Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, rs Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserat«. Podrninical Novo mesto.
Izključna pooblaščenca za BglnSevanJe Italijanskega In tujega izvora: (Jnione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
S Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, LJubljana, g 5 Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. I	Telefon 4001—4005.
Abbonamenti: Mes« 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-cione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti,. 10.349 per le in-»erzioni.
Filiale« Novo mestom
| Concesslonnrfa eseTnsfva per !a pnbbTIcItl 31 provenienza italiana H	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo it. 1008
Živahno letalsko delovanje v Tunisu
22 nasprotnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Italijansko-nemško letalstvo je bilo zelo delavno na tuniškem bojišču, kjer je izdatno podpiralo krajevne boje na severnem odseku; v letalskih bojih je bilo zbitih 22 nasprotnih letal.
Sovražna letala so bombardirala G a bes in B i z e r t o, kjer so poškodovala mnogo civilnih hiš in povzročila nekaj mrtvih in ranjenih.
V Sredozemlju je bilo najdenih 7 brodo-lomcev iz neke potopljene angleške motorne torpe-dovke.
Včraj popoldne so nasprotna letala bombardirala C a g I i a r i, povzročila znatno škodo ter 37 mrtvih in 286 ranjenih med prebivalstvom.
Buenos Aires, 27. febr. AS. Državni tajnik ameriškega vojnega ministrstva Stimpson je izjavil časnikarjem, d« so imeli Amerikanci pri hudi bitki na srednjem odseku v Tunisu velike izgube gradiva, zlasti tankov, avtomobilov in poljskih to]>ov. Stimpson je tudi dejal, da potopitev dveh ameriških potniških parnikov, ki sta prevažala vojaštvo v Atlantskem morju, kaže knko se je povečala nevarnost podmornic, ki hočejo presekati zavezniške preskrliovalnc zveze.
Sovjetski odpor pri Izjumu zlomljen
Zadnji ostanki 7. gardnega konjeniškega zbora uničeni — Nemške čete vztrajajo severno in južno od Orela Nemške podmornice so na raznih morjih potopile 17 ladij s skupno 107.800 tonami ter torpedirale še pet
drugih, ki so se najbrž potopile

11 un
Ilitlorjev glavni stan, 27. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno uradno vojno poročilo:
Nemške podmornice so nasprotnemu oskrbovalnemu brodovju uspešno zadale še več drugih hudih udarcev. Poveljniki in posadke nemških podmornic so morali v bitki, ki je trajala celih šest dni, premagati hude težave, ko so zasledovali ostanke velikega ladijskega sprevoda, omenjenega že v uradnem vojnem poročilu 24. februarja. Na Atlantskem morju, v Sredozemlju in pred Cape-townom je prišlo hkrati do hudih spopadov z drugimi, močno zaščitenimi ladijskimi sprevodi in osamljenimi ladjami. V vseh teh bojih so nemške podmornico potopile še 17 prevoznih ladij s skupno 107.8000 tonami ter torpedirale 5 ladij, ki so se verjetno potopile.
Hitlerjev glavni stan. 27. februarja, s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na severnem delu kubanjskegn mostišča so sp izjalovili ponovni sovjetski poizkusi za prodor ob žilavem odporu naših čet.
Za postojankami oh reki M rus, so bili uničeni še zadnji ostanki razkropljenega 7. gardnega konjeniškega zbora.
Nasprotujoča si poročila o Gandiju
Manifestacije in nemiri po vsej Indiji
Rangkok, 27. febr. Uradno poročajo, da ni prišlo do nikake spremembe pri Gandijevem zdravju. Tudi včeraj se je Mahatma malo nasmehnil, čeprav je bil izredno slab. Ta uradna poročila so seveda optimistična, no odpravljajo skrbi, kakšne posledice bi imela Gandijeva smrt. Poročila, ki so prispela iz drugega vira, pa pravijo, da je njegovo stanje težko, da se vedno slabša in da so zdravniki izkoristili stanje njegovega polsna. in ga umetno hranijo. Angleške oblasti to trditev zanikujejo, na mnogih drugih straneh pa jo potrjujejo. Angleži bi radi na vsak način prepre-fiii Miibatmovo smrt. ki bi dvignila vs« indijsko ljudstvo proti njim. Treba je še prebresti čas do
5. marca, ko se bo končala Gandijeva gladovna stavka.
Medlem pa se pomnožujejo in poostrujejo odredbe policije, ki zapira in odvaža na stotine Indijcev. Manifestacije l"r sabotažna deianja so nadaljujejo in množe. Dogajajo se v Bomhayu, v Kalkuti, v vseh večjih središčih, pa tudi po vaseh. Celotna Indija vre in nič ne bo moglo ustaviti njenega koraka k svetlim ciljem, o katerih mu govore mučenci, padli pod angleškim svincem. Zvedelo se je, da je v ječi umrl neki (landijev pristaš in sicer znani član kongresa Ganna, ki je bil zaprt lani v avgustu.	|
Ostre kritike angleškega orožja
Lisbona, 27. febr. AS. Angleški vojni minister Grigg je v spodn ji zbornici predložil obračun za angleško vojsko. Pri tej priložnosti je prišlo do ostrih kritik. Laburist Richard Stookes je naglasi!, da je bilo od 25 vrst tankov, ki so se izdelovali zadnji dve leti v Angliji, 20 vrst podvrženih preizkušnji. Nato je dejal, da je bilo 80% tankov vrste »Churchille po bitki pri Ala-meinu vrženih iz uporabe. Vojni minister Grigg ga je prekinil 7 medkliccm »ni rese. Stockes je nato vprašal, če minister smatra, da so tanki vrste »Churchille sposobni tekmovati z nemškimi tanki vrste »Tiger«. Minister Grigg je imol-
čal na to vprašanje, ki ga je spravilo v zadrego. Stookes je nato naglasil, da je njegova kritika namen jena predvsem tistim ljudem, ki so na poveljniških mestih in ki tvorijo šesto kolono, mnogo nevarnejšo od »pete« in ki se nahajajo na mestih, za katera niso sposobni. Laburist Bellinger je izjavil, da so nekateri člani spodnjega doma pred nedavnim obiskali neko avtomobilsko divizijo in spoznali, da je položaj teh oddelkov zelo resen. Ko je neki poslanec protestirali proti tej izjavi, češ da je »neumna«, je dejal konservativec AVinterton: »Ni neumna, marveč potrjena po očividcih.«
► II
»Dokazi o sovražnih bedastočah«
Rim, 27. februarja. AS. Današnja »dokazila o bedastočah« pravijo: Kairo — »United Press« je zvedel iz Londona: Po poročilih, ki 60 prišla v Ankaro iz Italije, Mussolini ne zaupa več svojim stražam. Njegovo palačo obdajajo izbrane nemške ptraže. V industrijskih središčih se napetost stopnjuje. Tukaj so nemški vojaški oddelki od Italijanov prevzeli varnostno službo.
Dva ameriška parnika potopljena
Lizbona, 27. febr. Severnoameriški listi obširno pišejo o potopitvi dveh ameriških preko-atlantskih parnikov, ki sta prevažala čete in vojno gradivo. Ladje, ki jih je poslalo na pomoč ameriško obalno poveljstvo, da bi rešile brodolomce, so prišle prepozno. Ko so ladje prispele na kraj nesreče, so tisti, ki so se rešili na plavajoče podrjine, že umrli od mraza. Število žrtev je verjetno mnogo večje kakor je priznal ,Wasliington.
Skrb za japonske internirance
Tokio, 27. februarja. AS. Načelnik urada za Japonce, internirane v sovražnih državah, Suzuki je izjavil v spodnji zbornici, da se bo po možnosti čim prej izvršila izmenjava internirancev. Dejal je, tla je v'Združenih državah 122.000 Japoncev, in sicer 4000 interniranih, ostali pa so se morali preseliti v notranjost države. Na Havajskih otokih je 157.000 Japoncev, v Kanadi 23.000, od katerih je 700 interniranih, 2000 pa prisiljenih k preselitvi v notranjost države, v Braziliji 23.000, v Peruju 20.000, v Mehiki 6000, v drugih državah srednje in južne Amerike 1600 iu v angleškem imperiju 4620.
Judovsko armado sestavljajo
r Buenos Aires, 27, febr. AS. Severnoameriški senator Johnson je sprejel predsedstvo narodnega odbora za sestavo judovske armade. Izjavil je upanje, da bo odbor v Južni Ameriki nabral 200.000 Judov z,a sredozemsko bojišče.
Ameriški poslanik v Ankari med žrtvami »Clipperja«?
Budimpešta, 27. februarja. Snočnji »Pester L1oyd« poroča iz Lizbone, da se nahaja med žrtvami ameriškega »Clipperja« na Portugalskem tudi ameriški poslanik v Ankari Steinhardt. To poro-
t čilo še ni potrjeno. Portugalski notranji minister je obiskal ranjence v bolnišnici, nato pa je bil pri predsedniku Salazarju.
Lisbona, 27. februarja AS: Izvedelo se je, da je bilo na krovu ponesrečenega »Clipperja« 7 artistov ameriškega radia, namenjenih v London, kjer naj bi igrali ameriškim vojakom, tajnik nekega poslaništva in druge osebe, katerih imena so še nadalje v tajnosti. Nadaljuje &e iskanje razbitin in 18 trupel, ki še manjkajo. V vodah reke Tajo plava na 6totine pisem, ki jih zbira pomorska policija,
Veliko zborovanje v Pragi
Praga, 27. februarja AS: Predsednik Haha in državni tajnik Frank ter člani vlade češkega in moravskega protektorata so 6e v Pragi udeležili velikega zborovanja, na katerem je bilo 4000 ljudi, ki so zastopali vse socialne razrede češkega prebivalstva. Člani vlade so govorili na zborovanju, prikazali ljudstvu sedanji položaj ter pozivali državljane, naj nudijo popolno sodelovanje nemškemu ljudstvu v vojni ter naj aktivno podpirajo nemški narod in njegove zaveznike pri odpravi boljše-viške nevarnosti, ki grozi vsej Evropi. Tudi češko ljudstvo — 60 naglasili govorniki — mora kakor nemško ljudstvo čutiti dolžnost civilne mobilizacije v okviru totalne vojne.
Nn prostoru pri Izjumu se nadaljuje napadalna bitka. Nemške divizije so zlomile žilav sovražnikov odpor iu razbile močne sovjetske sile, ki so bile odrezane od zve/, v zaledju in se skušajo zdaj prebiti proti severovzhodu.
Premikal ni boji na prostoru zapadno od črte II11 r k o v — K u r * k so se nadaljevali tudi včeraj ves dan. Močni oddelki letalstva so z bombami in drugim orožjem napadali kolone na pohodu in prednje oddelke sovražnikovega napada. Bojna skupina orožja SS je \drla v sovražnikove postojanke v ozadju ter uničila ali zaplenila 54 topov ter mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja. Razen 4(1(1 vpreženih sani je utrpel sovražnik tudi siccr hud'- krvave izgube.
V trdili obrambnih borbah južno in severno od Orla, so se zrušili na obrambni fronti, ki jo držijo nemške cele. močni sovražnikovi z oklepnim orožjem in pohoto uvedeni napadi. Na isiein odseku jo lastni napadalni oddelek napadel sistem sovražnikovih postojank, mu iztrgal 12 km jarkov, razdejal 249 bojnih postojank ter zaplenil mnogo orožja.	_
Vzhodno oil S i č e v k e jo hil sovražnikov napad v več valovih brezuspešen.
Tudi včeraj je sovražnik na široki fronti obnovil svojo napade južno od I I m e n s k e u :i jezera, ki so jih podpirali številni oklepni vozovi in nočna topniška priprava. l'o hudih borbah so bili vsj napadi razbiti z visokimi izgubami. Deli napada,joregu sovražnika so bili obkoljeni, pri čemer je obležalo 43 oklepnih voz, razdejanih pred našimi črtami.	_
Pri sovražnikovem poizkusu, da bi 25. decembra močnejši smučarski oddelek preko llmenskega jezera napadel južno obalo, je izgubil nasprotnik 215 ujetnikov iu I6(i(l naštetih mrtvih, razen žrtev, ki jih je med letalskimi napadi utrpel na ledu. Razen tega je bilo zaplenjenih 25 protitankovskih topov, 213 avtomatič-
nih pištol, 158 avtomatičnih pušk, 23 metalcev granat, 422 strojnic, 7 motoriziranih sani ter šc mnogo drugega vojnega gradiva.
Nad vodami visokega severa je letalstvo z bombnimi zadetki poškodovalo 50(10 tonsko trgovsko ladjo.
Na posameznih mestih severnega tnniške-ga bojišču so nustopili nemški oddelki ob podpori ueinško-italijanskega letalstva ponovno proti sovražnim postojankam. Nemški lovci so sestrelili včeraj v Sredozemlju pri štirih lastnih izgubah 24 angleških iu ameriških letal. V zadnjih dveh dnevih so bile z letalstvom hudo zadete pristaniške naprave v Tripolisu. Poškodovan je bil tudi prevozni parnik srednje velikosti.
Oddelek ameriških bombnikov jc v včerajšnjih opoldanskih urah pod zaščito oblakov iz velike višine napadel področje W i I h e I m s h a v e 11 a. Pri tem so lovci in mornariško topništvo sestrelili 17 štirimotornih bombnikov. 6 nadaljnjih bombnikov je izgubil sovražnik nad obalo Rokavskega preliva.
Preteklo noč so angleška letala metala razdiralne in zažigalne bombe na nekaterih krajih v zapadni Nemčiji in izvedla med drugim tudi teroristični napad na meslo K o I n, kjer je bilo razdejanih 8 bolnišnic. Prebivalstvo je imelo izgube, l ovska in letalska obramba sla sestrelili 12 sovražnih bombnikov.
Hitra nemška bojna letala so včeraj z dobrim uspehom podnevi iznenada napadla mesto P 1 y -111 o u t h na južni obali Anglije.
Berlin. 27. febr. AS. Davi so angl. bombniki metali razdiralne in zažigalne bombe na kraje zahodne Nemčije ter povzročili škodo na javnih stavbah in stanovanjskih poslopjih. Rombe so zadele več bolnišnic. Prebivalstvo jc imelo izgube. Nemško protiletalsko topništvo jo pri teh napadih sestrelilo 18 sovražnih težkih bombnikov.
Popis bojev pri Orelu
Berlin, 27. februaria. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so med Doncem in Dnjeprom močne nemške oklepne skupine napadle sovjetske sile in jih zapodile proti severu v smeri proti Izjumu. Nemški napad je nasprotnika popolnoma presenetil in dovedel do celotnega ali delnega uničenja važnih sovjetskih oddelkov. Med njimi je bilo več oddelkov Popove oklepne armade in več drugih oklepnih oddelkov. Ista usoda je nato zadela sovražne sile, ki eo skušale na istem odseku prodirali proti severu. Te sile so bile najprej razdeljene v majhne skupine, nato pa popolnoma uničene. Po prvih, še ne natančnih računih, so Sovjeti zgubili nad 1000 ljudi, na bojišču pa eo pustili 25 topov. Nemške čete eo poleg tega med 18. in 22. februarjem na 6evernem delu tega odseka uničile veliko količino 60vjetskega vojnega gradiva, kakor 115 tankov, 45 topov, 72 protitankovskih topov, 204 strojnice in možnarje ter 385 avtomobilov. Zahodno od črte Ilarkov-Kursk je nemško letalstvo
močno podpiralo nemške četo pri fvdilih obram-nih bojih. Ves dan eo letala vrste »Junkens 88« in »Ileinkel 111« z razdiralnimi bombami sekala po sovražnih napredujočih kolonah, strmoglavci pa eo se spuščali predvsem na kolone tankov in na topništvo ter povzročili precejšnje uničenje. Napadene eo bile tudi eovjeleke rezerve, premikajoče eo proti bojišču. Nad 150 eovražnih avtomobilov je pokončanih. Napadeni in zažgani eo bili še štirje vlaki, naloženi z vojnim gradivom in 15 sovjetskih letal, ki so bHa v spremstvu teh vlakov. Južno od Orela so 6e izjalovili novi napadalni poskusi sovjetskih oklepnih ekupin. Na tem odseku eo boljševiki zgubili 11 tankov ter nad 1500 mrtvih in ranjenih. Hude izgube eo imeli boljševiki tudi ' severovzhodno od Orela. Na tem odseku so bile nemške izgube razmeroma majhne, Sovjeti pa eo imeli poleg številnih ujetnikov okoli 40<)0 mrtvih, uničenih je bilo 8 tankov, 13 protitankovskih topov, mnogo avtomobilov ter orožja.
Angleški imperij razpada
Buenos Aires, 27. februarja. AS. Izjava novozelandskega poslanika v \Vashinglonu, da je Nova Zelandija pripravljena po vojni odstopiti Združenim državam pomorska in letalska oporišča na svojem ozemlju, je nov dokaz, da ee angleški do-minioni zbirajo vedno bolj okoli Waehingtona v škodo Londona. Združene države še nieo vodile mnogo bitk, 60 se pa dobro utrdile kot avtomatični dedič angleškega imperija. VVashinglon je doslej vodil 6amo eno bilko: bitko proli Londonu. Anglija hlini dobro voljo ob tej 6labi usodi ter ee smeje, toda tej državi zelo slaba prede. Ko je 6kozi dve sto let silila druge narode, da eo ee morali zanjo boriti, je končno tudi zanjo prišel propad. Danes so angleški vojaki tisti, ki umirajo za predsednika Združenih držav in za boljševiškega carja.
Boljševiška »civilizacija«
Rim. 27. febr. AS. Boljševizem je samo v štirih letih od lela 1919 do 1923 pobii 805.000 kmetov, 344.000 razumnikov, 260.000 vojakov, 192.000

Značilni pojavi med »zavezniki«
Moskovska »Pravda« proti namišljeni poljski vladi
Stockhom, 27. febr. Moskovska »Pravda« ee je včeraj dvignila proti izjavi namišljene poljske vlade in napadla poljsko vlado. Poljsko in njene zahteve. »Pravda« piše, da se nihče ne sine dotakniti Uk'rajine kaKor tudi nobene druge pokrajine, kjer ne obstoja poljska narodna večina, nato pa napada Poljake in jih obtožuje, da jih skrbi osvolvoditev njihove domovine, ki »l>o« zasedena od Sovjetov: prav nič pa jih ne skrbi, da bi jo osvoliodili zda j, ko je podvržena Nemčiji. Pisec tega članka Aleksander Karne.j-tink namiguje s temi besedami na dejstvo, da poljski delavci, internirani v Nemčiji, odklanjajo komunistično željo, da bi se združili v saboterske tolpe. Ti delavci, ki so očividno izkusili sovjetsko gospodstvo in nemško okupacijo, so se že odločili, da ImkIo rtije oslali pri svojem delu. Kjer koli sc nahajajo, ui nikakih
atentatov. Kartnejtink nato zatrjuje, da so se Poljaki v Londonu uprli sprožiti drugega bojišča, ker bj to pomagalo Sovjetski zvezi. Krogi okoli generala Sikorskega predstavljajo — pravi časnikar — samo koristi kratkovidnega razreda, ki stremi po poljskem imperializmu. Dobrobit in rešitev poljskega ljudstva, ki sta odvisna od hitre sovjetske zimage. jih ne veselita, marveč jim povzročata strah. Kartnejtink zatrjuje, da angleška vlada noče jamčiti za vzhodne poljpke meje. Zato Sovjetska Zveza tega vprašanja ne smatra za kako trenje z Anglijo. Sovjetska interesna sfera v vzhodni hvropi je zato nespravljiva — zaključuje člankar — in noben Poljak naj niti za trenutek ne veruje, da bo Anglija premaknila en sam prst, dn bi postavila v »aišuvi kukeyu poljskega Pevruu-toua.
delavcev, 45.850 častnikov, 19.000 uradnikov, 8800 zdravnikov, 6575 profesorjev, (številke so popolnoma točne, ker so povzete iz uradnih boljševiških virov.) S tem je boljševizem najbolje dokazal svo- J jo okrutnost. Jasno jo, da Rusija tudi danes pri j svojem vojskovanju izvaja strahote, saj zadošča i pripomba, da boljševiška vlada ni hotela prišlo- : piti k nobeni mednarodni pogodbi o vojskovanju..; Strahovanje je boljševiška metoda, ki se je poka- ; zala povsod, kjer koli se je boljševizem pojavil, j kakor n. pr. v Španiji, kjer so boljševiki poklali j samo 20.000 duhovnikov, 15.000 redovnikov in re- i dovnic ter 10 škofov, da se drugih žrtev niti nei omenja. Španski škofje so izjavili, da so boljševiki pobili najmanj 300.000 katoliških laikov.
