Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
šlev. 98.	V LlDDHflDl v m, dne 30. aprila m
Leic KLVIIL
• SLOVENEC« velja
po oold na t«° strmi Jngo-
slavlje ia v LJubljani: ti celo teto oapro). b 180*— u pol let« „ .. „ 9.«— sa četrt leta „ .. H <5— u cd mesec „ ■. „ 15'—
ta taosematvo ee'Me!ao K 240--
cs Sobotna izdaja: s ti o« o leto ..... K 30 — ae teosemrtvo. ... „ Si-
V* 'v M*. , . ..


:-----l Tnseratl:
■uo9nii|»na >etnvi'3tH js nai jlroia m t ram r!?o'ta nit n!o
prostor) «a en>rai . . . no K 4 50 uradni r*znla*l. nuslan«
Itd.....no K 5 —.
rri ve".|nn) n»rn*lli> ronust
Najmanjši oglas 0/9 <tim u 10,
Izhaja vsa< dan igvzcmš. ponedeljek in dan pu orazni/su, ob S. uri zjutraj.
BV Urednfltvo |e v Kopitarjevi allel štev. S/111. Ko * opisi se ae vračajo; aelraaUraaa pisma se ae sprejemalo. Drete, lelef. štv. SO, oprava, štv. 328.
f olitičen list za slovenski narol
Oprava |o v Koiltarlsrl al. S. — Raion poštne bran. ljubljanske St. 650 za naraSalno in /it. 349 za cigUse, avstr. In češ:e 24.797, o|r. 21.511, bosn.-noro. 7563
Naši mfrsuni delegati na poti ii Belgrad.
LDU Ljubljana, 29. aprila. Danes zjutraj ob pol devetih ko dospeli v Ljubljano z ekspresnim vlakom člani naše mirovne delegacije gg. dr. Trumbič, d*-. Žolger in dr. Rybaf ter so nadaljevali z istim vlakom potovanje v Belgrad. Na kolodvoru jih je pozdravil predsednik deželne vlade dr. Brejc v spremstvu okrajnega glavarja dr. Vodopivca.
LDU Zagreb, 29. aprila. Danes dopoldne je dospel na zagrebški kolodvor na ■vojem potovanju v Belgrad nas zunanji minister in delegat mirovne delegacije dr. (Trumbič, Na kolodvoru ga je prisrčno pozdravil ban dr. Laginja, ki se je ž njim v vlaku dalj časa pogovarjal. 7. dr. Trumbi-eem potuje naš mirovni delegat dr. Rybaf in tajnik dr, Pavlovič. Mirovni delegat dr, Žolger pa je odpotoval v Maribor, da poseti svojo rodbino. Poslanik dr, Vesnič odpotuje iz Pariza jutri zvečer. V pogovoril z novinarji je minister dr. Trumbič izjavil, da »o nameravali zavezniki rešiti v San Remu jadransko vprašanje na svoj način. Naši delegaciji, ki ni bila v San Remu, se ie posrečilo, to preprečiti. Obenem je dr, Trumbič izjavil, da so vesti italijanskih uradnih sporočevalnic in italijanskega časopisja, da so naše meje že določene, popolnoma neresnične. Naša delegacija vsaj o tem ni bila uradno obveščena. Naši de-legatje potujejo v Belgrad zaradi zunanje politike. Minister dr. Trumbič se je pri časnikarjih informiral o staniu stavke in je s posebnim zadovoljstvom vzel na znanje informacije, da so vse vesti italijanskega časopisja o velikih neredih v Jugoslaviji in zlasti o velikem krvolitju in pouličnih bojih v Zagrebu popolnoma neresnične. Ministrov tajnik dr. Pavlovič je izjavil, da se staliSče našega vprašanja na mirovni konferenci ne sme presojati preveč pesimistično. Naši delegati ostanejo v Belgradu nekaj dni in se vrnejo potem zopet v Pariz. Potujejo v Belgrad, da se posvetujejo z vlado in da dobe instrukcije.
maZari proti Jugoslaviji.
LDU Budimpešta, 28. aprila. Na Mažarskem se morajo javiti vsi upokojeni častniki in uradniki, kakor tudi osebe, rojene od 1865 leta do 1900, ki so bile v vojni ali oproščene vojne službe ali obvezane. To velja tudi za častnike in obvezane, ki se nahajajo preko demarkacijske črte.
LDU Sobotica, 28. aprila. Mažari zbirajo vojake na naši meji. Koncentracija se
LISTEK.
Spomina starega dekleta.
Francoski spisal Reo4 Bazin. Prevel F. P. Hrast (Dalje.)
25. Oči.
So oči, ki povedo vse; najdejo se, ki pe povedo ničesar; večina pa pravijo eno ali dve 6tvari in sicer vedno iste.
Odkar slavi literatura v prozi in v verzih naše ženske oči, ima v njih snov, ki ia ie ni izčrpala, Ona išče v njih ljubezen in le redkokdaj misel. Toliko poetov, ki ne pišejo zato« da bi se nam zamerili, ravna z nami trdo in neusmiljeno. Oni ljubijo v nas samo ljubezen, ki jo imamo ali ki bi jo lahko imele zanje in nam odkazujejo sa-mo eno vlogo ter nas vklepajo samo v gotova leta. Nekateri izmed njih — največji — 6o bili ostrooki realisti. Kaj ni opeval 2e Homer boginj in smrtnic, češ da kimajo oči kot tclice«? Hotel je izraziti dolžino in krotkost in mehki žamet teh oči, v katerih živi edini refleks trave in zemlje. Bil jc pač pastir in vse njegove predstave so bile pastirske. Toda priznati moram, da mi je prišla ta Homerjeva beseda, kakor ludi je malo prikupljiva, večkrat na misel. V omnibu-»u, na železnici, na cesti ali v salonu mi je ootinal pogled kake sosede ali mimoidoče
vrši proti demarkacijski črti. Opažajo se priprave za aktivni nastop. V Kaposvaru sc že nahajfci organiziran volni štab in vse priprave za vsako eventualnost. Tudi su-botiška (szombathelyska) divizija je pripravljena.
LDU Sijbotica, 28. aprila. Naše obla sti v Subotfei so razen včeraj javljenega lopa našle na posestvu veleposestnika Mažara Nagya šest strojnic, mnogo pušk in municije. Preiskava se vrši po hišah in so povsod našli municijo in orožje.
Komunistični oiicsnsks mandafti Zagrebu razveljavljen*.
LDU Zagreb, 29. aprila. Danes je vlada izročila poverjeniku za mesto Zagreb naredbo, s katero se razveljavijo mandati vseh 20 komunističnih mestnih svetovalcev ter mandata dr, Hinkoviča in Bukšega, in to zaradi tega, ker so položili imenovani svctovalci prisetgo s pridržkom, česar pa zakon ne dopučfia. Nadalje pravi naredba, da je izvolitev Svetozarja Deliča za župana neveljavna* ker je bil njegov mandat razveljavljen. Radi tega pozivlje vlada poverjenika, naj takoj skliče sejo mestnega sveta, na kateri jse bo vršila volitev župana. in podžupana. Na mes.o zastopnikov, čijih mandati so bili razveljavljeni, stopijo po vrsti oni, ki sp na listi.
Sporazum med železničarji Sn ulado.
LDU Belgrad^ 29. aprila. Pričakujejo, da bo danes ali jutri dosežen sporazum med stavkajočimi železničarji in železniškim ministrstvom.
11 siarem tiru.
česar se je bal vsakdo, ki je čutil, da moramo enkrat razbiti zadušni oblok, ki visi nad nami, to se je zgodilo: Demokrati se niso ničesar naučSli in niso nič pozabili. Trezni možje v njihovih vrstah so klicali, naj neha stranka s sabotažo parlamenta. Bolj kot ti možje so pa vpili dogodki zadnjih dni, ki so bliskogna razžarili podkopc, izkopane od prevratmih ljudi in tujc"v pod temelji naše države. Zdelo se je, da nam bodo žalostni dogodki prinesli vsaj en sad: da bo parlament začlel delati, sprejel volilni zakon in dal čimprej ljudstvu p-ilož-nost, da pri volitvah »izreče svojo voljo in sodbo.
Motili smo se, V sredo je " seji narodnega predstavništva podala Demokrat-
ženske to misel v glavb: »Ta ie čisto taka! O starec, vedel si, koliko krutih resnic lahko nosi ali skriva v sebi ena pohvalna beseda! Mlade Grkinje so se smehljale, ponosne na to, da je tak<j velik pesnik občudoval in obožaval njihove veli* p oči. Povedal je v verzih to, kar so mislili tudi njihovi ljubimci. Za drugo jim ni bilo mr.r!« — Moderne ženske so iznašle stotine formul, iz katerih se vid£ da jih opaja bolj barva nego oblika oči;' čitala sem po romanih in zbirkah pesirtf o neodoljivi privlačnosti modrikastih, ali kot noč črnih, zelenkastih, modrih ali platneno-sivih oči. Toda to so skoro vedno oči, ki ljubijo. Meni pa se zdi, da sem srečavala v življenju večkrat kot ti pisatelji oči, ki mislijo.
Kaka vzvišenost! Masleča lepota! Ona privlači in vzbuja straha rada bi se nam čisto približala, nagovarjla nas, nasmehlju-je se nam, toda v svojih očeh ohrani neznano neizmernost, iz kjatere prihaja, po kateri je hodila čisto sama, kamor se hoče vrniti in kamor jo hočVejo odnesti njene peruti, ki jih je zganila stamo za hip in iz usmiljenja do nas.
