PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini (^0U£l 40 lil*
Abb. postale I gruppo
Leto XXI. St. 134 (6112)
ZAKLJUČUJ SE JE VESOLJSKI POLET S KABINO GEMINI IVs
Ameriška astronavta sta se srečno vrnila in včeraj pristala blizu Bahamskih otokov
Astronavta sta sedaj na vojni ladji «Wasp» in se dobro počutita
HOUSTON, 7. — Vesoljski polet ameriških astronavtov Jamesa MoDivitta in Edwarda Whiteja se je srečno zaključil ob 18.13, ko je njuna kabina pristala na morju 370 kilometrov severno od otoka San Salvador pn Bahamskih otokih. Njun polet je trajal 97 ur in 57 minut. V trenutku kb je kabina padla v morje, je bila letalonosilka «Wasp» oddaljena od nje
48 milj. Ob 18.26 je prvi helikopter letel nad kabino. Iz helikopterja so se spustili potapljači, ki so privezali okoli kabine poseben pas, da se ni potopila. McDivitt in White sta sporočila, da se dobro počutita. Ob 18.50 so oba pilota dvignili na helikopter, ki jiu je ob ,19.09 prepeljal na ladjo «Wasp».
Na iadji ju je pozdravilo dva tisoč mornarjev z godbo. Ko sta pozdravila številne častnike, sta odšla na obed. Sedaj ju bodo morali zdravniki pregledati in tr; dni zaporedoma bosta imela razgovore z vesoljskimi tehniki.
Priprave za pristanek so se začele že danes zjutraj, nekaj po 10. uri. Tedaj sta pilota sporočila točne podatke o razmestitvi posameznih predmetov v kabini, zlasti tistih, ki jih nista mogla odvreči. To je bilo potrebno, zato da so strokovnjaki izračunali baricenter kabine in na podlagi tega naklonski kot kabine, v trenutku prižiga zaviralnih raket. Ee sinoči so namreč javili, da se je pokvaril elektronski aparat, ki bi moral pomagati pilotu pri povratku v atmosfero. Na podlagi tega aparata bi mogli natančneje nadzorovati povratek v atmosfero vplivati na pristanek. Vendar pa ta okvara ni v ničemer vplivala na varnost a-stronavtov.
Ob 16.30 je voditelj operacije Kraft dal kozmonavtoma zadnja navodila. Pomorske in letalske e-note so se začele približevati kraju, na katerem je imela kabina pristati jn kj so ga prej izračunali z elektronskimi aparati. Ob 17.04 po srednjeevropskem času, ko je kabina letela nad Havajskimi o-toki, je McDivitt prižgal dve usmerjevalni raketi, s čimer se je kabina znatno približala Zemlji Raketi sta delovali dve minuti in 40 sekund. Nato je McDivitt prižgal zaviralne rakete, s čimer se je zmanjšala hitrost letenja, tako da je začela kabina padati v atmosfero. McDivitt je prižgal zaviralne rakete eno sekundo prej, kakor je bilo predvideno. Zato so morali znova preračunati kraj padca kabine v morje. Kakor je bilo predvideno, ni radio deloval tri minute potem, ko je kabina prišla v atmosfero. Se preden je prižgal zaviralne rakete, je McDivitt ločil kabino od tistega dela, v katerem so bile usmerjevalne rakete.
Nato sta se odprli prvi dve padali, ki sta zavirali kabino in McDivitt je sporočil, da je vse v redu, kmalu zatem je kabina pristala na morju, kakor omenjeno že v začetku.
Ker so se zaviralne rakete prehitra prižgale, se je padec kabine v morje skrajšal za 7Q kilometrov, tako da je morala ladja «Wasp» z največjo hitrostjo kreniti proti omenjenemu kraju. Toda še prej je z ladjg odletelo pet helikopterjev, ki so kmalu prišli na kraj, kjer je bila kabina.
Zaradi okvare elektronskih mož-gan v kabini, na podlagi katerih bi mogel pilot nadzorovati in usmerjati njeno padanje in sproti poročati po radiu kraj, kjer bo pristal, je kabina padala z balistično parabolo in ni bilo moc vplivati na njeno padanje. Zaradi tega so morali v centru v Houstonu šele potem izračunati kraj njenega padca na podlagi podat-
Sinoči je ves svet pretresla novica o strašni nesreči v bosanskem premogovniku Kakanj, kjer so do polnoči ugotovili 108 mrtvih rudarjev, medtem ko jih še 50 pogrešajo ter se zaradi tega bojijo, da je eksplozija metana zahtevala več žrtev kot leta 1934, ko je zgubilo življenje 129 rudarjev.
Včeraj ob 18.13 je kabina ameriških astronavtov McDivitta in IVhiteja srečno pristala na morju pri Bahamskih otokih. Helikopter, ki je čez 13 minut že letel nad kabino, je oba astronavta dvignil in ju prepeljal na ladjo «Wasp», kjer so ju pozdravili z godbo.
V Sajgonu so bile v soboto in v nedeljo protivladne demonstracije: demonstrirali so katoliki ob sodelovanju številnih duhovnikov proti «nevtralističnim tendencam*, vlade, po drugi strani pa tudi budisti obsojajo vlado zaradi pristranosti v korist katoličanov. Kriza torej še ni rešena, ker je sedanja vlada rezultat kompromisa po nedavnem vojaškem udaru. General Taylor pa je odpotoval v Washington, kjer bo verjetno zahteval, da se število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu poveča od 51.000 na 60.000 ali še več. Pri včerajšnjih letalskih napadih na Severni Vietnam je sodelovalo 90 letal. Britanski maršal Montgomery je izjavil, da bo odpotoval v ZDA, kjer bo skušal pregovoriti Johnsona, naj išče po. litično rešitev v Južnem Vietnamu. Poudaril je, da bi morale vse države umakniti svoje čete iz tujine, NATO bi morali «prečistiti», ZDA pa naj bi priznale LB Kitajsko.
Maršal Tito je včeraj zaključil svoj uradni obisk v ČSSR ter bo danes odpotoval na obisk v Vzhod no Nemčijo.
kov, ki so jih sproti dobivali.
Astronavta nista potrebovala zdravniške pomoči, ko sta prišla iz kabine. Zdravniki, ki ju bodo pregledali, bodo morali prekontro-lirati vse podatke, da ugotovijo, v kolikšni meri je daljše letenje v vesolju vplivalo na organizem astronavtov.
Astronavta sta med letenjem po vesolju napravila vrsto važnih poskusov in zbrala številne važne podatke. Med letenjem je McDivitt použil za osemtisoč kalorij hrane. White pa nekaj čez šest tisoč. Prvi je spal približno 22 ur, drugi pa 26 ur. Ko jima je zdravnik po radiu prigovarjal, naj zaužijeta poživljajoče tablete, da bi pregnala trudnost, sta astronavta odgovorila, da ne bosta zaužila teh tablet.
Vojna ladja «Wasp», je kmalu potem dvignila na krov vesoljsko kabino nGemini IV.» v dobrem stanju. Zadevna operacija se le zaključila ob 20,26.
Glavni voditelji NASA so na tiskovni konferenci izrazili zadovoljstvo zaradi srečnega izida poskusa. Ravnatelj NASA dr. Mtiller je izjavil, da so prepričani, da se bodo ameriški kozmonavti mogli izkrcati na Luni konec leta 1969. Dodal je, da so že v teku priprave za prihodnji poskus s kabino «Ge-mini». Sredi avgusta bosta Gordon Cooper in Charles Conrad ostala v vesolju sedem dni in bosta skušala izvesti ((vesoljski sestanek«. Glavni ravnatelj načrta «Gemini» Matt-hews pa je izjavil, da bodo v kabini, v kateri bo Cooper, namestili • vesoljski radar», ki bo stalno kazal pilotu točen tir, po katerem bo letela kabina.
Ravnatelji NASA so tudi izjavili, da program «Gemini» ne predvideva pristanka kabin na kopnem. Vendar pa je v primeru potrebe vse urejeno tudi za pristanek na kopnem.
Glavni tajnik OZN U Tant je poslal brzojavko s čestitkami predsedniku Johnsonu. V Houstonu so
danes najavili, da bosta imela Mc Divitt in White v četrtek ali petek v Houstonu tiskovno konferenco.
Kongres SFIO sprejel resolucijo Defferra
PARIZ, 7. — Včeraj popoldne so na kongresu francoske socialistične stranke skoraj soglasno o-dobrili resolucijo, ki povzema načela resolucije Defferra glede ustanovitve ((socialistične demokratične federacije«, v okviru katere bi se SFIO spojila z MRP in z radikalno stranko. Proti resoluciji sta glasovala samo dva delegata, eden pa se je vzdržal. Resolucija je bila
sprejeta kljub temu, da ji je odločno nasprotoval tajnik stranke Guy Mollet, Defferre je po odobritvi resolucije izjavil, da je po njegovem mnenju sedaj odprta pot za predlagano federacijo. Seveda bo moralo vsedržavno vodstvo stranke, ki se bo sestalo julija, izreči mnenje o odgovorih strank, ki pridejo v poštev za federacijo.
Nocoj se je zaključil kongres enotne socialistične stranke. Sprejel je resolucijo, s katero zavrača Gastona Defferra kot kandidata za predsedniške volitve, ki bodo decembra. Resolucija pravi, da je še vedno moč postaviti levičarskega kandidata proti skupini Defferra in proti golistom. Ta kandidatura mora temeljiti na skupnem programu in kandidirati mora člo-
ke, da bi prišlo do širokega sporazuma.
Pripravno stanje in razpust vlade v Maroku
RABAT, 7. — Kralj Maroka Has-san II. je po radiu in televiziji pre-čital proglas o stanju pripravljenosti in sporočil, da je neposredno prevzel odgovornost za izvršno oblast, dokler ne bo položaj zopet normalen. Izjavil je, da je proglasil stanje pripravljenosti na osnovi člena 33 ustave, potem ko so bili vek, ki ne bo imel pristašev samo i neuspešni pozivi na enotnost in so v eni stranki. Enotna socialistična stranke zavrnile njegove politične stranka bo navezala potrebne st'i- I predloge ter ni bilo mogoče sesta-
viti koalicijske vlade. Stranke in sindikalne organizacije bodo lahko delovale v okviru zakonov, nekatere člene ustave pa bodo spremenili in jih predložili v odobritev z ljudskim referendumom.
Izvedelo se je, da bo vlada danes odstopila. Poslanska zbornica pa je na predlog opozicije izglasovala resolucijo, ki omogoča vladi, da ukine časopise, ki jih nadzirajo tujci. Prizadeta sta predvsem dva dnevnika, ki sta last francoskega kapitala in ki imata v Maroku največjo naklado.
LION, 7. — Francoska družba Berliet je sporočila, da je prodala Kitajski 1.000 kamionov na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila s predstavniki kitajske vlade.
TRST, torek 8. junija 1965 V PRIČAKOVANJU REZULTATOV VOLITEV NA SARDINIJI
Nadaljujejo se polemike o členu 5 filmskega zakona
Vladne stranke iščejo kompromisni predlog - Solidarnost s socialističnim ministrom Corono - Živahno sindikalno življenje
RIM, 7. — Politično življenje je stopilo v nekako čudno razdobje premora, ki bo trajalo teden dni, do deželnih volitev na Sardiniji. Medtem pa se nadaljujejo vroče polemike okoli člena 5 zakona o filmih. Ta te----------------
den ne bo zasedanja senata in poslanske zbornice; večina vodilnih predstavnikov vseh političnih strank je na Sardiniji, tako da imajo ((tehniki« prizadetih strank možnost iskati kompromisno rešitev ostrega spora, ki jo bodo 15. junija predložili v razpravo senatu.
Gre za teden dni premora, ki naj omogoči razpravo med strankami^ ki pa ima istočasno tudi politični značaj, saj vsi čakajo, kakšen bo rezultat volitev na Sardiniji in rezultat drugih upravnih volitev in s tem njih vpliv na sedanjo vladno formulo, oziroma na stranke, ki sodelujejo v vladi.
O členu pet filmskega zakona
je bilo v nedeljo mnogo govora. ANAC (vsedržavna zveza filmskih delavcev) ter tri sindikalne organizacije kategorije (FILS-CGIL, FULS-CISL in UIL) so priredile v Rimu zasedanje, na katerem so bili prisotni najvidnejši predstavniki filmskega sveta: igralci, režiserji, scenaristi, producenti in drugi. Predsednik ANAC Damia-ni je ugotovil, da so demokristjani nenadoma sklenili, da zakon o filmu nima več samo gospodarskega značaja in so pretvorili čl. 5, ki je dobil politični in ideološki značaj. Tako spremenjen zakon ne more biti sprejet in predstavlja negacijo osnovnih načel proizvajalcev, to je svobode izražanja.
Tudi v tem govoru je očiten na-
...........................................iiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|itiiiiiiil||i"|iiiiiiiii||i|ii||„|||||t|||t„|li||,i||||ltf,l't|ltim.nnHuiniiiiimiiiiiiiiiiiminiiiimniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHii
VČERAJ OB 12.25 V BOSANSKEM PREMOGOVNIKU KAKANJ
Strašna nesreča zaradi eksplozije 108 mrtvih in še 50 pogrešanih
metana: rudarjev
Vest o nesreči je pretresla ves svet - Danes bo slovesna komemoracija v republiški skupščini Bosne Hercegovine, kjer je proglašeno dvodnevno žalovanje - Pri podobni nesreči v istem rudniku je leta 1934 izgubilo življenje 127 rudarjev
SARAJEVO, 7. — V premogovniku Kakanj v Bosni je danes ob 12.25 v jašku «Ora-si» eksplodiral metan. V tistem trenutku je bilo v jašku okrog 200 rudarjev in drugih delavcev, ki jih je zasulo. Reševalne skupine, ki so takoj začele z reševanjem, so do polnoči — kot poroča a-gencija Tanjug — izkopale 108 mrtvih rudarjev. Usoda nadaljnjih 50 rudarjev je še neznana, ker reševalne skupine še niso prišle do samega kraja eksplozije. Podobna nesreča se je zgodila v istem rudniku 21. aprila 1934, ko je izgubilo življenje 127 rudarjev.
Vest o strašni nesreči se je takoj razširila po vsej Jugoslaviji, po vsej Evropi in po vsem svetu. V Kakanj so takoj prišli generalni tajnik Zveze komunistov Bosne in Hercegovine Cvijetin Mijato-vič ter člani republiške skupščine in izvršnega sveta s predsednikom na čelu. Jutri bo skupščina na posebni seji
IlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiiiHiiiiiltiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
PO ZAKLJUČENEM OBISKU V ČSSR
Tito odpotuje danes v Vzhodno Nemčijo
Včeraj je obiskal svoje stare delovne tovariše v Čenkovu - Izjava za vzhodnonemški tisk
PRAGA, 7. — Predsednik republike maršal Tito je danes v spremstvu predsednika Češkoslovaške A. Novotnyja obiskal malo mesto Cen-kov blizu Prage In tovarno, kjer je pred drugo svetovno .vojno delal kot kovinski delavec. Tu se je v domu tovarne srečal in pozdravil s svojimi starimi tovariši, sedaj upokojenimi delavci in s hčerko gospodinje, kjer je stanoval. Med ganljivimi prizori ob srečanju s svojimi tovariši je predsednik Ti to podaril vsem najboljšim svojim tovarišem in Jožefi Lojkovi zlate pre, tovarniškemu domu pa televizijski aparat proizvodnje jugoslovanske tovarne «RR» iz Niša. Po toplih pozdravnih besedah delavstva tovarne ter govorih predsednika Tita in predsednika Novotny-ja si je Tito ogledal tovarno, posebno pa delavnico, v kateri je delal, kjer so mu delavci priredili veličasten sprejem. Pri prihodu in odhodu iz Cenkova je prebivalstvo mesta priredilo predsedniku Jugoslavije prave ovacije
Nocoj sta predsednik Tito in njegova soproga priredila v Pragi sprejem v čast predsedniku No-votnyju in njegovi soprogi, na katerem je bila tudi skupina delavcev iz tovarne Cenkov skupaj s starimi Titovimi tovariši in pa zastopniki bivše češkoslovaške partizanske brigade «Jan Žiška«, ki se je borila v Jugoslaviji.
Tito odide Jutri iz Prago na uraden obisk v Vzhodno Nemčijo. O tem obisku je maršal Tito v odgovorih na vprašanja vzhodnonemških novinarjev dejal, da je bila zmaga nad fašizmom obračun z najmračnejšimi in najreakcionar-nejšimi silami v zgodovini človeštva, da je v zadnjih dvajsetih letih prišlo do ogromnih družbenih sprememb na svetu, do pojava socializma kot svetovnega sistema, do razpada kolonialnega sistema, osvoboditve azijskih in večine afriških držav, do velikega napredka znanosti in tehnike. Na žalost, pa je prav ob dvajseti obletnici zmage nad fašizmom prišlo do nevar-*
nih mednarodnih zapletljajev, krajevnih napadov in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ta nevarna politika sile se ne izvaja samo v Vietnamu, temveč tudi v nekaterih južnoameriških državah, v Kongu, na Srednjem in Bližnjem vzhodu in ogroža svetovni mir. Tudi v Evropi revanšistične in nacistične sile v Zah. Nemčiji skušajo pod plaščem borbe proti socializmu obnoviti svoje hegemo-nistične težnje. Jugoslavija, ki je imela velike žrtve v borbi proti fašizmu, ima moralno pravico dvig. niti svoj glas proti takim tendencam in zahtevati od svojih zaveznikov iz antihitlerjevske koalicije in vseh miroljubnih sil na svetu, da se odločno uprejo tej politiki.
v Sarajevu na slovesen način komemorirala žrtve nesreče. V Kakanju pa visijo na vseh poslopjih žalne zastave. Dostop do premogovnika je prepovedan vsem tistim, ki ne sodelujejo pri reševanju. Zvedelo se je, da so ostali skoraj nepoškodovani vsi tisti delavci, ki so bili zaposleni ned?-, leč od vhoda v jašek. Reševanje je skrajno otežkočeno zaradi usadov in strupenega plina.
Nekateri izmed preživelih, ki so jih rešili, so opisali strašne trenutke, ki so jih preživeli, dokler jih niso rešili. Rešene so prepeljali v sarajevsko bolnišnico. Rudar I-brahim Dursum je povedal, da je okrog poldne slišal strašno eksplozijo, ki ga je vrgla okrog 15 metrov daleč skupaj z njegovimi delovnimi tovariši. «Na srečo,« je dejal, «je bil kraj eksplozije precej daleč od nas, okrog 150 metrov, oziroma dva kilometra od vhoda v jašek. V temi in v črnem prahu sem poskušal doseči izhod. Tedaj so prišli reševalci in me odnesli na zrak.«
Zaradi eksplozije so uničene vse naprave za ventilaoijo. Sinoči so oddajale vest o strašni nesreči že vse evropske televizijske in radijske postaje.
Kraigher pri Kosiginu
MOSKVA, 7. — Agencija TASS sporoča, da je sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin danes sprejel podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Borisa Kraigherja, ki vodi jugoslovansko vladno delegacijo, ki je v teh dneh v Moskvi. Razgovarjala sta se o možnostih okrepitve gospodarskega sodelovanja. Prisoten je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Dobrlvoje Vidič.
Zarota v Sudanu?
KAIRO, 7. — Radio Ondurman je včeraj sporočil, da so oblasti zasegle večjo količino orožja, za katero menijo, da bi moglo služiti za izvršitev državnega udara v Sudanu. Nekatere sumljive ose-
be so aretirali in uvedli so prei- , le tudi druge osebnosti, med nji-skavo. Orožje so zaplenili v Kartu- mi senator Parri. Saragat se je sli-mu. Vse telefonske zveze med ■ ,k»J z ^ženskami, M s? županje ne-Kartumom in Kairom so bile pre-
trgane. Zveze so pretrgane tudi danes. Radio Ondurman je javil, da so voditelji najmočnejše stranke Uma obtožili ministre začasne vl^de, da so že prej vedeli za o-rflžje, ki so ga našle .varnostne sile. Notranji minister pa je izjavil, da vlada ne bo podala nobenih izjav, dokler ne bo preiskava zaključena.
Župani pri Saragatu
RIM, 7. — V nedeljo je predsednik republike sprejel na Kvirinalu župane Italije. Predsedstvo republike je poslalo 8.040 vabil županom in 91 predsednikom pokrajinskih uprav. Predsednik republike je prišel v vrtove ob 17,30 In župani so ga toplo pozdravili. Prisotne so bi-
katerih mest. Prisotni so bili tudi slovenski župani iz okolice Trsta in Gorice. To je drugi tovrstni sprejem po šestnajstih letih; prvikrat je sprejel župane predsednik Ei-naudi 2. junija 1949.
Stavka carinikov se je zaostrila
RIM, 7. — Stavka carinskih u-službencev se je zaostrila. Cariniki so prenehali tudi opravljanje nadurnega dela, tako da se carinske operacije odvijajo še počasneje. Računajo, da je bilo včeraj na obmejnih železniških postajah v Italiji ustavljenih 12.000 tovornih vagonov, nadaljnjih 3.000 pa na obmejnih postajah držav, ki meje z Italijo.
TASS
o Johnsonovih izjavah
Sovjetska agencija Tass obtožuje danes predsednika Johnsona in druge ameriške voditelje, da prikrivajo svoja napadalna dejanja z mirovnimi besedami. Komentator pravi, da je ((človek s ceste presenečen zaradi pogostega uporabljanja besede mir in zaradi zagotovil, da se želi mir, o čemer v zadnjih letih ni bilo dokazov«. Zatem omenja komentator Johnsonov govor konec prejšnjega tedna v Chicagu in pravi: «Kar se tiče Johnsonovih mirovnih zagotovil, se ta ne skladajo z dejanji in zaradi tega dajejo vti^, da se hoče zakrinkati poskus odvrnitve javnega mnenja od ameriške napadalne politike, ki jo vedno bolj kritizirajo v vseh drugih državah in v sami Ameriki«.
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1iiiiiii„iiiiiiini,n,mn,,1,1)1111,111,,,m,1,1111,1,,iiii„l|,||lllll„IIIU|lnNllllllimi|llll|1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Montgomery bo skušal prepričati Johnsona naj išče politično rešitev v Vietnamu
Ameriški poslanik Tay\or prispel na posvetovanje v VJashington
WASHINGTON, 7. — Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor je prispel danes v Washington na posvetovanje s predsednikom Johnsonom in z drugimi člani vlade. Njegov odhod Iz Sajgona se je zavleklo za približno en teden zaradi notranje krize v Južnem Vietnamu. Ta kriza ni še rešena in sedanja vlada, ki je rezultat kompromisa po nedavnem vojaškem udaru, je še vedno v nevarnosti. To pa zaradi tega, ker kažejo proti njej vedno večje nezadovoljstvo tako katoliški kakor budistični voditelji. V soboto in včeraj so bile v Sajgonu demonstracije. Katoliški demonstranti so metali letake, s katerimi obtožujejo predsednika sedanje vlade verske diskriminacije In «nevtralističnih tendenc«. Značilno je, da se je med demonstracijami pojavila tudi ((katoliška varnostna sila« v posebnih uniformah. Pri demonstracijah so sodelovali tudi številni duhovniki. Na drugi strani pa tudi budisti obsojajo vlado pristranosti v korist katoličanov.
Čeprav se v Washingtonu zatrjuje, da spada Taylorov o?isk med
redne periodične obiske, in da ne bodo sprejeli nobenih važnih ukrepov, vendar pa bodo razpravljali o važnem razvoju v vietnamski politiki v zadnjem času. Gre tako za vojaški kakor za politični razvoj, zlasti ker se v zadnjem času kaže vedno večja in uspešnejša dejavnost osvobodilne vojske.
