N«jv«čji akmmid dnevnik ▼ Združenih državah VeUa xa tsc leto • • • $6.00 Za pol leta • - • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* list slovenskih delavcev y Ameriki. 75,000 Readers* TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 76.J—Stev. 76. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 1, 1936 -SREDA, 1. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. HAUPTMANNOVA USMRTITEV ODGODENA ZA 48 UR Veleporota preiskuje obdolžitve proti Paulu Wendellu VSE ZAHTEVA JEZOVE PROTI POPLAVAM Izvedba načrtov bi veljala bil jene. — V Tenne-see bodo zgradili še šest jezov. ROOSEVELT REŠIL INDUST. SKUPŠČINO Committee of Industrial Cooperation bo se ostal. Tozadevno odredbo je predsednik podpisal na jahti Potomac. WASHINGTON, I>. ('., 31. marca. — Medtem ko trikov-ki otibor sonata razpravlja o tem. 0 kateri bo odbor za imlir torja Gopelanita iz New Yor- j strijsko sodelovanje (Commit-ka zahtevali skoro en biljon I tee of Industrial Cooperation) MIAMI, Fla., 31. marca. — Predsednik Roosevelt, ki (se nahaja z jahto Potomac na potu v Nassau na Bahamskih otokih, je ipodpisal odrcilbo, »"tolarjev. Copeland očita za stopnikom naroda, ill ki jo je poslan- nikova odredba stopi ka zbornica že sprejela. Ne- J-0 j aprila. v velja- natni odl>or pa je namenjen privoliti samo $300,000,000. Odbor za vodne naprave v dolini Tennessee je naprosil kongres, da pot nI i šest novih načrtov in v ta namen dovoli $144.500,000. Poleg tega naj bi bila tudi dva jezova, ki sta bila že davno zgrajena, zvišana. Odbor pravi, da je prvi namen teh jezov 'pospeševati parohrodstvo in da je proizvajanje električnega toka stranskega pomena. Senator se je zavzel za načrt, ki naj bi preprečil poplave v dolini Mississippija. Teh Poleg tega odloka je predsednik rešil še več drugih via* dni h zadev na svoji vožnji proti malemu otoku San Salvador. Roosevelt, ki ga je i-olnec že zelo ožgalo, je sporočil svojemu tajniku v začasni Beli hiši v Miami naslednje; 44 Po 'prijetni nočni vožnji smo se zasidrali v bližini San Salvadorja in bomo danes popoldne ribarili iti plavali. Danes zvečer se bomo peijali dalje in upamo, da bomo jutri ob 10 dopoldne v Nassau." Ron-e vel t je angleškega iro- načrtov ni mogoče izvesti v(Vernerja Bahamsltfi otokov onem hitu, zato Robinson predlaga. da bi se določila potrebna vsota za prihodufiskalno leto. sir Cliforda in njegovo soprogo povabil na krov Potonila. AVSTRIJA OJAČUJE MEJO j Dl'XAJ, Avstrija, lil. marca. Na straitejyične točke <»h nemški meji je Avstrija poslala močne oddelke, ko je bila raznesena vest, da hoče Nemčija s silo pritegniti k sebi Avstrijo. Stotnija 8. lovskega polka je bila poslana v Ostermeithing, ne daleč od velike nemške motorne ceste, ki se dotika avstrijske meje. Uradno je bilo naznanjeno, da je bilo vojaštvo poslano v namenu, da izdela vo*ja*>ke zemljevide. Toda Avstrija je zelo vznemirjena od dne, ko je Hitler poslal vojaštvo v Porenje. Avstrija je v primeri z Nemčijo vojaško zelo slaba in je izključno navezana na vojaJ3kq fomoč Italije, ki je po pogodbi obvezana jamčili za neodvisnost Avstriije. NOVI ZEPPELIN NA PRVI POTI V MILWAUKEE JE IZBRUHNILA EPIDEMIJA 120,000 ljudi je zbolelo za influenco na črevih. Bolezen je nalezljiva, pa vendar ne smrtna. MILWAUKEE, Wis., 31. marca. — Kot naznanja mestni zdravstveni komisar, dr. J. P. Koehler, je zbolelo 120,000 ljudi, ali petina me-tnega prebivalstva za črevesno influeir co. En mož je za to boleznijo že umrl. Dr. Koehler je mnenja, da je epidemija dosegla tevoj višek in >0. marca v ("iti, severno od dajajo le v najnujnejših fdu-jTana čajih. V bližini Batlajoz je okoli 20.000 kmetov zopet NAJNOVEJŠI PROTEST ABESINIJE Abesinija se je zopet pritožila pri Ligi narodov. Uporaba strupenih plinov j e proti ženevski pogodbi. ŽENEVA, Švica, 31. marca. — Liga narodov je prejela štiri kabelske brzojavke abesin-ske vlade s protesti proti italijanskim 'bombnim napadom iz zraka, posebno še glede razdejanja Hararja. Abesinska vlada označuje laške trditve, da so bile v Ila-rraju zgrajene utrdbe, kot lažnive in pravi, da je 37 italijanskih ae^oplauov eno uro na neutrjeno mesto metalo bombe in ga obstreljevalo s stroj-] ni cam i. Druge brzojavke se nanaša 0DG0DITEV JE BILA ODREJENA V ZADNJEM HIPU IN SICER BREZ VEDNOSTI GOV. H0FFMANA jezera. ADDIS ABABA, Abesinija, zasedlo 31. marca. — Abeshiska vlada velepoi-estva. Že pred dvema1 naznanja, da je en italijanski tednoma so se kmetje polasti- aeroplan pri bombardiranju I i posestev, toda močni oddelki policistov so jih pregnali, i pocioDiia vnetju Ko pa jc poiicija odšla, so se slepiva, priporoča dr. Koehler, kmetje zopet vrnili. Zasedli so da k vsakemu bolniku takoj pokličejo zdravnika. Četudi je že en mož umrl za to boleznijo, vendar pravi dr. Koehler, da bolezen ni smrtno nevarna. Največja nevarnost pri tej bolezni je, da bolnik tako oslabi, da je dovzeten za druge bolezni. SCHWABOVA MATI UMRLA V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale FRIEDRIOIIS1IAFEX, Nemčija, 31. marca. — Veliki zrakoplov "Hindenburg" je odle-tel proti severu in severozapadu čez nov«' nemške garaizije ob Reni, čez Holandsko in na morje, na svojem prvem poletu čez Atlantik v Rio de Janeiro v Braziliji, do koder znaša zračna črta 6210 milj. Po svojem povratku iz Južne Amerike pa bo Hindettburg 6. maja odletel iz Friedricsliafena v Združene države v Lakehurst, X. J. Vsled politične napetosti s Francijo zrakoplov ni letel čez Francijo ali Belgijo, temveč čez Holandsko in Angleški kanal in nato čez Biskajski zaliv proti iugozapadu. Na krovu velikega zrakoplova je 54 mož posadke in 37 potnikov, ki so nastanjeni v 25 kabinah. • Poleg tega ima zrakoplov veliko rtbednico, čitalnico in promenadni krov. S seboj pelje mnogo pošte in nov avtomobil. LORETTO, Pa.. 31. marca Mati jeklarskega kralja Clias. M. Schwaba, Mrs. Pauline Fa-rabaugli Schwab, je umrla na svojem domu za pljučnico v starosti 93 let. Do svoji smrti je živela v pri-prosti hiši blizu palače svojega sina. Prva poroka v Matanuski PALMER. Alaska, 31. marca. — Betty Herman, stara 19 let, je prva nevesta v Matanu-ska dolini in se je poročila z 21 let starim Herbertom Onk-ka, ki je tudi naseljenec v dolini. ista posestva, kot prvič. S seboj so prinesli poljsko orodje in žito in so takoj pričeli sejati. Na vsako kmetsko družino prrpadeta približno dva akra zemlje. HOOVER ZA NOBENEGA KANDIDATA urah v Rio de Janeiro v petek okoli polnoči. Poveljuje mu kapitan Ernst A. Lehman. Pozneje bo zrakoplov opravljal redno zračno vožnjo med Združenimi državami in Nemčijo ter bo dvojno vožnjo pre-plul v enem tednu. Vozil bo potnike, pošto in zavitke do 40 kg. Vožnja iz New Yorka do Friedrichshafenu bo veljala Hindenburg bo dospel v 80 $500, CHICAGO, 111., 30. marca. — Herbert Hoover, ki pravi, da se samo bori proti New Dealu, se pripravlja na nov govor proti Rooseveltovi vladi. Hooverjev tajnik Paul Sex-son je v Hoove rje vem imenu objavil naslednjo izjavo; "Niti trohice ni resnice na govoricah, da bivši predsednik podpira kandidaturo Arthurja II. Vandenberga. Edino pobija New Deal in ne podpira nobenega kandidata." Javnost mnogo razpravlja o poročilu, da je Hoover izgubil upanje, tla bi dobil nominacijo za preti sodniškega kandidata. Prejšnji teden je Hoover priporočal republikanski stranki, tla sledi naslednjemu njegovemu nasvetu: 1. Pokaže naj, da vodi New Deal deželo v konečno nesrečo. 2. Naj izbere najbolj sposob Inda Meh oni blizu Amba Ala~ ji treščil na tla in zgorel. Abesinska vlada zatrjuje, da je bil Harar razglašen za odprto mesto in da je bil že v decembru popolnoma demilitariziran. LONDON, Anglija, 31. mar ca. — Viscount Cecil in canter-burški nadškof sta v gorenji zbornici nastopila proti vpo-rabi strupenih plinov ter sta označila to delo, ki se ga poslužujejo Italijani proti Abe-sincem, za 4oštev, ker jo italijanska letala lahko v oni uri dosežejo in bombardirajo. Gibraltar in Aleksandrija sta pa oddaljena, a tudi za opirališča pri pomorskih bojih nista zadostno opremljena. Položaj bi >e za Anglijo pa takoj izboljšal, če bi-se smela posluževati grških in j »osebno Še francoskih bojnih luk 'kot opirališča. Nasproti temu pa ima Italija s svojo zemljepisno legojno pomenjata prav nič mikav-možnost, da s svojim brodovjem in letali kratkomalo preseka I ne družbe ter sta zato prosila pomorsko pot od Gibraltarja do Aleksandrije ter Anglijo pri- oba Jeseničana, naj ju spremija-sili, da svoje (pomorske -ile razdeli v dva dela, ki morata ločeno ta do gostilne, kjer ju je čakal operirati, eden iz Gibraltarja, drugi iz baze Aleksandrija- nnT1irp'' rWnr Hajfa. Tudi pomorska trgovina, ki gre skozi Sredozemlje in do-važa angleškemu otočju ipotrebno lirami, bi bila presekana in Anglija bi se morala oskrbovati na dolgi poti okrog afriške celine. ' Mnogo se je govorilo, da bi Italija v svojem obupu enostavno napadla angleške lrike Gibraltar, Aleksandrijo in Hajfo. Pomor.-k i vojni vešča ki trdijo, da bi to bila velika drznost, ki bi se ne izplačala, ker bi ne mogla roditi uspehov. Na morju mora Italija na vsak način podleči. Moc Italije je v zraku. Njeno letalstvo je izborno. Število njenih pomorskih letal-boiribarderjev je izredno visoko in njihova moč uvaževanja vredna. Gibraltarskega pristanišča bi Italija najbrže nikoli ne napadla, ker je oddljeno ia se je kurjač vrnil na Jesenice in podrobno opisni, kako so ga trije Slovenci napadli ter ga oropali. Jeseniški obrtnik, ki je v tej "kupčiji** posredoval, se je zgrozil, kakšne propalice je Sam če vie pre-skrbel za kupce kokaina. Tič je imel steklenico s kokainom nekaj časa skrito, nato pa jo je prodal nekemu Peterci iz Mengša. V neki gostilni blizu Ljubljane se je sestala nato manjša družbica, ki je od Tiča kupila kokain. Pozneje pa se je izakazalo. da v steklenici sploh ni bil kokain, temveč jedilna soda. Kirher in Tič pa sta še naprej iskala kupcev za kokain. Prvi kupci so namreč j>o dolgih pogajanjih kokain vrni:: Tiču.. V