Pri mnogih redovnicah sem imela ta sladko-kruti vžitek, zlasti pri eni, ki je moja dobra znanka. Lepa je in nc ve, da je Ona nima ogledala, kadar si devljc na glavo svoje rodovniško pokrivalo ali si pripenja svoj pajčolan. Njene tovarišice bi jo sprejele z istim izrazom zvidovoljnosti, čc bi bila tudi grda. Kadar stopi v sobo in mi
ska zajednica izjavo, da tudi sedaj noče sodelovati v začasnem parlamentu, marveč da ga bo tudi nadalje onemogočala in sahotirala. Demokrati računajo tako-le: Sedanja vlada je bila sestavljena pod pogojem, da dela z narodnim predstavništvom, Ako ne more delati z njim, — za to poskrbimo demokrati, — bo prisiljena podati ostavko in potem pridemo mi na vlado. Toda temu igračkanju z državo je napravila vlada konec z izjavo, da ne bo več trpela, da bi se država s parlamen-trno stavko slabila v notranjosti in sramotila v inozemstvu. Vlada se sej takega narodnega prestavništva ne misli udeleževati — z drugimi besedami: vlada je v soglasju s krono odločena, odgoditi parlament, če bi hoteli demokratje onemogočiti vsako resno delo v njem.
Demokrati se niso ničesar naučili in niso nič pozabili. Vsaj tisti ne, ki imajo danes odločilen glas v Demokratski za-jednici. In vendar vpije vsa zemlja po dejanjih, potem ko smo slišali dovolj besed. Trmoglava in malenkostna vladeželjnost majhne skupine ljudi vali skale na pot onim, ki bi hoteli delati. Da, treba ie enkrat za vselej povedati urbi et orbi: Ključ za rešitev današnjega težavnega položaja ne leži nc v Ljubljani, nc v Zagrebu in ne v Sarajevu, ampak v narodnem predstavništvu v Belgradu. Danes, po teh dogodkih, ki so bili svarilo in bi morali biti bodrilo za ustvarjajoče delo, — danes gre demokratska politika še vedno v starem tiru naprej, brez velikih ciljev, brez ozira na zahteve naroda in države.
Kako se bo razmotal ta vozel, ne vemo. Vemo pa eno: Da postaja vedno bolj vroča in glasnejša zahteva ljudskih množic, da pride enkrat po sedmih letih njegov glas do veljave. Volitve nam dajte! To zahtevo ljudstva je postavila vlada kot glavno točko v svoj delovni program; demokratje so z obslrukcijo preprečili, da parlament ni mogel sprejeti volilnega zakona, nakar bi vlada razpisala volitve. Toda, sedanja vlada stoji in pada z zahtevo po brzih volitvah. Njena dolžnost je, da jih izvede čimprej, za vsako ceno,
—	parlamentarna sabotaža demokratov je v tem ne sme motiti. Dovolj dolgo se je vlada ozirala na demokratske intrige, dolgo je dopuščala, da so se igrali z državo,
—	sedaj je prišel čas, da zaključi to sramotno dobo v zgodovini prvega jugoslovanskega parlamenta.
Frsd plebiscitom na Kerosfcenv.
Iz Pariza bo dospela najbrž začetkom maja na Koroško plebiscitna komi-
sija, in to glavna v Celovec, podkomisiji pa v Velikovec in Borovlje. Po raznih predpripravah, ki jih ima komisija dovršiti, se bi vršilo glasovanje koncem junija. Gre se v prvi vrsti za natančno določitev demarkacijske črte ter za način glasovanja. V glavnem bo lo naloga našega zastopnika pri kom'.siji, od katerega bo mnogo odvisno, Na to mesto mora priti mož, ki bo dobro pozna' koroške razmere in imel tudi že vpogled za kulise svetovne politike.
Stojimo torej neposredno pred glasovanjem na Koroškem,
Razpoloženje v pasu A je za nas brez vsega dvoma ugodno. Pesimist bi sodil, da je po lanskem navdušenju, ki se je izražalo na številnih taborih, zavladala med l,udstvom neka malodušnost Pa ni. Prebivalstvo južno od Drave, ki je po večini zelo zavedno, ne zre na plebiscit kot na odločitev, nego kot na manifestacijo ko-i reških Slovencev, Severno od Drave pa, kjer so bile nekoč nemčurske trdnjave, se položaj polagoma boljša.
Očita se sicer koroškemu kmetu —* in ta odločuje pri glasovanju! — da mu jc v prvi vrsti za to, kje bo dražje prodajal svoje pridelke, nc dč sc pa v protiutež, da je koroški kmet skrajno konservativen, zvest tradiciji. In dozdevna letar-gija je le izraz treznega, realnega mišljenja. Nek duhovnik je nastopil na večjem shodu pri Pliberku in ni rekel nič drugega o jugoslovanski propagandi kot to-le: »Ako hočete nas, duhovnike, — potem glasujte za Jugoslavijo!« Kmetje so razumeli in burno klicali Jugoslaviji,
Zavedati sc moramo sicer, r'a bodo Nemci v tem kritičnem času izigrali svoje zadnje trumfe; ?aj so v predrznosti nepre-kosljivi. V koliko pa bo to vplivalo na razpoloženje koroškega ljudstva, je od. visno v prvi vrsti od tamošnje inteligence. Koroški kmet ne gleda v uradniku ali učitelju državnega služabnika, nego zre v n.em reprezentanla, zre v njem državo samo. Morda je to poglavje precej kla-verno, ker je, žal, en del koroške inteligence smatral službovanje v plebiscitnem ozemlju kot neke vrste letovišče. Zato je bil v marsikaki vasi višek vsega prosvet. nega dela — igra in ples. Slovenska inteligenca na Koroškem naj se zaveda, da bo, bodisi v tem ali onem oziru, imela vpliv le, če si osebno pridobi simpatije prebivalstva. Tu tiči tudi vzrek, da je nastala v kulturnem delu na Koroškem neka stagnacija, ki si jo je razlagati le s tem. ker so hoteli gotovi ljudje napeljati vodo na svoj strankarski mlin. Po pravici se lahko imenuje l.udi, ki zlorabljajo v sedanjem času razmere v take namene — izdajalce.
pogleda naravnost v oči ali.kadar mi pravi; »dober dan!« stopi luč in svetloba z njo, Kadar pravi: »Kako sem vesela, da Vas zopet vidim! Mi prinašate novic od mojih dragih? Vedno sem mislila nanje! Kje je ta? Kaj dela? In onale? Ali je šc tam?« čutim, da gre po meni kot nekak živ val, ki je priplaval iz širokega morja, čutim vse misli te duše, vso njeno nežnost, vse njene spomine in nekaj neznanega, silnega in veselega, pred čemur bi najraie pokleknila; toda ona tega ne bi hotela.
Spominjam se tudi neke ženske, ki c ne bom videla nikdar več in ki je govorila z menoj, me gledala in zapustila v mojem srcu sliko svojih jasnih oči. Spomin jc še mlad. Potovala sem po Angleškem in sc ustavila za en dan v nekem mestu," kjer ie vseučilišče. Bila sem gost pri enem izmed ravnateljev tega slavnega zavoda, kjer mladino tako lepo obdaja izklesano in zelenkasto zidovje, samostani, park na bregu reke, staro častitljivo brestje in vse mogočna in poetična preteklost. Posetili smo knjižnico, v kateri jc polno zakladov, ki jih ljudje ljubijo — koliko jih je pa šc, Ki nihče nc mara zanje! — potem cerkev, v kateri sede po stolih prelatov in kanonikov dandanes učitelji in se vrnili potem v privatne podrektorjeve prostore, čakajoč na kosilo, ki bi imelo biti ob pol treh. Opazovala sem slike najslavnejših gojencev zavoda, fotografije in gravure, ki so visele do hodnikovih stenah. Bilo ic tudi nckai
malega izbranih posnetkov angleških in italijanskih slikarjev, ki jc pedala nanje skozi velika okna dnevna svetloba. Toda naenkrat sem vzkliknila:
»Ah. glejte čudo!«
Stari angleški učenjak, ki je bil ves siv, dreban in silno resen, mi ni odgovoril, toda opazila sem, da mu )e postalo mehko pri srcu,
»Kdo je ta čudovita ženska? Ali je to navadna slika? Kdo jo je slikal? Na obrazu se ii leta ne poznajo. Ona je nesmrtna.«
»Ona živi,« mi je dejal.
Bi/a je to srednjevelika fotografija. Glava, ki je bila pokoncu in gledana od spredaj, jc spominjala po svojih črtah na tiste antikne sku'pturc, ki jasno izražajo pokoj, ravnovesje in neke vrste nadčloveško harmonijo. Nikaka razposa cna lepota, brez vsakega okraska- polna lica, resne u tnicc in bogati ter lahni kis^e, nabiž plavi, ki so bili povezani okrog čela. Vr-c njeno čudo je bilo v očeh. Bile so jasne in globoke, plameneče in kakor da se ne brigajo zato, da so lepe. Na kak način sc dale tc oči s svojo sliko svojo vzvišenost, da celo svoje skrivnosti in misli, ki so se vtisnile v ta kos papirja? Ne vem tega Pomenkovala sem se ž njimi kakor z živimi očmi. Zasluti'a sem v njih irladc in krepko inteligenco, polno idej, :<i ih ni v knjigah, ampak ki jih naidc duh na svoiih nole sinjih po širokem svetu in ga sprenTjr o jame od sebe. ne da bi £a težile, kakor
Dolžnost pa jc tudi vse slovenske javnosti, da posveti plebiscitu na Koroškem zasluženo pozornost. Ne bomo naštevali, kakega pomena je Koroška za našo državo z gospodarskega stališča: vsaka statistika govori o tem dovolj jasno. Svesti si pa moramo biti, da je to bila vedno doslej najvažnejša in najnevarnejša fronta slovenskega življa, da so Korošci za slovenski narod isto, kot Jugoslovani za Evropo: čuvarji njegove samoniklosti! Zato pa ima ves narocT napram koroškemu ljudstvu tudi dolžnost, da mu v odločilnem trenutku stoji ob strani. V prvi vrsti merodajni faktorji, Nemška Avstrija, ki je tako čisto na kantu, skrbi na vse pre. tege za svojo cono B. Jugoslavija prodaja in ponuja živež tujcem, naglaša vedno svoje izobilje, zraven pa cene dosledno naraščajo. Cona B n, pr. ima kruh po 5.12 kron, sladkor po 42 K v svoji gnili valuti, v coni A pa so cene kruhu zadnji čas zvišane na 6.40 K, sladkorju od 12 K na 28 K oziroma 52 K. Ako zmore Nemška Avstrija oni kapital, da v dvomljivem ozemlju doplača visoke cene, zakaj tega mi ne moremo? Vpijemo o konsolidaciji, o močni politiki, o urejeni državi, a pozabljamo, Ida je za bedne koroške delavce in za koroškega kmeta najvažnejše vprašanje — kruh. Tu je treba priskočiti slovenskemu Korotanu na pomoč, — in to more samo država.
