SRImurtSKI DNEVNIK
Poštnina plaCana v gotovini	r.nn ..
Abb. postale I gruppo Lena 4UL' llT
Leto XXXVin. Št. 75 (11.203)
TRST, petek, 9. aprila 1982
PRIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
LJUDSKO GLASOVANJE BI ODPADLO TUDI V PRIMERU PREDČASNIH VOLITEV
Referendum o odpravninah 13. junija Osnova programa ZKJ v združevanju če ne bodo medtem spremenili zakona pojmov sodalizma in demokracije
Odprava sedanje zapore naj bi veljala podjetja 19 tisoč milijard lir
RIM — Ministrski svet je včeraj popoldne določil datum referenduma * odpravninah, ki bi moral biti 13. junija, se pravi čez dobra dva meseca. S tem so spravili v pogon zapleten politični in parlamentarni stroj, katerega namen je izogniti se glasovanju, ki se ga bojijo vse politične sile, vključno s komunisti.
Referendum o odpravninah je prav gotovo najbolj popularen od vseh tistih, ki so jih do sedaj predlagali in ni težko predvidevati, da se bo ogromna večina volivcev odločila za «da». Da bi preprečili referendum obstajata samo dve poti: odobritev zakonskega osnutka, ki mora
kar je samo ob sebi skrajno nepopularno, obenem pa bi bili ob denar, ki jim pritiče. Nobena politična stranka ne more upati, da bi pridobila na popularnosti, če bi se odločila za to pot. Skušnjava je vsekakor velika, saj so vsem zelo dobro znane težave, ki jih imajo stranke z raznimi poskusi, kako bi se znebili sedanje petstrankarske vlade. Trenutno pa bi predčasne volitve bile politično upravičljive, ker vlada, ki ne more premostiti svojih
spremeniti v sprejemljiven roku (recimo do konca meseca maja) sedanji zakon, ali pa razpis predčasnih volitev.
Predsednik vlade In stranke vladne koalicije se uradno zavzemajo za Prvo rešitev, se pravi za odobritev novega zakona. Glede zakonskega osnutka, ki ga je predložila vlada na podlagi rezultatov znane Giugni-leve komisije, so vse vladne stran-ke, vsaj uradno, soglasne: vendar je znano, da je sama krščanska demokracija predložila že celo vrsto Popravkov, radikalci pa se bodo z vsemi dovoljenimi sredstvi borili Proti pravočasni odobritvi zakonskega osnutka. Ne samo: tako sindikalne organizacije kot Confindustria so *e izrazile svojo globoko zaskrbljenost. Skratka čas, ki je na voljo za sprejemljivo in dostojno parlamentarno razpravo, je zelo tesen. V teoriji je mogoče odobriti zakonski osnutek najprej v senatu in potem v poslanski zbornici do 12. junija, se Pravi dan pred referendumom. V Praksi pa je zakon treba odobriti vsaj deset dni prej, saj bi se v nasprotnem primeru sprožil zapleten mehanizem volilnih sedežev in ne nazadnje bi morali tudi že natiskati volil niče.
Zato je Spadolini videti zelo zaskrbljen in svoje zaskrbljenosti ne skriva. Včeraj se je sestal z de-niokristjanskim tajnikom Piccolijem in dober del pogovora je bil prav gotovo posvečen vprašanju referenduma. Če bi odpravili zakon, ki zamrzuje odpravnine, bi za predsednika vlade to pomenilo popoln go spodarski polom: pravijo, da bi podjetja morala plačati kar 19 tisoč milijard lir in bi tako prekoračili platen 50 tisoč milijard primanjkljaja v proračunu. V tem primeru bi inflacija baje poskočila na 30 odst.
Mnogi izvedenci pa so mnenja, da gne za neutemeljen strah, saj podjetja ne bi imela takoj teh stroškov, temveč bi morala samo spremeniti nekatere proračunske postavke, kvečjemu bi država imela nekaj manj dohodkov od davkov.
Druga pot so predčasne volitve. V tem primeru bi politične sile dvakrat povlekle za nos italijanske državljane, ki bi morali iti na volitve,
,,,,,,,, HnnniiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiniiiiHimHiuHiiiiiiiMimiiimiifmiiiiiimiii
Konec medministrskega zasedanja v Kuvajtu
NEUVRŠČENE DRŽAVE PODPRLE PALESTINCE
Trajen mir na Bliinjem nhodu bo mogoče doseči le z umikom Izraela z zasedenega arabskega ozemlja
notranjih težav, seveda ne bi mogla ostati na oblasti. To bi torej šlo prav tistim, ki skušajo na vsak način iti na predčasne volitve, kot na primer socialisti. S predčasnimi volitvami pa bi se strinjali tudi tisti, ki so prepričani, da iz sedanjega položaja ni drugega izhoda. Med temi mnogi omenjajo tudi predsednika vlade Spadolinija.
Treba je upoštevati tudi, da so v tem primeru roki izredno tesni. Med padcem Spadolinijeve vlade, imenovanjem enega ali več novih mandatarjev, razpustitvijo zbornic in odločnim nasprotovanjem Pertinija predčasnim volitvam bi vsekakor najbrž preteklo več časa kot ga imajo zagovorniki predčasnih volitev na razpolago.
R. G.
GOVOR D. DRAGOSAVCA NA 25. SEJI CK ZK JUGOSLAVIJE
BEOGRAD — Dušan Dragosavac je na včerajšnji 25. seji CK ZKJ med drugim poudaril, da Je 12. kongres ZKJ kongres nadaljevanja revolucionarnega razvoja, pa tudi kongres odločne akcije, da se učinkovito odpravijo nasprotja in težave. Dodal je še, da so delovni ljudje in občani ter delavski razred trdno privrženi socialističnemu samoupravljanju. V medkongresnem obdobju je bil resničen nadaljnji razvoj materialnih proizvodnih sil in družbenoekonomskih odnosov. Hkrati so se soočili tudi z velikimi pretresi
v tokovih družbene reprodukcije. Razvojna in tekoča ekonomska politika se počasi prilagajata spremembam v mednarodni delitvi dela, ki terja višjo raven Intenzivnega gospodarjenja. Neskladje med proizvodnjo in potrošnjo so reševali deloma z inflacijskim financiranjem In zadolževanjem v tujini. Ti dve okoliščini pa nista bili optimalno izrabljeni za kakovostnejše strukturne spremembe, večji razvoj produktivnosti dela in zato so se problemi še naprej zaostrovali.
Zatem je Dragosavac poudaril, da mora ZK vse sile v prihodnjem obdobju usmeriti proti pojavom nacio-
nalizma, šovinizma, iredentizma in drugih protisocialističnih hotenj, prav tako pa se mora odločno zoperstaviti vsem oblikam rušenja e-nakopravnosti, bratstva in enotnosti ter socialistične skupnosti narodov in narodnosti. V osnutku resolucije se vztraja na doslednem uresničevanju temeljne zahteve 11. kongresa ZKJ, da delavski razred uresniči svoj dominantni vpliv in interes v sistemu obveščanja in propagande. Komisija je ocenila, da bi moral 12. kongres ZKJ posvetiti pomembno pozornost tudi SLO in družbeni samozaščiti ter hitrejšemu spreminjanju položaja znanost v družbi.
Izjemna resnost mednarodnega po
loža ja, gibanje v delavskem, osvo bodilnem
i listu
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmminiiiiiiiiiMiniiiiiifiiiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimniiiiNiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiHiMiiiiiiiiiiitHiiuMiiiiiiiHiniiiiiniiiiiM
V BRITANSKO PRESTOLNICO JE AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK DOPOTOVAL VČERAJ
London prva etapa Haigovega potovanja za mirno razrešitev falklandske krize
Previdne izjave ob prihodu na letališče - Minister Nott grozi s potopitvijo argentinskih ladij
LONDON, BUENOS AIRES — Ameriški državni tajnik Alexander Haig je včeraj dopoldne dopotoval v London na nujen pogovor z britanskimi oblastmi glede napetosti, ki je nastala okoli Falklandskih otokov. Že danes zjutraj pa bo odpotoval v Buenos Aires, kjer se bo sestal s tamkajšnjimi državniki.
Ob prihodu na londonsko letališče Hearthrow je Haig Izjavil, da ga je predsednik Reagan poslal na pogovore z najtesnejšim zaveznikom in prijateljem ZDA, da bi skušal najti rešitev, ki naj bi bila po možnosti v skladu z resolucijo OZN, ki zahteva umik argentinske vojske s
argentinske vojske Falklandskih otokov in začetek pogajanj. »Nisem prišel v London, da bi izrekal javno sodbo o zadevi, temveč le, da hi pomagal,* je časnikarjem dejal Haig. Podobno mnenje
Zaradi današnje vsedržavne stavke novinarjev in jutrišnje vsedržavne stavke tiskarjev, ki sta Ju sindikata oklicala zaradi nezadovoljivega poteka pogajanj za obnovitev delovnih pogodb, dnevniki v Italiji dva dni ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v torek, 13. t.m.
KUVAJT — s sprejemom sklep-ne6a poročila, v katerem je izraže-stališče neuvrščenih držav do Palestinskega vprašanja in bližnje-2noclne krize, se je včeraj v Ku-VaJtu končalo izredno ministrsko ^asedanje koordinacijskega biroja neuvrščenega gibanja. Predstavni-1 Približno 70 neuvrščenih držav u ponovno potrdili temeljna stali-,a neuvrščenih za razrešitev bliž-Jevzhodne krize. Po njihovem mi-°ljubna rešitev mora temeljiti na veh predpostavkah in sicer, da e izraelska vojska umakne z vsesa zasedenega arabskega ozemlja n da se Palestincem zagotovi pra-•ca do samoodločbe, kar bi pomenu pravico do lastne države. Neuvrščene države še naprej z uza upanjem gledajo na mirovni , Porazum med Egiptom in Izraelom, 1 se loteva bližnjevzhodne proble-atike parcialno, le z vidika teh Ven <3ržav in ne upošteva interesov stalih arabskih sil. Ta sporazum L ,®e Posebej pomanjkljiv glede na ^anteve palestinskega naroda po sa-vn xlni. državi, kar pa je ključno
obmor^6 za tra-'en mir na tem , Y. sklepnem poročilu je izražena ,, zaskrbljenost zaradi prisotnost ,mir?vnih sil na Sinajskem pouku in zaradi nadaljevanja voj-v med dvema neuvrščenima držaja, Irakom in Tranom.
lesi prvič po aretaciji uspelo posredovati javnosti svoje mnenje o izrednem stanju na Poljskem. Odločno .je poudaril, da Solidarnost ne bo popustila vojaškemu režimu in ne bo začela pogovorov z Jaruzel-skim dokler le ta ne bo ukinil izrednega stanja.
Walesa je tudi potrdil, da so mu oblasti ponudile, naj skupaj z družino zapusti državo, kar pa je zavrnil.
RIM — Ministrski predsednik Gio-vanni Spadolini se je včeraj sestal z demokristjanskim tajnikom Flami-niom Piccolijem, s katerim se je pogovarjal o sedanjih političnih razmerah v Italiji.
je izrazil britanski premier Margha-ret Thatcher, ki je izjavila, da VB sprejema Haiga kot »zaveznika*, ne pa kot »posrednika*.
Medtem ko Haig išče miroljubno rešitev spora, ki bi utegnil prerasti v vojno med sprtima državama sta tako Velika Britanija kot Argentina sprejeli vrš1« vojaških u-krepov, ki še bolj zaostrujejo krizo. Britanski obrambni minister Nott je včeraj izjavil, da bo območje 200 morskih milj okoli Falklandskih o-tokov od ponedeljka dalje prepovedano plovbi za argentinsko ladjevje in da bodo sleherno argentinsko ladjo, ki bo zaplula v to območje, tudi potopili.
Po drugi strani pa so argentinske oblasti v odgovor na britanske grožnje ustanovile posebno poveljstvo za Atlantski ocean, ki bo v «o-brambne namene* nadzorovalo območje 200 milj od argentinske oba le, območje, ki kajpak zavzema tudi Falklandske otoke. Določitev morskega območja, v katerem bo vladalo vojaško obsedno stanje je pomembno, ker bistveno zmanjša čas, ki ga ima Haig na voljo za dosego vsaj začasne sprave med sprtima državama. Ocenjujejo namreč, da bi se vojaški spopad med obema ladjevjema lahko začel tudi čez štiri ali pet dni namesto deset, kot je sprva kazalo. Kaze ceio aa se v ozemeljskih vodah Falklandskih otokov že nahajajo nekatere britanske podmornice.
Ob vojaških, za sedaj predvsem psiholoških grožnjah, pa potekajo tudi precej bolj spravljiva diplomatska prizadevanja. Argentinski zunanji minister Costa Mendez je v intervjuju neki ameriški televizij ski mreži dejal, da vojna med državama ni neizbežna, mir pa d ose gljiv, ker se »v okviru globalnega sporazuma utegnejo rešiti vsa odprta vprašanja*. Vendar je Costa Mendez poudaril, da argentinska vojska ne bo zapustila Falklandskih otokov pred začetkom pogajanj, kot to zahteva Velika Britanija. Argen tinska vlada je tudi sporočila, da »resno preučuje* 'esolucijo OZN o takojšnjem umiku svojih sil z otočja.
Britanski glasnik je te izjave ocenil za «spodbudne, kolikoi izražajo resnično stališče Argentine*.
O političnih posledicah zasedbe Falklandskih otokov v Argentini priča tudi predvčerajšnja slovesna u-tnestibev novega argentinskega vojaškega guvernerja Menendeza v Puerto Riveru, kot so glavno mesoO Falklandskih otokov Port Stanley že preimenovali Argentinci. SK •
snosti so se udeležili tudi nekater vidni predstavniki v Argentini za sedaj suspendiranih sindikatov in političnih strank. Gre za nepričakovan prikaz politične enotnosti. Številni opazovalci menijo, da nekatere politične sile skušajo izkoristiti priložnost, ki jim jo ponuja zasedba atlantskega otočja, za uveljavitev zahteve o ustanovitvi vlade državne enotnosti v Argentini.
Ameriški državni tajnik Alexander Haig med pogovori z britanskim premierom Margharet Thatcher	(Telefoto AP)
Novi argentinski guverner Falklandskih otokov Menendez prisega med slovesno umestitvijo v Puerto Riveru, bivšem Port Stanleyu (Foto AP)
_____	_	?: ■BEfrgflP IgCg
»ni, kot	I wi‘.
tike neuvrščenosti, so motivirali komisijo za pripravo osnutka resolucije za 12. kongres, da je zunanjepolitična problematika ločena in je zajeta v posebni resoluciji, kar je bila tudi praksa prejšnjih kongresov.
Osnutek resolucije, je dejal Dragosavac, si prizadeva podati stali šče jugoslovanskih komunistov o razvoju od „,ov v sodobnem svetu, zaostrenem mednarodnem položaju in naloga! ki jih le-ta postavlja miroljubnim in naprednim silam; osnutek tudi opozarja na progresivne hkrati pa tudi na nasprotujoče si težnje v delavskem in drugih gibanjih opredeljenih za družbeno preobrazbo in socializem. V takšnem kontekstu mednarodnih odnosov o-pozarja na kontinuiteto načelnih stališč, ki jih bodo, tako kot do sedaj, zagovarjali tudi v prihodnje v boju za mir, enakopravno mednarodna sodelovanje, družbeni napredek in socializem v svetu.
Dušan Dragosavac je zatem govoril o notranjih problemih. Poudaril je, da se v zadnjem času na nekaterih tribunah ZK, socialistične zveze, v delegatskih skupščinah, pa tudi v sredstvih obveščanja in v založniški dejavnosti pojavljajo sta lišča, ki so v globokem nasprotju z idejnim razumevanjem in stališči jugoslovanske socialistične družbe.
»Naša revolucija, celotna povojna graditev in sedanje obdobje se pri kazuje zelo črno, v nasprotju z zgodovinsko potrjenim dejstvom, da so naša narodnoosvobodilna vojna, o-svoboditev izpod fašizma in buržoazne oblasti, naš odpor stalinističnemu pritisku, naša neuvrščena zunanja politika in graditev samoupravne socialistične družbe, za kar vse smo dobili pomembno priznanje tudi v svetu, dobili veliko prijateljev. Razumljivo, da naši revoluciji ni treba reklame in hvaljenja, ne potrebuje ua tudi ne klevetanja,*,
Ko je gOToril o protirevolucionarnih dogodkih na Kosovu, je Dragosavac ocenil, da so zelo zapleteni in da v vseh sredinah še vedno ni prevladala zavest, da jih je mogoče odpraviti s kar največ prizadevanja. Po njegovih besedah še vedno niso povsod uspeli razviti zavesti o tem, da bodo kosovski problemi trajno in uspešno rešeni, le če bo v središču dejavnosti razvoj samoupravljanja, ne le na Kosovu, temveč v vsej Jugoslaviji in če bodo državne funkcije, od občine do federacije uspešneje po-družbljene, tako da bodo v službi samoupravljanja.
Na koncu je Dragosavac poudaril, da v ZK ne morejo obstajati elementi federalizma. Komunisti kateregakoli območja, republike ali pokrajine, se ne morejo regionalno ali sektaško postavljati v partnerski položaj do celote, to je ZKJ.
»Za ZK ne obstaja dilema ali se »vmešavati* ali se »ne vmešavati* v to ali ono problematiko na poti razvoja, saj bi bile takšne zahteve na Uniji tistih, ki bi hoteli oslabiti ZK, ga potisniti na obrobje družbenega dogajanja in tako onemogočiti izgradnjo socializma in socialističnega samoupravljanja. V nasprotju s temi hotenji mora biti ZK dosledna na usmeritvi razvoja socializma ter močno vgrajena v politični sistem, da bi skupno in enakopravno z vsemi delovnimi ljudmi, demokratično odločala o vseh bistvenih vprašanjih življenja in dela, sedanjosti in prihodnosti, že dolgo časa vemo, da socializma brez demokracije ni, prav tako pa ne more biti resnične demokra nje brez socializma. To je abeceda programa ZKJ*, (dd)
• m:* s
igtefe .r I i#F* &
'M-Z
ISB^'
% lita fir
velikonočne prašnike vam seli
PRIMORSKI DNEVNIK
£: %
I
1
PRIHODNJO NEDELJO ZANIMIVA MANIFESTACIJA
Vlak, ki bo povezal Celovec in obe Gorici
Priložnost za srečanje predstavnikov teh mest in mesta Ljubljane
Vlak s 500 potniki, ki bo prihodnjo nedeljo, 18. aprila krenil iz Celovca in se potem ustavil najprej v Novi Gorici, potem pa še v Gorici in se še isti dan preko Vid-
Zbornica odobrila finančni zakon
RIM — Poslanska zbornica je včeraj končno odobrila okrnjen finančni zakon, ki ga bo sedaj moral odobriti še senat. Za finančni zakon je glasovalo 335 poslancev, proti pa 207. Glasovanje je bilo tajno z elektronskim sistemom.
Naj omenimo, da je med členi, ki so jih odpravili, saj v nasprotnem primeru finančnega zakona ne bi mogli odobriti, tudi tisti, ki govori o financiranju obnove krajev Furlanije-Julijske krajine, ki jih je razdejal potres. S tem v zvezi je predsednik deželnega odbora Comelli poslal Spadoliniju, zakladnemu ministru Andreatti in predsednikoma obeh zbornic brzojavko, v kateri izraža svojo zaskrbljenost zaradi prekinitve financiranja.
ma vrnil na Koroško, ne bo le turistična zanimivost, ki bo poudarila gospodarsko vlogo v prejšnjem stoletju zgrajene železniške proge, ampak bo ovrednotil tudi sedanja prizadevanja treh alpskih dežel, Koroške, Slovenije in Julijske krajine, še zlasti njihovih predelov ob tromej, da vzdržujejo tesne vezi in iščejo nove priložnosti za širjenje sodelovanja kot pogoja za razumevanje in za mir.
Politični značaj tej manifestaciji prijateljstva, bo dala navzočnost visokih predstavnikov oblasti, ki se bodo peljali s tem vlakom.
V družbi 500 potnikov bo celovški župan Guggenberger, v Bohinjski Bistrici se jim bodo pridružili avstrijski konzul v Ljubljani in takrat že nova predsednika skupščine in izvršnega sveta mesta Ljubljane. V Novi Gorici bo vstopil tudi novi predsednik skupščine občine Nova Gorica Zorko Debeljak. V Novi Gorici bodo v sodelovanju e kulturno skupnostjo priredili kulturni program, v katerem bo sodelovala koroška godba na pihala in pevski zbor iz Vrtojbe. Kmalu po 12. uri bo vlak pripeljal na postajo v Gorico, kjer bo ugledne goste s Koroške in iz Slovenije sprejel pariški župan Antonio Scarano. (gv)
•UIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlilMIIIIIlIlHinillllliiiiiiiiiiHiillIimMIIIIIIINUNMMIIMIUKlINfNIIIIIIIItlllHnilllllllllllllHIMtllllllllllllllllllliauUllllllllllllllllflllllllllllimi/IIIIIIIIIIIUlimilll

