Brendi Stock 84 na dvanajstih oljih: zbirka Umetnost in industrija odslej tudi v katalogu /7 Cossutta, tenor s Krasa Trst: Peter Sterni član občinske okoljsko-krajinske komisije na predlog krovnih zvez SKGZ in SSO /5 Primorski SREDA, 9. JUNIJA 2010 Št. 135 (19.842) leto LXVI. Zmeda, a tudi alarmni zvonec Dušan Udovič Vsaj nenavadno izpade, da deželna odbornica napove zmanjšanje števila pokrajinskih svetnikov, le malo potem pa direktor deželnega združenja pokrajin to zanika, ker državni zakon tega ne predvideva (mimogrede, oba sodita v desno sredinsko deželno večino). Še bolj nenavadno bi bilo, če se naša dežela pri preurejanju javnih uprav ne bi držala svoj ega utemeljenega statusa avtonomije, na katero se je doslej ob vsaki priložnosti, ko je za to imela interes, glasno sklicevala. No, avtonomna je, kot je splošno znano, tudi in predvsem zaradi avtohtonih narodnih skupnosti, ki sestavljajo mozaik njenega prebivalstva. Skupnosti, ki so, začenši z našo, tudi tako ali drugače zakonsko zaščitene. Najbrž bo treba narediti nekaj točnejših izračunov, vendar je po včerajšnji napovedi o možnosti redukcije števila pokrajinskih svetnikov že takoj jasno, da Slovenci o sedanjih osmih na tržaški pokrajini v takem primeru lahko le sanjamo, na hud prepih pa prideta tudi oba goriška. Hipoteza o novih volilnih okrožjih je v tem smislu lahko le še dodatna komplikacija. S predlagano odpravo rajonskih svetov pa bi Slovenci najbrž ople-li po hitrem postopku, z vsemi našimi zgodovinskimi, teritorialnimi, krajinskimi in kulturnimi značilnostmi vred. Razlogov je menda več kot dovolj, da se naša skupnost nad takšno perspektivo globoko zamisli. Časa je malo, kajti pokrajinske in tržaške občinske volitve so tako rekoč pred vrati, do prihodnje pomladi pa se lahko znajdemo pred novo upravno geografijo, ki bo daleč od naših pravic in pričakovanj. gradišče Avtocesta, kmetje bodo upoštevani GRADIŠČE - Pri gradnji avtoceste med Gorico in Vilešem bodo upoštevali zahteve županov prizadetih občin in predvsem kmetov. To je zagotovil deželni odbornik za infrastrukturo in hkrati namestnik komisarja za avtocesto Riccardo Riccardi, ki se je včeraj sestal s predsednikom goriške pokrajine Gherg-hetto in županom Gradišča Tom-masinijem. V mejah, ki jih dovoljuje zakonodaja, bodo upoštevali zahteve županov, prednostni namen javne uprave je namreč ovrednotiti ozemlje, je potrdil deželni odbornik. Na 12. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Zakonski osnutek o prisluhih Berlusconi in Fini sta se naposled dogovorila Opozicija še vedno kritična - Sindikat novinarjev na bojni nogi trst - Obisk ministra Boštjana Žekša pri SDGZ Možnosti za sodelovanje Gospodarstveniki z vrsto predlogov - Žekš: SDGZ naj sodeluje s sorodnimi organizacijami drugih slovenskih manjšin TRST - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj opravil svoj prvi uradni obisk pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, katerega predstavniki so mu orisali delovanje organizacije, pred- stavili pa so tudi vrsto predlogov o možnosti sodelovanja na splošnem gospodarskem področju ter na področju čezmejnega sodelovanja. S svoje strani pa je Žekš izrazil željo, da bi SDGZ sodelovalo s sorodnimi gospodarskimi or- ganizacijami slovenskih manjšin v sosednjih državah oz. da bi kar prevzelo patronat nad tem sodelovanjem, napovedal pa je tudi spremembe na področju financiranja manjšinskih organizacij. Na 3. strani RIM - Berlusconijeva večina in Fi-nijeva manjšina znotraj Ljudstva svobode sta po dolgem trenju našli dogovor glede zakonskega osnutka o