Poetoma puusane t gotovim. Leto XVm., št. 213 Ljubljana, nedelja It. septembra 1937 Cena 2 Din opi avuisi vt*, ujuDijana, tinalljeva ulica 6 — Telefon St. 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 8 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka uHca št. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova aL St. i Telefon St 190. Raconl pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, W1pd 5t 105 24L Mladi rod V naše žal le preveč breznačelno in razrvano politično življenje stopa zadnja leta nova generacija, ki se je pričela krepko pojavljati v omladinskih političnih organizacijah. Je to mladina, ki je vzrastla že v Jugoslaviji in stala do poslednjega časa postrani od političnega življenja. Rojena v dobi odločilne borbe za osvobojenje in zedinjenje, nima več smisla za predvojne politične tradicije in gleda z novimi očmi na mnoge probleme, ki jih zro starejše generacije še skozi prizmo starih predsodkov. Neobremenjena s starim duhom, krepko in zavestno stopa po jugoslo-venski poti, ki sta ji država in narod nad vse. Naloge, ki stoje danes pred to mladino v njenem političnem izživljanju niso lahke. Morda so celo težje kakor kateregakoli pokolenja v politični zgodovini našega naroda. Treba bo mnogo naporov, železne volje, velike ljubezni in neznanskega požrtvovanja, da bo ta mladina lahko v doglednem času popravila, kar so zagrešili njeni predhodniki, marsikaj morda v najboljši volji, toda pod neposrednim dojmom izrednih prilik, v katerih so se izživljali. Predvsem bo morala vrniti državi njej pripadajočo avtoriteto in dvigniti zopet nacionalno misel na višino izključne vodnice naroda. Iz njenih vrst bodo prišli novi voditelji, ki bodo znali v duši jugoslo-venskega naroda dovesti do popolne zmage vero in neomajno ljubezen do narodnega in državnega edinstva. Mlada generacija bo morala z mladeniško korajžo in širokim, odločnim zamahom likvidirati strankarsko razuzdanost, des-organizacijo državne uprave, nepotizem v javni službi, trgovanje z načeli, plemenski šovinizem, versko nestrpnost in kar je še slične dediščine žalostnih dni. Dokaz konstruktivnega in pozitivnega duha, ki je zavladal v naši mladi nacionalni organizaciji, je njeno zbiranje v okrilju JNS, katere program in načela izražajo jugoslovensko misel in katere delo predstavlja danes zlasti v naši ožji domovini glavno politično obrambo naprednega in narodnega elementa. Izkušnje starejših naj se povežejo z rlanom mladega rodu, ki hoče čuvati in braniti vse, kar je starejša generacija izvojevala za narod in državo, izvesti rnnoge stvari, ki za nje doslej ni bilo dovolj moči, ter odpraviti mnoge nedostatke, ki so jih zakrivile pogreške ali neorilike dosedanjega narodnega in državnega razvoja. S svežim pogumom se mladi rod uvršča v armado iskrenih domoljubov, ki globoko verujejo, da z zastojem srca velikega Zedinitelja ne more in ne sme zastati delo za izgraditev no\re in resnično ju-goslovenske Jugoslavije. Države se ne ustvarjajo z dekreti in zakoni, noben popisan papir jih ne vzdržuje pri življenju. Države žive in napredujejo, če žive z njimi in za nje njihovi državljani, prežeti vere v življenjsko misel in moč države. In če hoče kdo živeti s to našo državo, potem je to prihajajoča generacija, ki ne pozna dr.gega sonca od jugoslovenskega. Ker -.oče živeti za to državo, prihaja v jugoslovensko politično areno, da v njej uveljavi pravico naroda do samostojnega razmaha pod svobodnim soncem v svoji državi. Mladi rod, ki se pridružuje nacionalnim vrstam starejše generacije, ima samo en cilj: služiti kralju, narodu in državi. Ta rod ie vzrastel v svobodi. On noče biti gospodar nikomur, najmanj pa narodu, iz katerega izhaja, a tudi ne nikomur hlapec. Ta generacija se bo borila proti vsakemu režimu oligarhije in proti vsaki izmaličeni demnVraHji. V preteklih dvajsetih letih je bilo storjenih dovolj pogrešk m ucoHnih napak. Napočil je poslednji trenutek, da se še mirno popravi, kar je oopr^ti mofjoče. Treba je menjati brez odloga sistem državn° unrave in n^iti pot za vsaVo ceno do srca in nv*Menia hrvatskih množic. Vnovič je treba r>red očrni vsega naroda javno in odločno zarisati linijo državne nolitikp Dn,Toli ie bilo h«-ganja in npgotovoc+i. Mladi r^d hoxp čistih pogledov in jasne po+i. Ta pa je samo ena: pot prave iueoslov°n*Vp no-litike. ki so jo trasirali ;z preteklosti v bodočnost največji geniji naše naciie. Naše javno življenje ni zdravo. Mnoge odločitve se ustvarjajo ne po resničnem interesu naroda in države, ne po programu in prepričanju, temveč po trenutnih interesih in špekulacijah. O vitalnih narodnih vprašanjih ne smejo odločati klike, v katerih bi imeli glavno in odločilno besedo oportunisti in špekulanti. Stranki ne sme biti najvišii namen oblast in vlada t°mveč služM narodu, državi in kralju. Zato obstoje načela, ki jih stranka ne more in ne sme žrtvovati nobeni taktiki. Program stranke ne sme biti samo antologiia knjižnih ideologij, temveč mora biti stvarna osnova nienega dela in smisel njenega obstoja. Program mora biti gonilna sila stranke, ne pa samo fasadni okrasek ali cenen pripomoček za volilno agitacijo in propagando med ljudstvom. Tudi za stranko morajo veljati, moralne zapovedi. V politiki je sicer marsikaj do- Izbaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 8122, 8123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. NAGLI UKREPI V OTONU K sodelovanju pri pobijanju gusarstva na Sredozemskem morju bo povabljena tudi Italija Nyon, 11. septembra, d. Na včerajšnji prvi seji sredozemske konference je francoski zunanji minister Delbos, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika, v svojem govoru poudarjal, da je postal položaj na Sredozemskem morju neznosen, ker pirati ne spoštujejo več zastav miroljubnih držav in torpedi rajo trgovske ladje, česar ne smemo več trpeti. Sedaj gre za to, da pridemo v vseh okoliščinah do vidnega uspeha. V izrednem času se morajo podvzeti izredni ukrepi. Sredozemsko morje je središče mednarodne trgovine. Vse države imajo enako pravico do trgovine, piratstvu pa se mora napraviti konec. Novi zločini proti mednarodnemu pravu zahtevajo nove zakone. Oster govor Litvmova Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je v svojem govoru predvsem opozarjal na nevarnosti za svetovni mir v sedanjem trenutku in nato izjavil: Piratstva niso organizirali posamezni zločinci, člani kake tajne organizacije, niti ne ogražajo ladij pomorski razbojniki, pač pa vlada neke evropske države, ki je zatajila lastno zastavo. Rusija mora braniti svoje lastne interese, vendar pa pri tem ne misli samo na svoje egoistične koristi, ker je izpostavljen ves svet nevarnosti piratstva. Konferenca naj sklene ukrepe, ki bodo onemogočili piratstvo, da bo dana možnost obrambe. Le države, ki so piratstvo same organizirale in ki vzdržujejo s piratstvom intimne prijateljske zveze, so mogle odpovedati sodelovanje na konferenci, ki si je postavila za cilj varnost trgovine in mirnega sodelovanja na Sredozemskem morju. Obžalujem, ker na konferenci ni zastopana ena izmed najbolj prizadetih držav, republikanska Španija v svoji junaški obrambi. Ime države, ki izvaja piratstvo, je na jeziku vseh nas ter imamo pravico, da ga končno tudi povemo. Rusija sicer zaupa konferenci, vendar pa mora tudi sama podvzeti lastne ukrepe proti banditstvu na morju. E&en optimist Angleški zunanji minister Eden ie bil v svojih izvajanjih zelo kratek in je njegov govor zbudil pozornost zaradi zmernosti. Med drugim je dejal: Samo po sebi se razume, da bomo države, ki niso zastopane na tej konferenci, obveščali o poteku našega dela. Kljub vsemu upamo, da se nam bodo pridružile. Ne mere se dovoliti, da bi še nadalje trajala vsa velika nevarnost za položaj na Sredozemskem morju. Nemogoče je prepustiti plovbo na Sredozemskem morju na milost in nemilost gusarjem, ki ne spoštujejo nobene zastave In ki torpedirajo trgovske ladje brez prejšnjega posvarila ne glede na tovor in kraj iztovarjanja, po metodah, o katerih bi se moglo misliti, da so izginile za vedno in ki so v absolutnem nasprotstvu s protokolom iz 1. 1936 o humanizaciji podmorniške vojne. Zatem je Eden predlagal, naj se sredozemska konferenca pretvori v strokovni odbor, kar je bilo sprejeto brez razprave. Važni sklepi Na tajni seji je sredozemska konferenca že prvi večer sprejela važne sklepe, ki predstavljajo smernice širokopoteznega načrta za zagotovitev varnosti na Sredozemskem morju. Bistvene točke načrta so naslednje : 1. Države, zastopane na sredozemski konferenci v Nyonu, so sklenile, da se Sredozemsko morje razdeli v varnostne pasove. Vsaki izmed sredozemskih držav bo dodeljeno posebno varnostno področje, na katerem smejo njene vojne ladje, podmornice itd. svobodno pluti, vendar pa mora dotična država skrbeti za varnost na svojem področju. Nobena država nima pravice, da prekorači dodeljeno področje. Vsako vojno ladjo, ki bi zapustila svoje področje, smejo patrolne ladje ostalih področij takoj potopiti. Trgovske ladje posameznih držav spremljajo v posameznih področjih vojne ladje dotičnih držav. 2. Eno področje se dodeli Italiji. 3. Zapadni del Sredozemskega morja se v celoti dodeli ▼ varstvo Franciji in Angliji- 4. Ostali del Sredozemskega morja se razdeli med ostale države. Ta načrt je treba izpopolniti Se v podrobnostih, zlasti glede obsega posameznih področij, kar bo dalo mnogo posla zastopnikom pomorskih oblasti posameznih držav. Nekatere države, kakor Grčija, ki so na konferenci zastopane le po politikih, so pozvale brzojavno v Nyon višje oficirje svojih pomorskih sil. V krogih angleške delegacije Izjavljajo, da so v splošnem zadovoljni s prvimi uspehi konference, ker so se sporazumeli načelno o vseh vprašanjih že v prvih urah Po končni določitvi posameznih področij na Sredozemskem morju bodo sklepi Italiji oficielno sper-včeni, pri čemer ji hočejo v toliko ustreči, da sklepov ne bomo ratificirali, preden ne bo pristala nanje. Nemčiji ne bo predložena nobena prošnja za ratifikacijo, ker na Sredozemskem morju ni neposredno zainteresirana. Razdelitev področij Načelni sporazum o pobijanju gusarstva Nyon, 11. septembra, o. Konferenca za pobijanje gusarstva na Sredozemskem morju je bila danes zaključena z načelnim sporazumom. Danes so vojaški in mornariški strokovnjaki v vsej naglici pripravili načrt sporazuma, ki je bil na popoldanski plenarni seji konference odobren. Po tem sporazumu se Sredozemsko morje razdeli v tri področja. V zapadnem delu Sredozemskega morja bodo trgovske parnike ščitile francoske in angleške vojne ladje. V srednjem področju, ki obsega Tiren-sko morje in osrednji pas Sredozemskega morja, od Korzike in Sardinije do Sicilije, bo prepuščen Italiji, če bo na to pristala, v nasprotnem primeru pa se bo akcija francoske in angleške vojne mornarice razširila tudi na ta predel. V tretjem področju bodo imele zaščitno službo grške in turške vojne ladje. Sporazum določa nadalje tudi sodelova- | joče se stranke. nje letal vseh držav, ki so se udeležile nyonske konference pri zaščiti trgovske plovbe po Sredozemskem morju. Sporazum določa, da se tudi Italija in Nemčija pozoveta k sodelovanju. Tukajšnji politični krogi menijo, da bo to tem lažje, ker Anglija ni pristala na to, da M tudi ruska vojna mornarica sodelovala pri zaščiti mednarodne plovbe na Sredozemskem morju, pravijo pa, da bo Italija vendarle postavila za svoje sodelovanje pogoj, naj se Rusi docela izključijo tudi iz diplomatske akcije v tej stvari. Pričakujejo, da bo mogla nvonska, konferenca že do srede prihodnjega tedna predložiti konkretne predloge za pobijanje piratstva na Sredozemskem morju. Sestanek zastopnikov Male antante Ženeva, 11. septembra. w. Zastopniki Jugoslavije, Rumunije, Grčije in Turčije bo se kot predstavniki Balkanske zveze sestali dopoldne pod predsedstvom jugoslovenske-ga poslanika v Parizu dr. Puriča, da razpravljajo o vprašanjih, ki so v zvezi b pobijanjem piratstva na Sredozemskem mor j« in ki so se načela na konferenci v Nyonu. To posvetovanje je postalo potrebno zla«ta zato ker sta francoska in angleška vlada predložili nyonski konferenci v vseh podrobnostih izdelan tehnični načrt za pobijanje piratstva na Sredozemskem morju. Ta načrt pa ni našel v vseh točkah odotri-tve zastopnikov Balkanska zveze. Zlasti očitajo temu načrtu, da bo, ako bi bil sprejet v svoji prvotni obliki, dovedel do indirekt-nega priznanja generala Franka kot voju- Italija ne želi motenj v odnosa jih z Anglijo Italijansko-ruski dvoboj je trenutno najpomembnejši čistitelj mednarodne politike — Italija z Nemčijo odločno v protiboljševiškem taboru Rim, 11. septembra, b. Iz komentarjev t Ntirnberga, se zdi, da italijanske žrtve v ir»i/wnecra itn n in n slrpfrfl. čp<«">ni5tm Sa (ip in ! —-: — _—11 1____ ______ ,___J - oficioznega italijanskega časopisja se dajo že s precejšnjo jasnostjo razvideti sedanje težnje italijanske zunanje politike. Na splošno je oči vidna tendenca uradnih krogov, da se preprečijo sleherne motnje v italijansko-angleškili odnošajih. To po-mirljivejše italij&nsko razpoloženje je ugodno vplivalo tudi na Angleže. Eden je v svojem govoru, kakor tudi že v samih pripravah sredozemske konference, s posebnim poudarkom podčrtal njen izrazito tehnični značaj in tudi sicer pokazal dobro voljo, da bi iz italijanskega odgovora izvlekel vsaj njegove konstruktivne dele. Eden smatra italijansko pripravljenost za razgovore o piotipiratskih ukrepih v okviru londonskega odbora za ne-vmešavanje kot dokaz za nedvomno željo italijanske vlade po sodelovanju z ostalimi velesilami. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih informiranih krogih, morda ni izključeno, da je na to pomirljivost italijanske vlade v veliki meri vplivalo tudi dejstvo, ker je angleška vlada v Rimu namignila, da ima jasne in nedvomne dokaze glede pripadnosti »neznanih« podmornic, ki so v zadnjem času napadale angleške in sovjetske ladje na Sredozemskem morju. Morda je s tem v zvezi tudi včerajšnja izjava, da italijanska vlada nikakor ne namerava prekiniti svojih odnošajev z Rusijo, dasi se je to po ponovnem ruskem protestu v Rimu zdelo skoro že gotovo. Res je na drugi strani, da je včerajšnji nastop Litvinova v Nyonu močno poslabšal italijansko-rusko razmerje, ker smatrajo njegove izjave za žaljive izpade proti Italiji. Posebno neprijetno je učinkovala zahteva Litvinova, naj bi se ostale države takoj sporazumele glede repre-salij. Ako bi do njih na ta luski nasvet zares prišlo, bi bila vsaka misei na morebitni poznejši sporazum gotovo izključena. V tem položaju se zdi, da je prišel kongres nemških nacistov v Nttrnbergu za Italijo kakor nalašč, saj se tudi letos na tem kongresu ponavljajo vsi znani izpadi proti boljševizmu in njegovemu zastrupljanju mednaiodne atmosfere. Povprečnemu Italijanu, ki čita poročila iz i Španiji niso padle brez pomena, ker je njihova junaška smrt nastopila v boju proti nevarnosti, ki grozi skoro že vsej Evropi in tudi ostalemu svetu. Ako se upošteva, da je Italija še pred dobrim letom zagovarjala tudi napram Rusiji politiko brez sleherne ideološke primesi, ki bi jo zahteval notranjepolitični položaj, je treba vsekakor priznati, da je v tem pogledu nastopila v zadnjem času v itali-jansko-ruskem razmerju zares velika iz-prememba. Protisovjetsko stališče preši-nja čim dalje bolj vso italijansko zunanjo politiko, ki stopa v tem pogledu že puščenega in odpustljivega, so pa zopet stvari, preko katerih se ne more in ne sme. In ena teh stvari je poštenje, ki je najboljše jamstvo dokončnega in stvarnega političnega uspeha. Brez moralnega preporoda, ki bo dvignil zopet ceno poštenja na pravo mesto, ne more biti političnega in državnega preporoda. A brez discipline ne more biti uspešnega boja za visoki cilj. Zato morajo biti politični voditelji in poborniki nove generacije moralno neoporečni možje, prežeti duha iniciative, spoštovanja do pravega reda ter velike, iskrene, na vse žrtve pripravljene ljubezni do narodne celote. Nove politične generacije morajo še prav posebej voditi računa o prosveti naroda. Pretekli rodovi so spričo posebnih okolnosti, v katerih so delovali, na tem polju premalo storili. Mladina mora to čim prej nadoknaditi, kajti zdrava in poštena politika je mogoča samo med prosvetljenim narodom, ki zna in mo^e misliti s svojimi možgani. Vojašnica je razvila v našem narodu do popolnosti vojaške vrline, prosveta pa mora razviti v njem državljanske. Jugoslovenski narod mora svoj politični voditeljski kader temeljito pomladiti in reorganizirati. Med vsemi naprednimi in kulturnimi narodi imamo politično elito, ki je stalno na izvidnici, da daje narodu smer, ki jo naj ubira v političnem življenju. Pri nas intelektualci žal le preveč beže od politike, kar je velika škoda za narodno in državno stvar. Inteligenca, posebno pa mlada, je pač poslednja, ki bi se smela desintere-sirati pri reševanju vprašanj, od katerih sta odvisna obstoj in nanredek države. Omladina JNS združuje na kar najsrečnejši način v svojih vrstah vse sloje našega naroda. Njena organizacija je zgrajena na čelu iskrenem tovarištva med preprostim kmečkim fo*. *-»»»>. delavcem in šolanim inteligentom, ki sta enakovredna borca za skupno stvar. V nesebični požrtvovalni ljubezni do ju-goslovenske misli in v iskrenem delavnem tovarištvu bo novi rod gradil, kjer so stari začeli, a omagali: bo čuval, kar je za narod in državo velikega storjeno; bo branil napredno in narodno stvar z novim elanom ter bo dokazal, kako globoko je zakoreninjena jugoslovenska ideja med Slovenci in kako krepka ie moralna, intelektualna in oolitična sila napredne misli v Sloveniji. Zato toplo pozdravljamo fante, ki « danes zberejo v Ljubljani iz v«1- ' jev Slovenije, da si kot - jih somišljenikov iznopolniio svo:o or povsem po nemških stopinjah. V tukajšnjih političnih krogih ne dvomijo, da bo Italija sleherni nov ruski nastop proti sebi odbila z vso odločnostjo. Italijansko-ruski dvoboj je po sodbi rimskih diplomatskih krogov eden izmed najznačilnejših dejstev sedanjega mednarodnega razvoja. Povratek kraljevske rodbine v Beograd Bled, 11. septembra. A A. Nocoj ob 19. so se odpeljali s postaje Lesce - Bled v Beograd Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija ter kraljeviča Tomislav in Andrej. Razstanku so prisostvovali vojvodi-nja Meklenburška, minister dvora Milan Antič in ban dravske banovine dr. Natlačen. Dvorni vlak je prispel v Kranj ob 19.29. Tam sta čakala dvorni vlak Nj. Vis. knez namestnik in knegi-nja Olga in sta se prisrčno pozdravila z visokimi potniki. Japonske priprave za vojno proti Rusiji Japonci so ojačili svojo vojsko v severnih kitajskih pokrajinah za 250.000 mož Peking, 11. septembra, o. V preteklem tednu je bila japonska vojska v severnih kitajskih deželah ojačena kar za 250.000 mož. Okrog Pekinga in Tiencina so koncentrirane tudi velike mnpžine vojnih potrebščin. Mednarodni vojaški strokovnjaki sodijo, da segajo te vojaške priprave daleč preko okvira japonske akcije proti Kitajski in da se Japonci očividno pripravljajo za vojno proti Rusiji. Med tem so se razvili hudi boji na vsej severni fronti. Po nekih vesteh je Japoncem davi uspelo zavzeti Mašang, kjer so se razvili že ponoči najhujši boji, kar jih je bilo doslej na severni fronti. Na obeh straneh je bilo ubitih na tisoče vojakov. Nadalje so baje Japonci zavzeli Suetaj, ki je izredno velikega vojaškega pomena, Kitajcem pa je uspelo zapadno Pekinga zavzeti Cajpung. Med tem prodira velika kitajska vojska, ki je bila doslej komunistično usmerjena, a se je pred kratkim podredila maršalu Cangkajšku, z vso naglico v smeri proti Tatungu, da bi ojačila tamkajšnje kitajske čete, ki se sicer pogumno upirajo japonskim napadom, a so imele v zadnjih bojih izredno velike izgube. Velika bitka v teku Šanghaj, 11. septembra. w. Vzdolž deset milj dolge fronte od Paošana do bližine Li-uha se bije velika bitka. Na obeh straneh je v akciji topništvo. Mnogo krajev gori. Topniški dvoboj se vrši tudi vzdolž reke pri Vusungu, kjer so Japonci izvedli akcijo v boku. da bi prodrli proti Kiangvanu. kar pa se jim doslej ni posrečilo. Japonska iz-vidna letala so preletala Putung, ven 'ar niso mogla ugotoviti postojank kitajskega topništva, ki je skrito v bambusovih nasadih. Tokio, 11. septembra. w. Agencija Domej javlja, da so japonske čete včeraj ob 14. zasedle Tuepu, važno strateško točko kitajskih postojank v okolici Sanghaja. Japonska blokada v zraku Šanghaj, 11. septembra, u. Japonsko poveljstvo n-a šangh3jsk- fronti je objavilo, da bodo japonska letala odslej napadala 1 vse važnejše prometne zveze v šanghaj- I skem zaledju, da bi onemogočila sleherno ojačenje kitajske vojske. V mednarodnih krogih je nastalo zaradi te objave veliko vznemirjenje in pričakujejo novih mednarodnih zar>!etljajev Objava pravi, da bo-d" ;inonska legala mnadla tudi vse avto-ra katere bodo naletela na cestah n.l.io in severozanadno od Sanghaja. V plomatsfke znake na avtomobilih, ki jih Je iz zraika težko razbrati. Silna vojna propaganda Tokio, 11. septembra, b. Dasi eo s vojaško tehničnega stališča Japonci neprimerno močnejši od Kitajcev in spričo tega nihče ne dvomi v končno zmago, se navzlic temu polašča japonskih vojaških krogov veliko vznemirjenje, ker se niti poraženi kitajski vojaki nočejo predati, temveč se nasprotno oprijemljejo za Japonce zelo nevarnega orožja — gverilske vojne. Ta preokret kitajskega bojevanja je docela spremenil prvotne japonske načrte. Na to je predvčerajšnjim namignil tudi predsednik vlade princ Konoje v svoji poslanici Japoncem, v kateri pravi, da bo vojna na Kitajskem verjetno trajala dalje časa kakor so to vojaški krogi domnevali. Da bi pripravil prebivalstvo na to even-tualnost, je princ Kanoje sklenil nastopiti tudi na javnih zborovanjih, da podžge Japonce k vztrajnosti in požrtvovalnosti, ki jo bo domovina zahtevala od njih v vedn« večji meri. Takoj po njegovem prvem govoru, ki je napovedan za jutri, se bo začela velika vojna propaganda po vsej Japonski. Z njo želi vlada doseči predvsem lažje rekrutiranie rezervnih čet, ki naj bi v zaledju izvršile vsa potrebna cestna in drusra dela, ki bi jih utegnila zahtevati daljša vojna. Napovedano je že tudi zbiranje starega železa. Moskva odklonila japonski protest Tokio, 11. sentembra. o. Moskovska vlada je odbila protest japonskega poslanika zaradi zaplembe številnih japonskih ribiških ladi j v korejskih vodah. Japonski poslanik je nato takoj ponovno ostro protestiral. Danes se je zvedelo, da so ruske obalne stražne ladje včeraj zaplenile nadaljnjih 27 ribiških čolnov. V Tokiju je zavladalo zaradi tega izredno veliko vznemirjenje in splošno pričakujejo, da se bo spor z Rusijo tako zelo poostril, da bo še pred zimo treba računati z vojno. Sestanek šefov gen. štabov balkanskih držav Ankara, 11 sept. d Turška vlada je povabila š"fe generalnih štabov držav Balkanske zveze, naj se sestanek) 25. oktobra v Ankari k seji, na kateri bi se ba-vili s skupnimi vojaškimi zadevami bal- kanskih držav, šefi generalnih Štabov bodoče se bodo morali vs; diplomatski pot- i balkanskih držav bodo 29. oktobra priso-ganizacijo in zarišejo pot za nadaljnje I niki prej prijaviti japonskim oblastem, ker stvovali . proslavi obletnice proglaaitve 1 se japonska letala ne bodo ozirala na u maršala Pilsuiskega. Po položitvi venca si je poslanik Martinac ogledal mestne znamenitosti. Katastrofalen tajfusi na Japonskem Tokio, 11. septembra. AA. Nenavadno hud tajfun je napravil velikansko škodo v jugozahodnih predelih Japonske. Brzojavne in telefonske žice so pretrgane. Ogromni morski valovi so poplavili okoli 2.200 hiš in jih mnogo porušili. Na nekaterih progah je pretrgan tudi železniški promet. Doslej poročajo samo o 15 človeških žrtvah na otoku šikofu TrockiJ v Kolumbiji Buenos Aires, 11. septembra, o. Kolumbijska vlala je pristala na to, da se Trockij naseli v Bogoti v Kolumbiji. Trockij je diplomatskim zastopnikom Kolumbije dal vsa jamstva, da se politično ne .bo udejstvoval. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov« Rudarska konf erenc* v Sarajevu Sarajevo, 10. septembra. o. Te dni je bila v Sarajevu anketa zastopnikov rudarjev in rudniških nameščencev. Pri anketi sodelujejo zastopniki treh rudarskih organizacij, med njimi g. Kranjc kot zastopnik absolventov nižje rudarske šole v Celju. Zastopniki rudarjev so zahtevali povišanje mezd za BO do 40 o^totkov. podaljšanje letnega dopusta, povišanje premij, kategorizacijo profesionalistov, draginfske doklade za žene in otroke. Delegat Kranjc je še posebej zahteval, da se predielavce, ki imajo kvalifikacijo celjske šole, uredijo položaj in prejemki izven pripravljajoče se kolektivne delovne pogodbe s posebnim pravilnikom. Iz državne službe Beograd, 11. septembra, p. Pri direkciji šum v Ljubljani je napredoval višji pristav inž. Franjo Munih za šumarskega svetnika v 6. položajni skupini. — Premeščen je šumarski svetnik inž. Dominik Cerjak od sreskega načelstva v Novem mestu k ljubljanski direkciji šum. Minister Kožul na službenem potovanju Beograd, 11. septembra. AA. Gradteni minister dr. Marko Kožul je danes odšel na uradno potovanje po savski banovini. Nove znamke s pokrajinskimi slikami Beograd, 11. septembra, p. Poštno ministrstvo je izdalo nove znamke za letalsko pošto po 0.50, 1, 2, 2.50, 5, 10., 20 in 30 Din, ki predstavljajo serijo slik naših krajev. Ljubljana je na znamkah po 2.50 in 30 Din. Potrjena obsodba zagrebških študentov Zagreb, 11. septembra, o. Kakor znano 6e je meseca junija pred zagrebškim okrožnim sodiščem vršil proces proti akademiku Nevističu in tovarišem zaradi uboja pristaša ljudske fronte študenta Krste Miličiča. Tedaj so bili obsojeni Nevistič na 8, dva njegova tovariša na 6, tretji soobtoženec pa na 3 mesece strogega zapora. Njihovi branitelji so vložili revizijo in priziv, danes pa je stol sed norice v celoti potrdil sodbo okrožnega sodišča. Beležke Pred banovinsko Skupščino omladine JNS Dane« ae zbere v Ljubljani iz vseh krajev Slovenije več sto delegatov »mladinskih organizacij JNS, da ustanovijo banovinsko omladinsko organizacijo in ji izvolijo odbor. Predsedniki in tajniki sre-skih ©mladinskih organizacij so se sestali že snoči k posvetovanju. Na sestanek sta prišla tudi predsednik mladinske organizacije JNS iz Beograda Branislav živa-novič in predsednik beograjske akademske organizacije JNS Dimitrije Prekič. Oba sta bila od zbranih delegatov prisrčno pozdravljena. Predmet snočnjega razgovora je tvoril predvsem organizacijski poslovnik, ki bo predložen današnji skupščini v odobritev. Banovinski odbor JNS Ob skoraj polnoštevilni udeležbi svojih članov se je včeraj popoldne sestal v Ljubljani banovinski odbor JNS za dravsko banovino. Seja je trajala nad tri ure. Vodil jo je predsednik dr. Janko Rajar, poslovni poročili sta podala podpredsednik dr. Ot-mar Pirkmajer in tajnik dr. Marjan Zajec, politično sltuacijsko poročilo pa senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Razvila se je nato živahna razprava, v katero so posegli zastopniki vseh srezov. Vsa poročila so soglašala v razveseljivi ugotovitvi, kako zelo se je obnovila borbenost in okrepila odločnost pristašev jugoslovenske nacionalne politike v Sloveniji. Povratek Petra živkoviča V četrtek dopoldne se je povrnil v Beograd predsednik JNS g. Peter Zivkovič, ki je bil dalje časa na zdravljenju v Jahimovu na Češkoslovaškem. G. Zivkovič je zopet prevzel posle predsednika JNS, ki jih je do sedaj, za časa njegove odsotnosti vodil prvi podprcdsedn:k JNS g. senator Jo-van Banjanin. Slovenčevske psfeožne želje Do sedaj je bila po mnenju »Slovenca« nositeljica vse borbe proti konkordatu vsemogočna JNS, s katero se je družilo vse, kar ni v vrstah dr. Mačka in JRZ. Včeraj pa je vsevedni glavni organ slovenske JRZ ves srečen ugotovil, da JNS le ni tako silna in močna, kakor je on sam trobil vse zadnje tedne. Na nekem beograjskem oglu so mu namreč povedali, da je »JNS v razkroju« in da je že izstopil poslanec Aleksander Lazarevič, ki snuje s še nekimi prijatelji Ljotičev klub v narodni skupščini. Ker pa so vedeli, da se »Slovenec« še prav posebej zanima za senatorja dr. Ki*a-merja in Puclja, so mu povrh še zaupali, da dajeta ta dva gospoda po Beogradu popolnoma nasprotujoče si izjave o položaju v Sloveniji in da se iz tega vidi, da so nastali ostri spori v vrstah JNS v Sloveniji, samo da jih v Ljubljani še skrbno zakrivajo. Vso to mešanico je »Slovenec« z velikim zadovoljstvom ponatisnil v tolažbo svojih vernih, češ saj si nismo v laseh samo pri nas doma, nego tudi pri sosedovih. Pri tem pa je nehote razkril svoje karte, kako vroče si bi želel, da bi se napredni in nacionalni Slovenci klali med seboj v veselje in korist slovenčevcev. Pa bo že moral prej ali slej skesano priznati, da so bili vsi ti glasovi o neslogi in razkroju v vrstah JNS, bodisi že v Beogradu ali pa v ožji domovini, samo pobožne žeije. Kar se tiče poslanca Lazareviča, je pa resnica, da je izstopil iz kluba JNS in prešel k ljotičevcem, ker se mu zdi JNS v borbi proti konkordatu vse preveč rezervirana in popustljiva. Ako smatrajo to pri »Slovencu« za kak poseben uspeh, potem pač ni težko presoditi notranje vrednosti vsega njihovega ogorčenja proti JNS zaradi njenega stališča v vprašanju konkordata. Zastopniki Slovencev na omladinskem kongresu JRZ Poročali smo že, da bo sredi oktobra v Beogradu kongres omladine JRZ. Na kongres bodo prišli predstavniki iz vseh pokrajin, kjer ima ta stranka svoje omla-dinske organizacije. Iz neznanih razlogov se v Sloveniji doslej take organizacije še niso ustanavljale, vsaj v javnost o tem ni prišlo ničesar. Včerajšnji »Slovenec« pa pravi, da je »mladinska organizacija JRZ izvedena po vsej državi in tudi v Sloveniji«. Obstoja baje že tudi nekak banovinski odbor mladine JRZ. Ta odbor je za svoje delegate za beograjski kongres določil gg. Rudolfa Smersuja, inž. Jožeta Sodjo, dr. Cirila 2ebota in Slavka češ-novarja. Katere druge mladinske organizacije iz Slovenije bodo poslale svoje delegate v Beograd, »Slovenec« še ne poroča, zato tudi še ne vemo, ali se bo kongresa udeležila tudi kaka organizacija »slovenskih fantov v novih fantovskih krojih«. Nehvaležni učitelji »Sam5 smo krivi, da izgubljamo teren med našo mladino«, toži »Domoljub«. Katoličani se vse premalo brigamo za katoliško vzgojo svojih otrok. Kakšni so na pr. naši učitelji: »Nedavno so bile za uči tel j-stvo duhovne vaje. Gospodje so razposlali okrog 1000 vabil. Odzvalo pa se je, piši in beri, 14 učiteljev in od teh samo trije z ozemlja bivše Kranjske. 