Beveridge in pritisk na angleško vlado
Lizbona, 27. febr. AS. Včeraj so spet pritiskali na angleško vlado, naj spremeni svoje stališče do Beveridgejcvega načrta. V zgornjem domu so se združili cantenburyški nadškof in nekateri člani konservativne, liberalne ter delavske stranke v zahtevi, naj vlada zaenkrat sprejme vsaj sklep za ustanovitev ministrstva za socialno zavarovanje, ki naj bo dokaz o odkritosti njenih namenov.
Sovjeti in demokracije
Buenos Aires, 27. febr. AS. »Newyork Herald Tribune« piše: Stalin je omenil, da je bila rdeča armada ustanovljena za obrambo Rusije proti tujim napadalcem, toda na nesrečo so med njimi no nahajajo samo Nemci, marveč tudi Angleži in Amerikanci. Stalin je tudi izjavil, da rdeča armada prenaša sama vso težo vojne. To pa ni točno — dodaja list — treba pa je priznati, da Rusi prenašajo težko breme sedanje vojne. Kakor proti-komunistični Amerikanci. tako tudi Rusi ne morejo pozabili preteklosti. Oni ne zaupajo demokra« cijam. kakor demokracije ne zaupajo njim. člankar zaključuje: Rusi zatrjujejo, da prenašajo največje vojno breme in da sami dosegajo odločilne zmage, da bi imeli pravico po močnejšem glasu pri bodočih mirovnih pogajanjih.
»Citaj in Siri »Slovenca!«
Zvezni tajnik iz Perugie umbrijski diviziji
Tiskovni urad Fašistovske zveze poroča: V sredo, 24. februarja zjutraj je dopotoval v Ljubljeno zvezni tajnik iz Peruggie Giannan-toni v spremstvu podtajnika Deana, zaupnice ženskih fašijev s šestimi fašistov«kinii ženami ter z načelnikom političnega tajništva pri omenjeni zvezi. Zvezni tajnik je prišel v Ljubljano, dn bi prinesel darove Zveze iz Peruggie za neko hrabro divizijo, ki se je dolgo mudila v tem mestu, zdaj pa se odeva s slavo v boju proti partizanskemu komunizmu.
Zveznega tajnika in peniggijske dostojanstvenike so na postaji sprejeli general Perni, i zvezni podtajnik Capurso in zaupnica Ženskih fašijev. Odšli so v Fašistovski dom, kjer jih je '

Tečaj za nadzornice kolonij
V eni izmed dvoran Šolske poliklinike na Aškerčevi cesti se je danes začel tečaj za nadzornice kolonij. Slovesnosti so se udeležili zvezni podpoveljnik in pokrajinska zaupnica GILLa ter profesorice in zdravniki, ki imajo predavanj«. Skupina pojenk, izbranih med najdelav-nejšimi organizirankami GILL-a, je bila polno-številna.
Zvezni podpoveljnik je na kratko razložil namen tečaja ter izrekel voščila za koristno delo, nato pa izjavil, d« ie tečaj odprt. Trajal bo tri mesece in se bo končal z zaključnimi skušnjami. Gojenkam, ki jih bodo smatrali za sposobne, dn bi bile nadzornice kolonij, bo izdana posebna diploma.
Udeistvovanje GILL-a — Šolsko kuhinje
Nadzorniki GILL-a in voditelji zveznega poveljstva so brez prejšnje napovedi izvršili preglede v pokrajini, da bi ugotovili, kako poslujejo šolske kuhinje. Pokazalo se je, da se ta važna podporna služba izvaja s posebno pozornostjo voditeljev in osebja, ki je za to določeno in da povsod poteka s kur najbolj zagotovila polno normalnostjo. — Dozdaj obiskana občinska poveljstva so bila naslednja: Kočevje, Ribnica, lx>gntec, Črnomelj, Grosuplje, Metlika, Novo mesto. Trebnje, Šmilicl pri Novem mestu, Dev. Marija v Polju.
Adamičev trio v fašističnem
Bopolavoru
Tiskovni urad fašistično zvezo sporoča:
23 februarja zvečer je Adamičev trio nastopil v dvorani fašističnega dopoladvora s krasnimi glasbenimi točkami, ki so številno poslušalce živo zanimale.
Na željo poslušalcev je mojster Adamič sedel h klavirju ter mimo sporeda zaigral nekaj skladb, ki so žele toplo odobravanje.
Kastop glasbene šole železničarskega Dopolavora
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Dne 15. februarja je železniška dopolavorska glasbena šola imela prvi nastop 6vojih učencev z uspelim programom, ki je vseboval Handelovo, Smetanovo in Verdijevo glasbo. Številno občinstvo domačih in ljubiteljev glasbe je z živim zanimanjem prisostvovalo nastopu mladih glasbenikov, med katerimi so se zlasti odlikovali: Bešter Helena, Patik Marija, In-tihar Silva ter Gregorin Miro.
XII. narodna tekma v poljskem
teku
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Na prizadevanje glavnega poveljstva GIL-a je bila 21. februarja v Rimu XII. narodna tekma v poljskem teku na razdaljo 9 km. Na tekmi so nastopali fantje iz Liktorija, rojeni med 1. januarjem 1922 in med 31. decembrom 1928.
Vsako zvezno poveljstvo, vštevši tudi ljubljansko, 6e je tekem udeležilo z enim za6topkom.
Ljubljansko zvezno poveljstvo je doseglo časten uspeli.
Hov čas zatemnitve
Od nedelje 28. februarja zvečer velja do nadaljnjih ukrepov čas zatemnitve od sedmih zvečer do šestih zjutraj.
Pršma linea št. 17
Izšla je 17. številka tedenskega glasila Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani »Plima linea«. Na prvi strani je daljši članek, ki ga je napisal Ginu Liugi Gatti o Slovanih in panelavizmu. Na drugi strani je posvečenena precej prostora komentarju šolsko listine. To pot obravnava komentar odnoso med GIL-ovo šolo in družino. Zanimiva je stran, ki obranava sodelovanje z bojevniki in članek, ki popisuje komunistične zločine nn Balkanu. Cela stran je posvečena organizaciji Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani in pokrajini. Na zadnji strani pa je daljši članek, ki duhovito obravnava namiš-. 1 jeni idealizem slovenskih partizanov. Kakor vedno, je tudi to pot tednik ilustriran.
čakal zvezni tajnik. Ko so položili cvetje na ploščo v spomin padlim fašistom, so obiskali prostore Fašistovskega doma.
Popoldne so se gostje v spremstvvu generala Peruija, zveznega podtajnik« Capursa, zaupnice Ženskih fašijev ter tajnika pokrajinskega Dopolavora šli poklonit Kksc. Vis, Komisarju in poveljniku Xt. armndnega zbora. Noto so na pokopališču položili cvetje k spomeniku padlih,
Te d ni so zvezni tajnik in dostojanstveniki iz Peruggie obiskal čete umbrijske divizije ter nesli vojakom pozdrav peruggijskih Črnih srajc in malo domotožja po daljni Umbriji.
Nakazovanje bolniških dodatkov za marec
Mestni prehranjevalni urad sporoča:
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških
spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada meseca marca delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8—12 samo v pritličju Turjaške palačo v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu:
Dne 1.—4, marca samo bolnikom, ki imajo tudi pravico do dodatka mesa, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. marca liolniki z začetnicami A—G, v torek 2. marca II—L, v sredo 3. marca M—S, v četrtek 4. marca Š—2.
Dnu 5.—12, marca drugim bolnikom, tako da
pridejo na vrsto v potok 5. marca liolniki z začetnicami A—Č, v soboto G, marca I)—J, v ponedeljek 8. marca K, v torek 0, marca L—O, v sredo 10. marca P, v četrtek 11. marca R—S, v petek 12. marca T—ž.
, Dne 13,—22. marca bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urad delil nakazila samo zn sladkor za dojenčke iu holniko — soveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto 13. marca upravičenci z začetnicami A—Č. v ponedeljek 15 marca D—J, v torek 10. marca K, v sredo 17. marca L—O, v četrtek 18. marca P, v soboto 20. marca R—Š, v ponedeljek 22. marca T—2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivali posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v ponedeljek in torek, 1. In 2. marca.
Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazilo zn živila in dodatek mesa tistega dne, ko jim zapade nakazani dodatek mesa.
Spet opozarjamo vso, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo s seboj prinesti izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za mesec marec in nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca.
Pripominjamo, dn bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričovala po 5. marcu, dobili nakazila šele po 22. marcu.
Bolniški odsek so zaradi velikega navala ni-knkor 110 bo mogol ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki no bi upoštevali tega razporeda, zato pa vsem priporočamo, naj si ta razpored iz-režejo in shranijo, da ne bo zmot in pritožb.
Ducejeve nagrade dvojčkom
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncem Brine Janezu in Mariji iz Gribelj št. 24, občina Gradac, ter Pezdirc Karlu in Ani iz Dol. Sušic št. 11, ob priliki rojstva dvojčkov, nagrade v znosku po 000 lir.
Bottai-Orlandini — poročena
Danes bta se v cerkvi San Giusto v Pisi poročila ljubljanski zvezni tajnik Orlando Orlandini in profesorica Rosaana Bottai.
2eninu za pričo sta bila nar. sv. Antonio D'Este, ki zastopa tajnika stranke Eksc. Vidusso-nija in ministra za poljedelstvo in gozdove Eksc. Pareschl, ter grand'uff. Gitiliano Ascanl; nevesti pa prof. Puolo Rio-Nardi ter cav. Pietro Glielar-doni.
Prof. Rossani Bottai, ki se je proslavila med nami kot odlična pianistka, ter tajniku ljubljanskega fašija čestitamo I
1
DALE CARNEGIE
Kako si pridobiš prijateljev
Nov podtajnik ljubljanskega fašija
Tiskovni urad fašistično zveze sporoča: Zvezni tajnik Je na mesto skvadrista Dome-nica De Siinoneja. kj je bil poklican v višjo službo, imenoval za zveznega nadzornika in podtajnika ljubljanskega fašija fašista Uinberta Cungi- j zn, rojenega 1. 1900, vpisanega v fašistično stranko 23. marca 1921, skvadrista, udeleženca pri pohodu na Rim, odlikovanega z liktorskim trakom, prostovoljca v vojni 1. 1915—1918, ki je v sedanji vojni publicist.
Tajnikov pozdrav fašističnemu podtajniku ob slovesu od ljubljanskega fašija
Tiskovni urad fašistične zveze sporoča: 24. t m. ob 11 dopoldne je zvezni tajnik v dvorani fašističnega dopolavora vpričo ljubljanskih fašistov pozdravil skvadrista Domenica De Simoneja s pozdravom Črnih srajc v prvi bojni črti. Skvadrist De Simone zapušča Ljubljano, da bo prevzel novo nalogo pri ministrstvu za promet. kjer bo opravljal novo službo.
Ljubeznivo besede zveznega tajnika je preveval občutek iskrenega tovarištva, ki je ljubljanske fašiste vezal s fašističnim podlajnikom De Simonejem.
De Simone je vzel s seboj v Rim spominsko darilo, ki mu ga je izročil v imenu fašistov-borcev v prvi črti zvezni tajnik. De Simono zapušča med nami najlepši spomin tovariša, skvadrista, bojevnika. Spominjali se ga bomo vedno kot navdušo-valca delovnih 6kupin ln fašista čiste vero. Vsa njegova dejanja v tem fašiju prve linije so nosila pečat mladostne iskrenosti in tudi zaradi tega smo ga imeli radi in ga Imamo še danes.
»Zadostovala bo brzojavka,« je odgovoril Do Simone na tajnikove besede, »pa bom spet prišel v Ljubljano in se postavil ob stran fašistov prve linije, če bi bilo to potrebno.«
Te besedo jasno očrtavajo misel in delo fašista, ki je vse dal, ne da bi kaj za lo zahteval.
Darilo
Tiskovni urad fašistične zvezo sporoča: Polkovnik Bruno Pilla, ravnatelj prehranje-' valnega zavoda za Ljubljansko pokrajino je ob priliki tajnikove poroke poslal uradu bojevnikov fašistične zveze darilo v znesku 100 lir.
S
Zvezni Tajnik iz Perugie v razgovoru z vojaki.
Osebno sem se razgovarjal 1 velikimi ljudmi, do katerih ml ie bila dana možnost priti, od Mar-conija do Franklina Roosevelta, od Ovvena Younga do Clarka Gablea, od Mary Pickfordove do Martina Johnsona; vedno sem skušal odkriti tehniko, ki jo ti rabijo v odnosih do sočloveka. Z vsem tem materialom sem pripravil kratko predavanje, ki je bilo prav tako naslovljeno kot ta knjiga. V začetku je bilo kratko, pozneje pa je bilo to predavanjo za poldrugo uro, ki sem ga voi let ponavljal v svoji šoli. Po uri sem prosil svoje slušatelje, da poskušajo in prilagojajo ta načela v lastnib poslovnih /.adevah in socialnih odnosih tor naj mi nato poročajo o svojih uspehih. Rea, nadvse imenitna naloga za te petinštiride6etletne učence. Ti možje in žene so hrepeneli po izboljšanju. Misel, da bodo začeli z delom v neke nove vrste laboratoriju, v prvem in edinem laboratoriju človeških odnosov, jih je kar očarala. To je razlog, zakaj ta knjiga ni bila spisana v navadnem pomenu besede, temveč je rasla kakor otrok in se razvijala od doprinosa tisočev ljudi.
Pravila, ki jih bom podal, niso kakšna teoretična razlaga, tudi ne kakšna fantastična dognanja. Kljub temu pa delujejo naravnost čanio. Čeprav se zdi zelo neverjetno, sem se sam večkrat prepričal, da ravnanje po teh načelih privede do prave revolucije v življenju.
Primer: lansko loto je obiskoval moja predavanja mož, ki je imel podrejenih tri sto štirinajst uradnikov. 2e več let je imel navado, da Je kritiziral, nadlegoval in kaznoval svoje podrejene naravnost nesramno. Vljudnost, pohvala in vzpodbuda — vse to mu jo bilo tuje. Ko pa Je preučil načela, ki jih podaja la knjiga, se je njegova življenjska filozofija radikalno spremenila. Njegovo organizncijo danes preveva nov duh lojalnosti, navdušenja, sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Tri slo štirinajst sovražnikov se je spremenilo v tri slo štirinajst prijateljev. Ta mož ima danes vočje dohodke, njegovo podjetje 6e je povečalo, in kar je največ, danes je mnogo liolj zadovoljen v svojem poslovanju ter v svojem privatnem življenju.
Brezštevilni trgovci so zelo povečali svojo prodajo, ko so začeli uporabljati ta načela. Mnogim izmed njih je uspelo razširili svoje poslovanje tudi na druga j>odročja, čeprav so to prej zaman poskušali.
Nekemu uradniku plinske družbe v Fila-
delfiji je grozil odpust. Mož 6e je namreč vedel preveč nevljudno in robato 7, občinstvom. Ko pa je poslušal moje nasvete, je nevarnost odpusta minila in nekdanji surovež je v službi celo na-prodoval.
Ob koncu predavanj smo se navadno zbrali učenci in predavatelj na skupen banket. Banketu so prisostvovale tudi družine gojencev. Ob tej priliki so ini neštetokrat žene mojih učencev dale dragoceno zagotovilo, da je njihova družinska sreča zelo narasla, odkar so možje obiskovali moja predavanja.
Učenci sami so naravnost presenečeni nad uspehi. Njih navdušenje Je tako, da mi večkrat zagreni počitniške dni, ko me neprestano nadlegujejo po telefonu in me prosijo za nasvete.
Zanimiv je primer nekega učenca. Poslušal je moje predavanje in ga nato na dolgo obravnaval z nekaterimi součenci. Snov mu je tako učinkovito dokazala pretekle zmote, da je za več noči izgubil spanec. Nikar ne mislite, da je bil to kakšen preprost in neizobražen možakar; bil je prevejen in blaziran trgovec, poliglot in dvakrat diplomiran. Lahko bi naštel zglede, ki se zdijo absurdni, smešni in fantastičnič Marsikdo bo seveda označil kot lake ali še slabše moje trditve, toda meni ne gre za drugo, kakor prikazati svoje uspehe ter priporočiti pot, po kateri boste uspeli tudi vi.
Willinm Jamea je rekel: »Če mislimo na to, kar bi lahko bili, moramo reči, da smo zbujeni samo do polovice; to se pravi, da uporabljamo samo majhen del naših fizičnih in umskih sposobnosti. Zelo redkokdaj se zgodi, da človek uporablja vse 6vojo zmožnosti; njih velik del ostane v nekem večnem polsnu.« Namen te knjige je prav ta, da vam pomaga pri odkrivanju, razvijanju in uporabljanju teh skritih ter do sedaj nekoristnih sposobnosti.
Veliki cilj vzgoje, je rekel Herbert Spencer, ni spoznanje, temveč dejanje. In ta knjiga hoče biti dejanje.
I. del.
Temelji umetnosti občevanja z bližnjim.
Ne brcaj v panj, če hočeš dobiti med! (ameriški pregovor.)
17. maja 1931 je središče New Yorka bilo priča najbolj senzacionalnega lova na človeka, ki se je kdaj dogodil v njegovih ulicah. Po več tednih iskanja je bil gangster Crowley, prosluli razbojnik, ki ni ne kadil, ne pil, prltisnjen ob tla ter obkoljen na stanovanju svoje ljubice v West End aveniji. Stopetdeset policajev in agentov je oblegalo njegovo podstrešno skrivališče. Preluknjali so strop ter napeljali na postrešjo solziv-ni piin, postavili strojnice po bližnjih nebotičnikih.