Podnartu sta poiskala drugega kupca, s katerim st,». -f»si;.la nato blizu pokopališča Sv. Križa v Ljubljani, kjer jima je ta kupec i z roe i1 -/uesek nOOO Din. v Figovčevi gostilni v T h 7. na slov. stran. Sredstev je imel vedno dovoli, ker so mu vlr>mi prinašali 1 pl('a. Diamatinia in novarna jo l»i-la njegova aretacija. Po vlomu v AValteixloi*fu v Avstriji, pri katerem je odnesel za 25,-0H0 Din zlatnine, se je Kosanje zatekel zopet v Maribor. Tu j" vnoveil del plena ter skiVsal naijti skrivallsee pri svoji pri-jateljici Tj. Kaveieevi. Hotel se uri zjutraj nekako so imeli v vojašnici maso, kateri so prisostvovali razni odlieniki iz Gorice. Službi božji ijc sledilo tudi nekaj govorov, ki pa niso naredili na navzoče nikake^a ]>ovol.j-ne^ra vtisa, se manj pa, da bi zbudili kakšno navdušenje. Vojaki so nato korakali skozi mesto. spremljani o l svojcev in občinstva. Bili so brez vsakrš-neira orožja, le kakili 40 mož je domeniti z njo in ji je poslal j med njimi >V bilo opremljenih sporočilo, naj ira čaka na rem mestnem pokopališču. Xa poti na sestanr4v pa je Tvočanjca spoznal neki šofer, katerega je s puškami. Ko so korakali skozi mesto je bilo vse tiho in mirno. o navdušenju ali kakšnih vzklikih ni niti govora. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLO VENIC PUBLISHING 216 West 18th Street New York Off Sloven-lca dekleta v New orku nam nameravajo prirediti /takoj po veliki noči prijetno presenečenje. Presenečenja nam se seveda vedno pripravljajo,, topo t bo j »a nekaj posebnega. Ko bom dobil potrebne po datke, bom kaj več poveoal, zaenkrat pa iprosim potrpljenja. * Prihodnji teden bo že veliki teden. Prihodnja nedelja Velika noč. • Škoda, da v Ameriki ne praznujemo velikonočnega ponedeljka. V domovini je bil ponedeljek večji j 1 razni k kakor nedelja pred njim, kot je tudi šele na praznik sv. Štefana prikipelo do viška božično razx^o lože nje. * O čikaškem senatorju Sor-ulnimu poročajo, da je bil nekoč predstavljen ugledni dami. — O, vas sem pa že dosti slišala, — ga j«* laskavo pozdravila gospa. Senator je lokavo pomežik" nil in ji odvrnil smeje: — Že mogoče, že mogoče, da -te dosti slišali o meni. Toda dokazati mi nič ne morete. * Avtomobilistka, ki je povozila moškega, mu je očitala pred sodiščem: — Nesrečo ste sami zakrivili. Jaz sem dobro vajena voziti, saj vendar vozim že dvanajst let. — Tak izgovor nič ne velja, — je ugovarjal povoženec. — Tudi jaz sem vajen hoditi peš, saj vendar hodim že več kot petdeset let. ★ —• Kako se pišete? — je zasliševal uradnik pro-ilea. Povedal je, kako se piše. kje je bil rojen in koliko je star. — Koliko otrok imate? — je poizvedoval uradnik. — Hvala Bogu, samo tri. — Čemu pa pravite "hvala Bogu".' — Zato, — se je odkašljal in rekel skrivnostno. — zato, ker seru nedavno čital, da je vsak četrti otrok na svetu Kitajec. * Zdravnik je naročil bolniku, da mora piti vsako jutro gor ko vodo. * — Saj jo pijem, gospod doktor, samo da ji moja '""n pravi kava. * Mlada zakonca >tc se po resnem preudarku sporazumela, da je najbolje, če se ločita. — Upam, da me boš zapustila brez jeze, — ji je rekel o-tožno. — Brez jeze že, — 11111 je za~ solila, — toda ne brez tvojega avtomobila. ★ — Ja, človek se včasi zmoti, — je pripovedoval izkušen zdravnik. Nedavno sem operiral nekega uglednega človeka, pa ni imel tistega, kar sem mislil, da ima. — Na čem ste ga operirali? --Na slepem čreve-u? — Torej ni imel vnetja? — O, vnetje je imel, toda denarja ne. ★ — Ja, taki so moški, — je pripovedovala razočarana rojakinja. — Tri leta je opletal za menoj, predno sem se odločila, da stopim ž njim pred oltar. Neštetokrat mi je rekel, da me ima tako rad, da bi me najraje od ljubezni pojedel. In jaz, reva, sem mu verjela. — Kmalu po poroki sem ise pa prepričala, da je lagal. Prej me je hotel pojesti, zdaj pa grozno divja, če najde v juhi en sam moj las. G h'A 3 V A R O D A " New York, Wednesday, April 1, 1936 THE LARGEST 8WVENE DAILY IV U. B. 7L PI MRKE BOUTET: BREZPOSELN! IN PRINCESA SLUGA Pokopališče, polno častnikov,: voljen. Zares, bili ste mi oče, je bilo podobno cvetočemu po-j nič več nego oče. Smejali ste Iju. Plašči in nleče hlače, zlate, se in mi dejali: Kliči me tako porte in irumbi, sablje in epole-( vedno, veselilo me bo. te, vrste strelcev in liusatfjev — vse se je gnetlo med grobovi, kateiih črni ali beli križi so iz- te^ovali svoje železne, marmor- nate ali leseno roke nad mno-,. . , . žico spečih nevzdramno spanje, j !