s prodajanjem lotov nadaljevala in sicer po nekoliko zvišani ceni. Vsi oni, kateri so kupili lote v jeseni imajo prijetno zavist, da je njih denar že prinesel, obresti v obliki večje vrednosti lotov. Da to ne zanima Vas tam po Chicagi, Jolie-tii in Pennsylvaniji in Minnesota zato bom pa v tem, šat ap! Bolj Vas bo zanimalo če Vam povem, kako obhajamo pred-pust. Well, tisti, ki imajo korajžo, se ženijo in tnožijo. Drugi imajo pa gut tajm na njih račun. Zadnjič smo imeli jako krasno poroko. Anton Blatnik, ki je bil rojen v Colorado, živel v lili— noisu, se je poročal v Clevelan- du, vzel je Slavkovo Francko. Vse je blo veselo in židane volje in častitalo je vse novemu paru. Novoporočenca ostaneta med nami, kar nas veseli, ker sta pristna amerikanca in dobra katolika. Na mnoga leta! To je že druga Slavkova v te-ku enega leta, pa jih imajo še. Na drugi strani pa nas zapušča ena najbolj prominent-nih deklet, Miss Dorothy Pu-cel, in se podaja v samostan, da se posveti učiteljstvu. Nekaj lepega je kadar se mlad par poroči in je pripravljen vzeti nase dobrote in težave in skrbi zakonskega stanu, ki ni la-hak. Toda kadar mladenič, ali i mladenka, zapusti, svet in njegove vabljive sladkosti, da- se posveti popolnoma Bogu in Maroku brez vse sebičnosti in vzame nase težke in nevabljive dolžnosti z "mladino ukvarjajo-čega poklica, to je pa več, kakor lepo — to, je junaško! * Kdor je poznal Dorothey Pu- j cel, njen veseli in prikupljivi enačaj, njeno gotovo dobro bodočnost med "svetom, se bo čudil, da si je izbrala najtežji poklic. Kdor pa pozna njeno lepo in uzgledno mlado življenji, pa bo rekel, kakor ustvarjena je za redovniški in učite-Ijiški poklic. Dfcrothy Pucel je bila rojena v Clevelandu. Pohajala je v šo-16 sv. Lovrenca in iz naše šole, da bi bila v pomoč pri veliki družini, je šla v tovarno. Tam je kmalo prišla do višje pozi-j cije na uradu. Iz tega urada je prišla še na boljše mesto, pri, drugi tvrdki, ker je bila poštena in zanesljiva. Te dni pa zapušča svojo dobro službo in o-tajočo bodočnost, ter se podaja v Adrian, Mich, kjer stopi v samostan Dominikank. Doma je bila v veliko pomoč materi in očetu. Pri dekliškem društvu je bila vedno delavna, pri pevskem društvu marljiva in izvrstna pevlja. Na odru, ked.o jo ni poznal ? Najtežje uloge je ra>-da sprejela in vselej vspešno rešila. Slovenski svet v Clevelandu jo je dobro poznal in ni še toraj čuditi, da sedaj, ko nas zapušča, se ne solzi samo oko matere in očeta, bratov in sester, ampak izgubo močno čuti in obžaluje cela naselbina. Pa kaj, ko ni drugače. Bog i-ma za vsakega svoj neskončno modri načrt in delo odbrano. Dolžnost naša je, da pogumno sprejmemo to delo, našo nalogo, in &b izvršimo Njemu v Čast sebi pa v zveličanje. Pojdi toraj tudi ti, Doroteja, po svojem poklicu. In kakor si bila vedno zvesta in pogumna v svojem dosedanjem delu tako bodi tudi zanaprej. Poklic, katerega si izbrala bo zahteval marsikatero žrtev in samozata-| jevanje? Toda vedi, večje sre-1 če na svetu ni, kakor čista in mirna vest podpirana od zave-j sti, da bo Bog naš plačnik. "Ke-| dor zapusti hišo, ali brate in sestre, ali očeta in mater, ali zemljo radi mojega imena bo prejel stotero in večno življe-j nje dosegel." To je obljuba Zveličarja onim, kateri zapustijo svet in s zvestim spolnjeva-njem služijo Bogu in delajo za blagor bližnjega. Sedanje življenje je kratko in, kedor zida samo na zemeljsko življenje, se mu bo enkrat grozno podrlo. Pameten je toraj tisti, kateri ne pozabi svojega cilja, pa naj bo na kateremkoli potu življenja. J. O. Joliet, III. Zopet želim, sporočiti par vrstic iz naše slovenske metropole Jolieta. Nekaj žalostnih nekaj veselih. — Dne 27. .fan. je bila pokopana Terezija Punčar, hčerka Jerneja in Marije Punčar na 113 State street. Bila je u-čenka osmega razreda, briht-ne glave in jako priljubljena pri šolskih 1 sestrah in svojih šolskih sovrstnicah, kar je pokazal njen lepi pogreb. Nedolžna hčerka naj spava v miru in se veseli med krilatci, s ta riše m pa izražamo sožalje.