(Dalje prihodnjič)
POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA
S tom pa spet ni bila zadovoljna Standard Oil. Skrila se je za državnega tajnika Colbyja, ki je poslal noto lordu Curzonu. Istočasno pa je potoval neki gospod Bock v Turčijo. Prav v tem času je bil *por med Anglijo in Ameriko zaradi petrolejskih vrelcev v Holand-ski Indiji, v Costarici ter napetost z Mexiko. Ta gospod Bock se je pogajal s Kemalom pašo, ki je bil že itak velik nasprotnik angleške petrolejske politike.
Kemal pašo je bilo treba na vsak način onemogočiti, še posebno zaradi tega, ker je nevaren vso dotlej, dokler Fcisal dejansko ne dobi moči nad mezopotamskim petrolejem. Toda, kako naj to stori. Francozi temu niso bili naklonjeni in so nasprotno še iskali prijateljskih stikov s Kemalom pašo. Anglija je bila sama In če je hotela dobiti petrolej Mezopotamije, bi morala nekoga najti, ki bi šel zanjo po kostanj v žerjavico.
To pa naj bi storila Grčija, ali boljše povedano — Venlzelos, poglavar grške države, ker je kralj Konstantin hotel ostati nevtralen za vsako ceno. Venizelos je oklical v Salonilti protivlado ter napovedal vojno Nemčiji in Bolgariji.
Venizelos je bil rojen nn Kreti kot sin malega carinskega uradnika. Takrat je bila Kreta še v turških rokah. Poslal je odvetnik, spoznal je Bazila Saliarova, postal je agent v angleški službi, leta 1899 je dobil mesto pravosodnega ministra na Kreti ter jo postal leta 1910 ministrski predsednik Grčije. Leta 1913 je vključil Kreto v grško kraljestvo. Sanjal je o veliki Grčiji, o tnočni, kakor je že nekoč bila. Zaradi tega so jo v svetovni vojni tudi boril na strani zaveznikov. Obljubili so mu velika ozemlja v južnovzhodni Evropi in Mali Aziji. Ni pa vedel, da so bile enake obljube že dane Rusom in Italijanom,
Edina ovira za uresničitev njegovih načrtov je bila Turčija. Sanjal je o novem pohodu, ki bi bil podoben onemu Aleksandra Velikega in je potreboval za to samo nekaj topov in denarja.
To pa mu je preskrbel njegov stari prijatelj Zaharoff. Kdo je ta Zaharoff? Zaharija Basileus Zaharoff je po rodu Armenec iz Mugle. Postal Je eden najbolj bogatih ljudi na svetu, največji dobavitelj orožja v vseh vojnah. Svojemu stricu, trgovcu z blagom v Ga-lati je ukradel denar in se odpeljal v Anglijo. Toda stric ga je prehitel in mladega Zaharoffa so zaprli, ko je stopil na angleška tla. Zaharoff pa se je tako odlično zagovarjal, da so ga izpustili, ko je plačal jamstvo. Kmalu nato so ga odgnali. Na'povratku v Atene se je seznanil — bil je lep človek — z neko odlično Angležinjo, ki mu je pomagala utirati pot navzgor 1 dragocenimi priporočili. Omogočila mu je drugo potovanje v London in mu tamkaj odprla vrata, ki so bila drugače močno zapahnjena. To je bilo leta 1875.
Prav v tem letu so Angleži reorganizirali tudi svojo Intelligcnce Service. Iskali so lepe gospode, ki so obvladali nekaj jezikov, ki niso bili strahopetni in škrupolozni. Zaharoff je imel srečo in ko je šel spet na polovanje, je bil agent tovarne za orožje in istočasno agent Intelligence Servicea. Potoval je po Črni gori, Srbiji, Bolgariji in Turčiji. Grkom je naskrivaj prodal podmornico in še bolj skrivaj to povedal Turkom, katerim je prodal dve podmornici. Po letu dni le službe je prodal za 9 milijonov funlov orožja in streliva in istočasno poskrbel, da to orožje ni bilo rabljeno proti angleškim interesom.
Zaharoff je naglo napredoval v svojem podjetju. Postal je delničar tovarne za orožje, povezal so je z Maximom Hiramom, ameriškim iznajditeljem strojnice in debelo služil v burski vojni, v balkanskih vojnah, v rusko-japonskl vojni. Bil je premeten na vse strani in Je znal kupčevati tudi 7. nasprotniki. Francozi so dobro vedeli, da je v svetovni vojni prodajal ta angleški patriot in nosilec časti viteza velikega križa francosko častno legije — nemškim podmornicam petrolej preko španskih vojaških oblasti. Seveda je bil ta pelrolej slab in je večkrat pustil podmornice na cedilu, da sredi Allanlika niso mogle manevrirati.
Ta Zaharoff je odločilno posegel tudi v grško-turško vojno. Ze poprej je financiral 17 revolucij v Grčiji v letih 1910, ko je prišel Venizelos prvič do oblasti pa tja do leta 1936, ko je umrl ta veliki revolucionar. Zaharoff je znal tedaj spretno združiti petrolejsko politiko s politike grške vlade. Pošiljal ji je orožje in strelivo. Grki so zapustili Sinirno, da bi premagali Kemal pašo in osvojili Ana-tolijo.
Toda Kemal paša je imel v sebi več sile kakor vsi petrolejski gospodje. Če je Anglija podpirala Grčijo, potem sta Amerika in Francija pomagali Turčiji. Ismet bej, Kemalov najboljši prijatelj je potolkel Grke pri In0ntt — potom Je dobil ime Ismet InOnU. V mesecu septembru leta 1921 je trajala 50 kilometrov od Ankare ob reki Sakarya 20 dnevna krvava bitka, v kateri so bili Grki premagani. Leta 1922 je Grčija doživela nov strahovit poraz in 9. 6ep-' tembra istega leta je Kemal paša vkorakal v Smirno. Posledica tega boja je bila: opustošena Mala Azija, Grki so izgubili 300.000 mož, preživeti so morali novo revolucijo, kralj Konstantin je odstopil, Zaharoff pa se je umaknil v Monte Carlo. Izgubil je 800 milijonov frankov, 1000 frankov za vsakega mrtvega Grka. Poslano orožje ni bilo plačano. Angleški poizkus osvojitve mezopotamskega petroleja se je spet izjalovil. Ta vojna je prinesla Grčiji strahoten poraz, Armeniji pa je vzela njeno svobodo.
Armenija?
Armenci so prebivali v osrednji visoki planoti Male Azije, Penrije in Rusije. Vsa stoletja njihove zgodovine nosijo pečat borbe za neodvisnost. Ob koncu 19. stoletja so bili podaniki Turčije in Rusije, in so mnogo trpeli zlasti pod Turki zaradi verskih ln socialnih razlik. Vsa prizadevanja Evrope, da bi to preprečila, so bila zaman.
Po svetovni vojni je 4.5 milijona Armencev spet upalo, da hodo dosegli samostojnost. Poslali so v Versailles poslanike in Wilson je obljubil, da bo podpiral njihove težnje. V sevreškem miru. ki je bil sklenjen leta 1920 med antanto in Turčijo, je bila Armenija tudi v resnici proglašena za samostojno. Združene ameriške države pa so prevzele varstvo nad njo.
2b>jo£#ie> novica
Koledar
Nedelja, 28. svečana: 2. predpostna nedelja; Roman, opat in ustanovitelj roda; Antonija Fl., vdova in opatica.
Ponedeljek, 1. sušra: Albin, škof; Svitbert, škof; Antonina, mučenica; David, škof.
Torek, 2. sušra: Kunigunda, cesarica; Marin, muPenec; Marcijan, mučenec.
Dr. Andrei Druškovič
advokat, branilec sodno zapriseženi tolmač za italjanski, nemški in francoski jezik
je preselil svojo pisarno
▼ Cigaletovo ulico 3 (hiša adv. penz. fonda zraven sodne palače)
_ Urad C. I. T. Iz »Službenega lista za Ljubljansko pokrajino« št. 13 posnemamo, da je C. I. T. (Italijansko turistično društvo) prevzelo krajevni potovalni urad, katerega je doslej upravljala Zveza za tujski promet. To je zagotovilo velike italijanske družbe, ki kljub sodobnim težkočnim žrtvam, da bo vseeno mogla jjovsod uveljaviti svoje ime in resnično pomagati svojim klientom. Za direktorja urada ie imenovan cev. Guido Candrini del Patuzzi, ki je že znan na turističnem polju zaradi svoje posebne ljubeznivosti in ki si bo znal pridobiti tudi naklonjenost ljubljanskega prebivalstva.
— Predavanje o H. Carossi. Pod okriljem Nemške Akademije v Ljubljani je v petek predaval dr. K. II. Wilgalis z Benetk o sodobnem nemškem pisatelju H. Carossi in njegovem delu. Gospod predavatelj na predavanju, ki so 6e ga udeležili tudi zastopniki Visokega Komisariata in Nemškega generalnega konzula, je razvil nazorno 6liko o Carossi, njegovem življenju in delu ter ovrednotil njegovo umetnost in njegova doživetja, kakor jih podaja v svojih delih. Ta sodobni nemški pisatelj (rojen 1878), ka je potomec italijanskih prednikov in je izšel iz močne katoliške tradicije, je postal vojaški zdravnik ter preživel prejšnjo svetovno vojno na ironti (Rumunski dnevnik), bil privatni zdravnik, je pesnik in pisatelj, ki spada med vrhove 6edanje nemške literature. Predavatelj ga je označeval kot estetskega, socialnega in religioznega človeka. Po teh treh vidikih je nam orisal njegovo mladost in dožitke v njej, njegovo zdravniško prakso, ki jo je opisal v posebnem romanu, in njegova vojna doživetja ter pojmovanje vojske kot zdravilne operacije za višje cilje. Toda čeprav je njegova umetnost zelo avtobiograkska, je vendar kot pravi umetnik, ustvarjalec novih, višjih življenjskih oblik, ni de-skriditiven teporter, temveč velik ustvarjalec in umetnik, ki je znal združiti ralnost in idejo v novo živo podobo. To, kar je doživel, je podal tako, kakor da bi realiziral doživetje mnogih sodobnikov. Predavatelj je v lepi besedi in duhovni fiogloblje-no6ti nakazal duhovni profil velikega sodobnega
Novomeščani!
Krasno knjigo — letalski roman francoza
E x u p 6 r y j a :
Veter, pesek in zvezde
lahko kupite v naši podružnici (prej Krajec)
Cena 60 lir
Tudi stari in novi naročniki zbirke »Naša knjiga« naj jo dvignejo tam,
Založba Ljudske knjigarne v Ljubljani
nemškega pisatelja, za kar so ga poslušalci nagradili z odobravanjem.
—	Občni zbor »Union«, hotelsko in stavhinske d. d. v Ljubljani, 1k> v torek 16. marca 1943 ob 17, Deluice je položili do 10. marca 1943.
—	2e deset dni lepo vreme. Sončni in topli dnevi trajajo že od 17. februarja naprej. So navadno brez vetrov, zjutraj hladni, čez dan topli. V petek popoldne je bilo nekaj časa precej vetrovno. Vse kaze, da se bliža sprememba vremena, ko barometer 6icer počasi pada, a je sedaj še vedno nad normalo. V soboto zjutraj je bilo sprva megleno. Megla na Barju je bila visoka. Pozneje se je začelo malce oblačiti. V petek je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura 14.7 C. v soboto zjutraj temperaturni minimum —2.1 C. Barometer je kazal v 6oboto zjutraj 768.5 mm.
—	»Snper« čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju.
—	Steklarska delavnica v Wolfovi ulici 6, v prostorih tvrdke A. Pauschin, zopet posluje. Izvršuje dela za stavbno steklarstvo, izložhena okna, okvirje za fotogrnfije, slike in goblene, sleklo za jjohištvo, avtomobile, vzorčasto, motno in brušeno steklo in prevzema v popravila stara, oslepela ogledala. Za vsa dela 6e prijx>roča staklarski mojter Karel L a v r i h.
—	Prvi metulji. Te dni nam je sporočil prijatelj našega lista, da je pod Rožnikom na
poti proti Čadu na popoldanskem sprehodu, ko je nabiral že prav lepe spomladanske podleske, nenadoma srečal prvega metulja. Kar mogočno se je pozibaval pisani in veliki admiral, ki je bil prav gotovo za februar zgoden znanilec pomladi. Drug brulec nam sporoča, da so v petek |>opoldne ob Dolenjski cesti, ko je sonce prav prijetno grelo, opazili prav tako zgodnjega metuljn-belina. Gotova leta je metulj-belin napravil s svojimi gosenicami neprecenljivo škodo po poljih, zlasti na zelju in drugih pridelkih. Gosenice so vse požrle. Pred 700 leti je Kmetijska družba za pokončavanje metuljev poklonila raznim šolam primerne nagrade, ki so bile razdeljene šolskim otrokom, tla so lovili metulje in jih prinašali v šole. Nalovili so n. pr. leta 1872 — knkor poročajo »Novice« — v medvodski oklici HO.OOO, na Jezici 30.000 in v smledniški občini kar 177.000 metuljev.
—	Premog in drva na nakaznice dobite pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8. (Lastnik A. Jeran-čič ml.)
—	Tckmovalcom za knjižno nagrado, ki Jih
bo 15. marca določil žreb za pravilno rešitev nagradno uganke v letošnji »Družinski pratiki«, svetujemo, naj zaradi prihranka na poštnini pošiljajo rešitve v skupinah v enem zavitku. Priložiti pa je treba za vsak naslov odgovarjajoči nagradni kupon. Kdor še ni kupil »Družinske pratike«, si jo lahko šo preskrbi do konca februarja.
Iz Kočevja
Vsem cenjenim naročnikov Slovenčeve knjižnim sporočamo, da dobe Izišlo knjige v pisarni našo podružnice (Ljudska posojilnica), kjer jih lahko dvignejo med uradnimi urami.
Iz dela in življenja - o J tu in tam
Iz Gorizije
Tri zanimiva predavanja. Prof. S. Nosengo z
rimske univerze je imel pred dnevi v našem mostu tri zanimiva pedagoško-j>oučna predavanja. V centralnem bogoslovju je ob navzočnosti g. nadškofa govoril o temi »Načela in izvajanja krščanske pedagogike«. Drugo predavanje, namenjeno ženskemu svetu, je bilo v noterdamskem samostanu. Tretje, »Nove didaktične izkušnje in vzgojna načela«, je bilo v jezuitskem zavodu.
Pomlad se bliža. Lepi dnevi, o katerih smo zadnjič pisali, trajajo še dalje. Vmes se je za par dni zjužnilo, dobili smo dež in sneg, ki je nekatere hribovite predele prav globoko zapadel, pa zapihal je zopet sever, razgnal nevšečno sivino in zopet odprl nebesni svod soncu in njegovi zlati razsežnosti. 2e močno ogrevajoči sončni žurki so sneg v par dnevih zlizali, sedaj je zopet skoraj vsa (»krajina kopna in uživamo prav prijetne, skoraj pomladno dneve.
Z Gorenjskega
Popis delovnih rezerv tudi na Gorenjskem. — Pred nedavnim smo poročali, kako so v »Karavvan-ken Bote« bralci v številnih dopisih zahtevali, da 6e tudi na Gorenjskem izkoristijo delovne rezerve. V zadnji številki z dne 27. februarja pa prinaša »Karavvanken Bote« odredbo šefa civilne uprave za zasedena ozemlja Koroške in Kranjske, gauleiterja dr. Rainerja, 6 katero 6e razširja državna odredba o popisu delovnih rezerv tudi na Gorenjsko. S to naredbo 60 tudi na Gorenjskem mobilizirane vse moči, ki 6o še proste in sposobne, da izjx>lnijo zahteve državne brambe. Ker je bila seveda izdana odredba precej kasneje, je drugačen samo prijavni rok. Drugod se morajo prijaviti V6i najkasneje do 3. marca, na Gorenjskem pa morajo delovni uradi pozvati vse, ki 60 dolžni zglasiti 6e, do 31. marca. Dolžnost zglasitve velja za nemške državljane, nadalje nemške državljane 6 preklicljivim državljanstvom, za pripadnike pod varstvom države in za brezdomovince. Zadostuje že, da ima nekdo v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske 6voje bivališče. pa je že obvezen zglasiti 6e. Zglasitve 60 oproščeni inozemci in vsi ti6ti, ki jih našteva po vrsti odredba. Za Gorenjsko pa seveda izvedba te naredbe ne bo prav takšna kakor v rajhu. Tako n. pr. gorenjsko prebivalstvo ne bo pritegnjeno v službo po drugih pokrajinah, ampak ostane če že ne v 6vojem domačem kraju, V6aj gotovo v svojih domačih okrožjih Kranj, Radovljica in Kamnik. Na Gorenjskem bo treba namreč novih delovnih moči pri kmečkem delu. Zlasti pa bodo delovne moči dodeljene obratom, ki služijo neposrednim namenom državne obrambe. Ca6opis posebej opozarja, da dolžnost zglasitve še ne pomeni takojšnje dolžnosti dela. Pozivi bodo izdani po 6krbnem preudarku, predvsem bodo oproščene žene z otroki, ki še ne hodijo v šolo.
Povečana kinodvorana v Kranju. V Kranju so preuredili novo kinodvorano tako, da ima sedaj prostora za 500 gledalcev. Za to ureditev gre zasluga okrožnemu voditelju Kus6u, ki je odredil, naj se prelože predstave iz prejšnje dvorane v na novo urejeno in še enkrat večjo dvorano, ki je zelo akustična. Zvočna aparatura je tudi dobra in 6edanji
vodja zvočnega filma VCilli Pechard je izvežban strokovnjak, ki skuša zadovoljiti občinstvo. Posebnega pomena so dalje vhodi in številni izhodi iz dvorane. Občinstvo sedaj lahko dvorano izprazni v nekaj trenutkih. Prej pa je bilo treba dolgo časa čakati, preden so 6e V6i izrinili skozi ena vrata.
S Spodnjega štajerskega
Navdušenje Spodnjih Štajercev za državno delovno službo. Štajersko časopisje poroča, da 60 v zadnjih dnevih odšli Spodnještajerci zopet v državno delovno službo. Tako sedaj Spodnještajer-ski možje, ki so lani sledili klicu državne delovne službe, že nosijo puške nemških grenadir-jev in tako dokazujejo v boju za novo Evropo svojo dokončno pripadnost Nemčiji. Spodnještajerska okrožna mesta 60 4 dni nudila krasno sliko. Povsod je bilo 6lovesno, živahno, vedno je bilo čuti vojaške in bojne pesmi. Od vsejiovsod so prihajali mladeniči, prav vsi 60 prišli, nihče ni oslal doma, čeprav je sovražna propaganda prav to že tolikokrat skušala podčrtati. Kakor nekdaj dedje tako je spodnještajerska mladina tudi topot prihajala največ na okrašenih vozovih 6 tradicionalnimi rožami na klobukih. Na nobenem vozu 6eveda ni manjkalo harmonike in nekdo izmed harmonikašev ie celo prepesnil znano pesem na »vstop v delovno službo«. Ta j>esem je na primer cele 4 dni donela po Celju, ki je na izredno slovesen način sprejelo in pospremilo mladino delovne službe. Na dvorišču gradu 60 se zbirali vsi in tam so 6e tudi postavili v dolge vrste 6 kovčegi v rokah. Tam se je vsak dan jx»lovil od njih okrožni vodja Dorf-meister. Odtod 60 korakali v sprevodu na kolodvor; na čelu je korakal okrožni vodja s sodelavci, godba brambovcev, nato pa dolge vrste delavcev. Kadar so korakali po cesti, 6e je ustavil ve6 t>romet in vzklikanja, mahanja robcev in pesmi ni notelo biti konca. Lepo se je poslavljal tudi Maribor, kjer so minulo soboto prav tako z godbo na čelu odkorakali novinci delovne službe na kolodvor. Med potjo jih je spremljala velika množica Mariborčanov.