V političnih krogih ne dvomijo več, da bodo še povečali število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Sedaj je 51.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu ln predvideva se, da bo to število v nekaj tednih narastlo na 60.000 in morda še več. General Taylor je ob prihodu v Washington izjavil, da še ne ve, kdaj bo lahko poročal predsedniku Johnsonu. Dejal Je, da njegov prihod v Washington ne pomeni nič posebnega. Prav tako ni hotel Taylor komentirati zadnjega razvoja položaja v Južnem Vietnamu. Medtem je zunanjepolitična komisija ameriškega senata odobrila nakazilo 89 milijonov dolarjev za program gospodarske pomoči Južnemu Vietnamu, Laosu in Tajlandlji. Po mnenju ameriške vlade bi to nakazilo moglo biti pr-
Združeni pevski zbori vseh šol s Tržaškega so nastopili ob zaključku šolske prireditve
poročilo ua 3. strani.)
v nedeljo popoldne v Kulturnem domu. (Glej
va podlaga napovedanega Johnsonovega načrta za razvoj jugovzhodne Azije s sodelovanjem vseh industrializiranih držav.
Včeraj in danes so ameriška letala nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama. Pri današnjih napadih je sodelovalo 90 ameriških letal.
Kakor poročajo iz Londona, namerava maršal Montgomery oditi v Washlngton, kjer bo skušal prepričati Johnsona, naj išče politično rešitev v Južnem Vietnamu. To je povedal sam Montgomery v intervjuju, ki ga objavlja «Daily Ex-press«. Med drugim pravi Montgo-mery: «Te vrste vojne ni moč zmagati z vojaškimi sredstvi, razen ce se ne vrže v bitko pol milijona mož in če se ne- koraka proti severu na Hanoj. Zdi se, da nihče v ZDA ni pripravljen iti k predsedniku in mu jasno reči, da je njegova politika v jugovzhodni Aziji popolnoma zgrešena. Jaz mu bom to rekel, čeprav se bojim, da s tem ne bo zadovoljen«. Dodal je, da je prosil svojega prijatelja Cy-rusa Eatona, naj pripravi zanj sestanek z Johnsonom.
Ko je govoru o svojem mnenju glede mednarodnega položaja, je Montgomery predlagal; 1. Vse države naj umaknejo svoje čete iz tujine. Tudi Velika Britanija bi morala umakniti svojih petdeset tisoč vojakov iz Zahodne Nemčije. 2. NATO naj se temeljito spremeni, ker ta organizacija potrebuje «vellko pomladansko čiščenje: vsi to vedo, toda nihče noče napraviti prvega koraka«. 3. ZDA naj priznajo LR Kitajsko. Maocetung bi sprejel pogajanja, če bi se njegov režim priznal. Montgomery pa je mnenja, da Kitajska ne more začeti važne vojne pred potekom trideset ali štirideset let.
Britansko gibanje za jedrsko razorožitev, ki se je včeraj sestalo na letni konferenci v Londonu, je o-dobrilo resolucijo, s katero obsoja britansko podporo ameriški politiki v Vietnamu in poziva britansko vlado, naj posreduje v Washingto-nu za prenehanje ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama. Poleg tega je gibanje sklenilo delovati Izven britanskih meja. da bi se v vseh državah ustanovila protijedrska gibanja. Toda ta gibanja bodo priznana, samo če se bodo nedvoumno uprla jedrski politiki njihovih vlad, pa naj gre za ((enostransko« ali večstransko« jedrsko oborožitev.
mig na nenadno stališče demokristjanov, za kar se čujejo številni glasovi, da gre v bistvu za intervencijo Vatikana, saj je KD že privolila v ministrskem svetu v prvotno besedilo, ki je imelo izključno gospodarski značaj. Znani «Paese Sera» v tej zvezi v u-vodniku odkrito pravi, da je šlo za zapleten demokristjanski manever: predložiti sicer popravek, ki pa — vedno po demokristjan-skih načrtih — ne bi dobil večine glasov in bi ostalo vse po st®* rem. Skratka KD naj bi skušal« ugoditi Vatikanu, istočasno pa o-hraniti prvotni tekst. Ta načrt je padel v vodp, ker v poslanski zbornici ni bilo prisotnih dovolj poslancev levice in je demokristjanski popravek nepričakovano prejel dovoljno število glasov.
S tenu ugotovitvami polemizira namestnik KD poslanec Piccoli, ki se je ukvarjal s filmskimi vprašanji in ki je za stranko vodil pogajanja. V dolgi izjavi obrazlo-žuje demokristjansko stališče \n pravi, da so ostalim trem strankam med pogajanji sporočili, da bodo predložili v poslanski zbornici popravek, istočasno pa so tudi izjavili, da v primeru, «da bo popravek zavrnjen, bo KD zagovarjala prvotno obliko člena 5».
O sporu med vladnimi strankami so v nedeljo na številnih zborovanjih govorili vidnejši predstavniki. Namestnik tajnika PSI Brodolini je tako odločno dejal, da «so socialisti trdno odločeni izvesti logične_ posledice iz spora in razbitja večine* in da je ((mogoče obnoviti enotnost večine, samo če bo zagotovljen v celoti vladni sporazum* o členu 5 filmskega zakona.
Minister Corona pa je dejal, da je dovolj časa, da se zadeva popravi in da se v senatu vrne na bistvo prvotnega sporazuma in duha zakona, čeprav v drugi obliki. Drugačne rešitve ne bi mogle nositi podpisa socialističnega ministra. Socialisti ne iščejo nerešljivih rešitev in morajo sedaj drugi predlagati sprejem rešitve, ki ne bo samo omogočila odobritev zakona o filmu, temveč tudi obnovitev politike levega centra.
Socialdemokrata Tanassi in Preti sta bila bolj spravljiva. Preti je med drugim dejal, da ni mogoče razbiti vlade in politike levega centra zaradi polemike okoli «sexi fil-mov«.
Italijanska federacija filmskih krožkov je poslala ministrstvu za turizem in predstave telegram, v katerem izraža vso solidarnost z bitko, ki jo vodi PSI proti poskusom, da se izpremeni značaj zakona o filmih. Filmski krožki, ki so se vedno borili za svobodo in proti kakršni koli obliki filmske cenzure, so solidarni z ministrom in njegovim stališčem proti udaru, ki ga je izvedla KD v poslan-ski zbornici.
Predsednik vlade Moro je govoril v nedeljo v Cagliariju in včeraj v Cremoni. Pri tem ni omenil sporov v vladi in je zagovarjal vladno politiko ne kot ((aritmetično seštevanje« teemveč »kot srečanje tistih političnih sil, ki so prevzele odgovornost za politiko večje pravičnosti, ki naj vključi širšo ljudsko osnovo v demokratično oblast«.
Kot smo že omenili, so vsi politični žarometi usmerjeni na deželne volitve na Sardiniji, ki bodo v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija do 2. ure popoldne. Na Sardiniji je nekaj nad 800.000 volivcev in volivk. Te volitve so še zlasti važne, ker je bil sprejet »načrt za obnovo Sardinije«, ki predvideva važne investicije za gospodarsko-socialni razvoj dežele.
Zadnje volitve so bile leta 1961, ko je volilo 709.000 Sardincev od
833.000	vpisanih volivcev. Največ glasov je prejela KD, in to 320.000 ali 46,3 odst. in je imela v deželnem svetu 37 izvoljenih, ali več kot polovico, saj sestoji svet iz 72 svetovalcev. Na drugem mestu je bila KPI s 131.000 glasovi ali 19 odst. in 14 izvoljenimi. Pomemben je bil tudi rezultat PSI s 66.000 glasovi ali 9,6 odst. in 7 izvoljenimi in lokalne stranke akcije, ki je v vsedržavnem okviru povezana s PRI in ki je dobila 50.000 ali 7,2 odst. glasov in 5 mest v svetu. Med ostalimi strankami so prejele: MSI 4 svetovalce, PSDI in PDI UM po dva, PLI pa enega.
Na osnovi teh rezultatov, ko je imela KD absolutno večino v deželi, je prišlo do zavezništva med KD in sardinsko akcijsko stranko, a kasneje pa Je prišlo po razdelitvi PSI oziroma odcepu PSIUP, do razgovorov o levem centru, ki pa se niso zaključili, oziroma je vstopila v vlado samo PSDI. Precejšnjo težavo pri teh pogajanjih je predstavljalo dejstvo, da je večina svetovalcev izvoljenih na listi PSI prestopila v PSIUP, čeprav se je kasneje na osnovi upravnih volitev pokazalo, da ima PSIUP v celoti le okoli 15 odst. bivših socialističnih glasov.
Na sedanjih volitvah kandidirajo kandidati devetih strank, in to-KD.KPI, PSI, PSDI, PSIUP, PLI, PDIUM in MSI poleg že omenjene lokalne sardinske akcijske stranke, ki je v vsedržavnem okviru povezana s PRI. Voli se v treh pokrajinah: Cagliari, Nuoro in Sas-šari.
Sindikalno življenje je v zadnjem razdobju dokaj živo in Je napovedana vrsta stavk. Tako so vse tri sindikalne organizacije v vsedržavnem okviru proglasile za sredo, 9. junija 24-umo stavko delavcev lesne industrije v zvezi s prekinitvijo pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe. Prav tako so potrdili 48-umo stavko uslužbenci hotelov za petek in soboto, 10. in 11. junija. V tej stavki ne sodeluje CISL, ker so v soboto podpisali ločeno pogodbo.
V Milanu se je pričelo zasedanje CGIL o notranjih komisijah in vlogi sindikata v podjetjih.
OB BLIŽNJEM SLAVJU PREKOMORCEV V ILIRSKI BISTRICI
Veliki dnevi pred dvajsetimi let!
(Poglavje iz končnih bojev Jugoslovanske armade)
Četrtega julija, na dan borca, se bodo po dvajsetih letih v Ilirski Bistrici srečali preživeli borci nekdanjih prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot, da se poklonijo svojim padlim bojnim tovarišem in obude spomine na slavne dni bojev za dokončno osvoboditev svoje domovine.
Čas je, da se po toliko letih prikaže javnosti, posebno pa mladini, kolikšen je bil prispevek prekomorcev v narodnoosvobodilnem boju narodov Jugoslavije in v skupnih naporih zaveznikov za uničenje fašizma in njegovega bojnega stroja.
Ugledni italijanski dnevnik «L’Unlt&» je 9. maja 1945. ob dnevu zmage, priobčil intervju s sovjetskim maršalom Soko-lovskim z naslovom «0 velikih bitkah naše zmage». Intervju govori o uspehih sovjetske vojske in o pomembnih ljudskih gibanjih odpora na Poljskem, v čehoslovaški in Grčiji, medtem ko ni o prispevku Jugoslavije k stvari antifašistične koalicije v njem niti besedice. Morda gre le za površnost intervjuja; huje pa bode v oči skica «zmage nad nacizmom» na isti strani tega dnevnika: povsod so puščice, ki kažejo prodiranje zavezniških vojsk, celo v Italiji, čeprav je splošno znano, da je na «gotski črti» pred Bologno bil takrat mir, samo v vsej Jugoslaviji, v Istri in na Primorskem ni bilo — kakor prikazuje skica — nobenih bojev! Resnica pa je, da so ravno takrat besneli hudi boji od Drave do Jadranskega morja in so tevtonski nacisti sprožili besno ofenzivo proti Devetemu slovenskemu korpusu na Primorskem in Gorenjskem, ubijali, klali, ropali in požigali.
Za proslavo na dan 4. julija je izbrana Ilirska Bistrica zato, ker se je tu vdal obkoljeni nemški 97. armadni korpus, ki je bil sicer rezerva nemških armad v Italiji, a je bil preusmerjen proti jugoslovanski vojski, na staro jugoslovansko-italijansko mejo od Snežnika do morja. Imel je nalogo za vsako ceno preprečiti Četrti jugoslovanski armadi pohod na Sočo.
V začetku marca 1945 je bil splo-] rajevska operativna grupa: 2., 3. in
ki je bila formirana iz dela raz-formirane 35. divizije. Podrejena ji je bila tudi Pomorska komanda severnega Jadrana; v njeni sestavi je bil Kvarnerski odred mornariške desantne pehote — štirje bataljoni strelcev, približno 850 mož.
V Četrti armadi so bili borci vseh jugoslovanskih narodov. V enotah prejšnjega 8. korpusa pa je bilo nad 10.000 prekomorcev, zvečine primorskih Slovencev in Istranov, ki so prišli iz južne Italije v že tam formiranih enotah ali pa' v skupinah na otok Vis, pozneje pa na dalmatinsko obalo. Med prvimi so bili rodoljubi — antifašisti, politični zaporniki, interniranci in konfiniranci ~r Slovenci, Dalmatinci in Črnogorci iz pokrajin, ki jih je fašistična Italija okupirala leta 1941, a se ob njenem zlomu niso mogli prebiti do partizanskih enot ali pa so bili zaprti v južnem delu Italije, ki so ga zasedli zavezniki. Njim so se priključili tudi antifašisti italijanske narodnosti.
Mimo neštetih ovir in težav so zavestno in odločno iskali in našli pot v partizansko bazo v Bariju,
len napad na Hitlerjev nemški rajh, ki so ga zavezniki napovedali v Jalti, že v popolnem razmahu:	na zahodu so zavezniki
dosegli levo obalo Rena, medtem ko so na vzhodu sovjetske armade lomile odpor Nemcev v Po-meraniji ter se približale Kuštrinu in Franfurtu na Odri, konča-valo bitko za Slezijo, čistile Slovaško od Karpatov, po svobodi-tvi Budimpešte, pa so se priprav-ljaje za pohod na Dunaj.
Med Dravo in Jadranskim morjem je jugoslovanska armada povezovala levo krilo sovjetske armade z zavezniškimi silami v Italiji. Jugoslovanska armada je med vojskami desetine članic antihi-tlerjevske koalicije edina imela kot enakopravna zaveznica svoj samostojen del fronte.
V zaključnih operacijah druge svetovne vojne je bila naloga jugoslovanske armade, da obkroži in prisili h kapitulaciji vse okupatorjeve sile v Jugoslaviji ter pripomore, da se ljudstvo na našem etničnem področju, vključno z Istro, Slovenskim primorjem in Koroško, za vselej otrese fašističnega jarma.
Vrhovno poveljstvo jugoslovanske vojske je odločilo, da s svojimi silami prebije sovražnikovo fronto v Sremu in Liki, nato pa z odločnim prodiranjem, in sicer z desnim krilom po dolini Drave, z levim pa ob obali Jadranskega morja proti Trstu, Tržiču in naprej, po dolini Soče, do Celovca, ter hkrati ob močnih frontalnih napadih in delovanju v sovražnem zaledju zapre obroč okrog nemške balkanske grupacije na področju Julijskih Alp in Karavank. Koncentrično prodiranje proti Sloveniji naj bi operativno obkolitev spremenilo v taktično, kar bi sovražnika primoralo, da kapitulira.
Na desnem krilu strateške raz vrstitve sta Prva armada, ki je bila v Sremu, in Tretja armada v Baranji dobili nalogo, da skupno razbijeta sovražnika v Sremu in na Dravi, nato pa ga podita med Dravo in Savo z namenom, da objameta njegovo levo krilo. V operativno sestavo Tretje armade je bil takoj v začetku vklju čep 6. slavonski korpus, pozneje pa še 10. korpus, ki je operiral v zahodni Slavoniji in Zagorju.
Na levem krilu je Četrta armada, ki je imela glavnino svojih sil v severni Dalmaciji, dobila nalogo razbiti sovražnika na odseku fronte med reko Uno m Jadranskim morjem. Nato naj bi odločno nadaljevala pohod proti severozahodu, skozi Liko, Gorski Kotar, Hrvaško Primorje »n Istro, k Soči in na Koroško.
Operacije Prve in Četrte armade je povezovala Druga armada, zbrana v vzhodni Bosni, da bi napadala v splošni smeri Doboj-Ba-nja Luka • Bosanski Novi • Kar-lovac. Po osvoboditvi Sarajeva se je vključila v njeno sestavo še sa-
5. korpus.
* *
«
Z zavezniki v Italiji je bilo dogovorjeno, da bo naša vojska proti koncu marca začela operacije po dolini Une proti Liki in Gorskemu Kotaru, da bi vezala nemški 97. armadni brdski korpus za posebne naloge (nem.: zur beson-deren Verfiigung) iri jim tako o-lajšala njihove operacije v severni Italiji. Štab tega nemškega korpusa je bil v Špesi, južno od Čedada, njegove sile pa so bile razporejene takole: 188. divizija na področju Trst — Postojna — Gorica; 237. divizija v Istri; 710. divizija v okolišu Pordenone-Porto-gruaro; 24. brigada kraških lovcev (Karstjager) na komunikaciji Videm — Ponteba. V Trstu se je nahajal višji SS policijski vodja Globotschnigg; temu so bile pod-reje močne nemške policijske sile, četniška Dinarska divizija popa Djujiča, ki je štela kakih sedem tisoč mož, nekaj italijanskih teritorialnih polkov in policijskih bataljonov ter tako imenovani Srbski prostovoljski — Nedičev korpus, močan osem tisoč mož. Na prostoru 97. korpusa je bilo tudi več varovalnih bataljonov (nem.: sieherungsbatallionej,* mnogo artilerijskih, mornariških in drugih enot.
primorski Slovenci in Istrani — italijanski vojaki, ki so se vdali zaveznikom, pozneje pa tudi Štajerci, nasilno mobilizirani v nemško vojsko, deloma v Rommelov Afrika Korps, deloma v enote v Franciji. Največ pa je bilo mladincev (najmlajši so bili stari komaj 16 let), ki so jih fašisti odgnali v kazenske bataljone, v zloglasne «battaglioni speciali*, raztresenih po malaričnih krajih Kalabrije, Sicilije, Sardinije itd.
Formiranje borbenih enot iz teh naših ljudi je posredovala partizanska baza v Bariju, ki je sprejemala tudi ranjence s kopnega ter pregnane stare ljudi in otroke, ki so bežali z dalmatinske obale in otokov. Borcem v domovini, pa tudi italijanskim, grškim in francoskim partizanom, je odpravljala po zraku in morju pošiljke materiala, ki so ga dali zavezniki: o-rožje, municijo, zdravila, hrano, obleko, obutev, nazaj pa prepe-ljavala ranjence. Pripravljanje in spremljanje materiala na določena mesta so opravljali borci 4. prekomorske brigade, ki se je vrnila v domovino šele po končani vojni.
Ze prve dni decembra 1943 sta se izkrcali na srednjedalmatin-skih otokih 1. in 2. prekomorska brigada, skupaj sedem bataljonov — 2400 mož. Ko so se morali pred Nemci umakniti na Vis, jih je mornarica prepeljala na obalo, od tod pa so se ob nenehnih bojih prebijali čez zasnežene planine v Drvar. Tu so bili borci teh dveh brigad razporejeni v brigade 1. proletarske divizije, ki so imele v peti in takrat še trajajoči šesti sovražnikovi ofenzivi občutne izgube.
V enotah Četrte armade sta bili 3. prekomorska brigada 26. divizije in 5. bataljon 11. brigade 26. divizije (530 Primorcev), ki jc bil po kninski bitki razformiran, s Primorci pa so bili popolnjeni drugi bataljoni te brigade. V Težki motorizirani topniški brigadi 4. armade ter topniških enotah 9., 19., 20. in 26. divizije je bilo nad 2.500 Primorcev. Nad 1.500 jih je bilo v 1. tankovski brigadi. Mnogo jih je bilo v mornarici pa v mornariški pehoti, v letalstvu ter zalednih enotah in ustanovah.
KAREI, LEVICNIK (Nadaljevanje jutri)
Na vabilo socialistične partije
Delegacija ZKJ v Vzhodni Nemčiji
BEOGRAD, 7. — Na vabilo CK enotne socialistične partije Nem čije je danes iz Beograda odpoto vala v Berlin delegacija Zveze ko munistov Jugoslavije, ki se bo ude ležila seminarja o novem gospodar skem sistemu v Nemški demokratični republiki. V delegaciji so član ZKJ Sergej Kraigher, član CK ZKJ Danilo Kekič, član’ izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Hr-vatske Dušan Bogosavac, tajnik CK ZK Makedonije Angel Cemerski, glavni urednik lista ((Gospodarska politika« Ljuba Veljkovič in tajnik komunistične mednarodne zveze CK Zveze komunistov Jugoslavije Mujezinovič.
Požar v ladjedelnici «Luigi Orlando» v Livornu
LIVORNO, 7. — Velik požar je nastal včeraj v ladjedelnici «Luigi Orlando« ki pripada skupini Ansaldo v Livornu. Iz neznanih razlogov so zublji zajeli notranjost električne centrale ter se od tu razširile na druge aparate ter jih hudo poškodovale. Zgoreli so tudi številni sodi goriva. Skoda je baje zelo velika.
futfir/e ^ qlf>tlal!&CG
K. H. POPPE
'alihutblvi*
Kruh in ljubezen
STRAŠNA NESREČA V PERZIJSKEM ZALIVU
28 italijanskih mornarjev in 2 Iranca mrtvih zaradi eksplozije na «Luisi»
Pri polnjenju tankov motocisterne je prišlo do eksplozije in takoj nato se je ladja spremenila v gorečo bakljo - Rešilo se je le 12 mornarjev - Napol potopljena je «Luisa» gorela še 48 ur
BANDAR MASHUR, (Perzijski za- mesecih od dne podpisa. Ce bi paničen strah ter so začeli ska-
liv), 7. — Izredno huda katastrofa . šlo vse po sreči, bi «Lulsa» odplu-
je prizadejala v soboto popoldne italijansko trgovsko mornarico, ko je motocistema «Luisa», ki je bila privezana ob pomolu, nenadoma eksplodirala ter začela goreti. Pri nesreči je izgubilo življenje 28 mornarjev, a rešilo se jih je le 12. Ponesrečila sta se tudi dva iranska carinska uslužbenca. Med mrtvimi Je tudi kapitan motocisterne Lazzaro Parodi.
Do nesreče je prišlo točno ob 15JO po krajevnem času (ali ob 13. uri po srednjeevropskem času).
Motocistema «Luisa» je bila pri-
la proti nekemu pristanišču v Severni Evropi in bi se potem vrnila v Italijo, in sicer v Neapelj, kjer bi jo spravili v dok ter jo popravili. Moštvo bi se šele tedaj lahko vrnilo domov.
j1" pTj^L^ll^m^rmtdl^grlr *S^SnilibImlijsKfe tankeP s surovo
bil
pe «C», v operativni sestavi nemških enot v Italiji. Imel je nalogo braniti obalo od izliva Til-menta do Reke ter varovati notranjost Istre in Slovenskega Primorja. Nemška vrhovna komanda je v začetku marca obvestila komandanta armadne grupe «E», generala Lohra, da bo področje do Soče zaupano njemu, če bi se dogodki na jugovzhodu ali na jugozahodu še naprej neugodno odvijali. To se je pozneje tudi zgodilo. Takrat pa je moralo ostati še vse pri starem — pripoveduje Lohr — da ne bi Mussolinijevi marionetni vladi povzročali notranje političnih težav.
Takoj po osvoboditvi Mostarja je vrhovni komandant, maršal Tito, z naredbo z dne .1. marca ukazal formirati Četrto armado V to so bili vključeni: 8. daifna-tinski korpus z 9., 19., 20. in 26. divizijo, 11, hrvatski korpus s 13.
nafto. Iz neznanih razlogov Je prišlo do eksplozije in takoj nato je ladja začela goreti. Eksplozija je popolnoma uničila en pomol ter hudo poškodovala še nekega drugega. Druge ladje, ki so bile v bližini, so takoj dvignile sidra ter se oddaljile od kraja nesreče. Tudi kapitan Parodi je skušal odpeljali svojo ladjo na odprto morje, da bi preprečil še hujšo nesrečo. Strojnemu častniku se je posre čilo da Je vsaj deloma vžgal motorje ln tako je ladja odplula pro ti odprtemu morju, kjer se je kmalu nato skoraj popolnoma potopila.