>m' slf0io 0111 bit"/ skrbi, kajti okro£ Pogreb je bil končan, duhovsči-; mene se je vedno sukalo dva- Potem sva prišla v to mesto in — odpustite mi — zaljubila srni se. Ah, dol#o sem se upirala. skoro «lve leti, čitajte do- na je odšla, toda polkovnik, o-pirajoe se na dva častnika, je se stal pred grobom, v katerem je videl leseno krsto, ki je zakrivala truplo njegove mlade žene. Bil je skoro že starec, suh, visok, s s i;.'o brado, ko se je pred tremi leti oženil s prija- najst častnikov, katere ste na-živali dvanajst mojih sozvezdij. Oče, ne želite spoznati ira in ne sovražite ira. Storil je nekaj, kar bi bil storil vsakdo na nje-govern mestu — in pn-pričana sem, da me je res iskreno ljubil. "Toda ženske smo slabe, in kaj hitro izgubimo glavo. Sicer pa, če človek enkrat pade, se pogreza vedno globlje. Mar sem takrat vedela, kaj počenjam i Razumela sem samo, da mora eden naju dveh umreti — in udala sem se temu po-hotnežu. — Vidite, oče, da ničesar ne prikrivam. A tedaj sem pomislila: u-imeti moraš. Živa se vam nisem mogla izpovedati, mrtva se pa lalrko. Nisem mogla ravnati drugače, samo smrt me je mogla očistiti, bila sem prevelika grošuica. Ljubiti in biti ljubljena nisem mogla več. Zdelo se mi je, da oskrunim vsakega že s tf'in, 0 se mu kolena naju presenetil.* Spoznala sem. Veliko ljudsko slavje so imeli te dni v Spiškem ozemlju v Visoki Tatri. Takšnega praznika tam že dolgo ni bilo. Praznik pa je bil popolnoma upravičen, kajti ubog, mlad človek, ki je velika redkost pri knezih njegove staro* sti." Zloba je bila s tem popolnoma odbita, in mlade dame so se presenečene spogledale. — Torej se ne zanima zanj .' Kaj so vedele te tie-Klice, kolika je Veri 11a moč pretvarjanja! "Rev- zavidanja vredni regovorila neka sen-I timentalim plnvola-ka. ".laz sem vsa navdu- loktorjeva. . . ... . .. dežele- stala ena zanJ» vsako .njegovo sliko kupim; — ali "Prišli so v posete znanci z iri z damo pri oknu, pa pride mimo vaša gospodična liečalkiiija, gospa tajna svetnica. — Moja znanka je vprašala začudena: "Kaj je postalo N. kar naenkrat velemesto? To je pojava, ki človek o njej ne more reč,i, v katere I družabne kroge pravzaprav spada!" — "Ali, " sem jej govorila, "to je vendar vam ne zdi lep-" •<> prav interesanten je." 'Vam tako visoke osebe pač niso lile red- eloveka sta bila sreer.a 111 sta 1 j - j i huha 11101a, si prisegla, da si osca^eta zveš-' * , . . , . , • r- • i tako fina mlada »lama, sorodnica neke tuka. - ta vse žive dni. Ko so prince- \ so poslali v Pariz w ki penzio-1 šnjo jako ugledne rodbine." na t. je dosegla da so poslali Zaradi tolike impertinence so bile dame vendarle malo v zadregi; nekatere so hitro pile kavo, druge so segle po svojem ročnem delu. T*boga tajna svetnica se je vsa tresla. Vera, ki je vse slišala, je vstala, objela tetko z roko o nenadoma I vjnn bo Z(1<'10 *>rav hl (>(1l,llstittl princesa se je držala svojf šehazgrnilo in zaple tala sva Fi- nn. Baranvja kot njenegi tajnika z njo. Seveda pa sta dobre ve dela. da ne moreta misliti na poroko, dokler bo 7i vel stari maliaradža. Leta so tekla toda 1 i„unl.;,.n +(»r r<>k--i I krog pa-u, ostro premena uoktonco lei ick.i ari a som: "Milostiva, v ta pr -ege. Vse snnbce, ki ji h je pod- z eeprav so se šibila, je hotel ostati ob jami, ki se mu je zdelo brezno, v ka teri je padlo njeirovo srce in življenje, vse, kar je <<• imel na svetu. Kar je pristopil general Or-niont, prijel ga je za roko in potegnil od svežega groba, rekoč- — Ko, stari prijatelj, til vendar ne moremo ostati. Polkovnik je uboiral in odšel domov. Ko je odprl vrata svojega kabineta, je ziygledal na pisalni mizi pismo. Vzel ga je v roko in malo je manjkalo, da se ni on, moj IjuluVk. mi j<* dejal: — Odplavajte mirno nazaj, draga moja. in pustite na/a sama. "Bila sem tako razburjena, da lila. da uttmem. Vrnila sem se trdno prepričana, da me čaka doma nekaj groznega. < Vz dobro uro sem srečala Filipa na hodniku pred salonom in zasopetal mi je: — Xa razpolago sem vam. madame, je treba odm^sti pi-semee. "Spoznala sem, da se je prodal in da ga je mo j ljubček kupil. Dajala sem mu pisma. da. vsa pisma. Xosil jih je mojemu ljnbčku in mi prinašal odgovore. To je trajalo dobra dva meseca. Zaupala sem mu, kakor ste mu zaupali tudi vi. "A glejte, oče, kaj s»- je zgodilo. Nekega dne sem zopet odplavala mi otoček za mlinom kjer sem našla našega sluga. Ta predrznež me je čakal in mi dejal, da vam v>e pove in izroči nn»ja pi se 11111 n«* vdam. "Ah, o«V, dragi oč<», bala sem se, toda n'* zase, temveč za vas in zanj. Saj sem vedela, da bi ga ubili. Morda sein se bala tudi zase, ne vem. Bila sem izgubljena, hotela sem še enkrat kupiti tega lopova, ki me je tudi ljubil. O, koliko sramota! premagal razburjenje. Pozvonil je. Prišel je sluga . — Pokličite mi Filipa! Po tem je odprl predalček pisalne mize. V istem hipu je vstopil vojak vi-oke postave in lokavih oči. Polkovnik mu je pogledal naravnost v oči. — Povej mi ime ljubčka moje žene. — Toda — gospod polkovnik . . . Polkovnik je segel po revolver v predalček. — Le hitro, saj veš da se ne šalim. — Da, gospod polkovni'k — to j<- kapitan Šaint Albert. Komaj je izgovoril to ime, se mu je zasvetilo pred očmi in s kroglo sredi eel a se je zgradil na tla. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto I 936. — Vreden je 50 cen tov. pod umrl in sedaj ni bilo ničr-sar več na poti obema zaljubljencema. ki sta s«- 1> ila v i< m čakanju se postarala za eeldi dvajset let. V Delhiju sta pobrala vse ogromno imetje, ki je pripadlo princesi, in neke noči sta se odpeljala v Evropo v Gezovo domovino, k.ier sta se končno poročila. ZAHRBTNI SOVRAŽNIK DVA OGROMNA MOS TOVA V SAN FRANCISCO, CAL. Poleg abesinskih vojščakov, ki jih Italijani sami kot 11a-sprotnike ne podcenjujejo navzlic svojim zadnjim zmagam, so največji sovražniki kolonialnih čet v neguševi drž;iyi tropske bolezni, to tem bolj, ker je ta sovražnik zavra ten in nastopa na veliko. Tropske bolezni, 'ki se jih v Afriki najbolj boje, so legar, paratifus, koze, kolera in malarija. Proti prvim se bore z vcojim ali manjšim uspehom z zaščitnimi cepitvami, malarijo pa preganjajo s kininom, ki ga redno delijo meti vojake. Zdravje vse italijanske eks-pedicijske armade je v rokah ravnatelja rimskega tropskega zavoda prof. Alda Castellanija, ki od časa do časa obiskuje čete v Afriki. Ta čas je baš v Abe-siniji. Prof. Castellani ima kaj težko nalogo, kajti v zadnjih te*dnili se je število obolenj med italijanskimi četami pomnožilo. Da bi se vojaki ohranili zdravi navzlic pomanjkanju svežih živil, posebna pa, da bi se zavarovali pred skorbutom, ki je v A'besiniji silno razširjen, dobiva vsak vojak na dan po eno citrono ter nekaj alkohola, kave in sadnih konzerv kot pri-datek k najvažnejšima živiloma mesu in kruhu. rim globlje prodira italijanska armada v notranjost dežele, tem težja je naloga zdravstvenih oblasti. Vojaki so namreč vedno bolj v nevarnosti, da se okužijo od nesnažnega, higiensko zaostalega prebivalstva. Doslej je bilo mogoče to nevarnost kolfkor toliko ublažiti s prisilnim cepljenjem pre-J J Hvalstva in s tem. da so vojakom priporočali, naj se po možnosti varujejo vsakega stika z domačini. ošabnim rezkim glasom: "Milostiva, v kih slučajih samo povejte radovednežem, da sem rejenka k-neginije. Potem bo vsekakor lažje uganiti mojo družabno sfero, — seveda ako imajo dotičniki vsaj nekoliko razumevanja za toli ugledno družabno stopnje." Smehljaje je sedla potem nazaj na svoj pro s tor. Gospa doktor jeva je zardela od jeze. Nekoliko trenotkov je 'bil mir. potem pa je postalo živahno za mizo mladine. Neka dama je omenila princeso Margareto. "V izložbi dvornega fotografa visi najnovejša njena slika. Prav čedna je." "Meni se ne zdi. Pretomna je." "Kdaj pa se javno zaroči ž njo?" *'(> tem ni Še ničesar slišati." "Oh. gospodična Sepanova, vi niti ne veste, o kom govorimo. Princesa Margareta je bodoča žena našega kneza. Njeno sliko lahko pogledate ua trgu." Kega "Xe. nikakor ne." "Ali kade na Rn-kein \>e dame"' "Vse." "Koliko cigaret pokadite na dan.'" Vera se je veselo nasmejala. "Deset ali pa Še več." "Toliko — več kot moj brat. Ampak, kadar je knez pri vas, takrat pač ne puS'ite."* Njenega potrpljenja je bilo konec, mekriža-la je roke in dajala porogljivo: "Takrat šele prav — kakor za stavo kadiva." Agata jo je nevoljnso pogledala, kakor bi I10 tela reči, da se s takimi drznostmi pa«"- popolnoma onemogoči. Y-e si» (-e muzale, neka dama, ki je hotela biti posebno duhovita, pa ]e govorila o **kuli*irijn 'kadilcev". "Tako nas zanima, da podučuj«'te kneza. — Prosim, povejte nam kaj več •> tem. Ali ni ne prijetno, citati z gospodom francoske knjige, ki <1» večinoma nespodobne?" "KaV».' Treba je pač izbrati -podobne, in pa saj nedoraslih deklic ni poh'g.'" — Dobro odgovorila! — si je mi,-lila Emilv Dernhofova in j«- smehljaje pogledala svojo lepo sosedo. "Ali vam poljubi njega Svetlost roko, kadar uriile -o vpraševale radovednice še dalje, "in ali sedite poleg njega in gledate ves za en o ž njim v knjigo?" Ve rine oči so zabliskale. - . (Dalje prihodnjič.) eas ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 iz BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed £mina; Karavana smrti; Na bega y Goropa; Družba En Nacr Cena -......................130 KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige. 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako wm t Mekko romal; Pri Sam ari h ; Med Je zid i Cena...................136 Izdajalec; Na lovu; Spet n« divjem zapadu; Etešcni uiilijt»ui; l>c 'i 3.M vkratkem dograjena ter ibosta vezala 8an Francisco in Oakland, CaL naroČite se na "jgilas NARODA". največji StiO-venrki dnevnik v tor državah. PO DIVJEM XTTRDIST.1NU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg Iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.5® PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča ▼ soteski; Miridit; nfjupjreA QO Cena __________________ SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami. 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Toma fietar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Airaaden; V treh delita sveta ; V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šinicii; Zaroka z zaprekami: V golob-ujaku; Mobaiuedauski svetnik Cena .......................1J* WINLTOV liI knjig, h slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za žlvijenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-□etova oporoka Ce«a ___________________.3.5* Ž IT T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-fno —; Klb, In njegova poslednja pot Cena ...................