Domovina slovenskih kmetskih kne-ssov bo odločala v kratkem o svoji usodi, Korotanu moramo gospodarsko pomagati, nuditi mu moramo cenega kruha, dokler t?e ne odprejo preko Karavank njegovemu gospodarstvu široke poti na jug. Dvanajsta ura bije, — država, slovenska inteligenca na Koroškem, slovenska javnost — na delo!	Koroški Slovenec.
Driaua SN&
Službeno poročilo o železniškem prometa
LDU Belgrad, 28. aprila. Uradno. Iz prejetih poročil se vidi, da je bilo stanje železniškega prometa včeraj tako: 1. Na progah sarajevskega in subotiškega ravnateljstva je promet reden, vse železniško osobje je zaposleno. 2. Na progah zagrebškega ravnateljstva se vrši promet za vojaške, pa tudi za privatne potrebe v vseli smereh. 3. Na vseh progah Slovenije jc promet reden. Na progah južne železnice od včeraj vozita po dva osebna in dva mešana vlaka v vseh smereh. 4. Na progah belgrajskega ravnateljstva se vrši promet za vojaške, deloma tudi za privatne potrebe. Nocoj je prispel v Belgrad simplon-ski orientekspres in bo danes odpravljen iz Belgrada s potniki
Mednarodna trgovska konierenca v Parizu.
LDU Belgrad, 28. aprila. Na tej konferenci v Parizu bodo prisotne vse inter-parlamentarne skupine vseh evropejskih parlamentov. Konferenca bo trajala od 4. do 7. maja. Naš parlament "bo zastopan po vseh strankah ter odpotujejo jutri v Pariz: V imenu Demokratske zaednice Dragoljub Joksimovič, Kosta Stojanovič, Milorad Pavlovič, Radoslav Agatonovič, dr, Dušan Vasiljevič, Ivan Grizogogno, dr. Fran Novak in dr, Vukovič; v imenu radikalnega kluba dr. Velizar Jankovič, dr. Momčilo Ninčič, Čeda Kostič, Pero Jovanovič, dr. Aleksa Pavčevič in Vela Vukičevič; v imenu skupine zunaj strank dr. Smodlaka in Risto Jojič; v imenu jugoslovanskega klu-
spremlja solnce ladjo na morju. Iz katere-ka kraja je bila ta čudna ženska? V katero katergorijo naše človeške družbe je pač spadala? Ali je biLa bogata ali revna? Tega slika ni povedala. Obleka, ki je bila izrezana v polkrogu, da se je videl krepki vrat, sc je zdela, da je bila iz temnega in preprostega blaga.
Že večkrat mi je bil moj gostitelj po-miglnil, toda nisem bila tega videla. Sence so hodile za nama in še zmerom nisem razumela. Na tihem je vžival moje občudovanje. Končno je dejal:
»To je slika žene nekega škotskega pesnika, ki je tudi ona pesnica. Naša dobra prijateljica je, vkljub veliki razliki v starosti. Fotografijo, ki Va^ je ustavila in ki je prava umetnina, je naredila neka služkinja, ki je služila nekdaj pri nas. Da, služkinja, ki je bila nezavedno genijalna umetnica,«
»Umetnina jc v prvi vrsti model, gospod.«
Stari učenjak se je obrnil proti meni, Vesel, drag mu spomin mu je razjasnil čelo in odgovoril je počasi, da se mu je vidcio, da govori rad o tem:
»Prav pravite. Ko nas je pred tremi leti počastila s svojim obiskom, sem bil ravno na vrtu, Poklicali o me. Zagledal sem jo stoječo pokonci v polni luči na najvišji stopnici pi vratih. Veter se je poigraval z njenimi zlatimi lasmi. Gledala me je, kako sem se ji bližal, gledala s temi očmi, od katerih vidite tu ie dim in senco, Nikdar še nisem videl ničesar, da bi bii tako podoben sanfam.«
(Daljo.)
ba dr. Josip Hohnjec in Stanko Banič; v imenu republikanskega kluba JaSa Proda-novič; v imenu narodnega kluba Mate Drinkovič in dr. Ivo Krnic; v imenu neodvisnega demokratskega kluba Gavro Ma-lojlovič in v imenu nacionalistične stranke Dimitrije Mašič,
Mirovni posvet.
Pogajanja z dr. Trumbičem.
LDU Pariz, 29. aprila. (DKU-Brezžič-no) »Matin« javlja iz San Rema, da je Scia-loja včeraj razpravljal v Niči z dr. Trumbi-čem o jadranskem vprašanju. Pogajanja med Scialojo in jugoslovenskimi delegati se bodo v nekaj dneh nadaljevala.
Odnošaji z Rusijo se vzpostavijo,
LDU Berlin, 29. aprila. (DKU) »Vor-
•vvarts« javlja i z Milana: Posebni poročevalec »Secola« potrjuje vest, da je konferenca v San Remu sklenila vzpostaviti vse odnošaje z Rusijo,
Avstrijska republik«.
Dr. Renner potuje v Spaa.
LDU Dunaj, 29. aprila. (ČTU) Državni kancelar dr. Renner je izjavil na zborovanju v St. Poltnu, da gre k italijanskemu ministrskemu predsedniku Nittiju za nove smernice evropske solidarnostne politike. Prvi korak jc bilo povabilo dr, Rennerja v Rim pred začetkom konference v San Remu. Drugi korak bo potovanje nemškega državnega kancelarja v Spaa. Avstrija odobrava Nittijeve namene, ker hoče živeli z vsemi državami v miru.
Komunistični sprevod na Dunaja,
LDU Dunaj, 29. aprila. (CTU) Včeraj so priredili komunistični pristaši ljudske brambe sprevod po Dunaju ter so demonstrirali zlasti pred vseučiliščem proti nem-Sko-nacionalnim dijakom. Neki častnik je bil pretepen.
Španska.
Vlada odstopila.
LDU Madrid, 28. aprila. (DKU) Agence Havas javlja: Španska vlada je odstopila,
Pollllln® novice.
-f Duševna žlahta. Za 18. april t. 1. je sklicala okrajna Kmetska zveza za Krko javen shod v Leskovec pri Krškem, Ker pa radi železničarske stavke niso prišli govorniki, se shod ni vršil. Vršila se je pa zato odborova seja, na kateri je poročal Anton Marinček o tekočih zadevah. Ko hoče otvoriti načelnik Voglar sejo, pridrvi okoli 40 liberalcev v sobo, začne vpiti in razsajati. Ko jih Anton Marinček opomni, da se vrši seja K. Z., odgovore, da ne poznajo nobene K. Z., da se seja ne bo vršila in da naj se Marinček pobere iz Leskovca. Liberalci so tako razsajali, da je bila seja nemogoča. Marinčka pa so s silo potisnili iz sobe. Glavni kolovodja je bil bivši gerent v Cerkljah Franc Butko-vec, nadalje Miha Debevec, pos, sin, dva sina gostilničarja Lavrinška, vsi iz Leskovca. Leskovška fara je trdno v rokah SLS, Leskovec sam pa je liberalen. Ko so ti tiči videli, da so navzoči pri seji samo odborniki, so jih napadli. Zborovalna svoboda je po zakonu zajamčena. »Samostojni« in komunisti se ne brigajo za postave; pest in surova sila govori. Kršila se je zborovalna svoboda že v nešteto slučajih, Spomnimo samo na Velike Lašče in na Veliki Gaber, Naloga nas vseh je, da odločno nastopimo proti takim nasiljem. Stranke 6e razvijajo samo po svoji notranji sili. Čemu potem nasilja? Naravnost nečuveno pa je, ako zabrani par ljudi s silo — sejo. Tako ravnanje je v zgodovini političnega razvoja v Sloveniji brez primere in zasluži vzgledne kazni. — Zadeva je izročena državnemu pravdništvu in poverjeništvu za notranje zadeve.