Prva eksplozija Je bila izredno silna. Truplo enega Izmed dveh i-ransklh carinskih funkcionarjev je vrglo kakih 500 m daleč. V morje pr se je zlila velika količina surove nafte, ki je takoj začela goreti. Ognjeni zublji so zajeli tudi nekatere pristaniške naprave. Sele po dolgem času se je gasilcem ki so prihiteli od vsepovsod, posrečilo pogasiti plamen. Motocistema «Luisa» pa je gorela še celih 48
35., iri 43. divizijo, 7. slovenski korpus s 15. in 18- divizijo, malo
kasneie pa še slovenski 9. korpus Iur- .	„ ,
s 30. m 31. divizjjo. Armado je Motocistema «Luisa>» ki ima bilo treba formirati zaradi postav- 20.747 bruto ton Je dolga 213 metrov, široka 28 ter razpolaga s tur-
Težave žeparjev v Pakistanu
KARAČI, 7. — Petdeset žeparjev je sklenilo, da bodo odpustili svojo kriminalno dejavnost. Njihova poštena namera pa je naletela na nepričakovano oviro. Policisti so jim namreč prepovedali, da bi se posvetili poštenemu delu, ker bi tako zgubili precejšnje vsote denarja, ki so jim jih morali žeparji izplačevati vsak teden. Žeparji so poslali spomenico šefu okrajne policije, kj je zagotovil, da bo uvedel strogo preiskavo.
kati v morje. Na krovu je ostali le kakih 6 oseo, ki so Jih potem z lahkoto rešili. Potniki pa, ki so bili v morju, so se držali na površini z rešilnimi pasovi ali pa se oprijeli raznih predmetov, ki so plavali po vodi. V vodi so ostali približno eno uro, vse dokler niso priplule na pomoč razne ladje, ki so jih radijsko poklicali iz motornega čolna.
«E1 Habib« so takoj nato odvlekli v Sfax, medtem pa jie, nadaljuje iskanje pogrešanih.
15 palermskih zdravnikov pred kazenskim sodiščem
PALERMO, 7. — Vietnamska tragedija, ki beleži vsaki dan nenehne spopade med vietnamskimi parti-
zanskimi odredi in južnovietnam-sko vojsko ter Američani, kakor tudi skoraj vsakodnevne zračne napade južnovietnamskih in ameriških letal na ozemlje Severnega Vietnama, bo 12. junija odjeknilo tudi v Palermu pred sodniki prve sekcije kazenskega sodišča. Sodnij-ske oblasti so namreč pozvale 15 palermskih zdravnikov, da na ta dan sedejo na zatožno klop, da bi jim sodili zaradi nabiranja denar nih sredstev za izgradnjo neke Bolnišnice v Severnem Vietnamu.
Omenjeni zdravniki so člani nekega odbora, ki je bil zasnovan v aprilu tega leta v Palermu. Odbor je Imel svoj sedež v zdravniški ambulanti dr. Ludovica Conzagre. Obtožnica dolži zdravnike, da .-,o kršili člen 156 enotnega besedila za konov o Javni varnosti, ki prepoveduje nabiranje denarnih sredstev brez kvestorjevega dovoljenja
V dneh, ko so se tako usodno zapletli dogodki v San Domingu, bo knjiga o. podobnih dogodkih v srednjeameriški državi Gvatemali, ki so se tam odvijali pred desetimi leti, kot nalašč primerno branje. Naslov romana, ki pripoveduje o teh dogod kih, sKruh in ljubezen«, ne po ve dosti, kot ne pove dosti, če prav malce več, originalni na slov dela «Vojna za banane#. To da v spopadih v Gvatemali ni šlo za banane, čeprav so te poglavitna postavka v izvozu te države, temveč za spopad med naprednimi silami predsednika Arbenza, ki je z zakonom o a-grarni reformi zadel mogočno severnoameriško družbo United Fruit Compang, in med reakcionarnimi silami Armasa, ki so ob podpori Združenih držav A-merike dobile v državi odločilen vpliv. O tem dogodku iz nemirne in še močno nerazvite srednje Amerike, ki je sam na sebi kmalu utonil v pozabo, je napisal roman «Kruh in ljubezen:» nemški pisatelj H H. Fop-pe. Kaj drugega o pisatelju ne vemo kot to, da je to delo njegov prvenec. Sicer pa ga niti založba ne predstavlja s polnim imenom, tako da sodimo o njem lahko samo po tem njegovem e-dinem tekstu, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenščini.
Dogodek, spopad reakcionarnih sil z vladnimi silami, kratki dnevi državljanske vojne in medsebojna obračunavanja ob podpori v ozadju stoječih združenih držav, vse to predstavlja nekako politično osnovo romana, v katerem se usode posameznikov prepletajo s političnimi mahinacijami oblastnikov. Za kaj v knjigi pravzaprav gre, izvemo že jz pisateljevega uvodnega ((poročila«. Dan po začetku vojne, 19.6.1954, je pri pristaniškem mestu Puerto Barriosu vojaški transport zavozil v osebni vlak. Odgovornost za nesrečo so naprtili postajnemu načelniku Men-dozi, katerega so osumili sabotaže. Aretaciji se je izognil z begom, kasneje pa so ga našli v njegovi pisarni s prerezanim vratom. Njegovo ženo so osumi-U,ufr}pj9,ip j° zaprli, vendar so jo morali izpustiti, ker ni bilo obtežiInega materiala zoper njo. Pač pa se je sodelovanje pri nesreči posrečilo dokazati neki Mendozovi prijateljici, ki je bila ustreljena. Po vojni je neki poročnik Dominguez položil na
ljene naloge, pa tudi iz orgamza cijskih vzrokov, ker je 8. korpus sam imel že obseg armije, 7., 9. in 11. korpus pa je bilo treba združiti pod višjo komando, ki naj bi usklajevala njihove akcije.
Četrta armada je imela tudi svojo težko motorizirano artilerijsko brigado, 1. tankovsko brigado, in-ženirijsko brigado, polk za zveze, dopolnilno in samostojno brigado,
NodeUaki jutranji naliv je povzročil poplave v hišah in na cestah. Na «iik); odidi ceitr, Id pelje m ffontovei, 298 metrov zn svetilnikom
bmsltim motorjem s 14.500 k. s. Komandant Lazzaro Parodi je bil doma iz Varazze ter Je bil star 38 let. Velika večina posadke so bili Sicilijanci, ker je bila motocistema vpisana v pomorski register v Siciliji. Kot je znano uživajo ladje, ki so vpisane v otoške pomorske registre, posebne ugodnosti. Z druge strani pa mora biti njihovo moštvo sestavljeno za dve tretjini iz Sicilijancev. V tem primem je bilo vendar na ladji le 17 Sicilijancev, a od teh so se rešili le štirje. Med njimi je tudi 19-letnl Nicola Favaloro iz Ferracavalla. Njegovi sorodniki baje nameravajo odpotovati v Bandar Mashur, da bi se tam srečali z njim. Zato so stopili v stik z brodarsko družbo «Cosarma» v Palermu. Z druge strani pa se je mladenič že javil preko neke druge pomorske agencije v Benetke.
Glede okoliščin v katerih je prišlo do eksplozije, se še ne ve nič točnega. Pooblaščeni svetovalec «Co-sarme« Amaldo Bennati je dejal, da je bila «Luisa» ena Izmed naj sodobnejših motooistem ln da Je bila opremljena z najsodobnejšimi aparati. Spričo tega — Je dejal Bennati — se ne more naprtiti krivdo za to kar se Je zgodilo ladji ket taki. Zelo verjetno je, da je prišlo do eksplozije na kopnih napravah, se pravi pri črpalkah in ceveh, ki so bile povezane z ladjo Predstavnik «Cosarme» meni, da je osebje pri črpalkah polnilo ladijske tanke s preveliko hitrostjo, kar se Je baje zgodilo večkrat že v preteklosti. Po njegovem mnenju pa pravi pri takih pogojih obstaja največja nevarnost za eksplozije.
Motocistema «Lulsa» je odpotovala iz Palerma v septembru lani in je od tedaj preplula skoraj vsa morja zemeljske oble. Večina sicilijanskih mornarjev je bila iz Palerma. Njihove pogodbe bi potekle v novembru letos, se pravi po 14
Pet potnikov je izgubilo življenje
TUNIS, 7. — Davi se Je na odprtem morju v bližini pristanišča Sfax vnel velik motorni čoln, ki je prevažal belgijske in švicarske turiste. Policija je v prvem trenutku javila, da pogrešajo štiri osebe, drugih 26 pa je bilo ranjenih. Pozneje pa se je zvedelo, da je življenje izgubilo pet oseb, in sicer štirje Belgijci in neka Švicarka. Pogrešajo deset oseb, a 26 Jih je ranjenih. Te so prepeljali v bolnišnico, kjer so jim ugotovili lažje opekline.
Na motornem čolnu, ki se ime nuje «E1 Habib# so bili 104 potniki: 69 Belgijcev, 23 Švicarjev, 4 Nemci in 8 Tunizijcev. Peterica od teh so bili člani posadke. Neki belgijski novinar Je povedal, da so se turisti vračali v Sfax po sedem dnevnem bivanju na otokih Kerkennah. Morje je bilo mimo in nebo jasno. Nekaj čez sedmo uro zjutraj se je motor ustavil. Takoj nato se je dvignil gost in visok dim, a gorivo se Je zlilo po ladji. Potnikov se je polastil
iiimiiiiiiiiiiiiiMimiiitmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiimtmiiiitiiiiiiiiiiMiiimtiMiiiiiitii
OB SODELOVANJU 19 DRŽAV
Popoln uspeh konference Vzhod-Zahod v Beogradu
Važne resolucije o Vietnamu, San Domingu in razorožitvi
njen grob venec, a je nekaj ur nato padel kot žrtev atentata. Med atentatom, železniško nesrečo in umorom so domnevali neko zvezo, niso pa jo mogli dokazati. Kako je bilo v resnici, pa nam razjasni roman.
V njem srečamo celo vrsto o-seb. Nekdanjega nacistično namerjenega nemškega naseljenca Emilia Maierja, lastnik* plantaže in kasnejšega hotelirja, brezobzirnega izkoriščevalca in spletkarja; njegovo ljubico, indijan-ko Luiso in njeni dve hčeri Choncho in Mario, od katerih i-gra prva odločilno vlogo. Ljubi se z Manuelom, indijanskim fantom, ki se skuša otresti okov, navezanosti na zemljo in gospodarja in zato odide na delo, da bi dobil denar za odkup dekleta. V času njegove odsotnosti pa se ta poroči s postajenačelnikom Mendozo. Njega ob povratku zakolje Manuel, ki ga obtožijo krivde za železniško nesrečo. Nadalje srečamo v romanu prostitutko Chiquito, ki tragično konča, pa še nekaj oblastnikom, in vrsto drugih malih ljudi. Prav v prikazu teh malih ljudi, bednih Indijancev brez vsakih pravic in njihovih žalostnih usod, (73 odst. Gvatemalcev je nepismenih), Indijancev, ki so pogosto žrtev izkoriščanja veleposestnikov ali pa spletkarskih političnih sil, je bistvo romana,
Vsa pripoved pa je močno naslonjena na resnične dogodke in so celi odstavki posvečeni obnavljanju tega, kar se je v resnici zgodilo. Tako roman ni samo pripovedni tekst temveč je že. kombinacija zgodovine in 10-mana, ki pa morda včasih tudi nekoliko moti. Seveda pa moramo priznati avtor-u, da je vsa pripoved izredno zanimiva, razgibana, pestra, včasih tudi pobarvana z eksotiko. V knjigi je precej politične problematike srednje Amerike, precej socialne problematike, nekaj ljubezenskih zgodb in tudi precej južnoameriškega kolonta, kar daje pripovedi privlačnost. Pisatelj je nedvomno tudi spreten fabuhst, čeprav je treba priznati, da je v romanu vendarle polno družbene kritičnosti napredno usmerjenega pisatelja. Roman ima tudi dobro grajeno kompozicijo, tako da lahko o njem rečemo, da je spretno napisano delo o južno in srednjeameriški problematiki. Seveda, kaka velika literarna umetnina to delo res ni. Toda tako, kot je, nas vendarle seznani s političnimi, socialnimi in družbenimi problemi te dežele v prijetni obliki zanimivega pripovednega teksta.
Roman K. H. Poppeja «Kruh in ljubezen# je izdala založba Obzorja v svoji zbirki «Svct v knjigi#. Prevedel ga je Tone Babič.	81. Ru.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — V Beogradu se je danes končala X. konferenca za okroglo mizo Vzhod-Zahod, ki je na dveh ločenih sejah razpravljala o krizi v OZN, o jedrski o-borožitvi in njenih posledicah za varnost Evrope in o tem, kaj ovi. ra boljše gospodarske odnose med Vzhodom in 7,ahodom. Konferenca, ki je razpravljala o političnih vprašanjih, in katere so se udeležili zastopniki 181 držav Evrope in Kanade, je sprejela štiri resolucije o svetovni organizaciji, o jedrski oborožitvi, o Vietnamu in o San Domingu.
Udeleženci politične konference, zastopniki raznih političnih strank in struj so kljub raznim pogledom na rešitev perečih vprašanj soglasno obsodili ameriško intervencijo v Vietnamu in San Domin-
gu ter se izrekli proti formiranju multilateralnih jedrskih sil oziroma jedrske oborožitve Zahodne Nemčije. Konferenca izraža v svoji resoluciji o Vietnamu globoko zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v Jugovzhodni Aziji, ki se utegnejo spremeniti v svetovno katastrofo in zahteva od vlade ZDA, da takoj preneha z bombardiranjem Severnega Vietnama in s tem omogoči sklicanje konference v duhu ženevskega sporazuma. Na tej konferenci, na kateri naj bi zastopniki vseh 37 držav vštev-ši zastopnika Vietkonga, poskušali najti politično rešitev Vietnama v skladu z ženevskim sporazumom. Konferenca se je prav tako izrekla za sklenitev sporazuma o popolni razorožitvi pod mednarodnim nadzorstvom. Konferenca sodi, da je za rešitev vseh tehničnih
Konec «LuIse» v oblakih dima in ognja
problemov v zvezi s tem vprašanjem mogoče rešiti, kolikor obstajajo pri ZDA potrebna dobra volja.
Udeleženci konference za okroglo mizo Vzhod-Zahod ugotavljajo, nadalje v resoluciji, da so ZDA s svojo oboroženo intervencijo prekršile listino OZN in listino Organizacije ameriških držav s svojo oboroženo intervencijo v San Domingu, kjer je ljudstvo hotelo napraviti konec vojaški diktaturi m vzpostaviti demokratično vlado.
V	resoluciji o krizi v OZN apelira na članice OZN, naj omogočijo, da organizacija normalno funkcionira.
Udeleženci okrogle mize prav tako zahtdvajo, da sc hitro ratificirajo amandmaji za listino OZN, s katerimi se poveča število stalnih članov Varnostnega sveta s 6 na 10. V resoluciji se zahteva spoštovanje tistega dela listine, v katerem govori, da mednarodne organizacije ne smejo uporabljati prisilnih ukrepov v nekaterih državah brez soglasja Varnostnega | sveta.	i
V	resoluciji o razorožitvi in evropski ■ varnosti se poudarja, da oboroževanje gtozi človeštvu s tretjo svetovno vojno in da bi bilo potrebno nadaljevati z novimi ukrepi, s katerimi bi se zmanjšala napetost. Resolucija poudarja, da bi bilo potrebno v najkrajšem času skleniti sporazum proti širjenju jedrskega orožja.
Britanski laburistični poslanec Ziliakus, ugledni sovjetski književnik Ilija Ehrenburg in drugi u-gledni zastopniki francoskih in belgijskih političnih strank so na tiskovni konferenci, po končanem zasedanju za okroglo mizo, poudarili, da je konferenca dosegla popolno soglasje o trenutno najbolj perečih vprašanjih (Vietnam, San Domingo, jedrska oborožitev), da udeleženci konference sodijo, da je za vsa ta vprašanja moč najti mirno rešitev, kolikor odgovorni zastopniki zainteresiranih držav pokažejo razumevanje za mišljenje večine javnega svetovnega mnenja. Ilija Ehrenburg je s svoje strani poudaril, da je popolnemu uspehu konference primoglo tudi dejstvo, da je zasedala v Beogradu, v popolnoma neodvisni dr-žavi Jugoslaviji, ki se dosledno borj za ohranitev miru in za miroljubno rešitev vseh spornih vprašanj. Udeležence konference za okroglo mizo je danes sprejel predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj v prostorih zvezne-| ga izvršnega sveta.
B. B.
Nezgoda češke plesalke
NEAPELJ, 7. — Plesalka Zdenka Masitova, stara 21 let iz Prage, ki je članica praškega narodnega baleta, se je včeraj poškodovala v gledališču San Carlo. Ko je izvajala svoj ples v neki sceni baleta ((Hirošima#, je nenadoma izgubila ravnotežje ter padla na tla. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico. kjer so ji zdravniki ugotovili poškodbe na eni nogi.
V Franciji narašča število prebivalstva
PARIZ, 7. — Konec letošnjega julija bo štela Francija 49 milijonov prebivalcev. Od 1. januarja 1950 je francosko prebivalstvo naraslo za 7 milijonov enot. Ta visok porast je treba deloma pripisati naravnemu prirustku in v precejšnji meri tudi povratku francoskih kolonov iz Alžira in drugih francoskih kolon’j.
Ponovne bitke med «modsi> in «rockersi»
LONDON, 7. — Včeraj je morala policija nastopiti z vso silo v obalnih kopaž.ških mestecih Great Yarmouth in Brighton zaradi o-gorč.enih pretepov med «modsi» «rcckersi». Policijski agenti pa so nastopili tudi v Glasgowu, da bi razgnali stotino pretepačev, ki so v vzhodnem delu mesta zažgali en avto in skušali zažgati neko dvorano. Policija je aretirala 27 oseb.
Ponovno prekinjen promet pri Pontamafreyu
CHAMBERY, 7.	- ZelezniSki
promet na progi Pariz-Rim in cestni promet na državni cesti štev. 8 sta od včeraj popoldne ponovno prekinjena. V bližini kraja Pon-tamafrey (Savoia) se je spet utrgal zemeljski usad. Ceste v vasi in železniško progo je zasula debela plast blata.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA IN DVAJSETLETNICI OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE
V Kulturnem domu so nastopili otroci z vseh slovenskih šol na Tržaškem
V dvorani ni bilo prostora niti za vse starše - Potrebna bi bila ponovitev - Nekaj pripomb
Pevski zbor otrok iz štole pri Sv. Ivanu
Pevski zbor otrok iz šole v Barkovljah
V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu zaključna prireditev otrok, ki obiskujejo slovenske o-snovne šole na Tržaškem. Zastopane so bile vse šole, niso pa seveda nastopali vsi učenci.
Prireditve so se udeležili šolski skrbnik dr. Tavella. konzulent za slovenske šole pri šolskem skrbništvu dr. Baša, šolski nadzornik O-skar Bole, vsi didaktični ravnatelji, učiteljstvo, predstavniki kultumo-prosvetnih oganizacij in starši šolskih otrok. Tudi za to prireditev je bila dvorana Kulturnega doma premajhna, da bi lahko sprejela vsaj vse starše ln prijatelje slovenske šole. Marsikdo je stal, mnogi pa niso mogli priti na prireditev, ker ni bilo več razpoložljivih mest. Zaradi tega bi bilo zelo umestno, da bi prireditelji poskrbeli za ponovitev, tako da bi tudi drugi starši in ljubitelji naše mladine lahko prišli na vrsto. Program se Je sicer nekoliko zavlekel in je trajal tri ure, s svojim izvajanjem in nastopom pa so naši malčki navdušili občinstvo, ki jih je nagradilo s toplim, prisrčnim ploskanjem.
Pozdravni nagovor je Imela u-čenka osnovne šole v Barkovljah Eva Rosner, ki Je dejala:
'Prisrčno pozdravljeni dragi star-
ši in vsi ljubitelji naše šole. Hvala vsem, ki ste nas obiskali v tako bogatem številu. Zahvaljujem se gosporu šolskemu skrbniku doktorju Tavelli, da nas je počastil s svojo prisotnostjo in da nam je omogočil, da se danes izkažemo. Iskrena hvala upravnemu odboru Kulturnega doma, da nam je ob tej priložnosti nudil možnost za naš prvi skupni nastop v tej lepi dvorani.
Pravzaprav je današnja prireditev za zaključek šolskega leta dvajseta po vojni in prva na tem prostornem odru.
Nismo umetniki, če smo se tukaj zbrali, smo le zvesti učenci slovenske šole. Vsi se radi učimo pisati, brati, računati. Najrajši prištevamo; odštevamo neradi. Včasih se nam le kaj zatakne. Zato pa nas opomini naših ljubih mamic, potrpežljivih učiteljev in učiteljic, katehetov vztrajno spodbujajo k pridnosti in marljivosti do učenja. • Otroci, zdaj je čas, da si pridobite potrebnega znanja za takrat ko boste dorasli», tako nam pravijo!
Olajšano nam je učenje, saj se učimo v našem trtaterinem jeziku. Sola pa nas uči in pripravlja, da bomo lahko tudi mi z našimi močmi, kakor je dolžnost vsakega za-
vednega in poštenega državljana, nekaj pripomogli k skupnemu cilju .»
Svoje sošolca so predstavili mali zastopniki z vseh šol, ki so napovedali spored. Nato so Izvajali svoj program učenci, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo na Opčinah. Naslov njihovega sporeda je bil »Vabilo na Kras». Dečki ln deklice v narodnih nošah so recitirali, peli ln Izvajali kratko telovadno toč ko. Občinstvo so navdušili zlasti <;Piklca», «Bliečanka» ln «Zaplula je barčica moja«, ki Jo Je z otroki pelo vse občinstvo po vabilu in pod vodstvom malega sproščenega napovedovalca - dirigenta. Burno plo skanje občinstva pa je poudarilo tudi Slomškove besede o materinem jeziku, ki so nam jih lepo povedali otroci iz Bazovice.
Sledili so otroci s šol, ki spa dajo pod šolsko ravnatelsjtvo pri Sv. Ivanu. Zaradi obolelosti glavne igralke je odpadel kratek prizor. Učenci s teh šol so nastopili z recitacijami in petjem. Občinstvu so ugajale zlasti »pritožbe« učen-
.........................................................
ŠE O DVAJSETLETNICI IZHAJANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
BILO JE V NOVEMBRSKIH DNEH LETA 1943
Ciklostiranim radijskim vestem so prvi novinarji Partizanskega dnevnika Edvard Kokalj-Martin, France Vreg-Mile in Marijan Tepina začeli dodajati poročila vojnih dopisnikov - Kmalu ga je tiskalo šest ciklostilnih tehnik
Težko
Spomini
bolečina.
je spominov ne	pisati,
in jubileji so ponos in Z matematično	natanč-
nostjo nam dokazujejo, da Je zares minilo že toliko in toliko let od Časa, ki ga udeleženci revolucije še vedno doživljamo kot - veliki včerajšnji dan. Toda	ob pre-
gledu vsega, kar smo od včeraj sem. pridobili, nas jubileji opominjajo tudi na vse tisto, česar ne smemo — ne danes, ne nikoli — izgubiti.
Pred nekaj dnevi je minilo dvajset let, odkar je začel izhajati v Trstu Primorski dnevnik kot naslednik Partizanskega dnevnika.
Sredi najtežjih sovražnih ofenziv je Partizanski dnevnik redno izhajal na osvobojenem ozemlju Primorske. Tiskan je bil na ličnem malem časopisnem	formatu
z okusno grafično opremo na štirih, a v prazničnih številkah celo na osmih ali dvanajstih straneh v dvobarvnem tisku. Občudovanje in spoštovanje do tistih, ki so ga pisali, tiskali in razširjali, navdaja vsakogar, ki danes prebira orumenele liste tega, v zgodovini našega in partizanskih gibanj soloh, edinstvenega tiskanega dnevnika. Preko niega pa je. mogoče začutiti in razumeti tudi množičnost in globino, predvsem pa organizacijsko moč in kulturno raven naše ljudske revolucije.