^ — Druga žalostna novica je zadela družino J. Traven na 1325 Vine St. Njihov ta starejši sin se je mogel podvreči operaciji na slepiču. Bil je učenec višje šole v Jolietu. Operacijo je srečno prestal in je upati, da bo kmalu okreval, kai- mu iz srca želimo. — Tretja novica, malo vesela je, da se je zglasila vedna in povsod poznana vasovalka gospa Štorklja pri družini John in Frances Jackich na 1111 — Broadway St. in je 27. jan. pustila za spomin čvrstega sinka v veliko veselje očetu in mami in tudi ostali rodbini! Čestitamo! Pozdrav iz Jolieia. Marko Bluth zastop. -o- Znanega komunista inž. Giustinčiča so prijeli orožniki v Ajdovščini in odvedli v Gorico z njegovo ženo vred. Baje je prišel čez mejo brez potnega lista. Oblast ga je zaprla, ker ga smatra za nevarnega komunističnega agitatorja. Modrost pa taka! Prosvitljeni Prosvetarji ne mislijo samo, da so "učeni/" ampak imajo tudi to bolezen, da se domišljajo, da so strahovito "modri." Tako piše v št. 25. t. 1. neki dopisnik iz Chisholma, Minn, o solnčnem mrku. Ko je izpovedal svoje modrovanje o solnčnem mrku, pravi junaško: Pri vseh teh neizpodbitnih dokazih, pa nam hočejo dokazati neke vrste ljudje (tu misli na Cerkev in duhovnike), da je zemlja ploščata in da 30 nebesa nekje v zračnih višavah, tam daleč nad zvezdami, pekel pa pod našo zemljo . . In ko so Prosvetni naročniki brali to modrost, so gotovo zaploskali tej "učenosti." Seveda nevedoč, čemu in zakaj. Stvar je pa čisto drugačna. Ni res g. Ule, da Cerkev ali*pa duhovščina uči, da je zemlja ploščata. Saj je ravno učenjak duhovnik dokazal da ni! Ali ni Kopepnik začel z naukom, da je zemlja okrogla in da se vrti ? G. Ule ali ste že čitali literarna dela velikega misleca Keplerja? Kaj pravi on 7 Ali ne hvali pred celim svetom jezuite, da se zanimajo za njegova odkritja? In tako še danes najdemo ravno duhovnike, ki so voditelji na polju astronomije. Poglejte v Kalifornijo pa boste na jasnem, ako se zanimate za astronomijo. Le nikar ne pomolujte v takih slučajih* svoje glave brez konkretnega pomisleka na resnico 1/1 njena dejstya. Ako čivkata o astronomiji in o nasprotstvu Cerkve do nje ^folek in Zvon-ko je to podobno, kakor bi dva lisjaka tožila o nestrpnosti, drugih živali do kokoši! Kdor zaupa takim informativnostim večkrat nasede in tako ste tudi Vi g. UTe, kot zvest prija-tel Prosvete, ki vse gorko pojeste, kar Vam kdo servira. Pa to še ni vse! Vi g. Ule in Vaše vrste dopisniki še sami ne vedo, kako veliko krivico delajo Cerkvi in duhovnikom, ko take stvari spuščajo v svet nevedoč so resnične ali ne. Veste Vi, da je bralo na tisoče čita-teljev to laž, ki jo. Vaši listi glede tega astronomnega vprašanja vedno oprtujejo Cerkvi in njeni duhovščini. Za Vami bodo vstali še drugi in pribijali kot Vi za resnico to golo po-tvarjeno dejstvo. Vi g. Ule, se večkrat trkate v Prosveti kot sto-procentni socialfst. Nič nimam proti temu, lahko ste rdeč kot baržun; toda' tudi kot tak, ako imate v sebi še kaj človeškega dostojanstva, ste dolžni samemu sebi in svojemu bližnjemu, da se poslužujete resnice. ne pa tisočkrat dokazanih laži, kakor ste se jih ravno v Vašem zadnjem dopisu. Motite se vsi nasprotniki Cerkve in vere,- ako mislite, da bodo Vaši nauki zmagali teme-ljujoči na lažeh in zavijanjih! — Nikoli ne bi bil mislil, kako težko je izbrati ime človeku, kadar se rodi, če ne bi bil sam poskusil. Ker Munla Bekir ni oženjen, sem se jako začudil, ko mi je bil tako potožil. On je to začudenje tudi takoj opazil in rekel, naj ne mislim Bog ve kaj, ter da je bil udeležen pri iskanju krstnega imena za potomca bližje žlahte. — Veš, v bližnjem sorodstvu so nameravali nekaj kupiti. Ker je bil to prvi veseli dogodek, so seveda pričakovali sina. Po navadi dajo prvemu sinu očetovo ime. Ker pa oče b svojim krstnim imenom ni bil prav nič zadovoljen, je upregel vso žlahto, da bi mu pomagali iskati ime. Med vprežno živino sem bil tudi jaz. Pa smo privlekli na dan vse koledarje in pratike in iskali svetnike, ki bi posodili ime novemu stebru rodbine in rodu. Ampak nobeno ime ni bilo nikomur všeč. Jaz -sem bil tako mimo grede omenil, da je Haba-"kuk prav prijazno ime in Onufrij tudi, posebno, ker bi se dal otroku prav lepo klicati v le-iih detinstva. Kuček in Nufček se vendar prav lepo sliši, sem rekel nadebudnemu očetuv pa mi je vrgel v zobe, naj se iz tako svetih stvari, kakor je prvi sin, norca ne delam, in da me bodo izključili iz rodbinskega