2e 24 let ni bilo učiteljskih duhovnih vaj in vendar tako pičla udeležba.« Priznat5, moramo »Domoljubu«, da se opravičeno razburja. Človek bi že pričakoval od tistih učiteljev, ki so na račun svojega »katoliškega prepričanja« v zadnjih letih užili toliko ugodnosti, da b5 se vsaj vsako četrtletje enkrat udeležili duhovnih vaj. Da so jih potrebni, je tudi gotovo, ker bi jih sicer za nje ne prired5li. Pravijo, da je bil med tistimi tremi iz bivše Kranjske tudi bivši referat v min5str-stvu prosvete g. Franc Erjavec, ki pripravlja sedaj v novi izdaji Tomaža Kempča-na »Hojo za Kristusom«. Lažen letak dr. Mačka Po Zagrebu in drugih hrvatskih krajih so bili včeraj razširjni tiskani letak.5 s podpisom dr. Mačka. Na letakih stoji: »Izvedel sem, da so nekateri omladinci na lastno pest, brez vednosti in pristanka vodstva HSS pričeli napadat5 kolporterje, prodajalce listov, trafikante in knjigarnarje ter jih siliti, naj ne prodajajo nekega lista. To ni v soglasju z načeli vodstva HSS. Zato opozarjam vse pristaše HSS. da ne sodelujejo pr5 takih izpadih in fašistično-bol j še viških nasiljih,« Oglas je reg. pod S. Br. ,181 od ,1.. IIL. 1937 Drava je porušila most pri Vuženici Silno naraščanje Drave, Pesnice In Dravinje — Dramatično reševanje velikega mostu — Huda nesreča mojstra teli na »plavili na pomoč, se j« posrečilo, da so okrog 9. dopoldne blizu Zgornjo VI-žinge splav potegnili na breg. Med tramovi je bil zagozden Figner. Nesrečnež je dobil hude poškodbe po vsem telesu ta po glavi m je bil nezavesten. Fignerju so takoj mid5li zdravniško pomoč, kljub temu je pa njegovo stanje resno. Mož je »tar 45 let. Zveza med Vuzenico hi Muto jo prekanjena in morajo prebivalci Muto preko Vuhreda, da pridejo do železnice. Skoda jo zelo visoka. Nastane rpraSanJ«, ali se bo uresničila že dolgoletna Id ja ta-mošnjega prebivalstva, da zgrade nov mo»t, ki naj ustreza vsem potrebam sodobnega prometa, katerim sedanji most ni b!l kos? Maribor, 11. septembra. Dcževje zadnjih dni resno ograža številne kraje, ki so običajno izpostavljeni nevarnost5 poplav. Drava silno narašča in rz Dravske doline je prispela vest o katastrofi, ki je doletela dravski most med Vuzeni-co in Muto. Tudi iz Pesniške doline poročajo o silnem naraščanju Pesnice, ki vali ogromne množine vode in je že dosegla skrajn5 rob bregov ter se lahko pričakuje, da se bo v teku noči razlila čez njive in travnike. Če ne bo prenehalo deževati, se bodo številni travniki in polja Pesniške doline spet spremenili v prava močvirja in posled5ce bodo hude kakor običajno. Iz Dravske doline so prispele vesti o silnem naraščanju Dravinje, ki ograža polja in travnike in preti prestopiti bregove. Silno naraščajo tudi pritoki in potok5 zaradi nalivov v Gornji Dravski dolini. To je povzročilo tudi nesrečo med Vuzenico in Muto, kjer je naraslo vodovje odtrgalo most. O tem smo izvedeli naslednje podrobnosti: V noči na soboto se je ob Mravljakovem prstanu v Vuženici odtrgal splav, ki ga je Drava odnesla proti sredini. Splav je obtičal pri sredi mostu, ki veže železniško postajo Vuzenico s trgom Muto. Ta most pravkar popravljajo. Velika nevarnost je biia očitna. Vest, da Drava ograža most, se je naglo raznesla in že v zgodnjih jutrnjih urah se je zbralo na obeh bregovih Drave mnogo ljud5, ki so z zanimanjem zasledovali reševanje mostu. Vodni mojster En-gelbert Figner se je pogumno podal na STe-do mostu ter splezal po stebrovju na splav, ki ga je hotel razbiti ali vsaj razdreti, a vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Ob 8.15 most ni več zdržal silnega pritiska vodnih mas ter se s silnim hruščem in truščem podrl. Ves srednji del mostu se je zrušil v Dravo, ki ga je takoj odplavila V trenutku katastrofe je bil Figner na splavu in s strahom so ljudje opazili, kako se je srednji del mostu zruš5! in je izginil tudi vodni mojster. Voda je odplavila 24 m dolg del srednjega mostu, od njega štrli sedaj iz vode samo še nekaj stebrovja. Za ponesrečenim Fignerjem, ki je tudi izginil v vodi, so naglo organizirali reševalno akcijo. Drava je seveda tudi odplavila splav, na katerem je b:l Figner. Splavarjem, ki so pohi- £koda v Gruberjevem prekopu Ljubljana, 11. »eptembra. Ljubljanica, ki z Barja vali ogromno vodovje, je zlasti v gornjem delu Gruberjevega prekopa, ki ga pravkar popravljajo, prizadejala precejšnjo Škodo. Gradbeno podjetje, ki zasipa kotanje, nastale v teku let na kanalskem dnu, da zavaruje obrežno ridovje, je zgradilo tik ob Spici začasen nasip, k! naj bi zapiral vodi pot skozi prekop. Narasla reka je prelila in narušila nasip, da je bila struga kmalu zvrhano polna in je začela voda ogražati naprave, ki jih je tvrdka zgradila za urejevalna dela. Hkra-tu je Ljubljanica na vsem obrežju potrgala celo vrsto čolnov, ki jih imajo raTni zasebnik5 spravljene na reki, in jih odplavila s seboj. Gruberjevemu kanalu bo narasla voda prizadejala najbrž mnogo škode predvsem zavoljo tega. ker je podjetje premalo poskrbelo za utrditev Ln varnost regulacijskih naprav. Po podatkih meteorolcelega zavoda jo padlo v Ljubljani samo od petka popoldne pa do sobote zjutraj 107.2 mm dežja, to se pravi, da se je zlilo na pomerij Velike Ljubljane, ki obsega 65.377.400 m*, nad 70 bilijonov, 84 mil5jard ki 572 milijonov litrov vode, pri čemer niso vračunane množine, ki so padle še v teku naliva od 8. pa nepretrgano do 15. ko se je šele nekoliko zvedrilo in prenehalo deževati Vojaške tekme Male antante Praga, 11. septembra. AA. Hradec Kralovi in Pardubice sta v zastavah zaradi lahko-atletskih tekmovanj vojakov Male antante. Včeraj je bil v Pardubicah banket, ki so se ga udeležili vsi voditelji tekmovalnih skupin in zastopniki oblasti. V plavanju so na 1000 m zmagali Čeho-slovaki v 14 minutah. Prav tako so Ceho-slovaki premagali Jugoslovene v sabljanju. Jugoslovenj 60 zmagali danes štirikrat. Najprej v tekmi pešcev-izvidnikov, ki so morali prehoditi 7 km in istočasno metati ročne bombe, streljati s puško in premagati razne ovire. Nato eo zmagali v teku na 7 km, v streljanju in končno v tekmi z bombami. Ostavka še§a nemškega gen. štaba Pariz, 11. septembra, o. Tu so se razširili glasovi o ostavki šefa glavnega štal>'a nemške vojske generala Beoka. »Atence Infor-mations« poroča, da .je moral general Beck podati ostavko, ker se ni mogel odločiti za to. da bi pripravil vojaške načrte za primer vojne na dveh frontah, na francoski in ruski. Za njegovega naslednika bo imenovan general Reichenau. ki je sedaj armijski poveljnik v Monakovu. Njegovi nazori se baje povsem strinjajo z načrti vodstva narodno socialističnega režima. Horthyjev povratek v Budimpešto Budimpešta, 11. septembra. AA. Regent Horthy in njegova žena sta se danes po 14 dnevnem potovanju v tujini vrnila v grad GodolS. Že včeraj popoldne je politična pisarna dr. Mačka odločno demantirala, da bi bil ta letak izdal ali celo podpisal dr. Maček. V Zagrebu menijo, da so ga 5zdali izdajatelji »Danice«, da bi list rešili bojkota, ki so ga proti njemu organizirali radičevci. Vsa zadeva je nov prispevek k »demokraciji« in »svobodoljubju«, o katerih ravno radičevci in drugi mačkovci toliko govorijo- Svečanost radicevskih zastav ZagTebški listi poročajo, da bo v nedeljo v Bugojnu v Bosni velika slovesnost ta-mošnje sreske organizacije HSS. Zvezana (bo s posvečenjem 40 zastav krajevnih organizacij HSS v bugojnskem erezu. Na shodu bodo govorili številni voditelji HSS, med njimi najbrže tudi inž. Košutič, ki bo spo-polnil svoja ostra izvajanja, s katerimi je preteklo nedeljo presenetil nekatere kroge o« shodu v. Križevcih, s, Jedinstvo i Bask 1: o •• 0) Beograd, 11. septembra. Danes se je pred 700 gledalci vršila liga-ška tekma med Jedinstvom in Baskom, katero je Jedinstvo zasluženo z 1:0 (0:0) odločilo v svojo korist. Proti koncu tekmo je začelo deževati. Bask je igral zelo raztrgano in brei sistema, Jedinstvo pa .je bilo borbsno in požrtvovalno. Edini gol je padal v 7. minuti drugega polčasa. Zabil ga je PažanskL Jedinstvo se je s to zmago dvignilo na predzadnje mesto in potisnilo Ljubljano na konec tabele. (Upamo, da se bo to po jutrišnji tekmi med Ljubljano in Slavijo zopet izpremanilo. Op. ured.). • Dunaj, 11 septembra. w. Tudi danes se teniško tekmovanje med Avstrijo in Poljsko za srednjeevropski pokal zaradi močnega deževja ni moglo nadaljevati. Upajo, da bodo mogli jutri odigrati nekaj iger. Tokio, 11. septembra, g. Japonski ottnv pijski odbor objavlja, da ae priprave n prihodnje olimpijske igre v Tokiu kljub vojnim dogodkom na Daljnem vzhodu nadaljujejo. Kolikor bo odvisno od Japonske se bodo olimpijske igre v Tokiu vsekakor vršile. Sneg na južnem Bavarskem Monakovo, 11. septembra. w. Na južnem Bavarskem je preteklo noč pričelo močno snežiti. Po vremenskih poročilih pričakujejo zlasti v visokih gorah snežne meteže. Vremenska napoved Zemiinsko vremensko poročilo: Stranska depresija nad severno Italijo se je poglobila in povzroča oblačno vreme z dežjem v Srednji Evropi, na zapadni polovici Balkanskega polotoka in v Alpah, kjer tudi sneži. Na Sredozemskem morju in na Balkanskem polotoku so hudi vetrovi. Zmerno hladen val z Atlantskega oceana polagoma objema vso evropsko celino. V zapadni polovici Jugoslavije je oblačno vreme z dežjem v dravski in savski banovini. V vzhodni polovici prevladuje jasno vreme. Nad vso državo prevladuje močan jugozahodni veter, na Primorju pa piha zelo močan jug. Toplota je občutno padla v severoza-padnem delu. v ostalih predelih pa ee je nekoliko dvignila. Najnižja toplota Mrzla Vodice 3, najvišja Mostar 31 C. Zemtinska vremenska napoved: OHačno in deževno vreme po vsej Jugoslaviji, ponekod nevihte. Prevladoval bo dokaj močan zapadni in jugozapadni veter. Toplota je občutno padla. Zagrebška: Nestalno, deževno ln hladno vreme, v višjih predelih tudi sneg. Dunajska; Mrzlo vreme s močnim dažagr jttfe Odprle so se nebeške zatvomice... Krasno poletje v Jeseni je prekinil vdor mrzlega oceanskega zraka Ljubljana, 11. septembra. Pravijo, da so letos novinarji že v zgodnji muhasti pomladi sklenili z vremenskimi bogovi posebno pogodbo. Mislili so seveda pri tem na svoi 140 letni jubilej in so se sredi skoro vsakdanjega poletnega grmenja in treskanja še posebej priporočili vremenskim velmožem. Hoteč že tradicionalno preobilico dežja med velesej-mom vsaj letos prekiniti, so zgodaj izpostava li, da je moral očanec Elija s svojo preluknjano kanglico baš na dan otvoritve novinarske razstave na daljši dopust. Sitni starina se je v jutru, ko so golobi tako lepo zakrožili nad sejmiščem, klavrn poslavljal in na večer še izcedil na zemljo, kar mu je ostalo od preobilne poletne moče. Za žegen so dejali. Na pragu jeseni se je potem odprlo najlepše poletje, ki smo ga letos sploh bili deležni. Dan za dnem se je iz jutranje megle nasmehnilo na zemljo zmerom lepiš e umito, jasno nebo in toplo, vprav poletno sonce je vabilo v že zapuščena kopališča trume ljudi. Na široko in visoko na sever je zagospodoval krepak anticiklon ilepega vremena ter iz svojega prijaznega območja vztrajno odrival vsak poskus vdora vlažnega deževnega ciklona. živo »rebro se je v cevki visoko dvignilo, dnevni povpreček temperature je znatno presegel običajno mero za prvih deset dni septembra. Skoro vsak dan je beležil najbolj vroč kraj v državi preko 34" C in vse-naokrog se je v daleč čistem obzorju, tja do visokih grebenov gora in v svetle doline v nižinah sprostila jesensko nadahnje-na priroda. S polja in sadovnjakov so pospravili mnogo pridelkov, v toplem soncu se je naglo sušila dišeča drobna otava. Za vinograde je bilo prvih devet sončnih dni septembra doba kemičnega presnavljanja sladkih grozdov, hladne noči z jutranjimi meglami pa so potrgale z drevja že mnogo uvelega listja. V nedeljo in v praznike so bili vlaki polni izletnikov in romarjev, pota vseh so se končno stekala v mogočnem vrvežu na velesejmu. Saj je glas o jubileju in razstavi naših novinarjev segel v poslednjo gorsko vas in velike množice dežela-nov so imele zdaj priliko, spoznati napre-c ek in nastanek našega tiska. Vreme je bilo novinarjem devet dni nadvse naklonjeno, kako tudi ne, ko so že Vodnik in nasledniki v nadaljnjih desetletjih sezna-riali čitstelje z vse mogočimi vzroki vremenskega dogajanja pod nebom. Čitate-Iji najstarejših naših dnevnikov so že po 1 1873 prejemali vsak dan na dom vremenska poročila uradnih opazovanj pada-vn, stanja barometra, oblačnosti in temperature. Naklonjenost novinarjev do vremenskih bogov je tedaj stara in še večja seveda medsebojna nagajivost ob raznih nevšečnostih. Tako se je primerilo, da so se novinarji za svoj jubilej pošteno potili po paviljonih ter bili za svoje delo in potne srage deležni seveda tudi priznanja glede vremena. Toda vsake dobrote je enkrat konec. Sedem plodnih svetopisemskih let se je bilo res porazdelilo na devet prelepih dni velesejmskega vrvenja in šef Tone, ki se je s tovariši potrpežljivo cvrl v makabej-ski peči, za vrati zibelke Ljubljanskih Novic, se je najbrž nehote ali hote zameril možakom zgoraj Pozabil je namreč v slavne Novice uvrstiti tudi skromno priznanje Eliji za njegov vztrajen dopust in užaljeni možicelj se je prezgodaj vrnil na svoj škodoželjni posel. Pograbil je polne čutare deževnice, odprl vse nebesne zatvomice in deseti dan prazničnega jubileja novinarjev žalil velesejem z močnimi curki. Z oceana se je privlekla močna depresija, pognala vlažne ciklonske vrtince po Evropi in oprta še z dvema stranskima jedroma nad Sredozemskim morjem in češko pognala lepo vreme na skrajni južnovzhodnl rob Balkana. Prijatelj Tone se je s tovariši oddahnil, hlad je legel v čudodelno dvorano, kjer se ob vsakodnevnem drenju množic porajajo Ljubljanske Novice. Stoletni koledar, ki je v prejšnjih me-,c n že uveljavil svojo solidnost, je za vih devet dni septembra točno napovedal lepo in sončno vreme, za. deseti dan oblačno in morda dež, za denes dež, jutrišnjo nedeljo obeta spet lepo. Toda — bo li mogočna vlaga, ki se je navalila k nam tako naglo, odšla naprej, je dvomljivo in za zaključek razstave bodo imeli novinarji le preveč »žegna«. Pa kaj je to mar mogočni armadi prijateljev slovenskega tiska, saj so bili včeraj in danes paviljoni kljub dežju polni posestnikov tn I je posebno mladina živahno sledila svojim vodnikom ter odnesla na domove ne-slutena odkritja o mogočni sili ustvarjajoče naše tiskane besede. Nad Ljubljano so se popoldne spreleta-vale jate lačnih lastovic. Mrzli zrak jih Je pregnal s severnih krajev, zdaj se bodo vračale dan za dnem na jug. Rekordna množina dežja, nad 108 mm, ki je padla včerarj in danes, otvarja zdaj jesen z vsemi njenimi lastnostmi... ♦ • # Zaradi neprestanega deževja, ki se vče- raj k) danes razliva nad ljubljansko kotlino, Ljubljanica stalno narašča in obstaja resna nevarnost, da prestopi bregove in se razlije čez polja. Pod Kodeljevim, kjer se stekata rečna struga in Gruberjev kanal, je gladina dosegla tolikšno višino, da je — sicer še pod robom brega — vdrla v kleti karrmeličanskega samostana in prizadejala mnogo škode. O porastu Save nam poročajo iz Litije, da je bilo stanje popoldne že 2.50 nad nor-malo. Deroče valovje je — menda pri Senožečah nasproti Jevnici — utrgalo brod, in ga na nadaljnji poti popolnoma razbilo. Borba za šolo na Javora Nenadna selitev, prekinjena pogodba in obet nove šole Javor pri Ljubljani, 11. septembra. Kakor je »Jutro« pred tedni že na kratko poročalo, je javorski župnik Jernej Klinec opustil verouk na domači osnovni šoli, ki ima od leta 1933. streho v hiši posestnika Jerneja Jančarja na Javoru 39. O svojem koraku je župnik obvestil tudi pristojne šolske in politične oblasti. V zvezi s to rečjo je prišla včeraj na Javor uradna komisija, v kateri so bili sreski načelnik Maršič, sreski sanitetni referent dr. Lapajne, prosvetni referent šterkelj in zastopnik tehničnega oddelka banske uprave. Komisija si je ogledala prostore, ki so v Jančarjevi hiši doslej služili šolskim namenom, in spoznala, da za šolo niso prikladni. Po odredbi poklicanih instanc se bo šola zdaj preselila v cerkveno hišo tik župnišča, ki je za šolske namene primernejša. S tem je borba za šolo na Javoru prišla v zanimivo novo razvojno razdobje. Do marca leta 1933. se je šolski pouk vršil v javorskem župnišču. Tedaj pa je prišlo do nekih nesporazumov med župnikom in člani krajnega šolskega sveta, nakar je župnik lokal odpovedal. Po tistem so javorski otroci od zadnjega marca do 22. junija ostali brez šole. Šolski odbor si je najprej prizadeval, da bi cerkveno predstojništvo dalo na razpolago cerkveno hišo, v katero se bo šola zdaj preselila, pa ni uspel. Sre-sko načelstvo je končno odobrilo, da se pouk nadaljuje v hiši posestnika Jančarja, hkratu pa je naložilo krajnemu šolskemu svetu, naj na svoje stroške del Jančarjeve hiše preuredi v ta namen. V povračilo za prezidavo se je Jernej Jančar zavezal, da bo dajal šoli eno leto streho brezplačno, nato pa proti mesečni najemnini 200 Din. Pogodba je bila sklenjena za dobo do konca šolskega leta 1938/39, z dostavkom, da je v tem času odpovedljiva samo v primeru, da se gradi nova šola. Javorane je toliko bolj začudila odredba o nenadni selitvi šole, ker za prekinitev pogodbe z Jernejem Jančerjem ni formalnega razloga in bo na ta način soseska najbrž morala še vse do konca prihodnjega leta plačevati najemnino, ali pa bo prišlo do pravde in do novih zdražb. Zastopniki oblastev so sicer zagotovili, da se bo v dveh letih zgradila nova šola, prav v dveh letih pa tudi poteče pogodba z Jančarjem. Zanimivo je, da je sedanje vodstvo krajnega šolskega sveta že januarja zaprosilo bansko upravo, naj pogodbo razveljavi, banska uprava pa je z uradnim aktom z dne 22. maja prošnjo odbila z navedbo, da ni formalnih pogojev za ta korak. Pomanjkanje malih stanovanj v Ptuju Kdaj dobi Ptuj moderno stanovanjsko poslopje? Ptuj, 11. septembra. Leta 1928. je bilo ustanovljeno društvo »Moj dom« na pobudo takratnega vodje ekspoziture OUZD g. Mara. Društvo je imelo takrat namen, da bi se tudi pri nas po zgledu drugih mest zidale majhne stanovanjske hiše. Žal pa so društvo kmalu nato razpustili, vendar je bila dana pobu-da, da se je odločilo devet družin, ki so se odločile za zidavo. Občina jim je šla zelo na roko, ko jim je od grofa Herbersteina pridobljeno zemljišče po neznatni ceni oddala. Danes je na kraju ob Grajeni 11 takih majhnih vil. V teku let se je tudi na Ormoški cesti na parcelah mestne občine dozidalo 16 vil. Toda nikogar ni, ki bi v Ptuju zidal res veliko moderno stanovanjsko poslopje, z manjšimi a udobnimi stanovanji, po kakršnih je veliko povpraševanje. Pred kratkim je bila ob Dravi dozidana ena enonadstrop-na vila, kjer sta bili dve stanovanji že oddani že dva meseca pred končano zgradbo. Lani je zobozdravnik g. dr. Brenčič dokon- čal zgradbo stanovanjske hiše v Panonski ulici. Te dni je občina začela regulacijska dela v ozki Dravski ulici, o kateri so se zadnja leta vedno slišale pritožbe, da zavoljo naraščajočega prometa ne ustreza. Najne-rodnejši v tej ulici je oni del, kjer stoje Tammova hiša, stari zgodovinski stolp, 6tara prej Tammova hiša, zdaj last mestne občine, in napol razpadla hiša, ki je bila prej mehanična delavnica. Zadnje dni so od stranili zidovje vrtov in drugo, pozneje pa pridejo tudi prej omenjena poslopja za odstranitev na vrsto. Ostal bo edino zgodovinski stolp, o katerem mnogi menijo, da bi se moral prav tako podreti, s čimer bi se ulica res pošteno razširila. Če se vse zidovje poruši, bi bilo tudi zadosti materiala, da bi lahko občina v bližini teh starih bajt zgradila večjo hiša Taka hiša bi morala imeti stanovanje po dve sobi, eno predsobo, kopalnico in druge pritikline, po kakršnih je največje povpraševanje. Primerna cena za taka stanovanja bi zagotovila občini obrestovanje. Vrnili so se v črni revir... Prisrčno slovo po treh tednih solnca Ljubljana, 10. septembra. Izredno velikemu številu letošnjih naših rojakov — izletnikov iz Vestfalije in njihovih nemških prijateljev je ob lepem vremenu silno hitro poteklo troje tednov oddiha. Ko so se pripeljali, jih je domovina sprejela z dežjem. Ali takoj, ko so se razšli na domove, njihovi prijatelji pa na izlete po Jugoslaviji, se je nebo zvedrilo in odtlej skoro ni bilo kaplje dežja. Bila je krasna prehodna doba iz poznega poletja v prvo jesen. Rojaki iz črnega revirja so se na obiskih lahko razgledali okrog domačije in se znova zaljubili v svojo prelepo domovino. Njihovi nemški prijatelji, ki jih je bilo okrog 90, pa so zlasti pohiteli k morju in ob vrnitvi v Ljubljano niso mogli prehvaliti nepozabnih vtisov in doživljajev. Iz Vestfalije smo medtem preje- li pismo nekega našega nemškega prijatelja, ki nam sporoča: Nemški izletniki pišejo v domovino toliko hvale, da napravijo vsakikrat v krogu svojih prijateljev in sorodnikov več propagande za Jugoslavijo kakor 50 zaporednih oglasov v kakšnem nemškem dnevniku. Kakor smo poročali se je večja delegacija vestfalskih rojakov udeležila tudi romanje na Oplenac, kjer so položili venec na grob Viteškega kralja. V četrtek pa so se izletniki začeli spet zbirati v Ljubljani, ker se je že približal dan vrnitve. Delegacija vestfalskih rojakov je danes dopoldne še pohitela k Sv. Križu in se poklonila na grobu dr. Gregorja žerjava. Položili so krasen venec s trobojnim trakom. Ob 11. je na glavnem kolodvoru že stal i pripravljen dolg poseben vlak, v katere- Blagodejno vplivajo na nežno kožo ELI DA M ellDA CVETIC MILO I posebno blogo in učinkovito čudo* vitega vonjo ga se je nagnetlo vseh 541 Izletnikov. 