V središču Sp. Podravje • Kokot: »Kolegij županov lahko preimenujemo v humanitarno organizacijo« O Strani 6 in 7 Kmetijstvo Sp. Podravje • Bo letina koruze obliž na rane po katastrofalni letini žita? O Strani 8 in 9 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V rn 1J ¡¡J O"" • T • s i o tajerski Ptuj, torek, 25. septembra 2018 Letnik LXXI • št. 75 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 »IOU www.radio-ptuj.si Politika Videm • Potrebe, želje in realne možnosti so tri različne stvari O Stran 5 Kmetijstvo Sp. Podravje • Po peronospori grozdje napadle še ose O Stran 9 Črna kronika Podravje • Policisti zasegli 107 pasjih mladičev brez vode in hrane O Stran 24 Kultura Ptuj • Kraljevina se je razširila tudi na ptujske ulice O Stran 11 v Šport Nogomet • Šestminutni mrk zaradi izmišljene 11-metrovke O Stran 13 Rokomet • "Iskrilo" se je vseh 60 minut O Strani 14 Spodnje Podravje • Civilna iniciativa ob leskovški regionalki zahteva pločnik »Vsak pešec tu tvega življenje« Promet na nedavno obnovljeni regionalni cesti Videm-Leskovec seje v zadnjih nekaj letih močno zgostil. Vozila naj bi tudi že prestrašila in celo oplazila nekaj otrok, ki ob tej cesti hodijo v šolo. Prebivalci Zgornjega Leskovca, Male Varnice in okoliških krajev se bojijo najhujšega, zato ob nevarni cesti zahtevajo pločnik. Več na straneh 6 in 1. Foto: Črtomir Goznik Ptuj, Ormož Kurentovanje in martinovanje v roke istemu izvajalcu o Strani 2 in 3 Kronika • Virus Zahodnega Nila nevaren ljudem in živalim o Stran 24 Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA radioPTUJ I 55 ler Štajerski TEDNIK 70 ler popusta !sažo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. 2 Štajerski Aktualno torek • 25. septembra 2018 Poštnina oTačana ▼ gotovini GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Ptuj • Tudi prihodnje leto bo Kurentovanje v dvorani Q-centra Izbran ponudnik za dveletno izvedbo Zavod za turizem Ptuj je dal potencialnim interesentom na razpolago le dva tedna časa, da se prijavijo na razpis za izvedbo Kurentovanja. Ključna izvajalcu zaupan za naslednji dve leti To pomeni, da bo zadolžen tudi za pripravo komercialnega dela programa ob jubilejnem, 60. Kurentovanju. Javni poziv za izbiro izvajalca v okviru projekta Kurentovanje 2019 in 2020 - Karnevalska dvorana, ki zajema organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe ter zabavno-glasbenega programa v karnevalski dvorani, je bil javno objavljen na spletni strani Zavoda za turizem. Objavili so ga 23. maja letos, rok, določen za prijavo, pa je bil 7. junij. Na javni poziv so v roku oddaje, torej dveh tednih, prejeli le eno vlogo. Na podlagi popolne vloge je bilo za izvedbo projekta izbrano podjetje Prireditve, d. o. o. Gre za podjetje, ki je organiziralo že letošnje Kurentovanje. www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Novost: z razpisom izbrali izvajalca za naslednji dve leti Novosti javnega poziva je kar nekaj. Glavna pa gotovo ta, da so tokrat izbirali izvajalca za izvedbo glasbenega programa in gostinske ponudbe za projekt Kurentovanje za leti 2019 in 2020. Monika Klinc, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj, pravi, da so se za tak ukrep odločili v želji po boljši organizaciji in lažjem komuniciranju med izvajalcem programa v karnevalski dvorani in organizatorjem festivala. „V letu 2020 bomo imeli jubilejno, 60. Kurentovanje, o katerem na nekaterih področjih (kot je na primer to) razmišljamo že sedaj," še dodaja Klinčeva. Kot je navedeno v razpisu, v koncept organizacije in izvedbe Cilj javnega dela ostaja nespremenjen: oživiti mestno jedro „V javnem delu prireditve ostajamo pri konceptu 11-dnev-nega pestrega dogajanja znotraj sklopov Etnofest, Karnevalfest in Artfest. Cilj je, da s festivalskim dogajanjem oživimo staro mesto jedro. Tako bomo konceptualno nadgradili Nočno povorko v Večerni spektakel in vsebinsko podkrepili Mestni pustni korzo. STO je v preteklih letih Kurentovanje prepoznal kot izjemni dogodek etnografskega pomena, ki ga bodo na tujih trgih tržili tudi v prihodnjem letu. V okviru promocijskih aktivnosti destinacije načrtujemo tudi izvedbo digitalne kampanje festivala na avstrijskem in italijanskem trgu," o tem, kakšen bo javni del Kurentovanja 2019, pravi Klinčeva. Izvajalec, ki je letos organiziral komercialni del Kurentovanja, ga bo tudi naslednji Spodnje Podravje • Del kompleksa počitniškega doma v Biogradu za vedno v rokah Hrvatov Hrvati brez soglasja vzeli zemljo, naredili cesto in dobili Čeprav so še junija letos župani Spodnjega Podravja dejali, da računajo na „razumnost" hrvaških sodišč v zadevi, povezani z nepremičninami v Biogradu na mor-mesec izrečena sodba ne gre v prid. Po sodbi, kije dokončna, sta pločnik in cesta, urejena čez nekdanje zemljišče spodnjepodravskih občin, očitno povsem zakonita. manjše in tudi manj vredno kot prej. Saga o zapletih z zemljiščem, ki je v lasti 16 občin Spodnjega Pod-ravja, se bo - kot kaže - po dolgih letih vendarle zaključila. Podjetje 2 E, d. o. o., ki je vplačalo aro in nameravalo kupiti omenjeno zemljišče (takrat v velikosti skoraj 5.000 m2), je vložilo tožbo zoper občino Biograd na morju in Republiko Hrvaško, saj si je občina Biograd za izgradnjo ceste enostavno prisvojila približno četrtino slovenske parcele. Zadnja glavna razprava je potekala 10. septembra letos na sodišču v Zadru. Pritožba podjetja 2E, d. o. o., je bila v celoti zavrnjena, kar pomeni, da vknjižena lastniška pravica ostaja nespremenjena. Potem ko je občina Biograd na morju čez zemljišče, ki je bilo v lasti občin Spodnjega Podrav-ja, naredila cesto, se ji je kot javno dobro dovolila vnkjižba lastništva. Zoper izrečeno odločitev sodišča se ni možno pritožiti, lahko pa bi se vložila nova tožba. Kar pa je po mnenju odvetniške družbe, ki zastopa podjetje 2E, in Janeza Merca, strokovnega delavca MO Ptuj, nesmiselno, saj je malo verjetno, da bi bila odločitev drugačna. Bo občina vrnila aro ali bo kupec kupil manjše ■ ••v v * zemljišče? Čeprav so župani upali na za slovensko stran ugodnejšo rešitev, in kot so dejali junija letos „razumnost" hrvaškega sodišča, jih odločitev ni presenetila. S tem, ko sodišče ni sprejelo pritožbe podjetja 2 E, so vsa prizadevanja več ali manj končana. Kako naprej, bodo sicer še odločali župani, možna opcija je, da se bo šlo v novo cenitev, zdaj s cesto ločenih in zato nekoliko manjših zemljišč. Sledilo bo usklajevanje s kupcem. Ni namreč znano, ali je pod novimi pogoji sploh pripravljen kupiti parcele takšne, kot so zdaj. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da mu bodo morali vrniti aro. „Morebitnemu kupcu bo cesta gotovo v napoto, je pa res, da pred 19 leti nismo imeli nič, nato je lastništvo vpisala ptujska občina in na koncu vsi mi," je dejal župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Nova tožba se mu sicer ne zdi smiselna, saj bi bili stroški visoki, uspeh pa vprašljiv. Hrvaški zakon: cesta ne more biti predmet zasebne lastnine Merc je pojasnil, da bi bila najbrž odločitev sodišča drugačna, če Republika Hrvaška leta 2011 ne bi sprejela zakona, s katerim je določila, da ceste ne morejo biti predmet zasebne lastnine. Problem za ptujske občine tako zdaj predstavlja dejstvo, da vse parcele, ki so bile prej v njihovi lasti, po novem zemljiškoknjižnem izpisku niso več njihova last. Kupec, torej podjetje 2 E, naj bi kupil po pogodbi 4.894 m2 površine, po uzurpaciji pa je od šestih parcel ostalo le še 3.363 m2. Na delu parcel se je namreč vknjižila država Hrvaška in zadarska županija. Uredili so cesto, pločnik in objekt v marini - in to brez soglasja kogarkoli. Kljub vsemu pa naj bi šlo za zemljišče, za katerega se lahko iztrži precej denarja, saj je tik ob biograjski marini, tako rekoč v samem mestu. Tudi oziroma predvsem zaradi trenutnega stanja objekta, ki dobesedno razpada, in pripadajočega (zdaj Junija letos so spodnjepodravski župani zagotavljali, da bodo enotni in da so pripravljeni zadeve reševati tudi na Evropskem sodišču. Še vedno so okrog te tematike enotni, niso pa več prepričani, da se splača nadaljevati sodne postopke. Občina Ptuj ima letno okrog 4.000 evrov stroškov s komunalnim prispevkom in nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, po predvidevanjih pa se bo ta znesek zaradi tega, ker gre za neizkoriščene počitniške kapacitete, še povečal. Foto: Dženana Kmetec Del zemljišča sta občina Biograd na morju in Republika Hrvaška 16 občinam Spodnjega Podravja odtujila. Sodišče v tem ne vidi nič spornega, češ da gre za javni interes. torek • 25. septembra 2018 Aktualno -tíél&lH. Jlujittt-Kr — Uprava Uj jreítnií^wc Ptu] Prrtter iova ' - Telefon VB P'U' M3-T-2W 5t. M — I.íMnfk VIII. Ptuj, 2fi, avgusta 1955 Štajerski 3 t 'J ft)U Jt JÍ1Ü1J..Í; jdOUI — OdeovrtriT! J r«J n 1 k Joi*> Vratu - Rokfhiiift&v nr wTB*arr>c — Tlsfcs VJartbors^iii Uaittwn» — Cen« din 10 — — L**tna naročnina 50(1 din C*> -■-■•riti din rcemtWKV No podrcč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo nski Kurentovanja razlika od dosedanjih razpisov je v tem, daje ta izjemno pomemben projekt Lokacija ostaja nespremenjena: dvorana Q-centra Ptuj. dve leti. tožbo ju, je zdaj jasno, da jim ta S tem je zemljišče bistveno neurejenega) zemljišča je verjetno tudi občini Biograd na morju v interesu, da se ta neugledni kompleks čim prej uredi. Najverjetnejša opcija je, da se bo opravila cenitev čistega deleža zemljišč po novih izpiskih in po nižji ceni skušalo zemljišče prodati. Dženana Kmetec sodi tako rekoč celotno dogajanje v karnevalski dvorani. Ponudnik bo poskrbel tudi za gostinsko ponudbo. Glasbeni program mora prihodnje leto potekati od najmanj 22. februarja do vključno 5. marca 2019, leta 2020 pa od najmanj 14. februarja do vključno 25. februarja 2020. Izvajalec mora v celoti financirati izvedbo programa karnevalske dvorane, vključno z vsemi stroški obratovanja. Plačati mora tudi uporabo znamke Kurentovanje, in sicer 15.000 evrov za tekoče leto. V zameno mu Zavod zagotovi prostor za izvedbo prireditve (2.600 m2). Da bo dvorana lahko obratovala, pa jo mora izbrani izvajalec urediti po jasno navedenih tehničnih zahtevah. Organizatorju javnega dela prireditve, Zavodu za turizem, mora podjetje Prireditve, d. o. o., v določenih terminih na razpolago dati karnevalsko dvorano. Med drugim zahtevajo tudi šest miz v VIP-prosto-ru. Ker je bilo v preteklih letih nekaj zapletov, so letos opredelili še, da se dva termina zagotovita za otroška rajanja v organizaciji društev. „Iz-vajalec bo v dogovoru z zavodom zagotovil prost vstop na večerne dogodke, skupaj 3.000 vstopnic in 300 prepustnic za sponzorje (prost vstop na vse dogodke v dvorani)," je še navedeno v pogojih. Zagotoviti mora tudi pogoje za pogostitev skupin, ki bodo sodelovale v povorkah. V primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti oz. če izbrani izvajalec odstopi od pogodbe, je globa težka kar 150 tisočakov, 20.000 evrov pa v primeru, če ne izvede posameznega dogodka (pri tej varianti se seštevajo dnevi odpovedi). Pri izbiri naj bi, tako je navedeno v razpisu, štele reference, realnosti izvedbe projekta za obe leti ter program. A ker je bil prijavljen zgolj en ponudnik, težkega dela pri izbiri na Zavodu za turizem Ptuj tokrat bržkone niso imeli. „Veseli smo, da bodo prihodnje leto kar trije pestri pustni vikendi, torej en več kot letos. Možnosti za zabavo bo veliko, pripravljamo tudi zanimive otroške dogodke. Ravno smo v fazi sklepanja pogodb z izvajalci, znanimi slovenskimi in hrvaškimi. Že kmalu bomo razkrili celoten program, vsekakor pa zagotavljamo še boljše izvajalce kot letos," zatrjuje Marko Poharič iz podjetja Prireditve, d. o. o. Pravi, da bo postavitev same notranjosti dvorane nespremenjena, večji bo predprostor oz. vhod, urejena bo pokrita kadilnica, drugačen sistem bo tudi za sanitarije. Kot pravi Poharič, bodo prihodnji dve leti skušali pripraviti odlično Kurento-vanje ter popraviti napake, ki so jih delali letos. Dženana Kmetec Foto: Foto Zalar Ormož: Martinov šotor v roke ptujskemu podjetju Večerni program letošnjega Martinovanja v Ormožu bo prevzelo ptujsko podjetje Prireditve, d. o. o. Na razpis se ni prijavil noben domači izvajalec. Priprave na največji in najpomembnejši turistični dogodek v mestu, ki bo letos potekalo med 9. in 10. novembrom, so že nekaj časa v polnem teku. Javni zavod za turizem, šport in kulturo občine Ormož je že konec maja na občinski spletni strani objavil razpis za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa za Martinov šotor v okviru Martinovanja. V lanskem letu so izvajalca iskali dvakrat, saj se na prvi razpis ni prijavil nihče, letos pa jim gaje uspelo najti v prvo. Gre za podjetje Prireditve, d. o. o., iz Ptuja. Razpis je bil odprt do 27. junija, nanj pa seje kot edino prijavilo omenjeno podjetje, kije bilo tudi izbrano. Kot so pojasnili na Zavodu za turizem, je edini prijavljeni zadostil vsem zahtevanim pogojem. »Zunanji partnerje zagotovil kakovostno gostinsko ponudbo in primeren glasbeno-zabavni program. Podjetje ima tudi dobre reference za do sedaj že izpeljane prireditve, tako da se za samo kakovost izvedbe ne bojimo,« pravijo na zavodu, hkrati pa obžalujejo, da se na razpis ni prijavil noben domači izvajalec. Zadnji dve leti je sicer izvedbo večernega dela prevzelo Prostovoljno gasilsko društvo Ormož. A je že v lanskem letu predsednik Rajko Košič potarnal, da razume, zakaj ni več interesa lokalnih gostincev za izvedbo in organizacijo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa v Martinovem šotoru. Po njegovem namreč poslovni rezultat ni ravno takšen, da bi jih navduševal k prijavi. Dodal je še: »Nenazadnje ormoški gasilci nismo edino društvo, ki deluje na področju Ormoža in se nam je že lani ob koncu leta, takoj po zaključeni še eni zelo uspešni prireditvi, zdelo prav, da damo priložnost tudi ostalim društvom v občini. Po mojem mnenju je organizacija dnevnega dogajanja in večerne zabave v Martinovem šotoru zelo zahteven projekt, za katerega je po naših izkušnjah iz minulih let potrebno žrtvovati cca 2.500 ur dela in ga zagotovo ne zmore uspešno realizirati na nekem pričakovanem nivoju vsaka skupina posameznikov ali društvo, kot so bila namigovanja v minulih letih.« Predvideno je, da bo Martinov šotor tudi letos lociran na Kerenčičevem trgu (na prostoru stare komunale), kije zdaj še v fazi gradnje. Tudi program letošnjega Martinovanja je že znan. Odprla ga bo tradicionalna velika ormoška tržnica. Rdečo nit bo, tako kot vsako leto, poleg tradicionalnega martinovega sejma predstavljal program domačih društev, ki bodo oživila običaje, povezane z vinsko trto in vinom, zanimiva kulinarična razstava v prostorih nekdanje blagovnice Tim, festival vin... Prireditev bo ponudila seveda še veliko več dogajanja, oba večera pa bodo program zaokrožile glasbene skupine. Kot je razkril predstavnik izbranega podjetja Marko Poharič, bodo nastopali domači in tuji glasbeniki. Monika Horvat Foto: CG Za zveste naročnike Štajerskega tednika! Ker se vam želimo zahvaliti za vašo dolgoletno podporo vam vstopnice podelimo brezplačno! Pokličite na: 02/ 749 3410 in si zagotovite dve brezplačni vstopnici. Predstava bo v Mestnem gledališču Ptuj, v soboto, 13. oktobra 2018, ob 19. uri. 4 Štajerski Podravje torek • 25. septembra 2018 Ptuj • Nov sistem izposoje koles Samopostrežno brezplačno na „pecikl" Prepričati Ptujčane, da se na krajše razdalje namesto z avtomobilom odpravijo s kolesom, in to brezplačno, je eden izmed ciljev na novo vzpostavljenega sistema izposoje koles. V načrtuje še povezava Ptuja z okoliškimi občinami. Izposodite si kolo na enem koncu mesta in ga brezskrbno pustite na drugem. 14 ur na teden bo vsakemu registriranemu uporabniku na razpolago brezplačna izposoja kolesa. Nov sistem, ki deluje od četrtka naprej, bo pripomogel k trajnostni mobilnosti in izboljšanju kakovosti življenja občanov in obiskovalcev mesta. Gre za projekt, ki ga Mestna občina Ptuj izvaja v sklopu ureditve kolesarskih povezav v naselju Ptuj. Del tega je sistem izposoje koles Pecikl. Na razpis za postavitev štirih postaj in 20 koles so prispele štiri ponudbe, izbrani dobavitelj je Vizija šport, d. 0. 