posvetovanja. Zato sem potem molčal. —-Dan veselega dogodka je bil zmerom bliže, imena pa še ni bilo nikoli od nikoder. — Kar naenkrat preseneti vso žlahto novica, da se ni rodil sin, ampak hči. To nam je vsem zaprlo najprej sapo, potem pa koledarje in pratike. Ves naš trud je oil hvala Bogu zastonj. Osmešil se ni nihče, za hčerko pa je bilo ime že pripravljeno. Hvala Bogu tudi zato! — O, z imeni je križ! — Ne vem, če poznaš Bogomila Negode-ta. Najbrže ga poznaš. Ta s«> mi je zadnjič bridko pritoževal zaradi svojega krstnega in rodbinskega imena. *'Ni .zadosti, da se tako nesrečno pišem,*' je rekel, "še s krstnim imenom so me hoteli zaznamovati. Bogomil k mojemu priimku in na moje življenje je tako kakor lucus a ivon lucendo ali pa canis a non canendo. Toda to mi je bilo najbrže ob rojstvu zapisano. Rodil sem se na kmetih. Takrat, ko so me h krstu nesli, ženski niso mogli dopovedati imena Bogomil. Zatft so ji ga na listek napisali. Ko me je od krsta domov nesla, so jo izpraše-vali, kako mi je ime, in je rekla: "Jaz ne vem prav kako; ampak tako nekako kakor "Bogu i jfkiJ T- ' . -i. ; napoti." In ta "Bogu napoti" me spremlja vse življenje. Ampak to še ni vse. Bogomil ni drugega, nego prav navadni kranjski Janez* No, če bi mi postavili god na 24. junija, naj bi že še bilo. Pa so mi ga dali na 29. avgusta, takrat, ko je Janez brez glave, in s tem je tako rekoč moja nesreča kronana. Pomisli: 29. avgusta, konec meseca, ko nima nihče denarja, in pa Janez brez glave. Zraven tega se pa še pišeš Negode." — Vidiš, tako mi je tožil Bogomil Nego-de. Pa tudi po-pravici. — Sam Bog večni vedi, zakaj so pritaknili priimku Negode krstno ime Bogomil! Ali so pozabili, kako se pišejo, ali so pa mislili -^ublažiti pomen priimka. — Toda v tistih časih so bila slovanska imena moda. Ljudje pa jih prav tako niso ra-, zumeli, kal*>r latinskih, grških in drugih ne. Takrat so se pa pojavila ne samo izvirna slovanska imena, temveč tudi prevodi starih i-men. Martini so postali Davorini, Franceti Radivoji, Feliksi "Srečkoti" itd,, še celo Jožefa so bili preložili v Iskroslava. Kako in zakaj jaz ne vem! Tako je pač bilo. Mogoče je bilo to stremljenje po narodni razločljivosti ali pa je bilo samo opajanje z domačo, nagonsko čuteno izražovalnostjo in' opredeli-vostjo. . — V zadnjih časih si lahko opfezil, da i:e dajejo otrokom več slovanskih imen, tem- več tfekozvana kmetska, ki so veljala včasih za sramotna: Mica, Jera, Spela, Janez, Ma-tijec, Andrejec itd. —Pa da ne pozabim slovanskih, oziroma poslovanjenih imen, te moram opozoriti na nepomišljenost, s katero so ta imena dajali. Takih mezalijanc s priimkom kakor Bogomil Negode je dovolj. Na primer: Hrabroslav Zajec, Zmagoslav Zaletel,. Rožica Smrdel, Vi-tomila Kline, Miroslav Vojska, Zdravko Ki-lar, Zlatko Mrhar, Janez Zlatoust Gobec, Hi-ticinta Plevel, Zofia Blaznik itd. Jako lepa kombinacija je tudi Krištof Palčič in Cahej Velikonja ali Hrast. Vinko Vode tudi ni slabo. Seveda se dajo priimki tudi stopnjevati z imeni! Dosti ljudi je, ki se pišejo Peter, Jo-van, Rudolf, ali podobno. Zato so komparativni Peter Peter, Rudolf Rudolf in takoj naprej prav "duhoviti." — Toda da pridem nazaj na krstna imena, ki paralizirajo pomen priimka, moram reči, da stvar ni tako brezmiselna, kakor, bi človek na prvi pogled mislil. Narobe: še praktična je. Če poroči namreč Zlatko Mrhar Ro-. žico Smrdelovo, imata oba že v imenih vse ljubeznjivosti psovke, ki so za zakonsko življenje po današnjih običajih potrebne. Kakšen iznajdljiv advokat bi morda dobil še celo vzrok za ločitev zakona, za kar bi mu bila nemara oba zakonca dandanes še hvaležna, ker tudi ločitve — moda zahteva. - | Tvoj nedeljski tovariš. Rev. Kazimir Z&kr&jšek, O. F. M. fij TEDENSKI KOLEDAR. 1. predpep. O delavcih v vinogradu. Mat. 20, 1. 8 Nedelja — Ivan, spoz. 9 Pondeljek — Apoloni j a, dev. in muč. boš služil za naprej. Moj*da*je tvojega življenja velik del že prešel, imaš morda že deveto ali celo enajsto uro življenja — star si že, toda morda so ti veljale besede: "Kaj stojiš tu- 10 Torek — Skolastika, dev. j !n Postopaš celi dan?'J 11 Sreda — Marija Lurška. 12 Četrtek — Adolf — Lin-colnovo rojstvo." 