Ideja o rednem dnevnem listu se ie rodila v novembrskih dneh 1943 v enotah XXXI. divizije. Ciklostiranim radijskim vestem so prvi novinarji Partizanskega dnevnika Edvard Kokalj-Martin, France Vreg-Mileter ing. Marian Te-plna začeli dodajati poročila voj-rih dopisnikov o bojih enot te divizije in dopise o življenju in dogodkih na osvobojenem ozemiiu. Razmnoževali so ga v 200 l^v0™h ln ob ookretlh divizije prenašali na plečih iz kraja v kraj vso potrebno tiskarsko opremo. Februar-ia 1944 je postal glasilo IX. korpusa. Tiskala ga je stalna ciklo-sthna tehnika v preko 1000 izvodih: Zaradi njegove priljubljenosti med borci in prebivalstvom in za-volio poMtičnih potreb zmagovitega osvobodilnega gibanja na Primorskem je postal 1. junija istega leta glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko. Redakcija se je razširila. Tiskalo ga Je šest ciklostilnih tehnik v štirih do šest tisoč izvodih. Prav v času najtežjih borb, ko so osvobojeno o-
zemlje preplavljale horde fašističnih in kvislinških enot cele Evrope, da bi zagotovile zvezo nemškim divizijam v Italiji, pa Je dosegel Partizanski dnevnik svoj največji razmah. Za Mileno Mohori-čevo je prevzel uredništvo Lgv , Modic. Poverjeništvo CK KPS za Primorsko pa je zagotovilo politične, organizacijske in tehnične pogoje urejanja, tiskanja in raznašanja. Za to sta se posebej zavzela tovarišica Lidija šentjurčeva in France Kimovec. Neposredno breme za priprave in izvedbo tega poslednjega je nosil vodja partizanskih tehnik Ciril Lukman-Anio. Z izbrano četo predanih in požrtvovalnih sodelavcev je zgradil tiskamo, mrežo bunkerjev in skrivališč za preskrbo z materialom, številne javke in zveze za raznašanje lista.
Na nalvišjo primorsko vas Vo.j-j sko so preko zased in mnogih
tizanski dnevnik, smo često sami v rijem prebrali najnovejša poročila. V skrbi za novinarsko aktualnost je zadnje vesti dodajal kar v tiskarni Milan Kovačič-Izidor. Preden se je pridružil kolektiv tiskarne, je bil najvažnejši član redakcije. Kar med pohodi je z žepnim radijskim sprejemnikom lovil iž etra vesti in jih ob prvem počitku kolone narekoval v stroj. Vendar ni bil edini, ki je skrbel za aktualnost. Člani pokrajinskega komiteja in pokrajinskega odbora OF Vilfan, šentjurčeva in Tomšičeva ter ostali so redno obiskovali redakcijo. Z uvodniki, ki so jih pisali v dežju ln mrazu pod šotorskimi krili ali naslonjeni ob drevo, so reagirali na razvoj političnega dogajanja pri nas in v svetu naglo in odločno. Maloštevilen in neizkušen novinarski kolektiv je užival njihovo stalno pomoč in pozornost. V mučnih po-
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7,30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Florentinski motivi; 12,15 Pome-
ne
varnosti prenesli iz Milana dvain- ,_____...
poltonski brzotiskalni stroj. Doma-. hodih, P° ^hajkah, konferencah in čin Peter Kogej je Dokazal prime-1 posvetovanjih so našli časa in moren kral pod Vogalcami in v nočeh pomagal tla prevoziti okrog 25 I ton tiskarskega materiala in ostalo ” potrebno za graditev tiskarne Slovenile.
Iz redakcije, id se Je v ofenzivah premikala skupaj z enotami, so v tiskarno pošiljali včasih kar tri kurirje s tremi kopijami teksta. Vsaj eden se Je prebil do tiskarne, kjer je nato kolektiv 50 ljudi garal tudi do šestnajst ur, da je lahko do naslednjega dne do 5. ure zjutraj stiskal tudi do 7000 izvodov Partizanskega dnevnika Nato je list odšel v nahrbtnikih na razne javke okrog Vogale:	Polonca, Mamica, Gačnik,
Stopnik, ter od ' tam še isti večer dospel v Trst, še prej v Gorico, na javko pod Blegoš za gorenjske kraje in v vse enote IX. korpusa. V teh skromnih domačilah so bile navadno le žene, katerih možje in sinovi so bili v vojni. Te požrtvovalne in skromne primorske žene, ki so imele doma pogosto kup lačnih otrok, so bile enakopravne soborke starih revolucionarjev in borcev, grafikov, tiskarjev, kurirjev in organizatorjev ter nabavi jačev kot so bili: Franc Klukej - Miklavž, Boris Kroupa -Acko, Pavle Zibelnik-Pajo, Aleš Ko-kolj, Jože Bergman, Konrad Kovač, Ančka Rojc, Marinšek. Lojze Kikelj in še mnogi, mnogi drugi.
Ko smo prejeli v redakciji Par-
či, da so pisali, drug drugemu čitali in popravljali uvodnike in sestavke za dnevnik. Pomagali so pri gradnji fiziognomije lista in svetovali izboljšave, razširitev in učvrstitev dopisniške mreže. Vsi smo se trudili za čim lepšo jezikovno podobo lista in njegovo pestrost. Kokalj Martin, kateremu je bil Partizanski dnevnik pri srcu kot očetu TčMftio aite,Jije zlasti rad uvrščal vanj sestavke s toplo človeško noto, ki so našli najprist-nejši odmev med primorskimi bralci. V redakciji smo se zgodaj naučili, da Ust ni naše glasilo, temveč da ga piše, ureja, tiska in širi ter uresničuje njegove ideje vse primorsko ljudstvo. Od takrat sem delal in videl mnoge redakcije doma in na tujem, pa vendar toliko dopisov in takih sestankov kot smo jih prejemali takrat, nisem in verjetno ne bom več bral.
Aprila 1945 smo po dolgih dnevih in nočeh neprestanega marši-ranja, borb ln hajk utrujeni po-
cev ia Barkovelj in trio od Sv. Ivana.
Otroci s šol, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo v Dolini so izvajali folklorne plese, oblečeni v narodne noše iz Brega. Njihov nastop je že od vsega začetka ugajal občinstvu, ki jim je navdušeno ploskalo po taktu ko so za zaključek zaplesali kolo. Izvajanje šolarjev iz Brega nam je potrdilo tipanje, da ne bo izumrla folklorna tradicija v teh naših krajih, če jo bomo znaU gojiti.
Tudi skupina otrok, ki spadajo pod šolsko ravnateljstvo pri Sv. Jakobu, je v svojem programu imela folklorni ples v narodnih noiah iz Skednja in si je takoj pridobila simpatije občinstva. Prisrčno je bilo srečanje dveh «klepetavih» kru-šaric, omeniti pa je treba tudi male pevce.
Učenci s šol, ki spadajo pod šolsko ravnateljstvo v Nabrežini, so se dobro odrezali s svojim nastopom z naslovom «Biseri našega Jadrana«. Prikazali so življenje ribičev in kamnarjev, drobec iz zgo-
dovine svojih krajev, kar so lepo povezali z recitacijo odlomkov poezij Grudna in Aškerca.
Za zaključek prireditve so nastopili vsi učenci v skupnem pev. skem zboru in so zapeli novo pesmico «Ptički» ter »Sem šolarček mlad«.
Nismo podrobno navedli vseh točk z vseh šol, ki so nastopale. Pohvaliti je treba vse nastopajoč* in vse učitelje ter učiteljice, ki so morali vložiti precej truda, da so spored pripravili. Vsekakor je bila letošnja zaključna prireditev korak naprej, bolj pestra in bogata kot prejšnje. Pripomniti pa moramo, da prireditelji niso dali tej prireditvi, ob dvajsetletnici obnovitve slovenske šole in dvajseletnici osovboditve, pravega pečata in duha, Le en otroški pevski zbor j* zapel «Bilečanko». O dvajsetletnici slovenske šole pa je govorila učenka osnovne šole. Pričakovali smo, da bo na taki prireditvi in ob ta-kih obletnicah spregovoril predstavnik oblasti, šolski ravnatelj, ali vsaj šolnik.
čivall na hribu pri Predmeji. Vipavski dolini pod nami Je brstela prva pomlad. Ne vem, kako je ženica iz bližnje bajte, kjer so fašisti izropali hlev in kaščo, izvedela, da smo »od našega dnevnika«. Vabila nas je v hišo, češ da se bo za nas kljub temu tam še kaj našlo. «Pa nas raje vi obiščite v Trstu. V tiskarni Piccolo bomo v kratkem pričeli tiskati »Partizanski dnevnik«, se Je pošalil Martin. Nismo odšli v gostoljubno bajto na Predmeji, temveč za našo kolono, ki so jo čakale še težke preizkušnje. Martin je naslednji dan padel, urednik dr. Danilo Milič Je bil ranjen. Kmalu nato smo, žal brez Martina in mnogih drugih tovarišev, res odšli v Trst in v tiskarni Piccolo na modemih strojih natisnili prvo številko »Partizanskega dnevnika« v osvobojenem Trstu, kjer so nas čakale vse skupaj spet nove preizkušnje.
LADO POHAR
TOREK, 8. JUNIJA 1965 Nacionalni program
8.45 Pojejo- Lala Castellano, Toni del Monaco, Sandro Gerardi, Isabella Ianetti in Bobby Solo;
r iurciiLuion.1	*.*.*.%* j. ume- lSciueim ltuieiu m	ouiu,
nek s poslušalkami; 12.25 Iz glas- 9.10 Strani iz albuma (D. Scar-
latti, Schumann, Debussy in Bar--	---- -	--	10.30
benih sporedov; 13.30 Glasba po " Tržaški mandolin-
•i .................
Dante v izložbah
Sedemstoletnica rojstva Danteja Alighierija, pesnika pesnikov, se pri nas proslavlja na različne mčlne. Eden teh je razstava slik prizorov iz -Božanske komed je», ki jih vidimo v izložbah tržaških knjigarn. Zamisel in organizacija te izvirne razstave, ki se vrši pod okriljem Deželne ustanove za turizem v Trstu, je plod starke Silve Fonda. Uspelo Ji je pregovoriti deset tržaških in štiri furlanske umetnike, da so za to priliko naslikali vsak po eno podobo.	,
Izmed naših slikarjev, se je te razstave udeležil samo mladi Klavdij Palčič z zanj .zn« -delom, ki visi v izložbi Tržaške knjigarne. Imenoval ga j* Dantejev pokah.
V svrho podelitve nagrad so predložene podobe ocenili umet' nnstni kritiki Manzano, Milic, Monai, Montenero in Soli. Ti so prisodili prvo nagrado, zlati pečat tržaške občine in nagrado Ustanove za turizem, Brunu Cherstcli za podobo -Pekel-, torej za delo splošne označbe. Druge nagrade — zlata kolajna — Avtonomne letoviščarske ustanove, ie bil deležen Aulo iz Tarčenta. Tri enakovredne nagrade pa so podelili spet Tržačanom,
in sicer Silvi Fonda — zlato kolajno dežele, Carlu Walcherju zlato kolaj.no tržaške pokrajine a Michelangelu Guacciju zlato kolajno Tržaške hranilnice. Guac-ci je sicer napredno figurativen slikar, toda njegov tisk -Cerber, zver krvoločna in drugačna- je moeno nepredmeten le z vijugasto označbo eerbera.
Ostali razstavljajoči slikarji so naslednji: Černe, Ukmar, Čampi* telii, ki pač ni šel preko svoje običajne zapletenosti oblik s podobo -Dantejevski gozd-, France-schini, Renato Daneo, De Cillia iz Vidma, Zandegiacomova, Cucek, ki zvest svojemu nadrealizmu u-ročene domišljije, predstavlja o-lje:	-Kot sem videl majceno
ladjo-, Lucano. ki prikazuje svoje dovršeno obvladanje teles s sliko -In vsak plamen je grešnike obdajal-, Antoni, Ponte, Ba-stianutto, Brumatti, Altieri iz Kr-mina, Metgllinojeva, Bertini in Fred Pittino.
Fantastična snov opisovanla pekla in vic pa ni zapeljala Anzila iz Trčmuna, ki je dal svoji podom naslov -Moderni Dante: pekel po bombardiranim- Pa tudi nebesa niso zapeljala nobenega izmed razstavljavcev.
MILKO BAMBIČ
željah; 17.00 ski ansambel; 17.20 Italijanščina ; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; IB.15 Umetnost; 18.30 Mozart: Koncertantna simfonija v Es-du-ru;	19.00 Ansambel Basso - Val-
dambrini; 19.15 «Dante v prevodih Župančiča in Ušeničnlka«; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe; 22.00 Pregelj: »Moja krivda, moja največja krivda«; 22.30 Plešite z nami; 23.00 Hindemith: Sonata za violino in klavir.
Trst
1.25 «Tretja stran« — poročila o razstavah, literaturi in gledališču; 14.30 Glasba iz Furlanije; 19.30 Danes v deželi; 19.45 Poročila iz dežele.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi, pesmi...; 8.30 Polke in valč-jd- 9.00 Pod dežnikom; 10.00 Iz operet; 11.00 Otroški kotiček — za nižje razrede osnovnih šol; 11.50 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola ln življenje; 14 20 Mladinski zbor TRV Ljubljana- 15.00 Za oddih in razvedrilo, pojo in igrajo; Arsen Dedič Jože Kampič in drugi; 15.45 Slovenske narodne; 16.00 Od o-pere do opere; 17.15 Vaši priljub-lienl pevci; 19.00 Poje Bobby Solo; 22.15 Ansambel Artie Shaw; 22.40 P. I. Čajkovski: Trnuljčica (suita).
tok); 10.00 Poročila; 10.30 Tere-sa, Roman Neere, režiser Viscon-ti; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. ljudske popevke; 11.30 Melodije in romance (Rossini, Du-parc, Tosti in Arditi); 13.55 Iz
ska šola; 9.25 Prizori iz Bellini-jeve «Norme»; 9.45 Plesni orkester RTV; 10.15 Glasbeni sejem;
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Slovenske narodne; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 14.05 Radijska šola: Samotar iz Bonna; 15.30 V torek nasvidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Majhni zabavni ansambli; 18.45 Na mednarodnih
dneva v dan; 14.55 Vretne na ital. križpotjih; 19.05 Glasbene razgled-morjih; 15.15 Pregled 'likovne u- niče; 20.00 Violinist Vladimir
škerlak; 20.30 Festival «Sloven-
metnosti; 15.45 Gospodarska poročila; 16.00 Oddaja za mladino; 17.00 Mnenja drugih. Pregled tujega tiska; 17.25 Simf. koncert p. v. F. Scaglie, pri klavirju Maria Elisa Tozzi; 20.30 «Kazen», napisal Fritz Hohvelder, režira Sandro Bolchi.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.35 Glasbeni program posvečen soprogam; 10.40 Nove ital. popevke; 11.30 Poročila; 15.35 Poje Renata Tebaldi (Figarova svadba, Travia-ta, Boheme, Mefistofeles in La Wally); 16.50 Ital. ljudske pesmi; 17.00 Mladinska oddaja; 17.30 Poročila; 18.35 Giorgio Abetti: »Življenje v vesolju«; 20.00 Pozor na ritem (Mike Bongiorno); 21.40 Večerna glasba; 22.15 Jazz.
til. program
17.45 Paul Mueller: simfonija op. 53; 18.05 Tečaj angleškega Jezika; 21.20 Giancarlo Menotti: «Martinova laž«, opera v enem dejanju.
Slovenija
8.05 Ansambel Rudija Bardor-ferja; 8.25 Melodije; 8.55 Radij-
ska popevka 1965»; 22.10 Od popevke do popevke;	23.05 Dela
jug. avtorjev.
Ital. televizija
I.	KANAL
12.15 Program za enotno srednjo šolo; 18.00 TV za otroke-;
19.00	Poročila; 10.15 Slikarstvo,
kiparstvo in arhitektura;	20.30
Dnevnik; 21.00 Veliki filmski igralci; Alec Guinness «Whisky ln slava«; 22,40 L’approdo, sodelujeta Alfonso Gatto in Antonio Gianelli; 23.10 Poročila.
II.	kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni petnajstdnevnik; 22.15 Bis Pregled najbolj uspelih glasbenih prireditev — «Questo & quello»; 23.05 Športna poročila.
Jug. televizija
19.00	Reportaža s sprejema predsednika Tita v Berlinu; 19.30 Gorani — filmska reportaža;
20.00	TV dnevnik — Beograd: 20.30 Slovenska popevka 65; 22.00 Poročila.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli boste dober dan in razgovore s svojimi predstojniki. Zdravje: malo boste razburjeni in živčni
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zjutraj je ugoden čas za nakup, popoldne pa za pbgajanja. Dan je neugoden za ltubezenske pustolovščine.
DVOJČKA (od 21.5 do 22.6) Glede svojih poklicnih zadev vam priporočamo, da sklenete kompromis. Preveč ste utrujeni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Primerjajte svoje misli s tistim, kar mislijo drugi. Zdravje dobro. V poslovnih zadevah se morate bolj potruditi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobro premislite, prej ko se odločite gle-
de tistih, ki so vam dolžni. Zdravje: veselje do življenja in odločnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Za poslovne zadeve je dan zelo delikaten. Tistemu, ki vas ogroža —
odgovorite bro.
odločno. Zdravje do-
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslovnih zadevnh vam raztresenost, lahko škoduje. Cenite vrednost družine.
ŠKORPIJON o(d 24.10. do 22.11.) Bodite odporni pri športu in v vsakem pogledu. Zdravje odlično. Zadovoljstvo zaradi zadnjih naporov.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekaj nepredvidenega bo pokvarilo vaše načrte, vendar se bo vse dobro končalo. Vaši živci so preveč napeti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša družina bo znala ceniti vaše zasluge. Zdravje se vam popravlja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V poslovnih zadevah se ne ozirajte na ovire. Novo prijateljstvo bo nadomestilo dosedanja orijateljstva.
RIBA (od 20.2. do 20.3.) Za poslovne zadeve ne kaže dobro. Zdravje: varčujte svojo energijo.
II msm m § mmm mm. ^ ** wrnmm
Otroci is dolinskega šolskega okoliša so izvajali folklorne
Jakobu
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, n-ajnižja 15.4, ob 19. uri 20; vlaga 65 odst., zračni tlak 1011.9 pada, veter 10 .km jugov?,hodnik, nebo 9 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 8. junija
Medard
Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.36. Luna vzide ob 13.58 in zatone ob 1.38
Jutri, SREDA, 9. Junija Primož
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
izglasovan nemi prispeven gledališče eh naspretevanle večine Pemnhrisilansv
Vodja komunistične skupine Tonel je v razpravi o proračunu kritiziral odbor, ker ni uresničil svojega programa
V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil sporočil, da je poslal novemu avstrijskemu predsedniku Francu Jonasu čestitke za njegovo izvolitev in da se mu je ta brzojavno zahvalil.
Zatem so odborniki odgovorili na vprašanja svetovalcev. Odbornik prof. Romano je odgovoril na •vprašanje demokristjanov Stop-perja in Colonija, ki sta ga zaprosila, naj občinska uprava posreduje pri šolskem skrbništvu za dostojno proslavo 20. obletnice o-svoboditve na šolah. Dejal je, da se je za to zanimal na šolskem skrbništvu. Na skoraj podobno vprašanje komunističnih svetovalcev Tonela in Weissove, ki sta hotela vedeti, zakaj šolske oblasti niso poskrbele, da bi ob 20-letni-ci osvoboditve seznanili šolarje in dijake s pomenom odporniškega gibanja in zakaj niso določile o-bisk šolarjev in dijakov v Rižarni, ki je postala narodni spomenik. Odbornik je tudi njima zagotovil, da se je za to zanimal pri pristojnih šolskih oblasteh, da pa občina ne more neposredno reševati teh zadev.
Komunistični svetovalec Pahor je vprašal pristojnega odbornika, kaj' namerava občinska uprava u-kreniti, da se ohrani kraška flora pred izletniki, ki jo hote ali nehote uničujejo. Predlagal je, naj bi občina dala pobudo za u-strezno propagando na šolah in med prebivalstvom ter da naj občina poskrbi za varstvo flore. Odbornik dr. Venier je dejal, da občinski poljski čuvaji napravijo, kar je v njihovi moči, da pa jim je teftko nadzorovati vse nedeljske izletnike. Priznal je tudi, da bi bilo treba opozarjati javnost, nai ne uničuje flore tako v časnikih kot na šolah.
Nato so svetovalci odobrili nekaj upravnih ukrepov. Najprej so potrdili ostavko socialističnega svetovalca odv. Senigaglie in izvolitev novega socialističnega svetovalca Attilia Mocchija. Zupan in predstavniki skoraj vseh skupin so izrazili svoje obžalovanje, da je moral odv. Senigaglia zapustiti občinski svet ter se mu zahvalili za njegovo dosedanje delovanje. Odvetnik Senigaglia zapušča občinski svet, ker je preveč obremenjen z drugim delom, sai je bil nedavno imenovan tudi za predsednika Zavoda za ljudske hiše.
Odbornik Verza pa je predložil v odobritev sklep o letčšnjem prispevku občinske uprave 8.000.000 lir Stalnemu gledališču.
Sociali-
stični svetovalec Pittoni je predlagal, naj občinski svet določi 16 milijonov lir pomoči tej kulturni ustanovi, ki je sedaj v veliki denarni stiski. Ta predlog je povzročil precej obširno razpravo, v kateri pa je vodja demokrjst-janske svetovalske skupine Stop-per predlagal, naj odbor sklep začasno umakne ip naj predloži svetu nov sklep z obširno obrazložitvijo o finančnem in splošnem stanju Stalnega gledališča. Toda župan se je popolnoma strinjal s predlogom Pittonija, ker je treba poravnati dolgove, ki jih ima uprava gledališča tudi do svojih uslužbencev. Zato je dal na glasovanje popravek socialističnega svetovalca. Za popravek in za večjo podporo so glasovali vsi odborniki razen prof. Romana, svetovalci KPI, PSI, PSDI, PSIUP in PLI; proti pa so glasovali vsi ostali demokristjanski svetovalci, misovci in svetovalec Ferfoglia, svetovalec dr. Simčič pa se je vzdržal. To je prvi primer, da so vsi svetovalci KD, ki niso v odboru, glasovali proti lastnemu županu in odboru, kar je zbudilo med vsemi prisotnimi veliko presenečenje.
Sinoči se je nadaljevala tudi razprava o proračunu. Vodja komunistične skupine svetovalec Tonel je obrazložil stališče svoje stranke do občinske politike levega centra. Ugotovil je, da odbor ni izvršil niti delno napovedanega programa ter je obžaloval, da socialistični svetovalci podpirajo to okostenelo občinsko politiko. Ostro je kritiziral sedanji odbor, ki noče, da bi v svetu razpravljali o važnih mednarodnih dogodkih ter polemiziral s socialisti, ki takšno stališče odobravajo. Nato je Tonel napadel župana, ki ni pristal, da bi bil občinski svet uradno zastopan na raznih prireditvah ob 20-letnici odporniškega gibanja in ki ni hotel posredovati za odkritje spomenika v Miljah s slovenskim in italijanskim napisom.
Svetovalec Tonel je tudi kritiziral občinsko politiko do vprašanja zidanja ljudskih stanovanj, čeprav je odbor ob izvolitvi poudaril, da se bo za to vprašanje živo zanimal pri pristojnih ustanovah. Zato je svetovalec dejal, da bi morala občinska uprava posredovati pri Zavodu za ljudske hiše proti zidanju 104 luksuznih in ne ljudskih stanovanj na Senenem trgu. Za odkup teh. stanovanj bodo morali stanovalci plačati tako visoke cene, ki jih de-
iiiMHHiifititiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitviMMiiiiiiitfttiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivtiiif iMiMiiitiittiMiiiiiiiiitii
MALOOBMEJNI BLAGOVNI PROMET
Gibanje avtonomnega računa v prvih petih mesecih 1965
V maju so vplačila v obeh smereh znašala 600.321.000 lir ali skoraj 100 milijonov lir manj kot v maju lani
V	preteklem maju so vplačila na avtonomni račun, po katerem se poravnavajo medsebojne obveznosti italijanskih in jugoslovanskih podjetij v okviru maloobmejnega blagovnega prometa, dosegla 343 milijonov 911.417 lir. Izplačila pa so znašala skupno 261.410.229 lir. Skupna vrednost prometa v obe smeri se je tako povzpela na 605 milijonov 321.646 lir.