0., Logatec s podizva-jalcem Šolski center Velenje. Ptuj je osmo mesto, v katerem so vzpostavili primerljiv sistem. Na Ptuju izpeljana investicija bo stala več kot 50.000 evrov. Avtomatiziran sistem izposoje koles, poimenovan Pecikl, ponuja brezplačno izposojo mestnih koles v MO Ptuj, omogoča pa javni dostop do Sistem deluje od četrtka naprej. koles po načelu »samopostrežbe«. Kot so pojasnili na MO Ptuj, mrežo tvorijo štiri postaje: Zadružni trg -parkirišče P&R, Mestni trg - Mestna hiša, Kraigherjeva ulica - Rimska Foto: CG peč in Potrčeva cesta - pri Splošni bolnišnici Ptuj. Sistem vključuje 20 koles na štirih postajah s skupaj 32 priključnimi stojali. „Zraven mestnega avtobusa in električnega vozila Kako bo delovala izposoja koles Sistem izposoje koles Pecikl je avtomatiziran sistem za brezplačno izposojo, trenutno še predvsem za uporabo v mestnem okolju. Izposojeno kolo lahko uporabnik vrne na katerikoli postaji oz. prostem stojalu sistema. Za uporabo sistema je potrebna osebna registracija uporabnika. Uporabniško kartico ter PIN-številko se prevzame na enem izmed dveh izdajnih mest, na sedežu podjetja Javne službe Ptuj in TIC. Za registracijo uporabnik potrebuje osebni dokument in davčno številko. Vsakemu registriranemu uporabniku bo na voljo do 14 ur uporabe koles na teden. Uporabnik mora kolo v 14 urah vrniti na mesto, kije za to predvideno - eno izmed štirih postaj -, sicer prejme klic kot opomnik. Po 24 urah se prijavi odtujitev kolesa. Ker so uporabniki registrirani, so podatki o tem, kdo sije izposodil katero kolo, znani. Za to, da bo na postajah ustrezno število koles, bodo skrbeli zaposleni v podjetju Javne službe Ptuj, ki bodo kolesa prevažali z ene postaje na drugo (ko ne bodo enakomerno razporejena). Zapeljivec je Pecikl je še ena pozitivna pridobitev, ki je namenjena zagotavljanju dnevne mobilnosti za občane in tako prispeva k večji kakovosti bivanja na Ptuju. Kolesa, ki so bila do zdaj na voljo za brezplačno uporabo, so zelo dotrajana in v slabem stanju, zato jih bo Zavod za turizem odstranil takoj po odprtju novega sistema izposoje koles," je povedal ptujski župan Miran Senčar. Izpostavil je, da s sistemom izposoje koles sledijo ciljem, sprejetim v strategijah mesta in trendom. Zadovoljen je, da so si uspeli zagotoviti levji delež sredstev za celoten projekt ureditve kolesarskih povezav. Cilj je vzpostaviti optimalno kolesarsko povezavo ter zagotoviti primerne infrastrukturne pogoje. Projekt poleg vzpostavitve sistema izposoje koles Pecikl zajema obnovo in novogradnjo kolesarskih povezav v skupni dolžini 2.543 m, v treh odsekih, ki so med seboj najbolj neposredno povezani: Zadružni trg-Mestna hiša, Mestna hiša-Rimska peč ter Rimska peč-Splošna bolnišnica Ptuj. Senčar je izpostavil še en pomemben projekt: sedem podravskih občin, med njimi tudi Ptuj, bo v naslednjih štirih letih gradilo kar 63 km kolesarskih stez. Zagotovili so si kar 11,3 milijona evrov. Dženana Kmetec Ptuj • Skupaj proti demenci Ključna je zgodnja diagnoza, sicer lahko gre marsikaj narobe Demenca, bolezen sodobnega časa, popolnoma spremeni življenje obolele osebe in njenih svojcev. V Sloveniji naj bi bilo po nepopolnih podatkih okrog 32.000 obolelih za demenco, njihovo število pa narašča. Osveščanje oseb z demenco, njihovih svojcev, skrbnikov, prostovoljcev, zaposlenih v različnih institucijah je cilj programa Skupaj proti demenci. Dom upokojencev Ptuj je nosilec dveletnega programa, ki ga sofinancira zdravstveno ministrstvo, sodelujejo pa še Zdravstveni dom Ptuj, Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje, Spominčica - Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Center za socialno delo Ptuj, Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in Društvo Optimisti Ptuj. Program je naravnan trajnostno - poleg izobraževanja strokovne in laične javnosti tiska brošure in zloženke ter skrbi za razbijanje stereotipov o demenci je cilj usposobiti prostovoljce za pomoč dementnim osebam v domačem okolju in domovih za starejše. Skupaj proti demenci naj bo moto za razbijanje stereotipov o tej zahrbtni bolezni in vodilo, da naj vsak takoj poišče zase ali za svojca ustrezno strokovno in laično pomoč. Strokovnjaki in laiki pravijo, da je zgodnja diagnoza ključna, ker so zdravila najučinkovitejša v začetnih fazah bolezni, hkrati pripomore k boljšemu soočanju z boleznijo tako oseb z demenco kot njihovih svojcev in k izboljšanju kakovosti življenja. V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje. Zgodnje zdravljenje omogoča, da oseba z demenco ostane aktivna in vključena v družbo čim dlje. Zelo pomembno je, da svojci izvedo, da je oseba bolna, ker sicer ne razumejo, zakaj je drugačna, zakaj se prepira, zakaj stvari pušča na napačnih mestih, recimo če- vlje na štedilniku ali denarnico v hladilniku. Pogosto bližnje obtoži, da so ji kaj ukradli. Svojci pogosto poročajo, da so se že nekaj let pred postavljeno diagnozo doma ogromno prepirali, ker niso vedeli, da je oseba bolna. Sprejeti diagnozo je najtežje. Pa vendar nam svojci pogosto povedo, da so potem, ko so izvedeli za diagnozo, čutili olajšanje in lažje spremenili in organizirali vsakodnevno rutino. Še posebno prvih nekaj mesecev po diagnozi je ključno, da se svojci informirajo in izobražujejo o bolezni. Po diagnozi naj svojci upoštevajo nas- Kam po brezplačno pomoč Več o možnostih koriščenja različnih oblik pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem v spodnjepodravski regiji in uveljavljanju različnih pravic (iz zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja, socialnih in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki Svetovalnega telefona v programu 041 726 424. Oblikujemo Register usposobljenih prostovoljcev, ki bodo na razpolago vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja. lednje: skrbijo naj za uravnoteženo prehrano in pijačo, redno gibanje in umsko aktivnost osebe z demenco. Če si oseba z demenco želi družbe, jo lahko vključijo v dnevno varstvo v domovih, v dnevne centre aktivnosti za starejše (ki jih organizirajo različna društva) in v medgeneracijske centre. Priporočljivo je, da o bolezni obvestijo sosede, prijatelje, znance in osebje v trgovinah, pošti, banki ..., povsod, kamor je oseba nekoč zahajala. Dok- ler je oseba z demenco še zmožna presojati, je smiselno urediti tudi najnujnejše finančne, premoženjske in pravne zadeve, da kasneje ne prihaja do zlorab. Jelka Sužnik Slov. Bistrica • Študenti o razvojnih možnostih ribnikov Ideja o naravnem kopališču tudi na Pragerskem Mariborski študenti so oblikovali predloge za ureditev ribnikov na Pragerskem. Kljub velikemu in zanimivemu naravnemu okolju jame večinoma samevajo. A pragerski ribniki, kot jih domačini imenujejo, imajo velike razvojne možnosti za turizem in druge aktivnosti, so prepričani mariborski študenti, ki so v sodelovanju z lokalno skupnostjo raziskali ribnike iz geografskega, gradbeniškega in arhitekturnega vidika. Ugotovili so, da je večina ribnikov pod strogimi naravovarstvenimi režimi, a se na njih kljub prepovedi izvajajo športne aktivnosti z uporabo motornih vozil. Zgolj eden izmed 13 ribnikov, ki je tudi v občinski lasti, pa bi bil po oceni študentov primeren za ureditev kopališča, ki bi omogočalo tudi druge vodne aktivnosti. Ob tem so predlagali tudi ureditev učnih poti in muzeja, ki bi pripovedoval bogato industrijsko dediščino kraja in ohranjal dejavnosti v povezavi z glino. Ker so se prisotni na predstavitvi strinjali, da je projektna ideja odlična, so se dogovorili, da se še se-stanejo in pogovorijo o možnostih financiranja; bodisi preko razpisov ali z vložki investitorjev. Mojca Vtič Na Pragerskem je 13 ribnikov, na nekaterih se kljub prepovedi izvajajo vodni športi Foto: Mojca Vtič Foto: JS torek • 25. septembra 2018 Politika Štajerski 5 Videm • Z 31. redne seje občinskega sveta Potrebe, želje in realne možnosti so tri različne stvari Videmski občinski svet je na zadnji seji obravnaval kar 18 točk dnevnega reda, ključna je bila prva obravnava predloga občinskega proračuna za prihodnje leto. Seje so se udeležili tudi predstavniki ljudske iniciative za gradnjo pločnika v Zgornjem Leskovcu in Mali Varnici; zahtevali so, da se omenjeni projekt vnese v predlog proračuna. Župan občine Videm Friderik Bračič jim je pojasnil, da občinski svetniki v prvi obravnavi ne glasujejo o vsebini, temveč le o tem, ali naj gre predlog proračuna v 20-dnevno javno obravnavo: »V tem času lahko vsak občan poda svoje pripombe in predloge.« Žetale • Z 20. redne seje občinskega sveta Prihodnje leto bo še skromnejše Žetalski občinski svet je na zadnji seji sprejel občinski proračun za prihodnje leto. V času javne obravnave ni bil vložen niti en amandma, tako so predlog proračuna potrdili brez sleherne spremembe. Proračun so tako hitro sprejeli izjemoma, da bi naslednjemu občinskemu svetu omogočili čim hitrejši začetek dela. Razpis za koriščenje sredstev po 21. členu Zakona o financiranju občin je namreč navadno objavljen februarja, novi občinski organi pa se bodo predvidoma konstituirali šele decembra ... Žetalski proračun za prihodnje leto sicer določa le skupno vsoto za investicije, ne pa tudi konkretnih proračunskih postavk. Župan občine Žetale Anton Butolen je pojasnil: »Te odločitve bomo prepustili novim občinskim organom.« Denarja za investicije bo prihodnje leto 194.016 evrov oz. za okoli 30 % manj kot letos (277.111 evrov). Občinski svet je potrdil še Odlok o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj, sklep o sofinanciranju izvajanja vzgojne skupine na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj, rebalans kadrovskega načrta Zdravstvenega doma Ptuj in polletno poročilo o realizaciji poračuna Občine Žetale za letošnje leto. Potrdil je tudi razpis za podelitev občinskih priznanj (zlate plakete in treh priznanj občine). Predloge bodo na občini zbirali do 5. oktobra. EM Videmski občinski snet bo o občinskem proračunu za prihodnje leto odločal le nekaj tednov pred lokalnimi volitvami. Predsednica Krajevne skupnosti Leskovec Mateja Vidovič je že napovedala, da bo na predlog proračuna vložila amandma in tako pločnik ob leskovški regionalki zahtevala. Več občinskih svetnikov je opomnilo, da bi o proračunu za prihodnje leto morala odločati prihodnja garnitura občinskega sveta. Občinski svetnik Danijel Kozel je komentiral: »Tudi če bo takšen občinski proračun spre- jet, možnost za pločnik v Leskovcu še vedno ostaja.« Božidar Varnica je predlagal, da bi v vseh osmih krajevnih skupnostih (KS) občine Videm sestavili prioritetne liste potreb, a opomnil: »Eno so potrebe, drugo so želje, tretje pa realne možnosti.« Predlog občinskega proračuna so svetniki potrdili z 11 glasovi za in enim proti (Danijel Kozel), pet svetnikov se je glasovanja vzdržalo (Dušica Avguštin, Darko Jerenec, Brane Kolednik, Andrej Rož-man in Dušan Serdinšek). Dva ali trije pločniki? V videmskem načrtu razvojnih programov za prihodnje leto je predvidenih 42 projektov. Največji investiciji naj bi bili obnova kulturne dvorane v Vidmu pri Ptuju (394.716 evrov) in izgradnja kanalizacije v Lancovi vasi (342.181 evrov). Kanalizacijo bodo predvidoma zgradili tudi v KS Pobrež-je (smer Šmigoc in Novak), KS Videm (smer Sakelšek in Lenart) in od Osmi-ce do Lancove vasi oz. do avtoceste. Zamenjali naj bi ostrešje in z novo streho pokrili Dom Sela in obnovili fasado na občinski stavbi v Vidmu pri Ptuju, sofinancirali naj bi nakup gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Tržec in kupili poltovorno vozilo za potrebe režijskega obrata ... Precej denarja naj bi šlo za sanacije in modernizacije občinskih cest. V načrtu so odseki cest: Repišče, Mali Okič, Strmec, Drevenšek-Oten (KS Leskovec), Zveličarjev breg (KS Le-skovec), Skorišnjak-Vidovič, Zgornja Pristava Repec-Gaiser, cesta Os-terpergerjevo (KS Dolena), Dravinjski Vrh-Tušek, Tržec-odcep Kolar, Tržec-odcep Muzek in Milošič-Mla-kar (KS Soviče-Dravci-Vareja). Zaradi meteornih vod naj bi sanirali cesto Vi-dem-Ptuj in preplastili prečno cesto do obrtne cone Videm. Na Pobrežju (Sagadin) in v Dravinjskem Vrhu naj bi zgradili pločnik. Ali morda tudi tistega v Zgornjem Leskovcu in Mali Varnici, bomo še videli . Eva Milošič Primerjava proračunov Občine Videm (v evrih) j Realizacija proračuna 2017 I Drugi rebalans proračuna 2018 j Predlog proračuna 2019 I Skupaj prihodki 4.514.086 5.731.767 5.960.618 Skupaj odhodki 4.534.216 6.150.083 5.843.506 Od tega investicijski odhodki 1.375.229 2.604.572 2.204.130 Proračunski presežek ali primanjkljaj - 20.131 - 418.316 + 117.112 Vir: Občina Videm Ptuj • Gorazd Orešek kandidira za župana Orešek: „Štefan Čelan je skupno ime napačne politike!" Letošnja jesen bo na Ptuju izjemno pestra. Za zdaj je svojo kandidaturo na županskih volitvah potrdilo že osem kandidatov. Med njimi tudi Gorazd Orešek, ki pravi, da kandidatov ni osem ampak manj; nekaj naj bi jih bilo v spremenjeni podobi „Štefana Čelana". Orešek, ki kandidira na listi ZA Ptuj, je dejal, da Ptuj ne potrebuje tekmovanja v dolžini seznama megalomanskih projektov, temveč dogovor o prioritetah mesta in plan za njihovo uresničevanje. Obnova in odpiranje mesta sta po njegovem ključna koraka k prebujanju mesta. Po mnenju Oreška je dokončanje ureditve mestne tržnice začetek sistematične prenove starega mesta. »Naslednji korak je ustvarjanje mestne promenade s povezavo Mestnega trga, nove tržnice, Slovenskega trga in Vrazovega trga z nabrežjem. To mora postati prostor, kjer mesto živi in se srečuje s svetom, ki ga odkriva. Tukaj se moramo srečevati, pa če živimo v mestnem jedru, na Hajdini, v Grajeni ali Spuhlji. Utrip teh ulic določa našo prihodnost,« je v prepričanju, da se je Ptuj v zadnjih štirih letih spremenil na bolje, dejal sedanji podžupan. Spregovoril je o ljubezni do Ptuja, občanom pa položil na srce, da je pred njimi jasna dilema: ali bo mesto nadaljevalo pot obnove in modernizacije s pozitivizmom in aktivnim reševanjem problemov, ali pa bo spet stopilo na staro pot: delitev, nega-tivizma, klientelizma in razvojnega zastoja. Gorazd Orešek je eden izmed kandidatov, ki se bodo skušali prebiti do županskega stolčka. „Štefan Čelan je skupno ime napačne politike," je dejal Orešek in pripomnil, da bo na volitvah „več Čelanov". Po njegovem mnenju so to Rajko Fajt, Nuška Gajšek in Igor Majnik. Orešek je zaključil z mislijo, da je zelo pomembno, kakšna bo sestava mestnega sveta, to je po njegovem še pomembneje kot to, kdo je župan. Sam obljublja politiko povezovanja. Dženana Kmetec Odkrijte najsodobnejši način plačevanja! Brezplačno prenesite mobilno denarnico NLB Pay in plačujte kar s svojim telefonom. Qnlb www.nlbpay.si Za vse, kar sledi. Foto: EM Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 25. septembra 2018 Videm, Spodnje Podravje • Civilna iniciativa ob leskovški regionalki zahteva pločnik »Vsak pešec na tej cesti tvega svoje živi Promet na nedavno obnovljeni regionalni cesti Videm-Leskovec seje v zadnjih nekaj letih močno zgostil. Vozila naj bi tudi že prestrašila i šolo. Prebivalci Zgornjega Leskovca, Male Varnice in okoliških krajev se bojijo najhujšega, zato ob nevarni cesti zahtevajo pločnik. Na obči Civilna iniciativa z Ano Vindiš na čelu je svoje zahteve predstavila na skoraj dve uri trajajoči seji Krajevne skupnosti (KS) Leskovec. Že takoj na začetku se krajani in svet KS niso mogli sporazumeti niti okoli tega, ali gre za izredno ali redno sejo, srečanje pa se je v tem duhu tudi nadaljevalo. V razgreti razpravi je padlo precej težkih besed in zmerljivk, nekateri so grozili z izselitvijo ali odcepitvijo od videmske občine, zato je župan občine Videm Friderik Bračič na neki točki sejo želel celo protestno zapustiti. Jabolko spora je že leta 2010 pripravljen, a še vedno ne uresničen projekt izgradnje kanalizacije, pločnikov in javne razsvetljave v Zgornjem Leskovcu. V civilni iniciativi so v dopisu zahtevali, da se omenjena investicija uvrsti v občinski proračun za prihodnje leto: »Promet skozi naš kraj se je močno zgostil zaradi mejnega prehoda. Vsi pešci (osnovnošolci, otroci vrtca, dojenčki v vozičkih, starejši, pohodniki) so na cestišču življenjsko ogroženi. Vedno znova smo o nevarni poti opozarjali vodstvo krajevne skupnosti in župana. Da bi mimo prišel kak turist... Župan občine Videm Friderik Bračič je povedal da seje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo veliko govorilo o mejnih prehodih in mejnih prepustnicah: »Takrat so se odločali, ali bo meddržavni mejni prehod na Mejah v občini Cirkulane ali v Zgornjem Leskovcu v občini Videm. Naši krajani so takrat mejni prehod zahtevali v Leskovcu, podobno kot sedaj so tudi takrat grozili z zaporo ceste. Državna medresorska komisija jim je ustregla, zdaj je mejni prehod tu. Takrat smo si želeli, da bi mimo prišel kak turist, danes jih je preveč...