13 Petek — Katarina dev. 14 Sobota — Valentin, muč. -o- OZNANILO. Danes je prva predpepelnič-ha nedelja ali septuagesima, to je 70 dni pred velikanočjo, a-ko vštejemo minuli teden. Jutri, 9. februarja, spomin sv. Apolonije, mučenice. V torek, 10. februarja spomin sv. Školastike, sestre sv. Benedikta, redovnice. Cas je zato sedaj, da poslušaš gastvo. Nečistniku j« namen življenja meWnost. Napuhnjen-cu čast. Pijancu pijača. Lah-komišljencu zabave in plesi itd. In res jih vidimo kako v velikanski večini ljudje drve skozi življenje za svojim namenom. Vidimo jih koliko žrtvujejo, kako se mučijo, kako se pehajo samo za svet. t Vendar je to res namen namen našega življenja na svetu ? Ne! Nikakor! To so samo krame, igračke, katere je razstavil po svetu ta- glas svojega Gospodarja, ki ti ko spretno in umetni sejmar — Hudobni duh, da bi nas premotil, da bi ne čuli glas Gospodarja. vinograda, ko nas kliče na delo. govori: "Pojdi tudi ti v moj vinograd !" £akaj naj poslušamo to povabilo božje? 1. Zato, ker ne bomo dobili plačila, ali pa vsaj božjega ne, ako ne bomo delali. Gospodar je namreč ukazal zvečer svojemu oskrbniku: "Pokliči delavce in jim daj plačilo." In ni rekel pokliči delavce in tu Da to ne more biti namen našega življenja nam dokazuje jasno skušnja teh, ki so to poskusili. So nečistniki, pijanci, lakomnikv napuhnjenci i. dr. sejmarji srečni ? Jih ta njih ri ? di vse one, ki so še na trgu brez ,namen osrečl 7 Ali J'ih sPloh more osrečiti ? Ne ! Modri v sve- tem pismu pravi, da je poskusil najti na sejmu sveta svojo srečo in namen. Pa nazadnje LEPO POSESTVO NA DAJ PRO- jejo v Boga, v dušo, v večno zveličanje. Vedo prav dobro, da so ustvarjeni za vinograd Gospodov. Vedo, da bo prišel zanje večer, ko bodo želeli plačilo. Toda preživeti hočejo najprej velik del dneva na sejmu hudičevem in se naslajati na njegovih goljufivih igračkah, in kramah. Prepričani so, da se njim ne bo zgodilo, kakor jih mnogo vidijo na lastne oči da se jim je zgodilo. tDdklada-li in odkladali so, čakali enajste ure. Gospod jih je ob enajstih res pbklical, toda vrišč sejma jih je premotil, da tega klica niso čuli. Ko so se zavedli, je bilo že šest, — prepozno. Izgubili so dan življenja in sicer izgubili ga za vedno. V teh njih zmoti se jim je zdelo, da jih je potrdil celo Gospodar sam z današnjo priliko, ko se je prepiral s tistimi,< ki so godrnjali, zakaj'so pre- ?te in.vsa v .to stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav- v vasi Hrast štev. 7 občina Su-har pri Metliki. Posestvo je v dobremu stanu na lepem prostoru, posebno pripravno za rojake, ki se mislijo naseliti v Beli Krajini. Za pojasnila se obrnite na lastnika MARTIN GOVEDNIK P. O. Box 174 CHISHOLM, MINN. _i_ Phone: Canal 4340. VIN KO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neve- pelnična nedelja ali sexagesi-nia. Ta mesec je mesec katoliškega tiska, kakor oznanjeno preteklo nedeljo, ali si že kaj naredil za ta namen ? Ako še nisi, ne odkladaj! Takoj danes pojdi in skušaj pridobiti novega naročnika katoliškemu li-ki se bori za te. jeli enako plačilo s prvimi. Toda napačno so ga razumeli. Res, da je ta nebeški Gospodar neskončno dober in daje tistim, katere pokliče nazadnje, isto plačilo, kakor prvim. Vendar to so njegovi posebni izvoljenci. Si pa ti med njimi? Veš za gotovo? Imaš kje napisano? Nimaš I Nasprotno ti pa sam Gospodar na koncu današnje prilike dela. Samo tisti bodo plačani, ki bodo delali. Ko bi ti na pr. celi teden ne V sredo, 11. februarja spo- j delal v tovarni, kjer navadno . min prikazovanja Marijinega: delaš. V soboto bi pa prišel v'je spoznal: "Nečimernost čez v Lurdu. i tovarno po svojo plačo. Kaj bi "ečimernost." Čim več tega, V soboto, 14. februarja spo- ti rekli v tovarni? "Kjer si de-1tem bolj nesrečno je srce, tem hi in sv. Valentina, muč. iaif tam ti naj plačajo!" j nesreČnejše življenje in tim ne- Danes teden druga predpe-. Veliko je na svetu ljudi, ki r srečnejša smrt. verujejo v Boga, verujejo dal Potem, kratkost življenja, je svet vinograd Gospodov,* ka-| smrt- večnost ali niso krepki mor smo vsi po svetem krstu dokazi, da samo posvetno ne pove z resnimi besedami, da je poklicani, da bi šli delat, da bi more biti namen človeka na le malo teh izvoljencev, da se si ob koncu dneva zaslužili pla- zemlji ? toraj