Intervju Wale$e
l^AKIZ _ «Edini program sindi-niti ®°Kdarnost v ilegali je obrati notranjo enotnost in s pomočjo ec< člani prebroditi sedanje raz-ere*. To je izjavil zaprti vodi ‘J neodvisnega poljskega sindika-ai- ^ Talesa v intervjuju fran SKim novinarjem.
tej izjavi, ki so jo novinarji
‘tegalno
prenesli iz Poljske, je Wa-
Italija je prepovedala izvoz vojaške opreme v Argentino
RIM — V skladu s stališčem vseh ostalih članic evropske gospodarske skupnosti je tudi Italija prepovedala izvoz vojaške opreme v Argentino in sprejela nekatere finančne sankcije. To je med drugim sporočil zunanji minister Colombo, ko je ministrskemu svetu poročal o argentinskem vojaškem posegu na Falklandskih otokih in o nevarnem stopnjevanju mednarodne napetosti, ki jo je ta poseg povzročil. Kar zadeva spor glede suverenosti nad otočjem, italijanska vlada potrjuje načelo svoje zunanje politike, ki nasprotuje vsakršni uporabi sile za razreševanje mednarodnih sprtij. Vprašanje Falklandskih otokov, ki je po dolgoletnih brezplodnih pogajanjih preraslo v krizo, je treba po mnenju Colomba rešiti na osnovi resolucije varnostnega sveta OZN, ki se poteguje za diplomatsko pogajanje med sprtima državama, ki naj upošteva vse zgodovinske, politične in gospodarske plati vprašanja.
V prejšnjih dneh je Colombo pozval na razgovor odgovornega za argentinska poslovanja v Rimu, kateremu je izrazil globoko obžalovanje Italije za vojaški vdor na otočje. Italijanski veleposlanik v Buenos Airesu pa je argentinskim oblastem izrazil «nedopustljivost vojaškega posega, kljub globokemu in zgodovinskemu prijateljstvu, ki veže Italijo z argentinskim ljudstvom*.
Koroški Slovenci na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA — Predstavniki obeh osrednjih organizacij ko-roških Slovencev, ki sta jih vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Franci Zvvitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, so se predvčerajšnjim v Ljubljani sestali s predsednikom predsedstva SR Slovenije Viktorjem Avbljem, predsednikom republike konference SZDL Slovenije Mitjo Ribičičem in predsednico republiškega sveta za mednarodne odnose Vito Tomšič. Razgovoru sta prisostvovala še Marjan Osolnik in Danilo Turk.
Koroški Slovenci so seznanili sobesednike o sedanjem položaju in dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, o čemer so se pred kratkim pogovarjali tudi z avstrijskim predsednikom Kirchschla-gerjem. še posebej so opozorili na dejstvo, da obstoječa avstrijska manjšinska zakonodaja ni uresničila obveznosti iz člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Več pozornosti vprašanjem pripadnikov italijanske narodnosti v piranski občini
PIRAN — Predsedstvo komisije za narodnostna vprašanja in stike z zamejstvom pri občinski konferenci SZDL v Piranu je včeraj sprejelo program dela v tem letu. Kaže, da bodo letos vprašanjem položaja pripadnikov italijanske narodnosti v občini posvetili še več pozornosti kot doslej, saj postaja vloga te komisije vse bolj odgovorna in zahtevna. Katere so torej tiste naloge, ki jim bo omenjena komisija v tem letu posvetila največ pozornosti? Predvsem analizi upada števila pripadnikov italijanske narodnosti ob lanskoletnem popisu prebivalstva. Ta analiza bo tudi dobro vodilo za nadaljnje delo, nadaljnje združevanje vseh naporov za odpravo tistih slabosti, ki zavirajo normalen potek dograjevanja sožitja med narodom in narodnostjo. Prav tako bodo letos natančno proučili, kako poteka vpis v vzgojne zavode osnovne in srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Posebno pozornost bodo posvetili upadanju števila učencev na sečoveljski osnovni šoli. Ob tem so opozorili in spomnili na predlog, ki ga je pred časom podal Mitja Ribičič o oblikovanju dvojezičnega šolstva. Večina namreč meni, da bi prav dvojezično šolstvo še bolj utrdilo položaj in pravice, ki jih uživa italijanska narodnost v Jugoslaviji. Komisija za narodnosti pri občinski konjerenci SZDL bo sodelovala s komisijo
za vprašanja italijanske narodnosti pri občinski skupščini v vseh akcijah za samoupravno urejanje položaja pripadnikov te narodnosti. V ta namen bo tudi socialistična zveza pripravila poseben tečaj za vse novoizvoljene delegate iz italijanske narodnostne skupnosti, da bi se lažje vključevali v pomembne delegatske naloge in obveznosti.
Velik korak naprej pri podružbljanju narodnostne politike bodo prav gotovo naredili n tistih krajevnih skupnostih, kjer žive pripadniki italijanske skupnosti in bodo ustanovili komisije za narodnosti. Skupno z občinskim INDIJK centrom bodo proučili vse možnosti in zastavili izpopolnjen program informiranja v italijanskem jeziku. Konec tega leta se bo v piranski občini ponovno začela široka razprava o poteku uresničevanja posebnih pravic in položaja pripadnikov narodnosti. Oktobra se bo razprava začela v združenem delu krajevnih skupnostih in interesnih skupnostih, novembra se bo nadaljevala v družbenopolitičnih organizacijah, decembra pa naj bi jo sklenili na seji občinske skupščine, kjer bi ocenili v celoti vsa vprašanja o narodnostni skupnosti od pomladi lanskega leta dalje, ko je skupščina zadnjič obravnavala to problematiko. Ob tem si bo komisija za narodnostna vprašanja in
stike z zamejstvom prizadevala, da bi k razreševanju narodnostnih vprašanj čimbolj vključili tudi n snovne organizacije Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine.
Ena najpomembnejših nalog v tem letu bo prav gotovo začetek urejanja prostorov sedeža skupnosti Italijanov in sedeža SIS za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti. V sedanjih neurejenih prostorih postaja delo italijanske skupnosti vse težavnejše, zato so pri piranskem komunalnem podjetju že izdelali idejne projekte za preureditev prostorov sedeža italijanske skupnosti. V prenovljenih prostorih bodo lahko poskrbeli med drugim tudi za izredno zanimivo zapuščino velikega piranskega glasbenika Giuseppa Tartinija. Ti zgodovinski predmeti so prav zaradi neustreznih prostorskih razmer sedaj že vrsto let tako rekoč skriti očem javnosti, čeprav bi se prav z njimi lahko vsa piranska občina še kako postavljala in jih razkazovala vsem obiskovalcem tega kraja. Sedaj vse kaže, da bodo s prenovo prostorov sedeža italijanske skupnosti v Piranu začeli že v jeseni. Vse to pa naj bi bilo le delček skrbi za podružbljanje narodnostne politike v občini, ki je prav gotovo najpomembnejši dejavnik nadaljnjega dograjevanja sožitja.
BORIS ŠULIGOJ
MED VČERAJŠNJIM SESTANKOM NA SEDEŽU KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
Comelli je obljubil globljo pozornost do problemov kmetijstva in Slovencev
Pogovarjal se je s predsednikom KGS, našimi župani in predsednikoma kraških rajonskih svetov - Navzoča tudi Coloni in Pasqualini - Kmalu odobritev statuta KGS
Predsednik Kraške gorske skupnosti Budin, devinsko - nabrežinski župan Škerk, zgoniški župan Guštin, odbornik repentabrske občine Križman v zastopstvu župana Colje, dolinski župan Švab, predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Štoka in predsednik vzhodnokraške-ga rajonskega sveta Grgič so se včeraj popoldne na sedežu KGS v Sesljanu sešli s predsednikom deželne vlade Comelli jem, deželnim odbornikom za proračun in načrtovanje Colonijem ter ravnateljem deželnega odborništva za kmetijstvo Pasqualinijem. Navzoč je bil tudi podkomisar tržaške občine Vergo-ne kot zastopnik komisarja Si-clarija.
Kakor smo oili napovedali, je srečanje bilo namenjeno proučitvi nebroja žgočih problemov, ki tarejo Kras in tržaško okolico sploh ter prebivalstvo, ki okoliš naseljuje in je po večini slovensko. Ti problemi so se v luči napovedanih razlastitev za potrebe hitre ceste in znanstveno - raziskovalnega centra še poostrili.
Predsednik KGS Budin je problematiko široko razgrnil s pripombo, da predstavlja Kras veliko kulturno, gospodarsko, ambientalno in narodnostno bogastvo in da je zato potrebno korenito spremeniti dosedanji odnos do Krasa in do teritorija nasploh, tembolj spričo najavljenih razlastitev. Zahteval je, naj deželna uprava fiancira načrt za razvoj kmetijstva, ki ga je izdelala Kraška gorska skupnost, naj resno vzame v pretres listine, ki so jih izglasovale posamezne občine v zvezi z izgradnjo hitre ceste, nazadnje pa naj dežela skupaj s KGS temeljito prouči celovito problematiko Krasa z vidikov urbanistike, stanovanjske politike in primarnih infrastruktur, katere je dolžna tudi financirati. Skratka, teritorij naj se vsestransko opremi in ovrednoti, tako da bi v prihodnje laže lahko prenašal pobude, kakršna je gradnja hitre ceste.
Zatem so župani nanizali specifične probleme, ki zadevajo njihove občine in se seveda tesno povezujejo s pravkar navedenimi ter poudarili nujo, da se za razlaščene zemljo nudijo prizadetim in celoviti slovenski narodnostni skupnosti trajne protivrednosti socialno - gospodarske, kulturne in drugačne narave.
Predsednik Comelli je za navedene potrebe, predloge in zahteve pokazal v besedah razumevanje.^Priznal je, da zaslužita Kras in tržaška okolica sploh prav specifično pozornost in se v tem smislu tudi izrecno obvezal: posamezna deželna odborništva bo zadolžil, da se za ta vprašanja zavzemajo. Prav tako se je obvezal, da bo statut Kraške gorske skupnosti v kratkem odo-
bren. Na koncu je pa pripomnil, da osrednja vlada, žal, krči proračune deželnim upravam, tako tudi upravi Furlanije - Julijske krajine. Je to morda opozorilo, naj se ne vdajajmo pretiranemu optimizmu? Predsednik
KGS Budin je tudi sam opozoril predstavnike deželne vlade, naj vendar dokažejo, da zares mislijo drugače kot v preteklosti, kajti v nasprotnem primeru se vzdušje na Krasu ne bo pomirilo.
Z včerajšnjega srečanja na deželi
Šc vedno težave z družinskimi posvetovalnicami
Tudi včerajšnje srečanje med predstavnicami upravnih odborov družinskih posvetovalnic in člani upravnega odbora KZE (tokrat so bili prisotni vsi), ni prineslo pričakovane rešitve težav, ki že več mesecev hromijo delovanje te pomembne socio - zdravstvene storitve. Z izjemo nabrežinske, so vse druge posvetovalnice že od preteklega 25. marca brez zdravstvenega osebja, v marsikateri pa še vedno ni poskrbljeno za preostalo osebje. Tako so npr. v Dolini tudi brez psihologinje, v Miljah brez socialne delavke, v Valmauri brez babice itd. Čeprav niso posvetovalnice ginekološki ambulatoriji, je kljub vsemu res, da so prav ginekološke storitve (seveda v širši razsežnosti) ena od njihovih najpomembnejših značilnosti. Zato je potrebno čimprej rešiti ta vozel. Včeraj so predstavniki KZE pojasnili, kako mislijo porazdeliti ginekologe iz otroške bolnice in iz glavne bolnice, ker pa bodo o konvenciji med Burlom in KZE razpravljali šele proti koncu aprila, je jasno, da bo do tedaj delovanje posvetovalnic povsem pomanjkljivo.
Predstavnice posvetovalnic so včeraj vsekakor obvestile KZE tudi o drugem perečem problemu: odkar namreč opravlja v tržaškem oddelku za rakasta obolenja le ena citologinja, ne sprejemajo več brisov iz posvetovalnic.
Miiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii..
VČERAJ TISKOVNA KONFERENCA REKTORJA PROF. FUSAROLIJA
Ministrstvo odobrilo sredstva za obnovo nekaterih struktur na tržaški univerzi
Rektor je govoril tudi o sporu glede zuhtev videmske univerze
Rektor tržaške univerze prof. Fu-saroli je včeraj seznanil novinarje z nekaterimi ukrepi v korist univerze same.
Povedal je, da je po obisku prosvetnega ministra Bodrata, ki je prisostvoval podpisu listine univerz obmejnih dežel, prišel v Trst (marca meseca) direktor oddelka za univerze pri prosvetnem ministrstvu Fazio in obiskal vse strukture tržaške univerze. Prof. Fusaroli je dejal, da sta se tako miniter Bo-drato, kot tudi Fazio seznanila s hudimi pomanjkljivostmi univerze, hkrati pa z njeno nenadomestljivo vlogo v mestu, ki, je takorekoč v križišču različnih kultur.
Obiska očitno nista bila zaman, saj1 je upravni svet1 univerze* prejel 23. marca telegram, ki je najavil večje ukrepe v .koriit univerze. Rektor je tako povedal, da je ministrstvo nakazalo sredstva, ki bodo sanirala bilapco tržaške u-niverze. Hkrati je namenilo za obnovo stare filozofske fakultete dve milijardi lir, tri milijarde je ministrstvo namenilo za ureditev oddelka za kemijo, kar bo močno olaj-
MiimiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiHiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMfiiuiHiMiiiiiiii
NAČRT BO PRIPRAVLJEN V TREH MESECIH
Kmalu bo speljana cesta za pešce od Obeliska do Razklanega hriba
Kakor smo že poročali, so v teku priprave za ureditev panoramske ceste za pešce med Obeliskom in Razklanim hribom. Merila bo okrog šest kilometrov, speljana pa bo po trasi že obstoječe steze, le da bodo iz nje izključili nekatere strme dele: praktično pa bo ta cesta predstavljala nadaljevanje Napoleonske ceste, kar bo seveda ljubiteljem narave nudilo možnosti za nove in daljše izlete.
Predlog za ureditev ceste je dalo združenje Italia nostra; posredovalo ga je deželni upravi poleg tega pa tudi zainteresiralo še tržaško občino. Področje, po katerem naj bi bila cesta speljana, so si včeraj ogledali deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni, občinski komisar Siclari, predstavnik združenja Italia nostra Franco ter odgovorni in tehniki tržaške družbe Geokarst, kateremu bodo poverili načrt za uresničitev ceste.
Po Colonijevih besedah bo panoramska cesta omogočila celotni skupnosti, da bo lahko pobliže spoznala k raške naravne lepote, poleg tega pa je po njegovem mnenju uresničitev te strukture primer aktivne zaščite okolja, kakor bo tudi zakon o naravnih parkih, je dejal deželni odbornik, o katerem sedaj razpravljajo organi deželnega sveta. Coloni je tudi dejal, da bo kmalu podpisana konvencija’ z družbo Geokarst za začetek načrtovanja.
S svoje strani je občinski komisar Siclari dejal, da bo načrt ceste pripravljen v teku treh mesecev, tako da se bodo dela lahko začela konec poletja. Stroški ne bodo zelo visoki, ker že obstaja steza, ki sicer ni v najboljšem stanju in jo bodo zato primerno uredili. Ko bo cesta urejena, jo bodo prekrili z gramozom, kot je sedaj Napoleonska.
Obstaja tudi možnost za okrepitev avtobusnih povezav z začetkom in koncem panoramske ceste, ki bo vsekakor razdeljena na dva dela: prvi se bo začel pri kampingu pri Obelisku in se končal na ovinku pod radijsko anteno pri Ferlugih, drugi pa se bo nadaljeval do železniškega podvoza na državni cesti 202, v vi šini Razklanega hriba.
in EGS*. Sodelovali bodo evropski poslanci Modiano (KD), Cecovini (PLI) in Carossino (KPI).
šalo prostorsko stisko na novi univerzi. Tržaška univerza bo s tem lahko zapolnila tudi potrebe glede osebja.
Važno je tudi to, je dejal prof. Fusaroli, da bo na »magisteru* u-stanovljen poseben oddelek, ki bo usposabljal študente, da bodo lahko poučevali osnovnošolske otroke tuje jezike. Kot je novico dopolnil prof. Damiani, bo to prvi oddelek v Italiji. V okviru novih oddelkov je treba omeniti prizadevanja za ustanovitev oddelka odontoiatrije in zobnih protez. Rektor je nadalje omenil, da sta tako Bodrato kot tudi Fazio obljubila, da se bosta zavzela za vprašanje, ki se tiče oddelkov za medicino-) ki bodo imeli svoj sedež v katinarski bolnici. Prof. Fu saroli je nato najavil, da bodo od 20. do 23.. maja. v .Trjstu prisotni vsi rektorji italijanskih univerz in direktorji astronomskih observatorijev, ki se bodo zadržali na seminarju o popravkih delegiranih dekretov za posebne šole in pa o problemu astronomskih observatorijev.
Ob vsej tej beri uspehov pa se je rektor Fusaroli dotaknil tudi kočljive točke in sicer spora med furlansko in tržaško univerzo. Spor doživlja prav v teh dneh svojo konico, saj tudi v Vidmu zahtevajo zase oddelek za odontoiatrijo. od delek ekonomske fakultete in izpopolnitev univerzitetne strukture nasploh. Prof. Fusaroli je dejal, da je nesmiselno ustvarjati v Vidmu e-načice (in tu imenoval medicinsko fakulteto) in da je treba priti do neke koordinirane akcije.
Obvestilo o razstavi vin
Dolinska občinska uprava prireja tudi letos že tradicionalno in sicer 26. razstavo vin. Razstava se vključuje v okvir dolinske majence, ki bo od 9. do 12. maja. Letos bodo najboljša vina nagradili že ob otvoritvi razstave, ki bo 9. maja ob 17. uri. Komisija za izbor vin, ki pridejo v poštev za razstavo bo štela 11 članov, od teh je 6 članov imenovala kmečka komisija, 5 članov pa občinska uprava. Vinogradniki, ki si želijo razstavljati vina, naj prinesejo svoje vzorce v uradnih urah na občinski sedež v sobo št. 5 od 9. do 16. aprila.
• Na predlog pristojnega odbornika za finance je deželni odbor pripravil zakonski osnutek, v smislu katerega bodo krajevnim ustanovam (občinam in pokrajinam) dodelili interese, ki bodo dozoreli v letih 1982, 1983 in 1984 na tiste vsote, ki jih bodo le-te prejele od deželne uprave za izvrševanje delegiranih funk-
mi problemi. V knjigi Dokler marelice zorijo izstopa ljubezen do narave in skrb za njeno ohranitev. Iz črtic zveni njena radoživost in čut za pristno in sočno izražanje.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 19. aprila, na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3, ob 20.15.
VOŠČILO ŠKOFA OB VELIKI NOČI
BELLOMI POKAZAL NA RANE NAŠEGA MESTA IN SVETA
Tržaški škof Lovrenc Bellomi je v svojem velikonočnem voščilu poudaril grenke plati stvarnosti, ki jo danes živimo: v Trstu, v Italiji in v svetu. Med drugim lahko v voščilu beremo: »Znaki smrti se med nami množijo s pogumno objestnostjo. V mestu (Trstu) se rodi vedno manj otrok, splav kraljuje, demografski padec je naravnost grozljiv, število starih, ki so pogostokrat bolni in sami, je tolikšno, da že onemogoča najnujnejšo pomoč. Na tisoče prostih stanovanj se roga revnim, ki živijo v podstrešjih in umazanih »luknjah*, roga se mladim parom, ki ne najdejo bivališča in mladim, ki se ne morejo poročiti.
V ponedeljek viški fwwiik v Salek
Na Velikonočni 'ponedeljek bo pfi starem ljudskem običaju v Saležti na dvorišču gostilne Grilanc vaški praznik, ki ga prirejata KD Rdeča zvezda in ŠK Kras. Ob 16. uri bo koncert godbe na pihala iz Nabrežine, 'sledila pa bo plesna zabava ob zvokih domačega ansambla Lojzeta Furlana. Delovali bodo dobro
PRI DOMJU
1. maja slovesno poimenovanje šole po Mari Samsi
Slovesnost ob poimenovanju slovenske osnovne šole pri Domju po partizanski učiteljici in mladinski pisateljici Mari Samsi bo 1. maja v popoldanskih urah. Tako so dokončno sklenili na četrtkovem sestanku člani pripravljalnega odbora, ki so si ob aktivni podpori vaške skupnosti kar štiri leta prizadevali, da bo šola pri Domju poimenovana po Mari Samsi. V kulturnem programu, ki se bo odvijal pred šolo in pred spomenikom padlim v NOB, bodo sodelovali malčki iz o-troškega vrtca, učenci osnovnih šol od Domja in iz Ricmanj, pevska zbora «Slavec» iz rtic-manj in «Fran Venturini* od Domja ter ansambel Pomlad. Slavnostni govor bo imel solnik Boris Žafran, spregovorili pa bodo tudi zastopniki šolskih o-blasti in dolinske občinske u-prave. Doprsni kip Mare Samse pa bo izdelal Klavdij Palčič. Ob tej priložnosti bo izšla tudi zajetna publikacija o zgodovini kraja in tamkajšnje šole z obsežno bibliografijo Mare Samse in s ponatisi nekaterih njenih del.
Osnovni potrebi po miru močno nasprotujejo porajajoča se etnična nasprotja. Nemoči, da bi delali za splošni blagor, stalnemu padcu delovnih mest, ki mu neposredno sledi strah pred naložbami, odgovarjata odsotnost podjetnikov in škandalozna potrošnja bogatih in brezskrbnih*.
O italijanski stvarnosti je Bellomi dejal, da «se je razpasla korupcija, da se širi socialno nezadovoljstvo ob tem pa tudi politični karierizem. Ponekod opazimo že iskrice državljanske vojne*. Škof je omenil tudi položaj v svetu, ki ga ogroža stalna nevarnost, da izbruhne vojna.
«Zaradi teh tragičnih resnic*, nadaljuje škof Bellomi, «je potreba
po življenju, po avtentičnem človeškem življenju, velika in nujna. Velika noč pride zaradi tega, potrebno pa je, da verniki resnično obhajajo veliko noč*.
Ob zaključku svojega voščila je tržaški škof poudaril, da so za premagovanje zla potrebni resnično «novi ljudje*.
Drevi javna razprava o ženski in informaciji
«Ženska iti informacija - ženska v informaciji* je bila tema sinočnje oddaje tretje televizijske mreže za Furlanijo - Julijsko krajino, v kateri so sodelovale novinarke Itti Drioli, Breda Pahor in Luciana Versi. Na isto tematiko pa bo drevi ob 19. uri v Novinarskem krožku (Korzo Italia 12) javna razprava.
• Danes ob 19. uri se na sedežu v Ul. Battisti 14 sestane rajonski svet za novo mesto.
V potrditev strokovnosti naše osrednje glasbene ustanove
USPEŠNO NASTOPANJE GOJENCEV ŠOLE GM
Kitarist Marko Feri je dobil prvo nagrado v Rccanatiju Produkcija na reviji glasbenih šol Primorske v Postojni
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan LORENA. Vso srečo ji želita David in Fabjana.
Še en uspeh mladega zamejskega glasbenika in še eno laskavo priznanje šoli naše Glasbene malice. Na mednarodnem tekmovanju za harmonikarje, kitariste in orglarje do IS. leta, ki je bilo v Recanatiju, je gojenec glasbene šole GM Marko Feri v svoji kategoriji s kitaro o-svojil prvo mesto skupaj z Marcom Pucmijem in Francescom Verzil-lom. Prvo nagrado — plaketo — dobiš, če presežeš 94 točk in Marko Feri jih je nabral 97 (Verzillo 98 in Pucini 100, kar je tudi največ). Feri je gojenec prof. Tullia Možine.
Tekmovanja v Recanatiju se je udeležilo tudi več Jugoslovanov, sicer iz Pulja, Sarajeva in Slavonskega Broda. Sarajevčan ■ Zoran Krjisnik je v kategoriji do 14. leta prav tako s kitaro odnesel prvo mesto (98 točk). Poleg posameznikov so sodelovali tudi ansambli.
Gojenci glasbene šole GM. med njimi spet Marko Feri, so se pred-sinočnjim lepo izkazali tudi na Regionalni reviji glasbenih šol Primorske v Postojni, ki se je prvič odvila, bo pa v prihodnje na sporedu vsako leto izmenoma v tem
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiimiiitumiiiiiiiiiMiiiimiiiiiimiiitiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiimm
HVALEVREDNA POBUDA TAMKAJŠNJEGA KULTURNEGA DRUŠTVA
in onem kraju. Na produkciji so poleg naše šole sodelovale še glasbene šole Postojna, Sežana in Ilirska	Bistrica.	Revijo je	priredilo
Društvo glasbenih pedagogov Primorske.
Gojenci GM so izvajali naslednje skladbe: G. Sammartinija Sonata v F-duru (Nives Košuta - kljunasta flavta, Stefan Bak - viola da gam-ba,	Kristina	Hmeljak -	kljunasta
flavta); J. B. Boismortiera. Preludij in courante (Erika Slama -flavta, Tanja Starc - oboa); J. B. Boismortiera Trio v h-molu mode-rement, rondo (trio flavt - Erika Slama, Aleksej Kalc, Fabio Devetak); L. Auberta Lied (Aleksej Kalc	- flavta,	spremljal	prof. Tomaž	Simčič);	Giulianija	Sonata o-
pus 15 1. stavek (Marko Feri -kitara); J. Porreta Concertino št. 20. 1. in 2. stavek (Marko Jagodic - trobenta, pri klavirju prof. T. Simčič); Panimara Ruski golop (Franko Furlanič - harmonika) in Chopina Valček v Des - duru opus 64 stavek 1 (Federico Monti - klavir).
Izleti
ZANIMIVA PISMENA NALOGA ZA MILJSKE OSNOVNOŠOLCE
Tema natečaja je «Spoznavajmo svoj kraj m njegovo preteklosti
Potreba po tesnejšem in zlasti u-činkovitejšem sodelovanju med društvom, oziroma krajevno stvarnostjo in med šolo, je vsekakor eno izmed temeljnih vprašanj, s katerim se morajo soočiti tako kulturni delavci, kot šolniki in starši. O tem se precej razmišlja in tudi piše, konkretni rezultati pa večkrat ne dosegajo pričakovanj in ne izpolnjujejo vseh načrtov, ki jim je sicer vodilo dobra volja. Zato moramo v ta namen z zadovoljstvom zabeležiti, da je Društvo Slovencev milj-ske občine pred kratkim razpisalo pismeni natečaj, ki je namenjen učencem osnovnih šol v občini. Tema natečaja je »Spoznavajmo svoj kraj in njegovo preteklost*, na njem pa lahko sodelujejo učenci zadnjih treh razredov osnovne šole in to s pismenimi nalogami in tudi z risbami ali ilustracijami. 'B,‘'
Izdelke morajo učenci ali njihovi starši predati zastopnikom TOMI ali naravnost svojemu razrednemu učitelju do vključno sobote, 8. maja. Komisija za pregled in ocenjevanje izdelkov se bo sestala v torek, 11. maja, ob 19. uri na sedežu društva, nagrajevanje treh najboljših izdelkov pa bo na tradicionalni veselici Slovencev miljske občine, ki bo letos na sporedu v nedeljo,
• Prihodnji torek, 13. aprila, ob 17. uri bo v prostorih liceja Dante na pobudo rajonskega sveta za novo mesto okrogla miza o problemih o-starelih.
Literarna nagrada «Vs(ajenjc» za leto 1981
Komisija literarne nagrade Vstajenje se je sestala dne 7. aprila 1982 v Trstu in podelila literarno nagrado Vstajenje za leto 1981 Bruni Pertot za njeno dosedanje pesniško in prozno delo ob knjigi črtic «Dokler marelice zorijo*, ki je izšla kot redna knjiga GMD leta 1981.
Komisija je svojo odločitev takole utemeljila:
Pertotova je do zdaj izdala dve pesniški zbirki — Moja pomlad (1961) in Bodi pesem (1975) — istočasno pa je v tukajšnjih revijah objavljala zrelo in žlahtno napisane črtice in novele v samosvojem slogu. V našo tukajšnjo prozo je vnesla barkovljansko obalo in breg s slovenskim človekom in njegovi-
založeni kioski, (bs)
ZARADI GROŽENJ IN ŽALITVE BENEŠKIH SODNIKOV
Domnevni brigadist R. Micaletto obsojen včeraj na dve leti ječe
Tržaški sodniki so mu istočasno kazen v celoti izbrisali - Sodna obravnava je trajala gole 4 ure in je potekala v umirjenem vzdušju
30. maja. Nagrajeni izdelki bodo objavljeni v mladinskih listih Galeb in Pastirček.
Kontejner z orožjem že v našem mestu?
Tržaški preiskovalci pozorno sledijo razvoju preiskave nemške policije v zvezi z domnevnim prekupčevanjem orožja v našem mestu. V Miinchnu je namreč pred dnevi tamkajšnja policija aretirala nekega Avstrijca, znanega trgovca z or j žjem, ki je baje povedal, da neka izraelska ladja prevaža na krovu kontejner, napolnjen z orožjem v vrednosti več kot Jve milijardi in pol lir. Po izjavah aretiranega avstrijskega državljana, naj bj orne njena izrafelška ladja že priplula v Trst, kar bi pomenilo, da je kontejner z orožjem morda žc v tržaškem pristanišču.
Kljub tem vestem, ki jih je objavilo nemško časopisje, pa vlada med italijanskimi preiskovalnimi organi popoln molk. V Trstu se je včeraj samo zvedelo, da nemška policija doslej ni še uradno obvestila trza ške organe javne varnosti o pre iskavi v zvezi z aretacijo avstrijskega prekupčevalca z orožjem
SPDT vabi svoje člane na tradicionalni spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek. Zbirališče bo 12. t.m. ob 9. uri na glavni železniški postaji v Trstu. Planinci se bodo nato peljali z vlakom do Vižovelj. Od tu se bodo podali peš na Grmado, se Spustili v Jamlje ter še v Doberdob po planinski jrertikali SPDT. Povratek bo z vlakom iz Ronk ob 18.51, povratek v Trst pa približno ob 19.30. Skupno bo približno pet ur hoje. Izlet je primeren za vse. Vabljeni!
KD Vesna priredi v nedeljo, 18. aprila, enodnevni avtobusni izlet v Celje (na grob slikarja Alberta Sirka) in v Kumrovec (ogled rojstne hiše tov. Tita). Cena izleta — vključena je vožnja in kosilo 21.000 lir. Vpisuje odbornica Sandra Gruden vsak večer od 20. do 21. ure v baru doma A. Sirk v Križu.
Mladinski odbor SKGZ in njegove članice iz Trsta, Gorice in Benečije priredijo jutri, 10., 11. in 12. t.m., velikonočni izlet na Koroško. Cena 60.000 lir. Vpisovanje in informacije na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84-644.
Sekcija KPI «J. Verginella* iz Križa prireja od 15. do 19.5. izlet na Dunaj. Informacije dobite na tel. 220-213, vpisujejo pa ob sobotah (18. — 19.30) ter ob nedeljah (11. — 12.) v kriškem Ljudskem domu.
•»««
Prosveta
Zbor in folklorna skupina rojakov iz Belgije bosta nastopila v sredo, 14. aprila, ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Gostovanje prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov s sodelovanjem Duhovske zveze in Slovenske prosvete.
Rocco Micaletto
Včerajšnji proces proti Roccu Mi-calettu, enemu od domnevnih »zgodovinskih* voditeljev rdečih brigad, vodji genovskega voda teroristične
cij.
■■■Illlllllll mulili iiiminil umil Itimlii" mini        ■lllllllllllllllimmi
VČERAJ ZJUTRAJ NA AVTOCESTI TRST-BENETKE
Šofer iz Milj umrl v prometni nesreči
• Krožek za politične in družbene vede «Che Guevara* prireja v srečk). 14. aprila, ob 18. uri v tržaškem Avditoriju javno konferenco na temo »Trst, pristanišče, dežela
Romeo Coloni
Na avtocesti Trst - Benetke v bližini kraja Cessalto se je včeraj ob zori pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje mladega tržaškega šoferja. Po prvih izsledkih preiskave prometne policije iz S. Donaja di Piave kaže, da je nesrečo povzročil avtomobil bmw avstrijske registracije, ki je iz še nepojasnjenih vzrokov trčil ali samo oplazil tovornjak fiat, ki ga je u-pravljal 35-letni Romeo Coloni (Milje, Ul. Serbatoio 26). Dejstvo je, da sta tako tovornjak kot avto, ki sta vozila proti Benetkam, zapeljala s cestišča, težki kamion fiat pa se je tudi prevrnil. Nesrečni Coloni je bil v nesreči na mestu mrtev, gasilci iz Benetk pa so potrebovali več kot dve uri, da so iz skrotovičene kabine potegnili njegovo tru-
plo. Voznica avtomobila, ki je povzročila nesrečo, 40-letna Edith Kittl, doma z Dunaja, pa je ostala popolnoma nepoškodovana, podobno kot prijatelja, ki sta se peljala z njo v avtu.
Bombe na gradbišču
Med kopanjem jarka na gradbišču v Ul. delTEremo 77 so delavci našli v sredo popoldne med blatom 14 raznovrstnih ročnih bomb, ostankov iz zadnje vojne. Vodja gradbišča, 45-letni Spiridione Tul iz Mač-kolj 127, je o nevarni najdbi takoj obvestil policijo. Na kraj so prihiteli tudi vojaški izvedenci, ki so pregledali, če je v zemlji »skrit* 'še drug eksploziv, nakar so odpeljali s sabo najdene bombe in poskrbeli za njihovo razstrelitev.
organizacije, udeležencu pokola v Ul. Fani in ugrabitve predsednika KD Alda Mora, je gotovo razočaral številno občinstvo, ki je iz radovednosti sledilo razpravi v dobro zastraženi dvorani tržaškega prizivnega sodišča. Celotna obravnava ni trajala niti četrt ure, potekala je povsem umirjeno, brez vsakega incidenta: bila je skratka povsem drugačna od tiste vroče razprave 18. aprila 1980 v dvorani beneškega prizivnega sodišča, med katero je sedaj 36-letni Micaletto kot na tekočem traku žalil enega za drugim sodnike in sodni zbor ter grozil odvetnikom. Prav zaradi teh prekrškov se je moral domnevni brigadist včeraj braniti pred tržaškimi sodniki.
Micaletto se je predstavil v kletki za obtožence v elegantni temno rdeči volneni jopici, obraz je imel poraščen s skrbno negovano, gosto, ponekod že posivelo brado: stal je z rokami vseskozi prekrižanimi na prsih in nemo sledil dogajanju v dvorani.
Ko ga je predsednik sodnega zbora vprašal, kaj želi pripomniti k obtožbam (med preiskavo ni hotel nikoli odgovoriti na zastavljena vprašanja), mu je odvrnil, da je vse, kar je želel povedati, že napisal v dokumentu, ki ga je naslovil na sodni zbor. V dokumentu se brigadist proglaša za »proletarskega jetnika*, zatrjuje, «da ne priznava pravice italijanske države* in nadaljuje še z nekaterimi izjavami, ki so postale že klasične za frazeologijo najbolj zagnanih rdečih brigadistov.
Javni tožilec dr. Grohmann je bil v svojem govoru izjemno kratek: zahteval je obsodbo na 2 leti in pol ječe za prekrška, ki zadevata grožnjo in žalitev sodnikov, glede tretjega prekrška, grožnje odvetnikom, pa je zahteval amnestijo (ker obtoženec ni bil še obsojen zaradi tega prekrška).
Micaletta je uradno branil tržaški odvetnik Calligaris. Obtoženec je sicer izbral za svojega zagovornika znanega odvetnika rdečih brigadistov Spazzalija, ker pa so ga pred nedavnim ponovno aretirali (prav zaradi njegovih domnevnih stikov s
teroristi), je bil v dvorani uradno imenovan za branilca odv. Calligaris. Slednji je le predlagal sodnikom obsodbo na najmilejšo kazen.
Po bornih petih minutah posveta se je sodni zbor vrnil v dvorano: Micaletta, ki ni prisostvoval branju razsodbe, je obsodil na 2 leti zapora, a mu istočasno kazen v celoti izbrisal.
Rocco Micaletto bo ostal kljub tej v bistvu zelo mili razsodbi v zaporu: obtožbe, pred katerimi se je moral braniti v našem mestu, so le mačje solze v primerjavi z obtožbami in procesi, ki ga še čakajo. Z včerajšnjega procesa se da vseeno potegniti določena ugotovitev: v primerjavi z burnim beneškim procesom, se je vedel obtoženec včeraj zelo «spoštljivo» tako do sodnikov kot do odvetnikov. Dve-leti zapora sta očitno vplivali tudi na tega »trdega* brigadista in ga vsaj na videz omehčali.
Razna obvestila
Foto krožek Trst 80 obvešča, da bo redna seja danes, 9. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani ZSKD Ul. sv. Frančiška 20/11.
Uprava občine Dolina sporoča, naj zainteresirani vinogradniki, ki želijo razstavljati svoj pridelek na 26. občinski razstavi vin, ki bo od 9. do 12. maja v Dolini, prinesejo vzorce v uradnih urah na občinski sedež v sobo št. 5 od danes do 16. aprila.
Uprava občine Dolina sporoča, da jutri, 10. t.m., ob 12. uri poteče rok za predložitev prošenj za pripustitev k javnemu natečaju za mesto »ekonoma*.
SPDT vabi svoje člane in simpatizerje v petek, 16. aprila, na predavanje dr. Majde Mazovec na temo »V senci Himalaje*. Predavanje bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) in bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni.
Župne skupnosti v Bregu vljudno vabijo na tekmovanje pritrkovalcev, ki bo v Borštu na velikonočni ponedeljek, 12. t.m., ob 16. uri.
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob prerani izgubi našega dragega
EDMUNDA PERT0TA
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala načelniku orožniške postaje v Nabrežini, administraciji in uslužbencem občine Devin - Nabrežina, tvrdki Grignano - Paradiso in sodelavcem, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Nabrežina, 9. aprila 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in none
ROZALIJE NOVAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku in počastili njen spomin.
Družina Novak in sorodniki
Križpot, 9. aprila 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
AMALIJE LEGIŠE
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Štivan, 9. aprila 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
AVGUSTA SCHEIMERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga ;premili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 9. aprila 1982
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
GORIŠKI DNEVNIK
»s
V TRSTU
KULTURNI DOM. Izven abonmaja
VICTOR LANOUX
ODPIRAČ
Režija
(groteska) MARIO URŠIČ
PREMIERA
V	sredo, 14. aprila 1982, ob 21. uri
PONOVITVE
V	četrtek, 15. aprila 1982, ob 21. uri
V	nedeljo, 25. aprila 1982, ob 18. uri
V	torek, 27. aprila 1982, ob 21. uri
V	sredo, 28. aprila 1982, ob 21. uri
ZARADI OMEJENEGA ŠTEVILA SEDEŽEV SVETUJEMO, DA SI PRAVOČASNO PRISKRBITE REZERVACIJE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA - OB DELAVNIKIH OD 10. DO 12. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV — TEL. 734265.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
JAVNO MNENJE
IN SAMOUPRAVNA DEMOKRACIJA
ki bo v sredo, 14. aprila, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU.
Predaval bo prof. dr. FRANCE VREG
S TISKOVNE KONFERENCE PREDSEDNIKA ERAZIATA
Kljub krizi v goriškem gospodarstvu je hranilnica lani povečala poslovanje
Lani so imeli veliko opravka s stanovanjsko gradnjo - Nujno moderniziranje strokovnih služb
Z ' V
S*";
TABOR
V sredo, 14. t.m.. ob 20.30 odprtje retrospektivne razstave
AVRELIJA LUKE1IČA
Uvodna beseda: Franc Udovič
Nastop folklorne skupine in ženskega pevskega zbora Tabor
MLADINSKI KD VESNA
ODSEK
priredi jutri, 10. aprila, ob 20. uri v domu A. Sirk v KRIŽU
VELIKONOČNI PLES
Vabljeni!
Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu
Vpisovanje pri SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III., od 9. do 12. ure.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 9. aprila
TOMAŽ
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.43 — Dolžina dneva 13.12 — Luna vzide ob 20.50 in zatone ob 7.22
Jutri, SOBOTA, 10. aprila
MARKO
Vreme včeraj: temperatura ob 12. uri 14,9 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb pada. brezvetrje, vlaga 67-od-stotna. nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
MLADINSKI
SKGZ
ODBOR
obvešča, da bo odhod na
VELIKONOČNI IZLET NA KOROŠKO
jutri, 10. aprila, ' ob 6.45 z Oberdankovega trga v Trstu, ob 7. uri s Proseka in ob 7.10 iz Križa.
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Tr-stu: N. V. Gogolj «Ženitev» — popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih — jutri, 10. aprila, ob 14. Ur' y Kulturnem domu v Trstu. VERDI
N°coj ob 20. nri osma predstava opere D, Cimarose «Matrimonio se-6reto» (Tajna poroka), red E za Parter in B za galerije in lože. Dirigent Massimo de Bernart, režiser Antonello Madau Diaz. Pri blagaj-gledališča se prične danes zju-~aj prodaja še razpoložljivih vstopnic.
Rossetti
v četrtek, 15., in v petek. IG. t.m., "O na sporedu v gledališču Rossct-“ komično - glasbena fantazija v °}’eh delih «Rasceliana». Protagonista Renato Rascel in Giuditta Sal-nrtni. 20-odstotni popust za abonen-
Goriška hranilnica je dosegla ob koncu prejšnjega leta 712 milijard lir prometa in s tem povečala za petindvajset odstotkov promet v prejšnjem letu. To je novinarjem povedal na tiskovni konferenci predsednik upravnega odbora hranilnice ing. Gelserino Graziato. Tudi v tej banki imajo sicer manj razpoložljivega likvidnega denarja, kajti ljudje danes raje nalagajo svoj denar v razne državne obveznice, kot pa v navadno bančno hranilnišlco službo. Včeraj smo v našem listu opisali sporna vprašanja o katerih je bilo govora na omenjeni tiskovni konferenci, danes bi radi našim bralcem nudili nekaj številk.
V lanskem letu so dali na trg obveznice iz katerih dobijo denar za kreditiranje gradbene dejavnosti. Plasiranje teh obveznic ni v današnji situaciji najlažje. Vendar jim je uspelo plasirati 119 milijard teh obveznic, kar je precej, če vemo da so v prejšnjem letu plasirali le 65 milijard. Povedati je sicer treba, da je treba povišek 29 milijard pripisati tako imen. evropskim skladom. Če to odštejemo dobimo kljub temu kar precejšnji porast. Tem je treba dodati še dve milijardi obveznic sklada za gradnjo javnih zgradb. Tu pa so zabeležili zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko so jih plasirali za pet milijard. Javne uprave niso namreč zaprosile posojila, kajti v javnem sektorju so v tem težave. Dolgoročna posojila za stanovanjsko gradnjo so dajali na vsem ozemlju dežele, v sodelovanju z drugimi hranilnicami in ljudskimi bankami. Pri deželnih oblasteh so dobili priznanja in soglasje, marsikje pa je bilo precej nevoščljivosti. Povedati je tudi treba, da poslujejo na ozemlju dežele službe za dolgoročno kreditiranje stanovanjske gradnje drugih osmih velikih bank vsedržavnega značaja. Vendar pa se ljudje zatekajo v veliki večini h Goriški hranilnici ker nudi boljše pogoje in je hitrejša v dajanju posojil. Za te so sicer v tem trenutku še vedno težave, kajti lahko je finansiranje zadružnih pobud, ki imajo podporo dežele, težko pa je najti
jilnice. Pri hranilnici opažajo, je dejal predsednik njenega upravnega odbora, večanje neplačanih posojil, kar se odraža zlasti pri nekaterih večjih podjetjih, ki so dobila posojila iz raznih deželnih skladov.
V lanskem letu so v poslovalnicah Goriške hranilnice povečali dohodek tujih valut, vendar so se količine dinarjev zmanjšale. Več dobav mark in drugih trdnih valut pa je treba pripisati dejstvu, da jugoslovanski turisti prihajajo danes k nam z zahodnimi valutami, odkar ne smejo izvažati dinarjev.
Hranilnica pa je tudi lani posodobila nekatere službe in sedaj lahko
vrši več poslov ob enakem številu uradništva kot prej (vseh je tristo). Zaradi tega bodo še bolj pristopili k avtomatizaciji raznih služb. V raznih krajih, kot so n.pr. bolnišnice, bodo postavili bančne skrinjice, ki bodo poslovale noč in dan, tako da se jih bodo lahko posluževali koren-tisti hranilnice. Istočasno pa posodabljajo nekatere poslovalnice na podeželju, dobili pa so tudi dovoljenje, da odpro na mejnem prehodu poslovalnico. Doslej je bila tam samo menjalnica tujih valut.
O drugih vprašanjih o katerih je bil govor na tiskovni konferenci smo pisali včeraj.
Kako bo z avtobusnim prevozom v nedeljo in ponedeljek
Avtobusi občinskega podjetja V Gorici bodo v nedeljo upoštevali praznični vozni red, z dveurno prekinitvijo v opoldanskem času tod 12.30 do 14.30).
V ponedeljek bo veljal običajni praznični vozni red. Na progi št. 6 med glavno pošto in pokopališčem bodo avtobusi vozili po sledečem razporedu: odhodi izpred glavne pošte ob 10., 11., 12.. 15. in 16.05, odhodi izpred pokopališča pa ob 10.20. 11.40. 12.20. 15.20 in 16.25.
Iz pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) pa so sporočili, da bodo v nedeljo in ponedeljek na njihovih progah avtobusi vozili po prazničnem voznem redu.
• Zaradi stavkovnega gibanja sodnikov, v sredo ni bilo napovedane razprave pred deželnim upravnim sodiščem (TAR) glede usode ribiških in počitniških hišic (grajenih na črno) na območju Tržiča, oziroma Štarancana. Deželno upravno sodišče naj bi o zadevi razpravljalo junija letos.