„!.&• Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. __j___ 9131 9JXQDJ New York, Wednesday, April 1, 1 936 ZTA7MTK&T TSLVVENt 0TTLT 7WT7.9.9 Kje je Eva? 25 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. SLON BE7! PO ULICAH Xeki cirkus je te dni v Hamburgu napravil propagandni NASVET STAREJŠIM LJUDEM Piše Dr. John L. Rice, zdrav stveni komisar mesta New York u. Av.vO premišljujemo, kako znatno so se zdravstvene razmere zboljšale tekom zadnjih šestdesetih let, imamo zares pravico biti navdušeni nad tem, kar se je doseglo. Vendarle ur smemo pozabiti, da naš napredek je bil večinoma omejen na pri pi ečevanje bolezni in smrti pri otrocih in mlnijših odraslih ljudeh. Xapravili pa smo le malo napredka v borbi proti boleznim poznejše starosti. Večina bolezni kasnejšega življenja prihaja k nam le jako . polagoma. V mnogih slučajih ni glavne železniške postaje, 1)o]nik no s|loznava prvih zna- da odda svoj prispevek. Ladij feov ]n sinipt(Hnov. ki bi ga mo- so s seboj tudi tri slone. Krnil ^ posvaritu (la S(. ?nva. Tl) Devetnajst let je vživala vso to, kar bi morali dobiti moji otroci; imela je prvovrstno vzgojo, se je več let učila gosli in soljo vedno imeli kot mlado, odlično damo; komaj da je kdaj za kaj prijela tukaj v trg .vini. Sicer je vodila knjige, ko je nekoliko do rasti a, drugače pa ni delala ničesar, s čimur bi se hotela pokazati hvaležno za vse to. kar je vžila na dobrotah. Moja sestra in njen mož sta bila tako neumna na njo; ko bi imela lastnega otroka, ga ne bi tako razvadila. Ker je imela lep obraz, so bili tudi drugi ljudje neumni na njo. I^epim ljudem se godi dobro, gospovedati, kje se sedaj nahaja?" Žena skoniiurne z rameni. "Vem samo, da je po smrti moje sestre takoj odšla v Ou-rili. Xjene stvari smo po nekaj dneh, ko nam je sporočila naslov svojega stanovanja, poslali za njo. Pozneje smo o njej še enkrat slišali. Pisala nam je dopisnico in je nekaj vprašala, pa ne vem .več, kaj. Tedaj nam je sporočila svoj in pamet ter pustili, da bi stre>. naslov. Stanovala j«' pri neki gospej Korncr. Ako sedaj uiki, policisti in gasilci sami lise stanuje tam. ne vem. kajti najbrže je dobila kako službo, I lovili žival, so se spustili tisoči ker ni itneUspikakili sredstev.'* |s kričanjem truščem za njo ue Mantel si takoj zapiše naslov. j da bi pomislili, da s tem ogra- di I vala lepa," pravi uljudno in zapusti trgovino. Xi žajo sami sebe. Množice pred se mogel siliti, da bi proti tej ženi, ki je njegovega otroka po-j bežečo živaljo, ki so jo videle gnala brez vsakli sredstev po svetil, še kazal prijazen ooraz. j prihajati bližje, pa so tekle spet Bridko razočaran se vrne v hotel. |s krikom in hrupom v zavetja. "Mr. Brown .odpeljati s«* moram dalje v Curiii. Kdaj j Vse to je moralo slona še !;<»1J odpelje prihodnji vlak? Iznajdite, prosim!" In uro pozneje ž«* s«mIi zopet v vlaku ter se pel j. . ........... kjer se je naselil v hotelu Baur au iV. Bilo je že prepozno, j}} <°.11im'il konice, da bi obiskal iro^po Korner, da bi pri njej povprašal po svoji S kj n«J gabila begiinca za vn- lrčeri. Toda po več,rji v hotelu, je še .,eka>j časa taval po>; Pa 1,1 zale-lu n,rt ,.S.t4? I>(' e . .. . - i dolgem pogonu so v bližini ne izmed živali, ki nastopa že 1"> let pri tem cirkusu in je doslej kazala najbolj mirno čud pa se je bržkone velikega prometa ob l>ostaiji prestrašila. Iztrgala se je in pričela begati. Xamesto. da bi ljudje ohranili mirno kri j razburiti in zaman so bih vsi v C'urili ! napori lovcev, tla bi ga ujeli, je ze prepozno cur?>kih ulicah. Xacnkrat pa postoji pred neko kavarno, iz katere je slišal igranje na gosli s spreinljevanjem klavirja. Xekaj ga je v igranju gosli vleklo, da ipostoji in posluša. Slednjič pa vstopi, ker je bil radoveden, kdo s tako globokim občutkom vleče lok. Sede k majhni mizi in naroči okrej>čilo. nato pa pogleda na mali oder. na katerem je poleg kfavinja stala mlada, vitka dama v priprosti črni obleki, v kateri je njena nežna postava izgledala še manjša. Gosli, na katere je ravnokar igrala, je položila na klavir in lisi a po zvezkih. Xjenega obraza ni mogel videti, ker je bila odvrnjena od njega. To je bila tedaj igralka na gosli, čije igranje ga je tako magnet i čno vleklo. Kako je mogla tako nadarjena igralka priti tu-seni, v kavarno? kega mosta utegnili obkoliti slona. Pravkar so i^a hoteli z vezati, ko se je vmešal ma»jlien psiček, ki se je zagnal z bev-skanjem veliki živali pod noge in jo spet tako razburil, da se je obrnila in stekla nazaj. Xato pa se smeje sam nad seboj. dih letih preiskusil dovolj, kako je bilo težko iti skozi življenje, četudi jo kaj znal? Težko čaka na prihodnjo točko koncertnega programa. Slednjič pa se igrafka obrne in nastavi gosli. Mantel je mogel videti lepi obraz mlado dame, vidi njeno vitko, pravilno postavo s