nikar ne, zanašaj na to čilo. Toda hudičev sejem je za Tudi sam ta sejem nam gla- posebno milost njegovo, nje tako zanimiv, jih tako ve- sno dokazuje. Le ena je resni- Da, predragi v Gospodu, da-seli, da so raje tam. Ura za u- ca: ti si ustvarjen, da delaš našnji evangelij je pred vsem ro življenja jim poteka, pa v vinogradu Gospodovem, slu-; resno svarilo onim kristjanom, prav nič ne mislijo na večer, žiš svojem Bogu in tako sprej- ki žive lahkomišljeno, ki od-Ves njihov čas, vse njihove meš ob večeru svojega življe-Nebeško kraljestvo je po- zmožnosti, vse gre samo za tal nJ*a. ob smrti plačilo — večno dobno gospodarju, ki je sejem. Podobni so otrokom, ka-1 zveličanje. ljam na dom. Cene zmerne. (T.) FOTOSRAFIST fj vi-^-v NemeceK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SU* KE! SVOJ POKLIC VRSl 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO! toliškega tiska! — Pridobi "A. toliškega tiska! — Pridobi "A, S. & Edinost vsaj enega nov«* ga naročnika (ico) ! SLOV. RESTAVRACIJA. JOHN STAYER - Domača kuhinja in mehke pijače. Za obisk se priporoča Slovencem in Hrvatom 1900 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. čno smrt, večno zveličanje? Da, Bog je neskončno usmiljen in dober oče. Toda je pa tudi neskončno pravičen sodnik, ki vse dobro plačuje, vse hudo pa kaznuje natančno, ka- sel zjutraj najemat delav-^ ^ cev za svoj vinograd. (Math 20, 1.) Celi svet je po besedah današnjega svetega evangelija i azdeljen v dva velika dela: v vinograd Gospodov^ kjer se ^trudijo v službi Gospodovi oni, ki so hoteli čuti povabilo Gospodarjevo in so šli v ta vinograd delat za zveličanje svoje -duJše, in pa semenj sveta, kjer " ima hudobni duh svojo kasarno in kjer stoji drugi del človeškega rodu brez dela za svojega kor si kdo zasluži. Hudobnemu duhu, svetu, strastem si služil v življenju, ti ti bedo plačali ob smrti. "Plačilo za greh je snirt." 2. Ker smo u^stvarjeni za to delo. Zakaj smo na /svetu ? Kaj je glavna naloga, katero* ima človek s svojim življenjem? Kako nasprotujoči so si odgovori, katere daje. svet na to prevažno, da, najvažnejše vprašanje našega bivanja na svetu. Lakomniku je namen tnjego-ga življenja samo »denar in bo- tere ob sejmih vse tako zanima 3. Morda pa čakaš, da bo in tako veseli, da pozabijo na prišla za te enajsta ura, da boš šolo, na dom, na vse. takrat hitel v vinograd Gospo- Toda, človek moj, ako boš dov in tam v nekoliko dnevih celo svoje življenje preživel le morda celo na .smrtni postelji na tem sejmu, le v službi tegai v nekoliko urah, v nekoliko mi- »slušajmo ga in pojdimo takoj sejmarja, ali moraš pričakova- nutah naredil dovolj, da boš delat v vinograd Gospodov. Žiti plačila potem od Gospodar- Prejel en^ko plačilp, kakor ga (vimo krščansko življenje! De-ja vinograda? MoreJ upati sre-t bodo prejeli oni, ki bodo pre- lajmo dobro! Le tako smo naj- kladajo pokoro za zadnjo uro. Nikar tako! Le malo je izvoljenih ! • Veliko modreje je poslušati klic Gospodarjev sedaj, danes! Pa naj bo ta klic za te ali zgodaj zjutraj v mladosti ali sredi dneva, ali ob enajstih, po- Skupno potovanje v Jugoslavijo priredi SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 70 Ninth Ave., * New York, N. Y., in sicer z najboljšim parnikom francoske linije Paris-om, ki odpljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja. Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike! Vedite, da so "Retur-karte" za potnike III. razreda znatno ceneje kakor so bile, istotako so znatno cenejši jugoslovanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavljani poseben "PERMIT" na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko. Se danes pišite po nadaljna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v'starem kraju. -Ar našali "vročino dneva?", bolj varni, da bomo gotovo Izobrazba ima svoj dom v knjigah. • Da, veliko ji-h* je med nami zmagali, gotovo dosegli konč-kristjani, ki tako-delajo. Veru- no krono večno plačilo. Amen. fifoga in za svojo dušo m jim Veljajo besede današnjega sv. evangelija: "Kaj stojite tu ves dan brez dela?" Sveta katoliška cerkev stopa danes takoj prvo nedeljo priprave na lepe velikanočne praz-njk^pred nas s to priliko in nas i-esno sprašuje: "Človek kje si J)a ti ?" Si