DEŽELNI SESTANEK VČERAJ V GORICI
Predlogi gradbenih delavcev za novo delovno pogodbo
PRIZNANJE BRIŠKIM VINOGRADNIKOM
Briški sivi pinot v Tokiu in VVashingtonu
Vino Mirota Gradnika točili na banketih predsednika Pertinija v teh dveh prestolnicah
Briški sivi pinot je postal svetovni popotnik. Dvakrat je v zadnjem času prepotoval veliko lužo, enkrat v Združene države Amerike, drugič pa na Japonsko, vsakič v spremstvu predsednika italijanske republike Sandra Pertinija. Obakrat so briški sivi pinot servirali na »lai nostnih kosilih, ki jih je ortus. d-nik Pertini imel s poglavarjema »eh dveh oddaljenih držav. Taksne spe ročilo smo prejeli od dooavitelja pijače za potrebe Kvirinala.
Ce smo naSemu slavnemu vinu prisodili človeške lastnosti, nam či-tatelji tega najbrž ne bodo šteli za slabost ali celo za površnost. Za vestno smo se izognili uporabi narekovajev, ko smo opisali potovanje tega vina, da bi dali dogodku
V prostorih goriškega razstavišča ESPOMEGO je nekaj nad sto delegatov gradbenih delavcev včlanjenih v deželno sindikalno federacijo CGIL, CISL, UIL razpravljalo o programu zahtev, s katerim se bodo predstavili na pogajanjih z delodajalci, ko bo 30. aprila letos zapadla delovna pogodba.
O platformi žalitev za novo delovno pogodbo je spregovoril Fer-dinando Ceschia. Govornik je v svojem izvajanju najprej zahteval sestavo vsedržavnega načrta za razvoj gradbeništva. Ko je govoril o normativnih zahtevah, je predlagal skrajšanje sedanjega delovnega časa od 40 na 38 ur na teden. Obširno je govoril o proizvodnih procesih in se zavzel za opuščanje obrtniškega zidarskega dela in za prehajanje na industrijski način proizvodnje.
Posebno skrb so na skupščini posvetili brezposelnim in mladini. Kar zadeva mezde pa so predlagali, naj
Na sestanku so izbrali komisijo, ki je pripravila načrt predloga, s katerim bo deželna delegacija gradbincev odšla na vsedržavno skupščino 20. in 21. aprila v Rimu in jo tam tudi zagovarjala. V načrtu tega predloga so v zvezi z obnovo Furlanijje predlagali, naj se čimprej uporabijo finančna sredstva, ki jih je država dala na voljo za obnovo.
Jožefi Jare - Pjepi Ljubsevi v spomin
možnost «. finansiranje gradbenih	“SdolS.U Ka"™
pobod posameznikov.	k ”a d™gi " Eti JoS£
Kriza je udarila lani tudi v bančni; ni povišek po 30 tisoč lir vsako leto. sektor in zato je bilo tudi v bančnem j V poročilu sicer niso govorili o poslovanju opaziti padec oziroma u-; uveljavljanju poklicne sposobnosti,
zato pa so se tega vprašanja dotafc-
RODILI SO SE: Solidea Švab, staljenost poslov. Bile pa so na Go-
Paola laconinoto, Mieliela Papo, Al berto Giassi, Erika Craievichv UMRLI SO: 58 letni Stellio Paz-zini. 43-letni Claudio Croci, 66 letna Amalia Facchin vd. Maorutto, 72-letni Cesare Carletti, 70-letni Gio-vanni Millo, 55-letna Vincenza Bu-san por. Fabrini, 81-letni Giuseppe Mersnich, 75-letna Ernesta Lavrenčič vd. Schillani, 74-letna Fulvia Orsini vd. Bacherotti, Milanda Ger-kovic por. Miladinovič, 78-letna Maria Barbo vd. Duchini, 89-letni Gio-vanni Živec. 70-letna Livia Kovačič por. Benussi. 79-letna Saffo Rossi por. Sinico, 85-letna Giovanna Gia-caz vd. Punis.
riškem tudi neke častne izjeme bančnih podjetij. Id .sa> povečala poslor, vanje. To so Goriška hranilnica, Kmečka banka in podeželske poso-
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik. Milje.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Zgonik, Milje.
zdravstvena DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
| ste poskusili ] L pri meni?^
^>011 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 y-a signora della porta accanto». Jutri ob 18.00—21.40, v nedeljo in
Ponedeljek ob 14.30 - 18.00 - 21.40. 18.00—21.40 «Reds». W. Beaty.
* P- Keaton.
'■“cn 17.00 «Eccezzziunale veramen-Diego Abatantuomo. Jutri ob 17.30 - 19.45 - 22.15 «Conan il bar-baio». Prepovedan mladini pod 14. letom. V nedeljo in ponedeljek ?? 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 isti film.
Gr»ttacie)o 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.15 *pello mio, bellezza mia*. G. Gian »"“U. M. A. Melato, S. Sandrelli. en'<? Danes zaprto. Jutri ob 17.00 *P>u bello di cosi si muore». E. Montesano. Prepovedan mladini \>P«1 14. letom.
^szionale 16.30—22.15 «Porgi l’altra
|uancia». Bud Spencer, Terence
r«Mall0 Danes zaprto. Od jutri da-Ue °b 16.30 «Eceezzziunale vera-
. mente*.
^"•»ra 16.00 «11 tempo delle mele*. Moderno 16.oo . 18.00 - 20.00 - 22.00
Fii j tem,X) delle mele*.
onrummatico Danes zaprto. Od , ri dalje «Josephine l’immora-
r *•
Uapitol 17.00 «La pazza storia del m°nd°s>. Mel Brooks.
‘•Mario Veneto 16.30 «Culo e cami-R. Pozzetto. E. Montesano. •Snon 16.30 «Lilli e il vagaboodo*. Danes zaprto. Jutri ob 14.30 » “f -00 «Orgasmo nero*.
Jutri ob 16.00 «American Rraffiti 11.». V ponedeljek ob 15.00 «sola».
nili nekateri razpravljavci. Sodili so, da bi srednji kader in strokovno u-sposobljenje delavce morali bolje nagrajevati.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiHiniimiiiiiiiiiifiiiiiiHiiHiikmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiifiiiiimiiiiMiiiiniiiiiiMitiMiiiiii
ZA ODGOVORNEJŠI ODNOS 00 NARAVE
Prejšnji pouodeljek so. y.. Doberdobu pokopali Pjepo Ljubsevo. Tri, štiri generacije Doberdobcev, znan-
Deželni zakon o varstvu rastlin ne ostaja več samo na papirju
Samo na ožjem Goriškem so uslužbenci gozdnega nadzorništva prisodili okrog deset denarnih kazni - Bolj kakor kazen pa menda zaleže opozorilo - Ob nedeljskem izletu v naravo se raje izognimo pretiranemu trganju cvetja in užitnih poganjkov
ČeguT.n
ul m a z z i n i 51
Ob priliki otvoritve gostilne v Prečniku (bivša Felicita), ki bo 11. aprila vabita
LIVIO in GIANNI
vse prijatelje na kozarec domačega vina jutri, 10. aprila, ob 17. uri.
Velika večina nedeljskih izletnikov po vsej verjetnosti ni seznanjena z vsebino deželnega zakona št. 34 iz junija lanskega leta glede varstva redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter gob. Nevednost, čeprav bi bil bolj na mestu izraz sprenevedanje, pa je nekaj nepoučenih nedeljskih izletnikov že drago stala, saj so denarne kazni za trganje cvetja precej visoke, od 20 do 500 tisoč lir Vse do konca lanskega leta je o-menjeni zakon veljal bolj na papirju, zato so mnogi še danes prepričani, da se v bistvu ni nič spremenilo. Pa se je, kajti z nastopom pomladi so pristojni organi zakon dejansko začeli izvajati ter u-gotovili že tudi lepo število kršilcev.
V večini primerov se je zadeva končala le z opominom, v primerih zares grobih kršitev pa se ni bilo mogoče izogniti po zakonu predvideni denarni kazni, bi znaša 166.665 lir. Samo v ožjem območju Goriške so tako izrekli dobro de setino kazni, ki pa je do zdaj menda še nihče ni plačal. Zakon na mreč predvideva določene olajšave in se kazen, v kolikor pristojni deželni funkcionar ugotovi, da kršitev ni bila zlonamerna, zmanjša na 20 tisoč lir, ki pa jih mora pri/a deta stranka v vsakem primeru plačati. Če ne gre drugače ostaja tudi možnost rubeža. Zakon pa
DR. ŽIVKO LUPINC je odprl
AMBULANTO
na Opčinah, štev. 2/II.
Proscška ulica
Sprejema od 12.30 do 13.30.
predvideva tudi možnost da se de narna kazen, od začetnih 166.865 lil' poviša. Vse je pač odvisno od razumevanja deželnega funkcionarja, o-ziroma od večje ali manjše stopnje skesanosti kršilca. Vsekakor pa je treba kazen, v primerih grobih kršitev in ko je že sestavljen zapisnik, v vsakem primeru plačati. Poti nazaj ni. Kršilec pa ima to možnost, kakor smo že zapisali, da počaka s plačilom prvotno določenega zneska kazni (166.665 lir) vsaj dva meseca. Zatem bo od deželnega tirada dobil poziv na pogovor, kjer bodo skušali doseči nekakšen kompromis. V vsakem slučaju pa bo moral plačati minimalno kazen.
Ob tem naj omenimo, da veljajo iste sankcije tudi za kurjenje ognja na nedovoljenih krajih, za vožnjo z motornimi vozili (in zlasti kros -motorji) po poljskih in gozdnih poteh.
Ker smo tik pred veliko nočjo, ko je že nekakšen običaj da se množice izletnikov razlijejo po poljih in bregovih, ne bo napak, če opozorimo na bistvena določila zakona št. 34 kar zadeva zaščito o-groženih in redkih rastlinskih vrst ter zaščito spontane flore. Povsem prepovedano (v deželnem merilu) je nabiranje 20 vrst cvetja, od katerih uspevajo nekatere tudi v naših krajih (jurjevke - narcise. p«*>-nije. perunike, lokvanji). Od drugih rastlinskih vrst pa vsakdo nabere
SKD «HRAST* DOBERDOB
vabi na tradicionalni
Prusnik pomladi
V PONEDELJEK, 12. APRILA, V DOBERDOBU
ob 10. uri — otvoritev
ob 11. uri — slikarska razstava Pierluigi Angeri ob 13. uri — ex tempore za vrtec in osnovno šolo ob 16. uri — kulturni program, v katerem nastopajo:
harmonikarski ansambel iz Sovodenj: škedenjski otroški zbor; mešani zbor «G. Schiff* iz Chiopris - Viscone; škedenjski mešani pevski zbor; narodno - zabavni ansambel bratov KRT. Sledi PLES ob zvokih ansambla bratov KRT; ob 22. uri pa tekmovanje v slovenskem valčku.
Dobro bo poskrbljeno za jedi in domačo kapljico
lahko največ po deset cvetov, oziroma cvetnih stebelc.
Naj ob koncu omenimo še. da deželni zakon omejuje tudi nabiranje raznih poganjkov in pomladanskih zelišč (26 po številu) ter gozdnih sadežev. Teh naj bi nabrali le največ po en kilogram dnevno na o-sebo. Na spisku so tudi priljubljeni poganjki hmelja in lobodičja ter divjih špargljev. oziroma brščik, kakor jih ponekod imenujejo. Gre za poganjke, ki se prav te dni zelo bujno razvijajo in ki predstavljajo nekakšno specialiteto v našem vsakdanjem jedilniku. Pazimo torej, da nam ne bodo zagrenili grižljaja!
Smrtna nesreča avtomobilista iz Gradišča
34-letni Fnlvio Zorzenon lz Gradišča je včeraj popoldne izgubil življenje v prometni nesreči blizu Cas-segliana, v občini Špeter ob Soči, Z avtom je iz za sedaj nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste, pri tem pa utrpel hude telesne poškodbe.
Razna obvestila
Pri pokrajinskem ravnateljstvu zavoda za ljudske hiše (IACP) so razpisali javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za štiri mesta tehničnega uradnika. Prošnje je treba nasloviti, skupaj s potrdili m izkazili, najkasneje do 12. ure 20. aprila letos tajništvu omenjenega zavoda. Na natečaju lahko sodelujejo italijanski državljani, ki izpolnjujejo v razpisu navedene pogoje. Maksimalna starost 35 let, razen izjem. ki jih določa zakon. Za razpisana mesta se zahteva izkazilo o opravljeni višji srednji šoli za geometre, oziroma gradbene izvedence.
Na pobudo združenja ACLI in pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave bo v sredo, 14. t.m., ob 18.30 v avditoriju «L. Fogar* v Gorici javna razprava na temo «Vera med današnjo mladino*.
Redni občni zbor zadruge Coop s.r.l., ki ima sedež v Gorici bo 17. aprila ob 10. uri, oziroma nasled njega dne ob istem času ob drugem sklicu.
cev, sorodnikov so jo hvaležno pospremile do groba in se z žalostin-ko poslovile od 87-letne prijateljice in vzgojiteljice, ki se je nesebično razdajala vsem, ki so jo potrebovali in tistim, o katerih je mislila, da jim je laliko v pomoč.
Rodila se je na senožeti v Marini Julii, kar se ji je zdelo prej smešno kot pa vredno kake brezbožne primerjave. Dokončala je slovensko osnovno šolo in večerne tečaje ter do vojne pomagala doma Mclanevim pri poljskem delu. Lakote tedaj ni trpela, pač pa je odšla ob izbruhu prvega svetovnega konflikta v begunstvo skupaj z vsemi vaščani. 1920. leta se je omožila z Jožefom (Jožef in Jožefa sta se imenovali tudi poročni priči. Beppi kočijaž in Pino konj, ki je bil v kočijo vprežen: o tem je rada pripovedovala); rodili so se ji štirje otroci, od katerih je Alma umrla kmalu po rojstvu, Marija se je zastrupila pri enajstem letu, Romano je septembra 1943 šel v partizane in se ni več vrnil. Tedaj je rekla: «Bog mi ga je dal in Bog mi ga je vzel. Jaz mu nisem bila gospodinja*. Življenje je sprejemala s stoično-krščan-sko vdanostjo, toda v prepričanju, da se vedno na razpolago vedri trenutki. ki se jih ni težko polastiti. «Usodnega dne 16. aprila 1944» so ji Nemci ustrelili moža na domačem trgu in odpeljali mlado Heleno najprej v goriške zapore, nato v Ausch-\vitz, od koder se je vrnila po končani vojni. Od leta 1956, ko ji je umrla tašča Johana, je živela s hčerjo, kakor jim je «usoda naklonila v spomin na družino Ljubsevo*. Toda pri Ljubsevih je bilo vedno polno znancev in otrok, pastirjev in prijateljev, ki so tam spoznavali človeško toplino, strpnost in spoštovanje, ki jim ga večkrat dom in šola nista znala dati. Pjepa je dosti brala, pisala spomine, si zapisovala stare nabožne in ljudske pesmi in zagovore, sodelovala pri etnografskih publikacijah in radijskih oddajah: vse to bo treba zbrati in nekje objaviti, da se ne porazgubi važen del naše zgodovinske zavesti («korenin»), ki jo je Pjepa Ljubseva negovala in z njo bogatila vse, ki so imeli srečo, da so jo poznali in jo ljubili.	K. Č.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici danes ob 20. uri I. Or-keny: Totovi. Predstava za abonma red S petek A in izven, v gledališki dvorani v Solkanu, jutri ob 20. uri ponovitev iste predstave za red S petek B in izven. V ponedeljek, 12. t.m., J. P. Moliere: Don Juan ali kamniti gost. Predstava bo ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu, v počastitev 9. kongresa ZKS.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 cEccezzziunale... veramente*. D. Abbatantuono in S. Sandrelli. Isti film bo na sporedu tudi jutri in v nedeljo.
CORSO 18.00-22.00 «Banana Joe*. B. Spencer. Barvni film.
VITTORIA Danes zapito, jutri ob 17.00—22.00 «Pierino colpisce an-cora*. Isti film bo na sporedu tudi v nedeljo in ponedeljek.
Tržič
*EXCELSIOR 17.30-22.00 «Culo e cg-micia*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Bollenti spi-riti*.
J\ova Gorico in okolico
SOČA 18.00—20.00 «Sanje o slavi*. Ameriški film. Jutri ob 18.00 in 20.00 «Virus». Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Zmaj proti tihotapcem mamil*. Hongkonški film. Jutri ob 18.00 in 20.00 «Tes-sa». Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Ljubezen izpod sc demnajstih*. Nemški film. Jutri isti film ob istem času.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89.
zaprto ob ponedeljkih •
Tel: 0481/72995 34074 TRŽIČ (GO) C.eo del Popolo 66
večjo neposrednost in da bi v tem poudarili tudi zadovoljstvo, ki spremlja predvsem vinske proizvajalce, kadar slišijo za tako prijeten u-speh naših vin, uspeh, ki je najboljša reklama za njihov pridelek.
Iz istega vira smo nadalje izvedeli za jedilnik na Danketu predsednika Partinija z japonskim cesarjem Hirohitom, ki so ga priredili na italijanski ambasadi v Tokiu. Kot belo vino so servirali samo briški sivi pinot, med ostalimi vini pa še neko rdeče vino in šampanjec. Jedilnik je obsegal juho s tortelini, depo videni* jastog, Silvanova artičoka. v pečici pripravljeni telečji hrbet in vezuviansko slaščico.
Briškim vinogradnikom, ki so • svojim trudom in znanjem tako visoko povzdignili sloves vseh svojih vin in še zlasti sivega pinota, (njegovemu lastniku Mirotu Gradniku pa še posebej) k temu uspehu iz srca čestitamo.
Pri Sovodnjah našli poginulo lisico
V neposredni bližini železniške proge pri Sovodnjah. nedaleč od zavarovanega železniškega prehoda na Štradalti, je Srečko Tomšič včeraj našel poginulo lisico. Po vsej verjetnosti je žival poginila zaradi stekline, vsekakor pa bo za definitivni odgovor treba počakati nekaj dni. Včerajšnja najdba ponovno potrjuje. da je nevarnost okužbe še zmeraj močno prisotna.
f Čestitke
Vsem bralcem Primorskega dnevnika ir. Sovodenj vošči veselo veliko noč raznašalec Jožef Cotič.
la
Rosa
... te poroči
ekskluzivni poročni modeli zanjo in zanj obleke za prvo obhajilo bomboniere — vabila
34077 RONKE -
RONCHI DEI LEGIONARI GORICA
Ul. S. Lorenzo 46 int.
Tekimomec
GORICA — Korzo ltali|a 76 Tel. 81-032
stroji za urade OLYMPIA INTERNATIONAL stroji za fotokopije NASHUA COPYGRAF pohištvo za urade — tehnični servis
IBM
SPLOSNA IMPORT - EXPORT
ČER-IMPEX
GORICA
Ul. V. Veneto 49
Tel. 82-159, 33-524
Gostilna pri Mirotu
DOMAČA KUHINJA PRISTNA VINA GORIŠKEGA OKOLIŠA
SOVODNJE
Ul. Ex Impero 82 Tel. 882017
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, l Ul. Romana.
Stanislav Tomažič
GORICA
Ul. Maniacco 3
Tel. 83923
Servis In prodala avtomobilov: novih in rabljenih. Mehanična delavnica. Rezervni deli: gume, akumulatorji in vse za avto.
KULTURA
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1982
Mladinska knjiga (III.):
Sinji galeb, Biseri, Kondor...
, Med zelo ugledne in skrbno u-rejevane zbirke Mladinske knjige sodi nedvomno tudi zbirka Sinji galeb, v kateri izhajajo sodobna in poverjena pesniška dela za mladino od 11. do 16. leta starosti. Devet knjig bo izšlo letos v tej zbirki. Tu je najprej delo Franza Hohlerja »Cipo*. To je zabavna moderna pravljica o dečku Čipu, ki se mu uresniči vse, o čemer sanja. Ko sanja o slaščicah, se zjutraj v njegovi postelji topi čokolada, ko sanja, da je plul po morju, je zjutraj vsa njegova soba polna vode. Starši ga peljejo k zdravniku, ki da dečku tableto proti sanjam. Toda Cipo hoče sanjati in ne vzame tablete. Tako 'se v sanjah nenadoma znajde na neznanem otoku skupaj s pilotom, ki je nekdaj tudi tako zaresno sanjal. Skupaj sta potem prisa-njala in odsanjala vse mogoče, dokler se vse premaKnjeno ni povrnilo v resničnost. Naslednje delo je knjiga Toneta Partljiča «Ho-tel sem prijeti sonce*. To je zbirka avtobiografskih črtic in prvo obsežnejše delo za mladino izpod peresa tega znanega pisatelja in dramatika. Časovni razpon v teh utrinkih iz avtorjevih spominov je zelo širok, saj sega od zgodnjega otroštva njegove matere, preko avtentičnih zapisov o lastnem otroštvu v značilni klimi prvih povojnih časov, do otroštva pisateljeve hčerke v neposredni sedanjosti. Knjiga Illone Borske »Komu zlata drsalka?* je knjiga za mladino, ki naj bi nas popeljala v svet mladih športnikov -umetnostnih drsalcev. Pisateljica je postavila dejanje v švedsko mesto Karlsborg in ga obljudila s celo vrsto otroških in odraslih oseb, med katerimi bi težko našli glavnega junaka. Tudi v tem je privlačnost te šegavo napisane o-troške detektivke, ki hkrati omogoča avtorici, da se dotakne nenehno žgočih vprašanj človeške narave, kot je častihlepnost, zvijačnost, goljufija, pa tudi dobrota in tovarištvo četrto delo te zbirke je knjiga Rifata Kukaja »Peteronogi zajec*. Kaj se skriva v starem mlinu, ki ga tako bud no varuje stari mlinar? Od kod čudni, malo čudaški derviš. ki nenapovedan prihaja in odhaja, kot bi se vdrl v tla in trdi. da ima zajec pet nog? Kdo so neznane osebe, ki se ponoči motajo okoli mlina? Vse to vznemirja in muči vaško otročad. ki bi rada prodrla skrivnosti do dna. Povest je polna otroške romantike, ki se odvija v znamenju oku pacije, borb z italijanskimi fašisti in prvih akcij partizanskih borcev. Knjigo, ki je prvo mla dinsko delo albanske književnosti v slovenščini, je prevedla Mojca Mihelič. Tu je dalje delo Norma na Hunterja »Nove prigode profesorja Modrinjaka*. Zgodbe pisatelja Normana Hunterja o prigodah profesorja Modrinjaka so bile prvotno pisane za mladinske radijske oddaje na angleškem radiu, nato pa so izhajale tudi v knjigah. Pri nas so bile prvič predstavljene v prevodu Janeza Gradišnika v zbirki Sinji galeb leta 1954. Zdaj pa prihajajo med mlade bralce Nove prigode profesorja Modrinjaka, ki jih je izbral in prevedel Branko Gradišnik. Glavni junak vseh teh zgodb je profesor Modrinjak, vzorčni primerek raztresenega profesorja, čudaške smešne zunanjosti. Ves se predaja izumiteljstvu. Tako izumi spahovalnik, da bi siti dojenčki laže podirali kupčke, zabavni avtomat, ki zapoje pesem o tebi, če vržeš vanj kovanec, posebne vrste ptičje strašilo in še vrsto drugih reči, za katere na vadnemu človeku sploh ne bi prišlo na misel, da so v življenju potrebne, šesto delo te zbirke je domače delo in sicer Manka Golarja »Verženci*. Knjiga prinaša zabavne mladinske zgodbe, ki se dogajajo na tistem koncu naše domovine, ki jo površno imenujemo severozahodna Slovenija, Pisateljev realistični pripovedni slog je obogaten tudi z marsikatero na rečno jezikovno in besedno poseb nostjo, kar še povečuje doživljajsko razgibanost in pripovedno slikovitost Golarjeve knjige za mladino. Tudi naslednje delo je domače delo in sicer knjiga Franca Šetinca »Ukradenci*. Knjiga je deloma avtobiografska pripoved, saj je avtor sam kot deček skoraj tri mesece prežive) na kolesih živinskih vagonov, na transportu, ki je peljal iz šlezije prek Čeho-slovaške in Madžarske proti Subotici in od tam naprej v Slovenijo. Na tej poti so otroci doživljali vesele in žalostne trenutke. Na transportu slovenskih izgnancev je tudi pet otrok, »ukraden-cev», ki jih je podobna usoda povezala v nerazdružljivo tovarišijo Med igro drug drugemu razkrijejo trnovo pot. ki so jo pre hodili od trenutka, ko so jih iztrgali staršem in jih po kratki »prevzgoji* dali nemškim druži nam. da jih «posvojijo» ali jih kot hlapčiče spremene v Nemce. Prav tako je tudi naslednje delo doma če in sicer je to knjiga Vitana Mala »Vanda*. Pisatelj, ki si je pridobil veliko priljubljenost med otroci s filmom Sreča na vrvici, je pisec več uspešnih mladinskih del: Ime mi je Tomaž. Roki Rok, Mali veliki junak Tudi ta povest se dogaja med pubertetniki. Med počitnicami na morju se vname mladostna ljubezen. Na obisku pri prijateljih staršev se Klemen, ki pripoveduje to zgodbo, sreča s prelepo zlatolasko Vando. Toda Vanda je kljub mladosti prava ženska: poigrava se kar z dvema fantoma. In končno je v tej zbirki
še delo VVilliama Judsona »Mrzla reka*. Trinajstletna Lizzy in njen mlajši brat se po tragični očetovi smrti popolnoma sama znajdeta v pozni jeseni v gozdovih na severu Amerike brez najnujnejše opreme, brez hrane, brez puške... Knjiga pripoveduje o tem, kako se borita s surovo zimsko naravo in z divjimi zvermi.
V	zbirki Biseri pa bodo izšla tri dela. Prvo delo je knjiga Marka Twaina »Princ in beraček*. To je eno izmed najbolj znanih Twai-novih mladinskih del, ki pripoveduje o zamenjavi med berač-kom Tomom in princem, bodočim angleškim kraljem. Drugo delo je knjiga Jamesa Atheya »Peter Pan*. To je nevsakdanja pripoved o mladem silaku, ki nas spominja na kakega mladega Martina Krpana z Vrha pri Sveti trojici. Tretja knjiga pa je znamenito delo Antoina de Saint-Exuperyja »Mali princ*, ki ga beremo kot čudovito pesem v prozi, saj je vsa prepredena z bogato metaforiko in simboliko.
Zunaj zbirk pa sta predvideni dve knjigi in sicer knjiga Nika Grafenauerja in Leopolda Suhodolčana »Album slovenskih pisateljev*. To je ilustrirani prikaz slovenske literarne zgodovine od Trubarja do vključno sodobne starejše generacije leposlovnih u-stvarjalcev. Posamezna obdobja in smeri našega slovstvenega razvoja obravnava literarni zgodovinar prof. dr. Matjaž Kmecl, posamezne pisatelje in njihovo delo pa sta predstavila Niko Grafenauer in Leopold Suhodolčan. Ta zanimiva izdaja je opremljena s fotografijami pisateljev, prvih izdaj njihovih del, s posnetki rojstnih krajev, hiš in drugih zanimivih ob.jektov in ljudi, ki so odigrali pomembno vlogo v življenju in delu naših pisateljev. Naslednje delo pa je knjiga Antona Ingoliča «Nemir mladostnika*, ki je nadaljevanje Ingoličevega avtobiografskega dela Zgodbe mojega jutra. Pisatelj popisuje v njej svoja študentska leta in se sporni n ja študija v Parizu.
V	zbirko Izbrana mladinska dela je uvrščen pretehtan izbor najboljših mladinskih in drugih spisov slovenskih pripovednikov in pesnikov, katerih dela naj bi šolska mladina spoznala pri pouku književnosti. Knjige so obogatene s spremnimi študijami. Tako bomo letos v tej zbirki dobili dva slovenska avtorja in sicer prvo, drugo in tretjo knjigo izbora iz Franca S. Finžgarja. V prvi in drugi bo zgodovinska povest Pod svobodnim soncem, v tretji pa bo objavljena povest Študent naj bo, izbor iz Gospoda Hudournika in izbor iz Iveri. Knjige je uredil Jože Šifrer. Drugi avtor te zbirke je Fran Milčinski, ki bo prav tako izšel v treh knjigah. Prva knji-
ga prinaša izbor iz Pravljic, iz Tolovaja Mataja, Kraljeviča Marka in iz Butalcev, v drugi knjigi so objavljeni Ptički brez gnezda, v tretji pa Muhoborci, podlistki in črtice. Knjige je uredila Breda Slodnjak.
V naslednji zbirki Moja knjižnica izhajajo predvsem tista dela, ki so namenjena obveznemu šolskemu branju in seveda knjige, ki jih berejo tekmovalci za bralne značke. Dve deli bosta izšli v tej zbirki in sicer delo Ivana Minattija »Nekoga moraš imeti rad*, namenjeno 7. razredu. Knjiga prinaša izbrane Minattijeve pesmi.
D. t.
(Nadaljevanje v torek)
V Društvu slovenskih izobražencev so v preteklih dneh podelili «Na-grado Dušana Černeta* uredniku Trinkovega koledarja, župniku Jožku Kraglju, ki že več let ureja to drobno, toda pomembno letno publikacijo beneških Slovencev
■iNiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiMiMiiiiiMMiiiiifiiimiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiinriiMiimiiiiiiiiiiiiiiimiiitiitriiiniiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
TO IN ONO IZ DEJAVNOSTI SSG PRED KONCEM SEZONE
Dve novi premieri v pripravi Slovenskega stalnega gledališča
V sredo premiera «Odpirača», v začetku maja premiera «Krvave svalbe» - Od 20. do 24. gostovanje v Bosni - Gostovanja in snemanja za TV v Ljubljani - Nastop baletne sole
Ljubitelji gledališča so morda v zadnjem času lahko dobili vtis, kot da se v Slovenskem stalnem gledališču nič ne dogaja, kot da je sezona takorekoč že mimo. Pa vendar še zdaleč ni tako. lahko bi celo zapisali, da je prav zdaj naše tržaško slovensko gledališče angažirano kot že zlepa ne in to na več frontah hkrati.
Že za prihodnjo sredo je najavljena premiera groteske francoskega avtorja Vietorja Lanouza »Odpirač*. Predstava bo sicer izven abonmaja, toda za resnične prijatelje gledališča to ne igra nobene vloge. V njej se nam bosta v režiji Marija Uršiča predstavila Anton Petji in Adrijan Rustja interpreta grotesknih vlog modernega žanra. Sceno in kostume za predstavo je pripravil scenograf Marjan Kravos, prevod pa Aleš Burger. Poi>edati je treba še, da bo ta krstna uprizoritev v slovenščini.
Obenemz vajami za to predstavo pa tečejo s pospešenim ritmom v gledališču priprave tudi za zadnjo abonmajsko premiero sezone in sicer za dramo španskega dramatika Federica Garcie Lorce »Krvava svatba». To bo velika predstava, o kateri je angažiran skoraj ves ansambel SSG (razen Petjeta in Rustje) pomnožen z gojenci igralske šole SSG ter s so-
delovanjem dveh priznanih slovenskih gledaliških umetnikov iz Ljubljane, članov Drame SNG. Štefke Drolčeve in Dareta Valiča. Oba sta že bila gosta našega SSG, Štefka Drolčeva pa nam je sploh še danes v neizbrisnem spominu kot nekdanja dolgoletna članica našega gledališča in igralka izjemnih umetniških realizacij. Delo režira kot gost Zvone Šedlbauer, sceno je zasnoval Klavdij Palčič, kostume Marija Vidau, glasbo pa je napisal Aleksander Vodopivec. Premiera je predvidena za začetek meseca maja.