V	aprilu je vrednost obeh postavk skupaj znašala 603.480.812 lir. Letos avtonomni račun ne kaže takšnega trgovinskega elana prizadetih operaterjev z obeh strani meje kakor lani. Gibanje avtonomnega računa Je bilo namreč v prvih petih mesecih lanskega in letošnjega leta naslednje:
leto 1964 leto 1965
(v lirah, zaokroženo na tisoče) Januar	1,014.412.000	813.086.000
Februar	1,062.692.000	544.687.000
Marec	924.495.000	771.107.000
April	1,110.042.000	603.480.000
Maj	701.621.000	605.321.000
Letos so popustila tako vplačila kakor tudi izplačila z avtonomnega računa. Skupna vrednost prve postavke, ki se nanaša na poravnavo obveznosti za blago, ki so ga podjetja s Tržaškega uvozila iz obmejnih slovenskih področij, je namreč nazadovala od 1,875.819.000 lir v prvih petih mesecih lanskega leta na 1,629.302.000 lir v ustreznem razdobju letošnjega leta. Druga postavka, to Je postavka izplačil za poravnavo obveznosti, ki so nastala v zvezi z izvozom italijanskega blaga na sosednja jugoslovanska obmejna področja, pa je nazadovala od 2,957.638.000 lir v prvih petih mesecih lanskega leta na 1 milijardo 713.379.000 v ustreznem razdobju letos.
Podrobnejši podatki o gibanju obeh postavk v prvih petih mesecih lanskega ln letošnjega leta so na-
slednji:		
IZVOZ	S TRŽAŠKEGA (v lirah)	
	leto 1964	leto 1965
Januar Februar Marec April Maj	541.777.000 631.135.000 582.255.000 768.043.000 434.428.000	464.704.000 265.356.000 411.272.000 310.637.000 261.410.000
Januar
Februar
Marec
April
Maj
IZVOZ IZ JUG08LAVIJE
(v lirah)
leto 1964
472.635.000
431.557.000
342.240.000 342.000.000
267.387.000
leto 1965
353.382.000
279.331.000
359.835.000
292.843.000
343.911.000
£ V nedeljo 13. t.m. poteka 17 let od smrti Carla Debeljaka. Jamar
ska skupina »Carlo Debeljak« obvešča združenja ln tržaške jamarske
skupine ter zasebnike, da bo ob tej priložnosti priredila kratko komemoracijo pri vhodu v brezno »Sil-vano Zuila« pri openski postaji, kjer Je Carlo Debeljak izgubil življenje leta 1948. Komemoracija bo ob 17. uri.
Podelitev nagrad mojstrom pričesk
v Trstu v prisotnosti podelili med-
Včeraj so
župana dr. Franzila narodne nagrade «Rambaud» za ženske pričeske. To nagrado Je leta 1962 ustanovilo Združenje umetniški družin za damske pričeske, da bi z njo počastilo spomin francoskega mojstra pričesk Rambauda in nagradili najboljše mojstre v tej stroki.
Nagrado — bronasti kipec »zmage« _ je župan podelil trinajstim mojstrom iz sedmih držav. Prejeli so jo: Madeleine Gemine (Belgija), Lulse Reick (Avstrija), Franz Walzer (Avstrija), Roger Para (Francija), Albert Purrlere (Fran cija), Ferdlnando Peroutka (Avstr! ja), Constantino Ghisoni (Italija), Nino Laurora (Italija), Walter E-legenti (Švica), Herman Bachmann (Švica), Alfred Vulpes (Nemčija), Fritz Parigl (Nemčija), Xavier Winger (Anglija).
|r
n

lavci in navadni uradniki gotovo ne morejo plačati. Potem ko je ugotovil, da občinski odbor noče, da bi predstavniki celotnega občinskega sveta Skupno nastopili v Rimu v korist tržaških gospodarskih ustanov, ki jim grozi nevarnost, da jih zaprejo, je zaključil z ugotovitvijo, da je levi center propadel in je zato pozval odbor na razpravo, da se uveljavi nova ljudska, demokratična, protifašistična in proimperialistič-na politika za dobrobit Trsta.
Svetovalec Tonel je govoril tudi o Slovencih in ugotovil, da sedanji odbor ni uresničil obljub, ki jih je dal glede pravic slovenske manjšine. Ta del njegovega govora bomo objavili ob zaključku razprave o proračunu skupno s Stališči in izjavami o Slovencih, ki jih bodo dali predstavniki o-stalih strank.
liiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiil
Tudi v nedeljo so zbirali podpise v prid ladjedelnici Sv. Marka, kot kaže slika s Trga Unita
V NEDELJO NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Zaključek koristnega zasedanja o evropskih odporniških gibanjih
Zadnjemu predavanju Poljaka prof. Okeckega, je v nedeljo sledila diskusija, ki je poglobila nekatera vprašanja is predavanj
V	nedeljo se je na tržaški filozofski fakulteti končalo mednarodno študijsko zasedanje o ideji mednarodnega sodelovanja v evropskem odporniškem gibanju. Pobudo za zasedanje sta dala fakulteta in deželno odposlanstvo za zgodovino italijanskega osvobodilnega gibanja.
V	nedeljo je prišlo najprej na vrsto še zadnje predavanje, nakar Je sledila razprava. Predaval je Stanislav Okecki, profesor varšavske univerze in poljski predstavnik v mednarodnem odboru za zgodovino odporniškega gibanja. Med vojno je bil Okecki general v poljski osvobodilni vojski.
Predavatelj je najprej poudaril mednarodni značaj in sodelovanje vseh zatiranih narodov v osvobodilnem gibanju ter dejal, da Je na Poljskem borba za osvoboditev izpod osvajalca bila hkrati borba za socialni napredek in za ustvaritev bolj napredne družbe. Najbolj tesno Je bilo v tej borbi sodelovanje s sovjetskimi partizani, saj so se borili Poljaki na sovjetskih tleh, to je zlasti v Ukrajini ln Belorusiji, medtem ko se je na Poljskem borilo mnogo bivših sovjetskih vojakov, ki so ušli iz nemških taborišč. S skupno borbo so polagoma tudi odstranjevali predsodke, ki so vladali v odnosih med obema narodoma. Prof. Okecki je tudi omenil borbo poljskih vojakov v tujini ter začetne težave pri organiziranju odpora zaradi hudega nacističnega pritiska.
Velik del svojega predavanja Je posvetil udeležbi Nemcev v odporniškem gibanju na Poljskem, ki Je bila proti koncu vojne kar precejšnja, pri čemer so navedli nemške vojake k temu številni vzroki, med katerimi tudi osebni interes, ko.
videli, da nacistična Nemčija propada. Njegova analiza tega pojava Je bila zelo zanimiva, globoka ln tehtna ln na visoki znanstveni ravni, saj je vsebovala celo psihološko plat. Seveda je bilo prehajanje nemških vojakov v odporniško gibanje dolg proces, saj je bila v začetku, ko Je šlo Nemcem na vseh bojiščih dobro, ogromna večina vojakov navdušena in prepričana v zmago. Kljub temu pa ni poljsko napredno odporniško gibanje nikoli istovetilo vsega nemškega ljudstva z nacizmom, kar Je kasneje omogočilo sodelovanje s tistimi Nemci, ki so se odločili za boj proti nacizmu iz bolj ali manj idealnih ali materialnih razlogov.
Ko je prof. Tabacco povzel glavne misli iz tega predavanja, je dejal da Je prof Okecki s svojo globoko analizo nemškega sodelovanja v odporniškem gibanju zapolnil vrzel, ki je nastala na zasedanju, ker ni bilo nobenega zastopnika nemškega odporniškega gibanja.
V	razpravi Je najprej spregovoril turlnskl profesor Vaccarino, ki je dal nekaj pripomb k predavanju prof. Colottija in prosil za nekaj pojasnil prof. Mikuža, prof. finejda-reka (CSSR) in Francoza prof. Mlchela, ki so mu kasneje ta pojasnila dali. Zatem Je spregovoril tajnik KD dr. Botteri, ki Je dejal, da bi morali ustanoviti nekako
mednarodno skupino zgodovinarjev, ki bi skupaj proučevala odporniško gibanje kot celoto. Za njim je spregovoril Giovanni Postogna, ki je. posta vil prof. Steinerju neko vprašanje o avstrijskem odporniškem gibanju in poleg tega omenil, da je pomenila partizanska borba ne le borbo proti tujcu marveč tudi proti fašizmu. Pokrajinski odbornik Dassovich je postavil neko vprašanje o krajevnem položaju med borbo, na katero mu je odgovoril prof. Shiffrer, ki je pojasnil stališče CLN do kolaboracionistov. Nekaj besed je spregovoril tudi in-dlpendentist Jankovič in poudaril važnost takšnih srečanj. Zasedanje je zaključil dekan fakultete Fer-rero.
Vse zasedanje je bilo zelo zanimivo in koristno, saj So imeli zgodovinarji, ki se ukvarjajo s proučevanjem odporniškega gibanja, priliko, da so navezali med seboj tesne stike, prav tako pa so tudi tisti Tržačani, ki se zanimajo za odporništvo, obogatili svoje znanje. Le škoda, da se ni udeležilo predavanj več občinstva in zlasti še mladine. Zasedanje je organiziral za fakulteto prof. Cervani, pri čemer sta mu pomagala dekan prof. Ferrero in profesor zgodovine Tabacco.
Celodnevni izlet raznašalcev našega dnevnika
skih zadrugah niso rodila nobenega uspeha. Zato se bodo predstavniki sindikatov in ravnateljstva Delavskih zadrug sestal; na uradu za delo še danes ob 10. uri, da poskusijo rešiti spor. Ravnateljstvo ni doslej kazalo razumevanja za zahteve uslužbencev.
Zahvala Jonasa tajniku PSDI
PSDI sporoča, da je novi predsednik Avstrijske republike Franz Jonas osebno odgovoril deželnemu tajniku Giorgiu Cesareju, ki mu je v imenu socialdšttibfcratov iz naše dežele čestital k izvolitvi. Predsednik Jonas pravi v odgovoru, da so ga voščila še posebno ganila ter je poslal pozdrave vsem socialdemokratom v deželi.
V Nabrežini skupščina kamnarske stroke
Zveza delavcev kamnarske stroke CGIL sklicuje za petek ob 17. uri v prostorih Nove delavske zbornice v Nabrežini skupščino kamnarjev. Na njej bodo razpravljali o položaju stroke in o novi stavkovni borbi. Prvega junija so se namreč sestali v Bologni tajniki sindikatov iz vseh prizadetih pokrajin in po proučitvi položaja sklenili, da ho kamnarska stroka ponovno pričela s stavkovnim gibanjem, in sicer najkasneje do 15. junija z za-thevo po sklenitvi nove delovne pogodbe. Najprej bodo delavci stavkali en dan po vsej državi, nato pa bodo sledile razčlenjene stavke po pokrajinah.
Ustanovitev občinskega odbora ANPI v Nabrežini
Predvčerajšnjim zjutraj ob 10. url so se bivši partizanski borci devinsko-nabrežinske občine sestali v prosvetni dvorani «1. Gruden« v Nabrežini. Kljub slabemu vremenu so se bivši partizani udeležili občinske konference Vsedržavnega združenja partizanov Italije—ANPI v polnem številu.
Zborovanju, kateremu sta predsedovala Ado Slavec in Augusto Ze-rilli, so prisostvovali tudi predstavniki pokrajinskega odbora ANPI Giovanni Padoan, Nino Gregorič in Vladimir Kenda.
Prvo poročilo je podal Vladimir Kenda, ki Je med drugim poudaril potrebo, da se organizacije bivših partizanov na našem ozemlju zavzamejo za dosledno uresničitev vseh idealov za katere so se partizani borili med narodno osvobodilno borbo ter še posebej za narodnostne pravice Slovencev, ki živijo v Italiji. V nadaljevanju je govornik orisal razne pobude ob priliki 20-letnice osvoboditve ter še posebej vprašanje ponovnega odprtja roka za priznanje kvalifikacij partizanskim borcem. Nato je spregovoril v italijanščini Giovanni Padoan, ki Je poudaril potrebo po e-notni akciji vseh bivših partizanov.
Nato se Je razvila živahna diskusija v katero je poseglo veliko število prisotnih. Sledile so volitve občinskega odbora ANPI in častnega odbora za postavitev spomenika padlim borcem v Nabrežini.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v četrtek 10. in petek 11. Junija ob 21. uri
V KULTURNEM DOMU Titus Maccius Plautus
MENEHMI
(Dvojčka)
komedija v dveh dejanjih Režija: Jurij Urslni - Uršič Prevedel: Martin Jevnikar Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Lauro Crisman Glasba: Doriano Saraclno. Osebe: Menehmo I., Stojan Žerjal; Menehmo II., Sergij Premru; Krtača Marijan Kravos; Mesenio, Vojmir Tavčar Herozija, Tatjana Pipan; že na Menehma I., Neva Starec Tast Menehma I., Stojan Co lja: Zdravnik, Marko Hreščak Cilinder, Rudolf žagar; Berač Igor Dolenc; Dekle pri Hero ziji, Lučka Faletič, Mirlana in Viviana Uršič; Decion, Piero Gruden; Hlapci Mitja Pertot, Piero Gruden, Rudolf žagar; Otroci, ljubimca, flavtist...
Cene — premiera: parter 1.000 lir, balkon 600 lir; študentje 300 iir. Ponovitev: parter 700 lir, balkon 500 lir; študentje 300 lir Prodaja vstopnic vsak dan od 17. do 19. ure ter er.o uro pica pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Šolske vesti
Danes seja deželnega sveta
Danes ob 9.3Q se zopet sestane deželni svet, ki bo razpravljal o treh zakonskih osnutkih, že odobrenih v deželnih komisijah. Gre za zakone o nakupu obveznic avtonomnega odseka »Credito Fon-diario« pri Goriški hranilnici za milijardo lir«,« soudeležbi dežele v družbi «Au,tovie Venete« ki gradi avto cesto, ter o jamstvih za obveznice, ki šo bile izdane za finansiranje del na tej cesti. Prvo uro bodo kot po navadi posvetili vprašanjem in interpelacijam.
Uprava Primorskega dnevnika je priredila ob 20-letnici izhajanja na. šega lista za raznašalce v nedeljo izlet z avtobusom. Izletniki so si ogledali najprej Postojnsko jamo, nato pa Predjamski grad, nakar so se vrnili v Postojno, kjer je bilo našim raznašalcem in raz-našalkam prirejeno v novem hotelu «Kras» kosilo. Po kosilu so odpotovali na Reko, kjer so si ogledali pristanišče, nato pa v Opatijo na večerjo v restavraciji »Zagreb«. Iz Opatije so se ob 21. uri vrnili v Trst in Gorico ter dalje vsak na svoj dom.
Naši požrtvovalni in zvesti raznašale! in raznašalke so bili z izletom zelo zadovoljni. »Zadovoljni pa bi bili še bolj, če ne bi ves dan deževalo«, so soglasno izjavili, ko smo se v Trstu razšli.
Sinoči se je vrnil v Trst predsednik pokrajine dr. Savona, ki se je skupno z župani tržaške pokrajine udeležil sprejema, ki ga je županom in pokrajinskim predsednikom iz vse države priredil predsednik republike Saragat.
Dr. Savona bo danes popoldne iredsedoval seji pokrajinskega odra.
K!
Pogajanja za rešitev spora v Del. zadrugah
Včerajšnja pogajanja na uradu za delo za rešitev spora v Delav-
l*

Profesor ljubljanske univerze Metod Mikuž med predavanjem na zasedanju o odporniškem gibanju na
filozofski fakulteti v Trstu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiii
KLJUB PRETEŽNO DEŽEVNEMU VREMENU
Zadovoljiv uspeh letošnje mednarodne tvetliine razstave
Med obiskovalci iz dovali Jugoslovani
inozemstva so prevla. in za njimi Avstrijci
V nedeljo zvečer se je v Mira-marskem parku zaključila XI. mednarodna cvetlična razstava, na kateri je sodelovalo okoli 400 raz-stavljalcev iz 40 različnih držav. Čeprav je ves čas razstave deževalo (vsega skupaj so zabeležili le 4 do 5 dni lepega vremena) si je razstavo ogledalo veliko število o-biskovalcev, po večini iz Trsta, Gorice in Furlanije, še posebej pa veliko število tujcev, med katerimi so prevladovali Jugoslovani in Avstrijci. Letošnja prireditev Je u-spela tudi kar zadeva razna tekmovanja in posebne razstave, na katere jo je vodstvo razširilo glede tudi na razpoložljivost prostorov, ki je bila letos neprimerno večja kakor v prejšnjih letih Zadnja cvetlična razstava je namreč obsegala le 3000 kv. m, letos pa so ji v Miramarskem parku namenili kar 70.000 kv. m. Po eni strani je to razstavi koristilo, po drugi pa je bilo vodstvo očitno nezadostno pripravljeno na tako velik pro-stominski razmah, kar je imelo za posledico, da so bile posamezne razstave precej oddaljene druga od druge, tako da si za ogled celotnega prikaza porabil kar precej časa. K strogi cvetlični razstavi so letos dodali tudi razne stranske izložbe, kakor na primer razstavo športnega pribora, razstavo m pokušnjo tipičnih furlanskih vin, razstavo športnih avtomobilov, week-end hišic (skupaj s pohištvom in ostalo opremo 6,000.000 lir). Smiselni obseg razstave se je torej letos znatno razširil. To daje misliti, da namerava vodstvo cvetlične razstave v bodoče nadaljevati po tej poti in čedalje bolj obogatiti s stranskimi prireditvami osrednji prikaz domačega in eksotičnega cvetja, rastlinstva, obrtniških izdelkov s cvetlično tematiko, itd. Možnosti za tak razmah so nedvomno velike; saj je v Miramarskem parku dovolj prostora za to in tudi interes razstavljalcev kaže, da bi bila ta pobuda izvedljiva. V tem pogledu se torej cvetlični razstavi v Trstu odpira novo obzorje. Med drugim velja na primer poudariti, da je potrošnja cvetja v Trstu najvišja v Italiji, čeprav je Italija, kakor znano, «dežela cvetja«. Lani je na primer prodaja cvetja vrgla 75 milijard lir, od tega 18 milijard v tuji valuti kot protivrednost za izvoženo cvetje. Največ cvetlic daje pokrajina Liguria, saj odpade na Imperio kar 85. odst. celotne proizvodnje. Sledijo po vrsti pokrajine Piemont, Lombardija, Toscana in Lazio, medtem ko se tržaško področje uvršča šele na poznejša mesta.
Nekdanje privilegije italijanskega cvetličarstva, ki se je lahko razvijalo v ugodnih naravnih pogojih. So v zadnjih letih začele ogrožati nekatere države iz srednje in celo iz severne Evrope, ki so s primernimi tehničnimi prijemi nadomestile neugodne naravne in kli-
matske pogoje. Nizozemska, Belgija, Zah. Nemčija, Francija, pa tudi že Danska, Norveška, Švica in Anglija ter bližnja Avstrija goje cvetlice za svoj domači trg in za tujino. V zadnjih časih so začele izvažati v Evropo, čedalje večje količine cvetja tudi ZAR, Izrael in Maroko. Vse to nalaga Italiji nalogo, da kolikor mogoče razširi domače cvetličarstvo, in sicer tako, da bo ohranilo veliko in kakovostno produkcijo in pri tem stremelo k cenenim vrstam cvetja. V tem okviru ima tudi mednarodna cvetlična razstava v Trstu, ki je največ-ja prireditev te vrste v Italiji in ki ima za seboj že čvrsto tradicijo celega desetletja .veliko nalogo, da po svojih močeh pripomore k u-spehu omenjenih prizadevanj. Zato je pričakovati, da bo cvetlična razstava v prihodnje doživela *e večji razmah, ter da bo priklicala še več domačih in tujih sodelavcev, tako da se bo uveljavila tudi v mednarodnem merilu.
Izžrebane nagrade na cvetlični razstavi
Med obiskovalce cvetlične razstave v Miramarskem parku so bile izžrebane naslednje nagrade na o-snovi vstopnic:
1. nagrada — Zlata orhideja: serija E 1677 — Jolanda Orel, Furlanska cesta 243, Trst;
10. nagrad — lončnice: serija A 0703 — Leopold Trotti, Drev. Gessi 2, Trst; serija B 28786 — Carmela Puntar, Ul. M. Polo 35, Trst; serija B 30805 — Aldo Prasel, Ul. Baia. monti 101, Trst; serija A 6419 — Carlotta Lucchina, Ul. D’Alviano 31/2, Trst; serija B 3565 — Mar-gherita Benvenuti, Ul. V. da Feltre 6, Trst; serija C 0469 — Oscar Ele-gante, Ul. della Valle 6/10, Videm; serija C 2946 — Aldo Sconina, Ul Carpineto 12, Trst; serija B 0291 — Mirtis Berbero, Ul. Marsaglia 32, Sanremo; serija B 29635 — Renata Laurencich, Drev. XX. settembre, Gorica; serija A 29693 — Annama-rla Bortolotti, Ul. Marconi 21, Bočen.
10. nagrad — priročniki za gojenje cvetlic: serija C 1636 — Rina Degol, Ul. Puccini 30, Trst; serija E 0570 — Mario Ganzini, Semeglia-no, Videm; serija E 0525 — Loren-zo Tecco, Ul. Martignacco 103, Videm; serija A 3925 — Giuseppe Fal-zari, Ul. Chiadino 16, Trst; serija A 1387 — Plerantonio Taccheo, Ul. Fortunio 10, Trst; serija A 3176 — Tina Atti, Ferrara; serija A 28753 — Macello Prester, Scala dei Giganti 2, Trst; serija A 28672 — Fie-rina Gregorin, Ul. 1. maggio, Fie-ris; serija A 29111 — Francesco Trentlni, Ul. S. Rita 1, Trst; serija A 7425 — Lucia Alidoni, Viterbo.
Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. Je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do 10. junija
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da bo seja odboia v četrtek, 10. VI. 1965 ob 20.15, Odborn.ki so vabljeni, da se seje z gotovostjo u-deležijo.
Povratek prof. Vicaria z obiska v Sloveniji
Deželni odbornik za prosveto prof. Vicario se je vrnil s svojega štiridnevnega obiska v Sloveniji, kjer je imel razgovore s predsednikom izvršnega sveta Smoletom, s sekretarjem za kulturo Martelancem, z zveznim poslancem Kaduncem, s prorektorjem u-riverze Modicem in z drugimi predstavniki političnega in kulturnega življenja v Sloveniji. V soboto je obiskal univerzitetno knjižnico, Križanke, inštitut za mlade invalide v Kamniku, muzej «For-ma viva« v Kostanjevici, bolnišnico in Prešernov muzej v Kranju. Zvečer se je udeležil v Operi predstave Borodinovega »Kneza Igorja«. V nedeljo pa je obiskal razne turistične kraje in med njimi Bled. Prof. Vicario je dal ljubljanskemu »Delu« intervju o bodočih možnostih sodelovanja med obema deželama na kulturnem področju.
SLOVENSKI
KLUB
vljudno
vabi
na predavanje prof. Fona Iz Tolmina, z naslovom
«Lepote Posočja»
ki bo danes ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Prosimo točnost
Nazionale 16.00 «Toto d’Arabia». Te-chnicolor Toto
Arcobaleno 16.00 »Ucoldete agent« segreto 777—Stop«.
Excelsior 16.00 «La doppia vita <tl Sylvla VVest« Carroll Baker. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Penice 16.00 «Una pištola per Ringo« Technicolor Montgomery Wood.
Grattacielo 16.30 »Duello a! sole« —
Alabarda 16.30 «Per una valigia plena di donne« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Filodrammatico 16.30 «FBI chiama I-stambul« Ken Clark, Bella Cortez. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Agente 007 licenza per
Cristallo 16.30 «Chl vuol dormire nel mio letto« Mtfhele Motgan.
Garibaldi 16.30 «Sexy a Tahiti« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.30 »Le ultlme 36 ore« James Garner. Rod Taylor.
Impero 16.30 »Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «CInque per la gloria« Technicolor. Stevvart Gran-ger, Raf Vallone
Moderno Danes počitek. Jutri ob 16 «1 diavoli volanti«.