ti v vinogradu Gospodovem »ali si na hudičevem trgu posvetnosti? ~Sedaj je čas.da to resno pre-• mišljuješ in se odločiš, komu Listnica upravništva : Vse one, kateri naročajo naš list A. & Edinost za svojce v starem kraju, želimo opom-hiti, da obnove naročnino zanje, ako mislijo, da jim je že potekla. Kdor ni • na jasnem, ^Tiaj piše za pojasnila na uprav-ništvo. Radi velikih stroškov s •pošiljanjem lista smo prisiljeni ustaviti ga vsem onim, ki ne obnove naročnine v teku enega meseca. Katoliški list v vsako if Nove knjige! hišo! Nove cene! Februarski in marčni prehladi. ima Zanemarjeni prehlad lahko-zelo slabe posledice. V mnogih slučajih vodi do kroničnega nosnega katarja, trganja v ušesih, kroničnega vnetja sapnika itd., razvije se Jah- ko tudi v vročinsko bolezen, j ' katera v petnajstih izmed sto slučajev vodi v smrt: Kadar se : prehladite, bedite oprezni, pojdite k vašemu lekarnarju ali pa trgovcu z zdravili in si ku» naznanilo in priporoči-j pite Trinerjev Cough Sedative LO. Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), prijateljem (cam) in dobrotnikom (cam), kakor tudi vsem našim rojakom in rojakinjam v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino »a list "Amerikanski Slovenec — Edinost," "Ave Maria" in "St. Francis Magazine," nabirati oglase, pobirati razna naročila za knjige in sploh vse, kar je v zvezi z gori imenovanimi listi in našim podjetjem. Vsem ga pr^v toplo priporočamo in »prosimo, da mu gredo rojaki pri njegovem težavnefri .delu za razširjenje kat. tiska na roko in mu pomagajo kjerkoli mogoče. UPRAVA "A. S. & Edinost" in "Ave Maria." ter ga zavžijte takoj. Če-pa ho čete da se ubranite bolezni je absolutno potrebiio da vzdržite svoje telo zdravo in» krepko, s tem, da čuvate prebavne organe^ proste raznih zastrupljenih snovi. Zato Trinerjevo grenko vino n^dkriljuje vsa druga zdravila. To je tudi vzrok, da polcratki uporabi .postane stalen prijatelj v družini. — Mrs. Maria Duris, 1733 Halsted St., Chicago, nam je pisala 23. dec. sledeče: "Jaz ne maram biti brez Trinerjevega grenkega vina, niti en dan, in rabim ga že 19 let." Dalje nam piše Mr. Henry L^age, Aumurn St., Philadelphia, Pa., dne 15. dec., sledeče: "Trinerjevo grenko vino je najboljša tunika, in jaz ga i-mam vedno pri rokah na svo-temii domu." Poskusite tudi Trinerjev Liniment proti revma-j tizmu, nevralgiji, bolečinah v 4 hrbtu in ozeblini. to je klic vseh cerkvenih predstojnikov ta mesec. Ameriški Slovenci zavedajte se, da je zadnji čas, da tudi mi ojačimo svoj tisk. Katoliški dnevnik je naša najnujnejša potreba. Ali veste kako ga lahko dobimo? — Pa prav lahko! TAKOLE: — . TI, KI TO LE ČITAŠ, SE ŠE ♦ danes odloČi in skleni: 1.) Ta mesec v februarju, ki je določen za mesec katoliškega tiska moram pridobiti vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co) za list "Amerikanski Slovenec — £dinost!"v 2)- Kupil (a) bom eno delnico od Slov. kat. tiskovne družbe Edinost, ki stane $25. in se jo lahko kupi za gotov denar ali na mesečna odplačila po $5. na mesec! 3) Ako pa delnice ne bom mogel (a) kupiti, bom pa prav zagotovo pridobil(a) vsaj enega(o^ ali več novih naročnikov! In ko to skleneš pojdi takoj na delo, da ta sklep čim preje izvršiš ter tako pripomoreš, da ameriški Slovenci dobimo kar najprej mogoče svoj katoliški dnevnik! v ^ Pojdi na delo še danes — če danes ne gotovo jutri in pridobi listu novega naročnika ter izpolni spodnji kupon in ga pošlji na upravo ' "Amerikanskega Slovenca — Edinost," ki stane za celo leto $4. za pol leta $2. in za tri mesece $1. (IZPOLNLTE TA KUPON — IZREŽITE GA . ^JN GA POŠLJITE NiVUPRAVNIŠTVO!) v zalogo smo dobili raznovrstne nove podučne knjige. Naročite si jih in opremite z njimi svojo knjižnico. Naročilom je vedno prid ati potrebno svoto, v čeku ali money ordru. poučne knjige. Abecednik ........................ .45 Perutninar ......................20 Angleščina brez učitelja .35! Pregledna karta S. H. S. .. .25 Breskev in marelica.........40, Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern .... 5.00 Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja ...........10 Domači zdravnik, župnika Kneippa ...................... 