prisluhih, ki je ta čas v obravnavi v senatu. Včeraj dopoldne so se njuni predstavniki na sestanku predsedstva stranke dogovorili o popravkih k zakonskemu besedilu. Opozicija pa je še vedno nezadovoljna in namerava nadaljevati z ob-strukcijo v parlamentu. Tudi sindikat novinarjev FNSI je na bojni nogi in napoveduje, da se bo postavil novim normam po robu z vsemimi dovoljenimi sredstvi. Na 4. strani Paritetni odbor je bil včeraj nesklepčen Na 2. strani V DSI o obletnici slovenske stranke Na 6. strani V Dolini na sporedu junijski večeri Na 7. strani Vzdolž goriškega korza bodo speljali kolesarsko pot Na 12. strani Brezžična internetna povezava za oživitev Travnika v Gorici Na 12. strani Ženski potencial ni dovolj izkoriščen Na 13. strani vs zn Morda danes nove sankcije proti Iranu CARIGRAD, NEW YORK -Iran ne bo pristal na pogajanja o svojem jedrskem programu, če bo Varnostni svet ZN proti njemu sprejel nove sankcije, je včeraj v Carigradu, kjer se je udeležil konference o regionalni varnosti v Aziji, dejal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Varnostni svet ZN bo o sankcijah predvidoma glasoval danes ob 16. uri po srednjeevropskem času. Ruski premier Vladimir Putin je včeraj v Carigradu potrdil, da so stališča v VS ZN že usklajena. Na 18. strani TRST IN GORICA - V novih pokrajinskih svetih Manj svetnikov? Načrt deželne odbornice Seganti predvideva po novem 19 svetnikov namesto sedanjih 24 TRST - Tržaški in goriški pokrajinski svet bosta v prihodnjem mandatu štela vsak po pet svetnikov manj: 19 namesto sedanjih 24. Tako predvideva načrt, ki ga je - na podlagi državnih določil - pripravila deželna odbornica za krajevne avtonomije Federica Seganti. Predlog, o katerem bi morala pasti končna beseda novembra, je izzval celo vrsto pomislekov predstavnikov krajevnih uprav. Občinski in pokrajinski upravitelji so poudarili, da bi morebitna sprememba volilnih okrožij prizadela nekatere krajevne stvarnosti, vprašljiva pa bi bila tudi primerna slovenska zastopanost. Na 2. strani 2 Sreda, 9. junija 2010 ALPE-JADRAN / TRST IN GORICA - Napoved deželne odbornice Segantijeve Pokrajine: od prihodnjega leta pet svetnikov manj Veliki pomisleki krajevnih upraviteljev - Ukinitev rajonskih svetov? MANJŠINA Paritetni odbor ni bil sklepčen TRST - Zmanjšanje števila pokrajinskih svetnikov v tržaški in goriški pokrajini s sedanjih 24 na 19, določitev novih pokrajinskih okrožij, ki bi odražala novo pokrajinsko stvarnost ter ukinitev rajonskih svetov, to je napovedala deželna odbornica za krajevno avtonomijo Federica Seganti na včerajšnjem srečanju z župani občin obeh pokrajin, njihovimi predstavniki ter predstavnikom Pokrajine Trst. Zmanjšanje števila pokrajinskih svetnikov predvideva finančni zakon, in sicer za 20 odstotkov. Tako naj bi na prihodnjih pokrajinskih volitvah (leta 2011) izvolili v pokrajinska sveta v Trstu in Gorici po 19 svetnikov namesto sedanjih 24. Prav tako se bo zmanjšalo število odbornikov, in sicer s sedanjih osem na pet. Posledično bi morali zmanjšati tudi število volilnih okrožij, s sedanjih 24 na 19. Prav to pa bo verjetno predstavljalo največji problem. Odbornica Segantijeva je poudarila, da bi morala nova okrožja »bolje odražati pokrajinsko stvarnost«, začrtati bi jih bilo treba tako, da bi imelo vsako okrožje svojega predstavnika v skupščini, medtem ko se je sedaj dogajalo, da so v nekaterih okrožjih izvolili po več svetnikov, v drugih pa nobenega. Dežela se bo v ta namen posvetovala s posameznimi občinami, nato bo izdelala okvirni načrt, ki ga bo potem poslala v presojo obema