Navodila za mariborsko ženstvo. Dne 12. f. m. je bilo v Mariboru sklicano zborovanje vseh sodelavk pri ženskem uradu za maribor-
tel. KINO sloga
K-u
Izšla je nova knjiga
»Slovenčeve knjižnice«
svetovnoznani roman
L0RNA D00NE
Spisal R. Blackmoore Knjigo dobile po vseh knjigarnah in trafikah.
Naslednji teden bo izšel svetovno znani roman
»POSTRUŽKA«
(Scampolo), ki ga je spisal Dario Nicodemi in katerega igro »Scampolo« pozna vse svet.
NaJodllčnoJM film sijajnega povca 1'erruocln Tngliavlntja
»
HOČEM ŽIVETI TAKO«
Ostali Igralci : Carlo Campanlnl. Sllvana Ja-chlno. — Predstave ob delavnikih "d H.30 dalje. V nedeljo oh 13.30. 14 30, 1630, 18 30.
tel. K|]vo MATICA
Dnevno dvojni program:
Oh delavnikih oh 14.30 ln v nedeljo oh 10.30 »ZVEZDA V/. HI A«. — Ob delavnikih ob 10.30 ln 18.30 ter v nedeljo i>l> 14.30, 16.30 ln 18.30 'KARLOVA TETKA«.
»ZVEZDA IZ RIA«
Plven, romantičen film n plesom tn mur.tko. Najlepša plesalka La Jnna. Gustav Dlosel...
»KARLOVA TETKA«
film duhovite ln zabavne vaeblne. v glavni vlogi komik Macarlo - Sllvana Jachlno...
TEL.
it/A« UMOM
22-21
Poguba mednarodnega pustolovca zaradi
sentlmontulne zaljubljenosti
»DEKLE Z NASPROTNEGA BREGA«
V glavni vlogi: Marla Morcador. Milena Ponovlch. G. Lazzarlnl ln G. Darnabo. PREDSTAVE: ob delavnikih ob IS In 18.161 ob nedeljah In praznikih ob 10.80. 14 *0. 1«S0 ln ob 18.30
Tel KINO KOOEhJEVO
Krasna filmska umetnina po znani Puškinovi noveli
»DVOBOI«
Assla Norla — Foser Glacchetl
41-61
Zopet odlična zabava za naSo mladino
»PEPELKA«
Prodatave:
na delavnik: 17.30; v nedeljo: 14.SO ln 17.00
sko mestno okrožje. Deželna ženska voditeljica dr. Smithalova je predavala o ženskih nulogah v sedanji vojni, kjer je treba pomagati ne samo sebi, marveč tudi sosedu, negovati ranjence, službovati na kolodvorih, šivati po Šivalnicah ter voditi otroške skupine. Mnoga mesta, ki so jih doslej imeli moški, morajo zdaj zavzeti ženske. Nato jc predavala numcstnica dr. Delpi-nova o tem, d« je treba nemškemu nurodu ohraniti čisto kri ter je zaključila z besedami: »Človek sam ni nič, narod je vse.«
Iz Hrvaške
Pristop NDH k mednarodni poštni zvezi.
Poštna uprava NDH je te dni prijavila svoj pristop k mednarodni poštni zvezi, ki ima svoj sedež na Dunaju.
Novo lesno državno podjetje v NDH. \ Uradnem listu NDH je objuvljena zakonska odredba, po kateri sc vse premoženje [jodržav-ljenega lesnega podjetja Filipa Deutscha sinovi s sedežem v Zagrebu izloča kot posebno državno premoženje, ki sestavlja premoženje novega podjetja, ki bo poslovalo dalje pod imenom Državno lesno industrijsko podjetje »Turopoljc« s sedežem v Zagrebu.
Nova državna ustanova v Banja Luki. Za številnimi državnimi uradi, ki so stalno odpirajo v Banja Luki, je sedaj pričel v tem mestu poslovati zdravstveno-živinarski zavod.
70 letnica »Glasnika bosansko-sremske škofije«. Te dni je minilo 70 let, odkar je pričelo v Djakovem izhajati glasilo tamošnje škofije. List jo ustanovil leta 1873 tedanji djakovski škof dr. Strossmnyer ter ga je tiskala tiskarna v Osijeku. Zaradi težkoč, ki so bile združene z izdajanjem lista zaradi oddaljenosti tiskarne, se je škof Strossmayer odločil za nakup tiskarne, ki je pod imenom »Škofijska tiskarna« pričela obratovati v Djakovem leta 1880. Glavni sotrudnik lista je bil v začetku njegovega izhajanja profesor Aleksander Tomič, brat znnnegu hrvntsKOga pisatelja Josipa Evgena Tomiča.
Dosedanja nabiralna akcija za »Pomoč«. V mesecih november, december 1942 in januar 1943 so v NDII nabrali za hrvatsko zimsko pomoč nad 13 miliionov kun.
Iz Srbije
Vpostavitv železniškega prometa med Madžarsko in Banatom. Madžarska železniška uprava je pred dnevi vzpostavila železniški promet z Banatom.
Ustanavljanje delavskih kuhinj po posameznih
večjih podjetjih. Zaradi lažje in boljše prehrane delavstva po posameznih industrijskih podjetjih, je srbska državna uprava pričela [pospeševati ueta-navljenje delavskih kuhinj v posameznih tovarnah. Delavske kuhinje že dalje poslujejo v večini srbskih državnih podjetjih, sedaj jih je pa pričela ustanavljati tudi privatna industrija. V kuhinjah dobe delavci dobro, okusno in izdatno hrano. In to po razmeroma nizkih cenah.
Drobna ljubljanska kronika
V spomin dragega prijatelja Inž. F. Žužka darujo dr. L. P. za društvo slepih 100 lir.
Rckolekctja za gospe In matere bo v
Lichtenturnu, in sicer v sredo, 8. marca ob 4 popoldne ter v četrtek, 4. marca ob 8 zjutraj s skupno sv. mušo in sv. obhajilom. Prisrčno vabljene!
Kongrcgaclja gospodlčen In kongregacl ja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj redni Bbod ,v ponedeljek, 1. marca. Pridite vse!
Učite! jl(lce) In profesorji v pokoju, člani »Združenja Šolnikov« lahko dvignejo člansko izkaznice za Šolsko leto 1942-43-XXI v Frančiškanski ulici St. 6-1. vsak dan od 9 do 12 in 15 do 18.
Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I bo oddajala semenski zgodnji krompir Rlntjc članom, ki so ga naročili, v torek, dne 2, marca od pol 15 do pol 16 pop. v skladišču Kmetijske družbe, Novi trg 3 (preko dvoriSča).
Kdor se hoče poSteno nasmejati In zabavati ob prijetno zapleteni veseloigri, naj si ogleda v nedeljo, 28. februarja ob 5 zabavno veseloigro »Lažnivec«. Uprizoril ,io bo Rokodelski oder, ki tudi opozarja cenjeno občinstvo, da si priskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v druStveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno.
Jezikovni tečaji: Italijanski, nemSkl In francoski v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 se prično 5. marca. Pouk dopoldne, popoldno ali zve; čor (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konvcrzacljskem oddelku. — Najuspešnejša in nainovoiša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in Informacijo dnevno do 19. ure.
Danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvo>
metoda. Spcclalna strojepisna šola: Največja ; moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk po želji dopoldne, po-I poldne ali zvečer. Informacije in prijnve 'dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt. Trgovsko učIlISče »Chrlstofov učni zavod«. Do-■ mobranska 15.
I Velik koncert Glasbene Matice ljubljanske bo jutri v ponedeljek, dne 1. marca ob pot 7 zvečor v veliki unionski dvorani z naslednjim sporedom: Najprej bo zaigral pod vodstvom skladatelja In dirigenta Ij. M. šker-janca godalni orkester Orkestralnoga društva Glasbene Matice, ki je pomnožen z nekaterimi člani eimfoničnoga orkestra, Gre-gorčev Preludij in dlrigentovo ('akono na slovensko narodno pesem, nato bo zapela so-pranlstka Valerija Hcybalovn ob spremije-vanju Lipovška Alfanovo arijo KatjuSe iz oporo »Vstajenje«, Straussov samospev: O kam naj naju srečo skrijem, ter Lajovčevo pesem: Kaj bi le gledal; nato bo sledil nastop violinista Karla Rupla, ki bo zaigrnl 1'ugnanijev Preludij in Allegro, Kogojev Andanto ter Chopinov Valček op. 64, St. 2. I Spremljala ga bo na klavirju pianistka Zora ' Zarnikova. Lajovčov samospev: Iskal sem svojih mladih dni, Ponehiellljovo arijo in romanco iz opere »Zaročenca« ter Gerbičevo
gosom 1'ojdcm na prejo bo zapel basist Julij etotto, pri klavirju pianist Lipovšek. Tri novosti v naSib koncertnih sporedih bo zaigral pianist Anton Trost, in sicor: Longovo arijo z variacijami iz Suite v starem slogu, štiri škerjančevo skladbe ln Mirco Siinclno-vb Fantastično kolo. Za sklep nastopi zopet poinnožoni godalni orkesler Orkosirnlnnga druStva, ki bo zaigral Dall'Alhacov Cerkve ni koneert v n-molu in Vtvaldljevo Simfonijo v C-dnru. Vse posetnike koncerta prosimo, da zasedejo svoja mestn v dvorani nekaj minut pred pol 7 zvečer. S tem omogočijo re-don začetek koncerta in točen konec ob 8. —
rani veseloigra »Ulica St. 15«. Vstopnica v j Podrobon spored je v Knjigarni Glasbone
predprodaii od 10 do 12 in dvo uri pred pri-'"..... a~1"'	" ---
čotkom predstavo pri hlngajni frančiškansko dvorano. — Igra bo gotovo ugajala slehernemu gledalcu, ker j« dobro pripravljena in so odlikuje po tzrodni komiki. Vabimo k čim večjemu obisku.
Učite »e strojepisja! Novi eno-, dvn- In trimesečni dnevni tn večerni tečaji prično 4, marca. Najuspešnejša doaatpratna uona
Matice. Sedeži in stojišča so razprodana.
Te dni so mnogi dijaki, starši tn vzgoji-telil zaskrbljeni zaradi uspehov v šoli. Kako prav b! bilo, da bi zlnsll dilaki od tretjega do petega razredn dobili pritv te dni v roke svojo stanovsko knjižico »Leta. mlada leta . Tn številka rnkovnlSklh Knjižic preprosto razkrije staršem, vzgojiteljem In dijakom vzroke Šolskih neuspehov, hkrati pa dajo
zlasti doraščajočim fantom pravih krščanskih naukov tn lepo in človeka vredno živ-lienjo Vzemite, beritel Cena 1 liro. Danes teden izide marčna Številka Knjižic z naslovom: »Množica »e ml smili« in no »Naš krmar«, kot je bilo po pomoti že objavljeno.
Instrukcl.le In priprava za privatne Izpite. Novi (Turjaški) trg 5-III. Diplomirani filozofi nudijo uspešno šolsko pripravo iz vseh predmetov dnevno od 8 do 11 in od 15 do 18. Strogo nadzorstvo. Honorar zmeren. Istotam priprava za privatne Izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od 8 do 11 in od 15 do 18 na gornji naslov.
Sobotni živilski trg. Proti koncu meseca. Na živilskem trgu navadno vrvenje. Promet Se doku! živahen. Poprejšnje dneve jo bilo veliko povpraševanje po čebuli. Sedaj je trg z njo bogato založen. Gospodinje so jo mnogo pokupile, nekatere po več kilogramov. Jabolk nI na trgu. Pričakujejo večjo pošiljko pomaranč, po katerih je veliko povpraševanje. Mnogo je limon. Branjevci so bili v soboto dobro založeni s cvetačo, ki postaja nekaka nnrodna jed in so jo mnogi vzljubili. Trnovčankc in Krnknvčanke, pa tudi kmetice iz okolice so trg založile z mntovllcem, ki ga jc bilo kar na košare in jorbase. Neka I Ic bilo tudi domaČe šplnačc, več pa uvožene. Lepa črna redkev prihaja na trg v večji množini; mnogo je bilo na prodaj tudi hrena.
Vodstvo »Korcpctltorlja« vabi starSo dijakov srednjih, meščanskih in ljudskih Sol, da jih vpišojo k nam, kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji šolski dan (razlaga, naloge, izpraševanje) za vsakegn vodimo kontrolo o uspohu v Soli. Posebni tečaji za privatne In razredne izpite! Honorar zmeren, revnejši popusti Vpisovanje dnovno od 8 do 12 in 14 do 16, »Ko-rcpctltorij«, Mestni trg 17-1.
Gledališče
Opera. Nedelja, 29. februarja ob 14: »Ga-aparonc«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ob 17.30: »La Kolieme«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. — Torek, 2. marca oh 17: »Zemlja smehljaja« Operota. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Sredn, a marca oh 17: »Thals«. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
K. Mllllicker: »Gasparone«. Opereta treh dejanjih. Osebe: guverner — An/lovar, Carlotta Ivaafilčeva, Noaona r- Zupan,
Sindulfo — Rus, Erminio — Sladoljev, Bo-nozzo — M. Sancin, Sora, Barbičeva. Mas-sacclo — B. Sancin, Luigi — Pianecki, Ta-nio — Marenk, sluga — Simončič: Dirigent: Ii. Simonili, režiser in koreograf: inž. Oolo-vin. Solo plešejo: Japljeva in Pogačar, Bravničarjova ln Kirbos.
G. Pucclnl: »La Bohcme«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Rudolf — Lipušček, Marcel
—	Janko. Schaunnrd — Dolnlčar, Collln — Lupša, Mimi — Vidalijeva, Musetta — Hey-balova. Bonolt — Zupan, Aleindor — Anžlo-vnr, Parpignol — Kristančič. Dirigent: D. Zebro, režija in scena: C. Debevec, zboro-votfja: R. Simoniti.
Drama. Nedelja. 29. februarja ob 14: »Zaljubljena žena«. Izven, Znižane cene od 12 lir navzdol. 01) 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. — Torek. 2. marca oh 17.30: »Zaljubijena žena«. Rod Torek. — Sreda, .1. marca ob 17.30: »Mlrandolina«. Red Sreda..
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Danes popoldno ob 5: Goldoni: Veseloigra »Laitnlvcc«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo nn dan predstavo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1. desno.
FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, ob 5 popoldne: »Ulica št. 15«, veseloigra v Štirih dejanjih. Vstopnice dobite od 10 do 12 tor dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni frančiškanske dvorane.
RADIO. Nedelja, 28. februarja: 8 Napoved časa: poročila v Italijanščini. — 8.15 Koneert organista F. M. Napolitana. — 11 Prenos pete mašo Iz bazilike sv. Pavla v Rimu. — 12 Razlagn Evangelija v italijanščini (O. C B. Marino). — 12.15 ltazlngn Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa: poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.13 Koneert Adamičevega orkestra. — 13.40 Operna glasba na ploščah. — 14 Poročila v Italijanščini. — 14.10 Koncert violinista Karla Rnpla
—	pri klavirju L. M. ftkerjano. — 14.35 Pesmi in nanovl. — 15 Poročila v slovenščini. — 17.15 KUKET Vladimir: Nporniaiianska dela v vinogradu — kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Lahko glasba. — 17.45 Orkester Cetra .vodi diriKODt Barzlzza — 18.30
Poročila v stovenSčini. — 19.45 Italijanska glasbo v narečju. — 20 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora voiU dirigent D. M. Sijanee. — Slovenska glasba. — 21 Simfonični koncert vodi dirigent Morolll. — 22 Prenos za Albanijo.
—	22.15 Koncert pianista Tita Aprea. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek. 2. marca. 7.30 Lahka glasba. 8 Napoved časa. — Poročila v Italijanščini.
—	12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini.
—	12.45 Napevi ln romance. — 13 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Lahko glasbo vodi dirigent Potralia. — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigont D. M. Sijanee. — Glasba za godalni orkester. — 14.40 Pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Prenos iz rim-Bkega gledališča ELISEO: Koncert organizira Kr. Rim. Filharmonična akademija: drugi del koncert, ki ga izvaja pianist Edoar-do Erdmann — 19 »Govorimo Italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valčki, polko in niazurke. — 20 Napoved časa. — Poročila v Italijanščini, — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Simfonično-vokalni koncert vodi dirigent Mario Cordo-ne, sodelujeta sopranistka Marija Pedrlni in haritonist Carlo Tagllahue. — 21.40 Si n-fonični koncert vodi dirigent: Renato Fa-suno. V odmoru: predavanje v slovenščini.
—	22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno slnžbo Imajo lekarne:
t nedeljo: mr. Hakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva e. 20 in mr. Murmayor R., Sv. Petra c. 78; v ponedeljek: mr. Sušnik. Marijin trg 5, mr. Deu-Klanjščok. Go-sposvetska c. 4 in mr. Bohinc, ded.. Cesta 39. okt. 31,
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vrSil od sobote od 20 do poned. do R zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvldo, Ljubljana, Bleiweisova cesta 62.
Poizvedovanja
V Jetrtrk sem IrgnbH na Ro*nUr« *lnf prstan, ki mi je dragocen spomin. Poštenega najditelja prosim, če ga proti nagradi odda na upravi Slovenca-
Razlika med našimi in inozemskimi gostilnami
Skoraj vsaka dežela ima svoj tip gostiln. O tem se prepričaš, češ potuješ po svetu in zaman iščeš prijaznih in domačih sob, kakršne najdeš v naših mestnih, pa tudi podeželskih gostilnah. Ne bom razmotrivai o vzrokih razlik, pač pa o značilnosti gostinskih prostorov in postrežbe. Zelo presenečen sem bil na Švedskem, kjer sem spoznal gostilne, ki pomeni za naše razmere pravo odkritje. V veliki dvorani so stale mize kakor pri nas, nekje blizu vhoda pa je bila skoraj deset metrov dolga miza, obložena z neštetimi jedili. Težko bi bilo našteti, kaj vse je bilo razstavljeno na tej mizi. Kupi narezanega kruha vseh vrst od belega do črnega, od prepečenca vseh vrst do žemljic z mehko in trdo skorjo; potem tanki kosi narezanih pečenk in drugih svežih, kakor tudi pre-kajenih mesnih izdelkov, lonci z vročimi kuhanimi ali pečenimi klobasicami, lonci s krompirjem, rižem in zelenjavami, ribe v olju, v kisu ali pre-kajene, pa vrsta solat od navadne do italijanske in ruske. Vseh jedi se točno ne spominjam več. Seveda tudi ni manjkalo sira in masla.