Astra 16.30 «Cielo giallo«.
Astoria 16.30 «Finchč dura la tem-pesta« Gabriele Ferzetti.
Abbazia 16.00 «L’invasione dei mo-stri verdi« Technicolor.
Ideale 16,00 «Furore sulla clttš« Wil-liam Holden Prepovedano mladini pod 16. letom.
LETNI KINO
Paradiso (blagajna ob 19.30) 20.15 «L’lndomabile» Technicolor. G. Riviero, S. Monford. Se ponovi prvi del.
Dr. Berzanti sprejel konzularne zastopnike SFRJ
Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je včeraj na Trgu Ober-dan sprejel vladnega generalnega konzula v Trstu Rudija Janhubo, ki mu je predstavil nova vicekonzula Mihaela Jurmana in Jožeta Gačnika.
Ladje v pristaniščih
TRST: Nikos (Grčija), Irma (It.), Vicenza (It.), Ilirla (It.), Enotria (It,), Mirna (Jug,), Nissos Thassos (Grčija), Dalmacija (Jug.), Brick VII-M. Dormio (It.), Roman (Romunija), San Gerasimos (Libanon), E-squilino (It.). Lucrino (It.), Krka (Jug,), Al Kheir (Libanon), Exce-ster (ZDA), Tritone (It.), U. Vivaldi (It.), Catipso (Grčija), Gavilan (Panama), Selen« (It.), Salpa II. (It.), Trieste-E. Cosulich-Livenza (It,). Istra-Rudo (Jug.), Gabriele (It.), Trollfoss (Norveška), Santa Kyriaki (Grčija), Patrick M (Libanon), Marietta (Libanon) in Salarla (It.).
Koper (v luki in na sidriščih); m/l Moslavina (Jug.), m/č Lubnik (Jug.), m/l Richmond (ZDA), m/l Ravello (It.), Spuma (It.), m/l Hr-vatska (Jug.), m/l Zlatorog (Jug.), m/l Naprijed (Jug.).
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 6. in 7. junija 1965 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 82-letnl Rodolfo Ca-del, 58-letni Steli ari o Consolo, 76-letni Attilio Cesanelli, 88-letna Maria Mlchelazzi por, Ermagora, 84-1 etn I Giovanni Battlsta Crlatanini, 63-letni Enrico Semec, 54-letni Giuseppe Cok, 57-letna Giovanna Rossi Met, 60-letni Antonio Fragiacomo, 60-letna Lucia Pitacco por. Brezar, 62-letmi Romeo Stultus, 91-letna Orsola Du-dine vd. Colomban, 63-letni Pietro Leone, 85-tetni Alfredo Cuccagna. 43-letna Bruna Grion por Rosasco, 66-letni Giovanni Alberti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (7. 6. — 13. 6.)
Ailla Salute, Ul. Glulla i; Benussi. Ul. Cavana 11; Picciola, Ul Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11; D’Am-brosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Ravaslni, Trg Libertži 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Od 13. do 16. ure
D’Ambrosi, Ul. Zorutti t9; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Ravasl-ni, Trg Libertži 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Alla Salute, Ul, Giulia 1; Benussi. Ul. Cavana 11; Picciola, Ul Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
Prosvetno društvo
cSLAVKO ŠKAMPERLE)
obvešča vse člane, da bo v četrtek, 10. junija t.l. ob 20.30
redni občni zbor
v društvenih prostorih na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta št. 7.
Prosimo za polnoštevilno udeležbo
ODBOR
Obvestilo izletnikom v Prago
Vse izletnike v Prago prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine za mesec junij, in sicer najkasneje do 10. t.m.
Navodila o odhodu, menjavi denarja itd. bodo objavljena v našem listu v nedeljo. 20. junija. Poleg tega bodo vsi izletniki dobili poseben prospekt, ki bo vseboval najvažnejše podatke o potovanju, odhodih .prenočiščih itd. Ta prospekt bo na razpolago prav tako od 20. t.m. dalje v Ul. Montecchi št. 6 in v potovalnem uradu »Aurora« v Ul. Cicerone 4.
UREDNIŠTVO
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 4. julija enodnevni izlet v Ljubljano, Kamnik tn v Kamniško Bistrico, Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
• * •
PD Marij Matjaslč-Milan v Bar-kovljah, Strada del Frluli 295. priredi v nedeljo 18. julija izlet na Bled po sledeči poti: Trst. Nova Gorica, Most na Soči. Tolmin, Kobarid In Bovec k izviru Soče, nato čez Vršič v Kranjsko goro, na Jesenice In Bled, kjer bo kosilo Povratek preko Ljubljane, Postojne In Sežane v Trst. Prijave se sprejemajo na sedežu dnevno od 18. do 20. ure do 20. junija do 12. ure. Izlet se vrši s kolektivnim potnim listom. Za morebitna pojasnila tel. 30597.
* * *
Ob 20. obletnici zmage nad nacl-fašizmom priredi v nedeljo 27. t.m. prosvetno društvo «Ivan Cankar« izlet v bolnico «FranJa»,
Urnik vpisovanja bo pravočasno objavljen v našem časopisu.
VVEEKEND V UMAGU
Potovalni urad AURORA prireja vsako soboto in nedeljo VVEEKEND na Punti pri Umagu v hotelih I. in II. kategorije. Cena polnemu pensionu 2700 lir.
Prijave do vsakega četrtka pri «Aurori» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v nedeljo, 6. t.m. za vedno zapustil naš dragi mož, brat, oče in stari oče
Henrik Šemec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 17 30 iz križišča v Ce-rovljah na domače pokopališče.
Žalujoča žena, sestra, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
Cerovlje, 8.VI.1965
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pri vdoru in kraji v baru „Paolo“ zloglasni Indelicato ni sodeloval
Sodišče ga je obtožbe oprostilo, zaradi drugih grehov pa se
je vrnil v zapor
Precej zanimanja je vzbudila včeraj zjutraj kazenska razprava proti 44-letnemu Ubaldu Indelicatu iz Ul. San Sergio 5, znanemu kriminalcu in roparju, katerega so agenti letečega oddelka policije aretirali v marcu letos in ga dokončno spravili v zapor,
Od Indelicata je lahko človek pričakoval vsa mogoča nepoštena dejanja, vndar so ga tokrat, in to se kaj čudno sliši, morali sodniki oprostiti, ker dejanja ni zagrešil.
Zgodilo se Je, da so v noči med 21 in 22. novembrom 1963. leta neznani. tatovi vdrli v bar «Paolo» v Ul. Italo Svevo 36, last Giovannija Zuanellija iz iste ulice štev. 36/1. Tatovi so tedaj prežagali železne drogove na oknu bara in iz notranjosti odnesli za približno pol milijona lir cigaret. Ko so agenti s komisariata pri Sv. Soboti dobili prijavo, so uvedli preiskavo, medtem pa se je na policiji javila neka priča in povedala, da je v tisti noči videla dve osebi pred barom, ki sta se ji zdeli sumljivi. Ko je priča nekoliko postala, se ji je neznanec približal, se izdal za policista in ji ukazal naj se oddalji.
Priči so agenti seveda pokazali slike raznih kriminalcev in ta je med temi spoznala Indelicata ter zagotovila, da je bil prav on tisti, ki se je izdajal za policista.
Dva meseca pozneje, v februarju leta 1964, so agenti letečega oddelka aretirali 28-letnega Angela Sirottija iz Ul. Molino a Vento 70, ki je bil Indelicatova desna roka. Ta je med drugim povedal, da mu je nekoč «Baklo,j pravil, kako je ponoči žagal železne drogove na oknu omenjenega bara, da pa je moral delo opustiti, ker se je začelo daniti. Nekaj dni pozneje pa, ko je «Baldo» iz časopisja zvedel, da so neznanci vdrli v bar, se je hudo razjezil, ker so neznanci izkoristili njegovo na pol opravljeno delo.
Na podlagi teh Izpovedi so policisti izpolnili zapisnik in ga poslali sodnim oblastem. Toda medtem so se v policijske mreže ulovili trije tatovi, ki so izvršili omenjeno tatvino v baru. Te je kazensko sodišče obsodilo na kazenski razpravi, je bila 16. prejšnjega meseca. Izkazalo se je tudi, da se je priča, ki je v sumljivi osebi spoznala Indelicata, zmotila in da Je bil listi tat zelo podoben «Ba!du».
prava proti Indelicatu je bila že v teku in včeraj zjutraj je prišlo do procesa. Na zatožno klop Je sedel Indelicato in mimo odgovarjal sodniku Boschiniju. Kategorično je zanikal, da je imel namen krasti v baru «Paolo» in zanikal je tudi, da je prežagal železne drogove na oknu. Za njim je pred sodnika prišel tudi Sirottl in tudi on o-vrgel prejšnje trditve, ki jih je podal pri zaslišanju. In res, tokrat Indelicato ni imel prstov vmes pri tatvini v baru, zato Je že sam javni tožilec postavil zahtevo, naj se obtoženec oprosti, ker dejanja ni zagrešil. Sicer Je Indelicatov odvet-
stitev, ker dejanje ne obstaja, toda sodišče je sprejelo tezo javnega tožilca. Indelicato se je, po pol ure trajajoči razpravi, vrnil ponovno v svojo celico.
Na ladji se je ponesrečil
Na ladji *Livenza», zasidrani v pristanišču «Duca D’Aosta», se je včeraj ponesrečil 45-letni pomorščak Rolando Gerzelli iz Ul. Giu-lia 45. Ko je hodil po palubi, je nerodno spodrsnil in padel, pri tem pa si je ob odprtini na palu-
bi poškodoval desno koleno. V _ Bolnišnici se bo na ortopedskem nik Borgna zahteval popolno opro- oddelku moral zdraviti dva tedna.
iiiMimiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiimiMiiiiiiiiiHimiiiiiimiiiiMMimitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiii
NEDELJSKE PROMETNE NESREČE
Štiri osebe lažje ranjene pri trčenju v UL Soncini
Oba avtomobila sta močno poškodovana - Huda nesreča motorista v Ul. Udine - Vespist podrl pešca v Ul. Commerciale
Predvčerajšnjim zvečer se je v Ul. Soncini pri stavbi štev. 89, dogodila slikovita prometna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic za štiri potnike, kj so se vozili v dveh avtih. Bilo je okrog 23. ure, ko je 27-letni uradnik Lio-nello Ghersa iz Ul. Capodistria 20 vozil fiat 600 TS 40458 v smeri proti Skednju. V avtu se je peljala tudi 24-letna telefonistka Ca-stiglia Pacini vd. Rossi iz Ul. Pi-randello 57. Ko je Ghersa privozil do omenjene stavbe, je prižgal levi smerni kazalec in začel obračati proti levi. Tedaj pa je nasproti z avtom «giulietta» UD 41108 s precejšnjo brzino privozil 22-lefnj trgovec Aldo Primosi s Furlanske ceste 53, zraven katerega je sedela 17-letna Marisa Omari iz iste ulice štev. 141. Primosi se ni pravočasno umaknil Ghersove-mu avtu in je silovito trčil vanj. Zaradi sunka je fiat 600 odskočil nazaj, podrl približno 4 metre obcestnega zidu, trčil v parkiran fiat 500, se zavrtel okrog svoje osi in se končno prevrnil s kolesi navzgor. Vsi potniki so imeli
S tem je bila zadeva s tatvino v I srečo, ker so se" pri nesreči le baru «Paolo» zaključena, toda raz I lažje ranili. Ponesrečence, razen
POTEM KO JE V SREDO IZGINIL BREZ SLEDU
Živčno razrvan in bolehen taval tri dni in tri noči
Našel ga je šele v nedeljo popoldne lovski čuvaj vsega prezeblega in' ranjenega po vsem telesu
Živčno razrvan in bolehen je 39-letni Emil Sosič, ki stanuje na Opčinah v Železniški ulici 37 skupaj s polbratom 48-letnim Karlom Skerlavajem in sorodniki, v sredo ponoči imel strašne sanje. Po prečutl noči se je zglasil na karabinjerski postaji in rotil karabinjerje naj mu pomagajo, ker so ubili njegovega polbrata. So-sičeve trditve so bile izrodek bolnih živcev in sanjarjenja, ker je brat ob tisti uri mirno spal doma. Karabinjerji so nesrečnika pospremili domov in Sosič je legel v posteljo. Sosič je mirne narave, zaradi živcev pa je vedno zelo potrt. Naslednji dan je redno vstal, pojedel zajtrk in se nato oddaljil z doma. Zaman so ga zvečer domači čakali. Ni ga bilo od nikoder. Zaskrbljeni so se zglasili pri karabinjerjih in povedali, da je sorodnik izginil neznano kam.
. Tri dni in tri noči je nesrečni Sosič taval po travnikih in gozdovih, po dolinah in jasah in šele predvčerajšnjim popoldne ga je ranjenega zagledal lovski čuvaj v nekem gozdiču v okolici Repna. Čuvaj se je podvizal na Opčine in obvestil karabinjerje. Ti pa so obvestili sorodnike in poklicali rešilni avto RK. Sorodniki so zaskrbljeni odhiteli v Repen, takoj za njimi pa je privozil tudi rešilni avto in nesrečnega Sosiča so bolničarji nemudoma odpeljali v bolnišnico. Nesrečnik je bil ranjen po vseh delih telesa, imel je hude znake odrevenelosti, ker je preživel toliko časa na odprtem pod nalivom^ ter je bil ves zmeden: V bolnišnici so Sosiča na hitro pregledali in ga nato nujno sprejeli na četrti medicinski oddelek s pridržano prognozo. Zelo verjetno je. da je pri brezkončnem tavanju po kra-ških dolinah in gozdičih večkrat padel ter se tako ranil po telesu. Na vsak način je treba izključili možnost, da ga je morda kdo pre-tepel, ker, kot že omenjeno, je Sosič zelo mirne narave in ne bi nobenemu storil hudega.
Smrt zaradi zastrupitve s
plinom
48-letna čistilka Cristina Petti-rosso, ki je živela sama v hišici na Stopnišču Bonghi 85, se je včeraj zjutraj zastrupila s plinom. Niso znani razlogi, ki so Pettiros-sovo privedli do tega, da se ie odločila za usodni korak in odprla pipico plina. Včeraj zjutraj bi bila morala Pettirossova iti k neki družini, ker pa je dolgo časa ni bilo, je gospodinja telefonirala Delii Maccorsi, lastnici hiše, v kateri je stanovala nesrečnica, ki stanuje v neposredni bližini. Ta je poslala svojega sina, naj pogle-
da pri Pettirossovi. Ko pa je fant prišel k Pettirossovi in odprl vrata, jo je zagledal že mrtvo v kopalnici.
Prihiteli so agenti s komisariata Kolonje in sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je opravil zadevni pregled. Po opravljenih formalnostih so ženskino truplo prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Pettirossova je imela 20-letnega sina Daria, ki se uči za kuharja v nekem hotelu v Lignanu.
Srečanja operaterjev v okviru velesejma
Uprava tržaškega velesejma pripravlja v okviru skorajšnje 17, mednarodne prireditve vrsto posebnih srečanj med krajevnimi o-peraterji ter predstavniki gospodarskih krogov iz Kameruna, E-tiopije, Gabona, Libije, Malte, Maroka in Tunizije. Srečanja se bodo vrstila od 29. junija do vključno 4. julija.
Z motociklom se je zaletel v avto
V nedeljo zvečer nekaj pred 20. uro se je peljal 16-letni Mario Braidotti, ki stanuje v Gorici, Ul. Svevo 5, s svojim motociklom po Majnici proti Gorici. Kar na lepem pa je s svojim vozilom treščil v avto fiat 1300, ki je bil pravilno ustavljen na cesti in ga je prepozno opazil, da bi se mu lahko izognil. Braidotti je izgubil kontrolo nad motociklom ter padel v jarek ob cesti. Ker se je pri tem poškodoval, so poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom leve noge ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Fiat, ki je bil ustavljen na desni strani ceste in v katerega se je Braidotti zaletel, je bil last 22-letnega Marija Klanjščka iz Gorice, Ul. Tor-riani 12.
Nezgoda tiskarja pri delu
Včeraj dopoldne ob 9.15 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 24-letnega tiskarja Orlanda Russja-na iz Moše, ki se je malo prej ponesrečil pri tiskarskem stroju v tiskarni Bressan Campestrlni v Gorici. Zdravniki so ugotovili, da mu je kolesje odneslo kot prstanca na levi roki ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
KI MO IKI* IMtOSKK
predvaja danes, 8. t.m oh 19.30 Cinemascope dramatično-avan-turistični film:
«BILLY BUDO
VASCELLO WFERNALE»
(BILLI BUDU l'I Kw,i\SKA LADJA)
Igrajo: Peter Ustinov in Robert Ryan
Omanjeve, so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Gherso in Pacinijevo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Oba se bo-sta morala zdraviti po 10 dni zaradi ran in udarcev po glavi. Pri-mosiju in Omarijevi, katero so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom, pa so nudili samo prvo pomoč in oba se bosta morala zdraviti po 6 dni zara.di lažjih ran po udih.
Oba avtomobila sta bila močno razbita, nekaj škode je utrpel tudi fiat 500.
» « *
Žrtev slikovite nesreče je postal predvčerajšnjim zvečer okrog 19.30 40-letni Carmine Ruggeri iz Ul. Aquileia 15, ki se je na svoji lam-breti TS 30754 peijal navzgor po Ul. Udine. Ruggeri je privozil na Trg Belvedere in nadaljeval po drugem traktu. Ul. Udine na skrajnem desnem robu ceste. To pa je bilo zanj usodno, ker se je nenadoma pedal za pogon motorja pri lambroti zataknil v levi zadnji blatnik ustavljenega fiata 1300 TS 52705. Zaradi brzine se je pedal zlomil, lambreta pa je zaradi nenadnega potegljaja zaplesala sredi ceste in se prevrnila. Sunek pa je bil tako močan, da je Rugge-rija vrglo približno 15 metrov dlje, kjer je padel na zadnji del ustavljenega «volkswagen» BZ 58368, ki je bil tudi ustavljen ob pločniku. Pri padcu se je Ruggeri hudo pobil po glavi, se ranil po-desnem sencu in čelu ter izgubil spomin. Nekaj časa potem so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo o-krevanja v 20 dneh. Na kraju ne-sreče so potrebne formalnosti o-pravilj agenti prometne policije.
# # *
Ko se je v nedeljo zjutraj, pol ure po polnoči, 25-letni delavec Luciano Fiorel z Opčin, Doberdob-ska ulica 8, vozil navzgor po Ul Commerciale na vespi TS 25915, je v bližini Ul. Ovidio zagledal pešca, ki je prečkal cesto. Fiorel se je hotel izogniti 42-letnemu zidarju Nataleju Braicu iz Ul. Ovi-dio 7, vendar mu to ni uspelo in je zidarja podrl. Zaradi sunka pa se je tudi sam prevrnil z vespe. Nekaj časa potem so oba ponesrečenca z rešilnim avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer se bosta morala zdraviti na nevrokirurškem oddelku vsak po 10 dni. Pri nesreči se je Fiorel ranil in pobil po glavi, nad levim očesom in desni nogi, Braico pa se je ranil nad desnim očesom, glavi in nogah. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
USPELO 2. OBMEJNO SREČANJE V SOVODNJAH
Obmejna srečanja utrjujejo soglasno hotenje Slovencev ob meji po vsestranskem sodelovanju
Pozdravni nagovori predstavnikov Mirna, Sovodenj, ZKPO in SPZ • Samostojni nastopi šestih zborov - Mogočen skupni nastop - Prijetno igranje anhovske godbe na pihala - Večerni plesi
V nedeljo popoldne se je na nogometnem igrišču v Sovodnjah zbrala množica Slovencev z italijanskega in jugoslovanskega obmejnega pasu na drugem obmejnem srečanju, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza. Vreme prirediteljem srečanja ni bilo naklonjeno. Preprečilo je prireditev prejšnjo nedeljo, drugo nedeljo pa se je ((spametovalo« le za toliko časa, kolikor ga je bilo potrebno, da se je izvedel kulturni program. Deževalo je poprej, in tudi zvečer je dež zmotil plesalce sredi najbolj vročih ritmov. Pokvaril je tudi sobotni večer, medtem ko je ponedeljski potekel normalno, ker se je vreme ustalilo.
Obmejno srečanje se je začelo s pozdravnimi nagovori predstavnikov sosednjih vasi Miren in Sovod-nje ter predstavnikov prosvetnih organizacij, ki delujeta vsaka na svoji strani meje: Zveze kulturno prosvetnih organizacij in Slovenske prosvetne zveze. Prireditev je otvo-ril tajnik SPZ Gorazd Vesel, ki je dejal, da se z drugim obmejnim srečanjem utrjuje tradicija tesnega sodelovanja ob meji. Najprej sta navzoče pozdravila Venček Budin iz Mirna in Franc Petejan iz. Sovodenj, ki sta zaželela vedno bolj tesno sodelovanje med prebivalstvom obeh vasi ter poudarila prijateljstvo med našima dvema državama kot važen temelj za krepitev miru in dobrega sosedstva v naših krajih.
Predsednik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Juško Humar je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil veselje, da se drugo srečanje prireja v Sovodnjah, kjer se zlivata Vipava in Soča. «Naj ostanejo Sovodnje simbol naših hotenj za čimvečje in plodnejše sodelovanje na kulturnem področju. Kakor se vode Vipave in Soče prav tu zlivajo v skupen tok, tako naj se združi tudi pesem Slovencev, živečih v Jugoslaviji, in bratov Slovencev, živečih v Italiji, v skupno pesem bratstva med narodi, v skupna hotenja po kulturno - prosvetnem in vsestranskem sodelovanju.«
Podpredsednik Slovenske prosvet. ne zveze Vid Primožič pa je v uvodu pozdravih vse prisotne, še prav posebej rojake iz Jugoslavije, ter dejal: «Obe dosedanji srečanji, lansko v Mirnu in letošnje v Sovodnjah, sta dokaz skupne volje pripadnikov enega in istega naroda, da navzlic meji, ki jih deli na dve državi, ostanejo kulturna in duhovna celota, ki se skladno razvija. Takšne perspektive so možne samo ob utrjevanju sedanje visoke stopnje prijateljstva med našima državama, možne so samo cb nadaljnjem razvijanju medsebojnega spoštovanja ter vsakodnevnem iskanju vseh skupnih stičnih točk. V tem pogledu je naša majšina že opravila važno vlogo ter bo tudi v bodoče eden izmed odločnih borcev za mir v naših krajih. Poleg tega bomo skrbni čuvarji naših kulturnih izročil, našega jezika in
tlllllllllllllllllllllllllllllllllllltIMIIIIlIlHIlimillllllllllillllHHIIIIIMHIIIIIIIIIIimmilMIIIIIIIIIItllinillllMIIIIII
PROMETNI NESREČI PRI JAMLJAH IN TRŽIČU
Tovornik je podri motociklista ki je potem umrl v bolnišnici
Pri trčenju vojaškega tovornika z avtom je bila hudo ranjena žena iz Ronk
ZAHVALA
Slovenska prosvetna zveza se Zahvaljuje vsem pevskim zborom, njihovim pevovodjem ter godcem iz Anhovega, za sodelovanje na drugem obmejnem srečanju v Sovod-1 njah. Se prav posebno se zahvaljuje članom prosvetnega društva iz Sovodenj, ki so s svojim požrtvovalnim delom omogočili, da je kljub skrajno neugodnim vremenskim prilikam prireditev doživela tako lep uspeh.
Pred okrožnim sodiščem v Gorici so v petek obravnavali zadevo 24-letnega vojaka Giovannija Chiarolanze iz Villa Literno pri Caserti, ki ga je okrajni sodnik v Tržiču lani obsodil na plačilo
100.000	lir globe in na račun odškodnine prizadeti stranki pol milijona lir. Zadeva se nanaša na nesrečo, ki se je pripetila na državni cesti blizu Jamelj. Chirolan-za je vozil vojaški tovornik in hotel zaviti na levo na stransko pot prav v trenutku, ko je hotel 57-letni Guido Franchi iz Ronk, Ul. Roma 15, prehiteti vojaški tovornik s svojo appio. Z njim sta bila v avtomobilu tudi Adelma Borto-lotti iz Ronk, Ul. Roma 33 in njen sin. Pri nesreči je bila hudo ranjena Bortolotti, por. Pacor, ki se je morala zdraviti 180 dni.