pokrajinskima svetoma, da bi izrazila svoji mnenji. Ko bo ta postopek končan, bo predsednik deželne uprave Renzo Tondo izdal odlok o novih pokrajinskih okrožjih, to pa naj bi storil najkasneje do konca letošnjega novembra. Načrt je izzval mnogo pomislekov med prisotnimi upravitelji. Tako je predstavnik pokrajinskega volilnega okrožja iz Fare na Goriškem Alessandro Fabbro opozoril, da bi spreminjanje volilnih Predstavniki krajevnih uprav na srečanju z odbornico Segantijevo kroma okrožij lahko prizadelo manjše občine, ki ne bi imele možnosti za izvolitev lastnih predstavnikov v pokrajinsko skupščino. Prav tako pa bi bila prizadeta tudi slovenska manjšina, ki je na zadnjih volitvah izvolila dva svoja predstavnika. Podobne pomisleke je iznesel devinsko-nabrežin-ski župan Giorgio Ret. Spomnil je, da bi znižanje števila volilnih okrožij privedlo do manjše stopnje demokracije, izrecno je omenil prisotnost slovenskih svetnikov in posebnost kraškega ozemlja. Zgoniška odbornica Nadja Debe-njak je ocenila, da naj bi načrt »zaščitil tržaško občino, da bi imela več predstavnikov v pokrajinski skupščini, manj pa okoliške občine.« Tudi ona je izpostavila pomen primerne slovenske prisotnosti in ščitenje krajevnih kulturnih in naravnih interesov. Tržaški pokrajinski odbornik Vittorio Zollia je pozval odbornico, naj bosta tudi oba pokrajinska sveta soudeležena pri posvetovanjih, da ne bi bila postavljena pred izvršeno dejstvo. Za pravo mrzlo prho pa je poskrbel direktor Združenja pokrajin v FJK Rodolfo Ziberna. Krčenje števila svetnikov sploh ni potrebno, je poudaril, ker ga vse-državni zakon ne predvideva. Ali točneje: število svetnikov bi morale zmanjšati le pokrajine, ki prejemajo državne prenose (prispevke). Goriška in tržaška prejemata deželne prenose, torej krčenje ni potrebno. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta se prav zaradi tega ni udeležil srečanja z ligaško odbornico. Očital ji je, da se je raje držala navodil liga-škega ministra Calderolija, kot pa zakona o deželni avtonomiji, ki bi omogočil drugačen pristop. Odbornica Segantijeva je nadalje poudarila, da bi morali po državnem zakonu ukiniti rajonske svete, saj norme dopuščajo njihovo ustanovitev le v občinah z več kot 250 tisoč prebivalci (a v deželi ni tako demografsko močne občine). Kljub temu naj bi v deželnem svetu predstavili odlok, ki naj bi omogočil »preživetje« teh organov, je napovedala Segantijeva. M.K. Bojan Brezigar TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino je bil včeraj nesklepčen. Odboru, ki mu predseduje Bojan Brezigar, je uspelo le odobriti zapisnik zadnje seje. Nesklepčnost je nastala z odhodom s seje Adriana Ri-tosse, ki pa je izkoristil odsotnost nekaterih članov odbora iz vrst italijanske narodnosti. »Nekateri so si želeli v paritetni odbor, sedaj pa se ne udeležujejo njegovih zasedanj,« je ob odhodu iz sejne dvorane dejal nekdanji deželni svetnik MSI in potem Nacionalnega zavezništva. Paritetni odbor bi moral na včerajšnji seji nadaljevati z avdicijami servisnih podjetij in uprav, ki so poklicane k izvajanju člena zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti. Na zadnji seji je odbor prisluhnil zastopnikom avtocestnega podjetja ANAS, ki so napovedali načrt za postavitev dvojezičnih napisov na avtocestnem omrežju v tržaški pokrajini. Odbor je imel na dnevnem redu tudi pripravo na avdicijo ob napovedanem junijskem obisku delegacije Sveta Evrope, ki bo preverjala izvajanje zakonskih pravic slovenske manjšine v Italiji. Avdicija bo temeljila na dokumentu, ki ga je paritetni odbor že