1.50 Domači živinozdravnik, Pular...........................1... i .75 Francoska slovnica .........75 Gospodarski nauki ...........50 Grško - Slovenski slovar Podkovstvo .................... .75 Podrobni načrt za prou-vanje veronauka na ljudskih šolah ...................... .25 Praktični sodjar vez....... 2.00 Poštno izrazoslovje ______... .25 Praktični hitri računar, vez. v angleškem jeziku.. .75 Pravila za oliko.................75 Poljedelstvo I. in II. zv. po ...................................60 Pravoslovje ...................45 Računar v kronski veljavi ,75 A. Dokler trd. *vez......... 3.00: Rabojemno pravo.............45 Gospodarska geografija .. 1.25! Reja domačih zajcev.........45 AMERIKANSKI SLOVENEC & EDINOST 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ^ . . i * Cenjeni: — Pošiljam priloženo svoto $....... za novega naročnika za dobo ....................... kateremu pošiljajte list na sledeči naslov: Ime : ...................................................... Naslov: ........................... Mesto:.....................................• Podpis pošiljatelja. Grafenauer Slov. čitanka za srednje šole .................75 Higijena na kmetih ........ .75 Kako si ohranimo ljubo zdravje I. II. III. zv..........50 Kateheze za prvence.......35 Katekizem slov. - angl. .. .45 | Sadno vino ali sadjevec.- Knjigovodstvo.........:........25 j Sadje v gospodinjstvu .... Kratka Katehetika .........20, Slov. Lat. Nemški rastlin- Knjiga uradnih vlog.........45 ! ski imenik...................... Kubična računica ...........75 Slov. stenografična čitan- Ročni spisovnik ..............35 Slovenski pravopis ...........50 Slovarček- k Ovidijevim pesmim, Doki..................75 Slovanske besede v slovenščini .........................." .75 ,50 .75 .25 Mladeničem, prevz. škof Jeglič .......................... Nasveti za hišo in dom, trdo vez.........1.............. Naše gobe.................... Nemščina brez učitelja I. zvezek .......................... II. zvezek ........................ ka :59 ,60 ,60 ,15 Naša zdravila ...................60 •40 Slov. stenografija I. del... ; Slov J stenografija II. del Samoznaki slov. stenografije ............................— Varčna kuharica.............. 1,50 Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del.........50 Umna živinoreja .............4& 1.00 1.50 .45 .45 Nauk o čebelarstvu .........50 Uvod v filozofijo A. Uše- Občinski red .....................45 Osnutejc Slov. Narodnega Gospodarstva ..............r. .75 Osnovna navodila za zdravljenje Malarije........ .15 ničnik............................... 1.25 Zaznamek okrajšave ko- respondenčnih pisem ...... 1.00 Zdravilna že^išča .............45 Ženinom in nevestam.......25 Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd u AMERIKANSKI SLOVENEC" IN ^EDINOST." lr ifiti i Umakne se mu na skrinji, kjer sedi, in on prisede. On začne vleči harmoniko, ona pa vrti zraven zadovoljno mlinček. Med tem spremljevanjem zapojeta: "Palače nimava, gradov, nakitja, ne zlata, a sreča šla je v najin krov, » in zadovoljna sva: bogastvo kaj če, kaj denar? Midva najsrečnejši sva par." Luč majhne svetiljke vrže rdečezlat soj na oba starca in vsa soba je svetla, lepa in polna veselja. Robert Winter, ki je le plašno gledal v sobo. pravi tiho: "To sta dobra človeka!" Za trenutek ga obide hrepenenje, da bi vstopil v to maj-* tino hišo, upanje, da bi bil tu notri preskrbljen in marsikake bolesti bi se oprostil, če bi stopil čez ta mirni prag. Obrne se. Nima pravice vstopiti, nima niti pravice gledati skozi okno. Na cesti se poslovi od tovariša in gi * počasi domov. Sreča obeh starcev mu hodi po glavi. Zakaj je njuna ljubezen tako večna, njuna sreča tako stalna, njuna starost tako vesela? Ali je to njuna zasluga? Ali ni bila to velika milost božja, da sta se našla dva človeka, ki sta drug za drugega? Veselje za veselje, svetloba za svetlobo? Žalost mu leže na srce. Kako težkokrven, nevesel človek je on, ki vedno išče togo, brez gotovosti, da bo zmagalo srečno naključje, vedno poln tožba, preobložen z mnogimi bolestmi ! In Lora, otrok solnca, dekle z vednim smehom na ustih, ki potrebujejo .veselja in razposajenosti kakor ribica žuborele vode v potoku ! On in ona ne bi mogla biti nikdar tako srečna kot ta dva starca. Njuni jesenski dnevi ne bi poznali mladih zaljubljenih pesmi. Pismo se mu zgane v žepu. Ta, ki ga je poslal, je bolj vesel kot on. — Naj li privošči obema srečo, jima skaže s tem ljubezen, da prinese najtežjo, edino nesebično žrtev ljubezni, odpoved ? Srce mu nekolikrat močno zapolje, potem zgine misel. Ne, on jo hoče -imeti! 