prikupljivimi kretnjami in opazi, da so njene oči žalostno, skoro potrto plavale čez goste. Gosti, kostanje-vorjavi lasje, na katere so luči sipale kovinske iskre, so v lepih naravnih valovih obdajali jasno čelo in okoli lepo izrezanih ustnic so bile zarezane poteze, kot bi se kopala v zadržanih solzah. Mantel kot zamaknjen gleda mlado damo. Pri srcu mu je, kot bi moral tolaži ji vo pobožati ta ljubki, žalostni obraz. In misli si: "Ko bi moja hči bila taka, kako bi jo mogel ljubiti!" Igralec na klavir prične s predigro. Mantel takoj pozna, da jo izvežban igralec, da pa igra zelo površno. Xato pa mlada dama nastavi lok in tedaj vrejo iz rjavega lesa sladki, v sr ce segajoči glaosvi. Gosli so pele in zvenele pod njenimi rokami, so jokale in vriskale, da so zbujale v srcih poslušalcev najgloblje občutke, da so prenehali z razgovarja-njeni in pazno poslušali. Xajbolj pazljivo pa je menda še poslušal Henrik Mantel. Najrajši bi stopil k njej. s svojimi goslimi v rokah in bi up-al ž njo. X j ego ve oči napeto gledajo v (nični obraz igralke, ki pa je menda pozabila vse o svojem igranju. In kot bi njegove oči na njo magnetično vplivale, se njene oči obrnejo nanj in počivajo na njem, kot bi hotelo nekaj iskati. Eva začuti čudno utripanje v svojem srcu pod pogledom teh mogočnih moških oči. V tem prostoru so tudi vsi postali pozorni na njegovo odlično po?»tavo. Toda to pri njej ni bilo vse; v njegovih očeln je brala globoko razumevanje, globoko poglobitev v njeno igranje, in obenem ji je bilo prijetno pri srcu, ker je čutila, da je njen pogled vprt v njo. Od sedaj naprej je igrala samo še za tega moža. je v njem čutila sebi slieen značaj in ni vedela, 'kaj jo je tako zelo vleklo k njemu. Ko Kva »konča in ji gostje ploskajo, se ji zdi. kot bi se zbudila iz sanj. Zamišljena se vzravna in se malo in ljubko prikloni. Tedaj se njen pogled zopet sreča s pogledom odlično izgledatjočega tujega gospoda. Kva nekoliko prebledi njegovimi žarečimi očmi, ki so se ji bolj zahvaljevale kot wijegovo ploskanje. Mantel ne more obrniti svojega pogleda od nje. In tako vidi, da sede igralka na stol in gosli zelo skrbno polaga v ška-tuljo. In naenkrat zbudi pri njem ta šatulja veliko pozornost. Iztegne vrat, da bi boljše videl in zdi se mu, kot da »e vse vrti okoli njega. Xa tej rjavi šatulji je zagledal ozek, bel usnjat jermen, ki je bil skoro ne|M>trebuo nategnjen čez najširšo stran skrinjice. ,In tedaj bi mogel glasno kri k niti. (Dalje prihodnjič.) Meri potoma je vdrl slon skozi odprte duri v neko poslopje in se vzpel tam do prvega nadstropja. Stvar 11 m pa n: ugajala, obrnil se je nazaj in nadaljeval svoj beg po ulicah. Se-Ali ni v svojih mla-»le Vasa Je uspelo na- je žalostno, kajti dostikrat takojšnjo ločen je more doseči ozdravljenje, ko je bolezen le v začetku. Kadar človek doseže starost 4o ali o(> let, jako modro ravna, ako se da.]e vsako leto preiskati od svojega zdravnika. Sa; vsak pameten lastnik avtomo bila daje svoj voz redno preis kovati, da se prepriča, da ji- vse v redu. I čistil i k ima občutek varnosti ni koniforta, ako zna. da je strokovnjak skrbno pregledal njegov avtomobil. Koncem koncev tak strokovnjak zna, kje utegne biti kai narobe. On pozna jtomen malih nerodnosti v ropotu stroja. Tsto velja za zdravnika, < >n opazi male podrobnosti v vašem telesu, ki za vas nimajo ni-kakega pomena. In če vas pregleda in vam pove, da nič ni narobe, kak občutek zadovolj-nosti vas obda. Ali ako najde, da nekaj ni v redu. kako dobro je znati, da morete še pravočasno preprečiti najhujše. Zato vam dajem nujni nasvet, da se dajete pregledati od zdravnika vsako leto. meščelicem cirkusa, da s • ga obkolili znova in spravili v verige ter v kletko. Škode ra- zen velikega razburjenija med v *olo< dokler ravnateljstvo ljudmi, ni ta tropski lov po hamburških ulicah napravil nobene. VA2NO ZA NAROČNIKE Poles naslova je razvidno do '"daj iir*\te plačano uarof-nino. Prva številka pomeni mesee, drujra dan in tretja r" leto. ]»a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu iziu"-l zastopikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. K POVODNJ1 V PITTSBURGHU SHIPPING NEWS Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izUiisenega spremljevalca. Polieija je pomagala s čolni r« sevati I.juni in kvadratne milje Pittsburg ha - > bile n la-tiiirio. Stm v o1 :< >. DIJAKI STAVKi 10 V HAZELTON, PENNA HAZELTON, Pa.. 30. marca. — Dijaki tukajšnje višje šole so danes zastavkali ter izjavljajo. da so prej no vrnejo zopet ne nastavi odpuščenega telovadnega učitelja (teorgea Weiksnor ja. JUGOSLAVIJE 11117.1 VI.AK « »i: ItUKMKN IN III IJMpA V KIIKMF.K-1IAVKN Z A J A M | t|M>r.\"«» >T< >\ AN.J II !►<> 1 lil JANE Ali potujte > priljubljenimi ekspresnimi paruiUi: C O L U M B U S HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK I/borne železniške zveze od < herlKiurga, IJremena al: Za po rsn la vprašajte 'okatneg.i agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK KAKO NAJ SE VEDE TURŠKO DEKLE Turško časopisje obravnav:! ;edaj okrožnico, katero raz- i jo bo prijela polieija. T«.rej tako ij<- na Turškem To je namreč mod {Turčija Iv-inu! ]-e pamotllfga SO p:>Y<- l.