pripravil in odobril. ROPFESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE Furlanija Julijska krajina RAZVOJ KONKURENČNOSTI: ROP FESR PODPIRA MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP) Financiranje je namenjeno krepitvi konkurenčnosti podjetij iz Furlanije-Julijske krajine preko podpore procesom preoblikovanja in/ali krepitve proizvodne strukture; spodbujanju ustvarjanja in razvoja novih podjetij (spin off in start up) ali razvoju na znanju temelječih dejavnostih, ki naj ojačijo sodelovanje med gospodarskim in produktivnim sistemom, univerzami, znanstvenimi in tehnološkimi parki ter raziskovalnimi centri. Prejemniki spodbud so mala in srednja podjetja (MSP), v katerikoli obliki ustanovljena, posamezna ali pridružena, ki imajo sedež ali vsaj poslovno enoto v regiji. Sredstva na voljo prejemnikom znašajo 23.000.000,00 evrov. Zainteresirani subjekti morajo predložiti prošnjo za nepovratna sredstva najkasneje do 12.00 ure, dne 30. septembra 2010. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.regione.fvg.it v sekciji namenjeni ROP FESR (sekcija je dostopna preko bannerja na spletni strani). / ALPE-JADRAN Sreda, 9. junija 2010 3 TRST - Prvi obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša pri SDGZ SDGZ bi lahko sodelovalo s sorodnimi organizacijami drugih slovenskih manjšin Vrsta predlogov gospodarstvenikov glede možnosti sodelovanja - »Takega načina financiranja se ne gremo več« TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje dobro deluje, povezuje gospodarstvenike, predvsem pa je zelo uspešno pri pridobivanju evropskih sredstev, v Sloveniji pa bi si želeli, da bi sodelovalo še z drugimi sorodnimi slovenskimi manjšinskimi gospodarskimi organizacijami iz Koroške, Madžarske in Hrvaške, kjer je organizacija slabša oz. da bi lahko kar prevzelo patronat nad tem povezovanjem, medtem ko se na področju financiranja manjšinskih organizacij s strani Slovenije napovedujejo spremembe. Tako meni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je včeraj popoldne opravil svoj prvi uradni obisk pri SDGZ, kjer se je na tržaškem sedežu srečal z vodstvom stanovske organizacije slovenskih gospodarstvenikov v Italiji, v nadaljevanju pa si je ogledal tudi Obrtno cono Zgonik. Člani vodstva SDGZ s predsednikom Nikom Tenzejem in direktorjem Andrejem Šikom na čelu so Žekšu orisali zgodovino in delovanje organizacije, ki med Slovenci v Italiji deluje od leta 1946, ima šeststo članov in je razdeljena na pet sekcij, poleg tega pa v Furlaniji-Julijski krajini in obmejnem prostoru igra zelo pomembno vlogo na področju nudenja storitev in evro-projektiranja s podjetji Servis in Servis Koper ter Euroservis in Evropski center, kjer si je nabralo dragocene izkušnje in opravilo kakovostni skok, saj je od manjših prešlo na načrtovanje večjih strateških čezmejnih projektov. O vsem tem je bil govor na včerajšnjem srečanju, kjer so člani vodstva SDGZ predstavili Žekšu tako svojo organizacijo kot tudi nekaj predlogov glede možnosti sodelovanja. Pri tem je v zvezi s splošno Minister Žekš se je srečal s člani vodstva SDGZ in prisluhnil njihovim predlogom kroma problematiko za slovenske gospodarstvenike v Italiji pomembna npr. implementacija skupne strategije gospodarskega sodelovanja med slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in Republiko Slovenijo, dalje se SDGZ zavzema za to, da se da prednost tistim bilateralnim pobudam, ki upoštevajo vlogo manjšinskih ustanov. Med predlogi so tudi dogovarjanje glede razpisov, potreba po večji pozornosti, tudi medijski, s strani matice, pa