13 starinskih vagonov je komaj sprejelo vase vso to množico, da je bila pravcata borba za prostore. Toda vestfalski rojaki in ostali izletniki so se tolažili, da bo najbrž onkraj Jesenic že bolje poskrbljeno za njihovo daljno pot na nemški zapad. K slovesu dragih rojakov je prihitela na kolodvor precejšnja množica znancev in prijateljev. Senator dr. Kramer, prvomestnik CMD inž. Janko Mačkovšek, nekateri zastopniki Narodne odbrane, od strani ban ske uprave pa izseljenski referent in dru gi so se prisrčno poslovili od predstavnikov obeh organizacij, Jugoslovenske centralne delavske zveze in Zveze katoliških društev sv. Barbare — ki so letos skupno priredili ta veliki izlet želimo, da bi tako bilo tudi v bodoče in da bi bili skupni izleti rojakov iz črnega revirja čim lepše organizirani. Bili so ganljivi prizori, ko so se naši vestfalski rudarji poslavljali od svojih staršev bratov, sestra in otrok. Točno četn ure pred poldnem se je dolgi vlak premaknil, nešteti robčki so zaplapo-lali skozi okna in na peronu, potem je vlak izginil v gorenjsko stran. Kmalu po odhodu vestfalskih rojakov se je vlilo in je lilo, lilo... Jubilej vzorne slovenske matere Včeraj je v družinskem krogu prisrčno obhajala svojo 801etnico gospa Ljudmila Jagrova, rojena Geigerjeva iz Kranja. častitljiva jubilantka se je rodila v čar su. ko se je pri nas poglabljalo narodno prebujenje. Postala in ostala je vzoren otrok svoje dobe. Kot stasito in duševno plemenito dekle se je omožila z vdovcem svoje edine sestre in je prevzela v zakonu skrb za šest nepreskrbljenih otrok. Vse je vzgojila z materinsko nežnostjo in ljubeznijo. Trije so medtem že odšli v večnost trije pa imajo lastne družine in so iskreno hvaležni svoji drugi mamici. Zgledna gospa Ljudmila je bila svojemu možu, hišnemu posestniku in kavarn arju Karlu JSgru vedno blaga in zvesta družica, hiši pa vzorna gospodinja. Vedno se je zanimaia za vse dogodke javnega življenja. Visoka leta je nikakor ne ovirajo, da ne bi pridno pomagala pri gospodinjstvu. Še več! Po dnevnem delu posveča večerne urice čitanju slovenskih knjig in časnikov, med katerimi nikoli ne manjka »Jutro«. S spoštovanimi svojci, mnogimi znanci in prijatelji kličemo tudi mi vzorni slovenski ženi: Naj ji nebo dovoli še mnogo lepih zarij za vse, kar je dobrega storilo njeno blago srce, nam pa naj nakloni še mnogo takih mater! Razstava mladih Na razstavi, ki bo danes ob 10.30 otvorjena pod okriljem Kluba mladih v Jakopičevem paviljonu, sodelujejo slikarji Zoran Didek, Stane Kregar, Zoran Mu-šič, Maksim Sedej, kot zastopnika najmlajših Niko Omersa in Marij Pregelj, in pa kiparji Zdenko Kalin, Nikolaj Pirnat in Karol Putrich. Kot gosta se bosta udeležila razstave še zastopnika mlade hrvatske slikarske generacije Frano Šimunovič in L Šohaj. Otvoritveno besedo, ki jo bo prenašala tudi radijska oddajna postaja, bosta govorila Pirnat in Mušič. Prireditelji so poskrbeli za prav živahen spored. Poleg dveh recitacijskih večerov, ki bosta brez dvoma privabila na razstavo mnogo ljubiteljev lepe slovenske besede, je na sporedu tudi cela vrsta koncertnih nastopov, na katerih bodo sodelovali najboljši člani in članice naše opere, ne da bi se za te prireditve vstopnina kaj zvišala. Kot prva nastopi danes ob 19. mlada, pred kratkim angažirana članica opere Ksenija Vi-dalijeva. Občinstvo je vabljeno, da v čim večjem številu obišče razstavo ter njene koncertne m recitacijske nastope. Pod zaradi blezsi Ptuj, 11. septembra. Kakor smo poročali, se je v četrtek ponoči na železniški progi Ptuj proti čakovcu vrgel neki moški pod vlak. Ker mrtvec ni iirnel pri sebi nobenih dokumentov, sprva niso mogli vedeti, kdo je neznanec. Proti večeru pa se je dognalo, da gre za 81 letnega užitkarja Antona Vnuka iz Kicarja, pristojnega v Rogoznico. Starček je v zadnjem času bolehal, zato se je odločil, da hoče umreti. Vnuk je v četrtek popoldne sam rekel posestniku Toplaku v Kicarju, da bo čel pod vlak, ker noče več živeti. Vrgel se je pod tovorna vlak, ki prihaja ob 22.10 iz Ča-kovca v Ptuj. Njegovo truplo so pokopali na mestnem pokopališču. Stara delavska ga?fia izumira Jeseneice, 11. septembra ▼ petek zjutraj je po daljši bolezni v 82. letu starosti preminil g. Odar Jakob, upokojenec bratovske skladnioe na Jesenicah. Pokojnik je pred dolgimi desetletji prišel iz bohinjskih železarn v tvornico KTD na Jesenice in kasneje na Javomik. Bil je zaposlen polnih 40 let, dokler ni bil L 1930. upokojen. Istega, dne opoldne je na Javorniku po kratki bolezni v 73. letu starosti umrl g. Maridzeti Janez, prav tako upokojenec bratovske skladnice. Tudi MarkLzeti je prišel pred nedavnimi leti iz Bohinja na Jesenice. V tovarni KID je delal potnih 55 let. V grob sta legla dva delavca iz stare bohinjske železarske garde, ki tu polagoma izumira. Bila sta priči posrtanka železarske industrije in njenega velkega razvo ja. Oba sta bila pridna in vestna delavca in dobra družinska, očeta. V politične borbe se nista vmešavala nikoli, a bila sta napredna in sta svoje napredno in narodno prepričanje kazala tudi na zunaj, kadar je bilo treba. Bodi obema ohranjen lep spomin, hudo prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje! Točno plača) »Jutru« naročnino Vnrtrf zavarovalnino skozi zrak — Ljubljane do Celovca Morda spadate tudi vi v vrsto tisth dobrih, treznih, preračunanih ljudi, ki se v vseh rečeh držijo stare mere in vage. Človek je že tak: najrajši bi do konca izhajal v koži. kakršno mu je bog na začetku dal, samo nikakih s;tnih novotarij! Odtod tisto nespametno, brezglavo hrepenenje po prostorih in minutah, k' smo nekoč že skoznje šli, odtod tista vroča želja po mehkem, toplem zavetju nekje na koncu po- ti, ki je samo varljiv spomin na zdavnaj izgubljeno skrbno materino roko. Nespametno, brezumno je to hrepenenje, ampak ne da se pregnati 5z srca in se ne da. Ko so me povabili, naj sedem v avijon, da se odpeljemo na kratek sprehod čez Karavanke, sem prvi hip vztrepetal. Svoj živ dan si nisem zaželel vožnje po zraku, kaj vem zakaj. Malo morda iz komoditete, malo iz strahu, Zmerom sem bil zagrizen sovražnik mode, nikdar se n:sem hotel pehati za rečmi, ki so za njimi hrumele reke ljudi. Malo pa resda tudi iz strahu. Še na zemlji nisem vajen višin, nerodno mi je na terasah visok;h palač, pa bom letal pod oblake? Nazadnje pa je človeka le sram, da bi priznal — nič drugega mu ne kaže, kakor da se ljubeznivo pokloni in gre. Nikakor mi ni bilo, ko sem na letališču stopil po nerodnih stopnicah v trup vel;-kega srebrnega ptiča iz Junkersovih tvor-nic, ki so ga poslali iz Evrope, da bi skrbel za zračno zvezo naše zemlje s svetom. Brez vsakršnega občutja sem šel skozi prostor, ki je dolg in širok, da nudi sedežev za šestnajst ljud;, in sem na gesto svojih tovarišev, dveh starih, lahkomiselno prešernih mačkov iz zraka, sedel v prvo kabino, kjer se je na steni blestel prostodušni, pomirjajoči napis: Fiir Raucher. Sedel sem in začel iskati okrog sebe jermenja, da se priklenem, zakaj vso pot mi je v podzavest5 tlela ena sama laična misel: brezzračni prostori, na lepem ti v višini zmanjka podlage, pa zdrsneš za petdeset, za sto metrov navzdol. Pa se nisem pripel, vse mi je bilo tako tuje in od rok, propelerji so se že zavrteli, veliki ptič iz duralummija se je težko, neokretno prestopil po zemlji. Tisti hip mi je prišlo spoznanje, kako je prav za prav z gibanjem človeka po svetu. Nič ni bolj nerodnega in bednega, kakor sta hoja ;n vožnja po zemlji — zato tudi napravlja letalo v minuti pristanka in od-leta tako nebogljen vtis — toda ribe v vodi vedo, kaj je lahkota in prostost, da ne govorim o pticah pod nebom. Tedaj so se kolesa odtrgala od tal, in ko se je srebrni ptič zazibal, da se v ostrem zavoju dokoplje do višin, me je skoz; okno iz Polja prijazno pozdravila Devica Marija s svojim gosposkim, bahatim pročeljem, kakor skrbeča žena narahlo pripognjena k njivam in travnikom pred seboj. Na ono stran se je nagnil Grad z Ljubljano, a še preden sem se dobro zavedal, kaj in kako, se je onkraj borštov že zasrebrila bela nitka Save globoko pod nam;, pred oknom so se zamajale podobe na široko razstresenih Domžal, Mengša, ki se vije ob cesti skoraj brez kraja, pa Homca in Kamnika zadaj pod vznožjem gora s samotnim Sv. Primožem pod vrhom Velike planine. Na to ;n na vse strani pa brezkončna preproga zelenih travnikov m pisanih polj, na njivah pravkar ajda zori — preproga, ki sta jo iz skupnega truda stkala zemlja in človek, da stop;ta nekoč po nji v svoj veliki dan. Na levi se je iz solnčnega bleska, ki nam je naklonil najlepši popoldan, prikazala cerkev na Šmarni gori s širokim hrbtom Grmade, pod nami so se razprostrli temni gozdov4, ki se vlečejo odtod čez vse Sorsko polje. Na desni se je zazibal božji hram v Vodicah, ki mu drži bela cesta iz Smlednika prav na portal, kakor so do cerkvenih pragov speljane pač vse ceste na Slovenskem. Okrog cerkve kup hiš, ponosno kritih z rdečo opeko — vas, v kateri je najbrž še zmerom nekaj blagostanja doma. Tam za gozdovi se skriva Komenda, a komaj se dobro okrenem, je avijon že preletel sivobele strehe Šenčurja: same vasi so na to stran, ki so njih imena tako značilna znamenja naše male zgodovine iz preteklih in današnjih malo znamenitih dni. Ko se je Junkers onkraj Šmarne gore jel vzpenjati pod nebo, da dobi razdaljo, kolikor je je treba do zemlje za prestop Karavank, je na vratfh kabine zažarel prijazen poziv: Bitte anschnallen! Ah, ti zlata duša, pilot, premalo so ti trije, s 1125 HP brneči motorji za skrb, še na bednega popotnika za svojim hrbtom misliš in njegovi siromaščini vdano strežeš vso pot. Toda kdo bo še nvslil na vezanje za sedež m na brezzraone prostore nad bregovi Karavank! Človek, ki ima v takšnemle Junkersu enkrat Devico Marijo, pa še celo Šmarno goro za sabo, je že zdavnaj goreč privrže- nec vožnje po zraku in polagoma rase prepričanje v njem, da je takšnale vožnja pač najlepši, najmirnejši, najčudovitejši način potovanja po svetu. Pa najbrž — brez šale — tudi najvarnejši način. Resnica je namreč, da še nismo čuii o karambolu v zraku, in če izvzamemo vročo domovino generala Franca in japonske manevre na Kitajskem, kjer se bombniki pod nebom pogovarjajo med seboj, se vse prometne nesreče dogajajo na zemlji Na zeleno pobočje Storžiča se je stisnil starodavni Golrnk, nekoč roparsko gnezdo vitezov, danes pribežališče bolnikov, pa smo že nad vrhom Kriške planine, ob desno krilo letala se je skoraj obregnil rahel oblaček, ki hiti iz Koroške na našo stran. Malo Tržiča na levi, Puterhof sredi klancev nad njim, pa se že raztegnejo bele serpentine pod Ljubeljem. Skoraj dvatisoč metrov pod nebom smo, pa smo tako blizu zemlje, da bi človek skoraj spoznal stražo pred uradno hišico na prelazu, ki avtomobilistu pregleduje papirje. Zdaj je pod mami že prijateljica Avstrija, pred nami še nekaj nerodnih, robatih vrhov in peščin, tam le nekje bo Ob;r, srebrni pramen pod nami, ki ga visoko v zraku pravkar prestopamo, bo Drava,»a to so že prve hiše Celovca m tisto belo zrcalo tamle na vzhodu bo Vrbsko jezero. Skoraj nisem opazil, kdaj smo se spustili nad strehe in je pilot začel v svedrastem zavoju iskati tal pod seboj. Na zapadu nas je pozdravila še Gospa Sveta sredi polja s starim slovenskim vojvodskim stolom, skritim v gaju pred njo. Potem so kolesa rahlo nekajkrat poljubila tla. dokler ni srebrni ptič varno sedel na zemljo in so nas pred vrati sprejeli uradni pedstavniki republike. Bore sedem;ndvajset minut nam je bilo treba, da smo iz Ljubljane prispeli do tod, pa je bilo dovolj sproščenega doživetja v njih, da človek zasluti vso lepoto in slast, ki jo nudi vožnja pod nebom L. Mrzel. — »JUTRO« St. 213 4 NedeTVu 12. IX. 1937. Gospodarstvo Zasedanje češkoslovaško-jugoslovenskih zbornic Dne 9. In 10. t. m. je v prostorih jugoslo-vensko-češkoslovaške gospodarske zbornice v Beogradu zasedal skupni odbor češko-slovaško-jugoslovenske zbornice v Pragi in jugoslovensko-češkosJovaške zbornice v Beogradu. Po soglasni ugotovitvi podrobnih navodil za načrtno in skladno delovanje obeh zbornic je odbor končal svoje delo. O zasedanju je bil izdan naslednji komunike: Izpolnjujoč v pravilih določeno nalogo, je skupni odbor češkoslovaško-jugosloven-gke zbornice v Pragi in jugoslovensko-če-Ikoslovaške zbornice v Beogradu soglasno ugotovil na svojem prvem zasedanju v Beogradu: Skupni odbor je v popolnem soglasju sestavil načrt skupnega dela obeh zbornic za nadaljnjo izpopolnitev načrtnega in trajnega gospodarskega sodelovanja na vseh področjih obeh zavezniških držav in bratskih narodov. Prepričan je, da bosta obe zbornici z navdušenjem sprejeli ta načrt in kar moči vestno delali za njegovo izvedbo. Objektivni pogoji za to sodelovanje so zelo ugodni. Delovno področje je prav široko. Pri tem je mogoče upoštevati upravičene koristi češkoslovaškega kmetijstva in jugoslovenske industrije. To za obe državi koristno gospodar- sko sodelovanje bo hkratu okrepilo tudi Malo antanto, ki je najbolj zdrava osnova zunanje politike obeh dežel in ena izmed najbolj dragocenih pridobitev za ohranitev miru, zlasti v srednji in jugozapadni Evropi. Vse, kar pospešuje okrepitev teh stikov, pospešuje obenem poglobitev miru. Delo za nadaljnjo izpopolnitev načrtnega in trajnega sodelovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo ne nasprotuje koristim nobenega drugega naroda. Nasprotno, prav v lepem skladu je s pravimi koristmi vseh narodov. Dolgoletno delo praške zbornice na tem področju je naletelo na popolno razumevanje tako pri pristojnih činiteljih kakor v krogih češkoslovaških gospodarstvenikov. Enako razumevanje uživa tudi beograjska zbornica s svojim dosedanjim delom. Skupin odbor je prepričan da bosta ti dve naši zbornici s svojim bodočim razširjenim delovanjem deležni še večje naklonjenosti in da se bodo gospodarstveniki njihovih uslug v še večjem obsegu posluževali. Skupni odbor bo v bodoče zasedal pogosteje, da bi mogel nadzirati izvedbo določenega načrta o skupnem delu obeh zbornic, kakor tudi zaradi njegovih morebitnih izprememb in dopolnitev. Blagovna tržišča uro + Chlcago, 11. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 104.50, za dec. 106.50, za maj 108.75; koruza: za sept. 105, za dec. 62.625. -f- VVinnipeg, 11. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 126.50, za dec. 123.50, za maj 125.125. '+ Llmpool, 10. Mpteoibra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept 5.27 (prejšnji dan 5.28), za dec. 5.30 (5.31), za maj 5.43 (5.43). + Newyork, 10. septembra. Tendenca komaj stalna- Zaključni tečaji: za sept. 8.98 (9.12), ja dec. 8.97 (9.13). NOVA Znatno povečanje državnih davčnih dohodkov Po podatkih finančnega ministrstva je bil v mesecu juliju donos državnh davkov prav znaten. Tako je znašal donos neposrednih davkov 285 milijonov Din, to je za 34 milijonov več nego v lanskem juliju. Donos taks se je nasproti lanskemu juliju povečal za 13.9 na 94.3 milijona Din, donos carin za 22.1 na 79.2 milijona Din in donos monopolov za 23.9 na 183.2 milijona Din, le donos trošarin se je zmanjšal za 2.5 na 73.0 milijona Din. V celoti so bili davčni dohodki v tem mesecu za skoro 92 milijonov Din večji nego lani. V prvih štirih mesecih t. L je znašal donos neposrednih davkov 719 milijonov Din, to je za 125 milijonov več nego lani v istem razdobju. Donos trošarin se je povečal za 22 na 295 milijonov, donos taks za 37 na 365 milijonov, donos carin za 82 na 326 milijonov in donos monopolov za 62 na 677 milijonov. Skupaj je znašal donos davkov v prvih štirih mesecih 2382 milijonov, to je za 328 milijonov ali za 14% več nego v istih mesecih lanskega leta. 7255 — 964; 7258 — 364; 7260 — 855; 1 7291 — 673; 7295 — 194; 7322 — 558; 7338 — 318; 7367 — 996; 7373 — 222; 7374 — 8; 7454 — 705; 7463 — 547; 7500 — 540; 7574 — 938; 7622 — 958; 7703 — 862; 7771 — 876; 7789 — 758; 7793 — 994; 7876 — 658; 7886 — 968; 7913 — 793; 7935 — 769; 7994 — 37; 7996 — 479; 8006 — 775; 8068 — 692; 8086 — 620; 8101 — 226; 8242 — 661; 8303 — 930; 8384 — 69; 8398 — 398; 8452 — 570; 8487 — 321; 8531 — 193; 8565 — 68; 8568 — 49; 8588 — 909; 8595 — 270; 8603 — 343; 8645 — 181; 8664 — 900; 8682 — 718; 8691 — 705; 8780 — 989; 8813 — 232; 8906 — 32; 8915 — 647; 8921 — 593; 8932 — 661; 8941 — 923; 8983 — 260; 8994 — 304; 9026 — 255; 9120 — 778; 9186 — 537; 9252 — 475; 9280 — 493; 9351 — 869, Žrebanje Vojne škode Na 27. žrebanju loterijske 2% odstotne Hržavne rente za vojno škodo, ki je bilo 1. septembra (z naknadnim žrebanjem 4. septembra) so bile izžrebane za dobitke naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): Dobitek 200.000 Din: 5801 — 50. Dobitka po 100.000 Din: 8035 — 168; 8114 — 917. Dobitki po 50.000 Din: 5640 — 432; 5884 — 260; 6871 — 346; 7515 — 392; 8333 — 318. Dobitki po 20.000 Din: 5309 — 612; 5315 — 757; 6242 — 157; 6276 — 105; 6359 — 82; 6431 — 557; 6533 — 944; 6730 — 258; 6859 — 127; 7363 — 239; 7558 — 150; 8534 — 288; 8730 — 138; 9092 — 303; 9331 — 632. Dobitki po 5000 Din: 5166 — 806; 5188 _ 707; 5198 — 181; 5271 — 375; 5334 — 243; 5461 — 868; 5610 — 791; 5657 — 400; 5843 — 153; 5998 — 240; 6016 — 197; 6045 — 492; 6254 — 865; 6272 — 506; 6342 — 853; 6345 — 137; 6414 — 126; 6466 — 543; 6513 — 70; 6554 — 863; 6674 — 540; 6855 — 424; 6893 — 822; 7088 — 690; 7641 — 119; 7706 — 405; 7798 — 489; 7870 — 774; 7886 — 700; 7905 — 82; 7978 — 11; 8026 — 644; 8070 — 217; 8197 — 363; 8355 — 468 ; 8355 — 568; 8366 — 115; 8492 — 377; 8513 — 123; 8545 — 156; 8646 — 643; 8744 — 505; 8768 — 470; 8790 — 670; 8820 — 768; 8963 — 140; 9080 — 917; 9091 — 893; 9307 — 190; 9342 — 670. Dobitki po 3000 Din: 5077 — 738; 5080 — 543; 5094 — 722; 5129 — 158; 5155 — 84; 5223 — 325; 5229 — 972; 5255 — 369; 5354 — 816; 5418 — 65; 5421 — 243; 5520 — 345; 5527 — 100; 5609 — 564 ; 5685 — 995; 5718 — 197; 5799 — 430; 5925 — 229; 5956 — 697; 6027 — 416; 6059 — 114; 6185 — 13; 6210 — 749; 6332 — 980; 6386 — 488; 6437 — 154; 6487 — 774; 6494 — 135; 6584 — 257; 6769 — 44; 6849 — 706; 6986 — 4; 6989 — 406; 6999 — 873; 7004 — 858 ; 7050 — 628; 7069 — 469; 7116 — 758; 7199 — 556 ; 7251 — 960; Gospodarske vesti = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 14. septembra ponudbe za dobavo raznega materiala za električne instalacije. Dne 14. t. m. 1k> pri tehniški komisiji št. 1. na Vrhniki licitacija za dobavo 2500 kg karboli-neja. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo azbestnih zapušačev. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo razne žice. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo specialnih žepnih svetilk, do 5. oktobra za dobavo naprave za električno varjenje in do 15. oktobra za dobavo raznega jekla. Komanda pomorskega ar-eenala v Tivtu sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo bombaža za čiščenja, petroleja, masti za usnje, konsistentne masti, raznega olja, vazelina, mila in sode za pranje, raznega avtomateriala, konopnenih požarnih cevi, potrebščin za ognjegasce in do 27. t. m. za dobavo ognjegasnih aparatov. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo 4000 kg kremenskega paska za čiščenje. = Licitacije. Ofertne licitacije za dobavo svežega govejega mesa za potrebe vojaštva za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1938. bodo: 13. t. m. v intendanturi štaba dravska divizijske oblasti v Ljubljani in v Slovenski Bistrici, 15. t. m. v Mariboru in Bohinjski Beli, 17. t. m. v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani.. Dne 20. t. m. bo pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija za dobavljanje hrane za bolnike za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1938 (telečje meso, mleko, jugurt, cikorija, marmelada, suhe 6live in suho grozdje). Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4.24 milijona Din nasproti 6.48 in 10.07 v zadnjih dveh tednih. Na deviznem tržišču ni bilo večjih sprememb. V teku tedna je popustila nemška klirinška marka od 13 na 12.74—12.80. Na svobodnem deviznem trgu stanejo švicarski franki 11.04, ameriški dolarji 47.90 in francoski franki 1.75. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 15.48, London 21.53, Newyork 435.375, Bruselj 73.30, Milan 22.90, Amsterdam 239.4250, Berlin 1711.70, Dunaj 79.30, Stockholm 111, Oslo 108.20, Kobenhavn 96.10, Praga 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 80.25, Atene 395. Zadnji čas smo imeli v Ljubljani pred kriminalnimi obiski večjega obsega precej miru, danes ponoči pa sta bila na dveh različnih koncih mesta izvršena dva drzna vloma, ki sta prinesla storilcem izredno bogat plen, hkratu pa jim je uspelo, da izginejo brez sledu. Pred velesejmom je policija izvršila nekaj o!wežnih racij, da je iztrebila iz mesta klataže in sumljivce, očitno pa jim je ušlo iz mreže nekaj najdrznejših tipov velikega stila, ki so izrabili temno deževno noč in obiskali trgovino Alojzija Pauschina v Wolfovi ulici in šenl-patrsko župnišče. Iz trgovine so odnesli razne zlatnine in denarja v skupni vrednosti okrog 75.000 dinarjev, v župnišču pa so imeli nekaj skromnejše sreče. Tvrd-ka Alojzija Pauschina, ki ima svoio prodajalno steklovine in porcelana tiK znane gostilne Pri belam volku v \Volfovi ulici in katere lastnik je trgovec Adolf Kne-bel, je dobro znana ne samo ljubljanskemu kupujočemu občinstvu, temveč tudi dežela-nom, ki prihajajo v Ljubljano po opravkih. Ko j a davi prišel sluga v delavnico, je našel v železni blagajni dvoje velikih odprtin okrog nje pa nekaj raztresenega papirja. Takoj je razumel, kaj se je zgodilo, pa je poklical oba nameščenca, ki s'.a bila ža v trgovini, Matka Pogliča in Friderika Dan-gla, nato pa so o dogodku obvestili še svojega šefa. ki stanuje v prvem nadstropju iste hiše. V trgovino so kmalu nato prispeli organi kriminalnega oddelka z daktilosko-pom Podobnikom, ki pa ni mogel ugotoviti kakšnih oprijemljivih znakov, ker so vlomilci delali v rokavicah. Ko so odprli blagajno, so dognali, da je vlomilec iz gornjega predala pobral za okrog 1600 din raznih kovancev, z njim pa je izginila tudi cela majhna zakladnica zlatnine in dragocenosti, shranjenih v blagajni. Tu je bila zlata, dragocena moška ura, par zlatih uhanov z manjšimi briljanti, par zlatih uhanov z velikimi briljanti, vrednih okrog 30.000 din. zlata zapestnica z zlatim dukatom v sredi, zlata broša z velikim briljantom, kakšnih 10 raznih zlatih prstanov z briljanti in rubini in damska ovratna verižica s tridelnim obeskom. A kar bo na vsem kriminalu sprožilo še posebne zapletljaje je dejstvo, da vse te dragocenosti ni6o bile lastnina trgovca, temveč jih je dobil samo v zastavo od raznih svojih odjemalcev. Vlomilci so odprli tudi spodnji predal, kjer se je razen knjig in papirjev nahajalo okrog 30.000 din papirnatega denarja, pa so bankovce na srečo prezrli. Kakor vse kaže, 60 se tatovi ponoči, naj- pri Belem volku ali pa z vrta hiše v Selen burgovi ulici, ki meji na Pauschinovo dvorišče z štiri metre visokim zidom. Prišli so v najhujšem nalivu, ko so bili varni pred nezaželenimi pričami, šumenje dežja po strehah in vrtovih pa je obenem prikrivalo ropot njihovega nečednega posla. V lokal so se priplazili skozi pritlično okno na dvoriščni strani, ki je od zunaj zaprto s steklenimi oknicami. znotraj pa z železnim rolojem. Šipo so tiho 6trli, v rolo pa so si zarezali odprtino s svinjsko nogo. S svinjsko nogo so navrtali tudi blagajno. Ea pride drznim neznancem na sled, je danes, policija odredila novo racijo, a tatovi so s plenom najbrž že daleč. Kakor v vseh podobnih primerih večjega obsega, so bili tudi pri Pauschinu bržkone na delu kakšni specialisti iz Treta. Najtolj pa preseneča dejstvo, da so imeli tudi v šentpetrskem župnišču skoraj istočasno v gosteh vlomilce. V varnem zavetju dežja se je tat priplazil preko obširnega župnikovega vrta, z nekakšnim železnim drogom odlomil križ na pritličnem oknu župnikove pisarnein se pritihotapil v hišo. Prebrskal je obe sobi, ki služita pisarni, a našel je samo okrog 3000 din v srebrnem drobižu in stotakih. Župnik Alojzij Koš-merlj prvi hip ni mogel navesti točne vsote, ker je denar od raznih cerkvenih zbirk, nad katerimi je težko vršiti evidenco. Glavne blagajne, v kateri je bilo nekaj več denarja, pa se nevablieni go«t ni lotil, ker po vpej priliki ni imel pripravnega orodja s seboj. A da ie bil na delu mož večjega kalibra priča dejstvo, da je pred vlomom na treh mestih prerezal telefonsko žico. da bi tako onemogočil vsak stik župnišča z zunanjim svetom za primer, da ga na delu zasačijo. Tudi za njim daktiloskop ni mogel nabrati nikakih zanesljivih sledi, dež pa je dodobra izpral tudi neznančeve stopinje na vrtu. Zanimivo je. da župnikova kuharica in dekla, ki spita takoj zraven pisarne. nista čuli nobenega ropota, a tudi pes na sosednjem dvorišču se ni oglasil. S kriminalnega vidika manj zagonetna, a mnogo izdatnejša tatvina pa se je včeraj pripetila v neki hiši v Študentovski ulici. Domača gospa ie za nekaj minut odšla na obisk k sosedovim, pa je pustila vrata stanovanja odprta za seboj. Ko se je vrnila, je opazila, da je bil medtem v hiši neznan tat in ji odnesel 11.000 din, ki jih je imela spravliene med perilom v omari. Tudi »» tem neznancem, ki je najbrž čisto slučaino prišel do tolikšnega plena, ko je potrkal na vrata in videl, da nikogar ni doma, ni sledu. Iz Julijske krajine Katastrofa v labinskem premogovniku Predvčerajšnjim so italijanski listi objavili kratka poročila o strašni katastrofi, ki se je pripetila pretekli torek v velikem premogovniku v Labinu. V rovu je nastala eksplozija plina, ki je zahtevala 13 človeških žrtev, pri njihovem reševanju pa so se smrtno ponesrečili nadaljnji 4 rudarji. V torek zjutraj okrog 4. ure je skupina delavcev podminirala večji sklad premoga. Ko je neki rudar prižgal zažigalno vrvico, je nenadoma eksplodiral plin, ki se je ponoči nabral v rovu. Vsi rudarji, so bili pri priči ubiti. Nesrečne žrtve so: 471etni ^n-ton Butarič iz Labina, 221etni Drago Dju-rid iz Lindara, 341etni Ivan Kocič iz neke vasire pri Labinu in še 10 drugih rudarjev, ki so bili vsi iz drugih severno-itali-janskih pokrajin. Vest o nesreči je silno vznemirila ves labin.ski okraj. Prvotno se je govorilo, da je bilo v rovu, ki je kakih 300 m globoko v zemlji, preko sto rudarjev in da jih je vse zatekla strašna smrt. 2e v prvih dopoldanskih urah se je zbrala v premogovniku velika množica ljudi, ki jo je orožni-štvo spričo nienega splošnega obupa le 6 težavo pomirilo. V rov so se med tem že odpravili prvi štirje reševalci. Kmalu pa se je zvedelo, da je tudi nje pobrala smrt. Sele okrog poldneva, ko se je v rov podala druga ekspedicija, opremljena s plinskimi mas-ekami, so dognali, da je nesrečo povzročil plin. Pri reševanju svojih tovarišev so se smrtno ponesrečili vsi prvi štiTje reševalci, med njimi preddelavci Josip Boljanee. Josip Vlarič in Dane Bičič iz Labina. Rov so tedaj zaprli. Naslednjo sredo se je vr-šil pogreb prvih 9 žrtev, ki se ga je udeležilo več tisoč rudarjev in članov njihovih družin, pa tudi vse kmečko prebivalstvo 1 z okoliških vasi. Danes zaključek velesejma Danes je zaključni dan velesejma in novinarske razstave. Kakor vsako jesen, bo jutri na velesejmu tekmovanje harmonikarjev in se bo tekmovalo v sedmih skupinah vseh kategorij harmonik in vseh ansamblov, kjer je harmonika glavni instrument. Prijav je zelo veliko. Tekmovalo ee bo rs. dva pokala, poleg tega pa je še mnogo drugih nagrad. Dopoldne bo izbirna tekma, popoldne od 3 do 6 pa zaključna tekma. Tudi včeraj je bil navzlic slabemu vremenu poset velesejma prav dober. Zadnje dni je bilo precejSnje zanimanje občinstva za umetnostno razstavo na velesejmu, kjer je zastopanih 17 slikarjev in kiparjev s 115 deli. Nekaj del je že prodanih Pričujoča slika nam kaže del umetnostne razstave v paviljonu G. Uboj zaradi dolga Maribor, 11. septembra. Na povratku iz službe proti domu se je kurjač državnih železnic Alojz Mohorko ustavil v Zgornji Gorici pri Pragerskem, kjer je na dvorišču Jakoba Predikake neka družba popivala. Na praznik 8. t m. je bila namreč v Gorici gasilska tombola z veselico. Ker je ostalo še nekaj pijače, so jo »pospravili« naslednjega dne. Komaj je Mohorko prestopil dvorišče, je navalil nanj 77-letni preužitkar Anton Čelofiga ter mu, ne da bi spregovoril kakšno besedo, porinil nož v vrat. Mohorko je bil na mah v krvi. Napadalec je zavedajoč se svojega dejanja zbežal, okrvavljeni Mohorko pa za nj;m. Naposled je le dohitel svojega napadalca in se spopadel z njim. Zaradi zevajoče rane na vratu, pa so Mohorka kmalu zapustile moči, dokler ni končno omagal in se nezavesten zgrudil na tla. Odpremili so ga takoj k bližnjemu zdravniku dr. Klasin-cu, ki je ugotovil, da ima Mohorko prerezano glavno žilo odvodn;co. Odredil je takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico, kjer pa je napadeni Mohorko včeraj popoldne podlegel smrtonosni poškodbi. Napadalec Celofiga, ki so ga orožniki medtem aretirali in odvedli v zapore mariborskega sodišča, se :zgovarja, da je dejanje izvršil v skrajni razdraženosti, ker mu pokojni še dolguje neki znesek za prodano hišo. Slaba ura Danes pa spet nekaj podobnega zs naše Metiarje. Recimo, da imate uro, ki po vsakih desetih minutah zaostane za eno minuto. Koliko minut je potrebno, da obide veliki kazalec umo kazalo. Ugan;te to in pošljite rešitev najpozneje do petka uredništvu »Jutra«. Rešitev naj bo napisana na dopisnici in v kotu naj bo pripis »Rešitev uganke kluba Metle«. Med pridne reševalce bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih nagrad. Nerodno štetje Ste*je korakov pri zadnji uganki je bilo za naše Metla rje težaven oreh. Večina »i je ob njem polomila zobe. Rešitev pa je taka, da je napravil A vsega 790, B pa 789 korakov. Ker pa sta zaradi slabe ceste oba napravila hkratu tudi precej korakov nazaj, je dejansko prvi prehodil 474, drug: pa 526 korakov ali skupno tisoč korakov. Med redke reševalce, ki so poslali vsaj približno pravilno rešitev, je razdelil stric Matic pet knjižnih nagrad, ?n sicer po žrebu: H. Chromy iz Studenca 6. p. Stična, Ne-vica Prelog iz Maribora. Maistrova 23-11, Rudolf Pettauer iz Ljubljane, Smartinska 21, Ante Potočnik iz Podsrede in Lucija Tavčar ;z Škofje Loke vsak po eno knjigo revije »Življenje in svet«. GUMIJASTA PETA Vlomilci so v dežju obiskali Pauschinovo trgovino in šentpetrsko župnišce Okrog 90.000 Din je postalo plen vlomilcev in tatov Ljubljana, 11. septembra- i brž po eni, priplazili v hišo z vrta gostilne -........... ■__r>_i. ___ti... _ i -___ ...l. Ul!