To pa ni vse. Slovensko stalno gledališče ima pred koncem sezone, ki bo 31. maja, na programu še vrsto gostovanj, med katerimi je gotovo najpomembnejše gostovanje v SR Bosni in Hercegovini. V to jugoslovansko republiko priznane gledališke kulture se bo podalo od 20. do 24. t.m. kot gost Narodnega gledališča BiH in sicer z De Fillippovo komedijo ^Dolgonoge laži*. Nastopilo bo v Sarajevu, Zenici, Banjaluki in Prije-doru. Še v maju pa bo sarajevsko Narodno gledališče vrnilo obisk pri nas z nastopom v Trstu in v Gorici izven abonmaja z delom iz svojega klasičnega narodnega repertoarja.
Ta gledališka izmenjava je rezultat stikov, ki so bili vzpostav-
......................................................
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA TRŽAŠKEGA PESNIKA BRUNA G. S AN Z IN A
«VZETI ALI PUSTITI* (PRENDERE O LASCIARE)
Bruno G. Sanzin, ki je kot Mari-nettijev futurist začel pisati in objavljati že v zgodnjih dvajsetih letih, nas je tudi letos prijetno presenetil z novo knjigo. Tokrat gre za pesniško zbirko, ki jo je naslovil »Prendere o lasciare* (Vzeti ali pustiti*) , a bi jo lahko jasneje naslovil tudi »Živeti ali umreti*, saj v njej razmišlja prav o neizogibnosti izbire med življenjem in smrtjo. V tem pogledu se ta njegova najnovejša knjiga precej, če že ne popolnoma, razlikuje od številnih prejšnjih.
Osnovna značilnost Sanzinove poezije je, kot smo že večkrat poudarili s tega mesta, v naravnem in pesniško vedno zelo učinkovitem prilagojevanju hitro spreminjajočim se poetičnim shemam našega časa in hkrati v neomajni zvestobi futurističnim načelom. S tega vidika je Bruno Sanzin edini futuristični pesnik, čigar navdih ni usahnil s propadom Marinettijevega futurizma in z nastopom hermetizma. Nasprotno. Ojačil se je, postal je pristnejši in dokazal, da futuristična lekcija ni bila zaman in da je bilo moč vcepiti na njeno šibko, pa čeprav nemirno in agresivno de-belce, nove, nadvse vitalne in pesniško veljavne poganjke. Sanzino-va poezija je tako ostala vedno mlada, sočna, polna zdrave ironije, v skladu z občutljivostjo najrazličnejših bralcev in v vsakem verzu odprta vsem razvojnim možnostim. In naj se v tej zvezi spomnimo še posebno na pesniško zbirko »V prostem diru* iz leta 1972, ki .je bržkone ena najboljših.
Vse drugačno pa je vzdušje te najnovejše pesniške zbirke. Človek ima občutek, da se je pesnik nenadoma zamislil v svojo usodo in odkril, da nima več moči za nadalj nji boj z življenjem. Polastila se ga je melanholija, v kateri pa je morda več vdanosti kot pa objokovanja in več mirnega, fatalističnega sprejemanja utrujenosti kot pa trpkega obujanja zbledelih spominov iz srečne preteklosti. Pesmi so tako postale suha, zgoščena razmišljanja o življenju nasploh, kot bi pesnik videl v lastni usodi prej u-sodo vseh ljudi kot pa lastno usodo, to je usodo človeka, ki je dopolnil šestinsedemdeseto leto in se hkrati zave. da se mora marsičemu odpo vedati. Izrazito lirični, izpovedni
moment je torej skoraj popolnoma izginil in na njegovem mestu je zdaj odčarano, a vendarle otožno o-pazovanje resničnosti, kakršna je in je vedno bila, pa čeprav je do slej pesnik k sreči ni zaznal.
Tu je nekaj verzov, vzetih iz štirinajstih različnih pesmi, ki nam bodo morda še najbolje povedali, kakšno je splošno vzdušje te najnovejše pesnikove knjige. Citiramo jih kar zaporedoma, ne da bi navedli naslove, ker so v resnici deli e-nega samega razmišljanja, to se pravi deli ene same daljše pesmi o človekovi usodi na zemlji:
Bi imel Bog kak razlog, da obstaja, če bi človek ihogel živeti brez lBoga?
Ne pobožam te,
da bi ti ne dal utvare sreče.
Ne stisnem ti roke, ker bi ti jo potem moral Iizpustiti ob slovesu.
Kdo sploh pravi, da umreti, ni prav prijetno?
Ko zaprem oči, ugasnem vsakršen odnos do Iživljenja
in pustim lebdeti v negotovosti tisti jutri, ki bo ali ne bo.
Najbrž
sem najlepše dneve svojega življenja pustil iti mimo, ne da bi jih videl.
Jojmeni, zbudili so me nenadoma, ko pa bi hotel še naprej sanjali.
Vsak večer, ko mislim na jutri, se ustrašim srečanja s še hujšim.
Znotraj.
Nič, da bi upravičilo pričakovanje.
Nekdo je potrkal, a bilo ni nikogar.
Obračam se skromno na Najvišjega,
da bi me jasno poučil o smislu
samega življenja, ki nam je vsiljeno.
Misliti utruja: tri in tri, to ni zame. Jaz sem
kralj.
življenje,
odmerjat.
dan še. L buljim
Ijeni ob lanskem obisku delegacije Slovenske kulturno gospodarske zveze v Bosni in Hercegovini in nadaljnjih stikov med vodstvi obeh hiš,
Sredi maja bo Slovensko stalno gledališče gostovalo z dvema predstavama Mrakovega cProcesa» in
16.	maja z dvema predstavama Gogoljeve uženitve* v Ljubljani v Mestnem gledališču ljubljanskem,
17.	maja pa bo uprizorilo v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstavo <Punčke» z neposrednim televizijskim prenosom.
Za konec sezone se bo našemu občinstvu predstavila še baletna šola gledališča s tradicionalno produkcijo, to je s prikazom osvojenega znanja.
Skratka, do konca sezone bomo imeli še nekaj priložnosti za uživanje gledališke umetnosti, (jk)
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Nikolaj Omersa - ljubljanski in primorski poet v barvah
Pogovor s pisateljem, prevajalcem in urednikom Francem Šripfom in s pesnikom Kajetanom Kovičem
Ljubitelji likovne umetnosti v Mariboru so bili deležni izredno lepe razstave nedavno umrlega u-metnika Nikolaja Omerse. Umetnostna galerija Maribor je razstavila v vseh svojih prostorih skoraj celoten opus retrospektivne razstave velikega umetnika, prenesene iz Moderne galerije v Ljubljani. Bogatemu izboru šestino-semdesetih olj velikili formatov in razkošnih barv, so bile razstavljene tudi risbe, grafike, nastale v letih 1937 in 1957 in knjižne ilustracije nastale v letih 1945 in 1978. Posebne pozornosti je bila deležna še nedokončana oljna podoba na slikarjevem stojalu, katere dokončno stvaritev sta preprečili bolezen in smrt umetnika.
Bohotna razstava je prikaz u-metnikovega ustvarjanja in življenja od portretov matere, avtoportretov od mladih do zrelih let, portretov žene in družinskih članov, vse do taboriščnikov v nemških taboriščih. Med njimi poživljajo z bogato barvno skalo oživljena tihožitja in ženski akti. Nad vsem tem bogastvom pa je razpeta raz-sežna paleta razigranih barv mesta Ljubljane in Pirana.
Kdor pozna Ljubljano, je raznežen nad njegovimi upodobitvami, kdor ne pozna njenih lepot, jo po njegovih predstavitvah mora vzljubiti. V vseh obdobjih in v vseh letnih časih je doživljena od Univerze do zasneženega Kongresnega trga v vojnem času in poživljena s slikovitimi motivi nabrežij ob Ljubljanici. Ljubezen boža te podobe, ki jih je z barvito žlahtnostjo tisočerih odtenkov prelil u-metnik v epopejo osrednjega mesta Slovencev.
In Piran! Košček morja, skale, topli zidovi sončnega mesta so v barviti svetlobi in tihimi sencami razpeti pod sinjim nebom. Spoj toplih barv piranskih ulic s pogledom na Piran, piranske strehe, jadrnice ob sončnem svitu in drugih zatišnih mirnih kotičkov, je pravcata pesem sonca in morja, ki jo slikovita podoba enega izmed neštetih stopnišč, ki se spuščajo k morju, Stopnišče 1971, razpenja v pravcato hvalnico me-
diteranu.
Razstava ljubljanskega in primorskega poeta je vnesla v mariborsko kulturno življenje neizmerno lepoto, ki greje in plemeniti človeka.
Mariborska knjižnica redno prireja srečanja s pisatelji in drugimi kulturnimi delavci peresa v svoji veliki čitalnici na Rotovškem trgu. Udeležujejo se jih vsi tisti, ki jih zanima življenje in delo literarnih ustvarjalcev.
Večer s predstavitvijo umetnika, ki mu je srečanje posvečeno, prof. France Vogelnik poznavalsko u-vede delo predstavljenega gosta in ga takoj zbliža z obiskovalci, ki se zanimajo za njegovo dejavnost. Pogovor s Francem šrimpfom, pisateljem, publicistom, prevajalcem in urednikom, ob priložnosti njegovega dvajsetletnega prevajanja, je bil povod izid prevoda avstrijske pisateljice Jeannie Ebner Figure v črnem in belem v zbirki Mostovi. V prijetnem pogovoru z njim pa smo ob prikupnem Vogelnikovem povezovanju s prisotnimi, spoznali Šrimpfa kot vsestranskega plodovitega ustvarjalca in poustvarjalca in človeka, katerega širši razgledi po naši in svetovni kulturi, so zaradi njegove prevelike skromnosti vse premalo cenjene v slovenski kulturi.
Doslej so izšle tri njegove leposlovne knjige: peš v Ameriko, povest Evropa - Afrika - Evropa, roman Beg v jutro, v revijah in časnikih pa je bilo objavljenih nešteto črtic, novel in slikanic. Študije in eseji s področja indo-logije so vrednote, ki jih poznajo bolj orientalisti, žal manj širša javnost, ki bi spoznala v njih e-stetske vrednote Šrimpfa kot misleca. Tudi njegove presoje literarnih del in gledaliških predstav razodevajo pronicljivega ocenjevalca.
Seveda, najbogatejša bera je njegovo prevajalstvo. S tenkočutnim posluhom za finese jezika, pretežno z nemškega področja Avstrije, obeh Nemčij in Švice, je prevedel dela znanih pisateljev H. H. Kirsta, Remargua, Ludwi-
ga. H. Hesseja in drugih, katerih prevodi so dognano prevajalsko delo. Zato je bilo tudi največ vprašanj namenjenih temu področju.
Iz šrimpfovih ust smo zvedeli za probleme prevajanja in njegovega nagnenja do posameznih piscev, ki jih je prevedel. Prav ob zadnji knjigi avstrijske pisateljice Jeannie Ebnerjeve je podrobneje razložil svoje poglede do njenega romana, ki ga je privlačil poseben pisateljičin odnos do materije, ki jo je obdelal.
V dolgoletnem časnikarskem delovanju kot urednik mariDorskega Vestnika, Pomurskega vestnika, tovarniškega giasila Skozi TAM, nekaj časa tudi kot dopisnik Dela, si je nabral dragocenih izkušenj, ki jih zdaj kot urednik za kulturo Večera s pridom uporablja pri u-rejevanju kulturne rubrike, ki je smotrno urejevana in jo preveva bogato gradivo.
Kmalu zatem je Mestna knjižnica Maribor pripravila podobno srečanje s pesnikom Kajetanom Kovičem in urednikom Državne založbe v Ljubljani. Po predstavitvi prof. Franceta Vogelnika, so učenke Pedagoške akademije posredovale nekaj Kovičevih pesmi, nakar je besedo povzel povabljeni pesnik in odgovarjal na vprašanja voditelja srečanja in prisotnih. Nanašala so se na Kovičeva snovanja, kdaj je začel pesnikovati in kaj ga je spodbudilo k pisanju poezije za otroke. Pesnik je govoril o svoji mladosti, o starših, marsikaj novega smo zvedeli o njegovi rasti in ustvarjanju kot tudi o nagibu prevajanja pesmi Tra-kla, Pasternaka, Holdna, Elvar-da, med katerimi so najznačilnejši prevodi pesmi enega največjih nemških lirikov R. M. Rilkeja.
S poglobljeno mislijo je odgovarjal na vprašanja, dopolnjeval jih včasih z duhovitostjo, predvsem pa z odkritosrčnostjo, kar vse je približalo ustvarjalca z vpraševal--ci. Poleg pisanja proze, je njegovo literarno delovanje povezano tudi z založništvom, saj poklicno deluje kot glavni urednik Državne za-EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na 5. strani)
Nesmisel bi bilo ko bi ga čas ne
■V negotovosti se omilijo naklepi, dokler ne izgine volja do dela
in v praznino se vse pogrezne v žalovanju.
Amen.
Ne mislim več na prihodnost.
Samo v današnji
z obupanimi očmi.
Sanzin je tu nedvomno dospel do zelo pomembne etape svojega plodnega življenja in svoje umetnosti. Zdi se celo, da ni več poti naprej. Toda če si natančno ogledamo skriti smisel teh njegovih verzov, lahko pridemo tudi do drugačnega zaključka. V njih ni namreč nobene trpkosti, nobene jeze in nobenega tesnobnega kesanja. V njih je predvsem umirjenost, ki izhaja iz nepristranskega premerjanja stvarnosti s strastmi in lastne usode z u-sodo vsega človeštva. Rekli bi celo, da je v vsem tem neki srečni trenutek, kakršnega lahko doživimo le tedaj, ko se osvobodimo vseh kon-tingentnih skrbi in interesov in se globoko zagledamo v lastno dušo. V tem pogledu lahko smatramo to najnovejšo Sanzinovo knjigo kot dragoceno duhovno oporoko. Vendar nam nekatere, pa čeprav redke pesmi, še vedno polne futuristične ironije in vitalne hudomušnosti, dajejo slutiti, da to še ni labodji spev, kot sam pesnik pravi, da je, ampak osvojitev nemara najžlahtnejšega pesniškega stanja in sicer olimp-skega miru. v katerem se poezija končno izčisti vseh minljivih atributov in postane večna.
JOSIP TAVČAR
zalozba
mladinska
knjiga
Titova 3 — 61000 LJUBLJANA
Starši, razveselite svoje otroke z dobrimi knjigami, obogatite jih z domišljijskim svetom pravljic in pripovedk!
Slovenske, hrvaške, srbske in makedonske narodne pripovedke
To je paket veselja za najlepše otroške dni
V štirih knjigah, vloženih v poslikano kartonsko škatlo, so zajete najiepše pravljice in pripovedke štirih jugoslovanskih narodov. V vsaki knjigi je izčrpna spremna beseda, krasijo pa jo številne umetniške ilustracije. Svojega otroka boste razveselili z njegovimi nepozabnimi prijatelji, ki ga čakajo v teh knjigah pravljic in pripovedk. Obenem pa tudi veste, kako vsaka resnično dobra knjiga ugodno vpliva na otrokov duševni razvoj, na njegovo otroško ustvarjalnost, ki mu je še kako potrebna pri učenju in pri igri. V svojem hitrem razvoju vsak otrok rabi duhovno hrano, ki mu jo ponuja prav takšna zbirka knjig, kot vam jo danes predstavljamo. Ce bo otrok rad bral, mu bo tudi v šoli šlo laže.
Izkoristite izjemno priložnost in razveselite svojega otroka!
Zbirka štirih knjig
NARODNE
PRIPOVEDKE
stane 1.680,00 din
SLOVENSKE NARODNE PRIPOVEDKE
Kakor je zapisal v spremni besedi k tem sedeminpetdesetim pripovedkam Milko Matičetov, so vse po vrsti preproste, sveže, ostre, skoraj grobe, večkrat pa duhovite, prožne kot gorski potok in lepe kot divje rože. Slikovne priloge pa predstavljajo reprodukcije vrste znanih narodopisnih slik Maksima Gasparija.
HRVAŠKE
NARODNE PRIPOVEDKE
V drugi knjigi je zbranih 69 hrvaških narodnih pripovedk v prevodu Cvetka Zagorskega in z ilustracijami Maričke Koren Tako spoznamo ljudske pripo vedi iz različnih hrvaških po krajin, kakor so jih pripovedo vali in kasneje zapisovali v raz ličnih narečjih in podnarečjih
K
založba
mladinska
knjiga
SRBSKE
NARODNE PRIPOVEDKE
Knjiga prinaša kar 116 večinoma kra|ših besedil v prevodu Alojza Gradnika in Severina šalijo. Med izbranimi pripovedkami je dobra polovica besedil, ki |ih je bil zapisal in obdelal že največji mojster Vuk Kara-džič, neka; |ih je iz Vrčevičeve zapuščine, ostale pa so prispevali drugi zapisovalci, ki so tudi ohranili njihovo prvobitno o-čarljivost. Knjigo je ilustriral Kostja Gatnik.
Tržaški knjigarni
MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE
Izbor prinaša 76 ljudskih pripovedi v prevodu Maksa Robiča. Tudi makedonske pravljice so motivno bogate, imajo svoje junake, podobe iz vsakdanjega življenja, imena narodov in ljudstev, s katerimi so prihajali v stik Makedonci, in veliko krajevnih legend in Izročil, v katerih nastopajo krajevni |una-ki. Knjigo je ilustrirala Irena Majcen.
Ul. sv. Frančiška 20, TRST,
Zbirko dobite tudi
ali pa jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1
POGOVOR Z MIRKOM GRA VNARJEM, BIVŠIM AKTIVISTOM OF V BRDIH
TO JE DOLGA ZGODBA, DA BI VSO POVEDAL
BI Sl MORALA VZETI NEKOLIKO VEČ ČASA*
•
«Jeseni leta 1941, ko smo ravno potrgali, je prišel k meni na Osla v je Matevž in mi rekel, da je prišel čas, da se Primorska osvobodi,;» se spominja Gravnar, ki je bil prvi predsednik odbora OF
Že nekaj tednov je od dne, ko je Erika Pavlinova v Gorici sklicala prvi sestanek nekdanjih aktivistov O svobodilne fronte. Čutila je, da je potrebno ovrednotiti njihov delež pri nastajanju osvobodilnega gibanja pri nas. Tem, najčešče malo znanim ljudem, doslej zares nismo posveča li zadostne pozornosti. In vtjidar so to bili tisti, ki so polagali temelje svobodi in, če hočete, tudi temelje novi družbi. Že res, da brez oboroženega upora osvoboditve ne bi dočakali in prav gotovo tudi nove družbene ureditve ne, zato pa gre prvim aktivistom priznanje, da so bili pionirji novega časa.
«Ni jih ravno veliko, ker so nekateri že pomrli. Zato pa bi bilo prav, da bi se z njimi sestali in da bi vsaj živim podelili kakšno priznanje, po dobno kot ga podeljujejo na Tržaškem*, je rekla.
Pobuda za tale zapis je nastala Prav na tistem sestanku. Rade volje sem sprejel obvezo, da se grem po govarjat s kakšnim nekdanjim aktivistom in ga predstavim naši javnosti. ker sem sodil, da bi na takšen delovni način obeležil tudi 40 letnico svoje vključitve v Osvobodilno fronto.
Erika je predlagala, naj bi obi skal Mirkota Gravnarja z Livade, o katerem mi je povedala, da «je delal od začetka« in da je ob neki Priložnosti o njegovem ilegalnem delu z njim že govorila in takrat tudi spoznala, da bi vedel veliko povedati.
Gravnarja sem poznal že davno, govoril pa sem z njim samo nekajkrat in še takrat le o obrobnih
V Čedadu odkrili spominsko ploščo «očetu» slovitega Teatro dei Piccoli
Na pročelju hiše, ki je bila nekoč last družine Podreeca v Čedadu, so pred nedavnim odkrili spominsko ploščo enemu najbolj znanih meščanov, Vittoriu Po-drecci. ustvarjalcu najlepših lutk Pa svetu
Vittorio Podreeca je bil sin Car-j® Podrecčei čefladskega odvdthP ka, ki je bil po poreklu Slovenec 12 Špetra. Carlo Podreeca pa se Pi ukvarjal le z odvetništvom, pač Pa je bil tudi časnikar, zgedovi-Pftr in pisatelj, bil je tudi avtor dela «Slavia italiana«. Njegov orat Guido pa je bil direktor satiričnega lista «L'asino«.
, Vittorio Podreeca, ki je bil tudi sam odvetnik se je že leta 1914 odpovedal svojemu odvetniškemu poklicu in se posvetil lutkarstvu. Bil je idejni vodja, režiser in pobudnik znanega »Teatro dei Piccoli«, s katerim je obšel P°1 sveta, saj je z njim gostoval tako v Ameriki, kot tudi v So-vjetskl zvezi in na Daljnjem
vzhodu.
Pcdreccov «Teatro dei Piccoli« s svojo pravljično privlačnostjo ter s svojo izbrano glasbeno spremljavo pritegnil pozornost Vsega in vsakega občinstva, celo velika gledališča, da ne govori-•Pp o velikih umetnikih, kot na Primer slovito odrsko umetnico “us« ali Charlia Chaplina, pa tudi samega velikega dirigenta Toscaninija. O n em so pisali veli k' časopisi in to še v času. ko je ,.J' pobudnik in vodja tega gleda jusča Vittorio Pcdrecca še živ, pa tudi po njegovi smrti torej po le tu 1959.
• Nikolaj Omersa
__ (Nadaljevanje s 4. struni)
ložbe v Ljubljani. Razumljivo, da Je pogovor tekel tudi okoli izdajanj® knjig v sedanjem nič kaj rožnatem času za khjige.
Kot priljubljen mladinski pesnik P? bil popoldne gost mladine, kl ji je bral svoje pesmi. Dotaknil Se je tudi srečanja z otroki, ki so ga osrečil z neposredno prisrčno-S jn in prirodnostjo.
. Pisateljevanju na splošno, so na letnem zboru pisat'.- jev razpravljali mariborski člani Društva slovenskih pisateljev. Kot gost se Ja sestanka udeležil tudi koroški Pisatelj Janko Messner iz Celovca a Prisotne seznanil o težkem po až-aju slovenskih pisateljev na av-trijskem Koroškem. Mariborska Podružnica pisateljev je vselej tmela prisrčne vezi s koroškimi Književniki v zamejstvu in sklenili ko, da se te še bolj poglobijo z “n^nzitmimi medsebojnimi stiki.
fžobršen del pogovora je tekel n organizaciji letošnjega srečanja Pisateljev na Štatenbergu, ki mu vsakokrat posvečajo veliko pozornost. Letos se nameravajo posve-lti vprašanjem umetniškega spodila pisateljev.
Pregled dosedanjega dela dru-tVa in posameznih članov je ko-Kazal razveseljivo živo dejavnost n® literarnih večerih, srečanjih z . ®dimi ob podeljevanju bralnih značk, sodelovanju v revijah, časopisih, radiu in televiziji in kot uelegati v družbenih organizaci 9®h. 7, zaskrbljenostjo se je raz Pravljalo o težavnem položaju za-ožništva, ki krni pisateljsko u-stvarjanje. Tem in podobnim eksistenčnim vprašanjem se bo društvo posvetilo z vso odgovornostjo k°t zaščitnik književniškega u-stvar jan ja.
stvareh. Po teh pogovorih, ki so se odvijali tudi v Primožičevi gostilni «na vialu«, kjer je eden najbolj zvestih in temeljitih bralcev Primorskega dnevnika, sem sklepal, da ni med najbolj zgovornimi. Opazil sem, da se tudi kot «kibic» nerad vtika v igro.
Motil sem se in sem svoje mnenje moral docela spremeniti, ko sem ga prejšnji večer obiskal na njegovem domu in kjer sem ga takoj ob vstopu v hišo brez ovinkarjenja vprašal, naj mi opiše svojo vključitev v o-svobodilno gibanje. Povedal sem mu tudi, zakaj tale moj obisk.
«Veste, to je dolga zgodba. In če naj jo povem od začetka, ne bo šlo tako hitro; vzeti si morava malo časa«, je rekel takoj na začetku. Ravnokar je povečerjal in sem se mu oprostil, da sem ga zadržal prav takrat, ko se je, kot vsak večer, na menil ven.
»Začelo se je jeseni 1941. leta. Dobro se spominjam, da je bilo ob tistem letnem času, ker smo ravno potrgali. Nekega dne so moj brat Anton, njegov znanec iz Šempetra in še neka tretja oseba prišli k me ni na Oslavje na čisto navaden o bisk. Pogovor o tem in onem se je zelo hitro spremenil v resno politično razpravo. Tisti neznanec, ki je bil — kot sem kasneje izvedel — Velušček - Matevž, tisti, ki je organiziral Osvobodilno fronto na Goriškem in ki so mu postavili spomenik v Novi Gorici, je takrat rekel, da se je potrebno upreti fašizmu in osvoboditi Primorsko. Predlagal je ustanovitev narodnoosvobodilnega odbora, ki bo vodil ta boj«. V nadaljevanju je Gravnar povedal, da je v tistem času Matevž obiskal še nekaj ljudi v Brdih, in sicer Antona Rejo v Števerjanu in Ivana Gravnarja v Kojskem - Humu. Dogovorili so se, da v ta odbor vključijo še «muzikanta» in nekega moškega iz Snožatnega. Ta peterica je novembra 1941. leta na Humu ustanovila prvi odbor Osvobodilne fronte v Brdih in je za predsednika izbrala Mirkota Gravnarja z Oslavja.
Ko mi je te stvari pripovedoval, je Gravnar sprva govoril potihoma in počasi, skorajda nekoliko negotovo. Tudi zaradi tega se je tako obnašal. ker sem se zanimal za kakšne podrobnosti in je zato tipal, v katero smer paj se pogovor razvije. Kdaj pa kdaj si je pomencal oči in se še danes začudil, kako dobro je Matevž znal delati, kako prepričljiv je bil in s kako natančnimi navodili je prišel od centralnega komiteja. Da, od centralnega komiteja, prav tako je rekel in to še nekajkrat ponovil. Ko so ustanovili odbor, jim ,e Matevž prinesel nova navodila. Vsak odbornik je moral v svojem kraju ustanoviti krajevni odbor OF. Na vsaki seji so pregledali opravljeno delo.
«Matevž je v naše delo vnesel di sciplino in navdušenje. Do maja 1942. leta smo narodnoosvobodilne odbore ustanovili po vseh briških vaseh. V začetku januarja tistega leta pa smo v pogovoru o idejni pripadnosti ugotovili, da smo vsi komunisti«, je povedal.
Na tem mestu jo želel onisati svo jevrstno dogodivščino, ki se je zgodila v njegovi hiši.
«Bilo je jeseni leta 1942. Nekega oktobrskega dne je moralo biti, ker smo ravno trgali. Imeli smo v hiši partizana, ki je pomagal v vinogradu. Ko je prinesel grozdje v klet, se je srečal s fašisti, ki so prišli po vino. Da je bila napetost še večja, je poskrbel župnik Rutar, ki je povsem slučajno takrat stopil v hišo. Vse se je lepo izteklo«, je rekel in si je. vsaj tako se mi je zazdelo, še po tolikih letih skoraj oddahnil, da se ni nič hudega zgodilo.
Naš sobesednik je nato povedal, kako se je na velikonočni ponedeljek žičnico odpeljal pa Sveto goro. Aktivisti OF sb namreč zborovali v neki dolini: Matevža na ta sestanek ni bilo, ker so ga aretirali fašisti. K tljemu je prišel še enkrat kasneje, potem pa nikoli več, ker se je začel ukvarjati z organizacijo v Gorici.
Osvobodilno gibanje v Brdih je' imelo prav na začetku dva partiza na, enega iz Podsabotina in drugega iz Snežatnega. Da bi povečalo njuno težo pri ljudeh, je vodstvo osvobodilnega gibanja naročilo, naj v uniformi in oborožena gresta v Kojsko. Obveščevalna je ugotovila, da je za takšen pohod najbolj primerna 13. ura. Od tistega pohoda dalje se je med ljudmi razširila govorica. da je za vasjo in tja proti Benečiji partizanska četa 200 mož. Ko sta nekaj dni kasneje razorožila karabinjersko patruljo, so partizani in terenci obvladali Brda ponoči, karabinjerji pa čez dan.
«Vsa taktika je bila premišljena. V centralnem komiteju so dobro vedeli, kako je potrebno ravnati, da bo uspešna«, je povedal pomenljivo. «Fašisti so sicer začeli z aretacijami domačinov, misleč, da bodo zajezili razvoj osvobodilnega gibanja. vendar cilja niso dosegli. Ljudje so bili vsi za osvobodilno gibanje«. Povedal je, da so se po Matevževem nalogu pri Hilariju se stali z župnikom Rutarjem iz Pev me. Rutar ni bil nasproten osvobodilnemu boju, čeprav je vedel, da ga vodijo komunisti. Rad je verjel, da gre za osvoboditev Primorske, le o Trstu je dvomil, da bo kdaj priključen k Jugoslaviji. Preveč različnih interesov se plete okoli njega je Rutar pravil že 1942. leta. Tn ni se zmotil, je ugotovil Gravnar, pri tem pa je s ponosom in z zadovolj stvom govoril o enotnosti primor skega ljudstva v osvobodilnem bo ju, o vključevanju Primorcev v pre-
! Države članice Evropske gospodarske skupnosti večkrat kršijo direktive svojega vrhovnega vodstva o odpravljanju diskriminacij med moškimi in ženskami na delovnem mestu. O tej že znani resnici govori tudi »Resolucija o položaju ženske v EGS«, ki jo je z dokaznim gradivom vred pred kratkim pripravila posebna komisija, ki je 14 mesecev spraševala, preverjala, intervjuvala in analizirala. Dejansko sta iz vsega tega dela, čigar pobudnik je bila skupnost sama, izšli dve resnici: prvič, da ženske na delovnem mestu niso enakopravne, ne glede na zakonske predpise in na sklepe EGS iz leta 1976, drugič, da tudi ženske same ne prijavljajo prekrškov, katerih žrtve so.
Zato je bila tovrstna komisija potrebna, vendar bi bilo treba napraviti tudi korak dalje. Takšnega mnenja je npr, Marisa Roda-no, komunistična poslanka v evropskem parlamentu, ki trenutno predseduje novo nastali preiskovalni komisiji, seveda o položaju ženske v Evropski skupnosti. Zbrani podatki, predvsem pa slika, ki iz njih izhaja, ne' bodo opisanega stanja v ničemer spremenili, če ne bodo osnova za korektno akcijo. In zato je strasbourški parlament imenoval novo komisijo za proučevanje položaja ženske na delovnem mestu, le da bo ta komisija raziskovala predvsem prekrške in pomanjkljivosti, ki jih na tem področju zakrivijo države članice.
Tako so na podlagi obdelanega gradiva prišle na zatožno klop
BOGO SAMSA NAM JE PRIPOVEDOVAL . . .
SLOVENSKA ŠOLA JE BILA MARI SAMSI VEDNO GLAVNA IN NAJVAŽNEJŠA SKRB
komorske brigade, o njihovem velikem deležu pri osvoboditvi.
Že v začetku, ko je bil govor o prvem sestanku z Mttevžem, sem ga vprašal, kdo je bil tisti, ki ga je predlagal za prvi kontakt v Brdih, in zakaj prav njega. Gravnar mi na to vprašanje ni odgovoril. Odgovor sem povsem nepričakovano dobil kasneje, šele takrat, ko se je pogovor o temi, zaradi katere sem ga obiskal, nagibal h kraju in ko sva si natočila kozarec njegove izvrstne rebule. Takrat sem dobil odgovor tudi na to, zakaj je toliko in tako sproščeno govoril o partiji in o centralnem komiteju.
«Bil sem komunist že 1925. leta. Takrat je v občini Podgora, ki je poleg Podgore obsegala še Pevmo, Oslavje in šentmaver, na volitvah zmagala komunistična partija«. Na njeni listi je kandidiral tudi Mirko Gravnar. ki je bil podžupan. Sedež je občinska uprava takrat imela v hiši ob Soči. na prostoru, kjer je sedaj občinska tehtnica. Takrat je bilo na tistem kraju večje naselje. Nova oblast je trajala samo nekaj mesecev in jo je prekinilo fašistično imenovanje komisarja.