-l iški učitelji. ' * < ■ s a : ■ i.: i n'- upa! izreči ip»\ i nnziran; Marsika \ ■ _ i ,» t !' pri na na ? u*. •< in b a. Z EMLJEVIDI CALIFORNIA : San FrancisL-u. Jacob Laushin COIX)RAIK»: Pueblo, Peter Culi*. A. Sjiftič Walseuburg, M. J. ISayuk INDIANA: IndianaiMilis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. Bevt-ič. J. Lukanirh Ciwro. J. Fabian (Chicago, Cicero in Itliuois) Juliet, Mary Bamliirb I^a Salle, J. S|»elk'b Uascuutali. Frank August ia North Cbieaso, Joe Zelene KANSAS: Uirard. Agnes Močnik MARYLAND: Katiasa City, Frank Žspmr Kitz.millt*r. Fr. Vwlojii?« Steyer, J. ('erne (Za Pennsylvania, W. Va. iu Maryland) MICHIGAN: 1 K'troit. Frank Stular .MINNESOTA : Chisholra. Frank flouže Ely. Jos. J. Pesliel Eveleth. I>»nis Con£e (■illiert, I^ouis Vessel Hibbin?, John Povše Virgin«. Frank Hrvatieh MONTANA: Roundnp. M. M. Panian Wtshoe, I.. Chamia NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: <;owsinln, Kari Strnisha IJttle Falls, Cleveland, Anton Bobek, ('has, Karl-linger, Jacob Itcsiiik, John Slapnik OHIO: flirard, Anton Nagode Lorain. L<»uis Balant, John KuwSe Youugstoun. Anton KikelJ pedanou' i/, strahu, da ira a» poslalo učiteljevo dekliških šol j razkrir..,ii zn 1I;IZ.U1SIj:.I v Sniirni vsem staršem učt-nk j mmmmH^mmm^ tiste šole. V tej okrožnici na-j vajajo turški učitelji, kako } mora turška deklica vesti ter j nalagajo staršem dolžnost, daj tudi sami svoje hčerke k temu j navajajo. Ker je ta stvar /.an'-1 miva tudi za naše vzgojitelj«* in sti"še. prinašamo nekaj glavnih navodil. Turški učitelji torej najprvo pozivajo starše, naj stroiro pazijo, da bodo dekleta vsa vsa ta navodila tudi ubo.irala. V prvi ORECON: Oregon City, Dre. J. K obla r PENNSYLVANIA: Brougliton, Anton Ipavec Coneinaugb, J. Brezovee Kx|w»rt, Louis Supančič Farri'l. .Terry ok«>rn Forest City. Math Kamin Greens4»urg, Frank Norak Barlierton. Frank Troha Johnstown, .lolin Poluntz Krayn, Ant. Tauželj I.uzerne, Finn k Balloch Midway. Jolin Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton. J«»sei>h Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis. Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakex WTOMINt;: Rix t Springs, I^ouis Tauchar I>iamoudviIle. Joe RoLleh Vsa^ zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero je prejel. Zastopnike toplo UPRAVA "GLAS NARODA" vrsti je za vzirojo mladih dek'. l zelo slabo, če obiskujejo kiiit* matoirrafe. Tuili tako imenovane mladinske predstav«-^ !:«• vjtlivaijo d<»bro na duš^vui razvoj mladih deklet. Prav poseb no moraji starši paziti, da bodo njihove hčere hodile na spre hod samo v spremstvu staršev, ali pa bratov in sestra. Zelo po irubiio je za dekleta če sklepa jo znanstva z moškim svetom, najsi tudi l»i bilo to znanje čisto nedolžno. Starši naj po možnosti skrbe, da dekleta ne bodo občt vala - trirovei in prodajale! da se ne navadijo klepetanja.; ufobe/.danja in čenčanja. Za starejše učenke izdajaj« turški učitelji staršem ta-h* navodila: Z obleko morajo biti ta dekleta zelo previdno oskrbljena. Nikakor ni dostojno, če dekleta nosijo svetlo ali prozorno obleko, svilene ' nogavice ter čevlje ;; visokimi petami. Dekleta ne smejo nositi preveč okrasja. verižic okoli vratu. |»rsta-| nov in zapestnic. Stroiro je prepovedana vsaka "šminka" puder ter drnira lepotila. Mlade Turk i u jp morajo l>iti preproste in skromne. Končno je v okrožnici rečeno da morajo vse deklice nositi predpisano dijaško čepico. Turškim učenkam je prepovedano nositi modno klobučke In modne čepice. Katera se ne l>o v torn ogiru pokorila navodilom, STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem |j»i rju s phit-neiiimi i>r-'gil>i ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija___' Dnnsliu ISanovina.......... CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ............. MALI .............. NOVA EVROPA .40 .40 ..ir» .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky, Tennessee. Oklahoma. Imliana. Montana. Missippi. Washington, Wyoming .............% Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York. Virginia .............40 Varofilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali postne znamke po 1 ali Z centa £e pošljete fcotovino. rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. "18 Street New York, N. '2. aprila: IJKEMEN v Bremen li. aprila : lIiTi'tipnria v Cherbourg 4. aprila: H«- . aprila: <'i!i»e * i i Savola v 4>enoa _ maja : < *h;imphtiti v Havre l.uropa v liremen Vill'-ania v Trst (I. maja : Washington v Havre s. maja : llin-iitfiria v CliiTlKiDre maja : 1'rt-ineri v Itrenien 1'aris v Havre Iti-x v Cenoa II:. tl>:ij:i : >.. rmamlie v Havre 1!». mrija: i jtropa v Hremen 10. maja: .Manhattan v Havre 21. maja: Aijuitaiiia v Clierlw»urg L'*!, maja : i'liu m plain v Havre Coiite