« w POVftA ELASTIČNOST MOJC. PREPREČI PONOSNE PETE. ZELO TCPEŽNA POCENI. Dot* m on 3UGOSL EZDEIBL PALMA> GUMIJASTA PETA SOKOL Iz imrskoga sokoiskepa okrofja. Za riflt murskega sokolskega okrožja, ki bo danes 12. t. m. v Gornji Radgoni se je prijavilo lepo število telovadečih. ker se 6okolstvo dobro zaveda važnosti svojega nacionalnega delovanja v obmejnem srezu. Zletu dela sicer velike težkoče občina, ki ne da za ta nastop primernega zemljišča, sokolstvo p« bo kljub temu prihitelo v velikem števila na meio, da tam manifestira za nacionalno in sokolsko iiejo. ki bo obenem velika javna proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II-, našega prvega Sokola. Poleg telovadnega nastopa, ki se začne ob 15. se •bodo naši Sokoli poklonili in položili venec pidKm Maistrovim borcem. Skušnje telovadnih oddelkov bo lo ob 11., ob 14.25 bo sprejem gost-ov pri vlaku in odhod na te-lovadišče. Sokoli, meja vas kliče! Sokolsko društvo Šmartno ob Pakl bo imelo dne 19. septembra ob 15. uri letni telovadni nastop na telovadišču pri svoji telovadnici. Po nastopu bo veselica s plesom. Vsa okoliška društva vabimo, da se ga udjleže v čim večjem številu. Iz &ranfa r— Kino Narodni dom bo predvaial danes senzacionalni velefilm sezone »Mayer~ ling; viemi ,udi Ti KALO D 0 NT nran,l' zdravie pROTj ZOBNEMU KMni(J Dve veliki umetnini Frana Tratnika Ldcej, ki mu pišemo samo še testamente, skriva v sebi zakladnico. V njegovi telovadnici sta nastali dve veliki umetnini Franceta Tratnika, dve kompoziciji, ki se bo o njih lahko dostojno razpisala zgodovina slovenske likovnosti. Namen teh vrst je samo, da opozori na obe mojstrovini, ki kronata vse dosedanje delo Franceta Tratnika. Stopil sem v telovadnico, ko je mojster ravno priravnaval obe sliki in ju upravljal k pravilni svetlobi. Tam ob novi knjižnici univerze je šumela v sinji luči Male maše svečanost na čast pokojnemu pesniku. Tu je v tišini umirajočega zavoda praznovala svoj god čudovita poezija slovenskega slikarja. Pri Francetu Tratniku povč mnogokrat ena sama kretnja desnice in en sam smehljaj več, kakor pri drugih tropa besed in izjav. France Tratnik je v besedah tako skop, kakor je premožen, neskončno bogat v svojih barvah. Zato za uvod samo tole iz pomenka: Obe kompoziciji je lani naročila mestna občina za bežigrajsko osnovno šolo in sicer na pobudo inž. Mušiča. France Tratnik je predložil osnutek za okras obeh strani odra ondotne dvorane z dvema velikima slikama. Svoj predlog je utemeljil tako prepričevalno, z živo zamislijo, da je zmagal v vseh štirih magistratnih odborih: V kulturnem, gradbenem, finančnem in še v enem, kdo bi vsem vedel imena!. . . Resnično, niti najmanjšega ugovora ni bilo in tako se je France Tratnik lahko s plam-tečo vnemo lotil dela. Vendar enkrat veliko zaželjeno naročilo! Zamisel je bila spočetka, toda tako velik načrt je treba prekuhati, premisliti, zasnutek mora do-zoreti. — Tole sem delal brez vsake skice — kaže Fran Tratnik na Poletje — tako plastično sem imel vse zasnutek v svojih mislih. Zavoljo vrstnega reda, kakor sta bili umetnini ustvarjeni, si oglejmo najprej Pomlad. Sredi podobe stoji vrtnar v nadnaravni velikosti, uravnava mlado drevo in ga privezuje. Za. njim stopa na nekoliko oddaljeni njivi sejalec v zamahu setve. Na levi pa je sklonjena kmetica z motiko in jer-basom v roki, v spoju otroka, ki se v ospredju slike igra z rožo. V ozadju je vzvišen holm, na njem se pase čreda ovac, za njimi ie naznačena vasica. Dalje se pnd v nebo Kamniške planine. Slika je arhi-tektonično zgrajena v diagonali in vsa prepojena z nadihom pomladne poezije. Polet?e. Sredi slike stoji žaniica z desnico dvignjeno čez glavo, v desnici drži srp, z levico pa snop pšenice. Na levi nekoliko v ozadju zasenčen kleplje kosec koso. Na desni pa sedi na snopu prekrasna mlada mati žaniica in doji otroka. V ozadju je v čudovito toplih tonih valovito žitno polje in v enakem lahkem ritmu vzvalovano gričevje z gospodujočo Šmarno goro in Karavankami. Slika je v pod-večernem nastrojenju, z žarko večerno zar jo na oblakih. Obe veliki umetnini sta slikani v zano-sni tehniki čistega realizma, ki živo izpričuje radost stvaritve, obe v topli, sončni barvitosti. S Pomladi diha jutrnia, s Poletja poznopopoldanska ubranost z vso sočnostjo barvnega kolorita. Izbirčno oko začne strožje motriti fragmente obeh kompozicij in se veselo preveri, da je tudi vsak del zase umetnina. Vse pa se organično druži v celoto in zapušča nepozaben vtis harmonije. To je torej sad celoletnega pripravljanja in skrivnega spočetia v licejsld telovadnici, ki je edina lahko po svoji višini in prostornosti nudila zavetje velikemu slovenskemu mojstru palete. Kompoziciji sta visoki 3.20 m in široki 2.20, pa si blagovolite sami izračunati njuno površinsko veličino. Redkim gostom je doslej bilo dano videti obe stvaritvi. Kadar ie Tratnik pri delu, ne privoli »prisluškovati«. Zdaj sta umetnini gotovi, dogovorjeni rok pa, bo potekel šele v nekaj dneh. V tem intermezzu so lahko pogledali obe sliki nekateri naši strokovnjaki in njihova soglasna sodba se glasi, da takšnega umetniškega okrasa nima še nobena naša javna zgradba. Tu se poraja vprašanje: ali naj te dve Tratnikovi veliki umetnini res poromata v telovadnico bežigraiske šole, da bosta čez nekaj let — zaprašena in obsuvani, šele po izdatni obnovi — priromali v Narodno ali bodočo Moderno galerijo, kamor spadata po božji in človeški pravici in kjer je France Tratnik itak preskromno predstavljen? In še ena misel se poraja ob teh dveh stvaritvah: Kdaj dobimo Tratnikov zbornik? Mar morajo biti takšne izdaje pri nas res zvezane s puhlimi obletnicami in jubileji? Ali ne bo spodobneje, ako velika dela dajo spodbudo k zborniku, v katerem bomo spoznali mnoge, po svetu razmetane umetnine tega splavarsko krepkega in s poezijo štajerske krajinske lepote prepojenega umetnika. Na pomlad namerava Fran ce Tratnik razstaviti v Jakopičevem paviljonu zbirko svojih noveiših stvaritev, čas je, da se poznavalci njegove umetnosti zganejo in dotlej predstavijo Tratnika naši in evropski javnosti. Tratnikovi veliki kompoziciji naj bi budili k zgledovanju, kako se pri javnih zgradbah podpre likovna umetnost. Italija, češkoslovaška, Francija imajo zakon, po katerem je pri vsaki javni zgradbi določenih 10% proračuna za umetniški okras. Tudi v Jugoslaviji je že izšla pobuda k takemu zakonu, in sicer iz Zagreba. Ali dokler zakona nimamo, naj bo našim odločujočim možem v velik opomin Tintorettova razstava v Benetkah. Vsa Tintorettova znamenita dela so bila ustvarjena po javnih naročilih. Vsa renesanca je dala največje umetnine po naročilih mecenov in gradbenikov. Javna naročila so vedno osebno naročena. Natečaj ali naročilo? Umetnik naj jamči s svojim znanjem, da bo zamišljeni umetnini resnično kos. Pri konkurenci lahko marsikatera skica vara. Od skice do izvršitve je dolga pot. Anonimna skica lahko marsikaterega razsodnika premoti in se je tudi v Jugoslaviji že zgodilo, da so dobili naročila možje, ki potem niso zmogli dejanja. Tratnikovi novi umetnini bosta pritegnili nase pozornost slovenske javnosti. Obe sta izvršeni popolnoma v modernem, individualnem, svojstvenem slogu, razodevata pa Tratnikovo fino socialno občutje in imata ob svoji liričnosti močno, pristno slovensko socialno noto. V barvah in kompoziciji počiva na obeh nadih slovenske zemlje, njene lepote in blage poezije človeka, ki se trudi na naši grudi. Ko sem vprašal umetnika, koliko časa je delal na slikah, mi je nekoliko z nasmehom odgovoril: »Nekako trideset let, glejte, toliko je poteklo časa, odkar sem dovršil mladostne akademske študije in začel sem misliti, kaj mi je početi v življenju ter si prizadevati, da bi kaj ustvaril, kar bi imelo in ohranilo v sebi resnično življenje. Tudi ti dve sliki sta rezultat duševnih in materielnih borb dolge dobe. Izvršijo se slike potem včasih razmeroma hitro Odvisno je mnogo v kakšnih okoliščinah in v kakšnem razpoloženju človek stvar v roke vzame. Te okolnosti in razpoloženja so za slovenskega umetnika v naših ozko stisnjenih razmerah pač pre-mnogokrat nepovoline. Kljub temu upam, da ni videti na teh mojih slikah kakega zmučenja, saj še nikdar nisem bil pri delu psihično tak6 prost in prožen, kakor se počutim sedaj. D. Ravljen Italijanski književnik in novinar o razstavi slovenskega novinarstva Znani tržaški književnik Umberto Urbani je v predvčerajšnji popoldanski izdaji »Piccola« objavil daljše poročilo o letošnjih posebnih razstavah v okviru ljubljanskega jesenskega veleseima Posebej se je ustavil pri jubilejni novinarski razstavi, o kateri je izrazil laskavo sodbo. Ugotavlja, da je ta razstava zbudila splošno zanimanje ne le v naši ožji domovini in državi. nego tudi v inozemstvu, kttr je povsem razumljivo, če se pomisli, da se mora slovensko ljudstvo zahvaliti za ves svoj kulturni, gospodarski in politični napredek v najtežjih razdobjih svojega narodnega obstanka vprav novinsfvuUrbani navaja v nadaljnjem nekaj statističnih podatkov o razvoju našega tiska, očitno pa so ga posebno zanimale zgodovinske izda- je ter slike in kipi naših književnikov in novinarjev v rofundi. Podatki o nekaterih izmed njih so bili zbrani tudi za veliko italiiansko enciklopedijo, ki bo še letos ali prihodnje leto v celoti izšla. Prav poseben vtis je napravil na Urbani j a Kogovškov Deseti brat, simbol anonimnega delavca-novinarja. Urbani je posebej omenil Se oddelek agencije A vale in velespimske »Ljubljanske novice«, ob zaključku pa prista\nl: »Razstava je nov dokaz organizacijskega duha. ki je Slovencem prirojen Spričo sodbe, ki jo je izrekel ustanovitelj moderne novinske znanosti D'Ester. ki je poudaril, da ta razstava ni pomembna le za Slovenijo, nego vobče za novinarstvo, ker je obogatila splošno novinsko znanost, jim nadaljnja priznanja pač niso potrebna E A I O Podroben program ljubljanske in vseb evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš V a 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se >ri upravi v Ljubljani, Knafljeva alica 5. Nedelja 12. septembra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9: čas, poročila, spored. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanska cerkve. —9.45: Verski govor (dr. C. Potočnik). — 10: Radijski rokester. — 11: Prenos otvoritve I. umetnostne razstave kluba »Neodvisnih«. — 11.30: Otroška ura (vodi Manica Romanova). — 12: Duet bratov fio- j lobov. — 13: Čas, vratne, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Koncert koloraturne operne pevke gdč. Pavle Bergotove, pri klavirju Darko Zupanič. — 16: Za kratek čas (kvartet Fantje na vasi in mandolini-6tičnj trio). 17: Kmetijska ura: Pripravimo se na trgatev (g. F. Kafol). - 17.30: Tekma harmonikarjev z velesejma. — 18: Radijski orkester. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura Od plemena do narodne nacije (S. Djokič). — 19.50: Plesne točke (plošče). — 20.05: Prenos Leharjevega večera z Dunaja. — 21.45: Plošče. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos lahke glasbe z veleeejima. Ponedeljek IS. septembra Ljubljana. 12: Glasbene slike daljnih dežel (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15; Valček za valčkom (plošče). — 14. Vre- me, borza. — Prenos žrebanja gl. dobitka 34. kola drž. razr. loterije iz Zagreba. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Hrvatska v začetku XVI. stoletja (Arsen Vencelides). — 19.50: Dunajski napevi (plošče). — 2010: Odnos naše mladine do glasbe (g. Dragotin Cvetko). — 20.30: Kmečki trio. — 21.15: Radio jazz igra za ples, vmes poje g. Mirko Premelč. — 22: čas, vreme, poročila ,spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17.20; Orkestralen ta pevski koncert. — 18.30; Narodni napevi. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 20: Godalni kvartet in petje. — 21.30: Koncert tamburaškega zbora. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.20: Lahka godba orkestra. — 20.05: Zvočne slike. — 20.45: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20; šramli in petje. — 22: Koncert poljske glasbe. — Dunaj 12; Lirični spevi. _ 12.20: Valčki in koračnice. — 16.05: Plesi in odlomki iz zvočnih filmov. — 17.40: Pesmi. — 19.25: Kratka opera s plošč. — 20.35: Koncert vojaške godbe. — 21.30: Bachov koncert: umetnost fuge. — 22.30; Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Prenos vojaške parade in Hitlerjevega govora iz Niirnberga — 22.20: Slavnostna muzika. — 24: Mirozov. — Munchen 18: Kakor Berlin. — Stuttgart 18: Kakor Berlin. LJEVAON1CA ŽELJEIA;. iTVQRNlCA; Torek 14. septembra Ljubljana 12; Iz čeških logov ln gajev (plošče). — 12.45: Vreme, borza. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila .spored, obvestila. — 19.30: Nac. urai: O jesenskih vojaških manevrih (Andrija Božanovič). — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Harmoni-sti pojo (plošče). — 20.10; Podpore v zavarovanju za starost, onemoglost in smrt (g. Rudolf Smersu). — 20.30: Koncert — sodelujejo: gdč. Milica Polajnar jeva (sopran) in operni šramel. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert Radio orkestra. Beograd 17.50: Ruske romance. —17.50: Plošče. — 18.30: Lahka godba orkestra. — 20- Plošče. — Narodne pesmi. —21.30: Skladbe za čelo. — 22.20: Violinski koncert in plesna muzika s plošč. — Zagreb 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.35: Lahka godba orkestra. — 21.05: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Fibichov klavirski ciklus »Iz gora«. — Varšava 19.15: Komorna glasba. — 20: Plesni komadi. — 21. Delni prenos Verdijeve opere »Don Carlos« iz Rima. —Dunaj 12: Plošče. — 13.10: Lahka godba. — 16.05; Koncert orkestra. — 17.30: Koncert na dveh klavirjih. — 19.45; Plesna muzika iz Amerika. — 20.10: Klavirske skladbe. — 21.10 Zvočna Igra. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23. Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.15: Schu-bertove skladbe. — 20.10: Mali orkester. _ 21. Koncert berlinskih filharmonikov. — 22.30: Lahka godba in ples. — Miin-ohen 19: Priljubljene operne scene. — 20.10: Dve uri zabave in smeha. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19; Vedra glasba za delopust. — 20: Program za oddih. — 22.40: Kakor Milnchen. — 24: Nočni koncert s plošč. • Pes t a ni in ostani član Vodnikove družbe! em slavju ov v Nemčiji Razvitje prapora, ki mu je kumovala kraljica Marija Jugoslovanska Narodna Centralna Zveza v Nemčiji je 15. avgusta proslavila 15 letnico svojega delovanja in na prav slovesen način razvila jugoslovenski zvezni prapor pod Najvišjim pokroviteljstvom Njenega Veličanstva kraljice Marije. Lepo slavje se je vršilo v Marlu Bras-sertu, najmlajšem vestfalskem mestu, ki se je v zadnjih desetletjih razvilo v jako središče vestfalske rudarske industrije. Z razvojem mesta Marl Brassert je po naključju zvezano tudi društveno delovanje Jugoslo-venske narodne centralne zveze, ki se je pod vodstvom g. Pavla Bolhe baš iz te sredine razvilo v mogočno nacionalno organizacijo naših vestfalskih rojakov. Marl Brassert je 15. avgusta sprejel na tisoče in tisoče jugoslovenskih gostov, vestfalskih rudarjev, ki so od blizu in daleč prihiteli, da se udeležijo redkega jubileja zveze. Prišli so stari in mladi iz rudarskih okolišev Essena, Gelsenkirchena, Duisbur-ga, Wanne: pa celo naši rudarji iz aachen-skega rudarskega revirja niso izostali Vse kar je naše. kar čuti jugoslovensko in se v daljni nemški tujini zbira v jugoslovenskih delavskih narodnih društvih je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Dvorana je bila svečano okrašena s cvetjem in zelenjem Jn je vsa blestela v živopisnih barvah neštetih jugoslovenskih in nemških zastav. Ogromni množici naših rojakov so se pridružile stotine nemških gostov, ki so želeli počastiti lepi jubilej jugoslovenskih rudarjev in s tem manifestirati simpatije, ki jih nemški narod odkrito in prisrčno goji do velike jugoslovenske kolonije na Vestfalskem. Prijateljsko razmerje zapadno-nem-ške javnosti do naših vestfalskih rojakov je našlo še posebno izraza v mnogobrojni udeležbi mnogobrojnih prominentnih ofici-elnih zastopnikov nacionalno socialistične stranke nemške vlade, pokrajinske vlade, policijske uprave, socialnih uradov itd. Med gosti je bilo opaziti predvsem vladnega svetnika dr. Ehrensbergerja kot zastopnika nemške osrednje vlade in deželne uprave, župana g. Spingiesa, okrožnega vodjo NSDAP, to je: nemške nacionalno socialne delavske stranke, g. Plagemanna iz Recklinghausena, zastopnika predsednika policijske uprave Gelsenkirchen stotnika g. Kaiserja. Zelo številni so bili tudi odposlanci vseh odsekov nac. soc. stranke, ki delujejo v zapadni Nemčiji za nacionalni in kulturni napredek nemških državljanov Seveda na proslavi niso izostali naši stari nemški znanci in prijatelji gg. dr. Brepohl, glavni urednik »Gelsenkirchener Zeitung, g. Kili, dopisnik vestfalskih časopisov, g. Arens, znani vestfalski slikar in umetnik, ki je dodobra prepotoval našo državo ter je v svojem umetniškem ustvarjanju vzljubil jugoslovenske motive in jih dostojno propagiral na ponovnih razstavah svojih slikarskih umetnin. Njim so se pridružili novinarji vseh večjih zapadno-nem-ških časnikov in mnogi drugi nemški javni delavci. V kolikor je častna udeležba oficielnih nemških gostov povdarila iskrenost jugoslovensko nemškega razmerja in vse boljšega medsebojnega spoznavanja baš preko naših izseljeniških organizacij, je zanimanje jugoslovenske, posebno pa še slovenske nacionalne javnosti za proslavo jasno dokazalo globoko povezanost in ljubezen domovine do svojih dragih bratov in sester v daljni tujini. Prijateljska naklonjenost naših zaslužnih političnih in nacionalnih osebnosti, manifestantna požrtvovalnost mnogih posameznikov, moralna in materialna podpora naših nacionalnih organizacij v banovini so bili vidni izrazi odkritega stremljenja ožje domovine, da tudi v teh težkih časih pripomore s skromnimi močmi k čim slovesnejši proslavi petnajstletnice jugoslovenske narodne centralne zveze in naše rojake vzpodbudi k nadalj-nemu uspešnemu delu za našo nacionalno in jugoslovensko stvar v tujini. Državni osrednji zavod za domačo žensko obrt ki je pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Račiča zadobil že mednarodni sloves, je za zvezo izvezel krasen jugoslovenski prapor, pravo umetnino slovenskih ženskih rok. Na zastavi se sredi troboinice blesti v zlatu, srebru in baržunu velik državni grb z zgodovinskim po7ivom: CuvaJ-mo Jugoslavijo. Ta prapor lahko štejemo med najlepše jugoslovenske zastave sploh. Saj je upravičeno vzbudil pravo občudovanje nemških krogov, polnih hvale nad kra- 1 soto in umetniško izdelavo tega lepega po-klona domovine našim izseljencem. Vodstvo zveze je pravilno ocenilo nacionalno važnost proslave in je v želji, da slavju da najlepši in najdostojnejši izraz jugoslovenske svečanosti, prosilo Nj. Veličanstvo Kraljico Marijo, da prevzame Najvišje pokroviteljstvo kot kumica ob razvitju zastave. Najvišja čast, ki jo je poklonila Nj. Vel. Kraljica Marija našim izseljenikom, jim mora biti pač v največji ponos in zadoščenje za globoko vdanost do naše narodne dinastije, saj so jo izseljenci na Vestfalskem navdušeno priznavali v vsem svojem narodnem delovanju in hotenju. Visoko pokroviteljstvo pa je tudi laskavo priznanje Zvezi za njeno neumorno delo na socialnem, narodnem in prosvetnem polju naših vestfalskih izseljencev. Krasen zlati trak, ki ga je poklonila Nj. Vel. kraljica Marija preko posebnega iza-slanika poslaniškega tajnika g. Panduro-viča, je posvetil zvezin prapor za vidnega čuvaja nacionalnih dobrin naših izseljencev in še čvrsteje za vedno navezal naše vestfalske izseljence na ljubljeno narodno dinastijo. Lepa svečanost je pač dosegla vrhunec navdušenja naših in nemških eo^tov, ko je Pandurovič po kratkem slovenskem nagovoru pripel na prapor Najvišje odlikovanje Kraljice Ob zvokih naše nacionalne himne se je dvignila cela dvorana in do solza giniena pela Bože Pravde. Domovino je na proslavi zastopal g. Rudolf Pleskovič. narodni poslanik Prihitei je med vestfalske rojake kot odposlanec vse ožje in širše nacionalno čuteče domovine. G. poslanec je na proslavi naslovil na naše jugoslovenske izseljence sledeče to- ple .pozdravne besede in tolmačil radost jugoslovenske domovine prilikom te pomembne izseljeniške proslave: »Dragi bratje in sestre! Vašo letošnjo proslavo odlikuje poseben pomen v življen-skem razvoju naših vestfalskih Slovencev. Slavite petnajstletnico obstoja in vsestransko plodonosnega delovanja Vaše zaslužne zveze ter v njej včlanjenih društev. Praznujete danes uspehe Vašega dolgoletnega truda, ki ni rodil sadov le na čisto društvenem poprišču, ampak se danes jasno kaže na kulturno socialnem, prosvetnem, posebno pa na nacionalnem polju našega ve^tfalskega izseljenca in delavskega borca. S posebnim zadoščenjem sem se odzval željam Vaših mnogobrojnih prijate-liev v domovini in pozivu jugoslovenskih nacionalnih udruženj, ter prišel med Vas kot zastopnik vseh tistih, ki so danes z Vami enega srca in ene misli, vseh onih, ki že leta in leta vneto delujejo za Vas ter jim ie socialni napredek in nacionalna samozavest vestfalskih rojakov globoka in iskrena srčna želja. Vsa naša ožja in širša nacionalno čuteča domovina je danes z Vami. Ves jugoslovenski narod se veseli Vašega slavja in baš v teh težkih dneh ve c°niti važnost nacionalnega obeležja proslave. G minister dr. Kramer, Vaš zaslužni pri-iateljski zaščitnik me je odredil kot osebnega zastopnika in tolmača nieeovih naj-iskrensiših čestitk, katerim dodajem nie-tjovo toplo željo za vse lepši napredek Va-Se zve^e in še v=e boli nacionalno strnje-vrst naših Vestfalcev. Savez Sokola Kralievine Jugoma v *<» Vam je od nrvega začetka Vašeea delo'"1-nja naklonil vso pozornost in Vam baš v zadnjem letu dal obilo dokazov, g kako top- Vse za šolo v trgovinah MT Tse za pisarno - Vse za tehniko IČAR - Ljubljana - Telefon 2934 Šelenbnrgova nI i ca 1« Sv. Petra cesta SO. Domače vesti ♦ Predstavniki rudarjev iz cele Jugoslavije so se zbrali v Sarajevu k anketi, ki jo vodi inž. Simon Miloševič, ravnatelj osrednje direkcije državnih rudarskih podjetij. Ministrstvo zastopa odposlanec Za-hradnik. Predstavnik rudarske zveze Mato Maric je navedel, da rudarji zahtevajo povišanje mezd za 30%, podaljšanje letnega dopusta, višje premije, kategorizacijo pto-fesijonalcev in draginjske doklade za žene in otroke. Predstavniki raznih organizacij so stavili še višje zahteve, med drugim povišanje stanarine na 200 din za ne-oženjene in na 400 din za oženjene. Predstavnik absolventov nižje rudarske šole iz Celja g. Kranjc je izrazil mnenje, da se morajo preddelavci s kvalifikacijami te šole izločiti iz nameravane kolektivne pogodbe in da se zanje sestavi poseben pravilnik. Anketa se nadaljuje. * Službeni list dravske banovine prina-fia v 73. številki od U. septembra pravilnik o oddajanju državnih žrebcev javnim in zasebnim napravam in zasebnim konje-rejcem za plemenitev in uporabo, dalje odločbo o izpremembi v cestnih prehodih, razne objave in naslednje izpremembe v 6taležu državnih in banovinskih uslužbencev: policijski stražnik prvega razreda Franc Beltram je premeščen iz Ljubljane k policijskemu komisarijatu na Jesenice. Policijski stražnik pri policijskem komisarijatu na Jesenicah Blaž Razbornik je premeščen v Ljubljano. Janez štrekl pa je postavljen za policijskega stražnika pripravnika v Mariboru. Upokojen je Alojzij Zapušek, žigosač-zvanienik pri kontroli mer v Celju. Banovinska dnevničarka Roža Golobova je postavljena za banovinsko uradniško pripravnico pri bolnišnici v Murski Soboti. Banovinska zvaničnica Kristina Frankova pri banski upravi v Ljubljani je povišana v drugo skupino. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov, J Si -eg 8 bt- 16. 48V® * Vojaško napredovanje. Za letalskega kapetana je napredoval Josip Rugale. * Ivana Cankarja delo: »Hlapec Jernej in njegova pravica« čita v esperantskem jeziku ves svet. Vsakemu je omogočeno čitanje najboljših del svetovne literature v mednarodnem jeziku esperanto. Nova učna knjiga drž. dipl. učitelja za esperanto prof. Rudolfa Rakuše Vam to omogoča že po treh mesecih. Založil in razpošiljajo Klub esperantov Ljubljana. Cena 16 din. * Poroka. Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani dunajski zdravnik g. dr. Werner von Troll-Obergfell in gdč. Sonja Rozmanova, hčerka g. prof. dr. Rozmana. Kot priči sta prisostvovala g. dr. Marij Rebek, univ. prof. in g. stavbni svetnik inž. Ante Matko. Ugledni dvojici naše iskrene čestitke! * Ob svoji 701etnici sem prejel številne čestitke. Vsem, ki so se me ob tej priliki spomnili, najlepša hvala! Lovšin Ivan, Kočevje. * Nori grobovi. V ljubljanski bolnici je umrla gospa Vanči Havličkova, soproga trgovskega skladiščnika. Pogreb bo jutri ob 17. — Nadalje je umrl v ljubljanski bolnici g. Anton Kogcj, višji sodni oficial. Pogreb bo danes ob pol 18. — V Polakovi ulici 13 v Šiški je umrl g. Miha Hafner. Uglednega pokojnika todo pokopali jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Rudarski Kongres v Leobnu, rudarskem središču Avstrije, je bdi pred nekoliko dnevi zaključen. Udeležilo se ga je preko štiri sto rudarskih inženjerjev iz raznih držav. Tudi naša država je bila zastopana z nekaterima strokovnjaki, tako po univ. prof. inž. Pehaniju in drugih. V vrsti raznih strokovnih razprav je bilo posebno zanimivo predavanje našega rojaka g. inž. Stanka Plaaiinška o »RudiSčih zlata v Jugoslaviji«. * Most preko Save in Krke pri Brežicah bo zaradi popravila zaprt za vsak vozni promet od ponedeljka 13. t. m. ob šestih zjutraj do sobote 18. t. m ob istem času. * Stoletna jubilantka. V Središču ob Dravi so v četrtek praznovali nenavaden jubilej. Terezija Surinova po rodu Kolaričeva je praznovala stoinprvo leto svojega življenja. Še vedno je dobro ohranjena. V Čakovec in Ormož, kamor je še pred nekaj leti nosila na trg, pa ne more več. Spomin je še ni zapustil in še ve pripovedovati o burnih dogodkih leta 1848. Zanimivo je, da njeni starši nikakor niso bili trdnega zdravja. Oče ji je umrl star 45 let, mati pa v 32. letu. * Izšla je povečana, obilno ilustrirana številka družinsko revije »žike«. Vsebina je naslednja: Lovrenčič: Jesen; Ingolič: S splavarji po Dravi in Donavi Bačar: Krvniki in muči tel ji med živalmi; Lafca-dio Hearn: Poulična pevka; Reneč Pinon: Ali mleko pospešuje raka?; Pirnat: Kako se je Martinek selil na oni svet; Val-migčre: Sedem hčera Kanigujevih; Oro-slava: Prvi intervievv. Sledi zdravniška posvetovalnica za bolno deco, ki jo vodi primarij dr. Dragaš in »Gospodinjski kotiček«, ki prinaša obilo praktičnih nasvetov. Družinsko revijo »žiko« prejema brezplačno vsak interesent, v glavnem pa druži v svojem krogu vse ljubitelje žike. (žika je žitna kava i zrži in ima pred navadno ječmenovo kavo vse tiste prednosti, ki jih ima rž pred ječmenom; neprimerno boljši okus, večjo redilnost, ugodnejše delovanje na prebavne organe, predvsem pa večjo količino sladkorja), če želite stalno prejemati list »žiko«, pošljite tri kontrolne listke, ki jih najdete v pol kg zavitkih žitne kave žike, na naslov: Pražama žikai, Ljubljana. Negovana žena pije vedno ROGAŠKO SLATINO, ker ji s čiščenjem notranjih organov varuje mladostno svežost. ♦ Žikino higienične krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini. # Opozarjamo na današnji oglas reno-mirane ljubljanske trgovine s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami Mat. Gerber na Kongresnem trgu 4. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. 