« Marca letos je župan zagotovil, da bo projekt realiziran v letu 2019.« Ko so na občini nedavno objavili gradivo za septembrsko sejo občinskega sveta, se je izkazalo, da leskovškega pločnika v predlogu občinskega proračuna za prihodnje leto ni. Gradbeno dovoljenje je medtem že zastaralo Videmski župan je pojasnil, da je omenjeni projekt predvideval ureditev infrastrukture od Zgornjega Leskovca do Male Varnice. Od križišča pri športnem parku oz. nekdanji leskovški pošti bi ob cesti v smeri mejnega prehoda Zgornji Leskovec uredili okoli 880, ob cesti proti podlehniški občini pa okoli 550 metrov infrastrukture, vključno s pločnikom. »Kanalizacijo bi navezali na že obstoječ kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Leskovcu. Celotna investicija je po projektantski oceni vredna okoli 880.000 evrov,« je pojasnil župan. Dodal je, da je gradbeno dovoljenje lani resda že zastaralo, vendar je sam projekt ostal. Krajani Že pripravljen projekt predvideva okoli 1.400 metrov pločnikov, a bi bilo za varnost pešcev najbrž treba poskrbeti še na drugih odsekih leskovške regionalne ceste. Foto: CG Spodnje Podravje • Na kolegiju županov tudi o zapiranju poštnih poslovalnic Kokot: »Kolegij ali humanitarna organizacija?« Ukinjanju, oziroma kot temu lepše rečejo v Pošti Slovenije „preoblikovanju" nekaterih poslovalnic v manjših krajih, so nasprotovali številni občinski sveti in župani. Na pobudo podlehniškega župana Marka Maučiča je bila ta točka uvrščena tudi na dnevni red kolegija županov Spodnjega Podravja. Dobro pripravljeni predstavniki Pošte Slovenije so se ga tudi udeležili, stališče (večine) županov okrog te točke pa je bilo precej milo in zadržano. Odločitve za preoblikovanja nekaterih poslovalnic Pošte Slovenije v manjših krajih na našem območju je predstavil direktor PE Maribor Janez Pernek. Pojasnil je, da tega sami ne dojemajo kot ukinjanja, temveč da gre za preoblikovanje. Ključni razlog za to pa je jasen: kot dobri gospodarji so dolžni skrbeti za optimizacijo stroškov, s tem pa tudi za ohranjanje delovnih mest podjetja, v katerem je 5.600 zaposlenih. Zatrdil je, da spoštujejo pri svojih odločitvah vsa zakonska določila. Darinka Fakin, županja Majšperka, je sicer odgovorila, da njihovih potez občani ne čutijo kot „preoblikovanje", temveč ukinjanje ter da jo skrbi nadaljevanje te zgodbe. Opozorila je, da je Pošta prevzela tudi del storitev bančništva, zato so takšne odločitve toliko bolj občutljive za prebivalce nekaterih, predvsem ruralnih območij. „V Sloveniji ni Pošt, to so trgovine, komaj prideš do okenca mimo vseh tistih stvari, ki jih prodajate," pa je negodoval župan občine Corišnica Jožef Kokot. Predstavniki Pošte so pojasnili, da to zahteva razvoj družbe in da si tudi sami želijo, da bi se lahko ukvarjali le s svojo primarno dejavnostjo. To pa naj bi bilo zaradi razvoja digitalizacije enostavno nemogoče. Pernek je še poudaril, da zasledujejo interes, da ljudje ne ostajajo brez služb, kar je prav tako eden izmed razlogov za uvajanje drugih storitev in prodajo izdelkov. Rajko Janžekovič, župan občine Dornava, sicer ugotavlja, da je ukinitev oz. preoblikovanje poslovalnice Pošte Slovenije na Polenšaku izboljšala stanje, saj je zdaj ta odprta dlje časa. „Pravi naslov za naše težave ni Pošta, temveč Vlada RS in njena požreš- nost. Sistem družbe je tako nastavljen, da se hrepeni samo po dobičku. Tudi pred 120 leti, ko je bila Pošta ustanovljena, najbrž ni bila rentabilna. Ta zgodba nedvomno dela življenje na našem območju manj prijazno," je zatrdil Anton Butolen, župan občine Žetale. Prepričan je, da so takšni, na videz majhni in morda nekomu celo nepomembni ukrepi, glavni razlog, da se na njihovem območju zmanjšuje število prebivalcev. Kljub morda drugačnim pričakovanjem nekaterih pa je bila ta debata hitro zaključena, predlagatelja te točke na kolegiju namreč ni bilo. Janžekovič: „Volitve so tu, tega ne upamo sprejeti!" Na podlagi dogovora, sklenjenega na prejšnjem kolegiju, je direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Alenka Korpar predstavila nekatere osnutke predlogov taks in lokacijskih preveritev, s katerimi med drugim želijo zmanjšati število podanih nezakonitih pobud. Pomislek, ki je bil izražen, se je v glavnem nanašal na to, ali te takse uvesti in ali naj bo njihova višina v vseh občinah enaka. „Dajmo karte na mizo, volitve so tu, mogoče bi celo morali to sprejeti, pa ne upamo," je iskreno povedal Rajko Janžekovič, župan občine Dornava. Dokončno bodo o tem, ali Tokratni kolegij županov Spodnjega Podravja je potekal v Majšperku. Butolen: Situacija v občinah slabša kot kadarkoli prej Na 16. redni seji Kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je potekala minuli teden v Majšperku, seje županom in direktorjem občinskih uprav prvič predstavil novoizvoljeni poslanec Boštjan Koražija, kije opisal začetno delo v parlamentu. Zagotovil je, da se bo zavzemal za razvoj celotne regije. Župani so kot prioritetni problem izpostavili določeno višino povprečnine. „Najhujše breme krize smo nosile občine, najhuje pa ni bilo takrat, temveč zdaj, ko se vse draži, ko moramo kriti ogromno nalog, stroškov zavodov, povišanja plač in izvajati investicije. Marsikatera občina je na robu likvidnosti. V tem trenutku je situacija slabša kot kadarkoli doslej," je zatrdil Butolen in na poslanca apeliral, da to stališče prenese tudi v državni zbor. bodo takse obvezno vpeljane ali ne, odločali občinski sveti. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan je župane seznanila s projektom obravnave uporabnikov prepovedanih substanc, ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak pa je podala informacije o izmenskem oddelku. Kako si bodo občine nezasedena mesta za otroke delile, še ni jasno. Kakšnih resnih nasprotovanj temu sicer ni bilo slišati, poudarjeno pa je bilo, da bo ta strošek za občine bistveno nižji, kot če bi imeli lastne izmenske oddelke. Beseda je tokrat tekla še o namestitvi učencev s posebnimi potrebami v Dijaški dom Ptuj. Občine so soglašale s predlogom, da krijejo del materialnih stroškov, in sicer vse skupaj okrog 175 evrov neto na mesec. Ob koncu kolegija je župan Kokot v šali predlagal, da se lahko preimenujejo v humanitarno organizacijo, češ da na svojih srečanjih le še delijo sredstva. Dženana Kmetec www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik Foto: CG torek • 25. septembra 2018 V središču Štajerski 7 Letno število potnikov v obe smeri Mejniprehod^^ I 2014 I 2015 I 2016 I 2017 I Gruškovje 8.112.876 8.511.631 9.164.039 8.963.240 Zgornji Leskovec 363.033 330.984 385.830 478.640 Vir: Policija jenje« in celo oplazila nekaj otrok, ki ob tej cesti hodijo v ni odgovarjajo, da denarja za to (še) ni. Promet na regionalki se je V VI močno povečal Avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje so s položitvijo temeljnega kamna uradno začeli graditi oktobra 2015, za primerjavo smo v tabeli zajeli tudi leto 2014. Po podatkih Policije seje med letoma 2015 in 2017 število potnikov na gruškovskem mejnem prehodu povečalo za 5,31 %, na leskovškem za kar 44,61 %. Še večje razlike je bilo mogoče opaziti v času poletne turistične sezone: v Zgornjem Leskovcu seje število potnikov med julijem 2015 in julijem lani več kot podvojilo (povečalo seje za okoli 126 %) medtem ko seje v Gruškovju povečalo »le« za 7,43 %. Podatkov za letošnjo turistično sezono še ni, bodo pa številke gotovo še višje. Število potnikov v obe smeri v juliju Mejniprehod^^ I 2014 I 2015 I 2016 I 2017 I Gruškovje 1.306.432 1.389.743 1.554.160 1.493.063 Zgornji Leskovec 38.710 35.586 59.154 80.439 Na seji Krajevne skupnosti (KS) Leskouec se je zbralo več kot 20 krajanov, v odsotnosti predsednice Mateje Vidouič jo je vodil podpredsednik leskovške KS Zdravko Vidovič. Sveti Andraž • Urejanje infrastrukture v Drbetincih Cestišče bodo občasno morali popolnoma zapreti V nekaj mesecih bodo v Drbetincih uredili infrastrukturo na poldrugi kilometer dolgem cestnem odseku; od križišča pri kapeli do naselja Čigona. Na Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so pojasnili: »Dela po projektu zajemajo sanacijo ceste, odvodnjavanje in ureditev javne razsvetljave. Na občini smo se na tem območju prav tako dogovorili s podjetjem Elektro Maribor, da bomo v del cestišča zemeljsko položili tudi cevno kanalizacijo za nizkonapetostno električno omrežje. V tem sklopu se bosta izvedli še preplastitev javne poti Drbetinci-Toš v dolžini 244 metrov in modernizacija javne poti Drbetinci-Grdja v dolžini 184 metrov.« Posel, vreden 350.272 evrov z DDV, je po postopku naročila male vrednosti dobilo ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema. Dela naj bi stekla še ta mesec, predviden rok za zaključek del je štiri mesece od uvedbe v delo. V tem času bodo večkrat potrebne delne in občasno tudi popolne zapore cestišča, zato na andraški občini občane prosijo za strpnost in razumevanje. Na omenjenem območju je bilo lani že zgrajeno optično omrežje, v preteklih mesecih pa urejena pre-vezava na 46 vodovodnih priključkov. Na andraški občini so povedali, da imajo za to območje pripravljeno tudi projektno dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije: »Na tem območju se bo izvedla v naslednjih letih. V sklopu tega projekta pa se bodo položili vsi cevovodi, ki prečkajo cestišče, da ob izgradnji glavnega voda ne bo treba ponovno prekopavati cestišča.« EM Foto: arhiv Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah V Drbetincih bodo uredili infrastrukturo, na tem območju nameravajo nato urediti še kolesarsko povezavo do Lenarta. Vir: Policija sicer zahtevajo le pločnik, vendar ga je nesmiselno graditi in ga čez nekaj let ob izgradnji kanalizacije spet trgati. Bračič je pojasnil, da pred leti s projektom na razpisu za evropska sredstva niso uspeli, nova finančna perspektiva 20142020 pa gradnji infrastrukture ni naklonjena: »Čakamo novo finančno perspektivo 2020-2027, projekt bi lahko začeli leta 2020.« Poudaril je, da so na občini že dosegli, da je pristojna Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) leskovško regionalko v celoti rekonstruirala oz. obnovila: »Za to niso šla občinska sredstva, smo pa morali na projektu intenzivno delati.« Spomnil je na številne investicije v leskovški KS in zatrdil, da so nekatere načrtovane investicije pomembnejše od leskovškega pločnika. V predlogu videmskega občinskega proračuna za leto 2019, ki je pravkar v javni obravnavi, je sicer predvidenih 42 projektov. Večinoma gre za sanacije cest, daleč najdražji investiciji naj bi bili obnova kulturne dvorane v občinski stavbi v Vidmu pri Ptuju (394.716 evrov) in izgradnja kanalizacije v Lancovi vasi (342.181 evrov). Skupno naj bi v videmski občini prihod- Poljaki skozi Leskovec z video kamero V zadnjih treh turističnih sezonah so na DARS v sodelovanju s Policijo pripravili načrt usmerjanja mednarodnih prometnih tokov. Predvsem tranzitne turiste so na različne načine seznanjali z alternativnimi potmi, da bi tako kar najbolj razbremenili gradbišče avtoceste in mednarodni mejni prehod Gruškovje. Na mejni prehod Zgornji Leskovec je potnike usmerjala tudi začasna prometna signalizacija, vse od Suhe veje naprej. Tujci si na poti pomagajo z GPS navigacijo, a ta zaradi hitrih sprememb pri gradnji avtoceste (obvozi, zapore cest in priključkov itd.) ni povsem zanesljiva. Na spletnem portalu YouTube se je zato pojavila cela vrsta video posnetkov z nasveti, kako se na poti na hrvaško obalo izogniti nakupu slovenske vinjete. Ne le to: vožnjo skozi slovenski Leskovec in hrvaški Cvetlin si je moč tudi ogledati. V iskalnik je treba le vnesti poljske besedne zveze, kot so »omijanie platnej autostrady w Slowenii« (izogibanje plačljivi avtocesti v Sloveniji), »w Slowenii bez Winet« (v Sloveniji brez vinjet), »podrož Polska-Chorwacja« (potovanje Poljska-Hrvaška) ali »granica Chorwacko-Slowenska w Cvetlin« (hrvaško-slovenska meja v Cvetlinu)... nje leto za investicije namenili okoli 1,9 milijona evrov. Koliko tehtajo otroci in koliko kulturna dvorana? Videmski občinski svetnik Danijel Kozel je predlagal, da bi leskov-ški pločnik v proračunu nadomestil obnovo kulturne dvorane: »S tem denarjem bi lahko izpeljali polovico projekta. Nemogoče je namreč, da bi to kanalizacijo izvedli v enem kosu - tako ni šlo niti v Tržcu in Ju-rovcih niti na Pobrežju. Mislim pa, da občinski svet tega ne bo sprejel.« V civilni iniciativi so se s predlogom strinjali, Vindiševa je komentirala: »Življenja otrok postavljamo na vago s kulturno dvorano. Na tej cesti so ogrožena življenja; če to ni argument za občinski svet, potem pa resnično več ne spadamo v občino Videm.« Na seji so nato razpravljali še o alternativnih rešitvah težave. Kra- jani so povedali, da policisti hitrosti vožnje na tem odseku ne merijo radi, saj imajo s tujci samo težave z birokracijo, izplena pa bolj malo. Nekateri so predlagali avtobusne prevoze za otroke, tudi samo nekaj sto metrov daleč, pa postavitev ležečih policajev (to na regionalni cesti ni mogoče) in odškodnine od DRSI. Strinjali so se, da bi bilo pločnik nato treba zgraditi tudi v Spodnjem Leskovcu in drugod ... Krajane motijo tudi številni odpadki in celo iztrebki, ki jih tranzitni turisti puščajo za seboj, o tem bo občina obvestila pristojno DRSI. Če občinski svet civilni iniciativi ne bo prisluhnil, se v Zgornjem Leskovcu obeta nekajurna popolna zapora ceste (morda že to soboto, 29. septembra, dopoldan). Dovoljenja za zaporo regionalne ceste sicer ni mogoče dobiti, zato bi krajani ubrali podobno taktiko kot prebivalci ob Ormoški cesti na Ptuju: nekaj ur bi se sprehajali čez prehod za pešce. Krajani razmišljajo celo o tem, da otrok sploh ne bi več pošiljali v šolo ... Eva Milošič Promocijsko sporočilo DO 7 TISOČ EVROV GOTOVINE BREZ STROŠKOV ODOBRITVE Do konca septembra lahko stranke v Addiko banki sklenejo Hip kredit do 7 tisoč evrov brez stroškov odobritve - hitro in enostavno, tudi brez obiska banke. Addiko banka je na slovenskem finančnem trgu znana kot ponudbnik enostavnih finančnih storitev, dosegljivih na preprost način in brez nepotrebnih zapletov. Stranke vseh slovenskih bank lahko v Addiku sklenejo različne gotovinske kredite in s tem naredijo pomemben korak k uresničitvi svojih načrtov. »Nekoč zapletene finančne storitve so preteklost in z neposrednim bančništvom, na katerem temelji naše poslovanje, v Addiko banki strankam ponujamo možnost, da imajo finance v svojih rokah in opravljajo finančne transakcije povsem samostojno, vključno s sklenitvijo kredita bodisi od doma ali pa v eni od naših Express poslovalnic po Sloveniji. Za odobritev potrebujemo samo osebni dokument in nekaj osnovnih podatkov o stranki. Enostavneje ne gre,« razlaga Elica Vogrinc, vodja Poslovanja z občani. Uroš Šloser, vodja poslovalnice Ptuj, dodaja: »Ni težko biti sam svoj bančnik - nekaj klikov na spletni strani hipkredit.si iz domačega naslonjača ali en obisk poslovalnice sta dovolj, da stranka pridobiustrezno financiranje ter si po odobritvi zagotovi finančna sredstva za izpolnitev svojih želja. Postopek odobritve kredita in posledično izplačilo v primeru izpolnjevanja pogojev izvedemo v zelo kratkem času.