tudi skupni projekt za izobraževanje kadrov in teritorialni marketing na turistično zanimivih homogenih območjih, kot so Kras, Brda in Posočje. Namenska sredstva iz Slovenije bi morali porabiti pri slovenskih zamejskih ustanovah, poleg tega je potrebna tudi analiza, osnovana na gospodarskih kriterijih, ki bi privedla do racionalizacije pri uporabi sredstev za manjšino. Pri SDGZ pa si želijo tudi boljšega koriščenja možnosti in priložnosti programov čezmejnega sodelovanja, zato se zavzemajo za sistematično vključevanje manjšinskih struktur, predstavnikov in izvedencev v postopke in dinamike čezmejnega ekonomskega sodelovanja, dalje predlagajo podporo vsem evropskim projektom, ki so v interesu slovenske manjšine. Uradi za Evropo slovenskih manjšin v sosednjih državah bi se morali redno sestajati, omizje za skupno strategijo med slovenskimi inštitucijami in manjšinskimi gospodarskimi organizacijami pa bi moralo nadaljevati delo, obenem bi morali podpirati izobraževanje novih kadrov za evro-projektiranje in čez-mejno sodelovanje tudi preko štipendij in stažev. Na pripravljalnih sestankih slovenskih članov nadzornega odbora programa Slovenija-Italija2007-2013 bi moral biti stal- no prisoten predstavnik manjšine, poleg tega bi morali tudi pospešiti začetek delovanja delovnih teles mešane komisije o skupnem razvoju med Slovenijo in FJK. Minister Žekš, ki je sicer že uvodoma dejal, da ni prišel učit, ampak gledat, kako delajo, se je povečini strinjal s predlaganimi točkami, predvsem glede finančnih sredstev za manjšino pa je napovedal spremembe pri načinu financiranja oz. razpisih za koriščenje denarnih sredstev iz Slovenije: »Takega načina financiranja se ne gremo več,« je dejal Žekš in opozoril, da bo treba priti do konkretnih projektov, za vsako organizacijo bo treba predložiti predračun (in ni rečeno, da bo projekt odobren), obenem bo treba preveriti, kaj se je naredilo. Zato bo prihodnji razpis drugačen, je napovedal minister. Ivan Žerjal OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -G EOTERMALNA ENERGIJA. NOVE FINANČNE SPODBUDE ZA KRAJEVNE UPRAVNE USTANOVE. i i i I I II t lt_ ' I t I t i I i ri ■ i ■ I ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE Furlanija Julijska krajina V sklopu aktivnosti 5.1 .b) ROP FESR so bili odobreni in objavljeni v deželnem uradnem listu-BUR št. 23 z dne 9. junija 2010 razpisi namenjeni občinam, pokrajinam in gorskim skupnostim Furlanije Julijske krajine za dodelitev nepovratnih sredstev za ukrepe vezane na povečanje obnovljivih virov energije in zlasti geotermalnih virov. / i i i l. I l L t RAZPIS ZA IZKORIŠČANJE GEOTERMALNIH VIROV V OBSTOJEČIH IN POZNANIH GEOTERMALNIH VODONOSNIKIH DO SEDEMSTO METROV GLOBINE Upravičeni so projekti, ki vključujejo gradnjo objektov in infrastrukture za izkoriščanje geotermalnih virov v obstoječih in poznanih geotermalnih vodonosnikih do sedemsto metrov globine, za namene klimatizacije prostorov, priprave tople vode, tehnološke potrebe, vključno z izvedbo in zaključkom omrežja za daljinsko ogrevanje. Sredstva na voljo prejemnikom znašajo 1.155.000 evrov. Prošnje je potrebno oddati na sedežu Geološke službe pri Glavni direkciji za okolje in javna dela Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine v ulici Gulia št. 75/1, 34126 Trst, od 9. junija in v roku 120 dni, na podlagi določil razpisa. Upravičenci: občine, pokrajine in gorske skupnosti. RAZPIS ZA IZKORIŠČANJE GEOTERMALNIH VIROV NAD SEDEMSTO METROV GLOBINE. Upravičeni so projekti, ki vključujejo gradnjo objektov in infrastrukture za izkoriščanje