Tudi njegov oče se je ukvarjal z javnim delom, tudi on je bil občinski svetovalec Pod Avstrijo je bil izvoljen na liberalni listi. Svojega sina Mirka je poslal v slovensko gimnazijo v Gorico, kjer je opravil dva razreda. Zaradi vojne so se izselili v Slovenijo, kjer so Mirka kot zadnji letnik poklicali v vojsko in jo je služil sedem mesecev. Ob povratku na kmetijo, ki je bila dovolj velika, da so se samostojno
preživljali in se na fašistične pritiske požvižgali, je sicer kmetoval, hkrati pa je iz notranje želje tudi veliko bral in si tako pridobil trdno znanje na najrazličnejših področjih.
V 82. letu starosti je sedaj, vendar ga še vedno burijo vprašanja, ki si jih je zastavljal kot mlad komunist. Nekaj takšnih izzivalnih vprašanj je zastavil tudi tisti večer, še naj prej je želel izvedeti za moje mnenje o marksističnih pogledih na proletariat, na kapitalizem in na religijo. Zdelo se je, kot da bi hotel preveriti, če tisto, kar je takrat bral, še danes drži, ali pa se je spremenilo. Videti je bilo, da so o-troške bolezni, ki jih je takrat prebolevalo komunistično gibanje, pri njem zamenjale strpnost, razumevanje in širina pogledov. Vsak pojav, vsako obnašanje človeka, vsako njegovo reagiranje je skušal razumeti in tudi oprostiti.
«Potrebno je doseči takšno starost, kot sem jo jaz dosegel, da lahko razumeš stvari, da dojameš, kako ima vse dogajanje svoje zakonitosti. lahko bi celo rekel potrebo. Vidite, ko sem pri Primožiču, se boste morda vprašali — mi je skoraj odgovarjal — zakaj se ne dolgočasim. Znam biti sam, pa vendar nisem nikoli sam. Razmišljam in opazujem«.
Ko sva spraznila steklenico, sem se mu znova oprostil, da sem ga prikrajšal za užitek, ki mu ga vsak večer daje obisk Primožičeve gostilne
«Niti malo me niste prikrajšali. Tako prijetno se nisem pogovarjal že dolgo«, mi je odgovoril.
GORAZD VESEL
O ENAKOPRAVNOSTI NA DELOVNEM MESTU
Tokrat tudi Italija 11 ■“ na zatožni klopi EGS
Zgovoren primer TAR za Lacij • Mnenje poslanke Marisc Kodano - Ne gre za blišč uniforme in lesk škornjev Zakoni so dobri, a se ne izvajajo
	h	
	L	'jM
V	tem šolskem letu se v šoli veliko pogovarjamo o življenju, o delu in o zaslugah Mare Samse. Po njej bomo namreč poimenovali osnovno šolo pri Domju. Slovesno odkritje spomenika bo v soboto, 1. maja.
Naši učiteljici sta nam povedali o Mari Sams?-marsikaj zani mivega. Zelo ' zctdipjoljni .pa.sfno bili. ko smt?y$e<fP!i. da nas bo o-biskal Bogo Samsa in nam bo pripovedoval o svoji materi. j V sredo, 24. marca, smo se vsi učenci zbrali v jedilnici šole pri Domju. Učitelj Boris nam je predstavil našega gosta in takoj nam je Bogo Samsa začel pripovedovati.
Mara Samsa se je rodila v centru Trsta. Že zelo majhna je o-stala sirota po materi. Marin oče je bil pristaniški delavec. Zgodnja otroška leta je preživela pri neki teti. Ob izbruhu prve sve tovne vojne so Marinega očeta po klicali v vojsko. Bojeval se je ob Soči, kjer je tudi padel. Mala Mara se je večkrat sprehajala v bližini grada sv. Justa Tam ie bila avstrijska postojanka. Med vojaki je iskala očeta Ivana, ki ga seveda ni našla. Pri desetih letih ie bila torej popolna sirota.
V	šoli je bila zelo pridna in marljiva; postala je učiteljica. U čiteljišče je dokončala v Tolminu, ker so v tistih letih fašisti zaprli ostala slovenska učiteljica na Pri-
morskem. Po dokončanem šolanju se je Mara zaposlila kot učiteljica. Poučeval pa je le nekaj let, ker so ji fašisti ukazali, da mora poučevati v italijanščini. Temu ukazu se je uprla in odšla v Slovenijo. Najprej je poučevala na Rakeku npozneje pa se je preselila na štajersko. Tu so jo Nemci prvič aretirali in jo odpeljali v Srbijo.. UspeltL-ii je zbežati in prispela je v Ljubljano, . kjer se je zatekla k znancem.
Ponovno so jo aretirali in odvedli v taborišče Gonars, od tu pa so jo kazensko odpeljali v ta borišče na otok Rab. Ko je sep tembra leta 1943 propadla faši stična vlada Italije, se je Ma ra Samsa ponovno vključila v narodnoosvobodilno borbo. Leta 1944 je prišla v Trst, da bi tu ustanovila slovenske šole. V Trstu so jo ponovno aretirali in jo za prli v zapor »Vi/la Triesteo. Z zvi jačo ji je uspelo zbežati in tako se je rešila gotove smrti.
Mari Samsi je bila slovenska šola najvažnejša skrb. Že pred o-svoboditvijo naših krajev je usta novila slovenske partizanske šole. V šoli je seveda poučevala tudi po vojni. Pravijo, da je bila zelo dobra in pravična učiteljica. Čeprav ni na otroke kričala, so jo ubogali. Poučevala je na Škofijah, na Plaviah. v Dolini in na Proseku.
Mara Samsa je pomembna tudi kot pisateljica, saj je napisala veliko povesti in črtic; objavila ie knjigo Trst je klical; bila je sodelavka Primorskega dnevnika.
Za nas osnovnošolske učence, je predvsem pomembna, ker je u-staiitfvila,, . otrošjco revijo., .(jlfllelf. Za revijo je izprala to ime, ker predstavlja galeb, simbol svobode in, 'hex.jfm K. naših Jerajih. Re tlija Galeb redno izhaja še danes in nam prinaša z vsako številko to, kar nam je najdražje: slovensko besedo.
Mara Samsa je umrla v Trstu leta 1955 zaradi tuberkuloze. Zbolela je med vojno, saj se je zdravila že v partizanski bolnišnici Pavli. Pokopana je na Kontovelu v partizanski grobnici. Sama si je želela, da bi jo pokopali na Kontovelu, da bi bila lahko tudi po smrti med partizani in da bi gledala svoje rodno mesto Trst.
Po tem pripovedovanju smo spoznali, da je bilo življenje Mare Samse zelo težko, naporno in nevarno. Ponosni smo. da smo izbrali prav njeno ime za poimenovanje naše šole.
Iskreno se zahvaljujemo njenemu sinu Bogu Samsi, ki nam je tako lepo in s preprostimi bese dami pripovedoval o svoji materi in odgovarjal na naša vprašanja. Učenci petega razreda celodnevne osnovne šole DOM JO - RICMANJE
Belgija, Velika Britanija in tudi Italija. Italiji pravzaprav očitajo, prekršek, ki je nekako drugotnega značaja, da namreč ni uresničila v celoti napotkov EGS, ki pred videvajo bolniški dopust tudi za pravne očete posvojenih otrok. «V Italiji — upravičeno trdi Marisa Rodano — pa pride do veliko hujših primerov«.
Pravzaprav je bila najbolj proučena in tudi predmet kritike situacija v Veliki Britaniji. Ugotovili so, da je, kar zadeva žensko zaposlenost danes, ko je zakon o enakopravnosti v veljavi, na slabšem kot je bilo pred 10 leti, ko so se ženske za ustrezen zakon šele borile. Kar se tiče Italije, velja splošna ugotovitev, da ima dobro zakonodajo, kar zadeva enakopravnost na delovnem mestu, da pa te zakonodaje ne uresničuje dovolj,
Da to ni le bežen vtis, pa čeprav je bila istega mnenja tudi komisija evropskega parlamenta, služi konkreten dogodek, ki je le zadnji v dolgi vrsti. Upravno sodišče za deželo Lacij (TAR) je namreč razsodilo, da bi prisotnost ženske v vrstah gozdnih čuvajev »zameglila prestiž enote, spravila v nevarnost operativno sposobnost, spreobrnila in poslabšala delovne razmere ter osebne odnose med pripadniki enote. Do takšne »modre« razsodbe, ki jo lahko tolmačimo na več načinov — predvsem bi bilo zanimivo proučiti, kako naj bi ženskam uspelo poslabšati medosebne odnose — je prišlo lacij-sko upravno sodišče na pritožbo zoper razpis ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Ministrstvo namreč ni v zadnjem razpisu poudarilo, da se za 124 mest kadetov za gozdne čuvaje lahko potegujejo le moški. Zato pa so vsedržavno združenje podčastnikov in gozdnih straž ter dva moška pri-javljenca, čutili za potrebno, da se pritožijo. Zahtevali so, da se razveljavi tisti del razpisa, ki v skladu z zakonom o enakopravnosti na delovnem mestu, dovoljuje tudi ženskam, da se na razpis prijavijo. In TAR za deželo Lacij je »užaljeni moški časti« v celoti pritrdil. Pri tem se je skliceval na zakon iz leta 1931, ki gozdne straže vzporeja s pripadniki enot javne varnosti in pozablja, da so lani združili vse, moške in ženske'-e-note v eno samo z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Sodniki pa šo iz* predala potegtičR-celo kraljevi dekret iz leta 1929, ki je gozdne čuvaje povišal na raven vojske, kar pomeni, da so ženske avtomatično izključene.
Pri tem naštevanju so sicer pozabili omeniti, da ženske pravzaprav že delajo tudi v službi varstva gozdov, vendar pa le v upravnih in v operativnih službah. Problem je torej nastal v trenutku, ko bi ženske morale obleči »slavno uniformo gozdnih straž«, katere očitno niso vredne.
Seveda niti v tem primeru ne gre za željo, da bi se! ženske končno le mogle ponašati v kak šni več ali manj slavni uniformi ali pa da bi gospodovalno zakorakale v škornjih, pač pa gre za pravico do dela, ki jo ima vsak državljan. Z druge strani pa prav ženske, ki tako neelegantno silijo v uniformirane službe, dokazujejo, da je čas ponašanja v pološčenih škornjih in uniformah dokončno zatonil, (b.p.)
zla it fi.vi - MMini
LAURENTI
Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI
NEVIDNI SLUŠNI APARAT
Da ni povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MA1CO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je šilih opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste Jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
v TRSTU	naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793-490	vsak petek in soboto
v SESLJANU	Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197	v torek, 13. 4.
v BOLJUNUU	Lekarna Val Rosandra tel. 228 124	v sredo. 14. 4.
» ZGONIKU (Božje polje)	Lekarna dr. Budin tel 225 596	v četrtek, 15. 4.
na OPČINAH	Lekarna Obelisco P.zzle Monte Re 3 tel. 211-011	v ponedeljek, 19. 4-
VELIKA REKLAMNA PRODAJA
od 1. aprila
MOBIL*
MARKET
TRST - UL. LIMITANEA 4/a TEL. 764126
dnevne sobe sest. nizke	750.000
posamezhi naslanjači	145.000
naslanjači -postelje	255.000
posamezni divani	294.000
omare garderoba	192.000
mize za dnevne sobe od	135.000
BREZPLAČNA DOSTAVA	
PLAČILO NA OBROKE	
VKLJUČENA MONTAŽA
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Oddaja o umetnosti
13.00	Hišna agenda
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Antonio Meucci, 5. nadalj.
14.30	Emil, 7. nadalj.
15.00	Življenje živali
15.30	Športne kronike
16.00	Dnevnik 1 - Kronike:
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
16.30	Trije vnuki in majordom
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Neposredni prenos preko tvoje antene
17.10	Marko, risanka
17.45	Velika obljuba
18.30	Koncert za stoletnico simfoničnega orkestra iz Bostona
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.35 Tam tam,’ aktualnosti Dnevnika 1
21.10	Križev pot 22.15 Godspell, film
Igrajo: Victor Garber. David Haskell, Jerry Sroka 23.55 Dnevnik - Vremenske raz mere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Stil nekega mesta
14.00	Popoldanski spored
14.30	Zločin Paterno, zadnje nadaljevanje
15.25	Vzgojna oddaja: Monografije - Pierrot
Pierrot je odrska figura in hkrati zelo popularen lik iz slovstva. Rodi se kot »nekoliko usekan« kmet, razvije se v zaljubljenca, ki pa v ljubezni nima niti najmanj sreče, njegov nadaljnji razvoj vodi v nemo lutko, ki je v francoski pantomimi zelo znana in popularna. Redni profesor za francosko slovstvo na rimskem vseučilišču Luigi De Nardis bo prikazal ves ta gledališko - literarni razvoj na osnovi filmskih posnetkov, na osnovi kosov filmov, ki obravnavajo to figuro
16.00	Program za mladino
Prvi Mickey Rooney - TV film
Čebelica Maja, risanka
17.45	Dnevnik 2 - Flash
17.50	Dnevnik 2 - šport
18.05	Oddaja o medicini
18.50	Dober večer s ... Fredom Bongustom
Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.35	Portobello, petkov sejem
21.50	Micromega 22.40 Trst: Waterpolo;
Italija - Nemčija
23.10	Dnevnik 2 - Zadnje vesti M.JO Čudež Jjubezj.iiiz serije
Handikapirani v svetu
Tretji kanal
13.30	Tenis
17.05	Nabožna oddaja
19.30	Dnevnik 3
19.35	Težka solidarnost
20.05	Eksperimenti iz biologije
20.35	Iphigenie en Tauride
Gre pravzaprav za Ifigenio na Tavridi, torej za operno tragedijo Christopha VVilli-balda Glucka po libretu Ni colas-- Francoisa Guillarda. Po generalni vaji, ki je bila na vrsti pretekli teden, prihaja na spored veliko o-perno delo glasbenika Glucka v izvedbi, ki so jo v okviru festivala Maggio mu sicale v Firencah uprizorili leta 1981. Tedaj je opero diri-
giral Riccardo Muti, med interpreti pa je bila tudi slovita Edda Moser 22.50 Dnevnik 3
1 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.50 in 11.05 TV v šoli:
Francoščina. Hrvaški potopisci, Osvoboditev Jugosla vije, Iz Kockice
18.25	Poročila
18.30	Kaj je novega na podstrešju
19.00	Slovenski pihalni orkester
19.30	Obzornik
19.45	Kidričevi nagrajenci 20.15 Risanka
20.26	Zrno do zma
20.30	TV dnevnik
21.00	SKAG - TV nadaljevanka
21.55	Ne prezrite
22.10 Ti dnevi, ta leta:
Filmska kronika 1957. I. del Nocoj bo na vrsti filmska kronika iz leta 1957, vendar bo tokrat na vrsti šele prvi del dokumentarne serije izpred 25 let. Nocojšnja oddaja je filmski zapis iz prve polovice 1957, ko je bil za predsednika zvezne ljudske skupščine izvoljen Petar Stambolič. Tedaj je Jugoslavijo obiskala kitajska parlamentarna delegacija, nadalje je Jugoslavijo obiskal predsednik švedske vlade Erlander. Na prvem kongresu delavskih svetov je predsednik Tito spregovoril o pomenu krepitve samoupravljanja. Pričela so se dela tu-"di na velikem projektu Donava - Tisa - Donava, torej , na regulaciji velikega vodnega toka, ki naj določenemu predelu Panonske nižine o-mogoči odtok odvečne vode, v času suše pa namakanje. Istega leta se je zvrstilo tudi več pomembnejših kulturnih in športnih dogodkov, med katerimi so tudi veliki uspehi na 120 metrski skakalnici v Planici, kjer je Reknagl dosegel rekord s 124 metri
22.55	Nočni kino: Dedinji 00.45 Poročila
Koper
13.30	in 22.10 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim na sporedu še naslednji prispevki:
SESLJAN — Srečanje predsednika deželnega odbora Comellija i Kraško gorsko skupnostjo TRST — Problemi tržaške in videmske univerze TRST — Ženske v informaciji in pa napoved športnih dogodkov
18.00, TVD Vesti
18.05	Eurogol
18.40, ■, Rezervirano za najmlajše
19.05	TV šola
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke 20.15 TVD Stičišče
20.30	Kako postaneš član orkestra - film
22.00	TVD Danes
22.10	Film, ponovitev
TVD Danes in Odprta meja
Zagreb
18.45	Kolibri
19.45	Glasbeni klub ’82
21.00	Moj svet glasbe: Miroslav Homen, dirigent
22.05	Porota
23.10	Nočni kino
ŠVICA
19.05	Jeruzalem
22.10	Koncert
22.55 Sherlock Holmes - TV
film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00 17 00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Tri slovenske sestre; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Stilno pohištvo; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški raz gledi: Literarni listi: 12.00 Na go riškem valu. Beležka — vmes lah ka glasba; 13.20 četrtkova srečanja; 14.10 Otroški kotiček: »Kako — zakaj — odkod?«; 14.30 Roman v nadaljevanjih: R. Tagore: »Dom in svet«, 6. del; 15.00 Post ni govor; 15.15 Odtrgana kulisa, Film in filmska glasba: 16.00 Ži-vozeleno: 16.35 Ragtime in Dixie-land; 17.10 Mi in glasba: Avgust Ipavec: Križev pot; 18.00 Kultur ni dogodki; 18 40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski program)
7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaže - zanimivosti: 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Pesmi in plesi naših narodov; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik, aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra — objave: 17.40 Piknik.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30. 9.30,	10.30,	14.30,
15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.55 Turistični napotki; 9.00 štirje koraki; 9.15 Knjige v izložbi: 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.42 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslu šajo; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.30 Superclassifica; 15.33 Jug. motivi; 16 00 Danes je govor; 16.45 La Vera Romagna; 17.00 Kultura in glasba; 17.10 Glasba in še glasba; 17.32 Crash; 17.55 Turistični napotki; 18.00 Blues fee-ling; 18.30 Petkov koncert; 19,45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00. 8.00,	10.00, 12.00, 13.00,
16.57 in 19.12 Poročila; 6.08 do 9 58 Zeleni val; 10.03 Radio an-ch’io '82; 11.34 Rossini: 12.05 Via Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.00 Errepiuno;
16.00	II Paginone: 17 00 Nabožna oddaja; 19.22 Svet in motorji; 1942 Radiouno jazz; 20.30 Vrtiljak; 21.00 Večerni koncert; 22.38 Glasbena pavza.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 11.30, 12 30 13.30, 16.30, 17.30. 19 30 Poročila-
6.00	do 8.00 Dnevi; 8.45 Radiodue predstavlja; 9.00 Od česa živijo ljudje; 9.32 Radiodue 3131: 1132 Tisoč popevk; 12.48 Hit parade; 13.41 Sound - Traik; 15.00 Radiodue 3131; 16.32 60 minut; 17.32 Pričevanja; 18.45 Kroženje Son ca: 19.57 Mass - mušic; 22 00 Mesto ponoči: Firence.
LJUBLJANA
7.00 .7.30. 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.06 Radijska šola za nižjo stopnjo;
9.35	Otroške igre: 9.50 Naši u-
metniki mladim poslušalcem; 10.05 Glasbena matineja; 11.05 Rezervirano za..;	12.05	Ali poznate;
12.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 13.10 Iz glasbene tradicije; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek i;, zdravje; 15.05 Uvertura in concerti-no; 15.25 Glasba po željah; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Pojemo in godemo; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Vsa zemlja bo z nami za pela: 21.00 Uganite, pa vam za igramo; 22 05 Oddaja o morju ip pomorščakih; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini. 23.25 Iz naših sporedov; 23.3C Radi ste jih poslušali; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Petkov glasbeni mozaik; 1.05 Nočni program.
VATERPOLO
MEDNARODNI TURNIR V TRSTU
JUGOSLAVIJA UGODNO PRESENETILA ITALIJA LE ZA GOL SLABŠA OD SZ
Jugoslovani igrali neodločeno proti evropskim prvakom ZRN * «Azzurri» večji del srečanja enakovredni, sicer utrujenim olimpijskim prvakom SZ
Včeraj se je v Trstu pričel veliki mednarodni turnir v vaterpolu, na katerem nastopa malodane vsa svetovna elita v tem športu. Za tako prireditev je bilo sicer pričakovati večje število gledalcev (bilo jih je kakih 800), vseeno pa mislimo, da je že prvi dan tega velikega turnirja uspel. Srečanja so bila zanimiva, na peta in kakovostna, organizacija povsem zadovoljiva, tako da so prisotni gledalci prišli na svoj račun.
Turnir se je začel s svečano otvoritvijo, na kateri pa ni bilo Sovjetov, ki so v Trst dopotovali le malo pred pričetkom svojega srečanja. Po mimohodu reprezentanc in izva japju vseh himn je dobrodošlico reprezentancam zaželel predsednik deželne plavalne zveze.
V prvem srečanju tega turnirja so *e spoprijeli vaterpolisti Španije in Avstralije. Zanesljivo so zmagali Španci, ki so bili v vseh elementih igre boljši od Avstralcev. Gre pa omeniti, da bi lahko Avstralci izgubili z manjšo razliko v golih, ko bi ne naleteli pri Špancih na izredno razpoloženega vratarja Delgada, ki je večkrat odlično posredoval. Po drugi strani pa je bil najslabši mož avstralske reprezentance prav vratar M. Turner. Tržaški ljubitelji tega športa pa so lahko včeraj v tčj tekmi občudovali enega najboljših vaterpolistov na svetu, to je Španca Estiarteja, ki sicer tokrat ni igral najbolje, vseeno pa je dosegel kar pet zadetkov.
Kakovostnejše je bilo seveda drugo srečanje med evropskimi prvaki Zahodne Nemčije in olimpijskimi podprvaki Jugoslavije.
«Plavi» so nastopili v prenovljeni in pomlajeni postavi, vseeno pa so bili favoriziranim zahodnim Nemcem povsem enakovredni tekmeci. «Pla vi» so odlično začeli in poverili s 3 rl. Izkušeni varovanci romunskega trenerja Firoiuja pa se niso pustili presenetiti in kaj kmalu stanje izenačili na 4:4 ter povedli na 7:5. Vse je kazalo, da je usoda Jugoslovanov zapečatena, saj so zahodni Nemci zanesljivo in odločno igrali. «Pla-vi» pa so se nato zagrizeno vrgli v borbo in dosegli neodločen izid prav malo pred koncem srečanja z odličnim Bebičem. ki je bil tudi najboljši posameznik v jugoslovanski vrsti. Za ta lepi uspeh pa gre pohvaliti vso jugoslovansko reprezentanco, ki se je požrtvovalno borila »kozi vso tekmo.
,Zelo napeta in izenačena je bila tddi poslednja tekma včerajšnjega sporeda med Italijo in Sovjetsko zvezo. Gre pa omeniti, da so «azzurri» imeli olajšano nalogo, saj so Sovje-
ti dopotovali v Trst le malo pred pričetkom tekme in so bili zato dokaj utrujeni, kar se je med samim srečanjem tudi poznalo. Kljub temu pa so olimpijski prvaki začeli v velikem slogu in povedli s 3:0. S tem izidom se je tudi končala prva četrtina. Kazalo je. da bodo Sovjeti enostavno pregazili Italijane. Le-ti pa so v drugi četrtini poskrbeli za pravi podvig, saj so dosegli kar pet zadetkov, nasprotniki pa le enega. Po prvem delu tekme so tako Italijani nepričakovano vodili z golom razlike.
V nadaljevanju smo bili priča ogorčeni borbi. Izkušeni Sovjeti so bili sicer malenkost boljši od «az zurrov». Le-ti pa niso popustili do konca srečanja in le zaradi smole (med drugim je tudi Del Gaudio zgrešil najstrožjo kazen) niso uspeli stanja izenačiti.
Derbi današnjega sporeda bo tekma med Italijo in ZRN. Jugoslavija bi morala premagati Avstralijo, SZ pa Španijo. Že prvi dan pa je pokazal, da so predvidevanja dokaj tvegana, (bi)
liki švedski teniški as Bjorn Borg je v četrtfinalu izgubil partijo proti Francozu Yannicku Naoahu s 6:1, 6:2. To je že drugi poraz Borga, odkar se je po petih mesecih odsotnosti vrnil na teniška igrišča, saj je pred kratkim izgubil ekshibicijski dvoboj proti Američanu Geru-laitisu.
Noah bo v polfinalu turnirja igral proti Čehoslovaku Ivanu Lendlu, ki je premagal Taroczyja s 6:0 in 6:1.
; "ipp
fiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiamtiaiiiHniiiiiiiMisMiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiti
Klub prijateljev Jadrana
in trgovina kmetijskih strojev Furlani vabita navijače Jadranu, da se udeležijo izleta v Reggio Emi-lio združenega z ogledom košarkarske tekme Fornaciari - Jadran, ki bo v soboto, 17. t.m., ob 21. uri. Odhod avtobusov ob 14.30, povratek takoj po končani tekmi. Cena avtobusnega prevoza je 5.000 lir.
Prijave sprejemajo: urad ZSŠD1 v Ul. sv. Frančiška 20, potovalni urad Aurora — Ul. Cicerone 4, trgovina čevljev Malalan na Opčinah, gostilna Dolenc na Proseku, bar «Pri Mariotu* v Nabrežini in Sandi Coloni v Boljuncu — najkasneje do torka, 13. t.m.
# * »
Smučarska odseka ŠD Mladina in ŠD Breg
prirejata ob priliki memoriala Mitje Del Cotta v nedeljo, 18. t.m.,
Posnetek z otvoritvene slovesnosti mednarodnega turnirja v vaterpolu, ki se je včeraj pričel v Trstu	zaključni izlet na Zelenico (Lju-
.................................................................................m.........................h......
AD\/CCTII A
UuVtbEILA
SMUČANJE
SINOČI V KRIŽU
NAŠI NAJBOLJŠI SMUČARJI NAGRAJENI
Presenetljiv poraz Borga v Monic Carlu
MONTE CARLO — Na mednarodnem turnirju v Monte Carlu je prišlo včeraj do prave senzacije. Ve-
V domu «Albert Sirk* v Križu je bila sinoči lepa slovesnost: smučarska komisija ZSŠDI je namreč pripravila nagrajevanje zamejskih prvakov v veleslalomu in to v raznih kategorijah. Prisotno je bilo res veliko število ljubiteljev našega smučanja, saj je bila dvorana povsem zasedena.
Slovesnost je odprl predsednik ZS ŠDI Odo Kalan, ki se je najprej zahvalil staršem in tekmovalcem za prizadevnost in njihov doprinos k uspehu tekmovanja. Prav tako se je zahvalil tudi društvom, ki so sode-
lovala, pa tudi onim, ki so pomagala pri izvedbi te smučarske manifestacije. Dotaknil se je tudi kritičnih pripomb k letošnjemu prvenstvu ter izrazil mnenje, naj bi s konstruktivnimi predlogi še izboljšali to pomembno zimskošportno prireditev.
Sledilo je nagrajevanje, priznanja pa so prejeli tekmovalci, ki so se uvrstili na tri najvišja mesta. V posameznih kategorijah so pokale in medalje razdelili tako:
Baby sprint (deklice): 1. Sarah Sosič, 2. Gabrijela Pieri, 3. Fran-
Po prvem dnevu v tržaškem občinskem bazenu
Španija — Avstralija 15:10 (5:3, 1:0, 3:3, 6:4)
ŠPANIJA: Delgado, Bertran, Fer-nandez 2, Jane 3, Estiarte 5 (1), Esteller 1, Aguilar, Barcelo, Canal 1, Morillo 1, Signes, Sanz 2, Subias.
AVSTRALIJA: M. Turner. Bas-ser, Callaghan 2, Kerr 2 (1), Green-wood, Mayers. Montgomery 1, Mu-spratt 1, C. Turner 1, Pengelly, Shenvell 1, Tovvnsend. Wibrow 2.
ZRN — Jugoslavija 14:14 (3:4, 4:1, 4:4, 3:5)
ZAHODNA NEMČIJA: Rohle. Lobb 3 (1), Otto 4. Wendel, Hoppe, Ja-eoby, Schroder, Ossclmann 2, Stamm 4, Freund 1, Weyer.
JUGOSLAVIJA:	Popovič, Lusič.
Markovič 1, Vuletič 3, Djuho I. A frič, Bebič 5, Trifunovič, Lozica 2, Šunko 2, Milat, Tukič, Krivokapič.
SODNIKA: Panagakos (Grčija) in Van Dorp (Nizozemska).
SZ — Italija	10:9
(3:0, 1:5, 2:1, 4:3)
SOVJETSKA ZVEZA:	Šaronov,
Vdovin, Džorgadze, Grišin 1, Klej-menov, Kabanov 1, Kotenko 3, Sagajev 3, Mišvenjeradze 1, Smirnov 1, Mendigaljev. Ajapbergenov.
ITALIJA: Panerai, Missaggi 1, Pisano 1. Steardo 3 (1), Fiorillo, Baldinetti 1, Galli I. Bertolini, Po-stiglione, Campagna, DeJ Gaudio 2, Avallone, Gandolfi.
SODNIKA: Fuchs (Belgija) in Ko-nig (Madžarska).
LESTVICA
Španija
SZ
Jugoslavija
ZRN
Italija
Avstralija
0 0 0 0
* 8
15:10
10:9
14:14
14:14
9:10
10:15
NAJBOLJŠI STRELCI 5 zadetkov — Estiarte (Šp.) in Bebič (Jug.)
4 zadetki
3 zadetki
Otto (ZRN) in Stamm (ZRN)
Jane (Šp.), Lobb (Z RN), Vuletič (Jug.), Kotenko (SZ), Sagajev (SZ), Steardo (It.) SPORED
Danes, 9. 4.
17.00: Jugoslavija Avstralija 18.15: Italija - Zah. Nemčija 19.30: Španija - Sovjetska zveza
Jutri, 10. 4.
9.30: Španija - Jugoslavija Italija - Avstralija Zahodna Nemčija - SZ Zah. Nemčija - Avstralija Italija - Španija Jugoslavija - SZ
10.45:
12.00:
17.09:
18.15:
19.30:
Nedelja, lf. 4.
9.30: Avstralija - SZ 10.45: Španija - Zah. Nemčija 12.00: Jugoslavija - Italija 13.00: sklepna slovesnost in nagrajevanje
cesca Rapotec in Tatjana Dolhar. Baby sprint (dečki): 1. Mitja Ko-korovec, 2. David Tavčer, 3. David Antonič.
Miške: L Martina Gerlani, 2. Jana Mijot, 3. Jasmin Rudež.
Medvedke: 1. Maja Fajt, 2. Čincija Pernarčič, 3. Ester Prelec.
Miški: 1. Robert Paulina, 2. Sandi Škerk, 3. David Sosič.
Medvedki: 1. Mauro Franza, 2. Dean Paulina, 3. Kristjan Zidarič. Cicibanke: L Barbara Corbatto, 2. Vilma Purič, 3. Aleksandra Škrinjar.
Cicibani: 1. Aljoša Škabar, 2. Damjan Lutman, 3. Mojmir Kokorovec. Mladinke: L Katja Škerk, 2. Katja Rebula, 3. Katja Bavcon.
Pionirke: L Helena Paulina, 2. Martina Malalan, 3. Katja Dolhar. Pionirji: 1. Andrej Pangos, 2. Silvano Grendetie, 3. Marko Kralj. Mladinci: 1. Damjan Vodopivec, 2.
Aleš Štefančič, 3. Samo Sancin. Članice: 1. Giorgia Zandomeni, 2.
Bruna Mahne, 3. Lia Legi.ša. Člani: 1. Aleksander Corbatto, 2.
Igor Kuret, 3. Robi Starec. Amaterji: 1. Miran Dolhar. 2. Mario Rapotec. 3. Drago Košuta, Boris Baša in Stojan Sosič.
Dame: 1. Silva Ruchin. 2. Zofka Rebula. 3. Sandra Bavcon. Amaterke: 1. Danuška Lutman, 2.
Danila Paulina, 3. Sonja Rolič. Veterani: 1. Renato Rebula. 2. Sergij Cesar. 3. Josip Pangos. Posebno nagrado SK Devin so po delili tudi mladi Gabrijeli Pieri, za njen velik smučarski napredek, ki ga je dosegla v letošnjem letu.
Nagradili so tudi najboljša društva in sicer SIi Devin za prvo, ŠD Mladina za drugo in SPD Trst za tretje osvojeno mesto.
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas

NAMIZNI TENIS
V promocijskem prvenstvu
Krasu naslov prvaka
V odločilnem srečanju so Krasovi naraščajniki gladko premagali Don Bosco - Sedaj kvalifikacije za prestop v C ligo
V sredo so v Repnu po dveh od goditvah vendarle odigrali zaostalo srečanje moškega namiznoteniškega prcmocijskega prvenstva med Krasom in tržaškim Don Boscom.
Krasovi naraščajniki so zelo čutili važnost tega srečanja in so bili na začetku zelo živčni, kar je Don Bosco spretno izkoristil in povedel z 2:0. Boris Štoka. Igor Colja in Ivan Bosticco pa so se pra vdčasno zbrali in z napadalnejšo igro gladko zmagali s 5:2.
Tako je padel zastor nad letošnjim prvenstvom in Kras je presenetljivo. vendar povsem zasluženo osvojil naslov prvaka. Tako so si Krašovci zagotovili	pravico do
nastopa na kvalifikacijah za pre stop v C ligo, kjer se bodo štiri moštva potegovala le za eno razpoložljivo mesto.
Kras — Don Bosco	5:2
IZIDI
-
"	Mian	0:2	(-14. -Id
Bosticco -
Passarello	0:2	(—17, —10)
Co' a -
Valle	2:0 (17. 6)
Štoka
Passarello 2:1 (20, —14, 16) Colia -
Mian	2:0 (17. 23)
Bosticco -
Valle	2:0 (12, 16)
Ceth* -
Passarello	2:0 (14, 17)
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
X
X
1
X
2
2
X
2
1
1
PRED IZTEKOM PRVENSTVENIH ROJEV V ŽENSKI R LICI IN MOŠKI C1 LIGI
Zastoj pri naših ekipah vse bolj očiten
Ženska B liga
Oba naša zastopnika sta »konča la» prvenstvo že v prvem delu, ko sta si priigrala pravico nastopanja v skupini najboljših in s tem tudi obstanek v ligi. Dosedanji prven stveni nastopi to našo tezo samo potrjujejo. Bilo je precej objektivnih razlogov, toda ne gre spregledati niti subjektivnih, ker resnici na ljubo obe naši šesterki, tudi če bi nastopali z najmočnejšima postavama, ne bi bili enakovredni ostalim štirim ekipam v skupini. To pomeni, da izgubljamo stik tudi z najboljšimi ekipami v B ligi, ki nima več tiste vrednosti, ki jo je imela v preteklosti, saj imamo 12 ekip v A-l in enkrat več v A-2 ligi.
Napredek italijanske odbojke tako moške kot ženske je nesporen, a kaj takega ne moremo trditi za našo. Vzrokov za to je precej in
v danih okoliščinah je uspeh Sokola in Bora Intereurope več kot hvale vreden.
V drugem delu prvenstva ima tržaški drugoligaš večjo smolo, saj nastopa brez Kusove, po drugi tekmi je zmanjkala Glavinova, kateri se je po derbiju pridružila še Maverjeva. Nabrežinke pa so se morale po derbiju odreči pomoči Kraljeve.
Pred domačim derbijem, ki bo
1.	maja v Nabrežini, bo Sokol 17. t.m. igral doma z vodečim Putina-tijem iz Ferrare, Bor Intereuropa bo isto soboto gostil CUS iz Padove. Teden dni kasneje se bo Sokol spoprijel v gosteh s CUS v Padovi, borovke pa bodo gostile dobro poznano Spineo.
Moška C-l liga
Kot zgleda, se bo Bor JIK Banka poslovil od prvenstva praznih rok. izredno težko je pričakovati, da bo-
Dancs in jutri na državnem prvenstvu tretje kategorije
V Genovi (udi Krasovi zaslopnki
Danes in jutri se bo v Genovi od jalo državno namiznoteniško pr-;nstvo tretje kategorije, na kate-:m bodo podelili naslove, tako v nkurenci posameznikov kot v igri ,’ojic.
Na prvenstvu bosta nastopili tudi redstavniči Krasa Darma Purič i Nataša Škrk. ki bosta merili ran-v igri posameznic, v ženskih vojicah in pa v mešanih dvojicah, stala konkurenca ni poznana, saj sako leto zablesti kaka mlada 'ralka, ki si utira pot v kakovo-tnejšo konkurenco. Vsekakor si ritko od krasovk pričakujemo za-ovoljiv nastop in boljša uvrstitev » možna predvsem v igri dvojic.
B. S.
.........milimimillilllll.i.iiii.uiiii.ii<MmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiii»M..imnllll..
PRIPRAVE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE
Preveč nogometašev je poškodovanih
Na tridnevnem treningu v Zagrebu niso izpolnili plana priprav Miljanič preizkusil vse kandidate za svetovno prvenstvo v Španiji
ZAGREB — Bili so vsi skupaj, malo so tekali in se poigravali z žogo, vse pa so zdravniki - specialisti do potanlcosti pregledali. To je vse tisto pomembno, kar se je dogajalo v Zagrebu za bivanja Mi-Ijaničevih izbrancev, ki so se sprehajali v super comfortnem hotelu Intercontinental, v katerem je jugoslovanska nogometna zveza pustila lepo vsotico denarja. Skratka, lahko rečemo, da bivanje jugoslovanskih reprezentantov v Zagrebu ni odslužilo svojemu namenu, niti potrebam reprezentance, tako da je vprašljivo, ali bo hrvatsko glavno mesto sploh prizorišče sklepnih priprav nogometašev. Najbrž se bo reprezentanca SFRJ pripravljala v Novem Sadu, kjer so lepa travnata igrišča, ki nimajo konkurence v državi.
Vsled vsega tega se lahko vprašamo, ali so priprave v Zagrebu slu žile najboljšim nogometašem Jugoslavije za utrjevanje forme? Odgovor je na dlani: od zamišljenih in planiranih priprav ni bilo ničesar. Od štiriindvajsetih reprezentantov jih je bilo kar trinajst v rokah zdravnikov. Dr. Paclam in dr. Dže-
nejševič ter ostali fizioterapevti so skušali poškodovanim nogometašem na najboljši način pomagati, kljub temu pa so morali predčasno poslati domov kar šest nogometašev, saj se njihovih poškodb ni dalo ozdraviti v tako kratkem času. Zaradi tega smo vprašali zdravnike, kako si razlagajo tako vznemirjujoče zdravstveno stanje reprezentantov. Odgovorili so. da niso doslej še nikoli imeli toliko poškodovanih. Razlog temu pa je neprekinjeno i-granje v prvenstvu, ki je preveč «na gosto» zasnovano, to pa seveda terja svoje žrtve, le malo pa je časa, da se nogometašem poškodbe zacelijo. Dr. Antonijevič je dodal naslednje: «Apeliram na vse igralce, da ne brcajo in udarjajo po sebi in svojem poklicu, naj jim bo cilj žoga in ne noge nasprotnika, sodniki pa morajo istočasno nogometaše zaščititi pred grobo igro.* Čemu je torej služilo tridnevno bivanje reprezentantov v Zagrebu? Odgovor je dal sam jugoslovanski selektor Miljan Miljanič na tiskovni konferenci. «V Zagrebu smo zbrali še zadnje podatke o sposobnostih i kandidatov za reprezentanco. Okvir I petdesetih možnih potnikov v Špa-
nijo je sedaj popoln, tako da ne bo večjih težav z izbiro, čislo naravno vprašanje pa je, kdo bo od teh kandidatov sposoben za igro, saj je poškodovanih preveč ljudi, do konca prvenstva pa se zna stanje še poslabšali.» Kljub temu pa je Miljanič prepričan, da bo do datuma, ko se bodo reprezentant je zbrali na zaključnih pripravah, vse v najboljšem redu. Prvih deset dni bodo potniki za Španijo živeli na Ohridu, kjer bodo v družbi svojih družin imeli aktiven počitek, potem pa se bodo selili v Novi Sad, kjer bodo brusili formo do odhoda na Pirenejski polotok. Sicer pa so se pozivu selektorja v Zagreb odzvali kandidati: Pudar. Vlak. Zajec, Stojkovič, Žinkovič, Jovanovič, Matijevič, Bručič, Boško Djurov-ski, Hrstič, Zoran in Zlatko Vujovič, Jerolimov, šliškovič, Petrovič, Gudelj, Sušič, Pašič, Deverič in Šestič, šljivo. Halilhodžič, Šurjalc, Pantelič in Svilar niso bili poklicani, ker so nastopali v svojih klubih v Franciji. Poleg selektorja Mi-Ijaniča so z reprezentanti delali še trenerji Jerkovič. Pantelič, Višnje-vac in Spasojevič.
KRASNODAR RORA
do Veljak in tovariši pripravili v zadnjem nastopu v Vidmu s Seato-lificiom 4 S prijetno presenečenje.
Naši fantje igrajo v drugem delu prvenstva preveč lagodno in premalo odločno, saj razlika z nekaterimi drugimi ekipami ni taka, da ne bi kako tekmo tudi zmagali.
Ženska C-2 liga
V	skupini za napredovanje sta AUSA Pav iz Červinjana in Sloga edina kandidata za osvojitev prvega mesta in s tem neposrednega napredovanja. Ostale štiri šesterke
—	Breg, Vivil, Colloredo in Julia
—	pa so iz tega boja izločene, saj tako glede na doslej osvojene točke in še bolj glede na prikazano igro, zaostajajo najmanj za razred.
V	preostalih petih kolih ima Sloga sicer boljši razpored, toda sedaj voda teče na mlin nasprotnic, ki imajo realne možnosti za drugi zaporedni kakovostni skok. Povedati velja, da bo AUSA Pav morala v goste k Slogi 8. maja, a kljub porazu imajo nasprotnice izredno ugodno razliko v setih.
Kontovelke so si zagotovile obstanek v tej konkurenci že po prvih petih nastopih. Nasprotnicam so prepustile samo niz, kar najbolje dokazuje njihovo premoč.
Moška D liga
Vse je kazalo, da bo Juventina Belca obtičala na drugem mestu lestvice za nepremagljivo Nuova Pallavolo iz Trsta, ki je na pragu drugega zaporednega kakovostnega skoka. V tretjem spopadu jim je 01ympia Terpin iz Gorice prekrižala račune, tako da imata obe slovenski ekipi po šest točk in minimalno set - razliko. Tudi tu bo padla končna odločitev v preostalih petih nastopih, če ne prav v zadnjem, ko je na sporedu še zadnji domači derbi.
Ženska D liga
V	skupini za napredovanje je prvo mesto oddano Libertasu iz Martignacca, kljub temu, da zadnje čase ne igra več s takim elanom. Zastopnice Bora imajo nekaj možnosti z.a osvojitev drugega mesta na končni razpredelnici, kar bi prav gotovo bil izreden uspeh.
V	skupini za nazadovanje pa je položaj sila nejasen Na vrhu so štiri ekipe, ki imajo 6 točk — Inter 1904 iz Trsta. Lucinico, Sloga in Italcantieri iz Tržiča, nato sledi Breg s štirimi, Gold Fassl iz našega mesta pa ž dvema, če je že sedaj izpadel iz bitke za obstanek Gojd Fassl. pa bodo ostali trije spremljevalci znani šele po zadnjem kolu. Tokrat ne bodo odločale točke, ampak verjetno količnik v setih.
G. F.
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
JUTRI
SOBOTA, 10. APRILA 1982
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
17.00	v Dolini: Breg - Zarja;
3.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Doberdobu: Mladost - S.
Lorenzo;
DEŽELNI POKAL
16.30	v Repnu: Kras - Pro Fiu-micello;
UNDER 20
16.30	na Proseku: Portuale - Breg;
16.30	v Križu: Vesna - Monfalcone;
MLAJŠI CICIBANI
17.30	v Dolini: Breg - San Luigi For You;
NAJMLAJŠI
15.15 na Proseku: CGS - Primorje; 16.00 v Gorici: Audax - Sovod-nje;
POJUTRIŠNJEM
NEDELJA, 11. APRILA 1982
NOGOMET
3. AMATErSšX *i,IGA
16.30	na Padričah: Gaja - Union;
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, Sv. Sergij: San Vito - Gaja.
Pri Tropicu nov trener
VIDEM — Videmski Tropie je včeraj predstavil svojega novega trenerja. Gre za 32-letnega Massi-ma Mangana iz Palerma, ki je bil že dvakrat zapored nagrajen kot najboljši trener košarkarske lige A-2.
Moser vodi
TOULOUSE — Krožna dirka «Jug Pireneje v* na jugu Francije je v znamenju italijanskih kolesarjev. Na skupni lestvici vodi Francesco Moser. v včerajšnji etapi pa je zmagal Mantovani, ki je v ciljni ravnini prehitel prav Moserja in Irca Rocha.
SMUČANJE
zastopnikov, ki so odšli na služenje vojaškega roka.
Vrstni red: 1. Petrovič (Jug.) 1’33”30; 2. Thaler (Avs.) 1’35”37; 3. Čižman (Jug.) 1’35”40.
ODBOJKA
Na srečanju najmočnejših deželnih mladinskih ekip
Kljub okrnjeni postavi dober odpor Brežank
Itas Fiume Veneto — Breg 3:0 (15:9, 15:4, 15:9)
BREG: Martinelli, Ksenija in Wil-ma Kocjančič, Elena in Daniela Žerjal, Mauri, Bandi, Ota, Slavec, Pečenik.
V sredo je bilo v S. Giorgiu di Nogaro srečanje med ekipama, ki sta zmagali na deželnih mladinskih prvenstvih, in sicer med Itas Fiume Veneto, ki je osvojila mladinski naslov ekip. ki nastopajo v višjih ligah ter mladinsko vrsto Brega, ki je zmagala med ekipami, ki nastopajo v nižjih ligah.
Brežanke so se podale na gostovanje precej okrnjene. Manjkali sta namreč dve standardni igralki, Žerjalova pa je igrala kljub poškodbi. Itas Fiume Veneto, pri katerem nastopajo tudi igralke, ki nastopajo v prvi italijanski ligi, je bila tako premočen nasprotnik za naše predstavnice, ki pa vsekakor niso razočarale in so nudile bolj izkušenim nasprotnicam dober odpor, predvsem na začetku vsakega seta.
Walter Mokor
belj - Jugoslavija). Odhod iz Križa izpred spomenika NOB ob 6. uri, iz Boljunca ob 6.30 in z Opčin (izpred Central bara) ob 7. uri.
Prijave za veleslalom najkasneje do torka, 13. t.m.
* * #
ŠZ Sloga - planinski odsek
vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 12. aprila, na družinski izlet na Vremščico. Izhodišče Gornje Ležeče. Odhod iz Bazovice z osebnimi vozili oh 9. uri.
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Tretja zaporedna zmaga doraovccv
Dom —#Ronchi
87:84
(43:35, 75:75)
DOM: Mauro Dornik 6, Košuta 2, Nanut, Semolič 31, Prinčič, Ču-bej 2, Ziani 6, Ugo Dornik 12, Hvalič 28.
PON: Prinčič v 25. min., Ugo Dornik v 42. min.
SODNIKA: Visintin in Longo iz Tržiča
Kot pravi pregovor, da v tretje gre rado, je tudi bilo. Domovci so v sredo zvečer zabeležili tretjo zaporedno zmago in sicer proti solidni ekipi Ronchija.
Tekma je bila v šolski telovadnici v Ronkali. Bergoče vi varovanci so odigrali eno letošnjih najboljših srečanj, če izvzamemo prvi del drugega polčasa, ko so odpovedali na vsej črti. V
Pohvaliti je treba vse moštvo, v prvi vrsti pa odličnega Semoliča, ki je bil najboljši strelec srečanja pa tudi nenadomestljivega Hvaliča, ki je v ključnih trenutkih bil praktično nezgrešljiv. (M. Č.)
ODBOJKA
POKRAJINSKE MLADINSKE IGRE Anton Martin Slomšek —
D. D'Aosta 2:0 (15:0, 15:5)
SLOMŠEK: Gruden, Klemše. Ko-janec, Križmančič, Malalan, Paulina, Sosič, Stopar.
V torek se je odbojkarska ekipa Slomška srečala s povprečno šester-ko šole Duca d’Aosta. Tekma sicer ni bila zanimiva, saj so točke v glavnem nabirali kar s servisi. Nasploh pa so bile igralke Slomška premočne za takega nasprotnika.
S tem srečanjem se je zaključil prvi del pokrajinskih iger. Sedaj pa čakajo našo ekipo, ki se je v svoji skupini uvrstila na drugo mesto, še tekme za pokrajinski naslov.
Martina
«UNDER 15» Olympia — Juventina (11, 14)
2:0
ROKOMET
Poraz Italije
CIUDAD. JHEXICO - V okviru tekmovanja za pokal «Latina» za mladinske državne reprezentance je Kanada premagala Italijo z 22:17.
uiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiif
.»k	jat m mA	mm* A* • m m A* A*
Danes igra za vas
m
Ljubo Milič
Roku Petroviču «pokai Kanina»
Z zmago na zaključnem slalomu na Kaninu je Rok Petrovič osvojil tudi »pokal Kanina*. Na včerajšnjem zaključnem tekmovanju se je pomerilo 64 tekmovalcev iz petih držav, in sicer Italije, Avstrije, Romunije, Madžarske in Jugoslavije, ni pa bilo najboljših jugoslovanskih
Ljubo Milič (rojen 7. 11. 1953 v Salcžu) je svojo nogometno pot začel pri Krasu (ki je tedaj nastopal v 3. amaterski ligi), pri katerem je tudi ostal vse do danes in kjer je od vsega začetka igral desno krilo.
Nastopanje pri Krasu je Ljubu prineslo marsikatero zadoščenje, še največje pa je doživel leta 1979, ko so si z zmago proti GM priborili prestop v 2. amatersko ligo. Še predno sc je posvetil nogometu, pa se je Ljubo ukvarjal (vedno pri Krasu) tudi z atletiko in odbojko.
Bari - Lecce	1
Catania - Cremoncse 1 Lazio - Sampdoria 1 Perugia - Brescia	1
Pescara - Reggiana	1
Pistoiese - Spal	1
Rimini - Palermo	X
Samb. - Cavese (L p.) X Samb. - Cavese (2. p.) I Varese - Piša (1. p.)	1
Varese - Piša (2. p.) *1 Verona - Foggia (L p.)	1
Verona - Foggia (2. p.)	1
X *
fiiiiiiuiuiiiiiHiiiiiimHiiiiiMiiMiiMiiiiniiHiiiniiiinttHkiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHirtiMiiiiimiiiiiiiiiiiiuiip
NOGOMET
V ZAOSTALI TEKMI 2. AMATERSKE LIGE
Pomemben derbi med Zarjo in Bregom
Brežani morajo nujno osvojiti točke - Bazovci bodo igrali dokaj neobremenjeno in sproščeno, saj zasedajo 5. mesto - Zarja favorit
1.	AMATERSKA LIGA
Moštva, ki nastopajo v tem prvenstvu, bodo tokrat zaradi velikonočnih praznikov počivala in bodo stopila spet na igrišče 18. t.m. Boj za točke je v tej ligi vsekakor zelo napet, predvsem kar zadeva ekipe, ki se borijo proti nazadovanju. Zato bo premor najbrž prav prišel tudi kriški Vesni, da na intenzivnih treningih še stopnjuje svojo formo, saj jo čakajo odločilni nastopi. Pomembno bo, da Križani ne zapravijo’ tistega, kar so si pridobili z zad njimi uspešnimi nastopi.
2.	AMATERSKA LIGA
BREG — ZARJA
Jutri ob 17. uri bodo odigrali zaostalo tekmo med Bregom in Zarjo. Derbi torej, katerega prizorišče bo dolinski pravokotnik. Zarja je na lestvici na zelo dobrem petem mestu in v bistvu nima od prvenstva česa zahtevati. S tem pa ni rečeno, da ne bodo Bazovci igrali na zmago, saj je rezultat takih tekem presti žnega pomena.
V vse drugačnem položaju pa se nahaja Breg. Moštvo iz dolinske ob čine se krčevito bori proti izpadu, zato nujno potrebuje točke. Brežani
so dokazali, da znajo tudi dobro zaigrati, vendar ne morejo na noben način zabiti gola. O tem nas prepričuje tudi nedeljski derbi s Krasom. Igralci Brega so zelo nervozni in prekomerno nedisciplinira ni, tako da le redkokdaj nastopajo v popolni postavi. Upati je, da bo jutrišnji derbi korekten, pa čeprav Breg krvavo potrebuje točke. Že ena bi mu pomenila veliko, na vsak način pa bi pomenil poraz skoraj gotovo izpad iz lige.
3.	AL NA TRŽAŠKEM
GAJA — UNION
Kljub velikonočnim praznikom ga jevci ne bodo počivali. V nedeljo bodo igrali na domačem igrišču ob 16.30 proti zelo poprečnemu Unionu, ki je zadnji na lestvici. Gaja mora nujno zmagati, da poveča možnosti za prestop v 2. amatersko ligo in da popravi bled vtis, ki ga je zapustila-v prejšnjem kolu.
3. AL NA GORIŠKEM
MLADOST — S. LORENZO
Zaradi velikonočnih praznikov bo na Goriškem prvenstvo 3. amaterske lige počivalo. Premor pa bodo izkoristili za odigranje zaostalih tekem,
in sicer med Romano in Azzurro ter Mladostjo in San Lorenzem.
Tekmo Mladost - San Lorenzo bodo odigrali jutri, v soboto, ob 16.30 na kraškem igrišču. Srečanje so namreč pred dvema nedeljama prekinili, ko se je sodnik poškodoval (domačini so tedaj vodili z 1:0). DEŽELNI POKAL Kras — Pro Fiumicello Krasovo enajsterico čaka jutri četrtfinalno srečanje za deželni nogometni pokal. V Repnu se bo namreč ob 16.30 pomerila z ekipo Pro Fiumicello, ki prav tako nastopa v 2. amaterski ligi. Krašovci bodo nastopili v okrnjeni postavi, ker se je v prometni nesreči poškodoval Peter Terčon. Kot kaže, bo moral Terčon dalj časa mirovati, saj ima na kolenu kar trideset šivov.
MODfiNA — Nogometni enajsterici Modene in angleškega Sutton Uniteda sta finalista mednarodnega turnirja «Peronace». Modena je namreč z 2:1 premagala Pooltown, Sutton United pa je s 4:1 (po streljanju enajstmetrovk, v regularnem času se je srečanje končalo 0:0) premagal Triestino,
•3* •§••§• ■8*
*
•2*
❖
*
*
❖
❖
•J* »J* *I* *I* *2* *I*	*I« »I« »J* *I« »j«	»j« »j« »j* »j* »j« »j«	»j* »j« »j« »j« »j« »j« »j« »j« *j* »j« »j« »j« »j» »j« »j« »j» »j* «5»	»j« »j* »j* »j* »j« »j* »j« »j« »j« »j« «5« »j« »j* *j« »j« »j« »j« »j* »j« »j« «j» »j« »j« «5» »j« »j« »j« «3« »j« »j« »j« »j«
Vesele velikonočne praznike
vunt zelija
Mario Sevilacqua
TRST — Ul. Conti 9 Tel. 793071
VSI SPECIALNI IN TRADICIONALNI STROJI ZA MIZARSTVO IN MEHANIKO
V našem skladišču Imamo tudi veliko izbiro rabl|enih strojev in nadomestnih delov.
SAMO OB SOBOTAH ZAPRTO!
_ @sem
URARNA IN ZLATARNA
Mmolj Karlo
Ure najboljših znamk — Velika izbira zlatih okraskov za vse priložnosti
TRST — ČAMPO S. GIACOMO 3
Tel. 795.881
Vse za kmetijstvo in vrtnarstvo Kmetijski stroji vseh vrst
Kmetijska zadruga - Trst
z. o. j.
Sedež:	TRST - Ul. Foscolo 1 - Tel. 794-386
Trgovini: TRST - Ul. Flavia 62 - Tel. 812-397 MILJE - Ul. Tonello 6 - Tel. 272-494
Uprava in skladišče:
Industrijska cona - Terza Trasversale Est - Tel. 817-325
Sftjf
Hlada
MODNI ČEVLJI IN TORBICE IZ IZBRANEGA USNJA — NAJLEPŠI MODELI ITALIJANSKE PROIZVODNJE
TRST, Ul. Nicolč 22 Tel, 631,-ž^ ;u
FOTO
KINO MATERIAL
SEBOFLEX
TRST, Ul. Mazzini 51/B Tel. (040) 733-361 420-154
PD KOLONKOVEC
vošči prebivalstvu področja Sv. Marije Magdalene vesele velikonočne praznike.
—
34133 TRST
Ul. Rismondo 9
Tel. 761-884 - 761 - 819
Ekskluzivna glavna zaloga:
ROGAŠKA mineralna voda - vrelec - DONAT RADENSKA mineralna voda PRŠUT S. DANIELE - KRAŠKI TERAN IN ISTRSKA VINA: KABERNET, REFOSK, MALVAZIJA PIVO PUNTIGAM
IN REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA OSVE2UJOCE PIJAČE APPIA MINERALNA VODA in PIJAČE PLOSE
USNJENI IZDELKI
ANITA
TRST V Ul. Oriani 1 Tel. 794-592
Cleva Bruno
Import - Export TRST
Ul. Slataper 22 Tel. 750-291
❖ ❖ *
•5»
*
•>
* ■8* •8*
i/II/ILj ..
KROJACNICA
Mozetič
TRST
Trg Garibaldi 11 Tel. 790-280
STAC
23133 TRST
Ul. F. Severo 20 P.O. Box 989 Tel. 040/60516
di M. Schart	Telex' 460636 STAC '
Vodne črpalke za dom, poljedelstvo, industrl|o In pomorstvo — hidrofor|l — električni, dleselskl In bencinski kompresor|l. NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC V TEM SEKTORJU.
Izvoz v 26 držav	PODRUŽNICE: Jeddah (S. Arabija)
Djibouti - Philadelphia (ZDA) - Kairo - Beirut
mehanična delavnica
«ROZZOL»
SERGIO FORTUNATI
TRST, Ul. M. D’Azeglio 13, tel. 734-233
Pregledi In popravila vozil - Elektronsko uravnavanje koles — Pregled motorjev
0	
[RENAULT	
pooblaščena
Gomme MARCELLO
prodaia gum: znamke CEAT — PIRELLI MICHELIN in druge predelava in tehnična pomoč
TRST — Trg Foraggi 8 — Tel. 724-276
Ceramiche
ČASA
VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH OBLOG IN TAL,
SANITARIJ IN PRIKLJUČKOV
TRST - Ul. Gambini 4/2 Tel. 764-385
Centro Raccolta Valute
MENJALNICA
TRST
Ul. Geppa 9/A tel: 62894
¥
Centro Raccolta Valute
MENJALNICA
TRST — UL. DANTE 6 — Telefon 37-344 - 62-475
TISKARNA
graphart
STUPAR VINICIO
TRST — UL Rossetti 14 Tel. 772-151
KLEPARSKA IN INŠTALATERSKA DELAVNICA
JOSIP STANČIČ
Zenjan — Šalita di Zugnano 16 Tel. 812-281
Vošči vesele velikonočne praznike
IMPORT - EXPORT
TECHNA
TRST, Ul. Ghega 2 — Tel. 64-535 Telex: 460517 TECHNA I
opravlja vsakovrstne uvozne In Izvozne operacije
IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE
i ■	»
UVOZ - IZVOZ
Filiala TRST — Scala Belvedere 1
Tel. 43-713, 43-714 — Telex 460319
Sedež VIDEM — Ul. Adige 27/7 — Tel. 0432/52967
Vesele velikonočne praznike
želi
391