Na mizi so ležali kupi krožnikov z jedilnim priborom. Gost, ki je prišel v to gostilno, si je najprej ogledal jedila, nato je vzel krožnik ter si naložil, kar je hotel in kolikor je hotel. Pri blagajni je kupil jedilni listek, ki ni bil dražji od obeda v gostilni srednje vrste. Potem je sedel k mizi, použil, kar si je prinesel z velike mize in če je hotel, si je lahko privoščil še dodatek. Na to ga je obiskal natakar in ga vprašal, česa še želi; listek mu je dajal namreč pravico še do enega toplega jedila s prikuhami iz kuhinje. Če je naročil tudi pijačo, jo je moral plačati posebej. Za tujca jc ta vrsta gostilne najprej zanimiva in použije prvič ali drugič več kot navadno, pozneje pa se omeji na navaden opoldanski obrok. Priznati moram, da sem bil prve dni navdušen nad razkošno obloženo mizo, po treh dneh bivanja v Stockhol-mu pa sem raje poiskal gostilno, ki je bila kolikor toliko podobna našim.
Glede snage, vljudnosti in postrežbe je treba ugotoviti, da so gostilne v severnih državah na višku. Prccej drugače pa je, če pridete v južne
Razdeljevanje racioniranih živil v marcu 1943
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Meseca marca 1913-XX1 bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila:
J. Na navadno iivilsko nakaznico (za vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 125 gr krušiie moke ali 225gr koruzne moke (na navadni nakaznici na odrezkib za kruh natisnjeno rdeče besedilo za 130 gr krušne moke torej ne velja!) ter mesečno 400gr testenin, in sicer na spodnjih 0 odrezkov; ItiOOgr riža na preostalih 25 odrezkov; 500 gr sladkorja; 100 g r slanine; 200gr masla; 1 del olja; 100 gr mila; 000 g r soli ter 200 g r fižola (samo na ljubljanske živilske nakaznice — z zelenkastim podtonom). Na nakaznici rdeče natisnjene količino 1800 gr riža in 200 gr testenin ne veljajo!
2.	Na dodatno živilsko nakaznico >SD 7* (za ročne delavce): dnevno 150 gr kruha ali 125 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke.
3.	Na dodatno iivilsko nakaznico »SD I + //« (za delavce pri težkih delih): dnevno skupno 250gr kruha ali 208.3 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moko ter mesečno 500 gr riža in 100 gr testenin.
4.	Na dodatno iivil. nakaznico »SD 1+II+1II« (za delavce pri najtežjih delih): dnevno 6kupno 350 gr kruha ali 2016 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke ter mesečno 500 gr riža in 100 gr testenin.
Opomba: Na vseh dodatnih nakaznicah »SDt je treba spremeniti besedilo, natisnjeno v glavi nakaznice gr 130(87) krušne moko« tako, da se čita pravilno *gr 125(83.3) kritine moke*.
5.	Na dodatno iivilsko nakaznico za kruh za bolnike in *SDL< (za lažja opravila): dnevno 100gr kruha ali 83.3gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke; količino krušne moke (85 oz. 87 gr), ki je natisnjena v glavi teh nakaznic, je treba popraviti v »83.3 gr«.
6.	Na dodatno iivilsko nakaznico »GMa« (za otroke do 3 let) mesečno: 900 g r riža; 100 gr testenin; 500 g r sladkorja, in sicer 400 gr na zato določeni odrezek a (0—3) ter 100 gr na odrezek »1«, ter 750 gr marmelade, in sicer 500 gr na odrezek za marmelado ter 250 gr na odrezek »2«.
7.	Na dodatno živilsko nakaznico *GMb* (za otroke od 3—9 let) mesečno: 500 gr marmelade na odrezek za marmelado.
8.	Na dodatno iivilsko nakaznico *GMc* (za mladino od 9—18 let) dnevno: 50 gr kruha ali 41.6gr krušne moke ali 75gr koruzne moke; rdeči pretisk »gr 1333 krušne moke« je treba popraviti v »gr 1290 krušne moke« ter mesečno 500 gr marmelade na odrezek za marmelado.
Opomba: Dodatni delež mesečno 100 gr sladkorja, ki ga je do sedaj prejemala mladina od 3. do 18. leta, je s 1. marcem ukinjen. Zato tudi nima odrezek za 100 g r sladkorja, ki je natisnjen na vseh dodatnih nakaznicah »GM«, nobene veljave vrč in Prevod na ta odrezek ne bo priznal nobenega izdatka sladkorja.
Glede delitve sira in morebitnih ostalih živil bodo potrošniki pravočasno obveščeni potom časopisja.
kraje Balkana. Glede jedi so sicer precej natančni in cenijo zlasti mesna jedila, pražena na žaru, za higieno in snago pa se ne brigajo preveč. Gostilniški prostori niso razdeljeni v večje in manjše sobe. Tu je samo ena velika dvorana, nagnetena z mizemi in stoli. Značilna je izložba, v kateri vidite neke vrste jedilno shrambo s surovim mesom, klobasami, Icdvicami, jetri in podobnimi dobrotami. Nekje v kotu je tudi oder za godce in pevke. Takšne so boljše gostilne. V onih pa, v katere zahajajo ljudje, ki bi se radi ceneje okrepčali, vidite sicer tudi jedilne izložbe, jedila pa so že gotova. Na polici v oknih vidite krožnik juhe, gulaž, pečenega prašička, proženo perutnino in podobno.
Gurman bo kajpada zadovoljen, ker bo dobil okusno pripravljena jedila, težje pa je onim, ki zahajajo v gostilne zaradi sestankov in pomenkov. Motilo jih bo prerivanje gostov, bližina miz, zlasti pa godba, ki bo vse od popoldne pa do polnoči skrbela za zabavo. To so gosiilne, v katerih se posamezne družbe ne počutijo dobro; vsi gostje so eno in se počutijo dobro samo tedaj, če so v veliki družbi. Drugi kraji, drugačni ljudje, drugačne navade ...
K posebnemu tipu gostiln je treba prištevati še muslimanske kuhinje. Njih zanimivost je v tem, da kuhajo v velikih kovinskih kotlih, ki stoje v gostilniškem prostoru. Čeprav ne uporabljajo svinjske masti, so kljub temu jedila izvrstno prirejena. Gost si ogleda vsebino kotlov, potem pa si naroči, kar mu trenutno najbolj prija. Tu ne bo dobil vina, pač pa kozarec vode ali skodelico kislega mleka, mrzle sadne juhe ali kaj podobnega.
Če primerjamo slovenske gostilne s tujimi, opazimo najprej, da gre v naših gostilnah najprej za dobro pijačo. Marsikje v svetu vas bodo debelo pogledali, če boste naročili liter vina, kar pri nas
ni tako redko, če prisedejo trije ali časih celo samo dva k mizi, Severnjaki n. pr. pijejo precej piva, vino pa naročajo samo v čašah ali v malih steklenicah. Večina naših ljudi, ki zahaja v gostilne, si želi prvenstveno dobre pijače. Pri čaši vina se prijateljem razveže jezik, kakor pravijo. Često po-užijejo veliko količine vina, ne da hi kaj prigriznili. Gre torej za družabne sestanke, pri katerih ne pijejo zaradi žeje, temveč zaradi dobre volje. V socialnem oziru in v zdravstvenem je to škoda, treba pa je to ugotoviti, da razumemo razliko med našimi in tujimi gostilnami. Tudi sedaj v vojnih časih, ko je skrb za prehrano veliko težia, boste srečali v gostilnah veliko gostov, ki ne bodo naročili jedil, pač pa pijače.
Nadaljnja značilnost slovenskih gostiln so tako imenovane posebne sobe. Naši ljudje so navajeni na velike družbe samo na veselicah, v ostalem pa stremijo omizja za tem, da so ločena. Le tako so možni intimnejši in toplejši pogovori. To kaže, da je naš človek — zlasti velja to za inteligenco — precej zaprt vase in da se sprosti samo v krogu svojih ožjih znancev in prijateljev. Veliki gostinski prostori z nagnetenimi mizami se pri nas gotovo ne bi obnesli. Nasprotno, v nekaterih lokalih opazimo lože, to je mize, ki so ograjene, da so omizja čim bolj ločena.
Večje število sob in na redko postavljene mize dajejo našim gostilnam značilno intimnost in prikupnost. Tu so zadovoljni gostje, ki jih ne moti bližina drugih in ti posedajo radi po večjih gostinskih sobah. Zadovoljni pa so tudi oni, ki si želijo miru in samote; umaknejo se v posebne sobe, kjer se lahko nemoteno pogovarjajo in zabavajo. Tudi glede higiene in postrežbe je treba priznati, da je v veliki večini naših gostiln vzorna ali vsaj zadovoljiva, kakor rečeno: če hodiš po svetu, se ti marsikdaj stoži po domačih lokalih s podobo sivolasega očaka, ki drži časo v rokah, spodaj pa bereš napis: »Oče nebeški glej, še en kozarček zdej...«
Vsakdanje idile s tramvajskega prometa
Neštetokrat so že pisali o našem tramvaju. Resnično dejstvo je, da tramvaj, življenje na njem in okoli njega, najbolj jasno izpričuje stopnjo našo discipliniranosti in čuta za olikano in ljudi vredno obnašanje.
Le nekaj skromnih primerov, ki pa se vsak dan ponavljajo, si oglejmo. Morda bo kdo spoznal med njimi svojo lastno podobo; nič mu no bo škodovalo, še manj mu bo padla krona z glave, če bo sklenil, da se l>o v prihodnjo skušal poboljšati in po svoji moči doprinesti k lepšemu sožitju tudi na tramvaju, čeprav bo morebiti imel pomisleke, da se na take malenkosti res ni treba ozirati.
Vzemimo za ogled tramvaj štev. 2. Da pelje od Sv. Križa do Most, to najbrž vsakdo ve. Proga pa je predolga, zato se omejimo le na odsek od kolodvora do pošle.
Tramvaj, še kolikor toliko prazen, pripelje do kolodvora. V čakalnici se gnete precej ljudi. Verjetno je pravkar pripeljal vlak in vsi potniki so uprizorili od železniške postaje do tramvajske pravcato dirko. Seveda je vsakdo prepričan, da mora brezpogojno dobiti prvi voz, ki bo pripeljal, pa naj bo njegova noranjost še tako izpolnjena. Vsake minute je škoda in gorje, če se v mesto ali na nameravani kraj pripelje z nekaj minutami zamude. Dan 1)0 pokvarjen in posli ne bodo nič kaj uspevali. Zato sili vse pri zadnjih vratih v voz, tisti, ki imajo večjo prtljago, pa pri sprednjih in tako izstopajočim ovirajo izstop. Umevno je, da ves naskok na voz spremlja krepko število vseh mogočih kropilnih izrazov, vštevši kletvice in pozive sprevodniku, naj vendar že odpelje — »se sma komplet, alzo pejma!«
S sreči gremo res naprej. Bog ve, kaj nas čaka pri Figovcu. Brž "ko zavijemo pri Zadružni zvezi in sprevodnik spusti tramvaj, kolikor mu duša da, se začne veliko prerivanje k izhodiščnim vratom. Potniki so se končno sprijpznili, da je treba izstopati spredaj; zdaj bi bilo treba urediti še smotrno bližanje k sprednjim vratom. Tako pa prodirajo najmanj v treh smereh, če ne več, in vsako krilo bi seveda rado kot prvo poslalo svojega prednika do stopnic in od tam v mirno življenje. Gorje tistemu, ki po nesreči zaide med te struje. Obračajo ga, mu stopajo na noge, včasih je deležen krepkega sunka pod rebra in popolnoma ga obložijo z dobrimi nasveti, kako naj se suče, da se bo prerivanje lažje razmahnilo. Vse je že pripravljeno, da bo voz odpeljal, ko se na lepem dvigne ženska 40—50 let in se spomni, da bi bilo prav, če bi tudi ona istopila. Zato pospeši svoje pomikanje proti vratom, a zadene na že ustaljeni zid potnikov, ki bodo izstopili pri pošti. Seveda se obregne ob enega ali drugega, se obrača do sprevodnika, naj vendar počaka, da bo šla še ona dol, hkrati pa prodira. Zdaj se zadene ob dekle 18 let. Ta jo seveda nahruli: »Robavs neumni, ali se ne moreš prej spomniti, da moraš iti dol?!« Ženska pa umevno ne ostane dolžna odgovora: »Ti si robavs, frklja, ti, pa nič se nikar ne usajaj. Bom videla, ali bom prišla dol ali ne!?« Upoštevati morate, da sta govorili po ljubljansko in prepir zabelili s še bolj izdatnimi izrazi, ki pa jih ne bomo ponavljali. Voz pa je stal, sprevodnik se je muzal, a ženska je svoje dosegla, i Vmes med drugimi se drenjata tudi dva štu-; denta. Enemu je stopil nek »smrkoveč« na nogo in zdaj se pripravlja, da se bo maščeval, preden mu priložnost uide. Značilno namigne tovarišu, se malo premakne, roka se mu stegne, kakor bi si
hotel popraviti klobuk, in že je ubogi »smrkovec« zaječai. Kakor polizan maček se je splazil iz življenjsko nevarnega prostora in se pomešal med druge, mirnejše potnike.
Pri pošti smo. Na običajnem postajališču stoji žo tramvaj št. 4, za njim enojka in da bo število popolnejše, se pripeljemo šo mi. Tako stoji dolga vrsta voz, kajti med vsakim je še za en voz prostora. Zdaj dirka na vozove doseže višek. Pred-njači seveda naša nadebudna mladina, ki se ne more naučiti tega. da bi dala prednost starejšim. Ti morajo lepo mirno in potrpežljivo čakati, da se mladež zgnete v voz, šele potem pride vrsta nanje. Sprevodniki vsi obupani pozvanjajo drug drugemu, čakajoč, kdaj bodo lahko odpeljali naprej. V vozu pa prerivanje, kakršnega vidite le v kovbojskih filmih. Starejši se zgražajo, zatrjujoč, da bi vsa ta mladež (zanjo uporabljajo naravno kropkejše izraze) lahko hodila peš v šolo in domov in se tako naužila svežega zraka. Ne pozabljajo pristaviti, da so vendar vsakodnevni sprehodi za zdravjo nujno potrebni.
Tisti, ki se peljejo do konca, si brž poiščejo prostor takoj pri vstopnih vratih, da se jim v vozu ni treba drenjati; umevno je torej, da zaradi tega nastane v zadnjem delu voza gneča in da se ne morejo vsi čakajoči potniki zdrenjati v voz. Še bolj umevno pa sledi, da se nabere ob vratih lop venec obešenjakov. Stražnik mora seveda tako opremljen voz ustaviti in narediti red. S tem pa nastane zamuda v prometu. Kako hudo pa je čakati tramvaj čez odmerjeni čas, pa vedo vsi tisti, ki so ga že kdaj čakali.
Še in še bi se dalo pisati. Naj to za danes zadostuje. Vsi potniki pa naj uvidijo, da je treba pri skupnem življenju imeti mnogo dobre volje, zvrhan koš pojma o dostojnem vedenju in precejšno količino obzirov do bližnjika.
Novosti vseučiiiške knjižnice
Adamič L.: Keeplng the Lid on tlie Balkans. New Tork
1934. (II 66.005) Albo d'oro della guerra marittima 1915—18. Roma 1928. (III 66 241)
Amlcucct E.; Le corporazloni e la guerra. Roma 1941. (II 66.422)
Balll R.: Anatomia sistematica radiografica. Milano
1932. (II 68.471—1» Batier W.: Dte offentliche Melnung in der \Velt-
gesehiehte. Potsdam 1930. (II 66.416) Bertelll I).; Prefazione e introduziono alla anatomia.
Milano 1932. (II 68.471—1) Bianchl A. & G. dal Plaz: Guida alle acurtioni. Padova 1937. (67.051) Blanc A. C.: Industrie musteriane e paleolitiche supe-riori nelle dune fossili e nellc grotte litoranee del Capo Palinuro. Roma 1940. (II 68.430) Boneltl G.: Codice paleografico lombardo. Milano 1908. (IV 68.3461
Bussole in servizio della R. Marina. Genova 1940. (67.244) Casteillno N.: II lavoro nella chimica industriale moderna. Roma 1938. (II 66.145) Damlanl E.: TI voito della lettoratura bulgara. Roma
ltgl. (II 68.210—6. Damlanl E.: II pin europeo dei poeti bulgari — Penčo
Slavejkov. Roma 1940. (II 68.210—1) Ducati P.: L'nrte in Roma daallo origini al sec. VIII.
Bologna 1938. (II 67.258—26) Elenco dei farl e segnali da nebbia. Genova 1940. (67.240)
KULTURNI OBZORNIK
Umetniška razstava F. Klemenčiča v prehodu nebotičnika
Akademski 6likar France Klemenčič spada pri nas med rod impresionistov, kakor Jakopič, Jama in drugi, vendar pa se po 6voji umetnosti od njih bistveno loči. Tudi on je študiral na Dunaju in v Monakovem, zadnja leta paie pogosto razstavljal ter je še vedno ustvarjalen. Znan je bil kot odličen portretist, uveljavil pa se je tudi močno v krajinah in v tihožitjih. Zlasti velik uspeh je dosegel s 6vojo kolektivno razstavo leta 1940 v Jakopičevem paviljonu. Tedaj je žel prav navdušena in soglasna priznanja vse naše kritike. Klemenčiča odlikuje način podajanja izrazitih barv v širokih potezah, s čimer doseže veliko plastičnost svojih 6lik. Pri izbiri motivov je skrajno izbirčen in dosledno zvest predmetu, ki ga slika. Klemenčič 6i nič ne izmišlja, nič ne dodaja in nič ne dopušča, temveč 6tvari slika take kot so, 6eveda pa jim doda noto 6voie izrazite osebnosti. Po daljšem odmoru razstavlja 6edaj Fr. Klemenčič v umet. 6alonu A. Kosa v prehodu Nebotičnika. Tokrat razstavlja deset umetnin, samih tihožitij in krajin. Tako so razstavljena tihožitja: Interieur«, dvoje »Tihožitij z vrčem-, dvoje »Tihožitij s pupo«, dalje cvetlična tihožitja »Begonije«, »Nageljčki« in »Mešano cvetie«, krajini pa 6ta »Zimska krajina« in -Hiša na Viču«. — France Kle-menvič že dolgo uživa sloves odličnega umetnika ia uživa ugled pri občinstvu, ki se za umetnost zar
nima. Kakor vse prejšnje Klemenčičeve razstave, bo tudi ta vzbudila pozornost, kakor jo zasluži.
Novi časopisi
»Slovenski učit9lj« št. 10-12. Ta pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe, ki izhaja že 43 let, prinaša na uvodnem mestu razpravo ob 100 letnici Slomškove glavne vzgojne knjige »Blaže in Nežica v nedeljski šoli,« kakor jo s pedagoškega praktičnega stališča bravnava šolski praktik in teoretik. Razprava še ni končana, je pa v tej številki za enkrat prekinjena. Dr. Vinko Brumen govori o razmerju meščanske šole in srednje šole ter opredeljuje značaj in smisel meščanske šole. Dr. Fr. Ambrožič piše o veroučni knjigi za 3. in 4. šolsko leto. Franjo Ciček obravnava vpliv okolja na otroka ter daje tako primerno snov za roditeljska predavanja. Pietetno se spominja »Slovenski učitelj« umrlih članov Slomškarjev, med njimi na prvem me6tu Marije Narlnik, ki je padla od partizanske roke, dalje Pavle Krušičeve in nadučitelja Avgusta Pirca. K. Hafnerjeva ocenjuje šolarsko knjižnico s kratkimi, a točnimi oznakami. Knjižne vesti ter slike iz učiteljskega življenja, kakor se kažejo po starejših slovenskih leposlovnih delih (to pot v Detelil), zaključujejo številko, v kateri jo tudi proglas škofa dr. Rozmana o češčenju Presv. Srca Marijinega.