Pri prizivni razpravi je prišlo na dan, da je vojak dal s puščico znamenje, da namerava kreniti na levo. Čeprav novi cestni pravilnik take signalizacije ne upošteva, pa je sodišče vzelo to na znanje, ker je branilec obtoženca poudaril, da vojak svojim predpostavljenim ne more očitati nepravilnosti pri vozilu, ki so mu ga zaupali. Zato so Chiarolanzo oprostili s polno formulo.
Pri drugi razpravi so obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila ob 7.30 dne 17. avgusta lani, na cesti Tržič - Trst pri od-cepku tovorne ceste. Takrat je 29-letni Severino Rusalen iz Grade-ža, Ul. Trieste 11, vozil težak tovornjak v smeri proti Trstu. Ko je hotel zaviti na tovorno cesto, pa je trčil z motociklom, ki ga je vozil v nasprotno smer 41-letni Mario Battisttutta iz Fiumicella, ki je potem v tržiški bolnišnici podlegel dobljenim poškodbam.
Obtoženec je izjavil, da se je u-stavil m pustil naprej več avtomobilov, potem pa je začel obračati na levo, ne da bi opazil motociklista, ki je prihajal za zadnjim avtomobilom. Državni tožilec je zahteval najnižjo kazen in odvzem voznega dovoljenja za 6 mesecev. Odv. Cassa pa je predlagal, naj obtoženca oprostija zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je Rusale-na obsodilo na 4 mesece zapora pogojno in na odvzem voznega dovoljenja za 6 mesecev.
Državni tožilec dr. Brenči; predsednik sodišča dr. Cenisi, sodnika Arruleo in Mancuso.
prvi del koncerta s samostojnimi zborovskimi nastopi.
V zaključnem delu so stopili na oder vsi pevci, kakšnih 130 po številu, ter združeni zapeli tri pesmi: Vrabčevo ((Zdravico« in «Pesem 14. divizije« je dirigiral Silvan Križ-mančič, Simonitijevo «Le vkup u-boga gmajna« pa Vojko Peršolja. Pesem 14. divizije je na harmoniko spremljal Vojko Peršolja. Vse tri pesmi so mogočno učinkovale; a-kordi so blagoglasno in navdušujoče obenem zveneli nad igriščem, množica pa jih je pozdravila z iskrenim ploskanjem.
Anhovska godba na pihala, ki Jo tvori okoli 40 mladih godcev pod taktirko Franca žižmunda, je že pred koncertom zaigrala nekaj komadov, prireditev pa je zaključila s promenadnim koncertom, med katerim je godba zaigrala Stolcovo «Floro» in pa ((Granado«.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiimiMiiiiiiMMiiiuiiiiiHiimiiiiiimiiimHiiiiiiiiiiiii
ZADNJA PREDVOLILNA NEDELJA V GORICI
Zaključni nastop združenih pevskih zborov: dirigira Silvan Križmančič, Vojko Peršolja pa spremlja na
harmoniko »Pesem 14. divizije«
običajev. Nikoli se ne bomo sprijaznili s krivicami, ki se nam, zal, še vedno godijo, ter trdno verujemo, da se bo polagoma, kakor se že, tudi na pristojnih mestih začelo kazati človeško razumevanje za naše narodne potrebe.«
Sledil je pester vokalni koncert, na katerem so sodelovali številni zbori. Prvi so zapeli števerjanski pevci in pevke društva ((Briški grič«, ki ga vodi prof. Silvan Križmančič, potem pa so se zvrstili še vsi ostali, in sicer mladinski zbor iz Mirna, ki ga vodi Anton Klav-čič, zbora «Kras« iz Dola in s Po-ljan ter ((Srečko Kosovel« iz Ronk, ki ju vodi Pavlina Komelova, ((Goriški oktet« iz Šempetra, ki ga vodi Emil Saver ter zbor »Bojan« iz Dornberka Vojka Peršolje, ki je s svojim ubranim petjem zaključil
9. junija v Katoliškem domu
Zbor otroških pevcev iz Muenchna
Prihodnji teden bo gostoval * deželi Furlanija-Julijska krajina deški zbor iz Milnchna, »Milnehe-ner Chorbuben». Zbor bo nastopil v Vidmu, Pordenonu, Čedadu, Trstu in v Gorici v Kat. domu.
Zbor nemških dečkov je začel delovati leta 1952 in se kmalu u-veljavil po vsej Nemčiji in zapad-ni Evropi ter v Mali Aziji. Dvakrat je zbor pel r cerkvi sv. Petra ob navzočnosti 30 tisoč vernikov. Nadalje je zbor pel pred raznimi državnimi poglavarji in svetovno znanimi dirigenti, ki so zbor povabili k sodelovanju pri raznih operah in oratorijih. 1
K zboru lahko pristopijo le dečki od 9. do 13. leta, ki ostanejo nato pri zboru do 20. leta. Člani zbora živijo doma pri starših in se trikrat na teden udeležujejo vaj. Svoj sedež ima zbor v župniji sv. Pavla o Miinchnu. Sedanji zborovodja je Fntz Rotschuch, ki je študiral na glasbeni visoki šoli v Miinchnu in Berlinu.
V sredo, 9. junija, ob 21. uri bo gostoval v dvorani Katoliškega doma v Gorici v Ulici XX. septembra ZBOR OTROŠKIH PEVCEV iz Miinchna s posebnim celovečernim koncertom, posvečenim nemški narodni in umetni pesmi.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
1
Minister za zdravstvo Mariotti je govoril o reformi bolnišnic
Načrt za gospodarski razvoj je treba izvesti v celoti - Ostala zborovanja
Menični protesti
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v gori-škl pokrajini v prvi polovici meseca maja 792 meničnih protestov. Od tega Jih Je bilo v Gorici 319, Tržiču 242, Ronkah 36, Škocjanu 30, Gradežu 24, Romansu 22, Mošt 22, Krmlnu 21, Zagraju 13, Gradiški 12, Doberdobu II, St. Petru ob Soči 10, Starancanu 6, Vlllessah 6, Marlanu 4, Turjaku 4, Fogllanu 8, Farrl 2, Steverjanu 2 In Slovren-cu 2.
V	nedeljo dopoldne je bil minister za zdravstvo Mariotti na obisku v Gorici, kjer je imel ob 10.30 sestanek s pokrajinskimi in deželnimi predstavniki zdravstvenih ustanov na sedežu trgovinske zbornice. Visokega gosta je predstavil predsednik pokrajinskega društva živinozdravnikov dr. Vida ter podal besedo ministru, ki je potem govoril .o. r^imeravam reformi splošnih bolnišnic, umobolnic in višjega zavoda za zdravstvo kot jo je predlo!!? vladi. Obravnaval je tudi slttiaalfie probleme zdravstvenega osebja s sindikalnega vidika ter zdravniško službo v širokem obsegu.
V	debato so posegli tudi neka-teri prisotni krajevni zastopniki zdravstvenih ustanov, med kate rimi naj omenimo predsednika pokrajinske zveze zdravnikov prof. Carraro, ravnatelja goriške civilne bolnišnice dr. Marchesinija, odv. Cossa in Morgera, nekatere predstavnike zdravstva iz Trsta in Vidma itd.
Ob 11.30 pa je minister Mariotti govoril za PSI na predvolilnem zborovanju v mali dvorani Gin-nastica na Trgu Battisti. Pri tem je predvsem odgovarjal na nekatere trditve, ki jih je postavil vodja PLI Malagodi v svojem nedavnem govoru v Gorici ter polemiziral tudi z drugimi strankami. Predvsem je ožigosal dejstvo, da so v prejšnjih letih nekateri gradbeni podjetniki uporabili državno pomoč, ki so jo prejeli, za svoje špekulacije, namesto da bi s temi sredstvi poživili gradbeno dejavnost v splošno korist. To je tudi eden izmed vzrokov za nevarnost inflacije, ki jo desnica pripisuje povečanju mezd. Zato, je poudaril minister, je naloga politike levega centra, da pomaga proizvodnji do največje učinkovitosti in da ustvari istočasno primerne socialne usluge. Te potrebe so upoštevali v petletnem načrtu za gospodarski razvoj in socialisti si bodo prizadevali, da ta načrt izvedejo v tistem obsegu in obliki, kot ga je odobrila vlada. Pri tem so pripravljeni sodelovati z vsemi tistimi političnimi silami, ki imajo voljo in namen iti v tej smeri.
Istega dne dopoldne je na trgu v Ločniku govoril za KD poslanec Belci, ki je skušal prikazati svojo stranko kot os, okrog katere se zbirajo demokratske stranke. Tudi na raznih drugih krajih
na Goriškem so bila v nedeljo manjša zborovanja, na katerih so krajevni predstavniki posameznih strank obravnavali splošne in krajevne probleme.
Razdelitev štipendij dijakom v Gorici
Danes 8. junija ob 17.30 bo na goriškem županstvu župan dr. Gallarojti razdelil občinske štipendije dijakom”-nižjih in višjih srednjih iol iz Gorice, ki so zmagali pri zadevnem natečaju. Razdelil bo okrog 100 štipendij po
50.000	in 75.000 lir za skupni znesek okrog 6 milijonov lir.
še na svojega dosedanjega zdravnika, ker stopi izbira novega zdravnika v veljavo šele od L julija. Vodstvč INAM priporoča, naj prizadeti prijavijo svojo e-ventualno zamenjavo zdravnika po možnosti vsaj do 15. t.m.
Izbira zdravnika za zavarovance INAM
Pri uradu bolniške blagajne INAM v Gorici je v teku postopek za izbiro zdravnika od strani zavarovancev. Tako izbiro ali zamenjavo lahko opravijo prizadeti najkasneje do 30. t.m. Tisti zavarovanci, ki nameravajo zamenjati svojega zdravnika, se bodo morali do konca tega meseca obračati
Volilna zborovanja danes in jutri
Za KPI bo danes ob 20.30 govoril na trgu v Standrežu na predvolilnem zborovanju deželni svetovalec dr. Karel Siškovlč, ki bo obravnaval krajevne in splošne probleme.
Jutri, v sredo ob 19. uri bo govoril na trgu v Pevml za KPI Valentin Duca, kandidat za občinski svet v Gorici.
Za PSIUP Do govoril danes ob 19. uri na trgu v Steverjanu pokrajinski kandidat te stranke Karel černic. Isti govornik bo nato ob 20.30 uri govoril tudi na Poljanah.
Za listo občinske enotnosti bodo
danes ob 20.30 govorili na Vrhu v gostilni pri čotovih sovodenjski župan Jožef češčut, podžupan Janko Cotič ln Marko Waltritsch iz Gorice.
JUTRI V PROSVETNI DVORANICI
Produkcija gojencev glasbene šole v Standrežu
Starši in prijatelji mladine so vabljeni
Sola Glasbene Matice iz Gori- I Ju v Kraško ulico, da bi ga zdravil.
ce tudi zaključuje svoje šolsko živallca je namreč popolnoma iz-leto in gojenci po posameznih1 črpana, ne more stati na nogah
ter ima ranjeno perut. Zelo malo
krajih pripravljajo svojo zaključno produkcijo.
Tako bo jutri, v sredo zvečer, ob 20.30 taka glasbena produkcija v dvorani prosvetnega društva v Standrežu, kjer bodo gojenci tamkajšnje glasbene šole pokazali, kaj vse so se naučili pod spretnim vodstvom svojega profesorja Križmančiča.
Starše in prijatelje mladine vabimo, da se udeležijo te prireditve svojih najmlajiših v največjem številu ter se na lastne oči in ušesa prepričajo o uspehu, ki so ga med letom dosegli gojetaci.
Pogled na del občinstva, ki se je zbralo na nedeljskem drugem obmejnem srečanju v Sovodnjah. V
ospredju anhovska godba
Potrjen je novi odbor goriških lovcev
Predsedstvo državne lovske zveze je te dni potrdilo novoizvoljeni pokrajinski odbor lovske zveze za Goriško. Za predsednika Je bil že petič potrjen odv. Luzzatto-Guer-rini, ki vodi zvezo že od leta 1947. Predsednik preglednikov računov je dr. Guido Nibrant.
Pravtako je bil potrjen odbor goriške sekcije, ki mu predseduje dr. Glovannl Fonzari, podpredsednik pa je Edoardo Huala. Preglednika računov sta Lulgi Chlozza ln geom. Giuseppe Ferfoglla.
Ujeli so goloba pismonošo
Včeraj popoldne sta mladeniča našla v naselju Grojnl goloba pismonošo, ki je omagal ter padel na zemljo. Prinesla sta ga mestnim stražnikom v Mazzinijevo ulico, le-tl pa so ga takoj odpeljali ob-činekem« veterinarju dr. Marchl-
verjetno je, da bo ostala pri življenju.
Na obeh nogah Ima obročka s napisi. Na eni nogi Je na aluminijastem obročku napis 63-167-D.V. 03264, na drugi pa obroček iz plastične mase z napisom R.V. Nord-horn A. Ganita Rlkastr 19-98.
To Je sedaj že drugi primer; pred tedni so ulovili goloba, ki Je priletel k nam z Danske.
VERDI. 15.15: «Spionagglo a Wa-shlngton«. R. Vaughn ln L. Pa-luzzi; ameriški film v barvah.
CORSO. 17.00: «La grande mura-glia«. S. Catsu in C. Hasegawa; japonski barvni klnemaskopski film.
MODERNISSIMO. 16.00: «7 contro ir morte«. Rossana Schiafflno ln J. Saxon; ameriški črnobeli film.
VITTORIA. 17.30: «Per favore non toccate le modelle«. Peter Alexan-der ln Gunter FUlpp; nemški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16 30:	«Finaimente
1’alba«. J. Von Koczl&n In H Fel-ny, nemški črnobeli film. zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducd 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo 22.4 stopinje ob 14. uri, naj-nižjo 14,4 stopinje ob 4. zjutraj. Povprečne dnevne vlage Je bilo 88 odstotkov.
V NAJVISJI KATEGORIJI VSE ZAKLJUČENO
Inter devetič državni prvak Genoa, Messina, Mantova izpadejo
Odločitev na tekmi v Milanu šele zadnjo minuto
Italijanski nogomet ima novega državnega prvaka. Pri tem pa prav do zadnjega ni šlo vse tako gladko. Milan, ki si je znal svojo veliko prednost iz prvega dela prvenstva tako lepo zapraviti, je bil zopet blizu možnosti, da svojemu glavnemu nasprotniku kako zagode. Seveda, mora! bi v Cagliariju zmagati (kar se ni zgodilo), kajti v Milanu se je zdelo že vse pripravljeno: Inter je bil namreč na tem. da tekmo izgubi; šele v zadnji minuti se je rešil z enajstmetrovko. Saj je po igri zaslužil vsai nedločen rezultat, toda če bi izgubil, Milan pa zmagal, bi moštvi moraii igrati med seboj. Toda sedaj je že vse mimo in je vsak «če» brez pomena. Res pa je, da se In-terju z vsemi trofejami, ki si jih je pridobil na mednarodnih tekmovanjih, končno poda tudi naslov državnega prvaka.
Milan pa je moštvo, ki ne zna več vzdržati začetnega poleta vso sezono. O lanskem prvaku Bologni ne kaže niti govoriti in se spraševati, zakaj je samo 11-krat zmagala — in prav tolikokrat Izgubila! — vse ostale tekme pa igrala neodločeno. Torino se je letos izkazal kot novo moštvo Zaključil je prvenstvo s tretjim mestom. Nemajhno zaslugo za njegov uspeh ima gotovo. Tržačan Rocco kot trener. Kar v spoštljivi odmaknjenosti mu sledita Juventus in Piorentina. če po doseženih rezultatih predstav ljata Inter in Milan razred zase In
■— ------------------—---------
so v drugem razredu zbrani Tori-1 Partizanom. V prvi polovici sep-
' tembra pa bosta tekmi z argentinskim moštvom Independiente za «pokal prvakov Evrope in Južne Amerike*.
* * *
no, Juventus in Fiorentina, potem so ostala moštva v tretjem razredu z Bologno na čelu. In tukaj lahko govorimo kar o presenetljivo dobri uvrstitvi nekaterih moštev kot so Cagliari, Catania, Foggia, medtem ko se mora iz serije A posloviti stara in slavna Genoa, da o Messini in Mantovi — ki sta zopet razred zase — niti ne govorimo. kajti njuna usoda je bila določena že pred časom. In vendar so si vsa ta moštva prav za zadnji dan privoščila izdatne zmage, Genoa celo nad Fiorentino. Toda moralo bi biti prej več takih zmag in manj porazov.
* * *
Po počitnicah se bodo igralci In-
Nov evropski rekord Jazyja na 5000 m
LORIENT, 7. — Michel Jazy je včeraj postavil nov eevropski re-
___	kord na 5.000 m. Tunizijec Gamou-
terja zbrali v drugi polovici'julija I di’ ki -fe dose£el drugo mesto, je v S. Pellegrinu. Po nekaterih tek- precei zaostal. Časi prvih šestih temah z lastnimi igralci in nekate- I kačev so naslednji: 1. Michel Jazy
rimi Hrvrvvow*.	l,„ nn J .. •	1 / r<_ v mmot. ~	J
RIO DE JANEIRO, 7. — Z 2 0 je Brazilija premagala Nemčijo. Drugi gol je dal Pele iz enajstmetrovke nekaj sekund pred koncem tekme.
rimi domačimi moštvi bo 22. julija (Fr.) 13’34”4, 2.' Gamoudi (Tun) v Milanu tekma z beograjskim 1 14’09”8, 3. Jean Vaillant (Fr.) 14T2”,
4rSL Am m- ' -tUsS
IZIDI
*Atalanta—Sampdoria	0-0
•Cagliari—Milan	2-1
•Catania—Bologna	4-0
•Genoa—Fiorontina	4-1
•Inter—Torino	2-2
•Juventus—L. Vicenza	3-1
•Mantova—Varese	3-1
•Messina—Lazio	4-0
•Roma—Foggia Inc.	1-0
LESTVICA
Inter	34	22 10 2 68 29	54
Milan	34	21 9 4 52 23	51
Torino	34	16 12 6 48 27	44
Juventus	34	15 11 8 43 24	41
Fiorentina	34	16 9 9 52 37	41
Bologna	34	11 12 11 43 42	34
Cagliari	34	13 8 13 33 35	34
Catania	34	12 8 14 46 51	32
Foggia I.	34	10 11 13 26 30	31
Roma	34	8 15 11 29 35	31
Varese	34	8 14 12 28 37	30
Atalanta	34	7 16 11 19 28	30
L. Vicenza	34	10 10 14 33 44	30
Sampdoria	34	9 11 14 19 30	29
Lazio	34	8 13 13 25 38	29
Genoa	34	8 12 14 30 46	28
Messina	34	7 8 19 26 44	22
Mantova	34	7 7 20 20 40	21
.....".............................
SEDAJ, KO JE ŽE VSEENO...
Triestina s točko iz Barija
v B ligi sta preostali do končal bi bilo treba. Statistika dosedanjih «e dve tekmi m jasno je samo eno: iger kaže, da je zmag in neodloče-da gresta Triestina in Parma v li-1 nih rezultatov Triestine skupaj to-ari r T"	.. liko, kolikor
4. Hannachi (Tun.) 14’17”2, 5 Ker-veadou (Fr.) 14’25”, 6. Lucas (Fr.) 14’40”.
* * *
LONDON, 7. — Frinolli, ki je bil povabljen na «British Games*, je zmagal na 440 y ovire: 1. R. Frinolli (It.) 51”3, 2. P. Warden (VB) 51”5, 3. J. Coooper (VB) 52”, 4. W. Geeroms (Belg.) 53”7.
LISBONA, 7. — V tekmovanju za evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah je Italija premagala Belgijo s 4:0.
Planinski pohod je klub dežju dovolj dobro uspel
33K.	>|p	^
S košarkarskega tekmovanja srednješolcev (Trgovska akademija — Gimnazija)
Zaključena prva polovica evropskega košarkarskega prvenstva
Po zmagi nad Poljsko Jugoslavija proti Italiji
Poljska bo igrala proti SZ, nato pa v finalu zmagovalca iz obeh tekem med seboj
Košarkarjem, ki se udeležujejo turnirja za svetovno prvenstvo v SZ, so določili dva dni počitka. V sredo se bo tekmovanje nadaljevalo.
šele z nedeljskimi rezultati Je postalo znano, kdo bo s kom igral v sredo. V «A» skupini, ki je igrala v Moskvi, je bilo gotovo, da bo v skupini prvih štirih Sovjetska zveza. Za drugega pa so odločile nedeljske tekme, deloma pa že tisto kolo, ko sta med seboj igrali Italija in CSSR. Z istim številom točk sta namreč prvi del tekmovanja zaključili tako CSSR kot Italija. CSSR je imela celo boljši količnik kot Italija; ker pa je bila v dvobo.
go C. To pa je jasno že nekaj časa in zato se zdi skoraj smešno, če se sedaj Triestina vrača s točko, ki si jo je priborila na tujem igrišču. Sicer poročila o tekmi v Bariju ne povedo kaj posebnega o igri Triestine; pravijo celo, da je bilo v tej igri malo tehnike in da bi bil Bari zmago zaslužil. In prav točka, ki jo je izgubil, mu bo lahko usodna. Poleg Barija so tri moštva, ki imajo samo točko več in med vsemi temi bo sedaj divja bitka za obstanek v seriji B. Pa še nekaj moštev je, ki niso še matematično varna pred izpadom.
V samem vrhu še ni nič prav gotovo, kako se bo končalo. Brescia je namreč podobna Milanu po tem, da je imela že lepo prednost, pa jo je tudi zapravila. Lahko bi se zgodilo, da jo še Spal prehiti, teoretično pa imata take možnosti tudi Lecco in Napoli.
Triestina je tudi v Bariju igrala svojo bunkersko obrambo, kar je bilo spričo stanja, v kakršnem se sedaj nahaja, popolnoma brez potrebe. Lahko bi celo rekli, da bi bilo nadvse umestno, da moštvo zaigra kar najbolj napadalno, ko tako ni imelo kaj izgubiti. Kako naj namreč igralci, ki so vajeni samo na pretirano obrambno igro potem kdaj zaigrajo napadalno, kot
porazov. In samih zmag je komaj za polovico neodločenih tekem (6:12:18). S tako takti, ko Triestina niti v seriji C ne bo prišla nikamor; tam je namreč že drugih moštev dovolj, ki so kandidati za napredovanje letos in bodo tudi drugo leto in torej prav gotovo ne bodo čakali, da pride Triestina in jim prekriža račune
					
foJozoMv			§ 1	a § i i	F f }
Atalanta—Sampdoria	(0-0)	X	1. — 1. Navazzo		1
Cagliari—Milan	(2-1)	1	2.	Valganna	X
Catania—Bologna	(4-0)	1	2. — 1.	Incitato	2
Genoa—Fiorentina	(4-1)	1	2.	Pianello	X
Inter—Torino	(2-2)	X	3. — 1.	Grafeo	X
Juventus—L. Vicenza	(3-1)	1	2.	Pioverna	2
Mantova—Varese	(3-1)	1	4. — 1.	Sudan	1
Messina—Lazio	(4-0)	1	2.	Adonio	1
Koma—Foggia Inc.	(1-0)	1	5. — 1.	Gardiki	X
Brescia—Catanzaro	(M)	X	2.	Espertino	1
Modena—Spal	(0-2)	2	6. — 1.	Appeam	1
Reggiana—N apoli	(1-1)	X	2.	Merceria	2
Verona H.—Padova	(2-1)	1	KVOTE		
KVOTE			12 — 2,170.452 lir		
13 — 2,839.800 lir			11 —	87.695 lir	
12 —	109.508 lir			10 —	9.735 lir	
LESTVICA
»»»... . ■* virarum
•Alessandria—Venezia	0-0
•Bari—Triestina	j.j
•Brescia—Catanzaro	l-i
•Lecco—Pro Patria	3.1
•Livorno—Trani	3.0
Spal—»Modena	2-0
•Monza—Palermo	3.2
•Potenza—Parma	2-0
•Reggiana—Napoli	l-i
•Verona—Padova	2-1
Brescia
Spal
Lecco
Napoli
Potenza
Modena
Padova
Catanzaro
Palermo
Venezia
Alessandria
Pro Patria
Verona H.