geotermalnih virov nad sedemsto metrov globine, vključno z zaključitvijo ukrepov, sprejetih v prejšnjem programskem obdobju za namene klimatizacije prostorov, tople vode, za tehnološke potrebe, vključno z izvedbo in zaključkom omrežja za daljinsko ogrevanje. Sredstva na voljo prejemnikom znašajo 1.925.000 evrov. Prošnje je potrebno oddati na sedežu Geološke službe pri Glavni direkciji za okolje in javna dela Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine v ulici Gulia št. 75/1, 34126 Trst, od 9. junija in v roku 120 dni, na podalgi določil razpisa. Upravičenci: občine, pokrajine in gorske skupnosti. irrfoFESR ^ NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST Unlone Europea Kc^iS Ministère dello FESR Svlluppo Economie» ss REGIONE AUTONOMA FRIULI VËNEZIA GIUUA Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.regione.fvg.it v sekciji namenjeni ROP FESR (sekcija je dostopna preko bannerja na spletni strani). 4 Sreda, 9. junija 2010 ITALIJA / zakonski osnutek o prisluhih - Po dogovoru s Finijevimi pristaši Berlusconi: Besedilo je za Ljudstvo svobode dokončno Opozicija nezadovoljna - Sindikat novinarjev FNSI napoveduje oster protest VARČEVANJE Širijo se protestne pobude RIM - Kot kaže, bodo vladni varčevalni ukrepi obsegali tudi ukinitev pokrajin z manj kot 200 tisoč prebivalci. Zadevni popravek je včeraj odobrila komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice z glasovi desne sredine. Ukrep ne bo veljal za pokrajine z manj kot 200 tisoč prebivalci, katerih ozemlje je več kot 50-odstotno gorato. Medtem se širi protest proti vladnemu varčevalnemu paketu. Predsednik združenja občin (AN-CI), turinski župan Sergio Chiam-parino, je prosil predsednika republike Giorgia Napolitana za sprejem, da bi mu obrazložil »dramatično stanje« občin, pa tudi njihove protipredloge. Stranka Levica, ekologija in svoboda bo jutri demonstrirala proti vladnim ukrepom na Trgu Panteona v Rimu, Demokratska stranka pa pripravlja protestni shod v soboto, 19. t. m., v dvorani Palalottomatica v Rimu. Njen voditelj Pier Luigi Bersani je pojasnil, da demokrati zahtevajo temeljite popravke zlasti kar zadeva porazdelitev davčnega bremena, pakt stabilnosti za krajevne uprave in financiranje javnega šolstva. Na bojni nogi je tudi sindikalna zveza CGIL, ki bo to soboto priredila dan protesta proti finančnemu manevru, češ da bremeni predvsem delavce in upokojence, konec meseca pa tudi splošno stavko. Njen vodja Guglielmo Epi-fani je včeraj obtožil zvezi CISL in UIL, da sta »podrejeni vladi« ter edina sindikata v Evropi, ki ne protestirata proti enostranskim varčevalnim ukrepom. Medtem pa je evropski komisar za gospodarska in monetarna vprašanja Olli Rehn pohvalil Italijo, češ da je podobno kot Francija sprejela »pomembne odločitve« za stabilizacijo javnih financ. Sicer pa bo Evropska komisija ocenila italijanske varčevalne ukrepe 15. t. m. i S Silvio Berlusconi ansa RIM - Berlusconijeva večina in Fi-nijeva manjšina znotraj Ljudstva svobode sta po dolgem trenju našli dogovor glede zakonskega osnutka o prisluhih, ki je ta čas v obravnavi v senatu. Včeraj dopoldne so se njuni predstavniki na sestanku predsedstva stranke dogovorili o popravkih k zakonskemu besedilu. Po novem bodo telefonski prisluhi smeli trajati še vedno največ 75 dni, toda preiskovalci bodo imeli možnost, da prosijo za 72-urno podaljšanje, in to večkrat. Vladna večina pa še vedno vztraja pri prepovedi objavljanja zapisov prisluhov in sploh sodnih aktov pred predhodno sodno obravnavo. V primeru kršitve so predvidene visoke globe za založnike