Naša zvezda, št. 9—10. To glasilo dijaških kongregacij prinaša na uvodnem mestu članek dr. Jožeta Pogačnika o naročilu sv. očeta, ki pravi: »Naj z vso vnemo |x»snemnjo vzvišeni zgled svoje Matere, pobožno, delovno in čisto žive!« Članek o osmošolcu Lojzetu Grozdetu ter dvo njegovi pe-
smi pričata, kako je bi idealen fant ter dober pesnik (Sem mislil, da sem sam, Pevčeva molitev), ki je gotovo nasledoval in razvijal Sardenkovo dediščino, da mu je bilo dano živeti. Tako pa je mlad umrl mučeniške smrti. Kanonik J. Šimenc prevaja Papinijevo »Drugo molitev h Kristusu«, ki jo je napisal ob začetku druge svetovne vojne ter se stavi ob stran njegovi prvi molitvi iz Sto-ria di Christo. Lepa molitev, ki jo moli velik kristjan in velik umetnik! Dr. Slapar piše o dogodkih v Fatimi, kar se nadaljuje skozi ves letnik. Oslali članki pa so vzgojnega značaja (Toth, Saj sem vedel, pa sem pozabil; Rilx>ulet, Nasveti za duševno delo; Beloauard, Dekle, ki bi morala! itd.) ter leposlovnega (Mauser Karel, Polnost, pesem; Einchorven, Kvartača, — zdi se mi, da s Tim-mermannsovimi vinjetami; Budna Polde, Pred pomladjo). Zadnja stran je namenjena zabavi.
Glasnik Prcsvctega Srra Jezusovega, letnik 21, moramo enkrat na tem mestu omeniti že zaradi zunanje opreme, ki je resnično svojevrstna. Je to sedaj list, ki je po zunanjosti kakor tudi po notranji razporedili črk in slik vseskozi urejevali po enotnem principu ter v celoti skladno. Za lako grafično razporedilo skrbi arh. Gajšek. Pišejo ga pa slovenski jezuiti ter omenjamo iz številke za marec: več člankov, ki se tičejo jiobožnosU Srca Jezusovega in pobožnosti prvih petkov, članek o roparju in svejniku (sv. Dizma), ki so jih napisali patri Žibet, Konatin, Konrilia: razlago apokaliptičnih konjenikov, ki jo piše bogoslovni profesor v Sarajevu p. B. Remec, ilustrira pa akad. sli-karica Bara Remec; dr. Joža Lovrenčič piše misijonsko povest Gospod ga je klical! itd. Vsaka stran je okrašena z lepimi obrobnimi vinjetami.
Pod varstvom Matere
Prinašamo šolski spis učiteljiščnice, ki nam nazorno pravi, da misel na duhovne vrednote med našim dijaštvom še ni zamrla, nasprotno, da so je poživila zlasti v teh časih, ko ves narod opravlja spravne pobožnosti v čast Materi božji:
Lepo zimsko popoldne. V mali podružni cerkvici je zazvonilo. Molče smo vstali, se oblekli in odšli proti cerkvici. Nismo bili veseli, v vseh je ležala neka skrb, a v vseh je bilo tudi močno zaupanje. Šli smo molit in prosit svojo dobro Mater za pomoč in varstvo.
Molče sva stopala z bratom drug ob drugem. Nehote sem vzela iz žepa rožni venec, na katerem je bila obešena svetinjica Marijinega Srca. Brat me jc pogledal skoraj z milim, a globokim pogledom in rekel: »Ali daš meni to svetinjico?« S tresočo roko sem odpela svetinjico in mu jo dala. »Vzemi in Mati naj te varuje.« Bridko se nama jo storilo, a molčala sva in se saino žalostno pogledala; v tem pogledu pa je bila največja zalivala. Šla sva dalje in prišla do cerkvice. Ze mnogo veselih in zaupnih src je klečalo pred Marijino podobo. Tudi najini srci sta so jim pridružili — a ne veseli. Začeli smo moliti sveti rožni vcnec. Ni bilo duhovnika, ki bi vodil našo molitev, molili smo sami. Molili smo. molili vsi i eno prošnjo v srcu: Mati, varuj nas, varuj našo domove, varuj naše družine.
Danes pa sedim zamišljena in z globoko rnno v srcu. Premišljujem. Ali jo Mati vse uslišala. samo najino prošnjo, ki sva ji jo poslala z bratom, pa prezrla? Ali ga mala svetinjira ni varovala? Toda predramim se. Da. tudi naju je uslišala. tudi najino prošnjo je sprejela, a na poseben način. Varovala je brata, varovala in čuvala nad njim vse dotlej, ko ga je v temni noči sprejela v svojo večno varstvo, ko t;a je skrila pod piaš? svojega Materinega Srca, kjer bo varen pred vsem hudim. Vem, da tudi najina molitev: »Spomni se...« ni bila brez uspeha.
Krog mene jo vse tiho, v meni pa neprestano govori neznan glas: »Spi. draei brat, varno spi v zavetju Srca svoje in našo najboljšo Matere.. .c Mi na, ki smo šo ostali, bomo šo in še hodili prosit Njo in vemo, da nas ne bo zapustila nikoli.
•	J. A.
■♦^^^VVVV^VVVV^^VVVVVVVV
Gospodarstvo
Prodaja alkoholnih dišav. Visoki komisariat za Ljubljansko jx>krajino je podaljšal rok za prodajo alkoholnih dišav, ki je bil dovoljen do 28. februarja t. I. do 15. marca. Prodaja alkoholnih dišav mora biti do tega dne končana.
Trgovinski odnošaji Italije z jugovzhodnimi državami. Kot je bilo pričakovati, izkazuje danes največji promet italijanska trgovina z Nemčijo. Trgovinska izmenjava med obema državama je dosegla rekordno 6tanje. V prometu z jugovzhodnimi državami kot n. pr. z Bolgarijo in Vlrvatsko niso nastopile znatne izpremembe. Blagovni promet z Grčijo se je držal v ozkih mejah, ker so grške izvozne možnosti zelo omejene. V prometu z Madžarsko se obseg ni povečal nad stanje leta 1941. Znatno povečanje prometa pa je bilo zabeleži., v prometu v Slovaško. Blagovni promet 6 Turčijo je bil omajen le na nekatere kompenzacijske fiosle.
Nov hrvatski državni urad. V Zagrebu so ustanovili urad za ureditev premoženjskopravnih vprašanj med Neodvisno Hrvatsko Državo in drugimi deželami. Urad 6pada pod nadzorstvo finančnega ministrstva.
Zvišanje osebnih tarif na hrvatskih železnicah.
Z veljavnostjo od 1. marca letos so bile jiotniške tarife na hrvatskih železnicah zvišane za 50%, dočim 6o blagovne tarife ostale neizpremenjene.
Hrvatske železnice. V lanskem letu je bilo prevoženih na hrvatskih železnicah 23.8 milijonov oseb, od tega je plačalo piolno vozno ceno 13.7 milijonov 06eb, 6.5 milij. 6e je vozilo s polovično voznino, 3 milijone ljudi pa z režijskimi vozovnicami, ki znašajo kot znano 10% vozne normalne cene.
Obtok bankovcev v protektoratu. S koncem lanskega leta je znašal obtok bankovcev Narodne banke za Češko in Moravsko 14.089 milij. kron, dočim so znašali žiravni računi 1.666, blagajniški zapiski pa 1.775 milij. kron. Med aktivi je ocenjen zlati zaklad s 1.515, devizni pa 6 728 milijoni kron.
Obtok bankovcev v Romuniji. Lani se je, kot
je razvidno iz poročila romunske narodne banke, povečal obtok bankovcev v Romuniji od 80.258 na 101.023 milijonov lejev v povprečju. Poročilo nadalje omenja, da se je v lanskem letu romunski zlati zaklad potrojil.
Ferrl S.: DivinitA ignoto. Nuovi documenti di arte c di culto funerario nelle colonie greche. Firenze 1928. (II 68.389)
Flocco G.: Mantegna. Milano 1937. (69.119)
Gallo A.: II R. Istituto di patologi« del libro nel 1940.
Koma 1941. (II 66 400) Grazlosi P.; L'et4 Jella pietra in Etiopia e in Somalia.
ltoma 1938 (II 68 081) Grazlosi I'.; Terminologia preistorica. II paleolitico.
Modena 1940 (II 68 439) Hermanla F.: Gli artisti italiani in Germania Roma
1934. (II 66 230-Iai In memoria del Prof. A. Trombotti. Bologna 1941. (II. 66.341)
Kudler J.; Thomns Dolliner. Wieo 1852. (III 66.243) Kunst und KunBtliandwerk. Wien 1898— (III 66.252) Magnl Dufflocq, E.; Storia della musica Milano 1933. (II 68.388)
Massanl G.: La battaglia delle Alpi. Roma 1941. (III
66.240)
Mercatl G.: Opere minori Roma 1937—41 (II 43.375—76/80) Monat-shert, Philips, fiir Apparato — Fabrikantcn.
Etndhoven 1932- (II 66.224) Ollaro T.: Popoli e razze. Torino 1938. (II 66.129) Ollaro T.; G 1'. Marat. medico e malato. Torino 1938. (II 66.132)
Pansint G.; La terapia dol reumatismo. Napoli 1936. (II 66.163)
Parlbcn! It.; Da Diocleziano alla caduta, delTimpero
d'occidente. Bologna 1941. (II 67.258—8. Pavlčcvlč M. M.: O ernogorskom folkloru. Beograd 1940. (II 66 375)
Pellleo S.; Pocsie e letere iredite. Roma 1898. (II 68.398) Petkanov I. A.: La rinascita e la libcrazione doila
Bulgaria Roma 1941. (II 68.210—5) Pisa nella stori« e noll'arte. Milano 1929. (II 68.392) Portolano del McdHerraneo. Genova 1939. (II 67.2.">3) Itcgglane. Offieine moccanicbe italiano. Reggio Emi-
lia. (lonova 1936. (II 68.385) Rldoiri R.; Le lettere di G. Savonarola. Firenze 1936. (II 68 391)
Romngnosl G.: Della costituzione di una monarcliia nazionale rappresentativa. Roma 1937. (II 68.132—V/2) Rosi M.: L'Italia odierna Ilue secoli di lotte, di studi e di lavoro per Ifimlipcndcnza c la grandezza della Patria Torino 1918—32. (II 68.426) Sajovlc R.; Rasspgua di lettoratura giuridica jugosla-
va 1925—1928 Roma 1930. (II 68.442) Samec M.; Die Einwirkung ultravioletter Strablen auf
Kohlehydrate Bologna 1935 (II 68.441) Sede. La nuova, della R Scuola di ingegneria in Milano Milano 1933. (II 66.208) Spellanzon C.: Storia del risorgimento c dell'unltA
d'Italia Milano 1933- (II 68.397) Studio, Tlie. An iltustrated Magnzine of fino & applicd
A rt Loudoil 1893- (II 68.334) Tcsaur. II, de lenge furlanc. Bologna 1919— (III 66.247) Usseglto G.: In martfim« alla graiule terapia cardiaca.
Torino 1937. (II 66 079) Voclno M.: La uave nel tempo. Milano 1942. (IT 68.396) Zonta G. & A. Simioni; Vita socialo italiana nel XIX e XX secolo. Milano 1937. (II 68.425)
MALI OGLASI
V malih ojUilh valja pri likanja tlaib« rsaka beiada L 0.30, pri icoltoranlikih oglasih J« bc««da po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglatih pa |« balada po j,0.60. Davek »« računa posebej. Mala oglaae )« treba plačati tako) pri naročila.
B Stožto a
Ribez
za spomladansko saditev ] I so dobi " deškem vzgoje-vallSču v Mostah, Zaloška cesta 77.	(1 I
Maksimalni cenik za tržno blago v Ljubljani
Veljaven za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini
Dolu:
Spretno služkinjo
'(kuharico) sprejmem k družini 2 starejših oseb, stanujočlh v sredini mesta. Prišla bi tudi v poetov poštena postrežnica za ves dan. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Značaj« St. 1214.
Dekle
z dežela, vajeno vseh kmetsklh del, sprejmem. Stepanjska cesta štev. 24, Ljubljana.	(b
Kuharico
perfektno, vajeno okusne meščanske kuho — Išče manjša družina, riača Ur j 350.—. Marmontova ulica 6tev. 28.	(b
Služkinjo
pridno ln pošteno, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1206.
Gospodinjsko pomočnico
k trem odraslim osebam Iščemo. Ponudbo v upravo »Slovonca« pod »Trgovska družina« St. 1238.
(b
Pošteno dekle
mlajšo ali srednjih let, z daljšimi spričevali, ki zna dobro kuhati tn opravljati vsa gospodinjska dela. sprejmem. Oglasiti eo na : Ljubljanska ulica St. 23.
(b
gKiiirtmeB
Smrekovo treslo
lepo, zdravo ln suho ter ježloe — kupuje vsako količino OSN.1ARNA J. LAVRIO, St. Vid pri Stl-4nl — Ljubljana.
Pisalni stroj
v dobrem stanju ali ▼ neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje ln plača najvišje oene. »Eve-rest«, Prešernova 44. k
Za mačje kože
plačamo dobro oeno. kupujemo tudt kože domačih zajcev, samo velike, zimske. ROT, krznarstvo. Mestni tm S.	(k
Volnene krojaške odpadke
ln volneno trikotažo, kupujem. Cankarjevo nabrežje 3, Ribja ulica 8.
(k
Rezan in okrogel trd les
ponudite vagonske količine z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod Slfro: »Takoj plačljivo« fitev. 889.	k
Štedilnik
popolno želczje nu vzida-ti, novo, levo aH desno, | 2 in pol plošči, 21 eol ...........a prodam. Rožna dolina ce-
Skodljivce Ista V št. 4.	<1|
In vsakovrstno golazen v
hlSl, shrambi, skladišču, I	TriClkelj
na vrtu ln na polju po- dobro ohranjen, 1000 kg I končujte z odgovarjajoči- no8llno8tt> prodam. 2oie«-ml Ing. Prezljevlml pre- nJna> Celov6ku ceBta 69. parati. Ing. PrezelJ, Wol-1	^ 1
fova ulica S.	(11 _______
Voz
v popolnoma dobrem sta- I T«L I nosilnost 4000 kg — J zamenjam za konjsko se-I no. Sedej. liožria dolina 88 | cesta VIII, st. 12.	(1
Visoki komlsarlat za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani je dne 25. februarja 1948-XXI, VI11/2, št. 361/4, odobril naslednjo 'rine cene, veljavno v Ljubljani od 1 mare* l'J4:l-XXI daijp.
Zeljnale glavo pod 10 kg 2 liri kg, r<lečo zelje 2.25 lire, kislo zelje 4 Ure, ohrovt 2.25 lire, repa na drobno 1 liro. ropa na debelo 0.75 lire, kisla repa 2.50 lire, repni vršički 2 liri, motovileč 10 lir, regrat 4.50 lire, radič 0 lir, poje,' radič 10 lir, špi-naČa 4 lire, rdeča p'-sa 3 lire. rdeče korenje brez zelenja 3.50 Ure, rumeno korenje 2 liri, peleršilj 4 lire, zelena (glave) 4.50 lire, rumena koleraba
2 liri, kolerahtca 4 lire črna redkev t.50 lire, t,e-bula 3 lire, čebulček 12 lit, šalota 4 lire, česen 8 lir, hren, očiščen 4 lir«, jaboikH I. vrste (namizna, zbrana) 5.70 liro jabolka II. vrrto 5 lir, lijrnvo cvetje (suho) 18 lir kg, jajca 2 liri ko«.
Opomba: Blago, za katero t,o bile cene objavljene v pre|šnjih maksimalnih cenikih, sedaj pa cene nn bi bile vsebovane v ceniku, se prodaja po prejšnjih cenah, če ni bila za dotično blago * posebno odločbo Visokega komisariata, odsek za določanje cen. odobrena drugačna cena.
Križanka št. 76
Mlado dekle
ea pomoč v gospodinjstvu kjer ima tudi priliko, da se privadi v šivanju — sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 1330.
(b
Boljšo sobarico
sposobno, ki je vajena samostojnega dela, Išče mo. Podrobnosti ustno. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1356.	b
Bakren brzoparilnik
100 do 200 litrov, kupim. Medarna, Ljubljana, Židovska ulica 6.
DRVA PREMOG G O N B A €
GLEDALIŠKA 14
Dobavljamo zaboje
Rjav dežni plašč
za manjšo postavo, ugodno naprodaj. Kolodvorska I | ulica 22-1, soba 11. (1 [
Pohištvene vzmeti
I motvoz za roodroco in vso I drugo železnino dobite v novi trgovini »FERRUM«
po meri, večje količino. I i,EON STUPICA, Ljub-Naročlla sprejema tvrdka jjana, Gradišče štev. 2 Kobl, Gajeva »-II. 'I (poleg uMullnk).	l|
1	2	J	4	5	0		0	y	10	U	12	13	14	ia	lo	i/	18	14
20					21					22					23			
24				25					26					27				
28					29					30					31			
32	3J	34	35	36	37	38	39	4U	11	42 | 43		44	45	4i	41	4o	49	5U
51					52					53					54			
55				56					57					58				
50					00					81					Oi			
športni voziček
ln Šivalni stroj, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dober plačnik«.
Brizgalni aparat
za soboslikarstvo, kupim. Ponudbe z navedbo cene upravi Usta pod »Brizgalka« St. 1257.	(k
Krmilno peso in korenje
kupim. Ponudbo na;Hme-lak. Blelvvelsova c. 35 a.
(k
Stare srebrne predmete
ln kovance kupim. Naslov v upravi »Slovenca« 1337.
(k
Semena za vrt in polje I Vile, lopate
dobite v trgovini Dominik J krampo, grabijo, kose ln I BezenSek, Miklošičeva c. I drugo železnino dobite v St. 6 (palača Ljudske po-1 novi trgovini »FERRUM« | gojilnice).	O | LEON STUPICA, LJub-
ljana, Gradlščo štev. 2 1
Sadje in zelenjavo |<poieB ursuimk). il
vodno sveže pošiljke nu-.	.
dl en gros ln en detall OpretlU Za SaiHSKO SODO
po najnižjih cenah Anto-1 „ posteljo ln kaučem, ee nlja Baloh, Kolodvorska I skoraj v novem stanju, za | ulica 18. dvorlSčp.	11 skupno ceno 3600 Ur na-
prodaj. Kauč so ovent.