+ »Poboljšajmo sel« »Slov. Narod« piše v uvodniku »Poboljšajmo se«: »Vse kaže, da se zopet polega valovje visoko raz-paljenih strasti... Zaslepljeno strankarstvo ni naša stvar. Mi ne moremo razumeti, da bi bilo nam sploh pod kakim pogojem mogoče, se odločiti zato, da bi dali svoj glas komunistom, ki gre za uničenjem države in reda ,,.« Nato poživlja »Večerni list«, naj ne razvnema nezadovoljstva in strasti. — »Domovina«, glasilo iste JDS, piše: »Če bi ne bilo tako žalostno, človek bi se vil od smeha v petek in soboto v Ljubljani. Slavna SLS je bila v blaznem strahu. Pre-častiti tolsti možje izpred šenklavške cerkve so dobili parolo, naj ostanejo kar doma. V »katoliški tiskarni«' pa so morali vsi uredniki in črni gospodje menjati /perilo.« — Vprašali bi demokratsko stranko, komu naj verujemo, ali umazani pisavi »Domovine« ali besedam ^Slov. Naroda«. Toda odgovora nc bomo dobili. Še bolj jasno se moramo zavedati resničnosti besed, ki smo jih včeraj zapisali: »Na koga naj se nasloni organizirano krščansko ljudstvo? Osloniti sc more samo na eno: Na lastno moč!«
'+ Slučaj Roza Luxemburg. Ker »Naprej« tako toplo priporoča metode nemških socialnih demokratov, ni odveč, če si prikličemo v spomin, kako je nemška socialna demokracija spravila s poti voditelja radikalnih socialistov, gospo Rozo Luxem-burg in poslanca Liebknechta. Socialni demokratje so ta dva voditelja neodvisnih socialistov dali zadaviti na cesti, tolpa je vrgla truplo v reko in proletarska svoboda je bila rešena. Liebknecht je bil mož, ki je imej poguma dovolj, da je dvignil obtožbo proti pruskemu imperializmu in proti socialni demokraciji, ki je podpirala politiko cesarja Viljema. Roza Luremburg je sedela več let v ječi, ker se ni hotela ukloniti volji krvavih junkerjev in še neprimerno bolj krvavih socialnih demokratov. Zato so sodrugi oba dali zadaviti na ulici ob belem dnevu — in »Naprej« dosledno piše, da bo še vedno rabil svetov nemških sp-drugov. Obenem pa hoče iz krvi nesrečnih žrtev zadnjih dni kovati zlate za volilno borbo. To ogabno trgovino s krvjo, to hinavsko zavijanje od strani onih, ki so so-krivi na hujskanju in preliti krvi, je treba pribiti na sramotni oder!
-f Pri nas in v Nemški Avstriji. »Naprej« je včeraj pohvalil nemško-avstrijske socialne demokrate tako-le: »Bodimo odkritosrčni, sodrugi, da nam ostane šc dolgo nemški proletarijat vzor, kot nam jc bil pred vojno. Njegovih svetov bomo šc vedno rabili...« — Iste dni kot pri na:; je izbruhnil v Nemški Avstriji štrajk železniških nastavljencev, ki je bil zgolj mezdni boj. Ta mezdni boj je vlada, v kateri imajo večino socialni demokratje in socialnodemokratska stranka, s silo udušila. Ukazala je »delavskim četam« (Arbeiterwehr), oboroženim z revolverji in puškani, naj zasedejo progo in je zagrozila, da bo s to rdečo gardo mililari-zirala železnice. Še več: Socialnodemo-kratski župan v Dunajskem Novem mestu, Pichler, je dal med stavko sestaviti .posebne vlake, ki so vozili kot »Pichler-zfige«. V tem mezdnem gibanju, ki ni imelo nikakega političnega ozadja, je bi! glavni k r u m i r socialnodemokratski župan. Mezdni boj so zlomili socialni demokratje z brahijalno silo zato, ker so železničarji šli v stavko, ne da bi gg. prvake prosili za milostno dovoljenje. — Pri nas ni bilo mezdnega boja, bil je političen štrajk komunistov. Pritrdil nam bo vsak preizkušen delavec, ki ve, da štrajkov ne diktira par ljudi, ampak da se vrše prej pogajanja, potem, če so zahteve odbite, glasovanje in šele potem vstopi delavstvo v mezdni boj. Proti političnemu štrajku §mo nastopili, — in »Naprej« kliče vse grome in strele na nas. Obenem pa povdarja, da bomo svetov nemških socialnih demokratov, ki so zlomili mezdni boj, še vedno rabili...
+ Črnogorci proti Italiji. Iz Cetinja javljajo: Skoro po vsej Črni gori so bila protestna zborovanja proti Italiji. Zahtevali so na njih, da se moara Skader združiti z Jugoslavijo.
-f- Drugi liturgični teden za akademike v Maria-Laach se je vršil letošnji veliki teden. Ob tej priliki se jc zbralo v benediktinskem samostanu mnogo zastopnikov vseh stanov z akademično izobrazbo in mnogo akademičnega dijaštva. Predavanja je vodil opat Ildefons Herwegen.
.— »Slovenska Straža« ima svoj izredni občni zbor v pondeljek, dne 17. maja 1920 ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Dnevni red: 1..Sprememba pravil. 2. Slučajnosti.
—	Podružnica Slomšk. zveze za novomeški in črnom. okraj ima svoj občni zbor dne 6. maja ob 13. uri v Novem mestu, ker je dne 22. aprila izostal radi prometnih ovir. Prihitite vsi člani na mali majniški izlet v Novo mesto! — Odbor.
—	Ljudski oder iz Ljubljane ne bo gostoval v Kranju v nedeljo, kot smo včeraj poročali, ampak v soboto ob osmi uri zvečer.. Igrali bodo Schonherrovo dramo »Otroška tragedija« v treh aktih. Vstopnice se dobe v knjigarni »Ilirija« v Kranju.
—	Za profesorja dogmatike na bogoslovni fakulteti v Zagrebu je imenovan dr, Stepan Baitšič.
—	Vojna cenzura preneha. Uradno, Ko se dne 5. maja dokonfca dcmobilizacija vojske, preneha od tega dne tudi vojna cenzura, o čemer so že obveščene vse vojaške oblasti. Tudi minister za notranje stvari in vse pokrajinske vlade so o tem obveščene. Od -tega dne bo tisk podvržen zakonom, ki so v raznih krajih pred vojno bili v veljavi,
—	Kredit zrn odkup hrane. Minister za prehrano in obnovo zemlje je olvoril kredite zA odkup hrane nastopnim okrožjem: Za vranjsko okrožje 500.000 dinarjev, za topliško 400.000 dinarjev, kumanovsko 700.000 dinarjev, niško 600.000 dinarjev, prjštinsko 500,000 m skopljan 200.000 dinarjev.
—	Poslopje za narodno predstavni, štvo. Ministrski svet je sklenil, da se dovrši zidanje, skupščinskega poslopja na
Batalži, V to svrho je odobren kredit 3 milijonov dinarjev.
„ Epidemijska postaja v Belgradu.
Ministrstvo za narodno zdravje je pristalo na to, da se »prejme od belgrajske občine zemljišče, ki se nahaja na izhodu v dolenje mesto, za zidanje epidemijske postaje. Ministrstvo je hotelo drugo zemljišče, mestni svet se pa s temi ni zlagal.
—	Klin s klinom. V Osjeku in Novem Sadu se je proti komunističnemu sindikalnemu svetu ustanovil sindikat vseh gospodarskih organizacij in meščanstva. Izšla je vspodbuda, da se enaka organizacija ustanovi tudi v Zagrebu.
—	Aretirani voditelji komunistov. Po-noči od sobote 24. do nedelje 25. t. m. so bili v Zagorju aretirani ti voditelji komu-stov in stavke: strojevodji Valentin Mlakar in Rupert Šafner; rudarji Fortunat Lojtra, Alojz Kopriva, Franc Ravnikar, Kari Odlazek, Jožef Mam, Viktor Bregant, Kari Bregancin, in kamcnolomec Franc Farčnik. Vsi so bili v nedeljo popoldne oddani državnemu pravdništvu v Ljubljani,
—	Eno in dvekronski bankovci. Sedaj postaja stanje s temi bankovci že neznosno. Saj človek nikdar ne ve, ah ima pravega v rokah ali ne. Ali res ni moči v državi, ki bi naredila temu stanju konec? In ravno najrevnejši sloji trpijo. Pisec teh vrst je iz vljudnosti in dobrega namena prevzel prodajo časnikov in brošur. Kake so posledice? Dobi same take krone, o katerih ne ve, ali so prave ali ne in ko hoče časnike plačati na pošti, pošta ne vzame nobenega bankovca. Na tak način se jenja popolnoma prodaja časnikov in brošuric. Pri nas je vse polno viničarjev; tem ubožcem morajo gospodarji izplačevati dnino v kronah; bridko se pritožujejo, da ne morejo spraviti denarja v promet, proklinjajo vsled tega državo, poslance, ministre in vse. Najbolj grdo pa ravna poštna blagajna. Meni nič tebi nič pošlje bankovce — ne vem ali iz Maribora ali Ljubljane — nazaj, tudi take, o katerih je vsak prepričan, da co pravi — in jasno je, da sprejmejo na glavnih poštah samo toliko bankovcev, koliko jih rabijo, vse drugo mora nazaj in kaj naj začne trgovec s celim kupom takega papirja. To stanje kriči glasno, zganite se odločilni faktorii, da nc borlete ravno najubožnej-ših pognali v obup. Posebno pa sc naj poštni uradi podučijo, da niso za to tukaj, da bi šikanirali stranke. Naj bi vendar tukaj raje država nekai žrtvovala, kakor pa da dela tolfkim ubožcem krivico.
Vlomi no deželi. Vlomljeno je bilo v hišo posestnika Friderika Majhna v Stari Žagi, Tatovi so odnesil 11.250 kron v denarju in razne obleke. Majhnova škoda znaša 26.900 kron. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v razstavno okno trgovca Franceta Pečauerja v Čermošnjicah. — Od 19, na 20. t. m, so vlomili tatovi v zidanico Marije Klajnove v Selu pri sv. Duhu in ji odnesli vina v vrednosti 3700 kron. Vlomilci so vlomili tudi v trgovino Katarine Drgancove v Semiču in odnesli tobaka, svalČic b smotk v vrednosti 1980 K. —
V	noči na 17. t. m. je bilo vlomljeno v usnjarsko dclavnico Miroslava Stumberger-ja v Brežicah. Tatovi so odnesli osnažene kože, od katerih jih je nekaj označenih s črkama K. L., ki so vredne 22,200 kron. —« Žagarju Francetu Pecku v Fužinah pri Mirni na Dolenjskem jc bil ukraden 10 metrov dolgi 1500 kron vredni gonilni jermen. —
V	Globokem pri Brežicah je bilo v noči na 20. aprila vlomljeno pri trgovcih Bitič in Jožef Verstovšek. Vlomilci so trgovino zelo izpraznili in pdnesli blaga v vrednosti 80.000 kron. Orožniki v Brežicah so ugo-tovili, da so vlomili cigani in so zaprli cigana Kiiando Rozanfeida, pri katerem so našli še nekaj ukradenga blaga. Oblsti iščejo še sledeče navedenega vloma sumljive cigane.- Franca Gartnerja, Vinko Gart-nerja, Silvestra Gartnerja, Adolfa, Alojzija, Franca, Alojzijo, Oiilijo Ln Veroniko Ro-zenfeldovo, kateri cigani so z Bizeljskega.