12. poglavje. Peterček je napisal nalogo "Bridkosti in radosti zime." Vsi dečki v naši državi pišejo v decembru nalogo "Bridkosti in radosti zime." Peterček je bil na svoj spis zelo ponosen in nesel zvezek k prijatelju, staremu Gottliebu Penkerju, ki je sedel v majni sobi hiše zadaj na Hartmanovem posestvu s pipo pri mizi. Gottlieb vzame naočnike in pregleduje zvezek. "Precej dobro, samo slaba pisava!" "Oh, oče Gottlieb, to je red od prejšnega: Življenje potovanje." "Lepa naloga je to," pravi Gottlieb zasmehljivo. "Nekaj prav posebno novega pač ni. Šestdesetkrat približno sem to © gfflgXgXgXgXgKgXgKg^^ SEVEDA FOREST CITČANI Vedo, da se kupi naj- j boljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) vvvv^vvvvvvvvv^vvvw * * t Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim - in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h* W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1»07 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. t * 4 i že slišal v vsaki pridigi koncem leta. No, vidiš, to mi je znano ! Lepo pa res nisi pisal." ^ , "Daj mi zvezek, oče Gottlieb, bom ti ri?si prebral novo nalogo." , Usede se široko k mizi, zakašlja trikrat in začne." "Ne, ne," ga prekine Gottlieb, "to ni res. Žetev je mnogo slabši." ^ "Tega pa ni rekel učitelj," se brani Peterček in bere dalje: "Zima je slab čas. Začenja se 21. decembra." "Zakaj pa je prav to taka slabost zime, da se začenja 21. decembra?" vpraša Gottlieb. Peterček ga nejevoljno pogleda. "Če se pa vendar začenja 21. decembra! To res dela. In olaba je. Naj vendar berem! 21. decembra. Na polju zmrzuje-jo zajci in srne in lisica hodi na rop." "Peterček," mu ugovarja zopet Gottlieb, "ali si že videl kdaj zmrznjenega zajca? Ne? Jaz sem že videl dva. Živih sem videl pa več. Mnogo več! In ali si videl kdaj lisico, da je šla na rop? Ne? In jaz ne,! Saj pri nas ni lisic." • "Če so pa vendar kje drugje! Naj vendar berem! Sneg leži više kakor hiša in uboga mamica išče drv v gozdu?" "Katera I Uboga mamica." "Če le ne ostane kje v tako visokem snegu! Kaj takega bi ne smela stara ženica poskušati." "Oče Gottlieb, ti si pa — naj vendar berem! Ubogi ljudje zmrzujejo v sobah in nimajo kaj jesti." "No, dolgo tega ubogi ljudje ne bodo prenašali. Samo to je dobro, da sva midva taka bogatina. Ne zmrznjeva in jesti imava kaj." "Gottlieb, če boš tak, potem — potem sploh ne maram več." "Kaj pa-rrrbrem jaz zato, če sva bogata! No, beri dalje! Zdaj pridejo pač radosti zime na vrsto?" Peterček zagodrnja: "Ne, še ena bridkost! Če vise ledene sveče od strehe, padejo nepazljivim otrokom na glavo." Ustavi se, ker zopet pričakuje kakega ugovora, toda Gottlieb samo resno prikima, kot bi hotel reči: "Da, da, te sveče^ To je prava občna nadloga!" "Zima ima pa tudi svoje radosti. Otroci se drsajo." "A, se tudi ti sedaj drsaš?" "Ne, jaz nimam drsalk. Pač pa drugi! Naj vendar berem! In nekateri se veselo vozijo na majhnih sankah." "Tudi teh nimaš?" vpraša Gottlieb. Peterček zmaje z glavo. "Sneg je kot mrtvaški prt. Ne, zlomek, to ne spada k radostim. To je primerno za bridkosti. Prečrtal bom 'mrtvaški prt' in napisal zgoraj "poročna obleka." To je isto. Kot poročna obleka! Ljubi ev. Miklavž prinaša lepa darila. Najlepši je pa božič. Konec !" "Bo že, že," pravi Gottlieb. "Lani nisi vendar nič dobil za božič. Zapisati seveda smeš. Prav lepa naloga. Jaz bi jo naredil drugače." v MMMMMMI^ ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE NEWYORSKI ZOBOZDRAVNIK Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje. Zlate—Eumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene. Zobe preiščem brezplačno. Zobe izrujem bpez bolečin. Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St., Vogal Robey ceste. Chicago, 'Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAR » KJE DRUGJE. »O NAKELiMO TUDI Mil" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-L ':jo