1. ŽREBANJE DRŽAVNE RAZR. LOTERIJE dne 10. septembra 1937* Din 1.000,— št.: 15.739, 33.068, 46.109, 46.178, 89.865, 95.706, 95.745, 95.767, 95.771, ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6 * Spored priljubljenih izletov »PTJTNI-KAc Maribor z luksuznimi avtokari: September: 16. GRAZ, jesenski velesejem, vključno vizum 100 din, 17. do 20. Inns-bruck in Grossglockner, popoln aranžman 1.100 din, 18. do 19. GRAZ, velesejem, vključno vizum 110 din, 19. do 22. Dolomiti in Benetke, popoln aranžman 900 din, 25. do 27. BRNO, mednarodne avtomobilske dirke, vožnja 400 din. Oktober: 1. do 5. Munchen, »Oktoberfest«, popoln aranžman 1.100. din, prijave do 22. sept. Prospekti, informacije in prijave »PUTNIK«— MARIBOR. Turistične lire, potovalne marke, vse valute in vozne karte! ♦ V par dneh je ubil štiri ljudi.. Zako-vanega in ob močnem spremstvu so pripeljali v zapore v Mitrovici pobeglega zločinca Dušana Ostojiča. Zločinec je pred dvema mesecema s štirimi tovariši kaznenci pobegnil iz kaznilnice v Mitrovici. Štiri begunce so kmalu prijeli, Ostojič pa se je spretno skrival. V tem času je obremenil svojo vest s štirimi strahovitimi razbojni-štvi. V Kupinovem je ubil poštarico Bosilj-ko Budančičevo, nato pa še čolnarja Matijo Vrška, ker ga ni hotel prepeljati na drugo stran Save. Nato je v Mihaljevcih ubil gostilničarja Zivojina Božinoviča in njegovega sina. V Rumi je skušal ubiti še neko služkinjo. Naposled je pobegnil proti Beogradu. Pri Zemunu so orožniki streljali nanj. Precej ranjen se je doslej zdravil v bolnici v Beogradu, zdaj pa je bil prepeljan nazaj v Mitrovico. Vešala mu ne uidejo. ddšča, ali da bi bil mož tožen te sa zdravniške 6troške hišnega prijatelja, tega sodna praksa Jugoslavije doslej ni poznala. Razume se, da se potek procesa pričakuje s precejšnjim zanimanjem. • Vpisovanje t drž. priznano trgovsko ufilišče Christofov ufnl zavod, Ljubljana, Domobranska 15, Je redno vsak dan dopoldne in popoldne do 16. septembra. Letos je otvorjena še ena nova učilnica, zato se lahko sprejme še večjo število dijakov in dijakinj. Otvori se tudi nova edinstvena strojepisnlca s 25 pisalnimi stroji. Tukajšnji zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrija in izobrazuje učence -ke za vsakovrstne pisarniške službe in za samostojno vodstvo trgovskih podjetij. Izpričevala so odobrena od ministrstva in služijo tudi za dokaz dovršena vajenske dobe in poldrugega leta pomočniške prakse. Poučujejo profesorji srednjih, trgovskih in drugih šol. Pojasnila daje ravnateljstvo na željo pošilja brezplačno šolska naznanila. Pišite ponje. Zavod je znan kot eden izmed najsolidnejših tako glede strokovnega pouka, ki je na sodobni višini, kakor tudi glede zmerne šolnine. Lastno šolsko poslopje! * Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. naznanja, da bo tudi letos vsled velikega zanimanja in vpisa o tvoril paralelko. Reflektante, pa tudi vse one, ki so si mesto na našem zavodu že rezervirali, opozarjamo, da traja čas rednega vpisa samo še do srede, t. j. 15. t. m. — Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren, disciplina najboljša. Položaj tega privatnega. trgovskega učilišča, ki razpolaga z velikimi, higieničnimi učilnicami in strokovnimi zbirkami, je edinstven v središču mesta. Učni načrt, pravilniki in veljavnost izpričeval je bila odrejena za ta zavod — kot prvemu v Sloveniji — s pravilniki ministrstva trgovine in industrije in odloki Kraljeve banske uprave. Vpis in pojasnila dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. šolnina 110 din oz. 230 din. Vas dom bo udoben če ga opremite z okusnim pohištvom zlasti s stoli domače tovarne Remec-Co., Dupiica-Kammk * Tragedija matere in hčere. V Zemunu si je končala življenje ga Matilda Hoie-čkova, soproga železniškega kontrolorja. Po-kojnica je bila mati nesrečne Matilde, uradnice Singerjeve podružnice v Požarev-cu, ki je pred tremi meseci šla prostovoljno v smrt, ker je bila osumljena neke manjše poneverbe. Ožaloščena mati ni mogla prenesti žalosti za ljubljeno hčerko m je tri mesece čakala na ugoden trenutek, da pojde za hčerko v grob. To ji je zdaj uspelo. Usmrtila se je z navadnim žepnim robcem. * Mož naj plača zdravniško stroške ljubimcu svoje ženo. Nenavadno zadevo mora obravnavati sodišče v Somboru. Gospa Ilonka je na glasu lepotice. Zal pa njena lepota ni v skladu z značajem. Gospa Ilonka je namreč že nekaj časa varala moža z nekim lenim mladeničem. Poleg ljubezni je mladi ljubavnik pri gospej Ilonki dobil tudi bolezen. Ves okraj je že govoril o tem, edino mož je moral izvedeti tragikomično zadevo poslednji in še to — od odvetnika. Nedavno je namreč dobil od njega opomin, naj plača 230 din, za zdravniške stroške. Plačljivo v treh dneh! Nič hudega sluteč je gospod soprog stopil k odvetniku, kjer je na svoje zaprepaščenje našel onega mladeniča, ki mu je skupno z odvetnikom pojasnil, da je od gospe Ilon-ke dobil bolezen in da je torej mož odgovoren za ono, kar je povzročila njegova soproga. Mož se je kregal in razburjal. Toda vse skupaj mu nič ni pomagalo. Ko je zaloputnil vrata in hitel domov, da nabun-ka ženico, je odvetnik že sestavljal tožbo In zdaj bo somborsko sodišče imelo priliko obravnavati to zadevo, ki je v sodni kroniki pač edinstvena. Res je marsikatera zakonska nevšečnost že prišla pred so- MOCN1 KJLNO SOKOLSK1 DOM v Slški — Telefon 88-87 Gustav Frohllch, Elma Bulla, Ti bor v. Halmay v razkošnem filmu IGRA LJUBEZNI Krasna inscenacija, eleganca, šport. PREDSTAVE v nedeljo ob 5, 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. v torek: jra vedno Tvoja Grace Moor Iz Ljubljane u— Mestna organizacija omladine JNS, poziva svoje člane, da se udeleže v nedeljo ob pol 10. banovinske skupščine omladine JNS, ki se vrši v veliki dvorani Kazine. Kdor še nima vstopnice, naj se javi tekom dneva v našem tajništvu. a— Pavel Francaliski spet r Ljubljani. Te dni je vnovič obiskal Ljubljano ugledni bolgarski pejsažist Francaliski, ki je bil v minuli sezoni priredil v Jakopičevem paviljonu lepo uspelo razstavo motivov iz bolgarske in slovenske gorske pokrajine. Po svojem povratku v domovino je Francaliski priredil več propagandnih predavanj o lepoti naših krajev, živo zanimanje pa so vzbudile razstave njegovih slik iz naših planin. Zdaj je vnovič obiskal Slovenijo, da se še kak mesec pomudi na Gorenjskem in nabere novih motivov. Uglednemu prijatelju našega naroda iskreno dobrodošlico! šivalni stroji prvovrstnih znamk — skoraj novi poceni naprodaj (tudi na obroke) pri PROMET. (Nasproti križanske cerkve). u— Aškerčeva cest* bo med Bnonrin cesto in Gorupovo ulico do nadaljnega zaradi tlakovanja zaprta za ves vozni promet Danielle Darrieox poznana is nepozabnih filmov »Mayerling« in »Taras Bulba« ▼ najnovejšem filmu velikega veselja ln brig mladosti... KLUB ZALJUBLJENIH DEKLET LO G A Veliki kriminalni film ZA CENO ŽIVLJENJA Carl Ludwlg Diel, Kittj Jantsan, Theo Llngen mmnsnnm Pustolovski film KOZAK IN SLAVCEK v glavnih vlogah: Svetislav Petrovič ln Jarmila Novotna. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. url B— Udruienje rezervnih oficirjev praznuje svojo slavo vsako leto na dan 15. septembra ob obletnici prebitja solunske fronte. Vabimo člane in vej rezervne oficirje na sestanek, ki bo v proslavo tega zgodovinskega dogodka v sredo 15. septembra ob 20. v društvenem lokalu na Kongresnem trgu l-II. Uprava ljubljanskega pododbora. n— Zbirka v korist Tojnim Irtv&m. Na dan slave Udruženja rezervnih oficirjev 15. septembra ee bodo po vsej državi zbirali prispevki v korist vojnim žrtvam Prosimo cenjeno občinstvo, da kupuje cvetice in odkupne znake, ki jih bodo v ta namen prodajale članice ljubljanskih ženskih društev, ki so velikodušno prevzela to humano nalogo. Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. u— Z.ipis do fel. dop!ftoT8«i 8koIy r Ljubljani konA se v pondčli 13. IX. 1937 v 15 hod. v budovč mč&tskčho lycea, Blei-weisova 23. Tudi tiru^l garantirajo S let. »n PERMA TEX to fee no pomeni vse, ker je Izdelan 1« Ctetega mlečnega gumija, ter Je eato kot dih fln ln elastičen. PERMA TEX omogoča popoln užitek. PERMA TEX HTGZJZNSKA GUMA Vremenska poročila Dozdevno vreme v septembru po stoletnem koledarju Dan Je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in »e do konca meseca skrči sa 1 uro 40 minut N. 12. Ime Marije i lepo P. kra jec ob 21.57 deževno toplo, P. 13. FrančiS. K. T. 14. Povišanje sv. Križa S. 15. Nikomed C. 16. Ljudmila P. 17. Lambert S. 18. Irena N. 19. Januarij P. 20. Evst&hij ščip ob 12.32 T. 21. Matevž S. 22. MavriciJ C. 23. Tekla lepo sončno vreme močno dežev> tn vztrajno vedro, stanovitno jesensko vreme s hladnimi nočmi lim razumevanjem spremlja društveno delovanje vestfalskih rojakov. Kot njegovemu odposlancu in zastopniku zveznega podstarešine g. Engelberta Gangla, Vašega vnetega prijatelja, mi je posebno prijetno, da Vam tolmačim iskrene čestitke Saveza in podstarešine k lepi proslavi. Pooblaščen sem, da v znak posebnega priznanja velikih nacionalnih zaslug Vaše zveze pripnem savezni trak na Vaš divni jugoslovenski prapor. Naj bo ta trak vidni znak globoke povezanosti naših neuklonljivih sokolskih borcev z našo vestfalsko emigracijo in poziv k novemu delu in napredku za blagor lepe jugoslovenske domovine. Prinašam Vam pozdrave in tople želje di enega nacionalnega udruženja Narodne Odbrane, preizkušenega narodnega društva onih velezaslužnih prvoboriteljev za dobro naše domovine, ki so še v predvojnih letih s težkimi borbami pripravljali ustvaritev velike Jugoslavije in danes celo preko cele Kraljevine plodonosno delujejo za njen procvit. Trak centralnega izvršnega odbora Narodne odbrane, ki ga pripenjam na prapor je nov dokaz, kako zna ju-goslovenska nacionalna javnost ceniti delovanje bratov izseljencev v tujini. Matica naših slovenskih nacionalno obrambnih združenj, CMD, ki Vam je že od nekdaj prijateljsko naklonjena, se iskreno raduje Vaše proslave in Vam preko mene istotako pošilja tople pozdrave in čestitke ,ter želi zvezi lepo in plodonosno bodočnost. Naj Vam kot trboveljski rojak in politični zastopnik našega največjega rudarskega okraja izročim čestitke tisočev Vaših so-drugov trboveljskih rudarjev, ki so Vaši stari znanci, kakor so Vaši znanci rudoko-pi. kjer ste iskali prvega zaslužka. Naša kraljevina ve vse bolj ceniti važnost izseljeniškega problema in lahko Vam zatrdim, da vse naše državne institucijerin še bolj privatna društvena iniciativa po- svečajo posebno pozornost rojakom v tujini. Vestfalski rojaki so danes dobri znanci in prijatelji ne samo v slovenski, temveč tudi srbski in hrvatski javnosti. V istem tempu kot se pri nas izpopolnjuje socialno skrbstvo za domače delavstvo, napreduje tudi v izseljeniškem pravcu. Prepričan sem, da nam bo v doglednem času v prijateljskem sodelovanju z velikim nemškim narodom mogoče uresničiti vse Vaše želje za dobro vestfalskih izseljencev. Zavidna višina vsestranske konsolidaci-cije naše Kraljevine je delo vseh zavednih jugoslovenski h državljanov, pa tudi Vaše delo in Vaš uspeh. Ko danes visoko dvigamo Vaš jugoslovenski prapor in divni grb velezaslužne jugoslovenske dinastije Karadjordjevičev in govorimo o velikem napredku naše domovine, hitijo naše misli k Viteškemu kralju Uedinitelju Aleksandru I., kateremu gre prva in največja zasluga za našo lepo Jugoslavijo. Kraljevskemu mučeniku, ki je v pravem narodnem zanosu ustvarjal, vodil in utrdil našo Kraljevino in jo v smrtnih borbah zapustil kot svoje najdražje s pomembni mvzklikom: Cuvajmo Jugoslavijo. Rojaki, čuvajmo Jugoslavijo v dobro našega jugoslovenskega naroda in njegovih idealov edinstva, čuva.imo domovino pod žezlom mladega kralja Nj. Vel. Petra II., ki se pripravlja na svoj visoki kraljevski poklic pod skrbnim vodstvom Nj. VeL kraljice Marije, Vaše današnje najvišje pokroviteljice. Vdanost do visokega kraljevskega doma nam bodi vsem prva jugoslo-venska dolžnost, Vam rojakom izseljencem pa največja opora in pobuda za novo djelo na vseh poljih našega izseljeniškega po-kreta. Slava Kralju Mučeniku Aleksandru I., Bog živi Nj. Veličanstvo kralja II., Nj. Vel. kraljico Marijo in dom Karadjordjevičev.« Vseh gostov se je globoko dojmil spomin na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra, ki je opetovano pokazal živo zanimanje za življenje in napredek naših nacionalnih izseljeniških organizacij na Nemškem. Ob sviranju naše narodne himne in »Le- j pe naše domovine« je g. poslanec pripel na zastavo lepe trakove Saveza Sokola, Narodne Odbrane, Narodnega izseljeniškega odbora in Narodne Strokovne zveze. Navdušenje se je zopet stopnjevalo in zopet so zaorili vzkliki domovini, kralju in kraljici materi. G. Pleskovič je ob napeti pozornosti vseh gostov potem v nemškem jeziku pozdravil nemške oficielne goste in nemško javnost s sledečimi izbranimi besedami: »Zelo spoštovani nemški gostje! Z veseljem sem se odzval povabilu naših vestfalskih Jugoslovenov, da se osebno udeležim slavja petnajstletnice Jugosl. nac. centralne zveze v Nemčiji. Domovina me je poslala kot odposlanca mnogih jugoslovenskih nacionalnih udruženj, osebnih prijateljev ln zaščitnikov naših tukajšnjih jugoslov. izseljencev katerim prinašam prisrčne čestitke in pozdrave vse jugoslovenske javnosti. Smatram za posebno častno in prijetno dolžnost, da tem iskrenim željam pridružim tople pozdrave zastopnikom velikega nemškega naroda, ki z modro dalekovid-nostjo nudi vestfalskim Jugoslovenom vse socialne pravice nemških državljanov, jih z njimi izenačuje v vsakem pogledu, ter širokogrudno sodeluje pri nacionalnem udejstvovanju naših rojakov izseljencev. Današnjemu nacionalno-socialističnemu režimu, ki je čvrsto uedinil Nemčijo, treba hvaležno priznati zaslugo, da je pri uresničenju socialno političnih smernic uspel odpraviti brezposelnost tudi med jugoslovenski mi rudarii v rajnsko vestfalski pro- vinci. Upravičeno lahko trdim, da so vest- f falski Jugosloveni našli v Nemčiji drugo domovino, ki brez nacionalne ozkosrčnosti pravilno ceni našo delovno moč. Vse bolj prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo so dobrim delom tudi plod dolgoletnega sodelovanja nemške javnosti z našo tukajšnjo jugoslovansko kolonijo. V tem sodelovanju vidim najboljšo podlago za vse jačjo poglobitev nemško jugoslovenskih odnošajev in pogoj za jako gospodarsko sodelovanje obeh narodov. V želji da naši pridni vestfalski Jugosloveni tudi v bodoče posvetijo vse svoje mo-č! v skupno dobro Nemčije in Jugoslavije kličem: Naj živi vodja Rajha, živela Nemčija.« Pozivu poslanca Pleskoviča se je odzvala vsa dvorana. Predsednik Zveze g. Bolha je v navdušu-jočem govoru pozdravil zbrane goste in se z izbranimi besedami poklonil spominu obeh tvorcev jugoslovensko-nemške socialne pogodbe, pok. kralja Aleksandra in predsednika Hindenburga, pok. ministr dr. Gregorja Žerjava, iniciatorja jugosl.-nem-ških konvencij in velikega prijatelja naših izseljencev, padlih vojakov obeh držav in umrlih drugov delavcev. Odsotnega gen. konzula g. Pantiča je zastopal pisar konzulata g. Korošec, izseljenskega delegata pa uradnik g. Matekovič. Po kratkih pozdravih je povzel besedo deželni svetnik g. dr. Ehrensberger, ki se je zahvalil za prisrčni sprejem nemških gostov in povdaril visoko nacionalno spoštovanje katero gojita nemški in jugoslovenski narod v svojih prijateljskih odnošajih. G. dr. Ehrensberger je nazdravil Nj. Vel. kralju Petru in vsemu jugo«lovenskemu narodu. Okrožni vodja nemške nacionalne delavske stranke g. Spingies je izrazil zadoščenje nad dejstvom, da je jugosl. nar. centralna zveza našla pravilno pot prijateljskega sodelovanja z uradnimi krogi Hitlerjeve Nemčije in s svojim dolgoletnim de- lovanjem pripravila pogoje za nemško ju- goslovensko zbllžanje na vseh javnodržav-nih in tudi privatno-gospodarskih področjih. Proslava se Je zaradi slabega vremena vršila v nabito polni dvorani Erwig. Izzvenela je v manifestacijo nemško-jugoslo-venskega sodelovanja in je našla širokega odmeva v vsem zapadnonemškem časopisju, ki je že par dni pred slavjem v daljših člankih opozarjalo nemško javnost na petnajstletnico v Marlu in je posebno podčrtalo socialno gesto Nj. Vel. kraljice Marije, da je izseljencem poklonila Najvišje pokroviteljstvo. Zapadno-nemško časopisje Je od najmanjšega dnevnika pa do največjega industrijskega časopisa v obširnih člankih izrazilo svoje zadoščenje nad sijajnim potekom proslave in jo označilo za prvo obletnico tujih delavskih kolonij, ki se je vršila tako svečano v razpoloženju nemško jugoslovenskega prijateljstva. V dnevnikih se je opozorilo na dejstvo, da je emigracija pri pravilni organizaciji lahko važen steber v izgradnji prisrčnih meddržavnih odnošajev, kar je pač najbolj pokazalo zaslužno delo Jugosl. nar. centr. zveze na polju jugosl. nemškega zbližanja. K petnajstletnici so čestitali pismeno in brzojavno med drugimi g. min. dr. Albert Kramer, uredništvo »Jutra« in »Domovine«, Zveza kulturnih društev, Zveza bivših vestfalskih rudarjev v Sloveniji, Savez Sokola, Narodna Odbrana je čestitala s posebno spomenico, dalje CMD, Narodni iz-seljeniški odbor, Nar. Strokovna zveza in številni prijatelji naših Vestfalcev iz domovine. Odbor za proslavo je poslal Nj. Vel. Kraljici Mariji v imenu vseh vestfalskih narodnih društev prisrčno vdanostno brzojavko. Oficielnemu delu proslave, ki se je vr-Sila v vzornem redu, je sledila lepa narod* &a zabava, Vas fotoaparat najkulantneje zamenjamo za Leico, Contaac ali Rolleiflex! vedno na zalogi fotoaparati Se najvljudneje priporoča Foto Tourist Lojze Smuč spec. fototrgovina LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. podr. Prešernova 9. u— Namesto cvetja na grob gospe Min-fci Koetanievčevi daruje gospa Ivana Gor-šetova, lastnica restavracije >Pri novem svetu«, 200 din za slepe. Priv. . telovadni tečaji Jo s. Kozaka za dame in gospode vsak ponedeljek — sredo — petek od 6. do 9. zvečer v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta. Priče tek 15. septembra PRIJAVE IN POJASNILA ISTOTAM u— Novo fasado je dobila hiša na Kar-kivški cesti 30, lak pekovskega mojstra Franca Posavca. ne pa trgovca g. Lupše, kakor je bilo pomotoma objavljeno. u— V hotelu Slon so kljub adaptaciji tujske sobe na razpolago. Vhod iz Frančiškanske ul. 3. KINO IDEAL MARTA EGGERTH v opereti šferjaaček poje, žvrgoll (Wo die Lerche singt.) Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri u— Poslednjič se pozivajo člani in članice, naj javijo svoje točne naslove kakor tudi način zaposlenja, ker jih društvo potrebuje zaradi važnih ukrepov. Sedanji imenik je starejšega datuma, zaradi česar marsikateri naslov ni pravilen in popoln. Spremembe lahko javite tudi na društvenem sestanku, ki bo v četrtek 16. t-m. ob 20. v običajni dvorani restavracije Zvezde. Predaval bo na splošno željo g. Viktor Pirnat o naših pomorskih tržiščih. Z;uiimivo predavanje bodo pojasnevale številne skioptične slike. Ker se bodo na sestanku pobirale tudi prijave za razne jezikovne tečaje, je upati, da bo udeležba polnoštevilna. Društvo absolventov drž. trgovskih šol. Spomenike — grobnice — kapele — stavbna dela — obloge v marmorjih — po zelo nizki ceni Izberete pri kamnoseško-kiparskem podjetju FRANJO KUNO V AR pokopaUšče pri Sv. Križa. LJUBLJANA u— šentjakobčani se pripravljajo na otvoritev. Okna dvorane v Mestnem domu so spet večer za večerom razsvetljena. V letošnji sezoni so si zastavili šentjakob-čani nalogo, da posvetijo posebno važnost domači literaturi. Zato se vneto pripravljajo na otvoritev sezone z Ivana Mraka dramo »Lincoln«. Režija bo precej obsežna, saj nastopi okoli 30 oseb, treba bo novih. kostumov, nove scenerije. In še eno nalogo si je zastavilo šentjakobsko gledališče: da zbere pod svoj krov čim več mladih moči, da jih zainteresira, vzgoji in izobrazi na dramatskem polju. Zato vabijo šentjakobčani vse one, ki čutijo veselje in zmožnost do igranja, da se do ca 14. t. m. zglasijo v Mestnem domu. Prostovoljca sodna dražba v zapuščino pok. FURLANA RUDOLFA, posestnika v Ljubljani, žitnikova ulica št. 8 spadajoče hiše v žitnikovi ulici številka 8 in pripadajočega vrta — zemljišča pod vlož. štev. 215 kat. obč. Gradiško predmestje — se vrši v pisarni podpisanega sodnega komisarja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 6, v soboto, dne 25. septembra 1937, ob 10. uri dopoldne. Dražbeni pogoji so na vpogled istotam, med uradnimi urami. — Ogled hiše in tozadevne informacije daje upravitelj hiše na licu mesta dnevno med 4. in 6 uro popoldne. V LJUBLJANI, dne 9. septembra 1937. HAFNER MATE, javni notar kot sodni komisar. n_ Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah bo 14. t. m. ob 20 na osnovni šoli v Mostah. Vodstvo. u— Registr. blagajne in knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvofakova uL 3. telefon 24—07. u_ šolsko leto na drž. konc. trgovskem nčilišeu Christofovem učnem zavodu v Ljubljani. Domobranska cesta 15, se prične 14. septembra. Tega dne se zbero učenci v šolskih prostorih. Dne 15. septembra bo otvoritvena služba božja, 16. septembra pa redni pouk. Ker je letos otvorjena še ena nova učilnica, sprejmemo še v?čje število dijakinj in dijakov. Vpisovanje traja do 16. septembra redno vsak dan. Šolnina zmerna! DR. MED. Eleonora Jenko-Groyer REDNO ORDINIRA od 8. — 1. — Miklošičeva 13/H. Dr. JOSIP MUSTER ZOBOZDRAVNIK, NOVI TRG 4 ordinira od 15 septembra naprej od 8. — 12. in od 14. do 18. ure. u— Hort medicinska brošura. Ljubljanski specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Ivo Rakuljič-Zelov ja izdal brošuro »Protilaksa raka maternice« (Kako se že v naprej ubranimo raka maternice). Dobi se v vseh knjigarnah. Brošura je last vsake žene in vsakega inteligdnta, zato tudi ne bo nobene reklame. u— Popolnoma nov in svojevrsten film bodo predvajali te dni v Elitnem kinu Matici. Znana je visoka umetniška kakovost francoskih filmov, v katerih se — kakor v njihovem kulturnem ustvarjanju — zrcali izredna finoča galskega duha. Francozi znajo tudi najdelikatnejše stvari ofc* delati na dostojanstven način. Film, ki sedaj teče v kinu Matici se imenuje Klub ljubavnic, glavno vlogo pa igra Daniela Darrieuxova. Režiral je prosluli mojster francoske revije JacQues Daval. V pogledu vsebine, fotografije vsebine in igre vseh nastopajočih je ta film nenavadno lepa in zanimiva stvaritev, zato lahko oglad priporočamo. Iz Maribora a— 6163 učencev in učenk v mariborskih šolah. Po pravkar zaključenih podatkih je v mariborskih šolah 6163 učencev in učenk nasproti 5878 v preteklem šolskem letu. a— Gledališke novice. Za nizko vsoto, ki jo odplačujete letos v osmih zaporednih obrokih (od 8 din navzgor), prejmete 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in en koncert. Letos bodo po dolgem presledku spet redne operne predstave. Repertoar je skrbno izbran ter bo tako v drami kakor tudi v opereti in operi pester in ustrezajoč na vse plati. Ker je letos osem obrokov (lani le sedem), bodo mesečni obroki sorazmerno nižji od lanskih. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži le do sobote 18. t. m. a— Ustanovitev alpinistične sekcije SPD v Mariboru. Te dni so navdušeni mariborski alpinisti ustanovili na pobudo matičnega odbora SPD posebno alpinistično sekcijo SPD v Mariboru. Njen namen je popularizirati alpinizem med mariborsko mladino ter vzgojiti kader požrtvovalnih alpinistov. Danes ob 15. uri ljudska igra Od Pohorskih pavrov vam hočem zapet... v letnem gledališču Sokola Ruše V Slovenskih goricah neprestano gori. V Velki v Slov. goricali je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnice Amalije Jaušove, ki trpi radi požara nad 30.000 dinarjev škode. Orožniki so aretirali nekega moškega, ki je osumljen, da je zanetil požar. a— Na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru bo vpisovanje 13. in 14. 6ept. od 9. do 12. in od 15. do 17. a— Iz vinarske in sadjarske šole. Dvodnevni tečaj za kanserviranje sadja in zelenjave bo 17. in 18. t. m. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen. teoretičen in praktičen in bo trajal vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Udeležbo je prijaviti z dopisnico ravnateljstvu šole. ANTON ČERIN ml. TAPETNIH IN DEKORATER Koroška 8. se priporoča za prevzem vseh tapetniških in dekoraterskih del, tudi izven Maribora po najnižjih cenah in v znano trpežni izdelavi. — Prosim, prepričajte se, da ste pri meni res dobro postrežem! Mladoletna deklica, strah mariborskih kolesarjev. Mariborska policija je aretirala neko 16-letno Betico, ki je bila strah mariborskih kolesarjev. Imela jo je že dalje časa na sumu, da je identična s tatico, ki je v zadnjem času kradla po Mariboru razna kolesa. Pri zasliševanju je Betka priznala tatvino petih koles, ki jih je spravila na deželo ter prodala za majhen denar. Betka pa je tudi kradla druge predmete, ki jih je policija našla na njenem domu v Eeinspielerjevi ulici. Oddali so jo v zapore tukajšnjega sodišča. Zobozdravnik Dr. SAVO PIRC zopet redno ordinira. Iz Celja e_ Sokolske medžupne tekme v odbojki v Celju. Danes ob pol 9. dopoldne se bodo pričele na Glaziji med kranjsko, ljubljansko, mariborsko in celjsko sokol-sko župo tekme v odbojki za prvenstvo v dravski banovini. Tekmovale bodo vrste članov in članic. Ker bodo nastopili najboljši igralci, bo tekmovanje zelo zanimivo in bo brez dvoma privabilo mnogo sokolstvu naklonjenega občinstva na Gla-zijo. e_ Glasbena šola Glasbene Matice v Celju. Vpisovanje začetnikov in lanskih gojencev traja dalje. 14. septembra bo razdelitev učnih ur. Gojsnci uživajo pouk posamezno, kakor privatno. — Skupen je samo pouk teorije in zbor. petja, za kar ni posebne ukovine. Vpisujte svojo deco v Matico, kjer poučujejo priznane in kvalificirane učna moči. Vse podrobnosti so na tabli v zavodu Slomškov trg 10-1. Prijavi se lahko tudi po dopisnici. e— Električni tok je nsnartil rudarja. V hiši uradnika katastrske uprave g. če-čka na Pristavi pri Celju je stanoval 30-letmi, v premogovniku v Pečovniku zaposleni rudar Jože Kol ar. Po delu v rudniku je večkrat pomagal doma. Ko se je vrnil v petek z dela, je pomagal doma stiskati sadje. Ko se je stemnilo, je sklenil okrog 20. napeljati električno žico od Cečkovega gospodarskega poslopja k sosedovemu gospodarskemu poslopju, kj«r imajo električne luči. Priklopil je žico na električni vod in jo napeljal čez travnik. Ker je bila žica prekratka, jo je s stikalom zvezal z drugo žico in pritrdil na drugi konec žarnico, ki je po stiku takoj zažarela. žico z žarnico je nesel k sosedovemu gospodarskemu poslopju. Z eno roko je držal stikalo, z drugo pa nasprotni konec žice z žarnico. Zemlja je bila zaradi dežja mokra, pa tudi Kolar je bil ves premočen. To je postalo zanj usodno. Z mokro roko je prišel nenadno v stik z električnim tokom v stikalu. Kolar je zakričal in se nato zgrudil nezavesten. Vsled Kolarjevega dotika z električno strnjo, ki Je lusela 220 voltov napetosti, je nastal kratek stik. Ljudje, ki so opazili nesrečo, so takoj obvestili celjsko reševalno postajo. Reševalca so odbrzeli na kraj nesreče z reševalnim avtomobilom in se skoraj dve uri trudili, da bi spravili Kolarja z umetnim dihanjem k zavesti, ves trud pa je bil zaman. Kolar je bil že mrtev. Včeraj zjutraj sta prispela na kraj nesreče mestni fizik dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka celjske policije g. Zavec, ki sta ugotovila dejanski stan, nakar so Kolarjevo truplo prepeljali v mrtvašnico na okoliško pokopališče. e— Velik« goljufije « vinom. Pred malim senatom so se zagovarjali v petek 35-letni mesarski pomočnik Franc Hotko iz Zagreba, 34-letni posestnik Ivan Poteg iz Rudeša pri Zagrebu in 36-letni posestnik Andra Djuretek iz Vrapč pri Zagrebu. France Hotko je delomržen in nasilen človek, ki je nevaren za javno varnost in imovino. Bil je že obsojen, štirikrat zaradi tatvine in štirikrat zaradi prevare. Prevare izvršuje P°d krinko imovitega gostilničarja in vinskega kupca. Pojavlja se pri kmetih, kupi od njih vino, ga da odpeljati z najetim voznikom na določen kraj, sam pa odide s prodajalcem, češ da mu bo na domu izplačal kupnino, nakar se mu spotoma, pod lažno pretvezo izmuzne in izgine. Na tak način je izvabil 19. julija posestniku Jožetu Zag-majstru v Blatnem pri Globokem 700 Ivina po 3.50 din, in dva soda, 23. decembra posestniku Juriju Ferenčaku v živnici pri Klanjcu 377 1 vina po 3 din in dva soda, letos 25. marca posestniku Mihi Radano-viču v Vrh ju pri Kapelah 412 1 vina po 3.50 din in dva soda, 1. aprila pa posestniku Mi ji štefanoviču na Kapelskem vrhu pri Klanjcu 433 Ivina po 3.50 din in sod. Omenjene posestnike je oškodoval skupno za okrog 8.400 din. Predstavil se jim je kot gostilničar Franc Kraljič iz Vrapč pri Zagrebu. V treh primerih mu je vozil pri-goljufano vino Djuretek, v enem pa Po-žeg. Hotko je pri razpravi priznal vse prevare, Požeg in Djuretek pa sta zanikala krivdo in izjavila, da sta bila samo najeta voznika in da nista vedela za Hot- kove prevare. Hotfeo Je bO ofanjtn na S leti robi je in izgubo častnih pravic m dobo 5 let, Požeg in Djuretek pa sta bila oproščena. e— Huda nesreča prt prevažanja opek& Ko je 65-letna posestnikom žena Marija Tepeševa iz Klenovca pri Husmu ob So-tli vozila v četrtek opeko, se je voz prevrnil na Tepeševo in JI zlomil obe nogL Tepeševo so prepeljali t bolnišnico. KINO METROPOL, prinaša danes samo ob 14. uri matinejo »TARZAN«, izredno zanimiv in napet film. — Ob 16.15, 18.15 in 20.30 krasen film »NA STAREM DUNAJU«. V glavni vlogi nastopa Paul Horbiger, kot dunajski kočijaž. — Jutri zadnjikrat »NA STAREM DUNAJU«. Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danss ob 15.15 in 20. stoodstotni češki film »Maryša«. Za dodatek nov Paramoun-tov zvočni tednik. Iz Škofje Loke 51— Dva nova grobova. V četrtek smo spremili k večnemu počitku ugledno gostil-ničarko iz Fužinskega predmestja go. Heleno Kavčičevo. Žalni sprevod, ki je krenil s Spodnjega trga po mestnih ulicah na domače pokopališče, je izredno lepo izpričal velike simpatije, ki jih je uživala blaga mati in žena med nami. Med pogrebci so bili v posebno lepem številu zastopani gostilničarji škofjeloškega okraja, ki eo poklonili svoji stanovski tovarišici tudi krasen venec. Dan prjj so pokopali na ljubljanskem pokopališču g. Pavla Zabukovca. orož-niškega stražmojstva v p., ki je sluztoval dolco vrsto let v Škofji Loki ter 6e preselil šele pred nekaj lati v Ljubljano. Dosegel je 61 let. V sprevodu je bilo tudi precej škofjeločanov, kajti pokojnikova družina je ohranila živahne stika s Škofjo Loko. G. Zabukovec je bil odločno naprednega mišljenja in vsa njegova družina je zvesta škofjeloškemu Sokolu. Oba pokojnika bomo ohranili v lepem spominu' Rezultati nagradnega glasovanja za najboljši oglas Vsega je bilo oddanih 5123 glasov, največ glasov pa Je dobil oglas avtomatičnega bifeja „Daj-Dam" Ljubljana, 11. septembra Nagradno glasovanje čitateljev za najboljši in najučinkovitejši oglas, ki smo ga razpisali preteklo nedeljo, je izzvalo v vsej naši javnosti, zlasti pa med naročniki in čitatelji »Jutra« največje zanimanje. Uprava »Jutra« je prejela v okviru tega nagradnega glasovanja preko 5000 odgovorov. Naročniki in čitatelji »Jutra« so se v tako lepem številu odzvali našemu pozivu ne samo zaradi razpisanih nagrad, temveč tudi zaradi tega, ker jim je »Jutro« s tem glasovanjem dalo priliko, da sami sodijo o učinkovitosti reklame, ki je njim namenjena. Današnji čas, ki nam nudi tako malo prilike svobodnega glasovanja, je tudi mnogo pripomogel k lepemu odzivu. Kar pa je bilo najbolj privlačno, je gotovo to, da pri tem glasovanju ni odločal žreb, temveč je bila za dosego nagrade mero-dajna pravilna presoja čitatelja glede lepote in učinkovitosti objavljenih oglasov in glede vprašanja, koliko čitateljev bo po vsej priliki glasovalo za dotični oglas, ki si ga je čitatelj izbral. Zanimiv rezultat glasovanja Glasovanje je prineslo zanimiva presenečenja. Največ glasov ni morda odpadlo na enega največjih oglasov, temveč na razmeroma majhen, toda zelo efekten in učinkovit inserat avtomatičnega bifeja »Daj-Dam« v Ljubljani, kar nam priča, da lahko inserent tudi z razmeroma majhnim prostorom, če ga zna pravilno izkoristiti, doseže prav lep efekt. Glasovanje pa nam je tudi dokaz, kako uspešno se da uporabljati pri oglasih lepa slika, če je zvezana s kratkim, jedrnatim in prepričujočim besedilom. Vse te odlike najdemo prav posrečeno združene v oglasu avtomatičnega bifeja »Daj-Dam«. Značilno je, da skušata tudi ostala dva inserenta, katerih oglasa sta dobila za oglasom »Daj-Dam« največ glasov, doseči efekt z lepo sliko in s kratkim, logičnim ter jedrnatim besedilom. To sta oglasa tvrdke Philips-radio (H. Suttner) in »Jugoslavije«, splošne zavarovalne družbe v Ljubljani (pri kateri so, kakor znano, zavarovani naročniki »Jutra« za slučaj nesreče). Omenjeni trije oglasi so pritegnili skoro eno tretjino vseh oddanih glasov. Kdor prelista zadnjo nedeljsko številko »Jutra«, mora priznati, da so ti trije inserati v resnici najlepši in najučinkovitejši. Naši naročniki in čitatelji so s tem glasovanjem pokazali, da imajo zares smisel za lepoto. Glasovanje pa je dalo prav reklamnim strokovnjakom, ki vedno zatrjujejo, da mora biti besedilo oglasa enostavno, logično in prepričevalno, brez pretiravanj in super-lativov. NaJbolJSi oglasi Rezultat glasovanja je bil glede na število na posamezne oglase oddanih glasov naslednji: 1. Avtomatični bife »Daj-Dam« 679 dasov 2. H. Suttner v Ljubljani, Aleksandrova 6 (oglas za Philipsove radijske aparate) 482 glasov, 3. »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba, 467 glasov, 4. Oglas za propagando uporabe premoga 389 glasov, 5. Moda F. Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica, 327, glasov, . 6. »Karitas«, ljudsko zavarovanje, 321 glasov, 7. »Jutrov« oglas o razpisu nagrad rflM glasove, ___ _ 8. Stavbno podjetje Miroslav Zupan, 289 glasov, 9. V. A. Janeš, delikatesna trgovina na Aleksandrovi cesti, 254 glasov, 10. Nikse, električno čudo, 234 glasov, 11. »Peko«, tvornica čevljev, 213 gla-sov 12. Minerva radio (Radiovai Ljubljana) 205 glasov, 13. »Kalodont« 192 glasov, 14. Goli, Šelenburgova ulica, 126 gtar sov 15. »Kolynos«, zobna krema, 124 glar sov Ostali oglasi 518 glasov. Skupaj je bilo oddanih 5123 glasov. Kakor nam kažejo gornje številke o števiilu glasov, ki so odpadli na posamezne oglase, so bili glasovi precej razdejani fe % tinto rfafefl odločal o tem. kateri o&em bo dobil največ glasov. Seveda na je odločal pri presoji za najboljši oglas tudi predmet, kateremu je inserat namenjen, ki je pač znamenje časa, da je največ glasov odpadlo na vino, radio m zavarovanje. Pregled oddanih gjlasoraiic pa nam tudij tkaže zanimivo dejstvo, da je bilo največ glasov oddanih v Ljubljani in Mariboru, kjer ao čitatelji lahko oddali svoje glasove neposredno upravi »Jutra«, medtem ko je bito manj glasov s podeželja, kjgr bo morati čitatelj žrtvovati 1 Dim za poštnino. Kako veliko zanimanje je Vladalo za to nagradno glasovanje, nam priča gla^ sovnica, ki smo jo pire jedi iz Zagorja ob Savi od prifppavfljainega odfbora omla-dfirae JNS. Glasovnica je bila nalepljena inapolo papirja, na kateri je bilo 76 podpisov. Za nagrade ao ▼ smislu razpisa prišli T poštev samo glasovalci, ki so glasovati za oglas avtomatičnega bifeja »Daj-dam«, ker je ta dobil največ gUusov; med njimi pa zopet oni, ki so najbolj pogodili, koliko glasov bo oddanih jsl ta oglas. Pregled glasovnic nam kaže, da mnogi glasovalci pogojev glasovanja niso iprav razumeli in so bili mnenja, da je njih naloga oceniti, koliko bo v celoti oddanih glasov (za vse oglase). Zato imajo glasovnice po večini označeno previsoko število glasov, ki sicer precej ustreza celotnemu številu oddajnih glasov, ne pa števiilu glasov, oddanih za dotični oglas. Priznavamo, da je bilo v resnici težko presojati, koliko glasov bo odpadlo na posamezni oglas. Seveda pa je prav v tem smisel glasovanji za nagrado, da glasovalec dobro pretehta, kako bodo glasovali drugi, predvsem pa d"a dobro prouči pogoje razpisa za nagrade. Denarne nagrade Najbolj je pogodil število glasov, oddanih za oglas avtomatičnega bifeja »Daj - dam« g. T a r m a n Ivan (»Ba-rutana«, Kamnik), ki je navedel število 678 glasov, in se je torej zmotil le za en glas. V prihodnjih dneh bo dobil nakazano nagrado 1.000 Din. Druga nagrada v višini 500 Din pripade g. Antonu Golji v Dravogradu, ki je navedel 670 glasov (zaradi nakazila nagrade prosimo g. Golijo, da nam pošlje točnejši naslov). Tretja nagrada v višini 300 Din pripade gdč. Veri Blanč, Ljubljana VII, (Kino Šiška), ki je navedla število 685 glasov. Četrta nagrada v višini 200 Din pa pripade Adolfu Rudi, Ljubljana, Baragova 9, ki je navedel 700 glasov. Tolažilne nagrade Ostalih 26 toJažilnih nagrad v Obliki »Jutrovih« romanov po izberi pa. dobe (v oklepajih število glasov, ki so jih glasovalci navedli): Gnidovec Fanči, Ljubljana (423), Pavla Puc, Celje (449), Tone Trdan, Velika dolina.—Jesenice (450), Julij Savel-H, Ljubljana (450), Adam Vahčič, Libno— Videm Krško (454), Časi Bojan, Loče pri Poljčanah (480), Janko Tomažič, Bohinjska Bistrica (500), Drago Kocmut, Maribor (519), T51de Hlebš, Ljubljana (530), Inkret VaJda, Celje (560), Vlado IgliC, Ljubljana (580), Cirila Karba, Celje (590), Marica LovriC, Cerklje (650), špacapan Jolanda, Ljubljana (725), Selan Slavica, Beograd (726), Josip Zurc, Semič (750), Fedara Zupan, Ljubljana (750), Janez Oblak, Stara vas—Žiri (750), Franc Kutin, LJubljana (759), Iglič Marjan, Ljubljana (760), Milan Osredkar, Ljubljana (800), Zofija Golja, Podpeč (800), Miloš Heršič, Ljubljana (800) Karel Kos. Ljubljana (824), Franc Loncnar, Jesenice (850), Luci Mihalkin, Ljubljana (855), Miklič Boris, Ljubljana (913). Navedene nagrajene glasovalce prosimo, da nam sporočijo, kateri »Jutrov« roman v obliki knjige naj jim pošljemo. Na razpolago so naslednje knjige: 1. Heller: »Blagajna Velikega vojvode«, 2. Jean de la Hire: »Lucifer«, 3. Maurice Leblanc: »Tigrov! zob je«, 4. Veridicus: »Pater Kajetan«, 5. James Oliver: Curvrood: ^Onkraj pragozda«, 6. Oskar Hubicki: »Roman zadnjega cesarja Habsburžana«, 7. Ze-vacco: »Pa/pežinja Favsta«, 8. Zeliger— Brat: »Ugrabljeni milijoni«, 9. Zane Grey: »Železna cesta«, 10. Sinclair—Gluck: »Zlati ofnter«. HOTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski. Oglas avtomatičnega bifeja Daj-Dam, ki je dobil največje število glasov ako izvrstno kapljico, kakršno dobite v vinskih goricah, toči Daj-Dam Ljubljana * Telefon 2308 Vsak Cas topla in mrzla Jedila »JUTRO« Si 213 : NedelU. 12 IX. 1937.: —m JB flJIHC najveo novih modelov za jesen est zimo, najsolidnejso izdelavo MmWK ftJftlVl EL m najboljši kroj nudi v plaščih, kostumih in paletojih konfekcija PAULIN - Ljubljana - Kongresni frg 5 Rafael Sabatini* 62 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman »Ne? Za tri tisoč filipov ne?« »Niti za trideset tisoč ne. Moja je in ne dam je. Zdaj poznaš mojo voljo, im ker bi nama bilo obema nevarno, če bi se še obotavljala, te prosim, dia greš.« Kratek premolk je nastal. Ne Fenzile ne sir Oli-ver nista bila opazila napetega zanimanja na Ro-zamunctinem bledem obrazu; nobeden izmed njiju ni slutil, da razume »linguo franko«, v kateri sta se razgovarjala. »Torej je ne daš iz rok, a?« je vprašala Fenzile in stopila tik pred gusarja. »Ne bodi tako samozavesten, prijatelj: maral jo boš dati--ako ne meni, pa Asadru. As3d je že na poti semkaj.« »Asad?!« »Asad ed Din.« In spet je jelia siliti vanj: »Nu. daj! Bolj pametno je, da skleneš z menoj dobro kupčijo, kakor da bi sklepal s pasem slabo.« Sir Oliver je zmajal z glavo. »Ne s teboj ne z njim se ne bom spuščal v kupčije. Ta sužnja ni naprodaj.« »Asadu se misliš upreti? Verjemi mi: vzame ti jo, ne glede na to ,ali je naprodaj ali ni.« »Aha — razumem.« Oči 00 se mu zožile. »To je torej vzrok tvoje muho. Pia nisi dovolj prebrisana, Fenzile. Zavest, da tvoj lastni mik gineva in da bi ti utegnila postati tolikšna ljubkost nevarna, te navdaja s trepetom.« »Ce bi bilo tako, kaj tebi mar?« jte bil jezni odgovor. »Morda mi je mnogo mar, morda le malo,« je zamišljeno odvrnil. »Pa bi ti smelo biti mnogo mar,« mu je zasopla segla v besedo. »Kaj ti nisem bila zmerom prijateljica? Ali nisem pri paši zmerom govorila zate?« V oči se ji je zasmejal: »Res si govorila zame?« »Smej se kolikor hočeš, resnica je vendarle. Če padem, izgubiš najboljšo zaveznico. Pomisli, o Sakr el Bahr: kaj bo, ako pride na moje mesto druga, ki bo z lažmi zoper tebe zastrupljala Asadu duha? In to frankovsko dekle te pač ne more ljubiti.« »Zastran tega nikar ne bodi v skrbeh, o Fenzile,« je malomarno odvrnil. »Ta sužnja ne bo nikoli zasedla tvojega mesta ob Asadovi strani.« »Norec! Asad se ne bo menil za to, ali mu jo hočeš prodati ali ne. Vzame ti jo!« »Če mi jo more iztrgati, jo še veliko laže vzame tebi, o Fenzile. To si gotovo že pretehtala in si izmislila kak mračan sicilski izhod. Ali pa misliš tudi na to, kaj poreče Asad, ko zve, da si mu izpod-bila načrte?« »Kaj se menim za to!« je vzkriknila v nenadni besnosti. »Takrat bo ženska že davno ležala na dnu pristanišča. Asad me bo dal bičati, a s tem bo stvar končana. Kdo naj ga potolaži nad izgubo, če mene ne bo?« Tako, zdaj je vendar ie poznal njen načrt. Norec, da je ni bil takoj pregledal. Skomignil je z rameni in ji obrnil hrbet. »Pojdi v miru, o Fenzile. Ne dam je nikomur — naj mu bo ime Asad ali šejtan.« Njegov poudarek je bil dokončen. Menda to je razumela. A njen odgovor je prišel tako hitro, kakor da ba bil pripravljen: »Tedaj jo gotovo misliš vzeti za ženo? A to moraš brž stcriti, kajti zakon je edini branik, ki ga Asad ne bo porušil.« Noben glas ne bi bil mogel bolj nedolžno zveneti. »Asad je pobožen in bo seva ia spoštoval takšno vez.« Toda Vkljub njenemu hinavskemu prostodušju je bral v nji kakor v odprti knjigi: »In tvoji nameri bi bilo s tem prav tako ustreženo, jeli?« »Da, prav tako,« je priznala. »Reci: še bolje, o Fenzile. Prejle sem rekel, da nisi zvita. Zlagal sem se, tako mi kurana! Prekanjena si kakor kača... a Sakr el Bahr vidi, kam ležeš. Če bi ubogal tvoj svet, bi dosegla dvojen namen. Ta sužnja bi bila odtegnjena Asadovim rokam, in jaz bi padel v nemilost. Kaj bi te moglo bolj potolažiti?« »Krivico mi delaš...« Ta mah se je prekinila in prisluhnila. Iz okolice Bab el Veba so se razlegali klici v tiho noč. Fenzile je planila k naslonu in se sklonila naprej. »Glej, glej!« je vzkliknila z glasom drhtečim od strahu. »Ze prihaja!« Sakr el Bahr je stopil k nji in opazil gručo ljudi, ki je pri svitu plamenic zavila na dvorišče. »To pot si menda govorila resnico, o Fenzile, čeprav drugače ni tvoja navada.« Strupeno ga je pogledala, toda njem glas je bfl hladen: »Se trenutek, pa ti ne bo ostala niti senčica dvoma A kaj naj jaz storim?« Tesnobno je vrgla vprašanje iz sebe. »Tukaj me ne sme najti, uba bi me.« »O tem sem prepričan,« ji je pritrdil Sakr e4 Bahr. »Vendar, kdo naj te spozna tako našemljeno? Beži torej, preden pride Asad. Skrij se na dvorišču, dokler ne cdide mimo. Ali si sama? »Komu naj bi bila zaupala, da grem k tebi?« je vprašala. In gusar se je nehote aačudiil njenemu močnemu si čilskemu pogumu, ki ga niti dolga leta v paševem haremu niso bila mogla utrniti Hitro je planila k vratom in na pragu še emkrat obstala: »Torej mu je res ne daš?« »Bodi brez sikrbi,« je odvrnil tako trdno, da je zadovoljna odšla. TRINAJSTO ZOGLAVJE V pričo Allaha Ko je Fenzile izginila, je Sakr el Bahr namišljen obstal. Še enkrat je pretehtal vsako njeno besedo ter pomislil, kaj naj odgovori Asadu in kako naj ga odbije, če bi paša res terjal Rozamundo od nje- ga- In še trije pari so na vrsti danes — Tekma na igrišču ob ?yrševi cesti se začne ob 1S.4S V letošnjih tekmah v ligi sta skupini udeležencev iz Beograda in Zagreba močnejši kakor lani in posledica je, da je v letošnjem sporedu precej srečanj domačih nasprotnikov. Finančna stran takih tekem je precej problematična, predvsem v primerih, kadar se klubi ne morejo sporazumeti za skupne dvojne prireditve. Tako je potem edino sredstvo ono, ki sta se ga v tem kolu poslužila tudi beograjska Bask in Jedinstvo, da sta namreč svojo tekmo preložila že na danes. O njenem izidu poročamo na drugem mestu. Za danes ostanejo potemtakem na sporedu samo še štiri tekme in sicer v Ljubljani: Ljubljana : Slavija. O podrobnostih te tekme smo pisali že zadnje dni, danes bi rekli le še to, da bi po tradiciji Ljubljana to tekmo morala dobiti. Še mnogo več razloga, da bi morala zmagati pa ima zato, ker v prvih dveh nastopih v Zagrebu še ni dobila nobene točke in si je nabrala že precejšnjo kopico golov na negativni strani. Tekmo bo sodil beograjski sodnik Pcpovič in bo na igrišču ob Tyrševi cesti. V Beogradu imajo samo lokalni »derby« med BSK in Jugoslavijo. Tu gre za vprašanje prestiža; kdor bo med obema moštvoma danes spravil obe točki, bo obenem že lahko z večjimi izgledi računal na morebitni naslov državneka prvaka. Po današnji formi sta obe enajstorici izenačeni. Lani je bilo 1:2. pa 2:2. V Zagrebu imajo zagrebški »derby«, in sicer med Gradjanskim in Haškom, torej trenutno najboljšima dvema enajstoricama v Zagrebu. Gradjanski nastopa kot državni prvak, Hašk pa kot močno ojačeno moštvo že z dvema efektnima zmagama iz tega prvenstva. Tz sezone 1936-37 se blestita dve zmagi po 4:0 za Gradianskega. Slednjič imajo v Splitu tekmo med Hajdukom in Concordijo. Mlada Concordia bo gotovo napela vse sile toda vprašan ie je veliko, če bo mogla na domačih tleh Haj-dukovcem storiti kaj žalega. Prepenečenja pa tudi v tej tekmi niso izključena. Lanska tabela izkazuje 5:0 in 1:1. Spored, ki obeta marsikaj novega! Prvenstveni spored Drugo današnje kolo prvenstvenega tekmovanja LNP v jesenski sezoni obsega naslednje tekme: v Ljubljani: na igrišču Jadrana ob 8. Slavija—Mladika, ob 9.30 Mars—Kranj, ob 11. Jadran—Reka, na igrišču Hermesa ob 8.45 Slovan—Svoboda, ob 10.30 Grafika—Korotan ter na igrišču Zaloga ob 16. Zalog—Moste; na Jesenicah: na igrišču Bratstva ob 16. Bratstvo—Hermes, v Mariboru: na igrišču Rapida ob 15. Rapid—Maribor rez., ob 16.30 Rspid— Maribor, na igrišču železničarja ob 16. železničar—Gradjanski ter na igrišču Sla-vije ob 10 Slavija—Ptuj; v Celju: na igrišču Celja ob 16.30 Celje—Atletiki; v Mengšu: ob 16. Mengeš—Disk, v Domžalah na igrišču Domžal ob 16. Domžale— Kamnik, v Stražišču ob 16. Savica—Ljubelj, v Radovljici ob 16. Radovljica—Kovinar, v Krškem ob 16. KSK—Radeče, v Ptuju na igrišču Drave ob 14.30 Drava— Lendava ter v Trbovljah na občinskem igrišču ob 8.30 Dask—Svoboda, ob 10. Retje—Zagor.ie, Važni sklepi v nogometu Na zadnji seji upravnega odbora JNS je bil med drugimi sprejet tudi sklep, po katerem je vsem saveznim delegatom in sa-veznim sodnikom naročeno, da morajo v svojih sporočilih o tekmah zabeležiti vse incidente, ki se zgodijo na terenu ali tudi izven terena v zvezi s tekmo, na katero so delegirani ali jo sodijo. Ta sklep je načelnega in zelo velikega pomena za brezhibno odigravanje predvsem prvenstvenih, pa tudi drugih važnih nogometnih tekem. Saj so še v svežem spominu nedavni nesportni prizori :grašča Jugoslavije v Beogradu, ko je v dogodke na igrišču poseglo tudi občinstvo, ne samo z nedostojnim vpitjem in kričanjem, temveč tudi dejansko, z metanjem kamenja in drugih predmetov na nasprotne igralce. JNS je zarad; teh dogodkov uvedel preiskavo in izrekel nad športnim igriščem Jugoslavije enomesečno zaporo. Svoj sklep utemeljuje — popolnoma pravilno v duhu določb kazenskega pravilnika — s tem, da je za vedenje občinstva na igrišču in za morebitni napad na igralce v vsakem pnmeru odgovoren klub, posebno še tedaj, če se dokaže, da so klubovi član; sami ustvarili razpoloženje, iz katerega je potem prišlo do takih incidentov. Sličen primei, da je moral savez zaradi izgredov gledajočega občinstva igrišče za delj časa zapreti, smo imeli pred leti tud: že v Ljubljani Zdaj smo hoteli le opozoriti našo nogometno publiko, naj se na igrišču nasproti tujim igralcem in sodniku vede dostojno, ker lahko v nasprotnem primeru povzroči domačemu klubu edinole mnogo sitnosti in tudi veliko materijelno škodo. Drugi sklep se nanaša na igralce, ki pridejo v poštev za sestavo državne reprezentance, katerim JNS v bodoče ne bo dajal dopustnice za tuje nogometne zveze. Savez je hotel s tem zajeziti že skoraj redno in tudi vedno česee odhajanje naš;h najboljših nogometnih igralcev v tujino, posebno v Francijo. Savezni kapetan bo sedaj sestavil seznam vseh najboljših igralcev v državi, katerim nato v teku enega leta ne bo mogoče zapustiti našo državo. Tako miši5 savez ustaliti formo naše nogometne reprezentance, da bo lahko kos vedno večjim nalogam, ki io čakaio v mednarodnem nogometu. Prvi športni dan v Slovenjgradeu Na praznik dne 8. t. m. je SK Mislinja V Slovenjgradcu skupno s Koroško kolesarsko župo in s sodelovanjem Marenber-ga, Šoštanja, Borca iz šmartna ob Paki, Korotana iz Mežice in Pece iz Prevalj priredil svoj prvi športni dan za Koroško. Prireditev je potekla ob velikem zanimanju občinstva in je bila prava manifestacija športne misli na naši severni meji. Športni dan se je začel ob 8. s startom kolesarjev glavne skupine za župno prvenstvo na etapni dirki Slovenjgradec—Črna in nazaj (76 km). V prvi etapi je Grabeč v odličnem spurtu prehitel Gregoriča in prispel -ia pol kolesa pred njim na cilj. V drugi in tretji etapi se je Gregoriču posrečilo. da je bil obakrat malo boljši od Grabca in Pajerja. Skupni rezultat je bil 1. Gregorič Janko 1:49:08.1, 2. Grabeč Janko (oba Mislinja) 1:49:08.2, 3. Janko Pajer (Korotan) 1:49.08.4, Tehnično vodstvo te dirke je bilo v rokah g. Cajnka in Kokola in je bilo brezhibno. Eno uro kasneje je bil start juniorske skupine na progi Slovenjgradec—Mislinje in nazaj L(26 km), v kateri je zmagal Šantin, član Mislinja s časom 56:30. V dirki kmetskih fantov na progi Slovenjgradec—Dovže in nazaj (18 km) si je osvojil prvenstvo mladi in nadarjeni Ivan Roj-nik, član Mislinja, s časom 39:10. Po opoldanskem odmoru je ob zvokih mestne godbe krenila povorka vseh tekmovalcev in nogometnih moštev na igrišče. V prvi tekmi je enajstorica Marenberga z 1:0 zmagala nad moštvom šoštanja, nato pa je domače moštvo Mislinja nastopilo proti Borcu. Domači so z lahkoto zmagali s 7:2. Kot tretji par sta nastopila oba premaganca in so šoštanjčani šele v zadnjih minutah odpravili Borca z 2:0. V naslednji tekmi so nato domači igrali proti Ma-renbergu in zabeležili zmago z 1:0. Kot zadnji par sta slednjič nastopila Mislinja 'n Borec, kjer so domačini tudi zmagali in si osvojili krasen pokal. Gledalcev je bi o okoli 600. Zvečer je bila v Sokolskem domu razdelitev nagrad in športna zabava, pri kateri priliki je imel predsednik Koroške kolesarske župe g. Vinko Cajnko krasen priložnostni govor, v katerem je izrekel tudi zdravico najvišjemu športnemu pokrovitelju, mlademu kralju Petru n. Prvi športni dan v Slovenjgradcu je dosegel lep uspeh in je v naši Koroški vzbudil nove zanimanje za šport, Kolesarske dirke v Velikih Laščah Prireditev je brezhibno izvedlo obrtniško društvo K tradicionalnim športnim prireditvam smemo že prištevati vsakoletno kolesarsko tekmovanje Obrtniškega društva v Velikih Laščah. Vse hvale vredno je, da društvo poleg svojega ostalega stanovskega in socialnega programa vzbuja med tamkajšnjim ljudstvom zanimanje za kolesarski šport. V krajih, kjer ni drugih zvez in kjer so ceste količkaj uporabne, je postalo kolesarstvo splošna življenjska potreba, zato se ne smemo čuditi, da je bila v nedeljo, 5 t. m. ob 13 uri popoldne, ko je dal agil-ni predsednik društva znak za start kolesarjev, tekmovalcev, na prireditvenem prostoru na Rašici zbrana velika množica iz Velikih Lašč in okolice. K tekmovanju se je prijavilo 13 kolesarjev. Tekmovalna proga je bila dolga preko 15 km ter je šla po precej težavnem terenu: izpred gostilne pri Žužku na Rašici, čez Podknej, Kralovice, Malo Slivico, Velike Lašče ter na Rašico nazaj. Doseženi so bili lepi rezultati. Prva sta prišla na cilj Janič Alojzij in Gal6 Josip v času 29:35 min, sledili so Peterlin Josip v času 29:50 min., Rupert Ludvik (39.55) in Andolšek Andrej, ki so si delili kot nagrade lepo kolo, kolesarske dele itd., v skupni vrednosti 1000 Din. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja, ki je poteklo brezhibno s sodelovanjem požrtvovalnega odbora in članstva Obrtniškega društva se je razvila živahna prosta zabava. Da je ta prireditev tako lepo uspela ter prinesla poleg moralne tudi gmotno korist, se ima društvo najbolj zahvaliti tamošnjim upravnim oblastem, posebno sreskemu načelniku, županu Vel. Lašč g. Jelencu, županu občine Videm g. Strnadu in ostalim, ki so poleg predsednika g. Lenarčiča vodili tekmovalno komisijo. Pozdravljamo vsako pobudo, ki je znak napredka. Otvoritev Diskovega igrišča v Domžalah Domžale, 11 IX. 1937. V sredo 8. t. m. se je v Domžalah izvršila otvoritev igrišča DISKA združena s športnim dnevom in brzotumirjem. Sodelovali so SK Kranj SK Mengeš, SK Domžale in DISK. Pred skoro tisočglavo množico se je izvršila otvoritev, takoj za tem pa se je začel brzi turnir. V prvi tekmi je Disk s koristno in lepo igro porazil SK Mengeš z rezultatom 1:0. V drugi tekmi so nastopili Kranjčan' proti SK Domžalami, ki so bili ojačeni z polovico Kamničani. Prvorazredni Kranj je z lahkoto premagal Domžale z 4:1. V tretji tekmi je Kranj premagal DISKA, ki je dal lepo igro z 3:1. Značilno je, da so v tej tekmi padli vsi goli po enajstmetrovkah. V zadnji igri je zmagal SK Domžale SK Mengeš z 3:2 Pokal domžalskega župana s; je zasluženo priborilo kranjsko moštvo. Domžale pa so dobile to-žalni pokal: nogometno žogo. Sodil je g. Kušar, jako energično. Kdo je ta junak? Dunajski »Sport-Tag-blat« objavlja naslednjo zanimivo vest iz Londona: 50 letni Jugosloven Pavel Ra-dimilovič (?) namerava še letos preplavati Rokavski preliv. Radimilovič je bil v mladih letih baje najboljši plavalec na svetu in je menda dosegel takrat tudi prvenstvo Anglije na dolgih progah. Jugosloven je hotel svoj sedanji načrt izvesti že prej, pa je bil nekoliko obolel. Seveda je zdaj precej dvomljivo, ali mu bo stvar uspela, ker je res že precej v letih, razen tega pa je za ta plavanja tudi že zelo pozna sezona. Morda bomo o njem slišali še kaj? Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov (Službeno) Predsedstvo potziva vse atlete, ki pridejo v poštev ze sestavo reprezentance dravske banovine, ki bo konec tega meseca v Ljubljani nastopila proti reprezentanci Julijske Benečije, naj redno, sistematično in resno trenirajo. — SK Reka: Danes ob 10. naj bo v garderobi I moštvo za tekmo proti Jadranu. Plavalna sekcija SK Ilirije. V ponedeljek 13. t. m. bo članski sestanek v klubskem lokalu (Prešernova ulica 6/n) ob 18. Vabljeni vsi 9eniorji in vse plavačice. AFRIŠKI domačin je našel na obrežju košček zrcala. Ves začuden je strmel v steklo in mrmral: »Moj ubogi dragi oče.« Vzel je zrcalce seboj domov in ga skril v kot svoje koče. Večkrat na dan je pogleda! vanj in vedno nekaj mrmral. Zeni je postalo njegovo obnašanje sumljivo. Prebrskala je vse kote in našla zrcalce. Ko je pogledala vanj, se je naglo razburila in kriknila: »To je torej tista grda ženska, za katero on zdaj nori!