DR MIHI
PRAKTIČNO, SOLIDNO, IZBRANO, KAKOVOSTNO IN POCENI POHIŠTVO
-p«-	Ulica Baiamonti 3 — Telefon 820-766
I KO I	U1|ca Dj y|ttor|o 12 __ Telefon 813-301
'M
Zastopnik kuhinj	mOTGllJLziZD

TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d’Alviano s Qj
kava lavazza oro
V) grandi auguri 500 g
lir
5190
brandy fundador
i- ?#l
70 cl lir
5320
velikonočna potica
<»1 ■ * ■ «
i™ konfekcija
'•..■m<ž», -*•

1 kg lir
3490
crackers povesi
v vrečki 760 g lir
1390
biancosarti
70 cl lir
3790
vina collinoro
(soave valpolicella /)r>.o bardolino)
75 cl lir
875
paradižnikova mezga sarella
v steklenici
685 g lir
490
cocktail bar motta
>40 g lir
2290
olivno olje europa
II lir
2290
2 pločevinki
sončničnega olja topazio
(kar znaša 1320 lir za pločevinko) vsaka 1 I lir
2640
J tun brick	£ fjf v semenskem olju i70g m Jj	I70
/ riz scotti r.b.	m 950 g lir y	»90
testenine nidi d’oro buitoni	2» g ur
600
koruzno olje oio
lip
Hz
11 lir
1690
sveži tortellini
1 kg lir
2480
dash veliki format
9 kg Ur
16740
6 toaletnih mil camay
konfekcija 600 g lir
1980
TEDEN PARMEZANA
PRIMORSKI DNEVNIK 8
9. aprila 1982
***