« V Addiko banki v poslovalnicah po Sloveniji ponujajo tudi Express kredit do 35 tisoč evrov in Kredit za poplačilo obveznosti do 40 tisoč evrov, slednji z možnostjo dodatnega gotovinskega izplačila v višini 25 %, na enak način kot Hip kredit - hitro in enostavno, kar predstavlja odlično uporabniško izkušnjo in upravičuje pridobljeni certifikat Prijazni strankam. Več o gotovinskih kreditih Addiko Bank si preberite na Addiko.si/gotovinski krediti. Foto: EM 8 Štajerski Kmetijstvo in okolje torek • 25. septembra 2018 Ptuj, Podravje • 15. Grajski vinski praznik Dan velikih vin Petnajsti Grajski vinski praznik so organizirali Občina Juršinci in Društvo VTC Srednje Slovenske gorice - VTC 13 ob sodelovanju društev vinogradnikov in sadjarjev: Srednje Slovenske gorice, Benedikt, Vitomarci, Cerkvenjak, Mala Nedelja, Lenart, Juršinci, Sv. Trojica, Haloze in Štajerski piitar ter PMPO, KGZ Ptuj in Lions klub Ptuj. Na njem so podelili priznanja, diplome in amfore najboljšim vinom petnajstega grajskega ocenjevanja vin, ki so se kot najboljša vina že predhodno dokazala na društvenih ocenjevanjih na območju Slovenskih goric in Haloz. „Kljub uveljavljenosti Slovenije kot dežele trte in vina, posebej še Ptuja, še vedno premalo vemo o Slovenskih goricah in Halozah ter številnih vrhunskih vinih, ki jih pridelujemo na tem območju. Prizadevamo si za skupno sodelovanje, za razvoj turizma na območju VTC 13 ter prepoznavnost območja doma in v tujini," je ob tej priložnosti povedal Simon Toplak, predsednik Društva VTC-13. V imenu letošnje gostiteljice tradicionalnega Grajskega vinskega praznika je govoril župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je znana po tem, da njeni vinogradniki in vinarji znajo pridelati odlična vina in odlične trsne cepljenke. Za direktorja KGZ Ptuj in predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev Srednje Slovenske gorice Andreja Reberniška je bila > ■ 'm. Foto: Črtomir Goznik Amfore so letos prejeli: Edi Čeh iz Vitomarcev za vino normalne trgatve - suho vino (rumeni muškat 2017), Anton in Marija Ficko, Murski Vrh, za vino normalne trgatve (sivi pinot 2017) in Vinogradništvo Polanec s Ptuja za vino posebnih kakovosti (laški rizling suhi jagodni izbor 2015). Svoje vino pa je tudi letos, že sedmič zapored, izbral ptujski knez, in sicer sivi pinot 2017, vinarjev Antona in Marije Ficko. odločitev za grajsko ocenjevanje vin pred 15 leti pogumno dejanje. V tem obdobju so nastali številni skupni projekti, tudi v sodelovanju s PMPO. Spomnil je tudi na urejanje ptujske grajske kleti, ki je bila v tistem času skladiščni prostor, danes je v njej čudovit prostor, na katerega so lahko zelo ponosni. Morda ga še premalo izkoriščajo za druženja vinogradnikov in vinarjev kot tudi za turistične namene. Gre za eno lepših kleti ne samo na Ptujskem, temveč tudi v Sloveniji, ki ji še poseben pečat daje sod velikan, ki ga ni na svetu, še posebej, ker lahko vstopimo vanj in si iz soda nalijemo kozarec vina. Delež vrhunskih vin presegel 78 odstotkov Na grajskem ocenjevanju so vedno navdušeni nad kakovostjo vin Slovenskih goric in Haloz, saj imajo le redko katera vina takšno aromatičnost. Tudi letošnjo ocenjevalno komisijo je vodil Anton Ormož • Zanimiv ornitološki izziv Ptičarijada To soboto, 29. septembra, naj vas na širšem območju Naravnega rezervata Ormoške lagune ne preseneti skupina fotografov, ki bodo v želji po čim večjem številu opaženih in fotografiranih vrst ptic preče-savali tamkajšnjo okolico. Potekala bo namreč Ptičarijada 2018. Gre za tekmovalno družabni dogodek, kjer bistvo ni v tekmovanju, pač pa v povezovanju. To je izjemna priložnost druženja vseh, ki jih zanima terenska ptičarija, poudarja varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS): »Ptičarijada ni namenjena samo izkušenim ornitologom. Je priložnost tudi za novince, da dobijo priokus terenske ornitologije in mogoče je lahko prav Ptičarijada odskočno mesto za raziskovanje ptičjega sveta.« Tako kot vsa leta doslej bo tekmovalni del potekal v dopoldanskem času. Skupine ptičarjev se bodo pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst ptic. Fotografije zmagovalne ekipa pa si na koncu med druženjem lahko ogledajo vsi udeleženci. DOPPS letos pripravlja že deseto Ptičarijado po vrsti, prvič v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. »Za Naravni rezervat Ormoške lagune smo se odločili, ker je to rezervat, ki smo ga odprli septembra 2017 in bi ga želeli še bolj približati našim članom in seveda tudi ostalim, ki se bodo udeležili Ptičarijade. Območje Ormoških lagun ima velik nacionalni in mednarodni pomen zaradi pojavljanja pomembnega števila varstveno pomembnih vrst ptic v obdobju gnezdenja in selitve. Na širšem območju Ormoških lagun so ornitologi do konca leta 2016 skupaj zabeležili 266 vrst ptic, kar je 69 % vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst (388). Ormoške lagune so zelo pomembna selitvena postojanka za 60 vrst vodnih ptic, zlasti rac in pobrežnikov iz družine klju-načev. Na podlagi raziskav samo na Balkanu pobijejo vsako leto čez 2 milijona ptic na selitvi, zato je ustvarjanje varnih postajališč na selitvi, kot so Ormoške lagune, izjemnega pomena,« je še povedala Zagorškova. Monika Horvat Podravje • Žetev koruze v polnem teku Bo letina koruze obliž na rane po Te dni kmetje z njiv pospešeno pospravljajo najbolj razširjeno poljščino pri nas - koruzo. In medtem ko je dane pogoje in obeta odlične pridelke, napoveduje Ivan Brodnjak, vodja kmetijske svetovalne službe na V I ' " -H mn^ -^ 11 ww^vmssmmM ^ £r * f -t Pravilno skladiščen silos ne smrdi V minulih dneh so mnogi opozarjali na neprijeten vonj silaže, namenjene v bioplinarne, ter na brozgo, ki se cedi iz silosov. Na vprašanje, ali so kakšne omejitve glede skladiščenja silaže, je Brodnjak odgovoril: »Silaža, kije pravilno skladiščena tako, da ohrani največ energije, ne smrdi, temveč diši. Če pa ni potlačena ali pokrita, pa se začnejo procesi vretja, kar ima lahko za posledico zelo neprijeten vonj. Ni pa zakonskih omejitev, saj načeloma silos ne bi smel smrdeti. Je pa res, da kmetje silažo za bioplinarne pogosto začasno skladiščijo kar na kupu.« Foto: Alen Ploj »Letošnja letina tako koruze za silažo kot za zrnje je odlična,« je povedal Brodnjak in svojo izjavo podkrepil s številkami: »Na težjih tleh so nekateri kmetje naželi tudi do 15 ton suhega zrnja po hektarju, sicer pa so pridelki nad 10 ton po hektarju. Na peščenih tleh bi lahko bili pridelki še večji za vsaj dve toni po hektarju, če bi kmetje posevke namakali. Sicer pa so te količine po lanski žetvi, ko so bile količine za polovico manjše, in po katastrofalni letini žita, obliž na rane, še posebej ob dejstvu, da odkupna cena suhega koruznega zrnja ni mnogo nižja od odkupnih cen pšenice ter da je koruzno zrnje zdravo,« je dejal. Tako je na njivah že mogoče opaziti tovornjake, ki čakajo na rumena koruzna zrna, ki bodo najverjetneje v velikih količinah odpotovala v Italijo, seveda pa tudi kmete, ki bodo zrnje porabili na domačih kmetijah. »Zrnje silirajo predvsem prašičerejci, pa tudi govedoreja. Če je zrnje presuho (pod 20 % vlage), je pomembno, da se silos po vrhu polije z vodo, da se naredi skorja, in da se dobro pokrije in obteži po celi površini. Najpomembneje pa je, da je odvzem silaže v globino vsaj 7 cm pozimi in 14 cm poleti. Druga možnost pa je tudi skladiščenje zrnja v C02 silosih, za kar se odločajo predvsem večji kmetje.« torek • 25. septembra 2018 Kmetijstvo in okolje Štajerski 9 Podravje • Kakovosten vinski letnik s sadnim poudarkom Po peronospori grozdje napadle še ose Po dveh slabših letinah grozdja so se letos vinogradniki nadejali količinsko bogatega pridelka. Tisti, ki jim je uspelo trto obvarovati pred peronosporo ter osami, so s pridelanim grozdjem tako z vidika količine kot kakovosti lahko zadovoljni, je ocenil Matej Rebernišek, svetovalec na ptujskem kmetijskem zavodu. Foto: Črtomir Goznik Sod velikan Vinogradniki in vinarji z območja Slovenskih goric in Haloz so svoje praznično druženje sklenili v grajski vinski kleti, kjer so nazdravili uspešni obnovi razsušenega soda velikana, za katero je v letu kulturne dediščine poskrbel Lions klub Ptuj. Sekretar Lions kluba Ptuj Ivan Božičko je predstavil odločitev Lions kluba Ptuj, da v letu kulturne dediščine obnovi sod velikan. Jani Gonc pa je ob tej priložnosti spomnil na več nedopustnih napak pri varovanju vinske in vinogradniške tradicije na Ptuju. Največji sta zagotovo uničenje vinogradniške zbirke v grajski žitnici in vinarskega muzeja na prostem. V vinski kleti nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj so sod velikan prostornine 40.4101 sestavili leta 1975, v uporabi pa je bil do leta 2008. V letu, ko je bil izdelan, je stal kar 23 milijonov dinarjev. Tehta dobrih deset ton. Foto: Pukalvec Family Wines Mošt je večinoma že v kleteh, sedaj so na potezi kletarji, ki bodo imeli zaradi letošnjih vremenskih razmer in napada os veliko dela z nego mošta. Vodovnik. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je 18,33 točke, najnižja ocena letos ocenjenega vina je bila 17,70 točke, najvišja pa 19,62 točke. Delež vrhunskih vin znaša skoraj 79 %, kakovostnih pa dobrih 16 %. Pohvalno je tudi, da se v razred deželnega vina ni uvrstil noben vzorec vina. Letos so ocenili skupaj 56 vzorcev. Posebej so se organizatorji 15. Grajskega vinskega praznika zahvalili nekdanjemu dolgoletnemu direktorju PMPO Alešu Arihu, ki ima velike zasluge za to, da so v ptujskem gradu uredili grajsko klet z manjšo vinogradniško zbirko in vanjo leta 2012 postavili sod velikan. V kulturnem programu so nastopili: umetniška sekcija Gracioza društva Cesarsko - kraljevi Ptuj, ljudske pevke KD Antona Slodnja-ka Juršinci, klarinetist Stanko Plohl in harmonikarica Julija Toplak. Pridružile pa so se tudi vinske kraljice. MG V vinogradih, ki so jih prizadele različne vremenske ujme, je bilo lani pridelanih 89.000 ton grozdja (okrog 52 milijonov litrov vina), kar je v povprečju še za 6 % manj kot ob skromni letini 2016 in desetino manj kot v povprečju zadnjih petih let. Tudi letošnje leto ni prizanašalo vinogradnikom, saj so se vinogradniki borili z nestanovitnim vremenom, ki je dajalo odlične pogoje za razvoj bolezni, ter pred samo trgatvijo še z osami. »Posledično je bila v vinogradih v veliki meri prisotna kisla gniloba - cik. Nekateri so bili tako okuženi, da je bilo mogoče kiselkast vonj tudi zaznati,« je povedal Rebernišek. Zato so bili vinogradniki primorani v ločevanje okuženega in zdravega grozdja, mnogi pa so se odločili, da grozdje poberejo pred njegovo dejansko zrelostjo. Oboje pomeni dodaten izziv za kletarje. »Zaradi višjih temperatur v času trgatve in predelave poškodovanega grozdja pričakujemo pri moštu pojav etil acetata, ki po vonju spominja na razkužilo oziroma lepilo. Zato je treba mošt redno nadzorovati s poskušanjem, saj je etil acetat v nadaljnjih fazah težko odpraviti. V začetnih fazah pa lahko oksidacijo ustavimo z obilnim žvep-lanjem, pomagamo pa si lahko tudi z raznimi enološkimi sredstvi ali z dodajanjem zdravih droži.« Možnost razvoja etil acetata lahko omejimo tudi z nižjimi temperaturami vretja. »Med fermentacijo je treba mošt hladiti - optimalno je, da ima mošt 17 stopinj Celzija.« Ker so bili vinogradniki primorani grozdje pobrati, preden je to doseglo želene sladkorje, obstaja možnost nastanka berse oz. kana. »To pomeni, da se na površini posode z vinom pojavi sivo-bela kožica. Nastanek bolezni povzročajo glivice, ki jih najdemo že na grozdju, množijo pa se z zrakom, tako da moramo biti pozorni, da imamo do vrha napolnje- no posodo,« svetuje Rebernišek. In ker mošt v sodih že močno brbota, lahko pričakujemo prve pretoke oziroma so jih nekateri že opravili. »Če ustavljamo mošt s ciljem, da imamo polsuha oziroma posladka vina, moramo mošt najprej ohladiti in ga nato dožveplati, sicer pa se prvi pretok opravi takoj po končanem vretju. Ker so kisline letošnjega letnika nekoliko nižje in pH višji, priporočamo nižjo stopnjo nepovretega sladkorja, da bomo ohranili harmonijo okusa.« Mojca Vtič V kleti bo potrebnega veliko znanja in pravilnih odločitev Največji slovenski vinogradnik Puklavec Family Wines je prve sokove iz grozdnih jagod iztisnil avgusta, trgatev pa bo končal v prvih dneh oktobra. Skupno naj bi natrgali 3800 ton grozdja v lastnih vinogradih, 2400 ton pa še odkupili od kooperantov. Glede količine so povedali, da je ta letos obilna, kakovost pa solidna. »Pri kakovosti lahko posebej izpostavimo sorte: chardonnay, sivi pinot in šipon. Vendar imajo vina nižje kisline, kar pomeni, da so bolj izpostavljena mikrobiološkim okužbam, hkrati pa zaradi višjega pH tudi oksidaciji. V kleti bo zato potrebnega veliko znanja, higiene in pravilnih odločitev; predvsem kdaj posamezno vino ponuditi trgu, da bo to ravno prav dozorelo.« katastrofalni letini žita? bila letošnja bera pšenice označena za naravno katastrofo Je koruza izkoristila ptujski izpostavi Kmetijsko-gozdarskega zavoda. Odkupne cene in odkupna mesta Letošnje odkupne cene koruznega zrnja so spodbudne, tudi na račun suše, ki je prizadela kmetovalce v severnem delu Evrope. Na našem območju sta med večjimi odkupovalci KGZ Sloga Kranj inKZ Ptuj. Slednja odkupi kar 8.000 ton zrnja koruze letno. Letos rumeno zrnje odkupujejo v Gorišnici, Trnovski vasi in na odkupnih mestih PP Agro - v Dražencih in v Središču ob Dravi. Odkupna cena za tono zrnja pri 14 % vlažnosti je 150 evrov in pri 25 % vlažnosti 110 evrov. Kot omenjeno na Dravskem polju v Cirkovcah koruzo odkupuje tudi KGZ Sloga, ki enako kot KZ Ptuj za tono koruznega zrnja pri 25 % izmerjeni vlažnosti ponuja 110 evrov. Foto: Mojca Vtič Pet mesecev dela in en dan spravila Koruza je najbolj razširjena poljščina pri nas, saj je posajena na več kot tretjini vseh njiv v Sloveniji. Skoraj 60 % koruze je namenjene za zrnje, drugo za silažo. In slednja je že zaključena, sedaj je pomemben le konstanten in zadosten odvzem ter skrb, da je silos dobro pokrit. A čeprav pridelovati koru- zno silažo pomeni pet mesecev dela na njivi in en dan za spravilo, kmetje po opažanju Brodnjaka spravilu namenjajo premalo pozornosti. »Koruza za silažo mora biti ravno prav zrela, to pomeni, nekateri kmetje pa predolgo čakajo in silirajo prezrelo koruzo. Prav tako je pomembna kakovostna priprava silosa - torej, da se ta dobro potlači in pokrije, da nato ne pride do vretja ali razvoja plesni, ki so lahko vzrok za zdravstvene težave pri živalih,« je še povedal. Mojca Vtič Ptuj • Trgatev v mestnem vinogradu Letos bo kletarjenje še zahtevnejše Trgatev ni le opravilo, za številne je to pomemben praznik, temu primerno je vsako leto organizirana tudi tradicionalna mestna trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zierfahndlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu. Vino ima v slovenskem prostoru posebno mesto, trgatev pa se po tradiciji izkoristi tudi za druženje. Vsak letnik je specifika zase, letošnja trgatev je denimo precej zgodnja. Po oceni mestnega viničarja Andreja Reber-niška je žametna črnina v ptujskem mestnem vinogradu odlično dozorela, pričakujejo kakovostno vino. Tudi renski rizling oziroma vino Civis bo kakovostno, pridelek pa precej obilen. Trgatve na ptujskem gradu so posebne tudi zato, ker se jih že vrsto let udeležujejo vinske kraljice, sedma med njimi, Eva Gašperšč, pravi, da je to poseben dogodek: „Prepričana sem, da bo letina zelo obilna in da bodo vinarji uspeli pridelati dobro in kakovostno vino." Kot ptujska vinska kraljica promovira Ptuj in Haloze ter skuša kar se da dobro predstaviti dolgo vinsko tradicijo tega območja po celotni Sloveniji. Ponosen, da ima mesto vinograd, je ptujski župan Miran Senčar. Pravi, da se s tem izraža velika simbolika tega območja. Prav iz tega grozdja, ki ga pridela Biotehniška šola ŠC Ptuj, se izdela občinsko protokolarno darilo, vino Civis. Lani so ga pridelali okrog 1.200 litrov. Tradicionalne mestne trgatve se je kot prvega uradnega obiska udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Dženana Kmetec Letnik bo povprečen „Kisline so izredno nizke, pH visok, sladkorne stopnje pa povprečne. Kazalniki tako nakazujejo, da bo letos povprečen letnik, v zgornji lestvici, a ne bo vrhunski, kot bi morda kdo pričakoval. Zlasti te visoke temperature v času trgatve povzročajo številne težave pri pridelavi in v kleteh, zato bo letošnje kletarjenje še bistveno zahtevnejše," pojasnjuje Rebernišek. Tradicionalna trgatev v mestnem vinogradu in na grajskem dvorišču je potekala v sredo. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 25. septembra 2018 Ptuj • 19. turnir v balinanju Družili so se in balinali Športno društvo Center in Četrtna skupnost Center sta 13. septembra organizirala 19. tradicionalni turnir v balinanju, prireditev, kije še ne tako davno potekala v okviru vsakoletnega praznika MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Letošnjega balinanja med četrtnimi skupnostmi MO Ptuj se je udeležilo osem ekip. V želji, da se ta prireditev ohrani, četudi je tekmovalnega značaja, gre bolj za druženje med četrtnimi skupnostmi mesta in njegovimi prebivalci, so se odločili, da bodo z njo nadaljevali. Letos so povabili tudi predsednike nekdanjih ptujskih krajevnih skupnosti, saj se je z njimi vse začelo. Prišla sta le Janez Gornik in Stane Peklar. Na balinišču na dvorišču Doma krajanov dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je pred leti dobilo tudi javno razsvetljavo, tako da so mogoče tudi nočne tekme, so se zbrali tekmovalci osmih ekip. Tekmovanje, ki je sodi- lo v program ptujskega športnega vikenda, ki ga je organiziral Zavod za šport Ptuj, je vodil Marjan Lenar-tič, sodnika sta bila Boris Premzl in Slavko Skok. Na koncu se je sreča nasmehnila ekipi občinske uprave MO Ptuj, druga je bila ekipa ŠD Panorama, tretja ekipa DU Ptuj, četrta pa ekipa župana MO Ptuj. Prve tri ekipe so prejele pokale, do četrtega mesta pa tudi praktične nagrade. Že po tradiciji so tekmovalcem in obiskovalcem te tradicionalne balinarske tekme postregli s prekmurskim bogračem, pripravljenem po starem originalnem receptu. Ku- hali so ga Andrej Zelenik, Alojz Korenjak in Jože Maučec, tudi predsednik ŠD Center, ki se skupaj z vsemi člani društva trudi, da bi se balinanje še bolj razširilo med Ptujčani. V dveh kotlih so ga skuhali za okrog 100 porcij. Teknil je kot po navadi, pripravili pa so ga iz 20 kg čebule, 20 kg mesa (tri vrste) in 20 kg krompirja, vse ostalo, različni dodatki (začimbe) pa ostajajo iz tekme v tekmo bolj varovana skrivnost. Tudi zato, da bodo tekmovalci in obiskovalci prišli na 20. tradicionalno balinanje in še vsa naslednja. MG Ptuj • Petdeset let od mature Ekonomke po spomine v „rdečo šolo" Ptujska „rdeča šola" ima bogato zgodovino. V tem hramu ptujske učenosti sije znanje pridobilo več generacij administrativne, trgovske in ekonomske šole, nazadnje je v njej domovala OŠ dr. Ljudevita Pivka. Danes je prazna in čaka neke druge vsebine. V svojo nekdanjo šolo, ki so jo obiskovale štiri leta, od leta 1964 do 1968, je v soboto, 15. septembra, vstopilo tudi pet nekdanjih dijakinj 4. a-razreda Ekonomske šole Ptuj. Skupaj jih je bilo leta 1968 23, ki so se potile na maturi. Kot je povedala pobudnica letošnjega jubilejnega srečanja, saj je od mature minilo že 50 let, Silva Razlag, ki je bila ponudni-ca tudi nekaterih prejšnjih srečanj, so bile pisana druščina iz Središča ob Dravi, Ormoža, Hajdoš, Bogojine, Sobetincev, Velike Nedelje, Male Nedelje, Majšperka, Kidričevega, Sto-perc, Koga, Juršincev in še nekaterih drugih krajev. A razred so sestavljale bolj ali manj dijakinje z dežele, b-ra-zred je bil mestni. Četudi jih je na 50. obletnico prišlo le pet, srečanje ni bilo nič manj prisrčno in veselo, polno spominov, na dan pa so privrele tudi nekatere do danes skrbno varovane „skrivnosti". Pred „rdečo šolo" jih je pričakala direktorica občinske uprave MO Ptuj Andreja Komel, ki jim je razkazala njihov nekdanji hram učenosti ter vsaki izročila skromno darilo MO Ptuj. Tudi kraj druženja po ogledu šole in krajšem sprehodu po starem ptujskem mestnem jedru, gostilna Pri Roziki, ima za letošnje zlate maturantke Ekonomske šole Ptuj posebno mesto v njihovih spominih. Tam so preživele marsikatero „prešpricano" uro, letos pa so se morale spoprijeti še s posebnimi maturitetnimi vprašanji, morale so odgovoriti na vprašanja o predmetih in profesorjih v zaključnem letniku. Odgovori so pokazali, da jim spomin še dokaj dobro služi. Veselo srečanje so zaključile v prepričanju, da se bodo še srečale, prihodnjič v večjem številu, saj jih je tokrat manjkalo 12, nekatere iz „opravičljivih" razlogov. Šest jih je žal že umrlo. MG Foto: Črtomir Goznik Od zaključka Ekonomske srednje šole Ptuj v letu 1968 je minilo 50 let, v 4. a-razredu jih je bilo takrat 23, na letošnje jubilejno srečanje jih je prišlo pet od 17 še živečih. Ptuj • Novost v OŠ dr. Ljudevita Pivka Kdor zasadi vrt, zasadi ljubezen Na OŠ Ljudevita Pivka Ptuj se zavedajo, daje njihova prihodnost odvisna tudi od njih samih in zato preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Svoje učence zato poskušajo čim bolj motivirati k razmišljanju o prihodnosti. Foto: Arhiv šole Gredice z mladimi vrtickarji iz OŠ dr. Ljudevita Pivka Ena izmed njihovih odločitev za boljši »danes in jutri« je tako njihov šolski ekovrt. Že vrsto let so vključeni v program šolski ekovrtovi, ki deluje pod okriljem Inštituta za trajnostni razvoj. Za svoja prizadevanja in delo na tem področju si je njihova šola leta 2016 pridobila tudi Častni znak, na katerega so zelo ponosni. Vsako leto si tako postavijo nove cilje, ki jih vodijo k novim znanjem, spoznanjem in zavedanjem o tem, da smo ljudje del narave in da je narava del nas. Na njihovem šolskem ekovrtu se zato aktivno dogaja že od vsega začetka. V prvem letu so sami ustvarili edinstveno kamnito zeliščno spiralno gredo. Ta je postala srčika vsega dogajanja na vrtu. Zanjo skrbijo učenci s svojimi mentoricami. Njihova zdravilna zelišča in začimbnice se opojno razraščajo med skalami. Mladi vrtič-karji pa svojo bogato zbirko zelišč vedno znova še dopolnjujejo z novimi vrstami. Vse rastline so opremili tudi z lesenimi ploščicami, ki jih sami izdelujejo pri tehniki. Svojo učno zeliščno spiralo so v drugem letu nadgradili še z ovalno dvignjeno gredo, kjer vzgajajo zdravilni pegasti badelj, in z Želijo si vrtno utico za orodje Za konec so nam na šoli zaupali še svoje skrite želje za bližnjo prihodnost, in sicer da jim za popolno radost na njihovem šolskem ekovrtu manjka le še prikupna vrtna hišica, kamor bodo lahko spravili svoje vrtno orodje. Ob njej pa si zelo želijo urediti tudi učilnico na prostem. visoko okroglo gredo, kjer se razraščajo buče. Lotili so se tudi formiranja zelenjavnega vrta. Pripravili so načrt za več manjših gredic. S podporo hišnika so ustvarili tehnične pripomočke za izgradnjo in gredice postopno izdelali. Njihov ponos je tako tudi devet novih gredic organske oblike. Zasnovali so jih kot cvetne liste okoli zeliščne spiralne grede. Gredice so omejili z nizkimi lesenimi ograjicami in jih zasadili z zelenjavnimi mešanimi posevki. Obdelujejo jih vsi razredi s svojimi učitelji. Njihov moto pa je, da jih skupno vrtičkanje združuje in nagrajuje v vseh pogledih. Ob ustvarjalnem vrtnarjenju in uporabi pridelane zelenjave in zelišč v gospodinjske in zdravstvene namene pa so si v tem šolskem letu postavili nadaljnje cilje. Ti so usmerjeni v ozaveščanje kompostiranja. Njihova šola je bila izbrana za gostiteljico delavnice kompostiranja, ki jo je Inštitut za trajnostni razvoj razpisal v okviru projekta »Kompostiranje je več kot recikliranje - kompost gre v šolo«. V dar so dobili dva lesena kompostnika, ki so ju ustrezno sestavili in napolnili. Zavedajo se, da je vrtni kompost najboljši pomočnik pri ustvarjanju zdravih, rodovitnih tal. Njihova prva lastna kompostna zemlja pa bo njihov velik ponos in doprinos naravi. Kompostniki torej že stojijo. Mentorice šolskega ekovr-ta pa skupaj z učenci že pripravljajo sistematičen načrt pravilnega kompostiranja. Jasna VeberZazula Prlekija • Bučarija v Mekotnjaku Najtežja buča je tehtala 101 kilogram Turistično društvo (TD) Stara Cesta je 8. in 9. septembra pripravilo 13. Bučarijo. Po spravilu buč se je na kmetiji Stajnko v Mekotnjaku odvijala osrednja prireditev z obsežno razstavo buč in zanimivih bučnih aranžmajev. Številni obiskovalci so spremljali prikaz trebljenja buč, na stojnicah so se degustirale različne bučne spe-cialitete, najmlajši so se zabavali z ustvarjanjem v delavnicah. Prisotne so nagovorili predsednica TD Stara Cesta Marija Gaube, županja in podžupan občine Ljutomer Olga Kar-ba in Janko Špindler. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Janka Ribiča Cezanjevci in pevke iz Obreža. Knjižne nagrade so prejele učenke OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Lucija Meško, Arijana Qyteza in Julija Qyteza za sodelovanje v literarnem natečaju. Tudi letos so razglasili rezultate natečaja za najtežjo bučo. Pri podmladku je najtežjo bučo (100 kg) pridelal Matic Kozar, pri odraslih pa je prvo mesto osvojil Ivan Gaube s 101-kilogramsko bučo. NŠ www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik Foto: NS torek • 25. septembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Spodnje Podravje, Slovenija • Kako nastaja »cestni časopis« Kraljevina se je razširila tudi na ptujske ulice Nedavno smo na Ptuju prvič opazili prodajalca časopisa Kralji ulice. Pozanimali smo se, kako edini slovenski časopis o brezdomstvu in sorodnih socialnih vprašanjih nastaja in kako najde pot do svojih bralcev. Mesečni časopis Kralji ulice izhaja od leta 2005, vsako številko v povprečju prodajo v približno 15.000 izvodih (odvisno od meseca). Obravnava predvsem brezdomstvo, življenje na ulici in socialno izključenost, pa tudi druge teme, npr. odvisnosti, nasilje in delo socialnih služb. V uredništvu so povzeli: »Vsebinsko ponuja časopis širok nabor najrazličnejših besedil in slikovnega gradiva, ki z različnih zornih kotov in prve roke osvetljujejo brezdomstvo pri nas. Ne izogibamo se niti prozi ali poeziji, enkrat letno izide tudi posebna tematska številka.« Izvršni in odgovorni urednik časopisa Kralji ulice Jean Nikolič je pojasnil, da časopis ustvarjajo predvsem brezdomci in drugi judje z obrobja družbe: »Ti prispevajo okoli 70 % vsebine, ostalo je doprinos zunanjih sodelavcev - tistih, ki jih te teme ali zanimajo ali se z njimi strokovno srečujejo. Profesionalnih piscev pravzaprav nimamo, redno pa objavljamo rubriko gostujočih kolumnistov.« Foto: CG Trenutno je registriranih okoli 760 prodajalcev časopisa Kralji ulice, od tega je mesečno aktivnih dobrih 120. Novice s ceste že tri desetletja Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice so kot samostojno nevladno organizacijo z nepridobitnimi cilji ustanovili leta 2005. V njem ne skrbijo le za proučevanje in spoznavanje brezdomstva, temveč se trudijo brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam na različne načine tudi konkretno pomagati. V Ljubljani tako vodijo dnevni center za brezdomce, vzpostavili so posredovalnico rabljenih predmetov, za in z brezdomci in pripadniki drugih skupin z obrobja družbe organizirajo številne družabne, kulturne in športne aktivnosti, brezdomcem strokovno svetujejo in jim pomagajo pri vključevanju na trg dela in pridobivanju pomoči. Vodiči z izkušnjo brezdomstva vas lahko celo popeljejo po Ljubljani (a ne po znanih turističnih točkah)... V društvu se povezujejo s sorodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, tudi tujimi, ter prostovoljci. Društvo je včlanjeno v Mednarodno zvezo cestnih časopisov (International Network of Street Papers), ta podpira več kot sto cestnih časopisov in revij v 34 državah. Prvi cestni časopisje izšel že dajnega leta 1989 v New Yorku v Združenih državah Amerike, tiskarsko črnilo pa seje nato hitro »razlilo« po ulicah vsega sveta... Povedal je, da so marginalizirani pisci člankov za svoje delo nagrajeni: »Za A4-stran, to je okoli 6.000 znakov s presledki, dobijo okoli 20 evrov.« Časopis se finančno praviloma pokriva sam. Ptuj • Jesenska čistilna akcija Skoraj 9 ton odpadkov bi lahko končalo v naravi Približno 1,7 tone mešanih komunalnih odpadkov več kot lani je bilo zbranih na Ptuju v sobotni čistilni akciji. Skupaj je v naravi končalo kar 8,7 tone odpadkov, ki tja seveda ne sodijo. Smeti je bilo več, pobiralcev oz. prostovoljcev, ki so se akcije udeležili, pa bistveno manj kot lani. 8.700 kg mešanih komunalnih odpadkov je izkupiček sobotne čistilne akcije, ki je potekala po vseh četrtnih skupnostih mestne občine Ptuj. Ta se je letos pridružila čistilni akciji Očistimo Slovenijo 2018, ki jo na pobudo World Cleanup day 2018 organizira društvo Ekologi brez meja. Gre za največji svetovni oko-ljevarstveni dogodek leta, v sklopu katerega je najmanj 5 % ljudi iz 150 držav sveta čistilo v enem dnevu, v soboto, 15. septembra. Na Ptuju je sodelovalo približno 250 prostovoljcev iz društev, klubov, političnih strank in drugih organizacij, zavodov, podjetij, osnovnih in srednjih šol, vrtcev ter predstavniki Slovenske vojske. „Vsi tisti, ki nas druži ljubezen do narave, smo na dan čistilne akcije čistili odpadke na javnih površinah, ob cestah, parkih, zelenicah, bre-žinah vodotokov, okolice stano- Ogromno smeti konča v naravi Za primerjavo: lani je 350 prostovoljcev na območju Mestne občine Ptuj zbralo 7.020 kg mešanih komunalnih odpadkov, letos 250 prostovoljcev kar 8.700 kg odpadkov. vanjskih naselij in divja odlagališča. Približno 800 osnovnošolcev in srednješolcev je čistilno akcijo okrog šolskih objektov izvedlo že v petek. Najmlajši pa bodo okolice vrtcev čistili v tednu po čistilni akciji, in sicer bo okolice vrtečevskih enot čistilo približno 900 nadobudnih korenjakov," so po akciji povedali na ptujski občini. Za odvoz ogromnih kupov odpadkov je poskrbelo podjetje Javne službe Ptuj. A čeprav je bilo na Ptuju pobranih več smeti kot lansko leto, organizatorji čistilne akcije Očistimo Slovenijo 2018 ugotavljajo, da naj bi bilo na nacionalni ravni vsako leto odvrženih manj odpadkov in da so za to zaslužni ozaveščeni in motivirani prostovoljci, ki se že vrsto let udeležujejo čistilnih akcij. „Pomembno je, da se zavemo, kaj lahko kot posamezniki doprinese-mo, kakšne možnosti imamo, da prispevamo k lepšemu, dobremu in čistemu okolju,« je povedal Aleš Lešnik, medobčinski inšpektor lokalni koordinator čistilne akcije -Očistimo Slovenijo 2018. Dženana Kmetec V čistilni akciji so sodelovali tudi predstavniki Slovenske vojske. Manjkajo oglasi in barve Ulični oz. cestni časopis se od običajnih časopisov ne loči le po vsebini, temveč tudi po načinu prodaje. Kupiti ga namreč ni mogoče v nobeni trgovini ali trafiki, temveč samo na ulici, pri registriranem prodajalcu. »Zares gre za cestni časopis. Prodaja se v Ljubljani in okolici, Mariboru in okolici, na Primorskem in občasno tudi drugod po Sloveniji. V Spodnjem Podravju redne distribucije časopisa sicer nimamo, se pa prodajalci včasih mudijo tudi na tem območju,« je povedal urednik časopisa Kralji ulice. Ulični prodajalci v dnevnem distribucijskem centru časopis kupijo po ceni pol evra, nato ga na ulici prodajo za evro in obdržijo razliko. Proda- jalec sicer lahko postane kdorkoli, za to ne potrebuje niti osebnega dokumenta, mora se pa strinjati s pravili prodaje. Med uvajanjem brezplačno dobi tri poskusne izvode časopisa, z dobičkom lahko nato kupuje nadaljnje izvode. Prodajalci samostojno odločajo o tem, kdaj, kje in koliko časopisov bodo prodali, so pa povezani v aktiv. Enkrat mesečno se srečujejo na sestankih, kjer razpravljajo o predlogih za izboljšanje načinov prodaje in kontrole, pogovorijo se tudi o morebitnih sporih ali težavah. Pravila prodaje so jasna: časopis je treba ponujati na miren in nevsiljiv način, med prodajo uživanje drog in alkohola ter beračenje niso dovoljeni, odločitev kupca o nakupu časopisa je treba spoštovati, o lokacijah prodaje se je treba miroljubno dogo- voriti ... Prodajalec, ki pravil ne spoštuje, dobi opomin, lahko pa pravico do prodaje časopisa celo začasno ali trajno izgubi. Namen uličnega časopisa tako ni pomoč, temveč bolj samopomoč brezdomcem - brez utopičnih pričakovanj po takojšnji rešitvi težav. Nikolič je poudaril, da želijo ulici dati glas, ki ga sicer nikjer drugje ne dobi: »Trudimo se, da bi bilo v časopisu čim manj teorije in čim več prakse, torej življenjskih zgodb, razmišljanj ...« Dodal je, da podobne časopise sicer poznajo po vsem svetu, a se slovenski od njih vendarle razlikuje: »V primerjavi s tujimi uličnimi časopisi smo bolj alternativni. Naš časopis nima ne oglasov ne barv, ima pa srce.