« „ \ Pritisk na gumb, Ml Poslušalcu radia je dostikrat težko znajti se v prebogati izberi novih sprejemnih aparatov, ki jih vsako leto spravlja na trg radijska industrija. Najboljše je zaradi tega, da se zanese na to ali ono znamko, ki uživa v svetu dober sloves. Vzemimo n. pr. »Radione«. Izdelki te tvrdke vsebujejo vse, kar si le more želeti razvajeni poslušalec. Ze najmanjši aparat »Radione«, namenjen za potovanja in montažo v avto, ima vse odlike modernega super — sprejemnika: Štiri elektronke, tri valovna območja, zvočno zaslonko in možnost za priključek drugega zvočnika. Posebno prikladen je kot prenosen aparat zaradi tega ker ^e lahko napaja iz izmeničnega omrežja ali pa iz 6,voltne akumulatorske baterije. Temu sprejemniku je precej sličen na oko njegov večji bratec »Midget-super« tipa 5038u, ki ima prav tako vsa tri valovna območja, šest uglašenih krogov, dinamični zvočnik in seveda vsa druga dopolnila, ki skrbe za blagozvočnost glasbene reprodukcije. Gradi se za priključek 2 voltni akumulator ali pa kot univerzalni aparat na enakomerni ali izmenični tok. Nekaj novega med izdelki radijske Industrije je štirielektronski oktodni super tipa 438, ki se gradi v treh varijantah za izmenični, za enakomerni tok ali pa kot baterijski sprejemnik. Laboratorij tovarne »Radione« je našel elegantno rešitev za oskrbovanje baterijskih sprejemnikov z anodnim tokom. Novi baterijski aparati namreč potrebujejo samo 2 voltni akumulator, dočim nadležna anodna baterija, ki jo je bilo treba zamenjavati, odpade. Namesto te se dobi majhen adapter, v katerem se tok iz akumulatorja dvigne na napetost 120 voltov, za katero je poprej skrbela baterija. Ze v enem letu se nabava tega aparata izplača in potlej je anodna baterija v prenešenem smislu zastonj, ker je več ni treba. Ta duhoviti anodni adapter tvrdke »Radione« bo nedvomno pridobil baterijskim sprejemnikom armado novih prijateljev. Letošnji luksuzni sprejemnik »Radione« je tipa 538, kakor vsi njegovi predniki prejšnjih sezij, opremljen z vsemi najnovejšimi tehnični izpopolnitvami kakor n. pr. magično oko in se lahko smatra za vzor tehnične in zvočne dovršenosti. Luksuzni sprejemnik je n. pr. opremljen z zvočno kompenzacijo, ki preprečuje popačenje tonov, širina pasu zvočnih frekvenc je spremenljiva, kar omogoča v zvezi s posebnim zvočnim filtrom, da se lahko v ugodnih okoliščinah slišijo glasbene oddaje res v vsej svoji zvočni briljanci. Postaje v vseh treh valovnih območjih se dado s pomočjo frikcijskega vzvoaja, kar najlažje nastavljati H krasni, povsem naravni zvočni reprodukciji, po kateri se odlikuje ta aparat, dosti pripomore tudi njegova kaseta, ki v svoji formi in dimenzijah odgovarja najnovejšim izsledkom akustike. Kot naslednji večji model gradi »Radione« tipo 638, ki ima poleg vseh odlik tipa 538 dvakrat tolikšno izhodno energijo in velik koncertni zvočnik, s čemer se doseže naravnost idealen glas v pogledu obsega in dinamike. Sprejemnik ima 4 valovna območja. Krona vseh sprejemnikov »Radione« in hkrati nekakšna vizija bodočnosti pa je aparat »Motoselect«, ki predstavlja mojstrovino radijske tehnike. Tu ni potrebno nikakršno nastavljanje več. Aparat ima poseono vrsio gumoov ln treoa je samo pritisniti na tega ali onega, pa se zaželjena postaja sama in na las točno nastavi. Dvajset gumbov pomeni dvajset najboljših postaj, s čemer pa seveda zmožnost aparata nikakor ni izčrpana. Enako dobro se namreč slišijo tudi vse druge postaje označene na skali, samo da jih je treba z roko pr bližno nastaviti. Točno nastavo, ki je nu,-no potrebna za naravnost glasu, pa spet poskrbi aparat sam s pomočjo silno duhovito urejenega električnega stika. Na ta način je zmerom zajamčena najlepša zvočna reprodukcija, ker je netočna nastavitev na postajo, ki se lajiku kaj rada primeri, onemogočena. Lahko se pa ta sprejemnik, ki ji je precej težek in bi bilo neprijetno prenašati ga iz enega prostora v drugega, dopolni s posebno tastaturo, s pomočjo katere se nastavlja na daljavo od koderkoli. Večje komodnosti in lepšega glasbenega užitka kakor ga nudi ta aparat, si niti zdaj niti v doglednem času ne bo moči želeti. »Motoselect 603Sa« je res res vizija bodočnosti, s katero je »Radione« prehitel današnji čas. Vsi aparati so opremljeni z novimi, ta-koimenovanimi rdečimi »E« elektronkami, ki za ca 20% znižajo izdatke za tok. • Zastopstvo radijski aparatov »Radione« ima v Sloveniji »Radio«, reg. zadruga na Miklošičevi cesti št. 7 v Ljubljani, ki ima poleg tega tudi bogato izbero vseh najnovejših aparatov svetovnih znamk »His Ma-sters Voice«, »Telefunken«, »Ingelen«, »Orion« in »Schaub«. Umrl nam Je naš ljubljeni, zlati oče, soprog, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod MIHA HAFNER Pogreb našega dragega bo v ponedeljek 13. septembra ob 15. url, izpred hiše žalosti Šiška — Polakova ul. štev. 13, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 14. septembra ob pol sedmih zjutraj v župni cerkvi v SiSkl. V LJUBLJANI, 11. septembra 1937. Žalujoče rodbine: HAFNER, SLAMIČ, DOKTORIC in ostalo sorodstvo. v . r*i«"--.^iH ' B tO? >• -t -V. * ZAHVALA Ob težki izgubi dragega soproga, očka, sina, brata, strica, svaka primarija dr« Hugona loMča izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem za izraze sožalja in darovano cvetje. Prav posebno se zahvaljujem g. primariju dr. Radšrlu in g. dr Houšld za požrtvovalno pomoč, vodstvu in upravi bolnice ter ostalim gg. zdravnikom in čast. sestram za njih trud v poslednjih dneh. Nadalje se zahvaljujemo zastopniku gosp. bana, predstavnikom kr. vojske, zdravniškega, sokolskega in lovskega društva ter strelskih družin, zastopstvu avtokluba in Jadranske straže, kakor tudi čast. šolskim sestram in vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospodom govornikom za poslovilne besede! MARIBOR, dne 11. septembra 1937. Anica Robičeva in sorodstvo. 1 v , -..".T eno plocuf norocnmc varuj svojcem KralfeitTo mod« Novi jesenski klobuki se v barvah spajajo z jesensko naravo: sivkasto in rumenkasto zeleni so, kakor listje, preden začne odpadati, bleščeče vinsko rdeči in modri, .kakor grozdje ali pa rumenkasto rjavi, kakor gobe, ki se skrivajo v mahu. In namah je tudi modna slika na ulici vsa drugačna, iše bolj kakor novi kroji oblek in volnene, jesenske tkanine, jo izpremenijo vsa ta nova pokrivala v sočnih, jesenskih barvah, z višjim oglavjem in drzno upognjenimi krajevci. Kakor že nekaj let sem, se je tudi topot v začetku jeseni oglavje klobukov povišalo :ln daje ženskim obrazom drugačen, res-nobnejši izraz, kakor nizki slamniki in neznatne čepice toplega poletja. Vendar pa v oblikah novih klobukov ni tiste okornosti, ki se tako pogosto druži z višjo obliko oglavja. Za to gre predvsem hvala letos moderni nesimetričnosti in pa včasih dokaj drznim prepenjavam, ki dajejo novim Za starinske In modesme svetilke jesenskim klobukom nekaj mladeniško smelega. V takšnem klobuku Ima vsaka ženska dva obraza, kajti krajevci so precej enostransko upognjeni: na eni strani globoko zasenčijo lica, na drugi jih odkrivajo . . . MAJNOVE.ISU; M O O 1M tU 1 b A N I al E ^ MANIIFAKTHK4 Zopet cenimo v modernem stanovanju posamezne starinske kose, ki s svojo individualno izdelavo in tistim posebnim čarom, ki jim ga daje preteklost, odvzamejo moderno opremljeni sobi mnogo brezosebne trdote, tolikanj značilne za gladke, ravne ploskve modernega pohištva. Starinska Bvetilka je takšen kos, ki bo v vsaki moderni sobi prijetno učinkoval. Toda dostikrat smo v zadregi, s kakšnim senčnikom bi jo pokrili? Boij kakor svila ali brokat je tu na mestu poslikan ali naraven per-gament, s starinsko razpokano ploskvijo, ki učinkuje v slogu m obenem najprijet-nejše propušča svetlobo. A tudi za moderne svetilke so pergamentni senčniki najbolj priljubljeni. S prijetno, milo svetlobo izžareva takšna svetilka domačnost, ki za njo moderna stanovanjska kultura tolikanj stremi. in okrasje? Seveda mnogo perja, saj je sedaj jesen, sezona lova in moda se vselej ravna po letnih časih. Toda topot modi več ne zadošča tisto nekoliko groteskno kurje pero. ki osamljeno štrli v višino, ne, vse več razkošja se ji hoče. Na športnih čepicah se sicer zadovolji s skromnim peresom. izrezanim iz klobučevine, zato pa na promenadnih in popoldanskih klobukih lahko včasih vidimo kar cele ptičje farme. ELITNA KONFEKCIJA TTlasttČb MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! Predvsem je moderno petelinje perje, ki ga v bogatem šopu pritrdimo za oglavje, po načinu starih žandarskih klobukov. Tudi nojevo perje se počasi zopet uveljavlja, tako krasi dvoje ali troje nojevih peres v nežno izbranih barvnih odtenkih rob kra-jevcev ali vrh oglavja... Tu je potem še dragocena rajčica, pa iz raznobarvnih peresc sestavljeni ptički ali črne in bele ptičje peruti. Torej nekakšno posnemanje predvojne mode klobukov! Kot tvorivo je seveda na prvem mestu klobučevina, potem pa pride v poštev žamet, slednji prevsem za nove, drapirane turbane, ki so letos zopet v modi. Trakovi so iz grosgraina ali kontrastno barvne klobučevine. Vzor preprostega, jesenskega klobučka vidite na prvem mestu. Tu je oglavje skoraj kvadratično, sprednji del je pošit z drobnimi robovi, zaključuje pa ga trak iz gros-graina (1. skica zgoraj). Naslednji klobuček ima originalno obliko PERGAMENTNI IN CELON SENČNIKI po najnovejših osnutkih pri M. Tičar — Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike. voječke Cepiče. Robovi ao oMLtl n uanjato vrvico, zadaj pa sta oba robova preveza- na s širšim usnjenim trakom. Skoraj vodoravno pritrjeno pero je Izrezano iz barvaste klobučevine. (2. skica). Polširoke, na eni strani navzgor zalika-ne krajevce ima eleganten model iz črne klobučevine, ki ga krasi velik šop zelenkastega, petelinjega perja (leva skica spodaj). Mladostno učinkuje majhen klobuček z navzgor zavihanimi krajevci ln koničastim oglavjem. Sredino oglavja krasi droben ptiček iz raznobarvnega perja (desna skica zgoraj). Jako elegantno učinkuje klobuk z visoko navzgor zavihanimi krajevci ln z veliko pentljo iz svetlega grosgraina (desna skica). Iz žameta tn gros-graina je sestavljen klobuček, ki ima nekakšno obliko preve-zanega tur ban a in ki ga lahno zastira fina tenčica (zadnja skica). Krzno fino in ceneno v veliki izberi — pri tvrdki »Sprejema kožuhovino v črno barvo.« Mestni trg 5 — Ljubljana Zdravniška Toda toamba v bisdoar]u On je sedel, pred njim pa je stal njegov branitelj. Ozrl se je k advokatu in se bridko nasmehnil • »Torej bi radi izvedeli, kako sem napravil to reč? Nu, če ne želite nič drugega, naj bo ... Opozarjam vas pa, da tega ne smete izdati porotnikom, kajti to bi jih jedva zadovoljilo. Torej zgodilo se Je tako... ..." Najprej sem bil izvedel, da je lastnik hiše imovit človek čigar soproga ima mno^o dragKceneua lišpa. Oba sta imela navado, če je bilo lepo vreme, odpotovati vsako soboto na nedeljski oddih. O. rad priznam! Weekend je imenitna iznajdba! Pravijo sicer, da prinaša gledališkim blagajnam škodo. Ampak meni ni do taksne škode. Za ljudi moje vrste so pa takšni izleti velik blagoslov. Predstavite si samo vsa stanovanja ki so prazna od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj! človek re« skoro ne v6, kje bi začel ... Težko ie izbirati, še težje izbrati... Farno n.h sebi se razume da naroči gospoda oh svojem odhodu služkinji- »Ančka, dobro pazite na vse... Ostanite doma... Zaklenite vrata, zaprite okna«. Ali pa hišniku: »Peter, dobro čuvajte hišo! Ponoči izpustite psa!« Toda v človeški naravi je že tako. da se Ančka manj zmeni za gospodarjevo stanovanje kakor za ples. Petru je pa prav malo mari. če je kdo doma ali pa če Je hiša sama brez stanovalcev... Tisto sohoto je žgalo božje sonce kakor ogromen ogenj na nebu. Sinjina svuda je bila tako globoka in jasna, da je slepila vid. V opoldanskih urah so bile vse ceste, ki drže iz Pariza na deželo, zabasane z avtomobili. 0. vreme, veste, je naš najboljši zaveznik! Gospod in gospa. za katerega gre v tej stvari, sta 6e torej odpeljala z doma. Rajši kakor doma topel zrak. sta vdihavala kdo ve kje na zaprašeni cesti pare bencina. Na posel sem 6e spravil ob desetih ZV6(?6r Kako "sem vdrl v hišo? To ni bilo posebno težko. Saj si lahko mislite, da nisem v svoji stroki nikak zelenec! Bil sem natančno poučen o vsem in «em jo mahnil naravnost v gospejin budoar. Vedel 6em, da ima milostiva tam shrambo v zidu. Lotil sem se takoj dela. Orodje sem prinesel v majhnem kovčegu. kakršnega nosim vedno s seboj. Tisti kovčeg so našli potem v stanovanju... Ali naj ga vam opišem? Podoben je skrinjici za manikiranje. Razporedil sem po mizi vlomilsko orodje kakor razloži kirurg svoje instrumente. In — oprostite moji primeri _ vlom je prav za prav nekoliko podoben kirurškemu posež-ku ... Vlomilec odpre pri svojem delu blagajno kakor kirursa ni bilo na spregled, je stopila Kiriakova hči pogledat, kaj je z njo. Tudi nje ni bilo nazaj, nakar so stopili v klet dva soseda in neki podnajemnik. Ker se pa tudi ti niso vrnili, so pozvali gasilce, ki so vdrli v klet s plinskimi maskami na obrazih in vseh pet osef> našli že mrtve. Zveplove pare 6o nesrečneže omamile in jih ubile. Mast iz lesa Po neki vesti iz Berlina je nemškim kemikom uspelo izdelati umetno mast iz lesa. Eksperimente s to mastjo so izvršili v Oberhausnu. Najprvo so izdelali mast, ki je bila ponabna za mazanje strojev. Po nadaljnjih poskusih so novo vrsto masti iz lesa poslali raznim kaznilnicam, da bi jo tam uporabili za jed kaznjencem. Poročajo, da so bili uspehi pozitivni in dr je zdravstveno ministrstvo izjavilo, da je ta mast za človeka povsem užitna. Ali je užitna za vse ljudi ali pa samo za kaznjence, tega zdravstveno ministrstvo ni točneje povedalo. Kitajska propaganda v Ameriki Iz New Yorka poročajo o svojevrstnem načinu kitajske propagande. V tem mestu je neštevilno pralnic, ki pripadajo Kitajcem ali pa Kitajci v njih delajo. Ti Kitajci polagajo v zavitke čistega perila, ki se vrača k lastnikom, letake, v katerih pozivajo ameriško javnost, naj v imenu miru, pravičnosti in človečnosti z denarnimi prispevki podpre kitajsko stvar proti japonskim napadalcem. Ta propaganda je imela že doslej neki uspeh, tem bolj, ker je znano, da je večina ameriškega ljudstva Japoncem zelo nenaklonjena. Postani in ostani član Vodnikove drnfbe! Dva dneva In tri noči v ledeniški razpoki Na neki turi preko lednika v skupini Adamella je neki turist iz Bergama padel v 10 m globoko ledniško razpoko. Mož je bil sam, roke in obraz si je ranil, zaman se je trudil, da bi sam splezal iz razpoke. Tri dni in tri noči je preb:l v tej ledni-cl, dokler ni neki nemški turist po naključju padel v isto razpoko, pa je obvisel na vrvi, ki so jo držali njegovi tovariši Ko so tega rešili, so zvedeli, da je v razpoki še nekdo. Poskusili so Bergamaska spraviti z vrvjo iz nje, pa niso opravičili ničesar, ker sita bili možu napol zmrznili obe roki. Morali so pozvati rešilno ekspedicijo, ki ji je delo uspelo. S takojšnjo masažo v gorski koči so tudi prepreč;li, da ni mož izgubil svojih udov. Aks> hočete first! z dobrim milom, potem uporabljajte vedno UBERTUS domače, slovensko milo. — Boljšega za Vaše perilo ne boste našli! A N E K T A Nemški pesnik Rtickert je bil profesor za orientalske jezike in ni mu bilo nič neprijetne jšega, kakor če se je moral odzvati kakšnemu povabilu na dvor. Odlikovanja in druge časti so mu bile deveta briga. Nekoč je moral zopet priti na dvorni ples v Berlin. Tam ga je srečal Aleksander v, Humboldt, ki je Riickertu očital, da si ni na prsi pripel niti odlikovanja >Pour le merite«. Rtickert je nato učenjaku pojasnil, da j 3 hotel vzeti red s seboj, toda je prav tedaj izvedel, da je njegova žena porabila trak odlikovanja za podvezo pri svoji nogavici ... VSAK DAN ENA »Povej mi oče, ali je res, da je Edison iznašel prvi stroj za govoren je?« >Ne, sinko, prvo takšno napravo je ustvaril Bog. Edison je izumil samo pripravo, ki jo lahko poljubno ustaviš.« (»Politiken«) »JUTRO« št 213 13 NeHelta. II IX 1937. O G L A 8 O II CENE MALIft Po M par aa besedo. Din 8— davka sa vsak oglas ta enkratno prt- atojbino Din 8.— za Šifro aH dajanje nadevov plačajo oni, Id Hčej« ■tožb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta lenitve ae zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5._za Šifro aH dajanj* naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objavo oglasa Dla 20*—* Vrt ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek sa enkratne objavo oglasa Dia 17^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|«n -9 m „ ........„«. odgovor, priložit« MJMlg >" ▼ CTafflKUn vm pristojbin« aa smi« «gtaa« > plačati pri predaj____ •drama Jih j« vpoelati t pismu obenem s naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča m maffli oglasov, Je naslavljati na t Oglasni oddelek „Jntra«, Ljubljana. Bsacla 1 L>LQ. veK 3 Um. u šifro ali lajanje jmIoti 3 Dia. Najmanjši tnreek 17 Dia. Na dobro domačo hrano atirejmem dijake poleg Poti,inske gimnazije. Naslov i vseh poslovalnicah Jutri. 22949-14 Službo dobi B«ee Vzgojiteljico perfekt 1 y nemščini, naj rajSi ?,b»olventko učiteljišča Biiem k r? m otrokom v »ta rosti 5—10 let. Ponudbe aa egl odd. Jutra pod značko •Ijubi^Ijlca otr-ok«. 23596 1 Poslovodjo TJ-čje podružnic« na deželi, (jamskega, s po. 22650-2 Prodajalka pridna ln poštena, stara 23 let, želi premeniti službo, v trgovino z me šan. blagom. Gre tudi v manufakturo ali trgovi no za čevlje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena«. 22654-2 Hotelska sobarica Išče mesto. Ima večletna spričevala ln prav dobra priporočila. Govori slo vensko, srbohrvatsko ln nemško. Ponudbe prosi na Lah Marica, Zagreb, šenoina 14. 22714-2 Natakarica Išče mesto v boljši go stilni za takoj aH pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena natakarica«. 22702 2 Šivilja Išče službo zaradi po manjkanja dela, zmožna vsakega dela. Sem lju biteljica otrok. grem tudi k starejšemu zakon skemu paru za eosp'.dl njo. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 22751 2 27. letni fant Išče službo lnkasanta. točllca ali sluge. Zmo žen tudi pisarniških del. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pošten fant«. 22747-2 Korespondentka zmožna slovert. ln nemščine v govoru ln pisavi išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna praksa 1937 22768 2 Gospodično inteligentno, značajno, — zmožno kuhanja in vsega gospodinistva, 25 — 30 let, išče samostojen gospod. Ponudbe s siiko, ki se vrne na igl. odd. Jutra pod »Značajna«. 22854-1 109 Fantje, fantje, toliko da mi ni srce zastalo! Priletel namreč nisem na voz, ampak za voz! Na srečo pa v zadnjem trenutku opazim vrvico, ki visi z voza, in posreči se mi, da jo ujamem! Za zdaj se redar po tem takem lahko obriše! Tm VSi 110. Malenkost pa tudi ni. Dirjati moram, da je strah in groza, kajti če izpustim, si zlomim vrat. Jojmene, kakšna reč! Roka, ki si z njo držim, me peče kakor ogenj. Tudi o podplatih ne bo kmalu več duha ne sluha, ko mi tako brusijo po tleh. Prodajalko srednjih let, pošteno in iz-ureno takoj sprejmem za i^c-fijsko trgovino v Ljub ljaJi, ilomškova ul. 13. 22845-1 Hotelski vratar dobi zaposlitev. Vpošteva se primerna izvežbanost, znanje ie?ikov in položite., kavcije. Ponudbe s prednjimi in rojstnimi podatki z naznačbo višine kavcije poslati na ogl. odd. lista pod »Zanesljiv in trezen vratar«. 22919-1 Modistko dobro moč, sprejmem takoj. Naslov v vseb poslevalni cah Jutri. 28008-1 Deklico staro okrog 14 let. veščo nemšcint, iščem samo kot drnžabnice k svoji hčerki. ' >tale informacije se dobe pri Kurent, Podjunska »l/I, 5p. Šiška med 12. in 16. uiv. 23008-1 Prodajalko simpatično, zanesljivo sprej mem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Redoljubna«. 22908-1 Prodajalko resno in pošteno s kavcijo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna«. 22910-1 Sedlarsko-torbar-skega pomočnika sprejme tovarna Zorn, Le-podvorska 23. 22915-1 Hotelsko sobarico iščem u takoj. Pogoji; »1» govori slovensko in nemško d» j« služila vet let v hotelih. da ima kavcijo. — Prošnje kakor tudi sl ko je poslati na naslov Hotel Novi Svet, Maribor. 22964-1 Kot praktikantinja v drogerijt, zobotehnlkl aH pisarni Išče mesta absolventka odličnakinja meščan, šole z malo ma turo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22734-2 1000 Din nagrade dam onemu, ki ml priskrbi stalno službo mizarja. Sprejmem tudi vsako drugo zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22732 2 Gospodična z smanjem nemščine ln klavirja. Išče mesto k otrokom v boljši hiši. Grem tudi Izven Ljub ljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim deco«. 22730 2 Koresnondentinia s perfektnim znanjem slovenščine. nemščine, obeh stenograflj in Izurjena strojepiska, želi I .*»ir>o nameščenje. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Koresponden tlnja 13«. 22729-2 Dva tisoč Din dobi oni. ki ml preskrb) službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen ln zanesljiv«. 22692 2 Diplomirana filozofka sprejema v skupinah aH po samič dečke in deklice is osnovne šole ta pouk v francoščini in jih tako pripravlja sa gimnaiijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 82475-2 Dekle z dežele začetnica Seli službe v boljši družini. Sla bi v pomoč gospodinji, Ima pa tudi veselje do otrok Marija Kuhar. Rodež. — Loka pri Zidanem mostu. 22502-2 Praktikantinja z dovršeno maturo ln trg. tečajem z znanjem stenografije ln lastnim strojem želi stopiti v prakso. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna 2782«. 22753 2 Upokojen orožnik vešč strojepisja, slovenskega in nemškega Jezi ka išče službo kot por tir. magaclner aH Inka. sant. Ponudbe na agen turo Piehler, Ptuj pod »Nastavitev«. S2641-2 Vestna in marljiva gospodična z veliko maturo, vešča nemščine, srbohrvaščine in delno francoščine. — strojepisja, violine, ri sanja Išče kakršnokoli zaposlitev, gre tudi za vzgojiteljico. CenJ. po nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »ZačetTiica«. 22630 2 Službo raznašalca aii donašalca k večji mesariji, gostilni, hoflu ali slično, išče mlad fant. prost vojaščine, nekadilec, trezen ln po šten z lastnim kolesom. Nastop takoj aH pozneje. Naslov v vs:h po slovalnicah Jutra. 21862 2 Starejša žena bi šla gospodinjit k starejšemu moškemu. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra. 22504-2 Pretipkujem ln izvršujem kopirna, prečrtovalna ln načrtovalna dela solidno in po zmernih cenah. — Leo Kovačič, Ljubljana. Za gradom 11. 22786 2 Natakarica stara 24 let. pridna, po štena išče mesta kjerkoli. Marica Gregorič, Sv. Petra c. 43, pritličje, de sno, LJubljana. 22672-2 Postrežnica vajena vseh hišnih del lo šivanja išče sluibe najraje za cel dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22974-2 Opremljeno sobo solnčno s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22907-2 Tisti, ki ml preskrbi službo mehanika aH strojnika, dobi 500 din nagrade. — Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 22862 2 Šofer in avtomehanik z daljšo prakso, samski tn trezen, želi namestitve, najrajši Tia daljše proge ali inozemstvo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Siguren vozač«. 238D6 2 Absolvent gozdarske šole Išče službo. Cenjene po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Služba«. 22867 2 Zaslužek Tisoč dinarjev in več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahtevajte prospek te, priložite znamko za odgovor. Mihajlo Henig, Pančevo, Br. Jovanoviča 20. 22598-3 Prodajo in zalogo dobro idočih predmetov se odda v Ljubljani, potrebno svetlo skladišče ali soba, ter 5 do 10.000 Din v go tovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 22934-3 Zaslužek dnevno do 400 Din Prodaja po hiSah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22911-3 Potnici Beseda 1 Dio lavek 8 Dm i» šifro ali lajanje naalova 5 Dia ue«ck 17 Dla. Zastopnika sprejmem za prodaj- radi« aparatov, rrgovce sprejmemo m krajevne zastopnike. Banjai Ljuoljana, M:klošn-čeva cesta 20. 22491-5 Potniku avtomobilistu vozeč v diav. ban. obiskujoč trgovce in industrije se pridružim proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Av-topotnik«. 22918-5 Vaienci(he) Posodim do 20 000 Din onemu, ki posojilo zavaruje na I. m?sto. do bro zavarovano vknjiž bo ln posreduje boljšo stalno služno v LJubljani. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vzajem no pošteno«. 22677 2 Primerno službo Išče Intelektualec z re fei. ucami, dober organi zator. s pisarniško prak so, znanjem jezikov, knjigovodstva ln strojepisja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plača po delu«. 22688-2 Mlad mesarski pomočnik želii službo za takoj Dolf Peušek, Šmarje pri Jelšah. 22!Wu-2 Maserka in babica Pavla Ostrelič, Stari trg 11 se priporoča ..eni. damam in materam po času primernih cenah. 21522-2 Prodajalka vešča mešane trg-vvine, pekarne. slaščičarne ter samostojnega gospodinjstva, želi službe. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna ia varčna«, 22887-2 Mlado deV1« trgovsko naobraženo (trg. t. in malo maturo), išče stalne službe v pisarni. Zmožna slovenske, srbohr-vatske, nemške korespondence, knjigovodstva, strojepisja, stenografije. Cenjene ponudbe na Otavice 12, Ribnica - Dol. 22955-2 Avtomehanik šofer ki je prišel od vojakov, z dobrimi spričevali in dobrim poznanstvom dvotaktnih motorjev, želi namestitve mehanika ali šoferia kjer-koli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 228H-2 cSw»ml* 1 l>ia. lave! S Uu. šifm •(' na«l"v* 3 Dla. Rajmanff) cn«««k 19 Dla. Vajenca v trg. z meš. blagom, sprejme takoj Vidmar Ivan. Brežice. 22346 44 Učenke za solidno in familijarno damsko godbo, od 15.—17. leta. ki imajo dober glas za petje, sprejmem pod dobrimi pogoji. Naslov Miroslav StraSček Vnd-ntov-ska nI. 13/11., Ljubljana. 22680-+4 Vajenca sprejmem v trgovino z meš. blagom. Pogoji do ber računar, lepa plsa va. Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Stanovanje ln hrana v hiši«. 22733-44 Šiviljo učenko sprejmem s celo oskrbo. Maribor, Ulica X. oktobra 5-1., damskl modni salor.. 22711-44 Tečaji nemščine v Delavski zbornici. — Večerni ia •draal«. dnevni za mladino. IV. stopm šče. pritličje, levo. (Iz Čopove ulic«, pred kavarno). ti 819-4 Mlin za sadje skoraj nov, prodam. Maček, gostilna, Cankarjevo nabrežje 17. 22834 6 Instruiram nižjetolce(ke) vse srednje šolske predmete, zlasti fran coščino, nemščino, slovenščino in matematiko, dopol dne ali popoldne u bonorar ah tudi brano po dogovora. Pripravljam privatiste na malo matnro. Pouk na sta novaniu. grem nn I>in ^..fefne plače. Ponndbe ooebno alt pismeno. Pandurovi*. Kranj. Hotel Dnion. K998 44 Vajenca spreime za kleosrstvo in vodovodno instalacijo. Gustav Puc, Ljubljana. Tržaška cesta. 22951-44 m imm Beaeda 1 Dtn 1a*»k t D'r. ta iifro aH 1»1»n}» «»»!/>»« » Dla NOmanjU 17 Dla. Nemško konv«»rzaciio ln pouk nudi lzobraže na gospa. Kongresni trg št. 13 n. 21698 4 Beeeda 1 Din Isvek 8 Din za šifro al: lajanje naliva 5 Dia Najmanjši utesek 17 Dia Oleandre aspidistre, kaktuse, prodam radi selitve. Gesta v Rožno dol.no 9. 22901 6 Otroški vozički letošnji modeli na pa tentlr&nlh krogljlftnib ležiščih S. Rebolj & drug Gosposvetska c. št. 13. 145-6 Tehtnice »Cito« in register blagajna znamke »Nacional«, kot nova. rjavo barvana. — blokira do 999 99, tehtnice 6 komadov rdeče barve. nosilnost 20 in 5 kg. Cementirane ta mesec, še nove, ugodna naprodaj. Albin ž;urga. Zagreb. — Pejačevičev trg 11 22694 6 Proda se več oken v Frančiškanski 4. dvo rišče več oken 200 x 100 vrat ln štedilnikov. Te lef. 20-75. 22771 6 Preše za seno 2 velike ln 3 manjie. 70 ke kudeljne vrvi 1 cm debele ugodno prodam. Poizve s? pri Slovenla — Transport. Ljubljana, — Miklošičeva cesta. 22836-6 Fijaker aH »telersvagen • streho dobro ohranjen kupim. Točen opis ln najnižjo ceno poslati na Adam Russ, r. f, Odžak, Novl-grad, Bosna. 22808-6 Razen inventar za brlvnlco prodam. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra. 227Q9-6 Dve medeninaste postelje (Measlnc) otročke, prodam. Vprašati pri tvrd ki Skaberne. 