Reggiana
Livorno
Monza
Trani
Bari
Triestina
Parma
IZIDI
36 17 13 36 16 13 36 16 12 36 14 16 36 14 14 36 11 17
6	44 26 47
7	37 25 45
8	48 21 '44 6 40 20 44 8 53 38 8 36 28
36 13 13 10 30 23 36 9 19 8 24 24 36 12 12 12 41 39 36 9 17 10 29 31 36 11 13 12 31 37 36 12 II 13 30 43 36 9 16 11 32 39 36 10 14 12 23 24 36 10 12 14 29 31 36 8 16 12 31 44 36 11 10 15 26 42 36 9 13 14 30 38 36 6 12 18 21 46 36 7 9 20 22 48
42
39
39
37
36
35
35
35
34
34
32
32
32
31
24
23
(Prihodnje tekme (13. junija)
Triestina . Alessandria; Napoli-Bari; Palermo - Brescia; Spal-Catanzaro; Trani - Lecco; Parma-Livomo; Venezia - Modena; Monza - Potenza; Padova . Pro Patria; Verona . Reggiana.
SPDT napove planinski pohod? Dobro, a to je tudi napoved deževnega vremena! Že vrsto let spremlja planinske pohode SPDT «mokri blagoslov* in to se je seveda dogodilo tudi v nedeljo, 6. junija, ko je SPDT priredilo planinski pohod iz Cmega Vrha na Javornik in nazaj. A kljub grdemu vremenu in močnemu dežju se je planinski pohod vršil in se še kar dobro iztekel. Tekmovalcev seveda ni bilo mnogo — prijavilo se je 5 ekip 2 za društvo ((Škamperle*, 1 za Skedenj in 2 za SPDT. Pohod se je začel ob 10. uri, ko je prva ekipa — Lipanje Majda, Nedoh Danijela in Jagodic žarko (SPDT) startala izpred gostilne «Pri Metki* v Črnem Vrhu. Na nebu so se sicer šopirili črni oblaki, a trenutno še ni deževalo. Tako so s petminutnim presledkom startale tudi druge skupine - Sergej Sancin, Podgornik Lidija in Grilanc Ivan (Skedenj), Sedmak Marjuča, To-skan Renata in Kralj Orlanda (SP DT), Udovič Anica, Višini Armida, Sancin Milena (Škamperle) in Pia Hmeljak, Alenka Kravos in R. K. (Škamperle) — in pogumno stopale proti Javorniku. Črni oblaki so se kaj kmalu spustili na tekmovalce, ki pa so kljub temu korajžno nadaljevali svojo pot — tako je ves pohod zopet potekal s spremljavo «mokrega blagoslova*. Najhujši naliv je pričakal tekmovalce skoraj na vrhu Javornika, v bližini koče — v edino tolažbo jim je bila misel, da jih v koči — poleg kontrole — čaka tudi topel čaj z rumom. Po desetminutnem premoru so tekmovalci nadaljevali pot proti vrhu, kjer se je tudi kontrola «kopala». Nato je pot zavila navzdol, proti Črnemu Vrhu. Po srečanju še dveh kontrol so tekmovalci dospeli v prijetno in suho gostilno «Pri Metki* (končalo se je tako kopanje v planinski opremi!)
Po kosilu (ki je tekmovalcem zelo teknilo) se je zbrala komisija, preračunala vse podatke kontrol in izračunala, kdo je zmagal.
Zlato kolajno in povrnitev 100% vpisnine si je priborila ekipa društva ((Škamperle* A. Kravos, Hmeljak P. in R. K., ki je zasedla prvo mesto s 37 točkami.
Srebrno kolajno in povrnitev 75 odst. vpisnine si je priborila ekipa SPDT Nedoh D., Lipanje M. in Jagodic 2., ki je zasedla drugo mesto z 51 točkami.
Bronasto kolajno in povrnitev 50 odst. vpisnine si je priborila ekipa Skedenj — Podgornik L., Sancin S. in Grilanc I. — ki je zasedla tretje mesto s 65 točkami.
Nagrajevanje se bo vršilo na prihodnjem planinskem večeru v Ul. Geppa 9, ko bodo pripravljeni kratek film in diapozitivi planinskega pohoda. Točen datum bo pravočasno javljen
■dn-
iiiiiimiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiii
KOT SE JE ŽE VEDELO...
Velika zmaga Adornija
Zaradi prednosti, ki si jo je znal zmagovalec pridobiti v prejšnjih etapah, je njegov uspeh izven vsake diskusije
Vedno je tako, da so v velikih etapnih dirkah zadnje etape le šp bolj ali manj hitra skupna vožnja proti končnemu cilju. Nedeljska e-tapa Gira je bila zelo dolga, toda kdo bi delal na skoraj 300 km dolgi etapi kakršnekoli poskuse. Zlasti še zato, ker je imel Adorni že tolikšno prednost, da je bilo iluzorno misliti, da bi niu kdo kaj mogel.
V Floreneci so dirkače prav veličastno sprejeli. In prav gotovo so si želeli zmage kakega Toskanca, npr. Poggialija. Toda prav pred ciljem sta mu ušla Švicar Binggeli in Brandts, medtem ko je, za Poggialija ostalo tretje mesto.
Adornija, ki je tako močno osvo jil prvo mesto, pa mnogi primer jajo s Coppijem. Danes sicer še ni to, kar je bil največji Coppi, toda še ima čas, da lahko postane.
NA CILJU
1.	BINGGELI RENE’ (Molteni), ki je prevozil 295 km (Brescia-Firenze) v 8.10’42”, s povpreč no hitrostjo 36,063 km/h.
2.	Brandts Fragois (Flandria)
3.	Poggiali Roberto (Ignis)
4.	Ferrari Danilo
5.	Grassi Danilo
6.	Mannucci
7.	Molenaers, vsi s časom zmagovalca
8.	Dancelli z zaostankom 38”
9.	Bariviera
10.	Mealli
11.	Pifferl
12.	Marcoll
13.	Brugnami
14.	Taccone
15.	Fontana
16.	Armani
17.	Baldan
18.	Vandenbergh
19.	Carminatl
20.	Gimondi, vsi s časom Dancel-lija.
KONČNA SPLOŠNA LESTVICA
1.	ADORNI 121.08T8”
2.	Zilioli z zaostankom 11’26"
3.	Gimondi 12’57”
4.	Mugnaini 14’30”
5.	Balmamion 15’09”
6.	Taccone 15’33”
7.	Bitossi 19’22”
8.	Poggiali 19’22”
9.	Massignan 19'30”
10.	De Rosso 21’04”
11.	Fontona 21T0”
12.	Dancelli 22’26”
13.	Schiavon 26’04”
14.	Negro 27’53”
15.	Brandts 3209”
16.	Battistini 32'50”
17.	Mealli 42’17”
18.	Ferretti 48’01”
19.	Pambianco 49’09”
20.	Binggeli 49’11”
21.	Galbo 54’03”
22.	Moser A. 54’03”
23.	Colombo 1.06’01”
ju z Italijo premagana, je Italija zasedla mesto pred njo in bo tako igrala v skupini prvih štirih. Druga dva v tej finalni skupini sta Jugoslavija in Poljska. Tudi za ti dve moštvi je bilo že nekaj časa gotovo, da bosta finalista. Po pro-pozicijah tekmovanja je bilo določeno, da igra prvak vsake skupine z drugim v nasprotni skupini. Ker je v skupini «A» na prvem mestu SZ, igra v sredo s Poljsko, medtem ko bo prvak skupine «B» Ju goslavija igrala z Italijo.
Italija, ki je nekoliko slabše star tala in tako doživela poraz celo s slabotno Finsko, se je potem po pravila in zaigrala zelo močno, tako da je pozneje odločila v svojo korist vse tekme z nasprotniki, ki bi lahko bili nevarni: poleg Cehov tudi Izrael in Romunija, med tem ko Vzh. Nemčija ni mogla biti nevarna.
V	skupini «Bv> je ostalo vprašanje odprto prav do zadnjega dne, ko sta namreč nastopili druga proti drugi Jugoslavija in Poljska, ki sta dotlej imeli vse tekme dobljene. Jugoslovane je gotovo še pekel nedavni poraz s Poljsko na domačih tleh. Ta poraz je bilo treba maščevati. 2e prvi polčas je Jugoslovane privedel v znatno prednost, kar jim je potem pomagalo, da jih Poljaki niso mogli več prehiteti, čeprav so razdaljo nekoliko zmanjšali, saj so v drugem polčasu dosegli več košev kot Jugoslovani.
V	sredo se bodo vrstile tekme od 9,30 zjutraj vse do 21. ure, ko se bo začela zadnja od osmih tekem (SZ - Poljska). Poldrugo uro prej bosta nastopili Italija in Jugoslavija.
Ni še dolgo, kar sta se med seboj srečali Jugoslavija in Italija v Ljubljani. Tedaj je zmagala Jugoslavija, kar pa še ne more biti jamstvo, da bo tudi v Moskvi tako. Vsekakor pa bi bilo po dosedanji igri na tem prvenstvu pričako-
vati zmago Jugoslavije. Kdor bo v tem dvoboju zmagal, bo v četrtek igral proti SZ; (teoretično lahko tudi proti Poljski — če bi namreč Poljska premagala SZ). Po i-stemu umiku kot prejšnji dan se bodo v četrtek odigrale finalne tek me za vsako mesto do šestnajste ga. Urejeno pa je tako, da so mo štva razdeljena po štiri in štiri Tako bodo igrali Izrael, CSSR, Gr čija in Bolgarija za mesta od 5. do 8., za naslednja štiri mesta Fin ska, Francija, Vzh. Nemčija in špa nija, za zadnja štiri mesta pa Ro munija, švedska, Madžarska in Z, Nemčija.
SKUPINA A (MOSKVA)
SZ — Madžarska 76:45 (33:19) Italija — V.Nemčija 87:64 (42:28) Izrael — Finska 52:51 (28:29) CSSR — Romunija 90:69 (42:27)
SKUPINA B (TBILISI)
Grčija — Z. Nemčija 81:72 (32:41) Francija — švedska 90:61 (20:25) Bolgarija — Španija 79:56 (37:19.) Jugoslavija — Poljska 78:69 (43:29)
LESTVICI Skupina A
1. SZ	7	7	0	546:370	14
2. Italija	7	5	2	487:466	12
3. CSSR	7	5	2	522:443	12
4. Izrael	7	4	3	393:439	11
5. Finska	7	3	4	394:458	10
6. V. Nemčija	7	2	5	389:454	9
7. Romunija	7	2	5	477:464	9
8. Madžarska	7	0	7	364:478	7
(O mestu med Italijo in -CSSR ter med V. Nemčijo in Romunijo odloča rezultat tekme med prvima kot med drugima.)
Skupina B
1. Jugoslavija	7	7	0	642:427	14
2. Poljska	7	6	1	557:416	13
3. Grčija	7	5	2	500:495	12
4. Bolgarija	7	4	3	527:465	11
5. Španija	7	3	4	514:572	10
7. Francija	7	2	5	478:484	9
8. Z. Nemčija	7	1	6	424:571	8
1. Švedska	7	0	7	396:608	7
..................M.m.1111111.im.................
Olimpija prihodnjo sezono v I. zvezni ligi Jugoslavije
Ljubljanska Olimpija si je pribo, rila vstop v I. zvezno ligo in tako bodo imeli prihodnjo sezono Ljubljančani zopet priložnost gledati nastope najboljših jugoslovanskih moštev (In mogoče bo kako nedeljo marsikateri Tržačan raje šel v Ljubljano gledat Partizana, Crveno zvezdo, Dinamo in druga moštva kot pa Triestino v seriji C.) Olimpija se je v tej sezoni zares borila v velikem stilu. Ce bo v prihodnji sezoni igra Olimpije vsaj podobna letošnji, potem je upati, da se ne bo povrnila iz I. zvezne lige že po enem samem letu.
Drugi slovenski predstavnik Maribor bo prihodnje leto prav gotovo užival vso moralno podporo vse Slovenije, da bi se tudi preril v I. zvezno ligo. Letos je zelo solidno pristal na tretjem mestu. Pač pa se ne more več rešiti celjski Kladivar.
V I. zvezni ligi se ni dogodilo nič takega, kar bi bistveno spremenilo lestvico. Partizan je že dolgo prvak, toda Sarajevo si je s porazom doma v tekmi s prvakom zapravil drugo mesto, ki mu je bi-
lo na razpolago Vsekakor pa se
razveseljivo visoko, kar je toliko | čen.
v primeru zmage, j bolj presenetljivo, ker je bil njen je Rijeka uvrstila | položaj prejšnja leta dokaj kriti
I. ZVEZNA LIGA
Zagreb — Trešnjevka	1:0
Sutjeska — Crvena zvezda	1:1
Vardar —- Dinamo	0:0
Sarajevo — Partizan	4:5
OFK Beograd — Vojvodina	3:0
Radnički — željezničar	1:0
Partizan	LESTVICA 27 18 5 4				59:32	41	Olimpija Sloboda	LESTVICA 29 21 7 1 29 20 6 3			
C zvezda Jtijeka	27	13	8	6	50:38	34	Maribor	29	16	5	8
	27	14	5	8	47:30	33	Šibenik	29	12	H	9
Sarajevo	27	14	5	8	50:37	33	Čelik	29	12	6	11
željezničar	27	12	7	8	37:30	31	Rudar	29	13	4	12
Zagreb	27	12	5	10	47:40	29	Slavonija	29	11	7	11
Radnički	27	9	9	9	38:32	27	Borac	29	8	12	9
Dinamo	27	11	4	12	34:32	26	Famos	29	9	9	11
Vojvodina	27	8	9	10	31:36	25	Lokomotiva	29	8	10	11
Beograd	27	9	6	12	35:38	24	Borovo	29	7	11	11
Vardar	27	6	11	10	21:30	23	Istra	29	8	7	14
Hajduk	28	7	9	12	28:39	23	Varteks	29	8	6	15
Velež	27	8	3	16	35:53	19	Split	29	8	6	15
Trešnjevka	27	6	7	14	24:44	19	BSK	29	6	7	16
Sutjeska	27	6	7	14	29:54	19	Kladivar	29	6	7	16
II. ZVEZNA LIGA
Maribor — Split Istra — Slavonija Rudar — Čelik Olimpija — Borac Lokomotiva — Šibenik BSK — Famos Sloboda — Borovo Kladivar — Varteks
2:0
2:0
3:1
5:1
0:2
7:1
3:0
0:0
(0:0)
(2:0)
(2:0)
(3:1)
(0:1)
(3:1)
(1:0)
(0:0)
83:23
63:21
53:30
35:41
47:42
55:55
56:45
46:50
42:58
51:60
34:45
28:45
34:43
31:53
47:66
31:59
49
46
37
32
30
30
29
28
27
26
25
23
22
22
19
19
DR. DUŠAN KERMAVNER
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige Začetki slovenske so-cialne demokracije v desetletju 1884-1894»
V naslednji številki je ((Edinost* prinesla napoved ljudskega shoda v šetjakobskem predmestju za 13. avgust z dnevnim redom: «1. Položaj delavskega razreda in občna volilna pravica ter 2. Predlog mladočeških poslancev za volilno reformo.* Sledilo je vabilo ((sklicateljev*: «Ker je vprašanje o splošni volilni pravici v interesu vsega ljudstva, posebno delavcev, povabljeni so k temu shodu vsi krogi, naj si bodo obrtniki ali rokodelci, težaki ali kmetovalci; vsi naj skrbe za mnogobrojno udeležbo.* K novi napovedi tega shoda v naslednji številki je uredništvo gotovo na opozorilo sklicateljev, t.j. Poljšaka, Reichla in Krečiča, pripisalo- ((Program smo že prijavili, omeniti je le še, da se bode razpravljalo tudi slovenski.* A «Edinost» je morala prinesti še dopolnilni popravek tik pred shodom: ((Razpravljalo se bodo izključno v slovenskem jeziku po že priobčenem programu.* Tega shoda se je po poročilu v «Edinosti» udeležilo krog 200 ljudi. Predsednik je bil Krečič, njegov namestnik Poljšak. Govoril je Zadnik in «mej burnim pritrjevanjem občinstva silno napadel vladino postopanje na-
sproti delavskemu stanu*. Toda na potek shoda so odločilno vplivali nekateri narodnjaški zborovalci, ki so zlahka našli povod za ((intervencijo*. Zadnik je moral namreč meščansko stranko mladočehov tudi napasti, ne pa samo priporočati njen predlog za volilno reformo, iz katerega pa so narodnjaki hoteli kovati kapital zase. Tako je «na onem mestiu, kjer se je govornik bavil s predlogom mladočehov za spremembo volilnega reda, napadajoč mladočehe in očitajoč jim sebičnost, nastal velik hrup mej navzočimi delavci». Nastopil je narodnjak Ipavic in »toplo zagovarjal predlog mladočehov, naglašujoč, da jim moramo biti hvaležni tako kot Slovani, kakor kot socia-listična stranka». «Edinost» je nadalje poročala: «Izvajanjem g. Ipavca je burno pritrjevala velika večina poslušalcev. Na ugovor g. Zadnika, da nikakor nismo dolžni hvale mladočehom ker to bi bili morali že pred 30 leti storiti, kar so zdaj storili’ poprijel je g. Ipavic zopet za besedo, izjavljajoč, da mladočeških poslancev pred 30 leti niti ni bilo in da je vendar bolje, da so storili zdaj ta korak, nego da bi ga ne bili nikoli.*
Med tem pa so slovenski socialni demokrati pospešili korake k ustanovitvi svojega lista. Dne 2. avgusta je prinesel «Arbeiterwille» na uvodnem mestu «Oklic vsem delavcem in delavkam Avstrije, zlasti tistim slovenskega jezika!* ki ga je osem tednov pozneje že omenjeni «Beobachter» objavil v slovenščini na nekaj mestih nekoliko okrnjenega pod naslovom ((Poziv / Delavci in delavke, sodrugi in sodruginje!*: Napredek delavskih organizacij dovedel nas je do prepričanja, da nam slovenskim delavcem v boju zoper politično brezpravnost in gospodarstveno odvisnost najbolj važno sredstvo primanjkuje brez katerega je napredovati zelo težavno. To bi bilo (dobro)* slovensko delavsko glasilo ali časopis (eine tiichtige sloveni-sche Arbeiterpresse). — Slovensko delavsko glasilo bi bilo sr^tv°, S katerim bi nam bilo omogočeno v (Specialnih političnih in gospodarskih vprašanjih, katere organizacijo m agitacijo zadevajo, razpravljati (in) pojasnjevalno in osrče-
valno tudi tam delovati, kjer nam z besedo ni mogoče (vdreti), V slovenskem delavskem glasilu dana bi nam bila priložnost, o vseh dogodkih se razgovarjati (katerih pretresanje v glasilih drugih jezikov ne bi bilo mogoče ali vsaj ne bi toliko koristilo). Marsikatere nepriličnosti (tibelstade) bi ne bile mogoče, ako bi se javno v slovenskem delavskem listu razgo-varjale ( = pretresale) in ožigosale. — Slovensko delavsko glasilo bi bilo pa tudi ob jednem uspešno vezilno sredstvo mej sodrugi in sodruginjami; zategadelj je vsacega prepričanju zvestega dolžnost, vso silo v to uporabiti, da se sklep zadnjega strankinega zbora izpelje; vendar ne gre tu le za ustanovitev, temveč tudi za obstanek slovenskega delavskega lista. Zatorej je potrebno, da vsi sodrugi in sodruginje pri tej naši najbližnji nalogi sodelujejo. — Da slovenski delavski list kolikor mogoče kmalu izhajati prične, je potrebno, da marljivo za ustanovitveni zaklad (= sklad) nabiramo. Vsak zaveden sodrug in sodruginja naj tedaj z vso eneržijo v duševnem kot v gmotnem oziru stvar pospešuje, da bodemo tudi mi enako (= vštric) delavcem druzih dežel zamogli napredovati v boju za svobodo, jednakost in bratstvo. — s sp-
cialnodemokratičnim pozdravom — kranjski sodrugi. ____________ Vsi
to stvar zadevajoči dopisi in pošiljatve naj se dopošljejo ,Ar-beiterwilta’ (z naslovom)*.
Takoj za izidom slovenskega ((Oklica* v «Beobachterju», dne 1. oktobra 1893, sta Anton Grablovic kot izdajatelj in Josef Šumnovec kot odgovorni urednik prijavila deželnemu predsedstvu «izdajo periodičnega glasila z naslovom, .Delavec’, kateri bode vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v Ljubljani... izhajal in (bo) tiskan v .Narodni tiskarni’*. Po podatkih o obeh prijaviteljih beremo dalje: ((Program lista .Delavec’ bode socialnopolitičen in socialno znanstven. Vsa politična in gospodarstvena vprašanja itd. se bodo v listu razpravljala s stališča, so li ista po nazorih pisateljev za nižje sloje ljudstva koristna ali škodljiva. Prava kritika o vsakdanjih dogodbah
bode zmirom v najširšem slogu vporabljena. — List bode nasledno (= takole) urejen: I. Od blizo in daleč; II. članki; III. politični in socialni razgledi; IV. razne vesti; V. dopisi; VI. zborovalna poročila; VII. delavsko gibanje; VIII, iz delavnic; IX. listek; X. različno; XI. poslano; XII. listnica izkazi, naznanila, oklici in inserati. Vporabljali se bodo tudi’ tuji citati.* Dne 21. oktobra sta prijavitelja dodatno sporočila da bo list prvič izšel 2. novembra 1893. Ustanovitelji «Deiavca»’ niso pri oblasteh naleteli na nobeno oviro.
Nekako v času, ko so ustanavljali ((Delavca*, se je v Ljubljani ustanovilo novo socialnodemokratsko društvo za iz-redno pomembno delavsko stroko: ((Železničarsko (takrat so pisali kar. železniško!) bralno in napredno izobraževalno društvo*. Pravila zanj so vložili 28. avgusta, 12. oktobra pa je bil ustanovni občni zbor; prijavil ga je za pripravljalni odbor osip Zavertnik, ki so ga nato izvolili za tajnika, Josipa Kopača pa za blagajnika. V začetku leta 1844 je .imelo to društvo ze 150 elanov, kakor beremo v poročilu s Kranjskega za četrti strankin zbor. V ospredje so stopali novi socialnodemokratski kadri.
•i °d„,19 ^tevilk. «Delavca», ki jih je v letu 1893—1894 natis-mla « arodna tiskarna* v Ljubljani, poznamo eno samo namreč 4. št. z dne 21. decembra 1893, ki smo jo nepriča^ ovano našli v tržaškem arhivu, kamor je pravzaprav zašla V pravovarstvenem društvu v Trstu se je bila namreč že proti koncu leta 1893 uprla Zadnikovemu vodstvu neka politično neopredeljena skupina nezadovoljnežev, ki pa mu ni mogla do živega, ker se je mož lahko še opiral na strnjeno slovensko večino. Tako je brez večjih težav na občnem zboru 19. novembra 1893 porazil to skupino, ki jo obstajala — po Zad mku iz nekaj «sodrugov nemškega jezika*.
) V okroglih oklepajih so besede, ki smo jih vnesli v slovensko besedilo iz nemškega, kakor ga je objavil «Arbeiterwille».
(Se nadaljuje j
E-iggaz—jjJJpT-zpi~HTrS ="irr,“- -“;—?i.isrjLz;
-------- P UP ' ~ 12 VS6h drUglh POkraJln ItallJe prt «Soclet» ^bbllcltk Milana*. - Odgovorni uredmk: STANISLAV RENKO - ^k?in ™	beS6da’ ” °Blasl ****** 111 ®orlSke P^ajine mi