Dolomitni pesek I proda posebej. Delavnica |
za fini omet, terazo, ba- 7a trlclklje, Sušteršlč lin prostore, za posipanje Blelvvelsova c. 13 (Figo vrtov, rlzel, gramoz ln|ve<=- 'evo dvorišče) kamen vam dobavi: Go-1 stilna VODNIK, Podutik I	PiSElriO TT11Z0
St. 25, LJubljana 7. Naro-1 veliko, dobro ohranjeno, čila sprejema: »JEKLO«, | ugodno prodam. Philips-1 A. VODNIK. LJubljana, | raiiio, Ulica 3. maja St. 6. | Stari trg st. 11.
Vodoravno: 1. nekdanji albanski vladar, 5. smrtno prebivališče, 30. sadno drevo, 40. mlin-
Stekleno steno
Služkinjo
pridno ln pošteno, za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmemo s 15. marcem 1.1. Plača dobra. Predstaviti so je osebno. Hočevar Nada, Celovška cesta 28, X nadstr. b
1 Služba |
ISieio:
Gospodinjska pomočnica
vajena vseh hišnih del ln vrta, Išče službo. Ponudbe v upravo »Slovonca« pod »Vestna« St. 12D2. (a
30 letno dekle
zmožno kuho ln samostojnega gospodinjstva, Išče službo k boljši, manjši družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna služba« St. 1256.	(a
Inteligentna gospodična
z večletno prakso, z znanjem nemškega jezika — Išče mesto k otrokom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srčna kultura« 6t. 1342.	(b
I SpbR 1
Oddaje:
Lepo sobico
b poseb. vhodom, opremljeno ali prazno, 3 min. od tramvaja, oddam. -Ižanska cesta 39, Juvan
Suhe gobe
Naprodaj*. 15x3.10m, z vrati, 105 sip,
dve stari omari, postelja, J ugodno prodamo. Naslov I miza, črn plašč, nekaj j v oglas. odd. »Slovenca«' obutve Itd, po umrli sta-1 po(j št. 1357, rejšl ženski. - Gerblčeva ulica 26, Kolezlja. (1
šivalni stroj
ženski, prodam. Rakar, I Smartlnska cesta štev. 21.
d
Posestva
Posestvo
delavec, nosač, 10. utrinek, 15. rimski oblastnik v Judeji ob Kristusovem času, 20. kraj na Koroškem. 21. evropska prestolnica, 22. pripadniki izumrlega naroda, 23. sirota, beda, 24. posrednik, izraz iz elektrotehnike, 25. mesto ob Ni^i\i v Srbiji, 26. rastlina zajedavka, 27. slovenski zgodovinar, 28. tuje žensko ime, 20. prekop, preliv, 50. vonj (tujka), 31. Ibsenova drama, V. mesto ob Donavi zahodno od Dunaja. V>. južna rastlina, 41 dokaz nenavzočnosti (tujka), 46. planina na Balkanu, 51. evropska preotolnica, 52. morski ropar, 53. otočje v Atlantskem oceanu, 54. otroška pravljična o«eba, 55. Wallen-steinov zvezdoslovee, 5f>. otroško krstno ime. 57. slovenski prevajalec llauffovih pravljic, 58. žleb, tul. troba, 59. mesto blizu Barija v Italiji, 60. operni skladatelj (Dežela smehljaja), 61. ruska sveta podoba. 62. oblika vode.
Navpično: 1. zarja, svitanje, 2. domača žival, 3. otok v Jadranskem morju, 4. bližnji sorodnik, 5. mesto v Albaniji, 6. pripovedni pe«nik, 7. glinasta posoda, 8. svetopisemska oseba, 9. spleteni lasje, 10. osa.mni>k, elektrotehnični izraz, U. Finžgarjeva povest, 12. duhovščina (tujka), 13. plug, drevo, 1>. državica v Zadnji Indiji, 15. geometrijski lik, 16. trdnjava v severni Španiji, 17. razdobje, 18. pripadnik izumrlega naroda, 19. teža zavoja uli zaboja. 32. živilo, zabela, 33. del zraka. 34. reka v Sibiriji, 35. kraj v Dalmaciji, 37. vrsta dragega, kamenja, 38. po-
sko korito, +2. nenavadna množinska oblika besede las, 43. svetopisemska oseba, +4. italijanski vojaški dostojanstvenik, 43. višavje v Aziji, 47. nasprotje upanju, 4*. moč 49. pripadnik izumrlega naroda 30. obvodna žival.
Rešitev križanke it. 75
Vodoravno: 1. Katarina, 9. vodomet, 16. zmes, 20. eter, 21 E/av, 22. epitelon, 23. Aza, 24. Loli, 25. Tuka, 26. ralo. 27. lapir, 23. ol, 20. esej, 30. oni, 31. Oro/cn. 32. onik,-., 33. pi, 34. meta,
37.	raven, 40. stih, 42 Una, 44. llag, 46. idilika, 47. Meta, 48. dim, 49. as, 50. ala, 51. Nina, 52. kulisa, 53. noj. 54. irt, 55. let, 56. Ala. 57. nator, 58. Est. 59. lak. 60. dalja
Navpično: L Kelcmina, 2. Atos, 3. telc-tina, 4. Arij, 5. retorika, 6. izum, 7. nakovalo, 8. Avar, 9. Veroncse, 10 opaž, 11. diletant, 12. Oion, 13. Metohija, 14. etan, 15. Topinard, lo. /nik. 17. Marshalt. 18. Ezop, 19. Saligaia, 35. edil, 36. Alan,
38.	akut, 39. einir, 40. stas, 41. idol, 42. umik, 43. Asta, 45. alej.
Ta teden bomo začeli objavljati v »Slovencu« lirično novelo
»LJUBEZEN KRISTINE H0MAN0VE«
Novela razgrinja razgibano duševno življenje glavne junakinje Kristine in je zujeta iz živ.
Ijenja umetnikov.

IžtoniH
kupuje večjo količine po ; Drobež, Savlje 48, Ježlca.
njiva, parcela, vrt vas z majhnimi pridelki ne za dovoljuje. Vodstvo, nad zor, nasveti ln sredstva:
rumeno, kompletni komat I jnB.. PrezelJ, Wolfova S/I. I dobrega vozača, kupim. -ln lajto, prodam. Angela I Uradne ure od 8 do 12. I Zaloška cesta 75.	(J
Peso za krmo
Konja
najvišji ceni »A L P A« -Vldovdanska cesta št. 18.
Vrtalni stroj
dobro ohranjen, namizni na transmlsljskl pogon za svedre do 16 mm, kupimo takoj. Phllips-radio, Ulica 3. maja št. 6. k
Kupim pisalni stroj
nov ali malo rabljen, stare znamke. Ponudbe na upravo »Slov.« z navedbo cene pod šifro »Pisalni stroj« št. 1350. k
Sobo za pisarno
pritlično, v Kolodvorski ulici, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1275.	(
Svetlo sobo
oddam s 1. marcem mirni osebi. Ponudbe v uprnvo »Slovonca« pod »Mlklošl-Ceva« St. 1310.	(
l&felc:
Sobo v centru
ptlmarno za pisarno, Išče Društvo slepih. Ponudbe na Društvo slepih. Ljub ljana.	1
Opremljeno sobo
v centru mesta s poseh-nlm vhodom, Iščem. Ponudbo upravi »Slovenca« »od »Takoj« št. 1259. (s
Ljubljana.
d
Parcele I Psa volčjaka
že od 23.000 lir proda ro-1 starega do 2 let, dobrega alltetna pisarna Prlsta- I čuvaja, kupimo. Golob &
Prodamo:
8 visokih eno- ln dvokrll-1 Veo Franjo - LJubljana, | Ko., tovarna kem. Izd nlh omar, razne mize, | Cesta Arlelle Rca št. 3. | Tržaška cesta 40. stelaže, otroške posteljce,
pleteno vrtno garnituro, |	HiŠIlS. goba
(J
Konja
pisalno mizo (nov barok), dobro ohranjene gramo-1 unlcuJe °	prama 6-7 let starega,
fonske plošče ln drugo. - posest' 1 remu,e J0' """ srednje težkega, kupimo Trgovina »Ogled«, Mestni nastala škoda jo pogosto takoj Golob & Ko to. trg 3 (vhod skozi vežo), nepopravljiva. Nasveti n yarna kem ,zd _ Tržaška ■sredstva: Ing. Prezelj, 1 Wolfova ulica 3-1. Urad ne uro od 8—12.	(p
O
ccsta 40.
(J
Lestenec
starinski, steklen, kupim ali zamenjam s svojim modernim. Na-slov v upr. »Slov.« pod št. 1349. k
Contensor
za povečavanje, v premeru od 18—22 cm, kupim. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1368. k
Knjige!
Vse vrste antlkvarnth knjig, revij tn časopisov, kakor tu«'l separatnih odtisov tupuje Knjigama Janez dolžan, LJubljana, Stritarjeva «. Tel 44-24.
Slaslm
Bas gitaro
odlično, ugodno prodam. Poljanski nasip št. 2 pri vratarju.
Patent
italijanski št. 392664-1941. |
postopek ln priprava za
avtomatično krmiljenje z "tom v b,iž,nl ^
registrov pri orglah in vaJ"ke	na Kode"
' ljevem. Naslov v upravi
Dvostanovanjsko hišo
Prašiča
I za rejo, prodam. Štefanova 24, LJubljana 7. (J
sličnlh Inštrumentih, pr.o-.	, ..
dam. Battestln Jožko »Slovenca« pod St. 1326.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 57.	(1 |
Smoking
skoraj nov, prodam za L
Parcelo
do 1500 ma pri Dev. Mar. v Polju, blizu postaje -kupim. Ponudbe z naved
Zajki srebreki
(p | francoski, čistokrvni, poceni prodam. Rožna dolina, Cesta VI, št. 6. (J
Kozo mlekarico
1600— Naslov v upravi I ........ *------- -	I bre3°' »r°?am-
»Slovenca« pod št. 1298. bo cene	»Slo-| v upravi Slov. St. 1348. J
1 venca« pod : »Parcela D. M. v Polju« št. 1362. p
d
Otroški voziček, globok
nov, nerabljen, ugodno naprodaj. Ogled ob delavnikih dopoldne, Slomškova ulica 14-1, levo. (1
Damska oblačila
ln obuvala, prodam. Ogled dopoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1260.
(1
| Obln^rj
Moško uro sem našla.
Setlna Vika, modna trgovina, Kongresni trg 9.
Reven dijak
Išče InstrukciJ. Instrulra vse predmete do všteto 6.
Kravo
dobro mlekarico, po teličku, oddam v rejo. Vprašati v trgovini Slmončlč, Karlovška c. 30.	J
3 Ualcntt B
Tapetniškega vajenca
sprejmem. Frano Jager, Sv. Petra cesta 17. (v
Dober pianino
ali kratek klavir, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1363.	k
Družabnika -ico
za manufakt. trgovino na drobno v Ljubljani, iščem. Velika zaloga; potrebno
Šivalni stroj
»Singer«, dobro ohranjen | realne gimnazije. Ponud in blagajno (Werthelm), srednje velikosti, prodam. Cankarjevo nabrežje 3-II, levo.	O
Šperano spalnico
novo, ugodno prodam. — Kregar Ciril, trgovec v Medvedovi ulici št. 8. (1
Posteljne mreže
dobite v vseh velikostih ln rabljeno sprejemam v popravilo. Petrarcova 84, — Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov.
Šivalni stroj
pol milijona Ur. Ponudbe i pogrezljlv, aoig čolnlSek upravi »Slov.«
boljša konjunktura 1355«. I St. 19, hišnico.
Vajenca
be upravi »Slovenca« pod tesarsko Btroko takoj »Instrulram« št. 1291. (u1
Ifivto-motorl
Šoferska šola
sprejmem. Naslov v upr »Slovenca« pod št. 1274.
(v
Krojaškega vajenca
sprejmem. Puhan, Petrarcova 18.	(v
Le cotnpretse di Aspirina kanu no effetto sicuro
contro il raffreddore, rinfluenza, i rtumatismi, ece. Le eompresse di Aspirina meritano tutta la Voatra ^ .
tint. /ttaH*rut'>." . ••.i . ''U »■
/ Aspirina,
AuL Pr«L Milano . 3101« • 19*0 ■ UZ
Aspirinove tablete so uspešno sredstvo proti prehladu, influenci, rev-matizmu i. t. d. Aspiri-nove tablete zaslužijo Vaše propolno zaupanj*.
Vajenca
za mizarsko obrt takoj sprejmem. Artnak Foslp, Jenkova 7.	v.
Vrtnarskega vajenca
sprejmem; hrana In stanovanje v hiši. Kunovnr Valentin, Sv. Križ, Ljubljana.	v
ftll najemi
Travnik
tostran meje se vzame V najem. Petronafta, Blelvvelsova cesta 35 a. n
Gostilna
ki potočl letno 300 hI vina, 12 hI žganja, s 5 tujskimi sobami, se odda z vsem Inventarjem v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1293.
Trgovski lokal
za manufakturo ln Inventarjem, center. Iščem. -Naslov v upravi »Slov « pod št. 1352.	n
Trgovino
ht.him-i.i.ti... ,n.w„, ii.ni.ii...iimni.ni.jw.i.mn
I. GABERSCEK
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulico 45
Izpit se lahko polaga ie t 18. letom.
Motor 10 PS | Modistovsko vajenko
zamenjam z» motor 5.5 takoj sprejmem. —Balon upravi isiov.. pod »Naj- j naprodaj." - Pred "škofijo I PS ,n 4 PS - Brezovica»STANA«, Smartlnska ^ ---- ' ■ -- •-•—■--	il pri Ljubljani St. 16.	|	lv
Vajenca
za kovaSko ln podkovsko obrt takoj sprejmem. Zidar Alojzij, Jcgllčeva 15.
z mešanim blagom oddam v najem na deželi. - Naslov v upravi Slov. pod štev. 1365.	n
Filatelisti pozor!
Poizkusit« tn uvarlll se boste, da najugodnejše v n o v č I t e ali kupit* znamke vseh držav kakor tudt »JOL« albume In vse fllatlllstlčne pr'-rhščlnr v Knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6
Tet 44-24.
Filatelisti!
Ugoden nakup raznih filatellstlčnlh novosti: znamk, filatelistlčne literature, katalogov, »JOL« albumov itd., dobite pri filatelljl »MLADINSKE ZALOŽBE«, Ljubljana, Stari trg št. 30.
Mrsce
patentne posteljne mreže, stomane. moderne kauče In fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana. Mestni tre 13
Moderno jedilnico
lepo, prodamo za 2500 L. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1301. (š
Pozor stavbeniki in hišni oosestnikil
Dobavljam, polagam In ■ tružlm star« parkfle
Jnsip Utrlec
Kolodvorska 2« Ujubljanu
Obrezujem sadno drevje g
ln strokovno čistim. Na- ■ £ rlov pustiti Wolfova uli- C ca 12 pri hišniku ali pa Koblarjova ulica štev. 5.
Zasteklitve!
Po dolgoletni Izkušnji se priporočam za vlaganje šip, razbita ali nova okna, steklene strehe za tople grede ter okvtrje-njc slik strokovno po solidni ceni. Marko Pogllč, steklarstvo, okvirji, L-Juh-ljana, Sv, Petra c. 8. o
Vloge In orošnie
v Italijanščino sestavlja, prepisuje In razmnožuje. Izvršuj* vse informacije ter r«zn» osebne usluge .HRHVIP BIRO«. f.Jub-IJana, Bv Petra šesta II.
S. S. VAN DfNE:
w	tv°ja domneva pravilna,« je ugo-
varjal Markham, »tedaj je obleka bila raztrgana Sele potem, ko je mladenka bila že mrtva. Tudi šopek je odpadel Sele pozneje. Ne vidim pa razloga za ta nesmiseln pojav...«
»Tudi jaz ga ne vidim,« jo vzdihnil Vance. »Zelo čudno je to.«
Ileatb ga je prodirljivo pogledal in dejal:
»Že drugič ste dejali to: vendar pa ni tukaj prav nič čudnega. Čisto preprost primer je to...« Silil se je, da bi njegov glas bil prepričevalen, kakor človek, ki hoče prepričati tudi samega sebe. »Obleka je lahko bila raztrgana v katerem koli trenutku,t je trmasto nadaljeval, cvetlice pa so se lahko zapletle v čipke, tako da niso padle na tla.
»Kako pa razlagate zadevo s skrinjico za dragulje. narednik?« je vprašal Vance.
»Zločinec jo je skušal odpreti najprej z greb-ljico, ko p;i je videl, da z njo ne Ik> opravil ničesar. si jo pomagal z dletom.«
»Toda če je imet primerno dleto,« je ugovarjal Vance, »čemu se je potem trudil, da je prinesel to nespametno grebljico iz sprejemnico v spalnico?«
Narednik je zmedeno stresel z glavo.
»Nikdar ni mogoče vedeti, zakaj zločinci ravnajo tako, kakor ravnajo.«
»V policistovem besednjaku ne sme biti besedo ,nikdar',« ga je grajajoče o|>omnil Vance.
Ileath ga jo zopet prodirljivo pogledal.
>Ste opazili se kaj drugega, kar so vam je zdelo čudno?« jo vprašal.
Njegovi dvomi so ee zopet zbujali.
»Da, svetilka na mizi v sosednji sobi.<
Stali smo vsi skupaj ob prehodu med obema sobama. Ileath 6e je hitro obrnil in pogledal pre-vrnjeno svetilko.
»Nič čudnega no vidim v tem.«
»Nekdo jo je prevrnil, kajne?« je dejal Vance,
»Kes jc,c je v zadregi odvrnil Ileath. »Toda.,, saj je tukaj vso razmetano.«
»Prav. A za mnoge stvari prav lahko najdemo razlog: za skrivne predalčke v pisalni mizi, za predale skrinje, za vaze. Dokazujejo, da je nekdo brskal |x> njih. Svetilka pa skoraj moti celotno sliko. Je kakor nepravilna nota v skladbi. Bila je na drugem koncu inize in najmanj pet čevljev oddaljena od kraja, kjer se je izvršil zločin. Ni torej mogoče domnevati, da bi bila prevrnjena med bojem. Isto bj lahko trdili o zrcalu. Čemu je bilo razbito? Vse to je zelo čudno.«
»Kaj pa pravite potem o naslanjačih in mizici?« je vprašal Ileath in pokazal na oba pozlačena naslanjača, ki sta ležala prevrnjena na tleh in na mizico, ki je bila prav tako na tleh poleg klavirja.
»To se pa popolnoma sklada z vsem ostalim,« je odvrnil Vance. »Prav lahko je kdo zadel ob nje ali pa jih je porinil v stran gospod, ki je preiskoval obe sobi.«
»Tudi svetilko je lahko prevrnil iz istega razloga!« je vztrajal ileath.
Vance je odkimal.
»To pa ne bo držalo, gospod narednik. Svetilka ima močan bronast podstavek, zgornji del pa
nj težak. Ker pa jo bila sredi mize, tudi ni bilo nevarnosti, da bi se kdo zadel ob njo. Svetilko je nekdo nalašč prevrnil!«
Narednik je nekaj časa molčal. Spoznal Je že iz izkušnje, da Vancejevih opomb ne sme vzeti preveč malomarno. Priznati moram, da, ko sem gledal svetilko, ki je ležala prevrnjena na mizi, na kraju, kjer ni bilo najmanjšega nereda, sem tudi sam čutil, da je bilo v Vancejevih trditvah nekaj zares prepričljivega. Poskusil sem, da bi vključil to dejstvo v dogodke, kakor sem si jih sam predstavljal, a zaman.