« Eva Milošič Ptuj • Čistili tudi dijaki Tudi čiščenje je pomemben del učenja Vseslovenski čistilni akciji so se pridružili tudi dijaki Biotehniške šole ŠC Ptuj. Srednješolci, ki obiskujejo program okoljevarstveni tehnik, so dokazali, da jim skrb za čisto naravo veliko pomeni. Očistili so okolico Šolskega centra Ptuj in turniški park. Akciji »Še zadnjič očistimo Slovenijo 2018« so se že v petek pridružili dijaki Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj. Delo so si razdelili, srednješolci, ki obiskujejo višje letnike, so čistili okolico turniškega posestva, gradu Turnišče in uredili šolsko učno pot pegaste sove, ki vodi skozi turniški park, gozd in okolico turniškega ribnika. Njihovi mlajši kolegi so čistili okolico Šolskega centra Ptuj. Ti so poskrbeli tudi za cvetlična korita na parkirišču ob stavbi, v kateri se izobražujejo. Kot so po akciji poudarili na Biotehniški šoli ŠC Ptuj, ki jo vodi ravnatelj Marjan Horvat, so takšne akcije za bodoče okoljevarstvenike zelo pomembne. Pri strokovnih predmetih s področja okoljevarstva v šoli pridobivajo veliko znanja o varovanju okolja in ohranjanju čistega življenjskega prostora, zato z udeležbo dokažejo, da se zavedajo pomena ozaveščanja prebivalcev v takšnih čistilnih akcijah. Dženana Kmetec Foto: arhiv šole Odslej je tudi okolica Šolskega centra bistveno čistejša. Foto: CG 12 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 25. septembra 2018 Ptuj • Koncert komornih skupin Orkestra SV Izjemni glasbeni trenutki V dominikanskem samostanu na Ptuju je 12. septembra potekal koncert komornih skupin Orkestra Slovenske vojske s kvartetom klarinetov in trobilnim kvintetom. Foto: Črtomir Goznik V dominikanskem samostanu sta nastopila kvartet klarinetov in trobilni kvintet SV (na fotografiji). Nanj je povabila Slovenska vojska skupaj z Orkestrom Slovenske vojske v sklopu predsejemskih aktivnosti mednarodnega sejma zaščite in reševanja Sobra v Gornji Radgoni, kjer se je SV predstavlja v statičnih in dinamičnih aktivnostih, prav tako pa tudi del vojaškega muzeja SV, garda in Orkester SV. Na dan koncerta pa je tudi na Ptuju predstavila možnosti sodelovanja. Orkester SV je prisoten ob vseh pomembnejših trenutkih vojaškega življenja. Ni dogodka ali praznovanja, na katerih ne bi nastopil Orkester SV v eni od svojih zasedb. S svojo glasbo izkazuje čast najslo-vesnejšim dogodkom. Čeprav je stalnica, je v svojem izvajanju vedno nov in svež, vedno brezhibno pripravljen. V več kot 20 letih delovanja je nasto- pal na številnih odrih doma in po svetu. Sodeloval na dobrodelnih prireditvah, se izkazal na mednarodnih glasbenih in vojaških festivalih. Povsod je navdušil občinstvo, vselej v čast SV in v ponos Republiki Sloveniji. Z ustanovitvijo Orkestra SV 1996 je slovenska država nadaljevala dolgoletno tradicijo vojaških orkestrov. Ta sega že v čas Marije Terezije, ko je v Ljubljani začela delovati prva stalna vojaška godba. Vojaški orkestri so vedno pomembno soustvarjali slovensko glasbeno kulturo, saj brez vojaških glasbenikov ni bilo pomembnejših prireditev, tudi slovenski filharmoni-ki niso mogli izvajati večjih glasbenih del brez njihovega sodelovanja. Za svoje vrhunsko delo je Orkester SV leta 1997 prejel bronasto, leta 2008 pa zlato medaljo SV. Ob njegovi 20-letnici pa ga je predsednik RS Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge. Kvartet klarinetov in trobilni kvintet sta zaigrala maloštevilnemu občinstvu, v dvorani dominikanskega samostana jih je sedelo le 36 (toliko o glasbeni kulturi ptujskega občinstva), ki je nadvse uživalo v izjemnih glasbenih trenutkih. Vrhunski glasbeniki pa so še enkrat pokazali svojo vrhunskost tudi s tem, da jih skoraj prazna dvorana ni motila. Manjkali so tudi tisti, ki so jim koncert omogočili, predstavniki MO Ptuj, z izjemo enega svetnika Janeza Rožmarina, manjkal pa je tudi mikrofon za napovedovalko. MG Ormož • Razstava likovnih del Maksa Menonija Nove moči mu vlivajo vnuki Galerijo Grajske pristave Ormož vse do 25. januarja krasijo likovna dela enega najbolj priljubljenih ptujskih ljubiteljskih slikarjev Maksa Menonija. Umetnik, ki je v minulih dneh praznoval visok življenjski jubilej (dopolnil je sedem desetletij), je slikarstvu zaprisežen že več kot štirideset let. Ima prepoznaven slog in bogat umetniški rokopis. Najraje ustvarja slike v tehniki olje na platno, upodablja pa različne motive; od podob iz narav ter detajlov arhitekture Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja do šopkov cvetja, tihožitja s sadjem... Za svoja dela je prejel številne nagrade, med njimi prav gotovo velja izpostaviti jubilejno priznanje ob 40-letnici uspešnega delovanja na področju likovnega ustvarjanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Svoja likovna dela je predstavil na več kot sto samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. V tokratni razstavi, imenovani »Dan, v katerem ne primem za čopič, je odšel mimo mene, ne da bi se me dotaknil ...«, so vključene številne umetnine, od starejših do najnovejših. Po besedah avtorja gre za pregledno razstavo njegovega življenja in dela. »V življenju sem se ukvarjal z marsičim, od gledališča, mentorstva, režije, igranja . Pravzaprav ti življenje samo narekuje nekatere stvari. Slikanje človeka izredno pomirja, hkrati pa vznemirja do te mere, da ga žene naprej,« razmišlja Menoni in poudarja, da mu nove moči vlivajo tudi njegovi zlati vnuki. Nanje tudi rade volje prenaša svoje znanje. Maks je že v osnovni šoli rad risal. Povod za prve sramežljive korake v svet likovne umetnosti pa je bilo srečanje z akademskim slikarjem profesorjem Janezom Meža-nom. »Profesor Mežan je dobil naro- Ptujski slikar Maks Menoni čilo, da naslika hišo, v kateri smo stanovali. Starejši možakar s klobukom, ki sedeč v travi nekaj ustvarja, me je navdušil,« nadaljuje Menoni. Prvi koraki v svet slikarstva segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, aktivno pa se Menoni likovno udejstvuje od leta 1976, ko je svoja dela prvič predstavil javnosti na samostojni razstavi v Domu krajanov Rogoznica, je na odprtju razstave med drugim dejala Manica Hartman iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Na odprtju je spregovorila tudi vodja ormoške enote Nevenke Kor-pič, ki je Menonija označila kot odločnega in samozavestnega likovnega umetnika, kar odražajo tudi nje- gova dela. Lepo število zbranih pa je nagovoril še Maksov vzornik, učitelj, predvsem pa dober prijatelj, profesor likovne umetnosti Franc Simo-nič in razkril marsikatero prigodo. Razstavo sta obogatili vokalistka in kitaristka Mojca Prejac in Menonije-va vnukinja Zala Muršič. Menoni pa je ob vseh izrečenih lepih besedah o njem in njegovem ustvarjanju hudomušno pripomnil, da se počuti, kot da je na lastnem pogrebu: »Ko slišiš toliko lepih stvari o samem sebi, je neobičajno, saj življenje, sploh v zadnjih časih, ni prijazno.« Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki zajema besedila slikarja Menonija, Manice Hartman, dr. Simone Menoni Muršič in prof. Franca Simoniča. Monika Horvat Ptuj • Razstava Larise Carli Svet skozi moje oči Prvi dogodki so po navadi v spominu prav posebej zapisani. Gotovo bo tako tudi s prvo razstavo mlade ptujske slikarke Larise Carli, ki svoja čudovita dela razstavlja v Centru interesnih dejavnosti Ptuj. Od minulega tedna naprej je v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj na ogled razstava mlade Ptujčanke Larise Carli. Njena dela nastajajo z oljnimi barvami, suhim pastelom in akvarelom, njen stil pa je realistično-impresionističen. Kot pravi, je od zmeraj zelo rada risala, njena vedoželjnost pa je zelo razgibana. Čeprav je bilo med izbirami za študij tudi slikarstvo, je izbrala študij matematike, ki ga ravno dokončuje. Pridobljena znanja na fakulteti pa ji tudi pri slikanju precej koristijo. O svetlobi, pigmentih in človeški zaznavi obojega je napisala tudi članek. Kot pravi mlada umetnica, obožuje Mediteran, v barve in kompozicije tega so obarvana tudi njena dela. Razstavo je poimenovala Svet skozi moje oči, ogledate pa si jo lahko v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Dženana Kmetec Ptuj • Obnovljeni prostori Ljudske univerze Ptuj Prispevek boljšemu počutju V novo študijsko leto Ljudska univerza Ptuj vstopa s prenovljenimi prostori. Njihove učilnice so poslej modernejše, svetlejše, lepše opremljene in prijaznejše za uporabnike. Foto: Črtomir Goznik Gre sicer za investicijo manjšega obsega, ki pa bo veliko prispevala k boljšemu počutju. Predvidoma v prihodnjem letu jih čaka še bistveno večji poseg: sanacija strehe in fasade. „Zavedamo se, da imajo največjo težo predavatelj, vsebina, sošolci in ostali zaposleni v zavodu, k prijetnemu počutju pa gotovo prispevajo tudi lepi prostori," je ob predaji prostorov dejala Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj. Nova podoba prostorov, v katerih delujejo, jih je stala okrog 12.000 evrov. V uporabo sta jih predala župan mestne občine Ptuj Miran Senčar in direktorica Ljudske univerze Ptuj Mojca Volk. „Na občini se veselimo vsakega uspeha naših zavodov, še posebej če investicije niso vezane zgolj na sredstva občine. Tu si Ljudska univerza zasluži pohvalo, saj so zagotovili lastna sredstva za izvedbo te investicije," je na odprtju dejal ptujski župan. V prihodnjih letih čaka Ljudsko univerzo Ptuj še en obsežen, a pre-potreben projekt: sanacija strehe in fasade. Kot je dejala Volkova, njihov proračun jim ne dopušča razmišljanja o tem, da bi ta projekt izpeljali sa- mostojno. Je pa optimistično začetek te investicije v prihodnjem letu napovedal ptujski župan: „To bo v kratkem investicija občine. Pred štirimi leti smo se lotili obnavljanja vseh zgradb, v katerih smo lastniki ali solastniki. Zdaj, ko je obnovljena stavba Peka, je toliko bolj nujno, da se uredi še stavba, v kateri deluje Ljudska univerza." Tudi zato, ker ta zavod oz. njihove programe letno obišče okrog 2.500 vedoželjnežev, v to številko so zajeti tudi tisti, ki se udeležujejo delavnic in programov centra Špajza modrosti. Dženana Kmetec Vrednost investicije, ki je bila v ponedeljek predana namenu, je 12.000 evrov. Foto: MH Foto: CG Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Rokomet Pri Veliki Nedelji se je »iskrilo« vseh 60 minut Stran 14 Rokomet Na Ptuju pravi derbi, napet do konca Stran 15 tednik Atletika Cvet slovenske atletike tekmoval na Ptuju Stran 15 Karting Atraktivne dirke in nov rekord steze Stran 17 íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 9. krog Šestminutni mrk zaradi izmišljene 11-metrovke Ekipi Olimpije in Aluminija sta med tednom napredovali v Pokalu Slovenije, v nedeljo pa sta se v ponovitvi finala tega najmnožič-nejšega ekipnega tekmovanja iz prejšnje sezone srečali še v medsebojni prvenstveni tekmi. Aluminij doslej še nikoli v Stožicah ni osvojil niti točke, tudi tokrat je bilo tako ... Je pa k temu »nekaj malega« - več niti ni bilo potrebno - tokrat pripomogel tudi sodnik Roberto Ponis ... Kidričani so še na tretji zaporedni tekmi nastopili brez Marica Vrbanca (poškodba), znova je mesto v začetni enajsterici našel Sanin Muminovic', ki je kazen rdečega kartona iz prejšnje tekme odslužil v Pokalu. Prvi polčas je minil brez zadetkov, tudi priložnosti je bilo malo na obeh straneh. Izstopala je tista Vombergarja v 23. minuti, ko je bil po podaji Kronavetra iz kota na šestih metrih sam, a je z glavo streljal preko gola. Sicer so gostje dobro začeli tekmo in v prvih desetih minutah nanizali nekaj napadov, a brez resne nevarnosti. V nadaljevanju so se posvetili obrambnim nalogam, s katerimi so uspešno zapirali poti do gola, ki ga je branil Luka Olimpija-Aluminij 3:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Vombergar (50., z 11 m), 2:0 Vombergar (55.), 3:0 Kronaveter (56.), 3:1 Horvat (80., z 11 m). OLIMPIJA: Ivačič, Bagnack, Jur-čevic, Ilič, Maksimenko, Putinča-nin, Tomič, Suljič (od 80. Lupeta), Kronaveter, Črnic (od 75. Savič), Vombergar (od 87. Lendrič). Trener: Zoran Barišič. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Gliha (od 72. Krajnc), Grgič, Kon-tek, Muminovič, Petrovič, Horvat (od 88. Ploj), Rogina (od 77. Ma-rinšek), Tahiraj, Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov. Janžekovič. Ljubljančani so imeli precej težav z organizacijo akcij, čeprav je bila posest žoge močno na njihovi strani (64 %:36 %). Še najbolj nevarni so bili iz prekinitev, iz kotov in prostih strelov, kjer je uporabne podaje pred gol pošiljal predvsem Rok Kronaveter. Drugi polčas se je začel tako, kot si v taboru gostov niso niti najmanj predstavljali. V 49. minuti Številni zanimivi mini dvoboji V nedeljo so se na in ob zelenici v Stožicah križale številne zanimive poti trenerjev in igralcev. Med trenerji je tako Oliver Bogatinov v preteklosti že sedel na klopi Olimpije kot pomočnik trenerja, sedanji pomočnik trenerja pri Olimpiji Slobodan Grubor pa je pred sezono kot glavni trener vodil Aluminij. S to izkušnjo je zagotovo znal tokrat svetovati svojemu šefu Zoranu Barišiču ... Med igralci sta bila v zelenem dresu tokrat Matic Črnic in Mario Jurčevic, oba pa sta nekoč že oblekla tudi rdečega - kot igralca Aluminija. Jurčevič je celotno lansko sezono kot posojeni igralec Olimpije preživel v Kidričevem. Zanimiv je bil tudi dvoboj nosilcev igre v obeh ekipah, Roka Kro-navetra in Maria Lucasa Horvata. Izkušena igralca sta sedaj praktično soseda v Mariboru, pred leti pa sta skupaj nosila dres ptujske Drave. je Jurčevič poslal predložek v kazenski prostor, Horvat si je obraz pred žogo zaščitil s prekrižanimi rokami tesno ob telesu, sodnik Roberto Ponis pa je to njegovo akcijo povsem brez občutka ocenil za najstrožjo kazen . Protesti igralcev v rdeče-belih dresih niso pomagali, Andres Vombergar je to darilo izkoristil z močnim in natančnim strelom v zgornji kot gola - 1:0. Spomnimo: v preteklem krogu je imela Mura proti Olimpiji bistveno čistejšo situacijo za 11-me-trovko, ko je Črnic po strelu Mu-rašev zelo očitno igral z roko, a Skomina takrat s svojimi pomočniki tega ni ocenil za najstrožjo kazen. Resnično verjamemo, da sodnikom ni lahko v vsakem trenutku reagirati pravilno, a težko se je znebiti občutka, da je pri tem najmanj oškodovana prav pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 9. KROGA: Olimpija - Aluminij 3:1 (0:0): Maribor - Domžale 2:2 (2:1); strelci: 0:1 Viler (1., avtogol), 1:1 Mlakar (10.), 2:1 Ivkovič (43.), 2:2 Ivkovič (64., avtogol). Rdeči karton: Rajčevič (79., Maribor); Gorica - Krško 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Gulič (80.); Triglav - Rudar Velenje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Trifcovič (29., z 11 m), 1:1 Gajič (53., z 11 m), 1:2 Pušnik (64.); Celje - Mura 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Požeg Vancaš (31.). 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA 3. GORICA 4. ALUMINIJ 5. DOMŽALE 6. CELJE 7. MURA 8. TRIGLAV KRANJ 9. KRŠKO 10. RUDAR VELENJE 28:6 18:9 11:10 15:16 13:14 10:11 13:13 11:19 4:9 7:23 21 17 16 13 11 11 9 9 7 7 Brez doseženega gola do remija 2:2 S tekmo v Stožicah se je v nedeljo zaključila prva četrtina sezone. Maribor jo je edini oddelal brez poraza in je zasluženo na vrhu lestvice. Zasedba trenerja Darka Milaniča ima štiri točke prednosti pred Olimpijo, lahko pa bi jih imela tudi šest, če ne bi v soboto kar dvakrat zadela v lastno mrežo. To se je zgodilo na tekmi z Domžalčani, ki sploh niso dosegli gola, a so kljub temu izvlekli remi 2:2 (!). Po izključitvi Aleksandra Rajčeviča so imeli gostje celo priložnost za popoln izkupiček, a se to na veselje privržencev Maribora ni zgodilo. Zanimivo je, da pri nobenem od avtogolov ni šlo za klasično preusmeritev žoge, ampak za neposrečeno izbijanje. Le en poraz je doslej doživela Gorica (z Mariborom), ki se je nazadnje praktično celotno tekmo branila proti Krčanom, na koncu pa iz protinapada zadela za 1:0 ... Krčanom še naprej velike težave povzroča neučinkovitost, pokalna zmaga v Celju (0:3) je bila očitno le trenutni preblisk ... Na podoben način - z eno izjemno akcijo - so do zmage prišli Celjani, za katere je zadel Rudi Požeg Vancaš. Muraši so imeli več od igre v vseh delih tekme, a tudi niso našli poti do zadetka. Brez teh pa ni zmag, tokrat ni bilo niti točke ... Do minimalne, a izjemno pomembne zmage so prišli tudi Vele-njčani. V derbiju spodnjega dela lestvice so bili uspešni v Kranju in tako na najboljši možni način prekinili serijo štirih zaporednih porazov. Na vrhu lestvice strelcev je Jan Mlakar (Maribor) s šestimi goli. Že med tednom, v sredo in četrtek, bodo prvoligaši odigrali tekme 10. kroga. Anton Rogina, Aluminij: »Po tekmi je bilo v naši ekipi prisotno kar precejšnje razočaranje, še posebej zaradi dobro odigranega prvega polčasa, ko smo se postavili zelo kompaktno v obrambi in smo uspešno preprečevali Olimpijine napade. V 2. polčasu se je zgodila tista zelo strogo dosojena 11-metrov-ka, ki je povzročila pravi mrk. Več kot častnega zadetka nam v nadaljevanju ni uspelo doseči. Za kakšno posebno obžalovanje tega poraza pa na srečo nimamo veliko časa, saj nas že v četrtek čaka tekmec, ki je bližje naši kakovosti - ekipa Celja. V tem srečanju lahko računamo, da bomo imeli v napadalnem smislu več priložnosti. Upam, da jih bomo tudi izkoristili.