— Roparski umor v Mačkovcih (Prekmurje). Dne 31. marca t. 1. našla se je nad tunelom pri Mačkovcih (Prekmurje) ena ženska, ki je bila umorjena in oropana od neznanih zločincev. Popis osebe: 20—25 let stara, dobro rejena, kratkih blond lasi in istih obrvi, okroglega obraza, majema nosu, male okrogle brade, na zgornji levi čeljusti je imela 4 zlate (1 podočnik in 3 kočnike) na desni zgornji pa 3 zlate kočnike. Roke so bile mehke in z negovanimi nohti. — Obleka: mestna noša, ponošen črnosuk-njast plašč in črno krilo, naprsnik okrašen (raznovrstne cvetlice). Poizvedbe po neznani so še brezuspešne. Edino ena oseba priča, da jo je videla dne 29. inarca blizu Gornje Lendave (Prekmurje) v spremstvu 30 letne srednje velike žene črnega polta in črnooblečene (oglavni robec črn). Obe sta krošnjarili z nogavicami, robci in drugimi malenkostmi. Govorili sta slovenski (štajersko narečje). Umorjena ni imela robca, ampak zimski ovratni robec. Spremljevalka je trdila, da je oženjena. Opomni se, da posedujejo vse orožniške postaje v Prekmurju sliko od umorjene. Vsakdo, ki o umorjeni kaj zve, naj to sporoči okrajni sodr.iji v Murski Soboti. — Okrajno sodišče Murska Sobcrta, dne 16. aprila 1920.
—	Tatvina v župniaču. Župniku Ivanu Zadravcu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je ukradel njegov hlapec Anton San-dor orodja v vrednosti 340 kron.
—	Javna dražba lesa v Žirovniški planini pod Stolom. Dne 9. maja t. 1, se vrši v Mostah pri Žirovnici (Gorenjsko) v prostorih gostilne Matič ob 3. uri popoldne javna dražba kakih 1000 m3 je-lovega in smrekovega lesa iz srenjskega gozda pod Stolom. Les se lahko ogleda vsak dan od 3. do 8. maja t. 1 na licu mesta. Vsa pojasnila daje načelnik Ivan M a t i č v Mostah. — Gospodarski odsek vasi Moste in Žirovnica.
Uut»Uan.$&4 novice.
lj Župan dr. Ivan Tavčar je odšel danes po zdravntfkem nasvetu na večteden-ski dopust. V tem času ga nadomešča v poslih občinskega sveta podžupan dr. Karel T r i 11 e r, ki je strankam na razpolago od 11. do 12. ure dopoldne; v zadevah občinske aprovizacije pa sprejema tudi podžupan le vsak torek.
lj Iz sodne službe. Od deželnega sodišča k poverjeništvu je premeščen dež. sodni svetnik Nagode; od deželne sodnije k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani je premeščen višji deželnosodni svetnik Persche; reaktiviran je višji deželnosodni svetnik Hauffen in prideljen deželnemu sodišču; deželnemu sodišču prideljen je sodni svetnik dr. Kaiser.
lj Zabavni klub »Sanice«. Prireditev zabavnega kluba v Unionu danes zvečer odpade. — Tajnik.	(Kj
lj Novo žensko društvo. Dosedanje ljubljansko »Meščansko žensko društvo« se v želji po razširjenju svojega programa in krepkejem poudarku svoje smen pre-osnuje v nepolitično, kulturno »Krščansko žensko društvo«, včlanjeno »Slovenski krščansko-socialni zvezi« v Ljubljani. Pravila novemu društvu so od oblasti že potrjena in se bo vršil ustanovni občni zbor društva dne 6. majnika ob 5. uri popoldne v posvetovalnici »Jugoslovanske tiskarne« v I. nadstropju. Namen novemu društvu bo gojiti med ljubljanskim inteligentnim žen-slvom krščanskega svetovnega naziranja medsebojno družabnost in vzajemnost, poglabljati med njim vsestransko krščansko in narodno kulturo ter vzbujati in usposab-Ijati ga za prosvetno in socialno delo vseh vrst v prospeh kiščanske in "arrlre kulture, V dosego svojih ciljev bo prirejalo društvene in družabne večere, zabav? in izlete, predavanja, diskuzijske sestanke in razstave; po potrebi bo izdajalo ludi lastno glasilo in društvene publikacija. — Pripravljalni odbor poživlja vse krščansko misleče ljubljanske dame, da rz strnejo v tem društvu v trdno falango, ki s<* ne bo nikjer sramovala pokazati tudi svoje verno krščansko prepričanje. Dosedanje članice »Meščanskega ženskega društvs« ostanejo samoumevno zveste tudi novemu društvu. Poleg teh pa se bodo priglašale v njegove vrste še druge gospe in gospodične v kar najobilnejšem številu. Priglasi za sprejem naj se do ustanovnega občnega zbora pošiljajo na naslov predsednice pripravljalnega odbora, ge. Helene ing. Remčevc, Kersnikova ulica št. 7, ali tajnice dosedanjega »Meščanskega ženskega društva«, gdčne, P. Tomažičeve, Sv. Petra nasip 71.
lj Po ponesrečeni stavki komunistov. Državni varnostni organi so aretirali komunista medicinca Vladislava Fabjančiča, ki se je nedavno udeležel mednarodne konference komunistov v Ženevi in shoda federacije študentov komunistov ob isti priliki. V Št. Vidu pri Zatičini so aretirali komunista medicinca Klemenčiča, O dr, Lemežu, ki je v preiskavi, se čuje, da se je udeležil sobotnih nemirov na Zaloški cesti, po nemirih je pa hotel ves prepaden v zdaj po policiji zaprto komunistično centralo v Mahrovi hiši. Domneva se, da je najbrže odstranil kake obteževalne spise. V Ljubljano se je vrnil voditelj komunistov nadrevident drž. žel, Vencajz, ki je že nekaj dni pred izbruhom komunistične železničarska stavke odpotoval iz Ljubljane. Komunisti so nameravali izdati ob 1. maj-niku brošuro: »1. maj nove internacionali-sti'čne Lnternacionale«; izdajatelj je bil Golouh; policija je pa brošuro zaplenila in konfiscirala 10.000 izvodov. — Na vseh treh ljubljanskih kolodvorih se dela že tako, kakor se je delalo pred stavko. Neznatno število komunistov se še ni povrnilo na delo. Obrat, posebno tovorni, še ni opolnoma obnovljen, kar tudi ni v tako ratkem času izvedljivo. Škode ima vsled stavke uprava južne železnice 10,000-000 kron. — Vsled prepovedi točenja alkoholnih pijač je policijsko ravnateljstvo zaprlo zdaj že tretjo gostilno: klet pri Maliču, ker se je dognalo, da se tebinič meninič točilo vino. Najemnico kleti je poleg zaprtja lokala kaznovala policija s 4000 kronami globe, kazen v isti višini se je naložila tudi lastnikamo zdaj zaprtih gostiln pri Drašč-ku (Bohoričeva ulica) m pri »ZlaLorugu« (Gosposka ulica).
lj Produk.ivna zadruga čevljarjrv za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo : usnja v nedeljo 2, maja ob 9. uri dopoldne | v običajnih prostorih. Spodnja Šiška 30-
lj Med gostilničarskim in kavarniškim uslužbenstvom je zadnji čas vsled hujskanja brezposelnih postopačev komunističnega duha nastala zbeganost in neposlušnost, ki se je javljala v naravnost sovražnem razpoloženju napram gospodarjem. Pri vseh obrtnih zadrugah ie za pripadnike zadruge, to je tudi za pomočnike, po zakonu določen pomočniški odbor, ki je kot korporacija pristojen za vsa Dogajanja in v vseh zadevah, ki obstojajo med gospodarji in pomočniki. Gotovim brezposelnim življem pa ta korporacija ni bila po godu, ker je delovala preveč, složno z gospodarji. Zato so osnovali nivo društvo natakarjev in drugih uslužbencev ^ostilničarske obrti. To društvo si :e prilastilo kar diktatorske pravice, razvel.avlja obstoječe zakone ter po stavlia na njih mesto svoje odločbe, skovane na svojih polnočnih Sestankih. Gostilni-carska organizacija, vpoštevajoč svoj pomočniški zbor, je šla uslur.benstvu tako pri mezdnih zahtevah, kakor tudi v vseh drugih ozirih vseskozi kulantno na roke, ter vpoštevala interese pomočnikov, kot članov zadruge, a to vedno le pod egido pomočniškega zbora, nepriznavajoč političnega strankarskega društva natakarjev, katerega ne priznava in tudi neče vpoštevati. To tem manj, ker se je zadnje čase jasno pokazalo, da je to društvo popolnoma v rokah komunističnih hujskačev. Uslužben-stvo ne kaže več nobene uljudnosti napram gostom in nobene poslušnosti napram gospodarjem, tako da imajo le-ti utis, kakor da bi bili obdani od samih sovražnikov v svojih obratih. Tak položaj pa je nevzdrž-ljiv. Zato so gostilničarji sklenili, da se kratkrmalo otresejo takih elementov, ki so zadnji čas kazali simpatije za komuniste in so. sodelovali pri zadnjih državi nevarnih naklepih. S takimi življi ni sporazuma in je najbolje, da se jih odslovi iz služb. Kdor gori za komunističen evangelij, je sovražnik obstoječega reda in škodljivec države, zato mora od hiše. Od društva natakarjev priporočenih se sploh ne bo sprejemalo v službe, marveč le one, ki jih priporoči zadružna posredovalnica. Policijo opozarjamo istočasno, da bi bilo umestno izgnati tiste brezposelne elemente, ki sprijajo in zavajajo dobro uslužbenstvo v družbe, ki kažejo naravnost protidržavne tendence. Solidna dekleta, ki žele dobiti dobril mest natakaric v gostilničarskih in kavarniških obratih, se naj oglasijo v zadružni pisarni.