22704-6 Ugodno se prodajo vezani ln nevezani letniki Slovana. Ljubljan skega zvona, Dom ln sveta ter Gasparijeva slika »Jaslice«. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22725-8 Izložbeno okno kompletno proda Mlhel člč, Borštnikov trg 1. 22800-6 Peč sivo emajllrana, 180 cm visoka, sistema Lutz, dobro ohranjena po nizki ceni naprodaj. Ogled pri M. Jankovlč. sploš no kleparstvo, Rimska cesta 19. 22780-6 Trgovske stelaže (gredence) ugodno na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22830-6 Pozor peki še v dobrem stanju inventar. poceni prodam. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 22826 e Voziček globok !n kišaric-j za novorojenčka. prodam poceni. Mencingerjeva 29 (Kolezlja). 22682 6 Hišna telefonska centrala znamke Siemens z 2 zunanjima številkama in 16 vsporednimi aparati poceni naprodaj. Poizve se pri Stavbeniku Ivanu Briclju v Ljubljani, Slomškova ul. 19. 22857-6 Živali Beseda 1 l>m. tete« t UJL *» totro ali lajanje oaaUrva 8 Dia. Najmanjši «ae«ek 17 Dia. Doge mladij«, belo črne preda — Jakil, Sevnica. ta&u-CT Dva konja enovprettts aanea, tndi )a-hana, pod ceoo naprodaj. Ponndbe ua ogl. od. Jutra pod »Veliki Nonius«. 230O6-S7 Nemški ovčar čistokrven z rodovnikom, naprodaj. Fajfer Ljublj. Trnovska ni. 25. 22944-27 Glasbi la tl<»x-la i Dui lavek 8 '.r.a sa šifro ali lajanje na«lova S Dia. NajmanjSi tneaek 17 Dla. Prodam novo klavirsko harmoniko, violino in mali »Naris« kino aparat • tremi filmi. Naslov v vseh p06lcn'al. Jutra. 22745-28 Harmonika mala klavirska, skoraj nova. poceni naprodaj. Sv. Petra o. 2. hišnik. 22773-26 2 violini prodam (od 1—2). Mestni trg. št. 9 ni. 22599-26 Klavir dunajske znamke, ugodno prodam. Pleteršn-ikova ul. štev. 28. 22995-20 GLASBILA tlOLINE-šolske 68.-GITARE . . . 120.-MANDOLINE 80.- HARMONIKE slovitih znamk IZREDNO POCENI ! MODIC Pasaža Nebotičnika Otroški voziček z zračn mi gumami, dobro ohranjen prodam. Andje-lovič, Vilharjeva, 37, Ljubljana. 229'0-6 Tricikelj v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22972-6 Prodam Psa (Dobermanna), 1 pri-krojevalno mizo, 2 mizi za kroj. dela, 4 stole, 1 vodno črpalko, 1 reservar za vodo 16 hI. Zg. Šiška Jan-čigajeva 130. 23009-6 fiHMmi B«eeu Lavefc i Uu> u šifro aii lajanje a»»l«va 5 Dia. Najmanjši tnecok 17 Dia. Razno pohištvo garantirano čisto, 2 zim ska damska plašča in druge obleke, prodam poceni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22757-12 Črešnjevo spalnico politlrano 12 kom. prodam za 3000 din. Mizar Cvetko Kladnik. Mokro nog. 22638 12 Samska oprava skoro novo. iz ptičjega javorja. It pa. bela om* ra z ogledalom, naprodaj, zaradi odpotovanja lz Ljubljane. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22859 12 TJT ■ • •. An/i ge BoeeOa 1 Ltaa Jave* a Lita, u šifro aH lajanje Mtlm 6 Din. Najmanjši taeMk 17 Dla. Vse knjige od 3 — 7 razr. gimnazij kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra do ponedeljka opoldne pod »StUr dent«. £2806-6 Oblačila Ueeed* X Lun lave* i Uia, za iilro aii dajanje oaalova 5 Din. Najmanjši sneaek 17 Dia. t moški obleki ln 3 površnika prodam. Vse še skoraj novo. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 22762-13 Moško obleko črno, aa srednjo posta* vo, prodam. Naslov V vseh posloval. Jutra. 2278911 PRODAM razno obleko, tre nehote ln čevlje za 10 do 121et-nega dečka ln damske obleke ter čevlje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22790-13 Dežni plašči največja iibena od Din 180 do -MC, otroške pelerine« od Din 6i5 naprej, hubertusi dameki in dekliški od 100 do 290 Din nudi F. I. GORICAH Ljubljana, Sv. Petra ceeta št. 29. 22933-18 Perzijaner Klauen plašč, črn. dobro ohranjea. naprodaj po zelo ugodni ceni. Levstikova 35 hišnica. 229S9-1S n to', hi o to 1 1>LD lave* 3 L>la, ta šifro ali lajanje oa«l«Ta 9 Dla. Najmanjši tneaek 17 Dla. Avtobus aH 1% do ž tonsko tovora* šasijo, kupim. Ponudbe • točnim o-p.tum na Ctbokli, Mar.bor, Glavni trg 9. 22713-10 Met o rti o kolo v najboljšem stanju, — zadnji model, kupim. Ponudbe na Kovač. Cr-mošnjlce. 22764-10 Mali avtobus 12 do 14 sedežev, ral>. ljen, kupim. Naslov t vseh poslovaL Jutra. 2273814 Motorno kolo 350 ccm v brezhibnem stanju prodam takoj ali zamenjam za manufakturo ali za dober novi radio aparat. Naslov f vseh posloval. Jutra. 22743-10 Avto limuzino 4sedežna, v zelo dobrem stanju, uporabo 7 — 8 1. bencina na obroke, kupim. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Avto«. 22817-10 Adler Junior zelo dobro ohranjena. 4 sedežna limuzina, takoj prodam. Poraba bencin« 8 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22609 10 Lepo črešnjevo spalnico čisto, prodam. Prešernova 54./II. 22849-12 Spalnice 1650, kuhinje 850 Din, kauči, otomane, madraci. Vsa tapetniška in pohištvena dela nudi najceneje Fr. Saiovic, Stari trg 6. Komisijska zaloga pohištva. 22965-12 Kupim večjo množino jabolk štajerskih, kanada. bell-fler, zlata parmena. ma-šanesrar Itd. Ponudbe pod sCarJevič« na ogl. odd. Jutra. 22877 24 Med mestom In deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik POHIŠTVO Naivečia izbera vsakovrstnega pohištva Tudi več posameznih kosov: poste-he, omare. Radi velike zaloge pro damo več spalnic in ku htmskih oprav. Sperane spalnice, imitacija kavk^ški oreh . . 4 50f Pleskane spalnce . 1 600 'imart ...... 40(1 postelie......150 kubiniske oprave . . 675 kuhini«kf kredence . 3 kuhiniskf mize . . 120 kuhmiski madracf . . 12n *ičn' vložki ... «0 Tiadfac . . . 190 upognjeni futelii . 2*0 'aboi za premog . . 8C čni ceni. Spreie-namo vsa poprav la m naročila po konkuren čni ceni Vzamemo hranilne kn|i iice v račun. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA«. Rožna Johna. Miklošičeva c. « 2293742 Pozor mizarji! Kupim pohištvo za gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. - W»M2 Rabljene tovorne avtomobile t zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Čopič, Maribor, Vrbanova 12. 22712-10 Avto malo rabljen. 4sedežen, zaprt, takoj kupim. Na. slov v vseh poslovalnicah Jutra. 22706-10 Motor Matchles z lučjo klakson. 500 ocm, skoro nov, vožen 7000 Km. prodam za 8.000,— din. Dobrepolje, Dom Sv. Tereze v Pon'kvah. 22676-10 Več rabljenih avtomobilov Onel kabrlolet, model 1935. mala Peugeot limu zlna. Chevrolet 2s?dežni, DKW kabriolet proda po likvidacijskih cenah — DKW zastopstvo J. LOV-še, Tyrševa c. 35. 22864-10 Novo motorno kolo mali skohelnik "n rstn" pohištvo, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22928-10 Opel - Blitz tovorni 3V> tone skoraf nov ter več drugib tovornih in osebnih avtomobilov po nizki ceni proda O. 2u5ek. Krupp zastopstvo. Liubljana, Tavčirie-va ul. 11. 22938-10 Kupite na^oliši »Ziindanp« motorikel od ?n0 do SO0 rem po naitvžji ceni. O. Žužek. Liubljana, Tavčar-ieva ul. U. 22939-10 Cabrinlet avto samo noveiSe tipe. ter dobro očuvon, 4 sedežni, * maksimalno porabo benzina 10 litrov, kupim. Odgovore na ogl. odd. Jutra pod »Avto 99€. -i W70-l« »JUTRO« št. 213 14 -Nedelja. 12. IX. 1937.' S&M SS »PRESTOLONASLEDNIK PET AR« JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUSAK Dnevna brzupa-oplovoa si užba 1 SuSaka v Dalmacijo ln obratno. Odhod s Sušaka ob 18. ud. Dnevna večktataa evnza l kopališči tn letovišči Jugoslovenske obale. Priletna cmistc-vska potovauja s Sušaka v Dalmacijo ln na Grško po nizkih pavšalnih oenah. Ekspresne teyrl65ovskc proge lz Benetk v Dalmacijo. Prvr»vis?U na rr. brodi — lzbornc kuhinja Prospekta ln navodila daje Direkcija na Sušaku, vse njen« agencije ln vsi uradi »Potnika« ln družbe »Wagoa-Lits/Cook«. E3SMM Bedela 1 lXb, lutrt 8 L>lo Sa šifro ali lajanje naslova B Din. Najmanjši we««fc 17 Din. Po znižanih cenah prodajamo prvovrstna kolesa »Torpedo«, »Dttrkopp« itd. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 22493 11 KOLESA MOTORJI dobra, cene ugodne, lz blra velika. S. Rebolj & drug Gosposvetska c. 6t. 13. 145-11 Kolesa in šivalne stroje kupite najcenejše v trgovini Triglav, Resi jeva 16, stara kolesa in stroje vzamem v račun. 22837-11 iSt^oj^ Ba*eii» i Din l-aves s uu» Sa Siirc »11 lajanje aaslova f D in. Najmanjši ineaei 17 Din. Lokoi obilo C ca 50 — 80 HP za 1C atmosfer, kupim. Pisme ne ponudbe pod »47194« na Publlcitas, Zagreb. 21140 29 Pisalni stroj rabljen, vzamem v najem, event. kupim. Po-laner, Ljubljana - Moste. Detelova I I. 22819-29 Ločilno-pasovno žago (Kreispalts&ge) skoraj novo in 5 cirkulark in transmislje poceni, proda Novak, Maribor. Kre kova 14. 22703 29 Pletilne stroje dobro ohranjene pocenj prodam. Naslov v vseh posioval. Jutra. 22704 29 Krožno žago (Cirkular) za. žaganje drv, takoj kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22881-29 Šivalne stroje v naiboliši izberi že od Din 1.550,— dalie dobite £ri tvrdki Ivan Jax & Sin, jubljana, Gosposvetska 2. 22838-29 Stružnico prizmatično, dubro ohranjeno. 160 cm. kupim Stane Kodrič. Ljubljana VII Celovška 41. 23^02-29 Beseda 1 Din davek 9 Din sa Šifro ff*i*n?p naslov* 6 Din Ni'manjš1 znesek 17 f»o. Smrekove in in jelkove hlode ■rednji premer 27—35 in !6 —20 m dolžine kup'm. Po nudbe franco vagon Drago Hadl, Novomesto. 2187U-15 Suke deske lipove, hrušk-ove. čreSnjeve, različne debeline in dolžine, proda Ivan Rus, Grosuplje. 22595-15 Jezice vagonske pošiljke. kupim. Drago Hadl. Novomesto. 21871-15 25 kub. m bukovih lepih odpadkov ali de ske. tudi slabe, rabim mesečno. Plačam visoko ceno in sicer lastniku parne žage ev. vodne, ki mi more nuditi v najem za več let pogonsko silo 4 — 5 HP in prostor 6 x 10 m za obratovalnico. Event. prizidam sam. Ponud. na ogl. odd delek Jutra pod »Nujno 77«. 22640-15 Beseda 1 Din davek 3 Din Sa 8'fr-u Ul lajanje aa*lr>va B Din. Najmanjši m »k-k 17 Din. Kostanjev taninski les Id drve za kurjavo vsako množino kupujem skoz: vse teto. Drago Hadl. Nov o malto. 218727 Železno tehtnico močno, za tehtanje brez uteži, nosilnost 500 — 1000 kg, dobro ohranje no takoj kupim. Naslov V vseh posloval. Jutra. 22888 7 Kupi rabljene, dobro ohranjene sode od vina ali mo šta. Ponudbe z naved bo cene na naslov M. Ročnlk. p os., Zavodnje D. Šoštanj. 22642-7 Ekscenter prešo za 40—70 ton pritiska, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ekseenter«. 23649 7 Spalnico kompletno, snažno, dobro ohranjeno, po možnosti moderno, kupim. Kos, Poljanska cesta 20, pritličje, levo. 22846-7 Zobata kolesa približno 210 in 39 cm premera in os 12 cm premera 3 m dolžine ter transmi-sijo 75 mm v dolžini 5 do R m z iermenioami za pogon žage kupi Tehnična pisarna Ljubljana, Praža-kova 8. 22840-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, zimske površnike, pohištvo itd. kupujem. P šite na Drame Alojzijo, Gallusovo nabrež-ie 29, Ljubljana. 22909-7 mm jocenc >iti\ Beseda 1 Din. davek 9 Din lb šifre »Ji iajanjf naslova 5 Din. Najmanjši ineaek 17 Din. Vsakovrstno zlato inpuj« p« oajvižf b eenab CERNE - juvelir LJubljana. VVolfovs allca I 12« doseOa 1 Lun 4a«e£ Ji Din. 'J> iifro til lajanje naslova 5 Din Najmanjši tn«a«k 17 Din. Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne Knjižice vseh bank m hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute m zlatnike po aajvišji dnevni ceni. 237 16 Hranilne vloge kupite ali prodaste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 22566-16 Ureditev dolgov potom si^dnili in zven sodnih poravnav Nasveti v KonKurznlh £a devan ln vt-eb drugib tr govt-ijc obrtn b pnsl h Strokovne Knjigovodske revlz Je ve stava in aprooacje blianc PresKrbfc Kreditov nasveti glede branlnlb "log m plasiranje istih. Vse posl Kmečke zaščite Edina nnncesiomrana Ko mercionaina pisarna L O •< L b L A 4 C Ljubljana Gledališka t. Telefon 38 18 32-16 Hranilne knjižice frednnst.ne -»idrj« vnovčuje po najboljš- »eni b takoj šnjemu lzpla< Liti izposluje 8-2$ Prazno ali opremljeno sobo takoj oddam. Mestni trff IT, III. nad., levo. Bezrukor. 2299(1-23 Lepo zračno sobico z vso oskrbo, oddam stalni gospodični aH dijakinji. Kopalnica. klavir. Levstikova 2GTTT.. desno. »"15-38 Sobo lepo. svetlo, opremljeno ▼ sredini mp«fa. oddom solidni osebi za 15. septembafc Židovska ul. 3/IL 29^1-28 Sobo lepo opremljeno, prostorno oddam takoj ali pozneia mirni solidni osebi. A. Sv. Jakoba trg 9. (vhod Stiška ul. l./I. desno.) ... 22852-2$ Separirano sobo lepo opremljeno, oddam n dve al: eno osebo Na željo s uporabo kuhinje. Podaljšek Marmontove ulice 8. 23m«-2S Lepo sobo ojvremljeno. s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, -oddam takoj s hrano ali brez. Kobaridska ul. M/I. 33006-28 Opremljeno sobo manjšo, po zmerni ceni takoj oddam. Vodmatska ul. 14/1. 22935-23 V centru oddam lepo sobo. Poseben vhod. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22940-23 Opremljeno sobo čisto pri sv. Petru takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22976-2$ Prazno sobo s posebnim vhodom s stopnic oddam takoj ali pozneje. Iangusova nI. 17 — (Mirje). 22975-2$ Samsko stanovanje garson sončna lega, mirna ulica v centrumu mesta se takoj odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22953-23 Preprosto sobo opremljeno oddam eni ali dvem osebam s 15. septembrom. St. Petranasig * JUTRO« Sf. 213 ;Ne3cri*. II IX. I93T.J Opremljeno sobo ■ aorto« pohištvom, poeeben ▼bod, • ko*palnico, ocdam 15. »©ptembra. Ponivedbe tolik, Trstenjakova a'IV. 23000-23 Dijak« .bcoalA i i/Ui, wra o LfUi M šifro ali lajanje oaslova li Dia. Najmanj« ueaek 11 CHa. Opremljeno sobo Ifiče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Soba«. 21763 23a Prazno sobo i* posebnim vhodom — :Bčem. Predpogoj: cen ter, elektrika. Ponudbe :na ogl. odd. Jutra pod »150«. 22699-23a Sobo T nori egradbl, najraje :aa Mir ju aH v bližini, išče uradni i. Ponudbe :na ogl. odd. Jutra pod .►Prijazna«. 22727-23a Sobico iieparlrano, t meetu, — ISčem takoj. Ponudbe :oa ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 22662 23a Opremljeno sobo » posebnim vhodom, — iščem. Prednost imajo Poljane, Moste, Zelena jama. Ponudbe na vratarja »Saturnus«, Molite. 22683-23a Gospodična irwpojitel}1e». lžSf »oWc« mri (Am,- stojni boljši dam". PlaiSa 150 Din Ponudbe na od. odd. Jutra pod značko »Solidna«. £0927-23» Akademika :Bčeta sobo blizu tehnike. Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod šifro DČisto«. 22856-23a Sobo ali sobico opremljeno, išče gospod lakoi. Ponudbe na od. oddelek Jutra pod »T. E « 22905-23a Opremljeno sobo t posebnim vhodom iščem *i 15. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod tnačko »Stalen gospod«. 22948-23a Prazno sobo t mestu ali izven. !??em. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«. 03992-33» Podstrešno sobo i?če mirna vdova in to?-ra plačnica. Ali sobo kjer Jrol:. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zadovoljna«. 22913-23a Visokošolka i'če blizu univerze mirno, a.ačno. solnčno sobico s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »200 Din«. 2291<5-23a Gospod f:!če opremljeno sobo s celo oskrbo. Ponudbe na cel. odd. Jutra pod »700 D:n«. 229*9-23a Iz boljše hiše sprejmem na dobro hrano jn lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice. Aleksandrova cesta, strogo nadzorstvo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22647-22 TI Dijakinjo event. dve lz dobre hI ie sprejmem k hčerki v lepo, udobno stanovanja Hrana dobra, nadzorstvo skrbno. Cena zmer na. Gajeva ul. 8-UI.. levo. 22355-22 2 visokošolca sprejmem s 15. septem brom v novo opremljeno sobo. Reber 7. 22698-22 V Celju vzamem na stanovanje, hrano ter v domač pouk (posebno jezikov), dija-klnjo(-jl) nižje gimna-zije ali meščanske šole iz boljše napredne rod blne. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 22707-2i 2 dijakinji sprejmem na vso dobro oskrbo po zmerni ceni, pomoč pri učenju. — Gosposka 10-1. 22728-22 Čedne sobice (Kodeljevo z najboljšo oskrbo, zelo poceni, od dam dijakom ali solidnim gospodom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22150-22 Dražbe Dva mlajša dijaka dijakinji sprejmem v materinsko oskrbo, in-strukclje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22796-22 i Din S Din »a Šifro al' •iajanie naslov--f Din.. N s ima niši ra°sok 17 Din. Profesor »prejme 2 mžješolca v dobro oskrbo m vestDO nadzorstvo. Bleiwei>ova 5. vi »■oko pritlčje levo. 21130-22 Dijaka(injo) sprejme učiteljska dmžina v vso oskrbo. PumoC pri učenju. kiavir. Center. Naslov y ~:eh poslovalnicah Jutra. 22701-22 Dijaka ali gospoda sprejmem v vso oskrbo, s souporabo kopalnice v lepo sobo z balkonom. Naslov v vseh poslovalnil. Jutra. 22746 22 2-3 dijake sprejme uradniška družina v lepo. zračno stanovanje z zslo dobro hrano ln skrbno nad zorstvo. Mirje, Dobrilo-va 6, ob Gradaščici. 22721 22 Dijaka boljše rodbine sprejmem v odll čno oskrbo v bližini trgovske akad.. realke, obrtne šole. Strogo nadzorstvo, nemška ksnverzacija. Rimska 18 I., levo. 22723-22 Dijaka srednješolca sprejme u-čiteljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo v bližini realke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22737 22 Dijaka ali aijakinio sprejmem v lastno sobo uporabo kopalnice in vso oskrbo v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22322 22 1-2 dijaka sprejmem na stanovanje ln na dobro domačo hrano. Velika solnčna soba. Cena 450 din me sečno. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 22818 22 2—3 dijake sprejmem v vso oskrbo na Gosposvetski resti 10.-III. Naslov pri hišnici. 22947-22 Majhno sobico v bližini kolodvora, oddam dijaku z vso oskr bo ali brez. po nizki ceni za takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22871-22 V Celju sprejme dijaka boljša rodbina na stanovanje in hrano. Pomoč pri u-čenju v hiši. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22627-22 Dijaka sprejmem v vso oskrbo. Cena zmerna. Resi jeva 3-1., Urbane. 22783-22 Na stanovanje in na dobro hrano sprej mem 1 aH 2 dijaka (gospoda) v bližini univerze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22812-22 Dijaka sprejmem n* stanovanje in hrano v bližini vseti šol — najrajši iz gimnazije I. raz. Cesta 29. oktobra 9'U (17). 22032-32 Dijaška stanovanja z oskrbo ali brez. iščemo za več dnjakovCinj) od Din 300 dalje. Pismene (ne osebne) pnnndbe takoj danes z navedbo cene in ostalega na Christofov učni zavod. Ljubljana Domobranska št. 15. 32903-22 Dijaka nižješolca iz dežele — sprejmem na vso oskrbo. par korakov od klasične gimnazije. Informacije Zrimšek, Gledališka ul. 12-IV. 22884-22 Dijaka sprejmem na stanovanje event. tudi na hrano. Soba zračna in svetla. Hrana prvovrstna. C?na zmerna. Po potrebi pomoč pri učenju in strogo nadzorstvo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 22886-22 Dijaka sprejmem po ugodni ceni v lepo, čisto sobo. prvovrstno hrano in tudi vestno nadzorstvo. — Miklošičeva 15 IV. desno 22866-22 Nižješolca sprejmem na stanovanie ali v vso oskrbo. Na željo pomoč pri učenju. A. Sv. Jakoba trg 9. (vhod Stiska ul. l./I. desno). 22853-22 Dve dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Kopalnica, glasovir, na že-'■o nemška konverzacija. Zdrava lega, ne daleč do magistrata. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22844-22 Dijakinjo sprejme boljša družina v popolno oskrbo. Nasproti ženske realne gimnaziie. novoopremliena soba, kopalnica, skrbno nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22922-22 2 dijaka a 130 Din sprejmem v lepo sobo sredi mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22904-22 V Celju sprejme učiteljska družina 1—2 dijaka v najboljšo oskrbo in strogo nadzorstvo. Cena zmerna. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22962-28 Besefla 1 Din dave£ 8 D'.n za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesei 17 Din. Zahvala! Zadela sem na srečko št 97.039, katero sem kupi la v banč. posl. Bezjak znesek 80.000 din, kar se imam zahvaliti gosp. grafologu Paradisu v Ma -iboru, kateri mi je sve to val to številko. R. L. 22632-31 Beaea* 1 Din, da ve* D Din. m šifro »U dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dražba lesa Začasna državna uprava rai- laščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1., razpisuj« na dan 8. oktobra 1987 pismeno dražbo ta ca 3.300 plm bukovi-ne na panju v območju Šumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje, revir Kočevje, Grčarice A in B. — Ra.zglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornjih upravah. 28810-32 Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29. oktobra št. 34/1., razpisuje na dan 8. oktobra 1937 pismeno dražbo za ca 8.550 plm bukove hlodovine in ca 16.100 prm bukovih drv na panju v ob močiu šumske uprave razlaščenih gozdov v Kočevju, revir Travnik ln Podstenice. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornjih upravah. 83809-32 Za šolarje obleke, perilo, Hubertus plašče | itd. Dober nakup. PRESKER, Sv. Petra c. 14 Brezplačen pouk v igranju! ZAHTEVAJTE BREZPIACENCEWK MEINEL&HER0ID d.s.o.J. zal. tvornice g/asb/1 MARIBOR B„101 Krajevni agent Mladi trgovski pomočnik dobi mesto kot krajevni agent (plac-agent) za Ljubljano proti fiksumu in pro viziji, s kavcijo Din 5000,— Pismene ponudbe z referencami in fotografijo pod »47350« na Piiblicitas d. d. — Zagreb, Ilica 9. 6933 CeluioMne ščite za vrata l^memiim™ naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Novi naslor: SV. PETRA O. Britja zopet Solea-kremo. Potem ne bo več rdečih obrazov in boleče koZe! Kdor se redno umiva • Solea milom, dovaja • tem kofi aktivnega lecitioa, jo dela odporno in elastično*v'« eao besedo: Solea daje obrazu prožno, gladko in sveže licec Za moško velja t dvojni meri: Zdrava koža je lepa koža I mik) la krema bPVI troSarfn* BREZ VODOVODA! VESELJE IN VEDROST ZDRAVJE IN SVE20ST so prednosti higienske kopeli. »FEROLIM« ^ ( Proizvodi V MESTIH IN JT »FEROLIM« VASEH, KJER ^^ VinkovoL NI VODOVODA služi izvrstno »FEROLIM«, patentirana avtomatska peč za kopalnice, ki daje hitro (v 25 minutah) ln poceni (za 50 para) toplo kopeL Minimalna nabavna cena, nikakih instalacijskih stroškov. Prospekte pošilja na željo brezplačno »FEROLIM«, VinkovcL Dobiva se v vsaki trgovini z železnino ali naravnost pri tvorni ci »FEROLIM« Vinkovci. ___foatem a*jnov«JAa> modeta* «<*orJt tetotkfjl oagrezajrrt Pm »to Btakl cenil Ceniki fmnkol »TRIBUNA« r. BATJEL, LJUBLJANA KarlovSka mt» Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 20. !.-. :4 C/---. PRHLJAJ SRBECICO IZPADANJE LOMLJTVOST las prepreči uspešno BIOLOŠKA KURA znamke Schroder-Schenke ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVA-NE KATALOGE! I Barvanje las / Kodranje las / Moderni rdečkasti refleksi las a pomočjo »Kane«. / Nega in porast obrvi in trepalnio Parf. in kozmetika »OMNIA« oddelek J/8 — Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. ______ TELEFON 97-67 ___ Opremljen foto-atelje oddam v najem pridnemu, poštenemu fotografskemu pomočniku proti kavciji Din 5.000.—. Najemnina nizka, koncesija nepotrebna. — Ponudbe na ogl. oddelek pod »Foto-atelje«. t Umrla nam je naSa ljubljena soproga, mati, sestra, teta, gospa HAVLIČEK VANČI, soproga trgovskega skladiščnika previdena s tolažili sv. vere za umirajoča Nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji pod v ponedeljek, dne 13. septembra 1937 ob 5. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. septembra 1937. 2alnjoči: DRAGO, soprog; STOJAN, LJUBO, sinova; GENOVEFA IRT, sestra, ter ostalo sorodstvo. f Po dolgi In mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubi soprog, oče, brat, stric, gospod PERIC ALOJZIJ orožniški podnarednlk v pok. previden s tolažili sv. vere za umirajoče. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dna 13. septembra 1937 ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. septembra 1937. Žalujoča soproga In hčerka, ter ostalo sorodstvo. i Javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod ANTON KOGEJ višji sodni oficijal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 12. t. m. ob U 6. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev In blag spomin. Ljubljana, Vel. Lašče, Mokronog, Idrija, dne 11. septembra 1937. VIDA roj. STRAH, soproga; ANTON, VIDA, JANEZ, otroci — ter ostalo sorodstvo. 19 .Ncdclla. 12. IX. 1937.: lat jasna za 70paru UptU i narudžhe. rta. "Osfečku. tfeiKLorikLL £et/eza £ tvornicu. sfr&peua. ct.cL *C£ya lahki visoki deski čev-jl lz rjavega boksa s čvrstim usnjenim nodplatom. Vel. 31—34 Din 89.—, 35—38 Din 99.—. Vam v nedosegljivi jakosti in zvočni lepoti prinašajo samo aparati svetovne znamke ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^ .................................i.....mmuim Vsa valovna območja — poljubno spremenljiva selektivnost — fiziološko pravilen regulator jakosti — izpopolnjen zvočnik za vse zvočne frekvence — nastava z magičnim križcem — skala z imeni vseh postaj — moderne oblike najčistejšega stila. Posebno stikalo zmanjša porabo toka za 40% Zastopstvo za Slovenijo — Radio-Pegan — Tyrševa 12 Konjunktura zahteva dobre moči! Kdor potrebuje in lahko plača zanesljivega, izkušenega sodelavca, dobrega organizatorja, veščega knjigovodstva, korespondence, reklame itd., naj piše pod »Delavnost« na oglasni oddelek »Jutra«. I I POSESTVO I v Ljubljani, veliko okoli 4 ha, s tovarniškimi objekti, naprodaj. — Interesenti naj pošljejo svoje naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna lega«. I Hladilna naprava polnoavtomatična, 1000 kalorij, primerna za mesarja ali večje restavracije skoraj nova; radi opustitve obrti poceni naprodaj. — Informacije: oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika«. GOSPODINJA ( VVIRTSCHAFTERIN ) boljša oseba srednjih let, ki se razume v kuhinji, po možnosti samostojna vdova, se išče za vodstvo večje restavracije v Zagrebu. Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe pod 47336 na Publicitas dd. Zagreb, Ilica 9. Gratis. Nizozemske cvetlične čebuljice Ker hočemo priti z ljubitelji cvetlic v Jugoslaviji v stike, oddajamo za reklamo zavoj cvetličnih čebuljic gratis. Zavoj vsebuje: hijacinte, tulipane, narcise, krokuse, grozdnate hijacinte, anemone, ranunkule, zvončke — skupaj 160 kosov. Stroški za poštnino, carino in zavoj so preračunani na Din 50.— in gredo v breme kupca. Pošiljamo takoj po prejemu zneska franco in carine prosto v hišo. Kot ekstra reklamo prilagamo vsakemu naročilu še večbarvno sliko polj cvetličnih čebuljic 90/140 cm in ilustrirano navodilo za kulturo. Nikdo naj ne zamudi zahtevati to krasno kolekcijo. BROEKHOF & GULDEMOND. Raaks 32. Haarlem. Holland. Stavbeni materi Izolacije vseh vrst, heraklith, keramika. Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri \M O f a Ljubljana, ffFl (IICI14I Tyrševa 36 a ZAHVALA Ob prebridki in prerani izgubi našega nepozabnega sina in brata BOŽA sedmošolca se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem in venci. Prisrčno se zahvaljujemo g. A. Ferbežarju in č. g. kaplanu Mra-morju iz Šmarja, ki sta mu nudila na kraju nesreče prvo pomoč in tolažbo ter gg. zdravnikom in čč. sestram v splošni bolnici za požrtvovalni trud, da bi ga ohranili pri življenju. Najlepše se zahvaljujemo g. prof. P. Erženu za ganljivi poslovilni govor in vsem prijateljem in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani ter sočustvovali z nami. V KRANJU, 11. septembra 1937. Žalujoča rodbina LUD. ERJAVCA, prometnika drž. žel. VSE LETO imate lahko SLADKI MOŠT ako ga konservirate z NIPAKOMBINOM A/IL N I P A K O M B I N A IL je enostavno, zanesljivo in neškodljivo sredstvo. Navodila daje Vam „Radiosan" — Zagreb, Dukljanova ulica br. 1 Uporaba dovoljena po ministrstvu narodnega z-dravja ln socialne politike. ni I7i'7t'37 INSERIRA JTE V „ JUTRU"! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Je ran. — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s Ljubljani.