in za novinarje; slednji naj bi tvegali tudi do 3 let zaporne kazni. »Znotraj stranke smo našli kompromisno stališče, ki mene osebno povsem ne zadovoljuje, saj sem mnenja, da bi morali stoodstotno zaščititi pravico do zasebnosti,« je dejal premier, ko se je po seji predsedstva stranke udeležil zasedanja združenja hotelirjev Federalberg- hi. »A zdaj nič več sprememb. Besedilo, ki ga bo odobril senat, bo obvezujoče tudi za poslansko zbornico,« je dejal, žugajoč Finiju. Opozicija je še vedno nezadovoljna s snujočim se zakonom, pa tudi z metodo obravnave. »Kot kaže, zdaj se sprejemajo dokončne odločitve na sedežih strank, in ne v parlamentu, kot veleva ustava,« je kritično ugotovil demokrat Massimo D'Alema, ki je sicer izrazil prepričanje, da je zakonski osnutek vladne večine še vedno nesprejemljiv, zlasti z vidika varnosti državljanov. Izredno oster je bil prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro. »To je hudodelski in fašistični zakonski ukrep. Pripravljeni smo na odpor, v parlamentu in zunaj njega,« je dejal. Odločno negativno stališče je ponovno izrazil sindikat novinarjev FNSI, po katerem snujoči se zakon bistveno omejuje pravico do informiranja in do informiranosti. Sindikat napoveduje, da se bo novim normam uprl na vse zakonite načine, začenši s stavkami in z demonstracijami. preiskava - Civilna zaščita Berlusconi proti sodnikom iz LAquile RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je ponovno znesel nad sodnike. Tokrat nad tiste, ki raziskujejo ozadje lanskega katastrofalnega potresa v L'Aquili in so v tej zvezi uvedli preiskavo proti vodstvu civilne zaščite, ker ni sprožilo alarma pred potresom. »Civilni zaščiti sem naročil, naj do nadaljnjega ne pojde v Abruce. To pa zato, ker bi morda kdo od prizadetih rahlih živcev prijel za puško in ustrelil,« je izjavil. Po njegovem mnenju je obtožba proti civilni zaščiti »absurdna«, sodniška preiskava pa naj bi zaustavila popotresno obnovo. Javni tožilec iz L'Aquile Alfredo Rossini ni hotel komentirati Berlusconijevih izjav. Nobene polemike, je le zatrdil in napovedal, da bo nadaljeval s svojim delom, da bi bilo le-to čim hitrejše, seveda vedno ob spoštovanju veljavnih zakonov. Pač pa se je oglasila vodja Demokratske stranke v poslanski pravosodni komisiji Donatella Ferranti. Izjavila je, da je Berlusconi prilil bencin na preiskavo v L'Aquili. S svojimi besedami je predsednik vlade že spet izrazil nezaupanje sodstvu, izjave pa so bile nespoštljive do prebivalcev L'Aquile in do vseh italijanskih državljanov, ki spoštujejo sodstvo. Za tajnika Demokratske stranke Pier Luigija Bersa-nija se Berlusconi zaveda, da se je njegova komedija v L'Aquili končala, položaj je dramatičen. Namesto, da bi storil to, kar bi moral, se izdaja za žrtev, mu je očital vodja največje stranke italijanske opozicije. gospodarstvo Fiat in sindikati še brez dogovora glede Pomigliana TURIN - Usoda Fiatove tovarne v Pomiglianu d'Arcu pri Neaplju je na kocki. Vodstvo družbe in sindikati niti včeraj niso našli dogovora, in to kljub 9-ur-nim pogajanjem, tako da še vedno ni jasno, ali bo tovarna s 5 tisoč zaposlenimi sploh obstala. Vodstvo turinskega koncerna je pripravilo načrt, po katerem naj bi v Pomiglianu proizvajali nove pande, ki so jih doslej na Poljskem, a zahteva, da bi se delovni pogoji v Italiji približali poljskim. Konkretno to med drugim pomeni, da bi delali ne več pet dni na teden z dvema izmenama na dan, ampak šest dni na teden s tremi izmenami na dan. »Če to ne bo sprejeto, bomo pande še naprej proizvajali na Poljskem,« je zagrozil pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne. Kaže, da sta sindikata kovinarjev Fim-Cisl in Uilm-Uil v glavnem pristala na predloge podjetja, medtem ko jih sindikat kovinarjev Fiom-Cgil zavrača. Včeraj je že krožil glas, da bo mogoče prišlo do ločenega dogovora med Fiatom ter Fim-Cisl in Uilm-Uil, ko se je naposled razvedelo, da se bodo pogovori nadaljevali v petek v Rimu. O zadevi se je včeraj oglasila predsednica indu-strialcev Emma Marcegaglia. Pozvala je Fiom-Cgil, naj se pogaja s konstruktivnim pristopom. »Na kocki je investicija za 700 milijonov evrov,« je dejala. črna kronika - Srečen razplet ugrabitve v Noceri Novorojenčka ugrabila bolničarka, ki je izgubila otroka Paolo Ruffini spet direktor RAITRE SALERNO - Ugrabitev novorojenčka v bolnišnici v Noceri pri Salernu, do katere je prišlo v ponedeljek okrog 14. ure, dobre štiri ure po rojstvu, se je srečno razpletla. Policija je Lu-ca Cioffija našla okrog polnoči na domu 42-letne medicinske sestre Annarite Buonocore. Ženska, ki ima že dve hčerki, je preiskovalcem povedala, da je dojenčka vzela, ker svojemu partnerju ni razodela, da je že pred meseci z naravnim splavom izgubila otroka. »Hotela sem mu ga samo pokazati, potem bi otroka vrnila,« je zmedeno dodala. Kaže, da je novorojenček ugrabitev dobro prestal. Starša, Annalisa Fortunato Cioffi in Fabio Cioffi, pa sta časnikarjem dejala, da se počutita, kakor da bi se jima otrok znova rodil. »Vsem se zahvaljujeva za pomoč, zdaj pa bi se želela vrniti v normalnost,« je dejal očka. Mama je bila tako srečna, da je Buo-nocorovi takoj odpustila. Preiskovalcem je pri iskanju novorojenčka pomembno pomagal sosed ugrabi-teljice, ki je žensko opazil, kako odnaša otroka iz bolnišnice. Da je prisostvoval ugrabitvi, je razumel šele potem, ko so mediji objavili novico o dogodku. Zgoraj Luca Cioffi, spodaj levo mama Annalisa Fortunato Cioffi, desno ugrabiteljica Annarita Buonocore ansa RIM - Paolo Ruffini je spet direktor tretje televizijske mreže RAI. Tako je odločil upravni svet RAI na predlog generalnega direktorja Maura Masija. Vodstvo je bilo to dejansko prisiljeno storiti, potem ko se je Ruf-fini pritožil na sodišče zaradi nepravične odslovitve in je sodišče razsodilo njemu v prid. Dosedanji direktor tretje televizijske mreže RAI Antonio Di Bella bo odslej deloval pod neposrednim okriljem generalnega direktorja. Drago zavarovanje RIM - Italijanski vozniki plačujejo dvakrat višje avtomobilsko zavarovanje kot njihovi kolegi v Franciji, Nemčiji in v Španiji. Povprečno avtomobilsko zavarovanje je v obdobju 2002-2009 v Italiji znašalo 407 evrov, v Nemčiji 222 evrov, v Franciji 172 evrov, v Španiji pa 229 evrov. V obravnavanem obdobju se je avtomobilsko zavarovanje v Italiji povečalo za 17,9 odstotka, medtem ko je povprečen evropski porast znašal 7,1 odstotka. Pomeni, da je bil italijanski poprast skoraj trikrat večji od evropskega povprečja. EVRO ^J^^ 1,1942 $ -G,1 evropska centralna banka 8. junija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 8.6. 7.6. ameriški dolar 1,1942 1,1959 japonski jen 109,32 81558 109,86 8 1706 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 38,0070 56,0650 37,9690 56,3210 II lUlJjIVa 1 ULJMa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4382 0,82805 7,4377 0,82460 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnnc^ ^rAna 9,6597 7,9820 IJpOZTtJU 9,6449 7,9370 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,920 1 3793 25,898 1 3911 jviuciijM i i a i lis. estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 282,20 15,6466 285,70 1 1 la