lj Dar. Rodbina Terbuhovič v Ljubljani je darovala namesto venca na grob umrlemu g. prof. Kruleč »Slovenskemu Rdečemu križu« svoto 50 K. Iskrena hvala.
lj Aretacija inž. Petrovvicza. G. inž, Petrov/icz nan prosi objaviti, da je bila proti njemu dne 26. t. m. radi zločina po S 101 k. z. uvedena uvodna preiskava dne 28. t. m. v smislu § 109 k. pr. r. ustavljena in da Se ga je ta dan izpustilo iz preiskovalnega zapora. G. inž. Petrowicz ima v rokah tozadevno uradno potrdilo. Dalje nas prosi inž. Petrovvicz ugotoviti, da nima nobenega stika z delavstvom in da se sploh ne peča s politiko.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24. marca 1920: število novorojencev 26, mrtvorojencev 2, umrlih 28. Od umrlih je domačinov 19, tujcev 9. Umrli so za ošpicami 1, za Jetiko 5, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 5, za različnimi boleznimi 14. za pljučnico 2. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škrlatico 1, za grižo 1.
lj Ukradene reči pridobila sta si Alojzij in Ljudevit Meserko, za kar sta bila obsojena prvi na 2 in pol meseca zapora in 50 K globe, drugi na dva meseca zapora, Z ozirom na to notico v predvčerajšnji številki »Slovenca« smo naprošeni objaviti, da bivši trgovec g. Alojzij Meserko, Radecke-ga cesta štev. 2 z obsojenim Alojzijem Meserko ni identičen.
lj Ljubljanski mladi tatje. Te dni se je pečalo ljubljansko deželno sodišče s 6 mladimi fantiči v starosti od 13, do 17. leta, od katerih eden: 14 letni fant, je ukradel svojemu delodajalcu 35 gumijevih cevi, katere so pptem razprodajah njegovi tovariši. Izkupiček so večinoma izročili mlademu tatiču, kateri jih je zato res nobel vodil v gledališče, dokler je imel kaj denarja. Do 1200 kron so mladi fantje na ta način zapravili. Državni pravdnik dr. Modic je predlagal krivdorek in milostno sodbo. Sodišče je izreklo sodbo, po kateri so bili mladi fantiči obsojeni v 6 tednov težke ječe, 14 dni ječe, 10 dni zaprtije v zavarovanem kraju, 14 dni ječe, 3 tedne in na 14 dni ječe. Po primernem zelo umestnem svarilu staršem je prvomestnik kazenskega senata svetnik Rekar zaključil razpravo.
lj Ker je ukradel 10 moških in f ženskih srajc in 2 spodnji hlači iz hiše i rije Štrukelj, jc obsodilo deželno sodiš v Ljubljani Jožeta Štrukelj v 4 mesece ž-ke ječe.
lj Drago meso. Mesarja Karol Štrukelj in Anton Prusnik sta prodajala kilogram mesa po 24 kron. Obsojena sta in sicer Štrukelj na 5 dni in Prusnik na 1 teden zapora.
lj Zaplemba tobaka. Državni varnostni organi so zaplenili Končanu Krancu 53
in Frančišku Petkovšku 39 zavitkov tobaka,
lj Ker je verižila z valuto in povpraševala po dolarjih kar na Marijinem trgu, je bila obsojena Ana Candler iz Rodice na 5 dni zapora in na 300 kron globe.
lj Vojno kolo št. 77.487 vredno 3500 kron je bilo ukradeno g. Matevžu Igliču,
lj Kaj se vse krade. Opernemu pevcu g. Emilu Rumplju, je bil ukraden kovčeg, v katerem je imel note in druge spise. Škoda znaša 3000 kron,
lj Tatvina pri Mergenthalerju. Policija je aretirala 28. t. m. ob 23. uri na Selu Alojzija Nadižarja, o katerem se je dognalo, da je kradel usnje pri Mergenthalerju.
lj Posipanje cest v Ljubljani se je pričelo, vendar se ceste posipavajo z ostrim gramozom tako, kakor je to v najvišjih hribovskih vaseh navada. Ceste na) se posipavajo tako, da se z valjarjem kamen stre in ugladi vršina s peskom.
ffajnousilsa poročila.
Stavka železničarjev k©n-: lana.
ELIgrad, 29. aprila. Okoli 7. zvečer je objavilo vodstvo Saveza prometnih in transportnih radnika, da se stavka ustavlja in da naj se delavci takoj vrnejo na delo. Tekom dneva so se delegati saveza trudili, priti v stik z ministrom dr. Korošcem. Delegati so v ministrstvu za promet danes dopoldne izjavili ,da so pripravljeni tudi predložiti pismeno pred'.oge za podlago, na kateri bi se naj rešilo železničarsko vprašanje. Minirler dr. Korošec je izjavil, naj svojo ponudbo predlože pismeno še danes, kar so tudi storili. Njihove zahteve so v glavnem iste kakor so jih stavili že prej. Na to je minister za promet dal pismen odgovor, v katerem izjavlja, da ministrstvo za promet ni v stanu, spuščati se v podrobne razprave glede tega vprašanja, dokler se vsi železničarji ne vrnejo na delo in ne nastopijo celokupne službe. Medtem pa se ministrstvo za promet obvezuje, da hoče lakoj, ko se vzpostavi promet, kakor pred stavko, prične razgovore o vseh železniških zahtevah, pri čemur se hoče potruditi z vsemi silami, da se njihovim gospodarskim željam zadovolji, Istotako se hoče potruditi, da se prekliče ukaz o mobilizaciji železničarjev. Ministrstvo za promet se obvezuje, da priporoči ravnateljstvu južnih železnic, da istotako na tej podlagi vzame v razpravo železniška vprašanja, Delegati železničarjev so sprejeli na znanje to izjavo in izjavili, da io Dodo sporočili savezu v svrho nadaljnega sklepania. Kakor se vidi, je zmagalo odločno zadržanje ministra za promet dr. Korošca, kakor tudi stališče, da se ne prične prej s pogajanji, dokler se železničarji ne vrnejo na delo. S tem se je pokazala tudi netaktnost postopanja ministra za socialno politiko dr. Šurmina, ki je neprestano zagovarjal železničarje, dadravno je bilo v ministrskem svetu sklenjeno, da se pogajanja ne prično, dokler sc železničarji ne vrnejo na delo.
ŽELEZNIČARSKA SLUŽBENA PRAG-MATIKA.
Belgrad, 29. aprila. V ministrstvu za promet je izdelan tarifni cenik, po katerem se železniške tarife zvišajo za 50 odstotkov. Istotako se izdeluje nova železničarska službena pragmatika, po kateri bodo plače železničarjev regulirane z ozirom na draginjske razmere,
DR, KOROŠEC PRI REGENTU.
Belgrad, 29. aprila. Danes je bil v av-dijehci pri regentu minister za promet dr. Korošec.
STALIŠČE VLADE OJAČENO.
Belgrad, 29. aprila. S koncem stavke se je ojačil položaj vlade. Poslanik Vesnič pride te dni v Belgrad.
GENERAL MATIČ PRI DR. KOROŠCU.
Belgrad, 29. aprila. General Matič, poveljnik savske divizije, je bil pred svojim odhodom v Zagreb pri ministru dr. Korošcu na posvetovanju.
POŠTNI UR ADNIK1 DELILI KOMUNISTIČNE LETAKE.
Belgrad, 29. aprila. Ugotovili so, da je mnogo poštnih uradnikov na progi Ljubljana — Belgrad delilo komunistične letake za časa železničarske stavke, vsled česar pridejo v preiskavo.
1. MAJ V ZAGREBU.
Zagreb, 29. aprila. Poverjenišlvo za notranje stvari je izdalo objavo, v kateri poudarja, da odreja z ozirom na težke razmere, da veljata 30. april in 1. maj za navadna delovna dneva. Radi tega morajo biti ta dva dni odprte vso trgovine z živili in predmeti, ki so potrebni za življenje, Prestopki se bodo kaznovali z od-vzetjem obrti in zaporom do šest mesecev. Poslovati morajo vse obrti, ki sc ba-vijo s prehrano prebivalstva. Za oba dneva je prepovedano točenje alkoholnih pijač. Vsaka zbiranja ali pa preprečevanja dela so strogo prepovedana.
JADRANSKO VPRAŠANJE SE REŠI SPORAZUMNO. LDU Rim, 29. aprila. (Brezžično.) Ministrski predsednik Nitti je glede uspeha sanremske konference izjavil,' da sta Anglija in Francija dovolili Italiji izključno pravico eksploatacije obrežnih pokrajin. To ozemlje se začenja pri Adramitskem zalivu, se razteza čez maloazijsko visoko ravan in konča zapadno mersinskega zaliva. Italija je tudi dobila zagotovilo, da sme eksploatirati premogovnike pri Hera-kleji.. — V jadranskem vprašanju je Nitti drage volje ugodil želji Jugoslavije, potom neposrednih pogajanj čimprej rešiti zadevo.