»Ali ni ničesar drugega knr bi se ne skladalo s celotno sliko?« je končno vprašal Ileath.
Vance je pokazal na cigareto, ki je ležala na omari v »prejemnici. Omara ie bila ob steni predsobe, v kotu poleg omarice Boule, ravno nasproti divanu.
»Oglejte si dobro to omaro«, jo dejal brezbrižno Vance. »Čeprav so vrata priprta, je v notranjosti še vse nedotaknjeno. Zdi se, da je to edino mesto v celem stanovanju, ki je ostalo nedotaknjeno.«
Ileath je Šel k omari in 6i jo ogledal.
»Priznam, da je ta stvar čudna, je končno priznal.
Vance je navidezno brezbrižno šel za njim in si ogledoval omaro preko policistovih ramen.
»Za vraga!« je nenadoma vzkliknil. »Ključ je na notranji strani. Ta je lepa! Kako je mogoče zapreti omaro, če ie ključ od znotraj. Povejte mi vi, gospod narednik'«
»Lahko, da tudi nič ne pomeni, je ugovarjal Ileath. »Morda omara ni bila nikoli zaklenjena. Prav lahko se o tem prepričamo. Zunaj je soba-
rica in kakor hitro bo stotnik končal svojo nalogo, jo pozovemo semkaj.«
Vrnil se je k Duboisu, ki si je ogledoval klavir.
»Nič?« Stotnik je odkimal.
»Rokavice!« je kratko odgovoril.
»Prav tako tul« je pristavil Bellamy, ki je klečal pred pisalno mizo.
Vance se je okrenil s trpkim smehljajem na ustnicah in šel proti oknu, kjer je mirno kadil svojo cigareto, kakor da bi zanj ta zadeva ne imela nobenega zanimanja več.
V tem trenutku so se odprla vrata, ki so vodila v vežo in vstopil je majhen možiček. sivih las, z majhno in sivo brado, mežikajoč zaradi premočne sončne svetlobe.
»Dober dan, gospod profesor!« ie dejah Heath prišlecu. »Zelo sem vesel, da vas vidim. Imam namreč neko zadevo, v kateri ste strokovnjak.«
Inšpektor Konrad Brenner je bil eden izmed malo znanih specialistov, a zelo sposoben. Udej-stvoval se je pri newyorški policiji in zelo pogostokrat so se zatekali k njemu v najbolj kočljivih zadevah, medtem ko je njegovo ime le malokrat prišlo v časopise. Bil je strokovnjak v raziskova-vanju ključavnic in vlomilnega orodja. Mislim, da niti med kriminalogi na lozanski univerzi ni bil nihče tako spreten v ugotovitvi znakov, ki jih je povzročalo orodje, ki so se ga posluževali vlomilci. Njegova zunanjost in vedenje sta bila podobna zunanjosti in vedenju univerzitetnega profesorja, ki se je postaral v šolskih sobah. Njegova stara, črna in slabo zlikana obleka je bila očividno starinska. Nosil je visok trd ovratnik, kakor kak duhovnik, in ozko črno kravato. Stekla njegovih z zlatom obrobljenih naočnikov so bila zelo močna.
EIAR - Radio Ljubljana
Parliamo 1'italiano!
LEZIONE OUATTOIID1CESIMA, cho verrA tenuta Hal prof. Uott. Stanko Lobm lunedi, 11 1W1943 XXI", oro 19.
Sono ventili 1 soldati.
Popo una marcin di tre oro i soldati cntrnno finnl-mente nel pacsetto piccotissimo. Tre ease, una cliiesa, due alheri, e una fontanella. 1 sottoteneutt sono in testa.
llauuo gli Bcarpoui pieni dl chiodi e uu liasloucino ln inaiio.
II pnesetto pieeolisslmo č stato tanto decantato da tutti. \ ino buono, uova fresehe o aneho una ragazzn belin. La maestra. K venuta dalla cit t A. I soltotenenti si mottono a pošto II nodo della cravatta. Uno si guurda perfino in uno specchietto.
I soldati passuno o cnntano. Una galllna corre disperata.
I contadlnl si voltano a guardaro senza eapire
nlantc. 1 soldull lasniil K perchel Uno erede di avor capito tutto e da spicgnzioni a un ninico.
Intanlo i ragaizi bannn avvisaln la popolazione. Rettanta persone, čredo. E tutti si nffaceiano. U pizzi-cngnolo — droghiere — tabaccaio — sarlo, chiiide ll ne-gozio per vedcre inegllo. Una contadiiiu riiuane ferma con vonti chili in testa. «I soldati! I soldati!«
Mancano solo le bandiere. Perchč nelfaria c'6 un profumo di festa.
Eppure fino a quel momento tutto A stato come gli altri iriorni. I.a canipanella piccolissima lin suouato 1 soliti ritltocehi. Tutti hanno npcrto gli ocelii. (Juel con-tadinn con il naso rosso ha prcso la pala. Quell'altro ha comperato il sigaro. II bninbimo con il gremhiule nero e I gradi da capitano č andnto a servire la messa. l.e pecore sono passate di corsa. Tutto come sempre. Come avviene dn secoll.
M h alle nove e mezzo e accnduta trna cosa enorme, straordinaria. Sono vcnuti i sotdati. La pinzzetta e su-bito riempila. Conticue giusto duecento persone. Non una di piu.
NeIPnrin fresca nbituata solo alle campane delle pecore c al fruscio della fontanella, si perdono i co-niandi sccclii di un sergente inaggiore. Un soldatn non c allinealo. t"n nltro ileve fare un passo avanti. Finnl-mente sono tutti formi rigidi sulfattenti. Seinbra un peccnto dover roinpcre lo righo proprio ndcssn. Ma bi-sognn rompcrlo. II comando d dalo. E 1 soldati hnnno riempito il pacse...	(Dal <Marc'Aurelio»)
Aggettlvl Irregolarl
il contndino, qucl contndino, lo specehio, que!lo specchlo,
1'nlbergo. quell'albergo i coiitndini. quei contnilini. gli specchl, quegll spccchi,
gli albergbi, quegli nlbcrgbi. il fiore, hel fiore, lo scaffale, bello scaffale, 1'orologio, belTorologio
i fiori, bei fiori. gli scaffali, begli scaffall, gli orologi,
bcgti orologi.
la vctrina, quella vetrina, hella vetrina; Tinscgna,
quell'insegna, belTinsegna lo vetrine, quelle vetrine, belte vetrine; le insegne, quelle insegne, bclle insegne
Che orologio preferiscit — Quello 11. — II paese
t bello.
Che fnzzoletti preferiscit — Quelli li. — I fiori sono belli.
Eserclzt
t. Scriretn primn coll'nggettivo quel, qnello, eee.: tihro, macchinn. uomlni, errore, bello specehio d'ncqua, montngne, stracoi, bell'uomo, giardiui, slmglio, scolari, zoppo.
2. Scrivete prima eoU'nrticolo, pol coU'aggettivo bel, bello, ccc.: romanzo, prati, alhero, cliiesa, piazze, nzione, cappelli, mani, occasione, scogtio, musetto, spa-vento.
Tu natisnjeno besedilo jo samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijansko lire so nn sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki žo imajo gotovo predznanjo, vedno oh 19.
SGARAVATTI SEMENU S. A., PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe.
ŠPORT
Kdo bo vodil ta teden?
Danes bodo odigrali 22. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Preteklo nedeljo so začeli s tretjim dejanjem državnega nogometnega prvenstva. Še devet nedelj bodo igrali in potem bo konec zanimivega ugibanja o usodi posameznih moštev. Trenutno kaže, da bodo za letos odnesli trofejo prvenstva v Livorno. Naskok enajslorice, ki jo spremlja sreča že od prvega začetka, pa ni tako prepričljiv; Torino je samo za dve točki za Livornom, Ambrosiana za tri in vsaka nedelja lahko prinese presenečenje. Trenutno stanje v nogometnem prvenstvu je naslednje:
Livorno	21	13	5	3	3-1	23	31
Torino	21	13	3	5	49	20	29
Ambrosiana	21	12	4	5	42	22	28
Juventus	21	11	4	0	49	36	20
Genova	21	11	2	8	48	41	24
Bologna	21	10	3	8	38	20	23
Milano	21	7	8	6	27	26	22
Lazio	21	8	5	8	40	42	21
Fiorentina	21	9	3	9	38	43	21
Atalanta	21	8	4	9	20	28	20
Roma	21	7	4	10	25	38	18
Bari	21	5	7	9	17	27	17
Triestina	21	3	10	8	19	25	16
Liguria	2t	6	3	12	23	49	15
Vicenza	21	4	5	12	20	33	13
Venezia	21	3	6	12	20	36	12
Danes bo nastopil Livorno v Bariju, kjer bo pobral najbrž obe točki. Šo bolj gotovo lahko to trdimo o Torinu, ki bo igral doma z najšibkejšim moštvom prvega razreda, Vicenzo. Tudi Ambrosiana nima tokrat preveč hudega nasprotnika: v Milanu, torej pred domačim občinstvom, bo nastopila proti Triestini. Pred težko nalogo pa stoji Juventus; v Bologni se bo moral krepko boriti, če bo hotel zadržati razdaljo, ki ga loči od vodilne trojice. V Benetkah bodo gledali nogometno tekmo med Venezio in Milanom, v Genovi med Ligurio in Fiorentino, v Bergamu med Atalanto in Romo, v Rimu pa med Laziom in Genovo.
Kdo bo vodil ta teden? Najbrž na vrhu razpredelnice ne bo posebne spremembe in bo ostal vrstni red isti.
Danes drugi obrok
namiznega tenisa, pri katerem sodeluje devet najboljših ljubljanskih igralcev
Tritedenski turnir med elito ljubljanskih igralcev namiznega tenisa bo prešel danes v drugo fazo z novimi zanimivimi srečanji. Družba naj-zvestejSih pristašev namiznega tenisa, ki jo redno srečujemo na vseh turnirjih, napoveduje, da t>odo danes najbolj zanimiva srečanja med Bogatajem in R. Strojnikom, pa med prvakom Ljubljanske pokrajine Bradeškom in Šubertom. Po današnjih partijah bodo ocene posameznih igralcev že veliko bolj jasne, prijatelji športnih prognoz pa bodo dobili nekaj novih podatkov za ugibanje, kdo bo izšel iz tega zanimivega turnirja kot prvak.
Na sporedu !*> spet 12 iger, turnir pa bo vodil SK Mladika. Začeli bodo ob 9 dopoldne v Iler-niesovi dvorani pri Mikliču.
»SLOVENČEVA KNJIŽNICA«
se naroča in plačuje na Vrhniki, Podlipska cesta 9. Tam lahko ludi kupite posamezne knjige.
IZDELOVALNICA HARMONIK
FLEISS JOSIP
LJUBLJANA
BLEIWEISOVA 35
Vam nudi veliko izbiro
piano in diatoniftiih harmonik
POVEST PILOTA ŠTEFANA
85.
Oba z Lio sva možakarju mahala v znamenje, da sva ga zagledala. Joj . .. kaj res... Prav zdelo se mi je, da je na moč podoben mojemu očetu. £e ozek krog. Ne, ne motim se. Kolikor sem imel moči sera zavpil Lii, da je tisti tam moj oče.
86.
Kupujte pri
naših InserentHi
Čitajte in širite »Slovenca«!
Zahvala
Najlepše se zahvaljujeva vsem, ki so ob smrti najine ljube sestre, oziroma svakinje, gospo
Marije Fasan
Izrazili svoje sočutje, JI položili cvetja na krsto in jo spremili
na njeni zadnji poti. Maša zadušnica bo darovana v kapelici v Jožeflžču, Poljanska cesta žt. 16 v torek, dne 2. marca 1943, ob 8 zjutraj.
LJubljana, 28. februarja 1943.
Fasanovi.
Mož je stal vrh hriba in mahal. Veselo sem zaplul prav nadenj. Na kratko vrv sem privezal majhen vijak ter nanjo pritrdil listek, na katerega sem napisal, da se bom kmalu vrnil in mu prišel pomagat. Na drugi konec vrvi pa sein pričvrstil robec. Naprava je padala ...
Neuklonljivi borec
»Da,« je odvrnil Nikolaj, »tudi jaz sem isto vprašal in stari služabnik mi je s solzami v očeh pripovedoval, da francoski general Miollis in policijski nadzornik Radet nista pustila svetemu očetu toliko časa, da bi bil vzel kovčeg s potrebnimi oblekami. Zbudili so ga ponoči ob treh, oblekel je talar in kratki plašč, kakršnega nosijo tudi škofje in kanoniki in moral takoj na voz. Nič ni pomagalo, ko je papež razložil, da nima s seboj druge obleke kot to, kar nosi na sebi. General se je smejali Medtem ko je bil papež s svojim državnim tajnikom na potovanju, je vprašal slednjega, če je vzel kaj denarja s seboj. Tedaj se je izkazalo, da ima kardinal pri sebi tri groše, papež pa en papeto, kar je petina rimskega tolarja. Pij je potem dejal: »To je vse, kar mi je še ostalo od moje države.« Tako je sedaj uporabljal vedno isti tolar, dokler se ni ogulil. Ne bo malo dela ...«
Ob teb besedah je stari krojač občudoval oguljeno obleko. Nenadoma je dvignil roke, se udaril j>o glavi in zaklical: »0, kako slab krojač sem I Ali sem mar pozabil svojo obrt? Taka stvar se ne da več zašiti, treba je napraviti nekaj novega. In če bom moral narediti zastonj... Pri ubogem Kristusovem namestniku vendar ne bom iskal dobička. To bi bil greh.«
»Stojte!« je dejal stolni župnik, »tu hočem tudi jaz sodelovati in veliko drugih ljudi. Zadostuje, da imate to čast, da smete narediti papežu obleko. Tudi mi hočemo imeti svoj delež, kupili bomo blago zanjo.«
Ko je opazoval talar, je dejal: »Stari talar i je komaj še uporaben, kaj menite, ali ne bi mogli odparati mali ovratnik.. ? Bil bi mi drag, predragocen spomin za vse življenje in dam zanj j pet zlatnikov!«	1
»Takih ljudi bo še več,« je opomnil mladi duhovnik, »ki bodo hoteli napraviti isto. Moj oče ima tudi denar in mislim, da bi rad pokril kos papeževe obleke, ki bi jo dobil, s srebrnimi tolarji. Dajte mi samo majhen kos!«
»Stojte, stojte!« je zavpil krojač, »potem bi mi razrezali vso obleko in jaz je ne bi imel več za mero!«
Pričel je točno meriti dolžino, širmo itd. obleke in si vse zapisal.
Prijatelji so odšli.
Krojač Nikolaj pa ni mogel od veselja vso noč spati. Večkrat je tiho vstal, prižgal luč, se splazil v izbo, kjer je visela papeževa obleka, 60 vsedel, jo občudoval ter od veselja govoril sam s seboj in molil.
Nato si je zadovoljno mel roke.
»To bo veselje — velikonočno veselje za papeža!« je šepetal, »in jaz smem pri tem pomagati, jaz, Nikolaj, osebni krojač Njegove Svetosti!«
Drugi dan je bilo vse živo na ulici, kjer je stanoval mojster Nikolaj. Drug za drugim so prihajali, plemenite gospe in gospodje, od katerili je redko kdo prej l<daj prišel v ta konec. Prihajali so po stopnicah k staremu, sicer čisto pozabljene-mu krojaču. Vse je hotelo videti obleko Pija VII., obleko mučenika za Cerkev. V krojače vi hiši so pustili srebrnike in zlatnike. Nikolaj si jo vse za-
pisal in dal vsakemu potrdilo z obljubo, da bodo tisti dobili košček papeževega talarja, če bo papež dovolil, da se lahko razdeli njegova oguljena obleka. —
V prihodnjih dneh ni imel Nikolaj samo naj-sijajnejše in najfinejše blago za več belili sutan kakor tudi za škrlatni plašč za čez ramo in za plašč iz rdeče svile — to so z brzimi sli poslale plemenite gospe iz Genove — ampak je imel tudi ioliko denarja, da je pri zamenjavi prejel polno mošnjo zlatnikov.
Staro obleko je za silo popravil, jo nesel v papežev zapor in jo dal komorniku. Nato je slednjemu sporočil, da dela za Njegovo Svetost popolnoma novo obleko, ki jo hočejo savonski katoličani pokloniti papežu za veliko noč.
Sluga je globoko ganjen to poslušal in samo pritrdil: »Rog ho vse blagoslovil, da, če Njegova Svetost kaj potrebuje,- potem je to — darilo, ki vam ga je Bog sam naročil. Za vse bom poskrbel.«
Osem dni pozneje, v 6redo pred velikim četrtkom, je nosil Nikolaj precejšen zavoj k škofijski palači. Ker ga je straža že poznala, so ga pustili vstopiti Kmalu je bil v sobici papeževega komornika. Ko je ta odprl zavoj, je z rokami tlesnil od začudenja zaradi lesketajoče se lepote svetlikajočega se novega belega talarja in krasnega rdečega novega malega plašča in svilenega plašča. Tudi klobuk z zlato vrvico je bil zraven.
Hkrati je držal Nikolaj, žareč od veselja, mošnjo z zlatniki — »za ubogega svetega očeta«, je dejal, »ki mu Francozi niso nič pustili — od njegovih zvestih pristašev v Savoni.«
»Počakajte, Nikolaj, počakajte,« je dejal sluga in hitel ven.
Kmalu se je vrnil.
»Pridte z menoj in nesite vse to v roki.«
»Dobro,« je rekel Nikolaj in šel za njim. Sluga je odprl drugo sobico in vstopila sta. Nikolaj je iskal omaro, kamor bi obesil obleko. Tedaj je vstopila iz sosednje sobe drobna, bleda postava v zakrpani beli sutani in obledelem piašču z belo čepico na častitljivi glavi.
Pij VII. sam je stal pred starim krojačem.
Ta se je sam komaj znašel pred tolikim presenečenjem. Pokleknil je in solze so mu zalile obraz. —
Stari komornik pa je z vsem spoštovanjem poročal v kratkih besedah o velikonočnem darilu savonskih katoličanov, pokazal lepo delo in zaključil: »Najsvetejši oče, veliki in mali so zbirali, da bi Vaši Svetosti pripravili iepo praznično obleko za veliko noč. Ker nihče ni hotel vzeti denarja za blago in tudi krojač ne za svoje delo, je tako zbrani denar ostal kot velikonočna miloščina. V imenu zvestih katoličanov tega mesta, ki so pri vsem trpljenju in sočustvovanju srečni in ponosni na to. da vrhovni predstavni!? krščanstva biva sredi med njimi, prosi pošten mojster Nikolaj Vašo Svetost, da bj milostno vzeli darove, ki so bili zbrani z dobrim namenom in da bi hoteli blagosloviti darovalce. Želijo pri tem, da bi Bog kmalu rešil Vašo Svetost in Vam hotel kmalu vrniti Vašo lastnino.«
Solze so napolnile papeževe oči, ko je ganjen clcdal darove in potem mojstra Nikolaja.
(Dalje).
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariH
'zdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CenŽii