Carniel s. n. c.
TRST - Ul. S. Caterina 11
otroška' obutev žensko spodnje perilo

JESTVINE
SILVANO
tad
EMI
TRST
Ul. S. Pelagio 20
Colr
Silvano
TRST
Bazoviška cesta 86 tel. 54680 - 55443
—	pripravljeni beton
—	pesek
—	gramoz
—	beton z razpihnjeno ilovico
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA
V;..* Y}V ,
rtr :	'
'%f	>
KARLO COK
LONJER 236 — tel. 910-124
SAMOPOSTREŽBA
. * yu% .
UMBERTO GHEZ
Lonjerska cesta 168 Tel 54-388
SADJE
IN ZELENJAVA
CELESTINA
GRUOINA
f** - £•' i t
Lonjerska cesta 177
Sanitarije, armature, oprema za kopalnice
PAHOR
MILJE
Trg Foschiatti 6 Tel 271-307
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
I f s.d.f.
oraojcT
O. Racman E. Cah
plastične cevi - peci - keramika - sanitarje - izolacija BOLJUNEC 340 — Tel. 228-166
MESNICA
ŠERGIO PANGERC
DOMJO 33 Tel 820-346
HOTEL
RESIAURANT
«.-* r%
SONIA
’ • ?i *	*
v i K V
DOMJO 47 Tel. 820-229
't&iUT .	
BAR 1	SIADJA
Konto vel	
vošči vsem, vesele velikonočne praznike	
MENJALNICA	VSE ZA HIŠO
GEI	G. Sincovich
URAD ZA TURISTIČNE INFORMACIJE	TRST
TRST — Pomol Audace 1 Trg Goldoni 4 - tel. 768-875	Drevored D’Annunzio 26 Tel. 741-566
W HI-FI, RAČK A mJV COLOR^ IkSERVIS^
TRGOVINA
IN
LABORATORIJ RADIO TV
ALDO COLJA
KONTOVEL 134 TEL. 225471
DROGERIJA
Antoni
PROSEK 140 Tel. 225-509
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
DANICA
MARTINUZZI
PROSEK 138 Tel. 225-257
BAR
ZERIAL
BOLJUNEC 322
MESNICA
GRDINA-ZERIAL
BOLJUNEC 371 Tel. 228-405
GOSTILNA
BAR
TOBAKARNA
DEBENJAK NADA
TREBČE 17
TOBAKARNA -PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ
Liliana Hebar
BAZOVICA Ul. I. Gruden 72
§SANYO
nordITIende
hi-fi — radio registratorjl tv color — elektrogospodarski stroji PRODAJA IN POPRAVILA
BRUNO BRESCIANI
OPČINE — Narodna ulica 47 — Telefon 211-711

KONJUŠNICA ROSANDRA
JAHALISCE V BOLJUNCU JAHANJE IN JAHALNA SOLA
Mario in Paolo Giotta
BOLJUNEC 67 — tel. 228-483
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
RADO ŽERJAL
BOLJUNEC 405 Tel. 228-114
ČASOPISI
IN MANUFAKTURE
LOREDANA
SMOTLAK
DOLINA 463 Tel. 228-122
GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA
DANEU ALOJZ
OPČINE Proseška 13 Tel. 211-044
GOSTILNA
PRI STUDENCU
Ob petkih zaprto
Strain
DOLINA 40 — Tel. 228-116
JESTVINE
DE5PAR

KOS ELEONORA
por. Pecarz
DOLINA 172 Tel. 228-178
MODE VALENTINA
DOMJO 89 — Tel. 820-191
SUPERMARKET
DE5PAR
Domio
Guido Jez
DOMJO 157
Tel. 826-541
(totalI
Prodaja na drobno:	• kerosina za ogrevanje
• GORILNEGA OLJA - TEKOČEGA 3/5 • KOVINSKIH POSOD
/	/ •	• 0UA ZA M0T0RJE IN INDUSTRIJSKO UPORABO
pomisli na mrzle dni	9 drv — premoga in premoga za ražnje
_yr
Ze danes
DRAGA S. ELIA — Tel. 228-173
VRT
BAR - SOBE PARKIRIŠČE
Lovske
specialitete
Žabe
Zaprto ob torkih
gostilna «Pri vodnjaku»
Guštinčič Gigi
ZAPRTO OB ČETRTKIH
JEZERO Telefon 228-211
V Bazovici
Ulica Igo Gruden 148
«CVETLICE MARA»
VELIKA IZBIRA LONCNIC - ARANZIRANJE CVETJA ZA RAZNE PRILOŽNOSTI - POGREBNI VENCI
GOSTILNA
AL PONTE
CREVATIN
NOGHERE - PRI OREHU 131 Tel. 231-106
GOSTILNA
GRGIČ
PADRICE 36 Tel. 226-112
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
START
šport
na OPČINAH. Narodna ulica 87
vogal z Bazoviško ulico
Hranilnica in Posojilnica na Opčinah
OPČINE (Trst)
Bazoviška 2 — Tel. 211-120 - 212-494*
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA HRANILNE VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE POSOJILA VSEH VRST
SPECIALIZIRANA POSOJILA PO ZNIZANI OBRESTNI MERI:
yg ■* ~	‘	OBRTNIŠKA
KMEČKA TRGOVSKA MALOINDUSTRIJSKA LJUDSKE GRADNJE
Celestino
Danieli
•	GRADBENI MATERIAL
•	VODOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL
•	KLASIČNE IN MEŠALNE ARMATURE
•	ODTOČNE CEVI PVC
•	MANSARDNA OKA
•	PODSTREŠNE ZLOŽLJIVE STOPNICE
•	ODPRTA OGNJIŠČA
•	KAMINI Z IZKORISTKOM TOPLEGA ZRAKA IN VODE
•	OPEČNI IN SAMOTNI MATERIAL
•	SAMOTNI DIMNIKI WIERER
•	ZVOČNI IN TOPLOTNI IZOLACIJSKI MATERIAL
•	SREDSTVA PROTI VLAGI IN SNOVI ZA
VODNO IZOLACIJO
•	OKRASNE PLOŠČE IZ STIROPORA
•	FASADNI MATERIAL
34016 OPČINE (TRST)
Narodna ulica 77 — Tel. (040) 211-034
Bertocchi & Venier s. n. c.
JESTVINE - PRODAJA NA DEBELO
Skladišče: KRMENKA 464 — tel 820-840
Prodaja:	PREBENEG 13 — tel. 231-782
DOLINA 41
GOSTILNA
«PRI POŠTI»
Liliana Bontempo
bedra — divjačina — sveže ribe — veliki krofi BAZOVICA — Ul. I. Gruden 56 Tel. 226-125

*5**2**8*


DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU

PROSEK št. 280 Telefon 225-137
SE PRIPOROČA CENJENIM GOSTOM
Prvovrstne domače jedi in domača vina
Lepa dvorana — prostoren vrt v središču vasi
POHIŠTVO
elio
VSE ZA HIŠO — VSE ZA VRT
PROSEK (TRST) Tel. 225-277
©OSTILNA
«Nove sorelle»
MONFAGGIO ENNIO
PROSEK 167 Tel. 225-146
MESNICA
PUNTAR DANILO
PROSEK 3 Tel. 225-219
ELEKTRICARSTVO
Avgust Trojar
Ul. Mameli 2 — GORICA
Velika izbira električnih naprav, lestencev, likalnikov, raznih kablov, Bergman cevi.
kavarna
Roman Bar
Roman Cotič
GORICA Ulica Roma 2
TRGOVINA ČEVLJEV
ANDREJ ČOTAR
GORICA — Raštel 72 Tel. 83-667
KNJIGARNA PAPIRNICA
GISS
IVANKA LAURENTI
GORICA
Ul. Arcivescovado 15 Tel. 84-594
GOSTILNA IN TOBAKARNA
GRILANC
najemnica BASTIANCIC Lidija
SALE2 59 — Tel. 229-113
MARMORNO PODJETJE
k ZIDARIČ«
ŠEMPOLAJ 4/B
cvetličarna	TRGOVINA JESTVIN
ADA	Donatella D’Agostino • Parovel
PROSEK 551 Tel. 225-496	REPNIC 40
KONFEKCIJA	FRIZERSKI SALON
LJUBA	SONJA ROLIČ
PROSEK 142	NABREŽINA Tel. 200-203
TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE DRAŠČEK LAURA NABREŽINA 142	BOGATA ZALOGA PLOSCIC IN SANITARNEGA MATERIALA ROLICH NABREŽINA — Kamnolomi 35 Tel. 200-371, 200-204	POKRAJINSKA CESTA NABREŽINA - SESLJAN
FOTO Sedmak	TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV
PROSEK ,1^1 Tel. 225-394	SEDMAK
Se priporoča	PROSEK 151
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA	
MALALAN	
	PROSEK 160 Tel. 225-220
	
Poslužujte se vaše domače ustanove
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
Telefon 200-189
VAŠA BANKA od leta 1889
Vošči svojim cenjenim strankam
vesele velikonočne praznike
cvetličarna
Kosmina
NABREŽINA 108/A Tel. 200-375
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
LEGIŠA
SESLJAN 41 Tel. 209-147
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
DANILO LEGIŠA
SESLJAN št. 44
MESNICA
Boris
Ravbar
Križ 193
TRGOVINA JESTVIN
VIDIMARI IVAN
NABREŽINA (center) 104
1\	,	>.	I\ • 'V I |\

SHOES
Last.
JOŽKO KOSIČ
Travnik 33 Tel. 84-885 GORICA
K
v
VELIKA IZBIRA VISOKOMODNIH MOŠKIH IN ŽENSKIH ČEVLJEV TER TORBIC
TRGOVINI OBUTVE
KOŠIČ
GORICA
Supermarket obutve BENEDIKT KOSIČ
Ul. Raštel — Tel. 851-62
Trgovina čevljev KOSIČ
Ul. Oberdan 7 - vogal Ul. Mameli Tel. 85-520
Dobro znana
Katoliška knjigarna
na Travniku v Gorici
nudi pisarniške in nabožne potrebščine na debelo in na drobno ter knjige domačih In tujih izdaj
TRGOVINA S STEKLENIMI PREDMETI
ANTON KOREN
GORICA — Ul. Carducci 6 — Tel. 84-234 Podružnica: Korzo Italija 42 — Tel. 84-475
OBRTNIŠKA
MIZARSKA DELAVNICA
Čotar
GORICA
Ul. del Poggio 8 Tel. 84-018
DROGERIJA - PARFUMERIJA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ
ROVIS
GORICA — Travnik 10 Tel. 84-812
PEKARNA
OŽBOT
GORICA Trg Cavour 7 Trg S. Rocco 7
ZLATARNA in URARNA
ŠULIGOJ
Športni pokali	,
Rafinirano zlato za zobe
GORICA - Ul. Carducci 49 Tel. 85-657
IMSA lmport-Export
Bratje MIKLUS
Stroji —
orodje za obdelavo stekla
GORICA Ul. Torriani 4 Tel. 83-081
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
TERČON
SESLJAN 27/A Tel. 299-920
POHIŠTVO
PUPIS
STALNA RAZSTAVA MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA
SESLJAN 59/b Tel. 209-269
SESLJAN 59/L — Tel. 208-700
£siachi
\port
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI CAS — SESLJAN (Center)
POHIŠTVO
«ARCOBALENO»
Puppl« Boris
DEVIN
Državna cesta 14 Tel. (040) 208-559
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
DEVIN 50 Tel. 208-139
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC
NABREŽINA (center) Tel. 200-174
TVRDKA
Elija Cuk
S. n. c.
Lastnika Cefarin in Saksida Vse za kolesa in motorje
GORICA Trg Cavour 9
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
Drevored XX. septembra 138, tel. 82-117 — GORICA
z briškim vinom in domačo kuhinjo (pri bivšem Pavlinu)
TOTOCALCIO
Bar Paca
GORICA Travnik 22
PEKARNI
SLAŠČIČARNI
VIATORI
GORICA
Ul. Duca d'Aosta 154, tel. 84-645 Ul. Boccaccio 3. tel. 84-629
ŽELEZNINA
HOBBY
C. Nanut & T. Šuligoj
GORICA
Ul. Carducci 32
TISKARNA OFFSET IN KNJIGOVEZNICA
Grafica Goriziana
M. Pelicon & R. Cevdek
GORICA — Ul. Favetti 9 Telefon 85766
GORICA, Travnik 50 - 51
Tehnični artikli USAG.
VBW, FACOM
Kopalnice in vse potrebščine za kopalnice IDEAL STANDARD, GROHE. INDA
Električno orodje STAR.
Sl M BI
Cevi PIRELLI
Tel.84-975
TRGOVINA APARATURE STEREO — HI-FI VSEH ZNAMK ELEKTROGOSPODINJSKIH PREDMETOV — RADIO TV
Jožef Kerševani
EXPORT - IMPORT
GORICA — Korzo Italija 90
Tel. 84-643, 83-954

•5**8**8*
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 l!nl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ Številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10
9. aprila 1982
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. . . I l	Čl«n Italijanske|j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in ti»k*^ ^int «io2nikovPFiEG *
' ' .................................................:
PRIMORSKE VESTI
I	w	s.	t	.	/ , .
V Kopru srečati je pobratenih mest
Udeležili se ga bodo tudi pobrateni iz Ferrare, Doline in Milj
KOPER — Dolgoletno, zlasti na kulturni, športni in seveda politični ravni razvito sodelovanje med šestimi medsebojno pobratenimi občinami Valjevo, Jajce, Prilep, Zadar, Nikšič in Koper naj bi letos dobilo novo vsebino. V Kopru bodo letos organizirali sejem pobratenih mest, sejem, ki naj bi vzpodbudil tudi plodnejše gospodarsko sodelovanje med pobratenimi mesti. Tako med omenjenimi kot tudi med tistimi. ki so onstran meje in so pobratena s Koprom. Gre za Ferraro, Milje in Dolino. Vsi, ki so se doslej srečevali med seboj so med drugim ugotavljali, da slabo medse bojno poznavanje gospodarstev organizacij združenega dela na sploh vpliva na to, da so gospodarski stiki šibkejši. Raznolikost gospodarstev v omenjenih občinah pa kar kliče po večjem sodelovanju oziroma povezovanju in izmenjavi. In to naj bi ijejem gospodarstva pobratenih mest spodbudil. Prvi sejem bodo organizirali v Kopru od 14. maja do 19. maja letos. Udeležilo pa naj bi se ga več kot 50 razstavljavcev iz vseh pobratenih občin. Samo iz Zadra se je za sejem že prijavilo 13 organizacij združenega dela. Velik interes pa je tudi med organizacijami združenega dela v občinah, ki tudi napovedujejo številno udeležbo. Seveda bo največja teža na gospodarstvu obalno-kraške regije. V prireditvenem odboru so se ob podpo ri vseh zainteresiranih namreč odločili, da sejem ne more biti le sejem koprske občine in še petih drugih pobratenih pač pa mora prerasti v večjo gospodarsko in tudi politično manifestacijo. Zato bodo na sejmu sodelovali tudi kolektivi iz vse o-balno-kraške regije, Koprčani kot gostitelji — sejem bodo otvorili pred občinskim praznikom — pa bodo nanj povabili še pobratena mesta
Bosanski Brod, Milje, Dolino in Ferraro.
DUŠAN GRČA
KOPER — Včeraj je v koprsko luko priplula ladja Korun, ki je pripeljala 56000 ton koruze za proizvodnjo živil. Koruza je prišla iz južnih predelov ZDA, uvoznik pa je Generalexport iz Beograda. S posredovanjem splitskega Transjuga bo 44.000 ton koruze odpremljeno v Slovenijo za potrebe slovenske živilske industrije, ostalih 12.000 ton pa v SR llrvatsko. Koruzo so že za čeli odpremljati v direktni manipulaciji iadja-vagon.
- mm
BANICA' Dl CBFD1TO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA SANKA S. P. A.
T«S>r -	F/PIcil.r.O • "X
8. 4. 1982
Ameriški dolar	1325.—
Kanadski dolar	1270.—
Švicarski frank	672 —
Danska krona	157,50
Norveška krona	212
Švedska krona	218
Holandski florint	492
Francoski frank	209,—
Belgijski frank	25.—
Funt šlerling	2330.—
Irski šterling	1800,—
Nemška marka	548.—
Avstrijski šiling	75,50
Portugalski escudo	16
Pezeta	12 —
Jen	4,50
Avstralski dolar	1300.—
Drahma	18,—
Debeli dinar _	23,40
Srednji dinar	24,40
MENJALNICA
vseh tujih valut
-Murni
ORVISI
bogata Izbira vsakovrstnih Igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
Gradbeno pod|et|e
sJLf
geom.
IDLE TUL & C.
Š. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HI9
TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141
Darovi in prispevki
Agraria
Stokovac
TRST
Ul. Maovaz 36 Borgo S. Sergio Tel.: 818-186
Bogata izbira semen, rastlin, gnojil, kmečkega orodja. Parkirni prostor.
ZA POIMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU
PO MARI SAMSI
Učiteljica vrtca iz Ricmanj daruje 15.000, Slavica Brundula 5.000, Tanja Fala 5.000, Avguštin Dobri-la 5.000, Jožica Corva 10.000, Ix> vretje in Marija Žerjul 50.000 ter Mignem! 20.000 lir.
V	počastitev spomina dragih pokojnih družine Pertot (Trst, Ljubljana, Švica) daruje N.N. 100.000 lir.
ZA .SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
Namesto cvetja na grob Zofi.je Križmančič (Fečeve) darujeta Dora in Marija Mesarjevi 20.000 lir.
Janko Škrk (Salež 18) daruje 20 IKK) -in N.N. (Salež) 10.000 lir.
V	spomin na Luciana Pahorja j darujejo sosedje 100 000 lir.
# # *
Namesto cvetja na grob Ane Ca-barija - Peric daru.jeta družini O-kretič 10.000 za SKD Igo Gruden in Vesenlin 10,000 lir za ŠD Sokol.
Ob obletnici smrti moža daruje Frida Kalin 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 30. obletnici smrti očeta Franca Hu.su.ja daruje hči Slavica z družino 20.(100 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ptxi|xjrni član Josip Zobec daruje 10.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Zofije Križmančič danite dnižina Marc (Bazovica 63 ) 20.000 lir za Sklad narodnih noš v Bazovici.
RIELLO — Gorilniki	In peči
na plinsko olje -	Plin •
Nafto - Električne	črpalke
AERMEC klimatske	naprave
LANDIS-GYR Termoregulaci|-	
ske naprave	
PODJETJE	
ORO p l. OTELLO	& c.
Ul. F. Severo 42 — Telefon 569-201	Trst
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
lHkg,
foto-kino PP
kontaktne leče
Ulica Bumiarruti 6 (prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefon 77 29 96
Mali oglasi
JUTRI bo odprl osmico Dušan Ra dovič v Nabrežini. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni.
PRODAM alfetto 1.8 v dobrem sta nju. Telefon 040/229341.
PRODAM 3000 litrski rezervoar. Te lefon 040/755550.
PEPE ŠERVOTOV je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje.
ŽELEZNINA TF.CNOUTENSILI Pro
seška ul. št. 3 — Opčine nudi takojšnjo zaposlitev vajencu. Zainteresirani naj se javijo v trgovini ob urah poslovanja.
telefon (040) 7946 72
KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru pi (na Slradaiti) občina Sovod-nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobo tah in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev. (0481) 391-063.
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi spomladanskimi vzorci blaga izdeluje obleke, plašče in kostime. Košuta, Drevored D An nunz.io 11 (stavba kina Gapitol).
35-LETNI, pošten, s trgovsko izobrazbo, z lastnim avtomobilom, re dno zaposlen v dopoldanskih urah išče kakršnokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Pismene ponud be poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, p<xl šifro «Popoldnevi».
OBRNITE SE NA ZDRUŽENJE AGI Našli boste prave prijatelje in med njimi bodočega soproga.
V pon«1 el jek. sredo, pelek, 17.00 - 19.30, nedeljo 10.00 - 12.00; tel. 755895.
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118
Opčine
tel. 212094
ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU
TA TELEFONSKA številka in tvoja dobra volja ti nudita priložnost zaslužiti 800.000 lir, če imaš med tednom in ob sobotah vsaj dve uri prostega časa. Nudimo tudi stalno zaposlitev — mesečna plača 750.000 lir in vpis v ENASARCO Pogoji: starost od 23 do 45 let in lasten avtomobil. Tel.. 040/200181 v uradnih urah.
OSMICO je odprl Karlo Pegan Zgonik št. 58. Toči belo in črno vino
TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta:	sve
tovno nogometno prvenstvo v špa niji, 70 ur prenosov, 46 tekem, in tervjuji in reportaže na I. in H programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Montecar lo. Sedaj je pravi čas, da kupite barvni TV sprejemnik po ugodni ceni. Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aldo Polja. Kontovel 134, telefon (040) 225471
UPOKOJENEC z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče žensko sta ro približno 50 let za skupno življenje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro *Pomlad».
PRODAM hišo v dobrem stanju z dvoriščem v okolici mesta. Telefon 040/228390.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan Dolina j št. 147. Toči belo in črno vino j
Namesto cvetja na grob Zofije Križmančič darujejo sinovi sodelavci Astronomske opazovalnice 138 tisoč lir za Center za rakasta o-bolenja.
Namesto velikonočnih voščil daruje družina Grgič (Bazovica 13) 10.000 lir za Sklad narodnih noš v Bazovici.
Ob 10. obletnici smrti Bruna Škrka se ga spominjajo žena in otroka ter darujejo 30.000 lir za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Rudolfa Puriča da fujejo Žarko, Janko in Vanda Budin 30.000 lir za KD Kraški dom.
Ob 4. obletnici smrti ne|X>zabne mame Zofije Pečar vd. Čok darujejo hčerke 20.000 lir za KD le njer - Katinara.
Ivanka Lupine vd. Klarič daruje 10.000 lir za pevski zbor Fantje iz pod Grmade.
Ob 4. obletnici smrti Erminija Krmra se ga sjx>minjata mati I vanka in brat Aldo z družino ter da ru.jeta 10.000 za Društvo Slovencev miljske občine in 10.0(10 lir za pevski zbor Jadran.
Ob rojstnem dnevu pok. Mirana Pertota darujejo mama in brata z družinama Ltl.OOO lir za spomenik padlim v NOB v tenjerin in 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina Stanka Sa-ražina daruje Lidiia Kapun 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Niniia Rlokaria daruje družina Berto Vidah (Bani) 10.000 lir za ŠD Adria in 5.000 lir za KD I.onjer - Katinara.
1@šc/
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence)
Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo.
Cesta
NABREŽINA - ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodu) tel. 200282
POHIŠTVO
“O™11 jv
JfUVtblC
TRST — Ulica San Cilino 39 Telefon: (040) 54-390
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 17. 4. 1982 ob 10. uri in v drugem sklicanju V
NEDELJO, 18. APRILA 1982
ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, z naslednjim
DNEVNIM REDOM
Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora Razprava o poslovnem obračunu 1981 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička
Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo
Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem
Volitve upraviteljev (štirim odbornikom je zapadel mandat) Določitev sejnin za upravitelje in nadzornike Prošnje za delovanje v sosednji občini v smislu 1. člena zadružnega statuta 8. Slučajnosti
Upravni odbor
KERAMIKA
BRUNETTA
TR2IC
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
La j&mreta
TRST - Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 GORICA - Ul. Arclvescovado 8 - Tel. 32089
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST. UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST - Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
PELI .T('CERI A
CERVO
priporo/'ena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPF elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 796 391
ZLATARNA-UR ARNA
«Svizzera»
dl A. Soroce
DOXA
TRST
Ulica S. Spiridione 12 Tel. 60-252
VABIMO VAS V
PIRAN — Prešernovo nabrežje (le nekaj korakov od morja)
Ribja rižota - Tartufi Ribe - Jastogi Rarogi - Morski pajki Škampi - Školjke
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah

/IAGAZZINi
IM
% CENI RO ‘4 RISPARMIO ***A
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TR2IČ
UL. DUCA D’AOSTA 91/93
TEL (0481) 44557
* |j(^
Kosmina Sergij
Pralni stroji najboljših znamk po najugodnejših cenah
IGNIS - CAST0R - AEG
NABREŽINA Center Telefon 200-123
AGROTECNICA
DARIO MASULLI
•	SEMENA
•	GNOJILA
•	KMETIJSKI STROJI
•	VRTNARSTVO
Vse za čebelarstvo
UL Trieste št. 75 Tel. 0481/74155 34079 ŠTARANCAN (GO)
CASTEL
Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST
ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA
od 12.000 Kcal. do 25.000 Kcal.
Instalacije In naprave za centralno gretie


PRIMO ROVIS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostio kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 250 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh' trgovinah, supermarketih in kavarnah
DRAGULJI
Pravi trenutek za nakup!!!

m
TRST
FURLANI s? »
Telef 62200
<S . . //• (S- .
. 7/rsrrrs * /sszys
Yšf//tC	J*
.WY//YY7
AVTOAGENCIJA
CLAUDIO
Ul. Geppa, 8 - Tel. 62640 TRST
ZASTOPNIK
Skoda@
5.450.000 lir
120 LS
Ključi v rokah
105 L
Ključi
v rokah 4.950.000 lir	1 wiotriirM-imiiiiiiffiHHrifia*ftutwtMMBii«wwit«a
anan grgič
Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica
PADRIČE - TRST - 226161
4 KAROSERIJA 4 MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ
Prodaja novih In rabljenih avtomobilov — SERVIS