KONČANA STAVKA INDUSTRIJSKIH NAMEŠČENCEV, LDU Gradec, 29. aprila. (DKU) Stavkujoči nameščenci v industrijskih podjetjih so imeli danes dopoldne zborovanje, kjer so sklenili, prenehati s stavko. Zbo-rovalci so sprejeli vse točke, li služijo kot podlaga za pogajanja z industrijci. Popoldne ob 14. uri so povsod začeli delati.
OGRSKA SKUPŠČINA ODGODENA. LDU Budimpešta, 29. aprila. (DKU) Narodna skupščina je rešila manjše predloge ter se je nato odgodila do 17. maja.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 29. aprila. (DKU — Ha vas.) Zveza železničarskih organizacij jo i 28 proti 24 glasovom sklenila, dne 30, t, m. opolnoči stopiti v stavko,
BORZA.
LDU Zagreb, 29. aprila. Devize, Berlin 283—288, Italija 725—760, Pariz 1050 do 1055, Praga 250—252, Švica 3000—0, Dunaj 70—71. Valute. Ameriški dolarji 14.500—14.800 avstrijske krone 66—70, bolgarski levi žigesmi 180—0, carski rub-lji 197—201, čeboclovaške krone 0—250, 20 kronski zlati 0, francoski franki 1026 do 1045, napoleondori 560—570, nemške marke 270—274, romunski leji 270—272, italijanske lire 705—730, turške lire v zlatu 0—620,
LDU Curih, 28. aprila. (ČTU.) Borza, Berlin 9.50, Holandija 206.50, Newyork 565, London 21.70, Pariz 33.60, Milan 24.55, Bruselj 35.90, Kodanj 96.50, Stock-holm .120, Kristijanija 109, Madrid 95.75, Buenos Aires 250, Praga 8.80, Zagreb 3.25, Kral ;ov 2 20, Budimpešta 2.60, Varšava 3.15, Dunaj, denar 2.70, Dunaj 2.80, avstrijske žigosane krone v denarju 2.80, v blagu 3 K,
Razne ffmvke.
r Aviatika ima lepo bodočnost, The Manchester Guardian poroča, da je predsednik A.ero-Cluba de France g. Michelin izrazil prepričanje, da bo 1. 1925. lehko preleteti v uri 250 milj in to možnost dokazuje z iznajdbo Rateaua, ki je sestavi! turbino, ki omogoča visoko letanje s tem, da zgostuje zrak v pogon motorja in dihanje pasažirjetn. Omogočeno je sestaviti stroje s 50.000 konjskih sil, tako da bo zra-koplovec kosil v Parizu, južinal v Neapolju, večer,al pa v Kahiri.
r Glasovanje na smrt obsojenih, V Sing Singu se je vršilo pred nekaj dnevi glasovanje pri 26 morilcih v smrtni hiši in 23 teh se je izreklo v prilog odprave smrtne kazni od strani sedanjega zasedanja zakonodaje. Vsi pa so glasovali, da imajo rajši sto-lec, kot pa dosmrtno ječo. Po njih mnenju bi se moralo dosmrtno kazen izpremeniti v dvajsetletno kot je določena sedaj za umor po drugem redu. — To res ni nič čudnega, da so na smrt obsojeni glasovali za odpravo smrtne kazni. Značilnejša je druga izjava, da imajo raje smrt na električnem stolcu, kot pa dosmrtno ječo, odkjer jih reši itak samo smrt.
r Pozct na depeše z Marsa! Godfrey Issacs, ravnatelj Marconijeve družbe, je izjavil te dni, da se bo še ta mesec vršila organizirana poskušnja za razvozlanje miste-rijoznih brezžičnih depeš na vseh postajah brezžičnega sistema. V aprilu bo planet Mars najbližje zemlji in če so razumljive depeše v kakšni zvezi z Marsom, kot 6e špekulira, tedaj sc la slutnja morda ugotovila, Ako se do . — je dejal Issacs —-da se skrivnostne orzojavke oglasijo v enem in istem trenolku na različnih krajih sveta, tedaj bo teorija, da prihajajo depeše s tujih planelov, dobila precej trdno podlago. — Pozor tedaj na brzojave z Marsa. V tem slučaju bo treba naš dopisni urad razširiti in pomnožiti, če sc iz tega jajca ne izvali — amerikanska raca.
r Kdaj je človek najmočnejši? Koliko jih jc, ki bi na tako vprašanje brez premišljevanja odgovorili zjutraj! Po navadi se misli, da je človek zjutraj najved^ejši, in da so njegove fizične moči najkrepkejše.
r Jahta Hiromdcllc bivše francoske Cesarice Evgenije, ki je bila svoj čas naj-elcgantnejša ladija na svetu, je bila te dni prodana v Gencvi za 135.000 frankov. Na ti ladji sc je peljala cesarica, ko jc proslavila prvi pohod skozi novi Sueški prekop,
Seja občinskega sveta ljubljanskega.
Ljubljana, 29. aprife 1920.
Današnjo izredno javno sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar, ki imenuje overova-teljema zapisnika občinska svetovalca Šerjaka in Malija.
Dalje naznani, da sta se opravičila občinski svetovalec Bonač, ki jc bolan, in občinski svetovalec Franchetti, ki je odpotoval v Maribor k svoji na smrt bolni sestri
Predsedstvena poročila.
Dr, Tavčar poroča: »Zadnjo soboto, fta dan sv, Jurija so se zgodili na Zaloški cesti izgredi, kateri so vsega obžalovanja vredni. Niti najmanjšega očitka nočem izreči na nobeno stran za to, kar se je zgodilo, Če hočemo živeti v redni državi, moramo skrbeti za red in da se varuje njena avktoritcta. Četudi sem upal, da v letih mojega županovanja v Ljubljani ne bo tekla kri. moram izraziti globoko obžalovanje tistim, ki so izgubili 24. aprila 1920 življenje v Ljubljani. Občina bo za svojce padlih, ako so pristojni v Ljubljano, po svojih močeh kolikor mogoče izdatno skrbela. V zapisnik se zapiše, da ste v znamenje obžalovanja vstali.«
Župan dalje naznani, da je v občinski svet pozvani gospod Korene naznanil pismeno, da nc more sprejeti mesta občinskega svetovalca, vsled česar sc vpokliče v občinski svet Ljudevit Jaklič, mizarski mojster v Ljubljani,
Dr, Tavčar končno naznani: »Odbor ta dr. Krekov spomenik je poslal pismo, v katerem naznanja, da se bo odkril dr. Krekov novi nagrobni spomenik dne 30. majnika 1920: na dan obletnice majniške deklaracije in naproša občino, da bi sprejela spomenik v svojo last in oskrbo ter daje v ta namen mestni občini na razpolago 5000 kron. Moje mnenje je, da je občina samoobsebi umljivo dolžna sprejeti v svojo oskrbo nagrobni spomenik velikega moža. Zato predlagam ex praesidio: »Dr. Krekov nagrobni spomenik in 5000 kron za njegovo vzdrževanje mestna občina sprejme v svojo oskrbo.« (Odobravanje.) Se soglasno sprejme.
Končno poroča dr. Tavčar:
Za mestne reveže so darovali: Oskar Frič, trgovec, povodom državljanske zaprisege 1000 K, Herman Pclers, zoboteh-nik, povodom državljanske zaprisege 1C00 kron; neimenovan povodom sprejema v občinsko zvezo 200 K; Viljem Spitjer, trgovec, ponovno 100 kron; Josipina Jančar, posestnica, odklonjen honorar za neko pričanje 20 K.
Finančne zadeve.
Podžupan dr. Triller poroča: Župan fe posal dopis v zadevi uvedbe novih zvi-šanih občinskih taks na podlagi naredbe deželne vlade za Slovenijo št. 177 z dne 1. aprila 1920, v katerem stavlja predlog, da naj se za Ljubljano določijo od 1. majnika naprej maksimalne takse. Sc soglasno
odobri.
Dr. Triller predlaga dalje, naj se uvedejo nove občinske naklade na avtomobile in ekvipaže, katere uaj znašajo v najmanjši odmeri letno na avtomobile 2000, na ekvipaže pa 500 kron. Magistratu se pa naroča, da izdela natančen načrt o nameravani novi nakladi. — Se soglasno sprejme.
Podžupan dr. Triller poroča in stavi predlog: Magistratu se naroča, da izdela načrt o uvecfbi nove občinske naklade na hotelske postelje, V Ljubljani jc 500 tujskih postelj, najmanj stane postelja dnevno 8 kron; naklada znašaj 25 odstotkov. Občina bi tako dobila na leto do 400.000 kron dohodkov. Ta danesek je zato simpatičen, ker bi plačevali le tujci. — Se soglasno odobri.
Na predlog očevalca dr. Trillerja se sklene, da se izenačijo z državnimi uslužbenci tudi mestni upokojenci in sicer od 1. decembra 1. 1. dalje. Letna višja potrebščina bo znašala 150.000 kron.
Župan dr. Tavčar zaključi nato sejo.
I^arodpo gledišče.
Opera.
30. aprila, petek: »Trovatore«. Abon. A
1. maja, sobota: »Prodana nevesta«. Izven abon.
Drama.
30. aprila, petek: »Golgota.« Delavska predstava. Izven abon.
1. maja, sobota: »Šaloma«, »Slepci«. Abon. E.
Vsled policijske odredbe, da ne sme biti po 10. uri nikdo več na cesti, se vrše do preklica vse predstave v opernem in dramskem gledališču ob 6. uri zvečer.
Cerkven! vestnlk.
c Predoslje. V Predosljih bo v nedeljo dne 2. majnika velika cerkvena slovesnost — blagoslov novih zvonov. Cerkveno opravilo bo izvršil mil. g. prelat Andrej Kalan ob številni asistenci drugih duhovnikov. Popoldne ob dveh bo procesija na Kokrico, kjer tudi čakajo trije novi zvonovi blagoslova. Fantje so pripravili cel gozd mlajev, dekleta pa vencev in šopkov brez števila. To bo slovesnost, ki bo za vedno ostala v spominu.
Prosveta.
pr »Na sodni dan« se imenuje Roseg-gerjeva ljudska igra v štirih kratkih dejanjih, ki jo bo igral Ljudski oder v nedcljp ob pol osmi uri zvečer. Igra je za današnji čas silno zanimiva. Vstopnicc se dobe /c ml danes nadalje v predprodaji v traliki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Predstava bo končala pravočasno, da bo občinstvo lahko dospelo domov.
pr Cvetko Golar: Lepa Vasiljicn. To je nova mladinska knjiga, ki jo je spisal Cvetko Golar in priznati rr-c-ramo, v kolikor smo jo pregledali, da mu de'a vso čast. Te pravljice bo naša deca rada brala. Lepo naslovno risbo je narisal Maksim Gaspari. Knjigo je izdala Narodna založba. Cena 12 K. Več o knjigi še spregovorimo.
pr Rablndranath Tagore: Povesticc.
To knjigo je izdala Jugoslovanska knjigarna, kjer jo je mogoče tudi dobiti. Ra-Dindranatb Tagore je najmodernejši predstavnik indijsko-bengalskega slovstva. Velik je po svoji umetniški in etični globini,
PSsče feleznifarjev.
LDU Ljubljana, 28. aprila 1920. Na kompetentnem mestu smo dobili nastopne detajlirane podatke o prejemkih železniških nameščencev z ozirom na tozadevno ugotovitev, ki jo je objavil urad 23. L m.
Kurjač
e 1 otrokom in 30 letno službo (pr tam 8 let pvovizori.V ■ne, tako cla io 23 let v stalni službi)
Strofevotla
3"l«t sluibv r. t otroko-
Stroko*«:!
7 otrn», 13 let. *l*tibo
?iaJrovnd'a
dV>|B« BO-• 13-'<'t >ll»-
bpo.1 nj- 'b«
BtfO
Nekvalifikovan delavec — delavnih dnt 28 brez čezur
jlnii t leto mmec, lahko limo >
4nfi 36 let, samec, te žko delo t glavnem meatu
»loži Ittlot. oirnjen, t otr k, toiio delo
v plavnetn ms»ta
kron
Plafa .....
Stanarina1 . . . 130"/„povi§ekod plače in stanarine od l./lll. na-
nrejs......
Drng. doklade . Kilometraža povprečna .....
Strojna nagrada' Dvojno gospodinjstvo . . . .
Skupaj
150 47
236 1430
420 430
3C0 60
3t2
1540
600 bCO
121 47
506 1870
540
108 40
178 1650
480
2703
3312
2788
2456
818
1904
818
l'J04
2374
2374
Opomba
*2
aš?
£ ® 2 e a
O -o
■a o o
„ u a
S O
Se izplača vsake tri mosece. — »Se Izplača I. maja 1920, — 9 Ni navedena v plačilnih polab.
rekli bi: neprecenljiv! Zalo mora to knji-go priporočati najtopleje.
Turlstika In Šport.
..ogometna tekma »IU
»Viktorija L« (Zagreb) se od danjih razmer na nedeljo 9.
Nogometna tekma »Ilirija I.« proti odgodi vsled se-
maja.
Gospodarstvo.
g Zadruga sobo., črkoslikarjev la ple» skarjev slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da se je v teku enega meseca podražil materija! za 100 odstotkov ter delovne moči za 50 odstotkov, vsled česar je imenovana zadruga primorana svoje cene primerno povišati, kar naj slavno občinstvo
blagovoli vzeti na znanje, — NačeJstvo. (k) a poročila. LDU Dunaj, 28. aprila. (CTU.) Borza. Amsterdam 7400,
Berlin 390, Curih 3700, Kristijani'« 3900, Kodanj 3575, Stockhalm 4400 ,marke 389, leji 335, levi 300, švicarski franki 3675, francoski franki 1200, lire 900, funti 540|, dolarji 200, rublji 265, v prostem prometu: Zagreb 137—149, Budimpešta, plačilo v denarju postne hranilnice 94—104, madžarske žigosane novčanice 95—110, Praga 338— 358, Varšava in Krakov v poljskih markah 126—138, čehoslovaške krone pet-tisočaki 345—370, manjše novčanice 330— 375, novi dinarji 575—625.
Aprovizacija.
a »Samopomoč« v Ljubljani oddaja od pondelika 3, maja t, 1, nadalje svojim članom moko po 5 kg na osebo. Vrstni red: od št. 1 dalje po 350 čianov na dan. Vrstni red, ki je že določen za ostala živila, ostane nespremenjen. Na novo se deli tudi zom-borski sir, paradižnike, cimt, slanike, čevlje finejšega izdelka in navadne za rnožke, ženske in otroke. — Moka se oddaja na levi strani glavnega vhoda, čevlje v pisarni, — Člane se opozarja, da oddajo čimprej sladkorne karte pri Samopomoči, Ravnotako se poživlja vsakega člana iz okrožja ljubljanskega okrajnega glavarstva, ki hoče prejemati sladkor pri »Samopomoči«, naj odda pri tej sladkorne karte, katere je dobil pri okrajnem glavarstvu. Kdor ne bo oddal sladkornih kart, ne bo dobil sladkorja pri »Samopomoči«. Razdelitev sladkorja se bo objavila takoj, ko bo dospel.
«mm—mMM	M-M^mmmm—■MM^MMMMMMHa
Poljanec Ivan, četovodja, 122. pp., rojen 1892, pogrešan od 18. junija 1918 iz Pia-ve fronte. Pojasnila prosi Poljanec Marija, Blato 1, pošta Grosuplje,	.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani.
Narodnogospodarski eseji Spisal dr. A. G o s a r, cena z drag. dokL vred 1 K 20 vin., je ravnokar izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in borno o njej šc natančneje spregovorili.
Prosa se ba. Naslov pove upravni- j tJjJICjlllu uv niočuca. K,e pove upra-Stvo Slovenca pod St, 1623. | " va tega lista pod št. 1619.
Ilarašalte „Slwenca"!
Kflfar ®® M mestno pristavo SVUiUl Hrana in sta.iovanie v hiši. — Zglasiti se je Ljuhljana, Cesta na Ko-deljevo St. 8.
Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pretužno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Janko Meden
posestnik ln trgovec v Begunjaa
danes, dne 27. aprila, v starosti 43 let ob 2. ari popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirtio ui vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši 30. t. m. ob 8. uri zjutraj na takajSDO župno pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Dragega rajnkega priporočamo v mol tev in blag spomin.
Begunje v Cerknici, dne 27. aprila 1920. Helena Meden roj. Kunovar,
aoproga.
Marije, Miroslav, Emil, Anica, Ivan, Ladko, Stanko, Pavla, Slavka Vinko, Zdenka,
otroci
-i"v	. -	- i*'	' V---v	y
«»«"«• ». ■ ■ ■ ......
im po nalnm cenah:
fino strd (med), sveče St. 20,
fino pralno milo podobno „Jelen-
čkovemu." toalelno milo, sortirano, milo za ras'ran]e, praln prašek „Kontent" v zavitkih
po ■;« kg, plavilo,
fino vaze'lno v pločevinastih Ska-
tljah po «/,. >/«. % in 1 kg, razne testeuine v zavitkih po '/, kg;
nadalje
razne otroSke sesalne (cuceljni), pravi steni St. 5 in 8, Krtače za r.banje, »Ilirija« č.stilo (Krema), biče,
b čevn ke, šimnala vezalke ln sn kanec.
Oswa!d Doheic,
trgovina z mešanim blagom na debelo
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
KeparsKega vajenca ffisusa
kleparski mojster v Ribn ci Dolenjsko.
izgon la seje
Cukrarne proti Sentpeterski vojaSuici. Pošten najditelj se naprosi, da jo vrne v kantino bivše Cukrarne, ker ima grlica doma mladiče,
Dobra samostojna
s večletno prakso se takoj sprejme proti dobri plati v restavraciji na gl. kolodvoru v Ljubljani.
mi!
i ua
Iv
en vagon prve kakovosti, čiste polovice brez glav in nog ima na prodaj s postale Sisak Stlič i drng Sisak, telefon št. 84. ^
Kljni pa parni Blroj tudi starejši, I«.
AU|il JU žeč ali privozni. Ponudbe pod šiiro „Parni stroj* na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana Cankarjevo nabrež,e 5.
V sredini mesta Ljubljane na lepem pro6'oru, želi prevzeti solidna tvrdka v lastnin prostorih, zdrav predmet v
zastopstvo cziTa komisijo
proti ugodnimi pogoji. — Cenjene ponudbe pod »lepa prilika 1920« na
upravni tvo ..Slovenca".
Tvrdka Tršan & Gorjano v Kranja
proda 9000 kg lepega nepokvarjenega
SElfR.
Cena po dogovoru.
GARJE
srbečico, hraste, liiste. striči pri Človeka io živini mazilo toDer srbečico Brez duha ia ae ai.ie perilo 1 lonček za eno osebo po pošti K 10 50 poil-nine prosto. — Prodala lo r. z po« lila lekarna IrnkAccv v Liobllani. srav.n rotovža.	1631
(Za dvakratno obiavo v tedna se lačana 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA •Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A, Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADISČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE
»Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg.
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor, ul. 13.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. uL 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Ivan Sax, Stari trg 8. Sclmab & Bizjak, Dvorni trg 3.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4 Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7-
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A, Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO 2uran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stav-benik, Gosposvetska cesta 10.
SPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366) Uher F• & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
(Za dvakratno obiavo v ledno se racona S kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg U.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & 21112. Gosposvetska cest! 10. (Mar. Ter. cesta J
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.