« Foto: Aleš Fevžer Šest minut, trije zadetki Nogometaši Olimpije so še povečali izkupiček zmag v medsebojnih tekmah z Aluminijem, ki bo moral na prvo točko iz Stožic še počakati. Olimpija. Ta ima resnično odlično ekipo in teh »daril« ne bi potrebovala, a jih kljub temu precej pogosto prejema. V naslednjih petih minutah je bila tekma v Stožicah dokončno odločena: najprej je kardinalno napako pri povsem običajnem izbijanju žoge naredil Gliha, Vom-bergar je to po podaji Suljiča kronal s svojim drugim zadetkom na tekmi - 2:0. Minuto kasneje se je precej podobna zadeva ponovila še Janžekoviču, v hitri reakciji je Tomič podal v sredino do Roka Kronavetra, ki je z glavo meril izjemno natančno - 3:0. Povsem jasno je, da sta bila drugi in tretji zadetek le posledica prvega . Tri priložnosti, en gol Povratek Kidričanov je bil v domeni znanstvene fantastike, a je bil kljub temu mogoč, saj je imel Aluminij do konca tekme tri krasne priložnosti (nekaj polpri-ložnosti je imela tudi Olimpija, a je Janžekovič vedno odlično reagiral). Prvi je v 65. minuti iz prostega strela z 20 metrov meril Horvat, a je žoga zadela le vratni-co. V 80. minuti je Tahiraj spretno preigraval na levi strani. Ko je prodrl v kazenski prostor, ga je Ilič s komolcem nepravilno zaustavil za najstrožjo kazen - to je Horvat spremenil v gol - 3:1. Tretjo in tudi zadnjo priložnost na tekmi je za Šumarje po idealni podaji Tahiraja imel Kidrič, a je z glavo iz bližine žogo usmeril čez gol . Že v četrtek čaka Kidričane tekma 10. kroga s Celjani v gosteh. JM 1. SNL, 10. krog: Celje -Aluminij, četrtek, 27. 9., ob 20.10 na Areni Z'dežele. Pokal Slovenije Glavni dobitek Olimpiji, Aluminij s Krčani Nogometna zveza Slovenije je na Brdu pri Kranju izžrebala četrt-finalne pare pokala Slovenije. Glavni dobitek - edinega tretjeligaša med preostalo osmerico - je dobila Olimpija, ki je branilka naslova pokalnega prvaka. Nogometašem iz Kidričevega je žreb namenil Krčane, kar lahko v taboru rdeče-belih zagotovo ocenijo kot solidna izbira. Zagotovo lažje premagljiva kot npr. Maribor, Domžale, Gorica ali Mura ... Prvo srečanje teh ekip bo v Krškem, povratno v Kidričevem. Najbolj zanimiv bo dvoboj med Mariborom in Domžalami, ki sta se konec tedna razšla z remijem v prvenstveni tekmi. V četrtfinalu sta že na sporedu dva medsebojna dvoboja, prvi bodo na sporedu 17. ali 24. oktobra, povratni pa 31. oktobra. Pokal Slovenije, pari četrtfinala: Krško - Aluminij Maribor - Domžale Koper - Olimpija Gorica - Mura 9 6 3 0 9 5 2 2 9 4 4 1 9 4 1 4 9 3 2 4 9 2 5 2 9 2 3 4 9 2 3 4 9 1 4 4 9 2 1 6 14 Štajerski Šport torek • 25. septembra 2018 Rokomet • NLB liga (m), 3. krog »Iskrilo« se je vseh 60 minut Okrog 300 gledalcev je lahko pri Veliki Nedelji spremljalo zanimivo rokometno predstavo, kjer se je »iskrilo« od samega začetka pa vse do konca tekme. Že 1. polčas je bil izjemno napet, saj sta pordečela pri domačih Dominik Ozmec (udarec v obraz) in pri gostih Gregor Klepej (predolg jezik). »Pri posredovanju v obrambi sem z roko nenamerno po obrazu udaril Luko Koprivca in moram priznati, da je bil rdeč karton upravičen. Nasprotniku sem se tudi opravičil,« je svojo napako športno priznal mladinski repre-zentant Slovenije in eden najboljših obrambnih igralcev elitne slovenske lige. NLB liga REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dol TKI Hrastnik 24:22 (11:7); Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 36:28 (16:15); Marguč 8; Medved, Celminš, Jerenc, Bu-neta in Velkavrh - vsi 4; Sviš Ivančna Gorica - Urbanscape Loka 26:34 (13:17); Stopar 7; Vrbinc 9; Dobova - Gorenje Velenje 28:30 (14:17); Markušič 12; Verdi-nek 11; Jeruzalem - Dol TKI Hrastnik 24:22 (11:7) JERUZALEM: T. Balent (8 obramb), M. Šulek (4 obrambe), Ž. Firšt Šeruga; D. Bogadi 4, U. Horvat, B. Čudič 5 (3), R. Žuran 4, G. Hebar, T. Hebar 2, T. Šulek 1, J. Kocbek 2, M. Niedorfer, D. Ozmec, D. Mesarič 3, F. Vujovič 3, Ž. Ciglar. Trener: Saša Prapotnik DOL TKI HRASTNIK: Ž. Seme (2 obrambi), K. Nunčič (12 obramb); K. Brilej 6, G. Klepej 3, M. Grušovnik 1, A. Zore, R. Pintar, K. Bauerheim, T. Gospodarič 1, D. Hribšek 6 (3), Ž. Blagotinšek, J. Ramič 1, T. Ribič, D. Jakopič, K. Simončič 1, L. Koprivc 3. Trener: Aleš Sirk SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Dol 5/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Dol 10 minut. RDEČA KARTONA: D. Ozmec (13.), G. Klepej (22.). IGRALEC TEKME: David Bogadi (Jeruzalem). Izključitev Ozmeca je precej vplivala na igro Jeruzalema v obrambi predvsem v 2. polčasu, ko je domača ekipa prejela kar petnajst zadetkov. Gostom se je odsotnost Klepeja poznala predvsem v napadu v zadnjih sedmih minutah tekme, ko se je tekma dokončno »zlomila«. Ormožani so si v 1. polčasu v Koper 2013 - Riko Ribnica 26:29 (11:13); Grzentič in Bratkovič 6; Str-mljan in Setnikar 7; Krka - Trimo Trebnje (25. 9.). 1 RIKO RIBNICA 3 110 5 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 2 2 0 0 4 3. GORENJE VELENJE 3 2 0 1 4 4. URBANSCAPE LOKA 3 2 0 1 4 5. JERUZALEM ORMOŽ 3 2 0 1 4 6. MARIBOR BRANIK 3 2 0 1 4 7. DOL TKI HRASTNIK 3 10 2 2 8. TRIMO TREBNJE 2 10 12 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 3 10 2 2 10. KRKA 2 0 1 1 1 11. KOPER 2013 2 0 0 2 0 12. DOBOVA 3 0 0 3 0 dveh primerih priigrali že prednost šestih golov (10:4,11:5), da prednost Ormožanov ni bila še višja, pa je poskrbel Klemen Nunčič v golu Dola. Vratar iz Celja je do odmora zbral kar osem obramb, večinoma so to bili odprti streli s šestih metrov ali iz protinapada. Tako so gostitelji ob še sedmih obrambah Tomislava Balenta zamudili priložnost, da na odmor odidejo z neulovljivo prednostjo, ampak so vodili »le« za štiri zadetke (11:7). »Z vsem dolžnim spoštovanjem do tekmecev smo si sami zakuhali težave v zaključku tekme. Tega si ekipa, ki si želi uvrstitve v Ligo za prvaka, ne bi smela privoščiti. Z večjo zbranostjo pri zaključnih metih bi lahko že do odmora rešili vprašanje zmagovalca, saj bi naša prednost morala znašati vsaj sedem do osem zadetkov. Zgleda, da še ne znamo na enostaven način reševati tekem,« je po tek- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so pri Veliki Nedelji ugnali žilave goste iz Hrastnika. Na fotografiji je v ospredju Daniel Mesarič. mi povedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. V 2. polčasu obramba Jeruzalema več ni bila tako čvrsta. V golu Dola je Nunčič še naprej nizal obrambe, gostje so izkoristili sleherno napako domačinov in v 51. minuti prvič v 2. polčasu izenačili (18:18) in nato še dve minuti kasneje v drugo (19:19). Zadišalo je po popolnem preobratu, saj domača ekipa ni imela pravih rešitev v napadu. Ob brezidejnem napadu so Jeruzalemčani ostali še brez Rokomet • 1. A SRL (ž), 2. krog Celjanke do neulovljive razlike s kontrami Ptujske rokometašice so pred okrog 100 gledalci v športni dvorani Ljudski vrt odigrale drugo zaporedno zelo zahtevno tekmo, po Zagorju še z ekipo Z'dežele, ki veljata za drugo in tretjo najmočnejšo ekipo v Sloveniji. Za varovanke trenerja Ivana Hrupiča so to bile (pre)visoke ovire ... Začetek tekme je bil v znamenju iste pesmi kot na večini tekem ŽRK Ptuj - slab začetek. To je ekspresno botrovalo rezultatu 2:5. Zaostanek je domačinke še pravočasno prebudil in s serijo 4:0 so v 13. minuti prešle celo v vodstvo 6:5. Celjanke so prešle na obrambo 5-1, s katero so posebno pozornost namenile Ko-rotajevi, v takšni postavitvi pa Ptujčanke niso našle pravih rešitev. Ko je bila Korotajeva »odrezana od igre«, je bila igra bistveno manj tekoča in organizirana, prav tako pa so ptujske igralke prevečkrat na hitro zaključile 1.ASRL (ž) REZULTATI 2. KROGA: ŽRK Ptuj - Z'dežele 23:33, Ž.U.R.D. Koper - Krka 20:27, Velenje - Mlinotest 23:33, Krim Mercator - Ljubljana 49:18, Zagorje - Zelene doline Žalec 19:22. ŽRK Ptuj - ŽRK Z'dežele Celje 23:33 (11:15) ŽRK PTUJ: Pušnik, Kac, Kreft, Šauperl-Ilič 8 (5), Želj, Bolcar 5, Skrinjar 2, Varga, Puž 1, Bezjak, Majcen, Marčič 1, Korotaj 4, Ko-lenko 2 (1), Luknjar. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMETROVKE: ŽRK Ptuj 6/7, ŽRK Z'dežele Celje 1/3. IZKJUČIT-VE: ŽRK Ptuj 6 minut, ŽRK Z'deže-le Celje 6 minut napade. Plod teh neuspešnih zaključkov so bili hitri nasprotni napadi, t. i. kontre Celjank, v katerih sta skozi celotno tekmo prednjačili krilni igralki Regner-jeva (9 zadetkov) in Piškova (7). Na krilih »lahko doseženih zadet- kov« so gostje že v prvem delu prišle do otipljive prednosti štirih zadetkov. Ta razlika bi lahko bila še višja, a je v domačih vratih v prvem delu dobro branila vratar-ka Pušnikova. V nadaljevanju je trener Hru-pič poizkušal spremeniti potek tekme s prehodom iz postavitve 6-0 v 5-1, a tudi ta sprememba ni prinesla želenih učinkov. Na drugi strani tudi v napadu ni steklo, saj je bilo preveč napak na postavljeno obrambo in Celjanke so neumorno »mlele« naprej. Tako je bilo v 40. minuti +7 za gostje, po golu reprezentantke Hrničeve v 54. minuti pa že +12. V tem obdobju je praktično igrala le ekipa Celja in njihova zmaga je povsem zaslužena. V domači vrsti je solidno branila Pušnikova, po poškodbi je svoj delež tako v obrambi kot v napadu dodala izkušena Bolcarjeva, najučinkovitejša strelka pa je bila Šauperl-Iličeva z 8 zadetki, pet jih je dosegla iz sedemmetrovk. Po dveh zelo težkih uvodnih tekmah v 1. A državni ligi bodo Ptujčanke prvi par točk lovile v četrtek, ko bodo v gosteh nastopile proti ekipi Zelena dolina. Za tekmo proti Žalčankam so se posebej pripravljale in so v ponedeljek odigrale tudi prijateljsko pripravljalno tekmo z mladinsko reprezentanco Slovenije. V slednji so zaigrale tudi tri nadarjene ptujske rokometašice Puževa, Marčičeva in Kolenkova. David Breznik 1. KRIM MERCATOR 2 2. MLINOTEST 2 3. Z DEŽELE 2 4. KRKA 2 5. ZAGORJE 2 6. VELENJE 2 7. ZELENE DOLINE ŽALEC 2 8. Ž.U.R.D. KOPER 2 2 0 0 4 2 0 0 4 110 3 110 3 10 12 10 12 10 12 0 0 2 0 poškodovanega Jureta Kocbeka. »Organizatorja igre Čudiča nam je tekmec 'odrezal', Kocbek pa je zaradi poškodbe moral z igrišča, zato smo naleteli na težave. Sreča, da ta kriza ni trajala predolgo in da smo končnico odigrali, kot znamo, tako v napadu kot v obrambi. Vseeno menim, da je naša zmaga zaslužena, čeprav bi si tudi gostje za svojo predstavo lahko zaslužili točko,« je po tekmi še dejal trener Jeruzalema Saša Pra-potnik. Z golom Roka Žurana (20:19) je igra gostiteljem znova stekla, s serijo 4:0 je sledil prevzem vodstva 23:19. Zmagovalec je bil odločen, saj je ekipa Jeruzalema preveč izkušena in kakovostna, da bi v zadnjih treh minutah takšno prednost izpustila iz rok. »Bili smo tako blizu presenečenju in seveda smo nekoliko razočarani, da smo ostali brez točk. Imel sem svoj dan in zbral lepo število obramb, ampak kot kaže končen izid, je bilo mojih obramb še premalo. Ob tej priložnosti čestitam svoji ekipi za predstavo pri Veliki Nedelji. Verjamem, da bomo v prihodnje še nevaren tekmec preostalim ekipam. Naš cilj je obstati v ligi,« je po tekmi povedal najboljši posameznik gostov na tekmi vratar Nunčič. To je bila druga »domača« zmaga v nizu brezdomnih Ormo-žanov, tokrat dosežena pri Veliki Nedelji. V 4. krogu Ormožane v soboto, 29. 9., ob 19.00 čaka tekma v gosteh v Ivančni Gorici. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik 9. ZRK PTUJ 10. LJUBLJANA 2 0 0 2 0 0 0 Ptujska ženska rokometna vrsta (na fotografiji v ospredju Katja Bolcar) je doživela prepričljiv poraz. Nogomet, 2. SNL: Nafta in Bravo tokrat brez zmage Osmi krog se je s tekmo v Ravnah začel že v petek, končal pa se je v ponedeljek pozno popoldan na Ptuju. Slednja je bila odigrana po zaključku redakcije. Korošci so se odlično uprli favorizirani Nafti in ohranili svojo mrežo nedotaknjeno. Čeprav so Prekmurci celotno srečanje pritiskali, bi lahko na koncu celo ostali brez točke, saj so imeli domačini lepo priložnost v 90. minuti. Brez načrtovane zmage je ostala tudi zasedba Brava, ki je proti Novomeščanom dvakrat zaostajala, kapetan Mitja Križan pa je na koncu vendarle poskrbel za izenačenje. Za Bravo je po izjemnem uvodu (4 zmage) to že tretja tekma brez polnega izkupička. Začasno je 2. mesto na lestvici zasedla ekipa Tabor Sežana, ki je - nasprotno od Brava - po neprepričljivem začetku sezone zmagala tretjič zapored. Trener Andrej Razdrh je vendarle našel zmagovito formulo za svojo ekipo, ki jo z 10 doseženimi zadetki na igrišču vodi Papa Ibou Kebe. Dva je dosegel tudi v tem krogu. Tekma z največ naboja in pred največ gledalci - približno 500 -je bila odigrana v Beltincih. Varovanci Zlatka Gaborja bolje igrajo v gosteh, kar se je potrdilo tudi v tem krogu, ko so izgubili že tretje domače srečanje, tekmo pa za nameček končali še z dvema izključenima igralcema. Z ne najprepričljivejšimi predstavami, a s pridnim zbiranjem točk se pri vrhu drži tudi ekipa Ankaran Postojna. Pobira se ekipa Brežic, ki ji je v sodniškem dodatku uspelo odščipniti dragoceno točko Dobu. Gneča v sredini lestvice je precejšnja, deset ekip med 3. in 12. mestom loči le 5 točk. REZULTATI 8. KROGA: Fužinar Vzajemci - Nafta 1903 0:0; Bravo - Krka 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Kostanjšek (7.), 1:1 Brekalo (17.), 1:2 Kim (60.), 2:2 Križan (76.); Brežice Terme Čatež - Roltek Dob 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Mlakar (30.), 1:1 Blaževič (91.); Vitanest Bilje - Rogaška 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Humar (14.); Ankaran Postojna - Ilirija 1911 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Doči (43.); Cherrybox 24 Tabor Sežana -Brda 4:2 (1:0); strelci: 1:0 Nema-nič (36.), 2:0 Kebe (49.), 3:0 Kebe (59.), 3:1 Marcius (62.), 3:2 Mar-cius (67. z 11 m), 4:2 Vukelič (75.); Beltinci - Jadran Dekani 1:2 (1:0); strelci: 0:1 Ciglarič (45.), 0:2 Raduha (80., avtogol), 1:2 Niko-lič (86., z 11 m). Rdeča kartona: Lukač (85.), Raduha (89., oba Beltinci). Tekma Drava Dakinda Ptuj -Kalcer Radomlje je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. I. NAFTA 1903 6. ROLTEK DOB 7. ROGAŠKA 8. FUŽINAR VZAJEMCI 9. KALCER RADOMLJE 10. KRKA II. BELTINCI 12. JADRAN DEKANI 13. ILIRIJA 1911 14. VITANEST BILJE 15. BREŽICE ČATEŽ 16. BRDA 2 1 15:11 17 3 1 13:8 12 3 2 12:12 3 2 9:9 12 2 2 14:7 11 4 2 12:12 10 1 4 14:15 10 0 5 15:20 9 1 5 12:18 7 1 5 5:18 7 2 5 7:21 5 2 6 12:23 2 M 0 torek • 25. septembra 2018 Šport Štajerski 15 m PrEfOaU * ' > ■ »V Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Žan Rudolf (Mass, št. 177) je zmagal v teku na 800 metrov. Atletika • Ekipno člansko državno prvenstvo Kristjan Čeh (AK Ptuj) je bil prvo ime domače ekipe. Cvet slovenske atletike na Ptuju Sezono na prostem je veliko najboljših slovenskih atletov in atletinj minuli konec tedna sklenilo na Ptuju, kjer je na Mestnem stadionu dva dni potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za člane in članice. Pogled na startno listo je mnoge presenetil, saj se je na njej znašlo veliko največjih imen slovenske atletike v tem trenutku, prav tako pa večina najbolj nadarjenih mladih slovenskih atletov. Ti so se prišli na Ptuj srčno borit za svoj klub in za njegovo čim višje mesto v ekipnem vrstnem redu. Orga- nizatorji iz Atletskega kluba Ptuj so lahko nedvomno zadovoljni z listo nastopajočih, nekoliko manj pa z vremenom, ki je na deževno soboto - resnici na ljubo - bolj kot tekmovalce oviralo same sodnike in pomočnike na tekmovališčih. Teh je bilo za nemoteno izpeljavo tekmovanja okrog 50, kompleksno tekmovanje pa je bilo izpeljano na zares visokem nivoju. Vodja tekmovanja Aleš Bezjak je o tem dejal: »Za AK Ptuj je bila organizacija takšnega tekmovanja velik izziv, saj v zadnjih letih letno organiziramo dva do tri tekmovanja na državni ravni, a še nikoli se nismo lotili organizacije tako velikega tekmovanja, kot je bilo ekipno prvenstvo Slovenije za člane in članice. To je v Sloveniji med atleti zelo prestižno, kar se je tokrat videlo tudi na Ptuju, saj so za svoje klube in društva tekmovali najboljši slovenski atleti in atletinje. Na Ptuju smo videli na delu cvet slovenske atletike, posledično tudi številne odlične rezultate. Za samo tekmovanje lahko rečem, da je bilo izpeljano na zelo visokem nivoju.« Med najboljšimi slovenskimi atleti je treba izpostaviti Luka Janežiča, Jana Žumra, Kristjana Čeha, Žana Rudolfa Rokomet • 1. B SRL (m) Pravi derbi - napet do konca Drava Ptuj - Butan plin Izola 24:24 (9:9) DRAVA PTUJ: Zupanc 2, Re-isman, Sivka 8 (2), M. Žuran 1, Gregorc, Belec, Grobelnik 4 (2), Rožman, Stopar 5, Bedrač, Hrupič 4, Koštomaj, Žunič, Bračič, Kra-bonja, S. Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 4/5, Butan plin Izola 3/3. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 4 minute, Butan plin Izola 8 minut Izolčani so pred začetkom sezone glasno napovedali, da je njihov cilj uvrstitev v 1. A državno ligo, s čimer so se postavili v vlogo rahlega favorita tudi na Ptuju. A tekma v športni dvorani Ljudski vrt bi se lahko glede na prikazano obrnila na eno ali drugo stran ... Šlo je za zares izenačeno in kakovostno tekmo, v kateri so gostje delovali na zgornjem »limitu«, medtem ko imajo rokometaši Drave še možnosti za napredek in razvoj v igri. Pravi derbi je bil rezultatsko večinoma časa zelo izenačen in le Izolčani so prišli enkrat do prednosti dveh ter enkrat do prednosti treh zadetkov. Poravnan uvodni del tekme je zaznamovala poškodba kapetana Žurana, ki v nadaljevanju ni več igral. Na semaforju je bila izpisana 13. minuta, ko je bilo 5:5 in takrat so domačini preveč komplicirali v napadu ter zapored zapravili nekaj strelov, kar so gostje izkoristili in s serijo 0:3 prišli do največje prednosti na tekmi - 5 8. Sledil je odločen odgovor domačinov za poravnanje izida in rezultat polčasa 9:9. V nadaljevanju se je ritem igre še stopnjeval in gledalci so lahko spremljali zares kakovostno rokometno predstavo. Obe ekipi sta igrali zelo dobro predvsem v obrambi, saj sta na črti postavili trdna zidova v postavitvi 6-0. Ob dobri obrambi je v domači vrsti treba izpostaviti tudi v vratih razpoloženega vratarja Belca, ki je odlično opravil svoje delo. Na parketu je potekala trda borba za vsak zadetek; tri v nizu so ponovno dosegli v sredini drugega dela igralci Izole za prednost 16:18. Do konca tekme se je nato igralo po sistemu »gol za gol«, še posebej napeta je bila končnica, pred- 1. B SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Butan plin Izola 24:24, Radeče papir nova - Rudar 29:26, Krško - Herz Šmartno 37:21, Škofljica Pekarna Pečjak - Pomurje 35:25, Brežice - Ajdovščina 27:27, Slovenj Gradec 2011 - Mokerc-Ig 35:24. Tekma LL Grosist Slovan -Črnomelj je bila prestavljena. 1. SLOVENJ GRADEC 2011 2 2 0 0 4 2 110 3 2 110 3 2 10 12 2 10 12 2 1 0 1 2 1 1 0 0 2 2 1 0 1 2 2 1 0 1 2 1 0 1 0 1 2 0 1 1 1 2 0 1 1 1 2 0 1 1 1 2 0 0 2 0 2. DRAVA PTUJ 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. KRŠKO 5. ŠKOFLJICA PEČJAK 6. RADEČE PAPIR NOVA 7. LL GROSIST SLOVAN 8. RUDAR 9. HERZ ŠMARTNO 10. ČRNOMELJ 11. BREŽICE 12. AJDOVŠČINA 13. POMURJE 14. MOKERC-IG vsem zadnja minuta. V njej je pri rezultatu 24:24 za domačine strel iz sedmih metrov zapravil Sivka, kar je bil njegov prvi in edini zgrešeni strel na tekmi - sicer je igral odlično. V obrambi so Ptujčani z močno, »pravo moško« obrambo ubranili zadnji napad Primorcev za zmago, tako da se je tekma na koncu zaključila brez zmagovalcev. Povsem pravično glede na prikazano . Za točko na derbiju so na domači strani najzaslužnejši zelo učinkoviti Sivka z 8 zadetki, vratar Belec, krožni napadalec Stopar, ki je ob petih zadetkih odigral zelo dobro tudi v obrambi, in Hrupič, ki je na tekmi dosegel štiri zadetke, dva v odločilnih trenutkih v končnici obračuna. Za ekipo Butan plin sta neumorno zadevala z levega krila Božič in z levega beka Poberaj, medtem ko je bil po pričakovanjih prvo ime Izolčanov njihov desni bek - legendarni slovenski reprezentant Matjaž Brumen, ki je tudi zabil 7 zadetkov. A tudi to ni bilo dovolj za zmago na tokratni tekmi, v kateri so igralci Drave zares dobro igrali v obrambi, iz katere po besedah trenerja Vladimirja Vujoviča tudi vse izhaja. V napadu so naredili še kakšno napako preveč, a to je del, v katerem lahko v prihodnosti od ptujskih rokometašev pričakujemo še boljše predstave. David Breznik Majo Mihalinec, Anito Horvat, Martino Ratej, Tino Šutej, Marušo Mišmaš ... Glede na dosežene rezultate sta pri moških z doseženimi več kot 1000 točkami izstopala Luka Janežič (Kladivar Celje), ki je za rezultat 21.40 v teku na 200 metrov dobil 1009 točk, Kristjan Čeh iz domačega kluba pa je dvokilo-gramski disk za zmago vrgel 56,95 metra daleč, kar mu je prineslo 1004 točke. Več vrhunskih rezultatov je bilo tokrat doseženo v ženski konkurenci, kjer je bila prvo ime Martina Ratej (Kladivar), saj je v metu kopja dosegla 60,15 metra in za to prejela 1081 točk. Po točkah so ji sledile štafeta Mass 4-krat 400 metrov, ki je progo zmogla v času 3.43.12 (1030 točk), nato Maja Mihalinec (Velenje) z rezultatom 11.83 sekunde v teku na 100 metrov (1026), Aneja Simonič (Mass) za tek na 400 metrov z ovirami z rezultatom 1.00.02 (1021), Klara Lukan (Mass) je 1500 metrov dolgo razdaljo zmogla v času 4.24.93 (1013), natančno 1000 točk je dobila še Barbara Špiler (Brežice), saj je v metu kladiva dosegla 64,22 metra. To so bili najboljši posamezni rezultati, a za končno ekipno zmago štel je seštevek vseh rezultatov in vseh točk. Naslova ekipnih državnih prvakov so se v obeh kon-kurencah veselili člani Atletskega društva Mass Ljubljana. Ekipa Atletskega kluba Ptuj na tekmovanju na Ptuju: moška ekipa: Jurček Korpič Lesjak, Boštjan Nahberger, Žan Viher, Jaka Kostanjevec, Grega Pavlovič, Jan Bezjak, Blaž Vozlič, Zoran Nedog, Mark Drevenšek, Kristjan Čeh, Andrej Voglar, Tomaž Rakuš, Aljaž Brlek, Robert Prelog; ženska ekipa: Doroteja Domjan, Zala Cunk, Gaja Elena Stanov-nik, Karmen Grnjak, Špela Gaber, Sara Serdinšek. Odlični nastopi in 4. mesto za ptujske atlete Na nastop na Ptuju so se intenzivno pripravljala tudi domača ekipa. O tem je trener v AK Ptuj Aleš Bezjak dejal: »Dejansko smo se z atleti dva meseca pripravljali za ta nastop. Poseben izziv za nas trenerje je bil ta, kako atlete dobro pripraviti tudi za nastope v tistih disciplinah, v katerih nimamo specialistov. To nam je kar dobro uspelo, nekateri atleti so se tudi podredili ekipi tako, da so tokrat tekmovali v disciplinah, ki niso njihove primarne. Vse za to, da je naša ekipa dosegla dober rezultat.« Ptujska moška ekipa je na koncu bila celo četrta! Za ta uspeh je s svojimi rezultati največ točk prispeval Kristjan Čeh z zmago v metu diska (56,95 metra) ter 2. mestom v suvanju krogle (14,52 metra). Zmage se je v metu kladiva veselil tudi Jurček Korpič Lesjak, ki je orodje vrgel 55,60 metra. Odlično je s svojimi nastopi opravil tudi Žan Viher, saj je zmagal v skoku v daljino (673 cm), drugi je bil v teku na 110 metrov z ovirami (14.99 sekunde), četrto mesto pa je dosegel s štafeto 4-krat 100 metrov, ki je nastopila v postavi- Ekipno prvenstvo Slovenije za člane in članice, rezultati: moški: 1. AD Mass Ljubljana 16857 2. AK Krka Novo mesto 14910 3. AD Kladivar Celje 14014 4. AK Ptuj 13809 ženske: 1. AD Mass Ljubljana 17546 2. AD Kladivar Celje 17389 3. AD Kronos Ljubljana 14431 8. AK Ptuj 3587 Tomaž Rakuš, Grega Pavlovič, Jan Bezjak in Žan Viher - dosegla je rezultat 43.47 sekunde. »Realno smo v klubu pričakovali četrto mesto. Na koncu nam je zmanjkalo le 200 točk do medalje, z doseženimi rezultati vseh naših atletov pa smo lahko zares zadovoljni,« je dejal Bezjak. Manj številčna je bila ptujska ženska ekipa, ki je štela le šest tekmovalk. Med njimi se je najbolj izkazala Zala Cunk s 4. mestom v suvanju krogle (10,43 metra). Ma-loštevilčna ženska ekipa AK Ptuj je zasedla zelo solidno 8. mesto med petnajstimi sodelujočimi ekipami. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Izjemno kakovosten in izenačen derbi se je končal z najpravičnejšim rezultatom - remijem. 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 25. septembra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj V Cirkulanah remi med rivali za prestol 3. SNL sever: »En niz se je končal, drugega V I • v . • v želimo začeti ze v nedeljo« REZULTATI 6. KROGA: Dravinja - Videm pri Ptuju 2:0 (1:0), Kety emmi Bistrica - Šampion 2:3 (2:2), Zreče - Šmartno 1928 2:2 (1:2), Tehnotim Pesnica - Mons Claudius 0:0, Pohorje - Avto Grubelnik Dravograd 3:6 (1:2). 1. VIDEM PRI PTUJU 6 5 0 1 10:5 15 2. ŠMARTNO 1928 6 4 1 1 13:6 13 3. K. E. BISTRICA 6 3 1 2 13:6 10 4. ŠAMPION 6 3 1 2 13:9 10 5. DRAVINJA 6 2 2 2 5:5 8 6. ZREČE 5 1 3 1 5:5 6 7. DRAVOGRAD 5 2 0 3 10:16 6 8. TEHNOTIM PESNICA 5 1 2 2 4:7 5 9. POHORJE 5 0 2 3 8:14 2 10. MONS CLAUDIUS 6 0 2 4 5:13 2 ; Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 10. KROGA, SREDA OB 20.00: Krško - Domžale; ČETRTEK OB 15.30: Triglav - Mura; OB 18.00: Maribor - Rudar Velenje; OB 20.10: Celje - Aluminij; OB 20.15: Olimpija - Gorica. Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI +35 VZHOD PARI 5. KROGA, PETEK OB 17.30: Borovci - Grajena, Gorišnica -Zavrč-Cirkulane, Podvinci - Leskovec, Dornava - Markovci. VETERANI +35 ZAHOD PARI 5. KROGA, ČETRTEK OB 17.30: Hajdina - Skorba; PETEK OB 17.30: Tržec - Spodnja Polskava, Podlehnik - Gerečja vas, Lovrenc - Pragersko. VETERANI +40 PARI 5. KROGA, PETEK OB 17.30: Majšperk - Videm pri Ptuju, Pohorje-Oplotnica - Ormož, Zgornja Polskava - Hajdoše. JM DRAVINJA - VIDEM PRI PTUJU 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Ramšak (8.), 2:0 Brglez (67.) VIDEM: Mikic, Plajnšek, Antolic, Kostanjevec, Adedoja, Cafuta, Lo-venjak, Tement (od 60. Hliš), Bo-žak, Krajnc, Vajda (od 74. Mohor-ko). Trener: Robert Hojnik. Po odličnem začetku sezone in petih zaporednih zmagah se je serija Vidma ustavila. To se je v soboto zgodilo v Slovenskih Konjicah, kjer domačini doslej niso bili posebej uspešni, a so tokrat izkoristili posebne okoliščine in v deževnem vremenu na izjemno razmočenem igrišču slavili dokaj presenetljivo zmago. Domačini so srečanje odlično odprli in si že v uvodnih 15. minutah pripravili tri ali štiri res lepe priložnosti. Eno so izkoristili, kar je bila dobra popotnica za nadaljevanje tekme. Začetek je še bil odigran v dokaj dobrih igralnih pogojih, a so se ti z vsako minuto slabšali. Videmčani so uspeli vzpostaviti ravnotežje v igri, a posebej nevarni niso bili. V drugem delu je trener Vidma Robert Hojnik spremenil sistem igre, a je ravno v tem času njegova ekipa prejela drugi zadetek. Igralcu v zadnji vrsti je spodrsnilo in dva igralca Dravinje sta stekla sama proti golu ter zadela za 2:0. S tem je bilo srečanje domala odločeno, čeprav je Adedoja nekaj minut pred koncem zadel, a je glavni sodnik po posvetu s stranskih gol razveljavil zaradi domnevne igre z roko. »Vsak niz se enkrat konča, naš se je tokrat v Konjicah, kjer nismo bili na nivoju prejšnjih tekem. Iz tega bi izvzel le vratarja Mikica, ki je tudi tokrat branil odlično. Še vedno smo na vrhu lestvice, že v nedeljo pa proti Pohorju upamo, da bomo znova stopili na zmagovito pot,« je dejal Robert Hojnik. Superliga: štirje igralci dosegli po dva zadetka Praktično v vsakem krogu Superlige je na sporedu vsaj kakšen derbi, bodisi lokalni, bodisi glede na renome ekip, bodisi glede na uvrstitev na lestvici ... Tudi tokrat ni bilo nič drugače ... Prvi lokalni je bil odigran v Mar-kovcih, kjer so gostovali sosedi iz Bukovcev. Domačini iz centra občine so bili »radodarni« in so gostom prepustili celoten izkupiček. Bukovčani so že vodili 0:3, zato njihova zmaga v resnici ni bila ogrožena. Drugo lokalni obračun so gledalci spremljali v Skorbi, kjer so Foto: Črtomir Goznik Sosedski in občinski dvoboj med ekipama iz Markovcev in Bukovcev se je končal z zmago gostov. Markovci - Bukovci 1:3 (0:2); ); 0:1 Antolič (22.), 0:2 Zorec (45.), 0:3 Zorec (64.), 1:3 Majcen (71.). MARKOVCI: Starčič, M .Majcen, S. Majcen (od 79. Levičnik), Anžel, A. Majcen, Šmigoc (od 46. Križaj), Školnik (od 46. Meznarič), Veličkovič (od 61. Ljubec), Bezjak, Leben, Ornik BUKOVCI: Horvat, Prelog, Ratek, Medved, Štiberc, Pernat (od 77. Topolnik), Serdinšek, Zorec, Veršič (od 56. Cebek, od 86. Bratuša), Hebar (od 89. Kelenc), Antolič. Veteranske lige: Hajdina, Podvinci in Videm 100 % VETERANI + 35 ZAHOD REZULTATI 4. KROGA: Gerečja vas - Tržec 2:4, Spodnja Polskava - Lovrenc 3:1, Pragersko - Hajdina 3:7. ci 0:3, Leskovec - Gorišnica 0:4, Zavrč-Cirkulane - Borovci 1:1. 1. PODVINCI 2. GRAJENA 3. GORIŠNICA 4. BOROVCI 5. MARKOVCI 6. LESKOVEC 7. ZAVRČ-CIRKULANE 4 8. DORNAVA 4 4 4 4 3 17:4 14:4 13:4 5:2 4:9 2:12 3:9 3:17 prav tako slavili gostje, v tem primeru igralci Gerečje vasi. Tukaj je bilo - kljub višji zmagi - v določenem trenutku bolj napeto, saj so domačini znižali na 1:2. A nato hitro spet prejeli dva zadetka za končnih 1:4. Zelo podoben potek je imelo tudi srečanje med Hajdinčani in Apačani, le da so domačini po zaostanku 1:2 tukaj prejeli le en zadetek. Resnični derbi kroga pa je bil odigran v Cirkulanah, kjer sta se med sabo merila verjetno dva največja favorita za naslov, Cirkulane in Podvinci. Tudi tukaj so gostje vodili ob polčasu, a je domačinom uspelo izenačiti. Zadnji nedeljski obračun so lahko gledalci spremljali v Stojncih, kjer pa domačini niso dovolili presenečenja. Gostje iz Pragerskega ostajajo brez točk in bodo realno gledano bili bitko za obstanek. V tem, krogu so kar štirje igralci dosegli po dva zadetka, s katerima so odločilno vplivali na rezultat svoje ekipe. To so Nino Šešo (Gerečja vas), Blaž Cesar (Cirku-lane), David Zorec (Bukovci) in Aljoša Fruk (Apače). Slednji je ob Damjanu Antoliču s petimi zadetki najboljši strelec lige. REZULTATI 5. KROGA: Skorba - Gerečja vas 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Šešo (24.), 0:2 Šešo (58.), 1:2 Brodnjak (61.), 1:3 Pože-gar (72.), 1:4 Krajnc (76.); Markovci - Bukovci 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Antolič (22.), 0:2 Zorec (45.), 0:3 Zorec (64.), 1:3 Majcen (71.); Hajdina - Apače 1:3 (0:2); strelci: 0:1 Fruk (25.), 0:2 Fruk (38.), 1:2 Štumberger (55.), 1:3 Frank Ličina (67.); Cirkulane - Podvinci 2:2 (1:2); strelci: 1:0 Cesar (27.), 1:1 Marinič (32.), 1:2 Orovič (40.), 2:2 Cesar (73.); Stojnci - Pragersko 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Petrovič (38.), 2:0 Pi-berčnik (46.), 3:0 Debevec (83., avtogol). 1. liga MNZ Ptuj: Zavrč in Ormož še naprej v »mrtvem teku« V tem krogu sta se dve tekmi -v Podlehniku in Leskovcu - končali brez zadetkov, v Grajeni pa so jih samo domačini dosegli deset, od tega Davor Fleten tri. Pomembne zmage so se v gos-teh veselili igralci Tržca, ki so s tem prehiteli Središčane in jih oddaljili od vrha. Na vrhu vztrajata Zavrč in Ormož, ki sta pred 150 gledalci odigrala derbi doslej neporaženih ekip. Takšni sta ostali tudi po medsebojni tekmi, saj sta se razšli z remijem. Gostje so dvakrat vodili, a je izkušeni Matej Lenart v dinamični končnici, kjer so trije zadetki padli v razmiku le štirih minut, postavil končni rezultat. Na koncu so domačini ostali še brez izklju- čenega igralca, a vseeno zdržali zaključni nalet gostov iz Ormoža. REZULTATI 5. KROGA: Zavrč - Ormož 2:2 (0:1); 0:1 Križanec (30.), 1:1 Leben (77.), 1:2 Zlatnik (78.), 2:2 Lenart (81.). Rdeči karton: Gril (84., Zavrč); Podlehnik - Boč Poljčane 0:0; Leskovec - Gorišnica 0:0; Grajena - Dornava 10:1 (5:0); 1:0 Fleten (7.), 2:0 Fleten (14.), 3:0 Petek (20.), 4:0 Kramberger (42.), 5:0 Zulič (42.) 6:0 Petek (49.), 7:0 Pihler (53.), 8:0 Fleten (56., z 11 m), 8:1 Golob (75.), 9:1 Zulič (83.), 10:1 Pihler (88.); Središče - Tržec 0:2 (0:0); 0:1 Emeršič (79.), 0:2 Emeršič (87.). 1. HAJDINA 4 4 0 0 15:5 12 2. SPODNJA POLSKAVA 4 2 1 1 8:6 7 3.PRAGERSKO 4 2 0 2 10:15 6 4. PODLEHNIK 3 1 1 1 8:6 4 5. SKORBA 3 1 1 1 5:4 4 6. TRŽEC 4 1 1 2 6:14 4 7. GEREČJA VAS 4 1 0 3 7:9 3 8. LOVRENC 4 1 0 3 10:10 2 VETERANI+35VZHOD VETERANI + 40 REZULTATI 4. KROGA: Ormož - Majšperk 2:1, Videm pri Ptuju -Zgornja Polskava 1:0, Hajdoše -Pohorje-Oplotnica 2:7. 1. VIDEM PRI PTUJU 4 4 0 0 11:1 12 2. ORMOŽ 4 3 0 1 6:2 9 3. POHORJE OPLOTNICA 4 2 1 1 4. ZGORNJA POLSKAVA 4 10 3 REZULTATI 4. KROGA: Grajena ■ Dornava 4:0, Markovci - Podvin- 5.HAJDOSE 6. MAJŠPERK 9:5 2:6 4 1 0 3 4:15 4 0 1 3 3:6 8. SREDIŠČE OB DRAVI 5 9. LESKOVEC 5 10. DORNAVA 5 2 0 1 2 0 0 3 10:12 6 2 4:8 5 5 2:26 0 1. ORMOŽ 2. ZAVRČ 3. GRAJENA 4. PODLEHNIK 5. BOČ POLJČANE 6. GORIŠNICA 7. TRŽEC 16:4 16:5 18:14 8:6 7:7 2. liga MNZ Ptuj: Oplotnica kot Maribor, z dvema avtogoloma REZULTATI 4. KROGA: Majšperk picerija Špajza - Op- lotnica 5:1 (0:1); 0:1 Leskovar (36.), 1:1 Letonja (48.), 2:1 Bratkovič (55.), 3:1 Pislak (58.), 4:1 Kos (71., avtogol), 5:1 Veber (89., avtogol); Slovenja vas - Hajdoše 1:2 (1:1); 0:1 Haunholter (11.), 1:1 Drosk (12.), 1:2 Gajser (73.); Zgornja Polskava - Makole Bar Miha 0:4 (0:1); 0:1 Stojnšek (29.), 0:2 Rojs (52.), 0:3 Smogavec (55.), 0:4 Rojs (75.). Rdeča kartona: Potočnik (58.), Leskovar (75., oba Polskava); Mladinec Lovrenc - Polskava avtop. Grobelnik 2:1 (1:0); 1:0 Pul-ko (43.) 1:1 Kos (68.), 2:1 Pulko (88.). Prosta je bila ekipa Rogoznica Slofin. 1. MAJSPERK SPAJZA 2. MAKOLE BAR MIHA 3. POLSKAVA 4 4.HAJDOŠE 4 5. MLADINEC LOVRENC 3 6. ROGOZNICA SLOFIN 2 7. ZGORNJA POLSKAVA 4 8. SLOVENJA VAS 3 9. OPLOTNICA 2 4 4 4 3 17:5 17:10 7:6 7:11 5:5 7:6 5:11 3:7 3:10 Jože Mohorič Motokros • Državno prvenstvo Gajser uspešno lovi jubilejni domači naslov V Dolini pod Kalom so najboljši slovenski motokrosisti pred več tisoč gledalci tekmovali na predzadnji dirki državnega prvenstva. Ti so videli tudi pričakovano zmago Tima Gajserja v razredu MX open. V odprti kategoriji je pričakovano še petič zmagal Tim Gajser (Motocross-Ski Gajser team), ki je imel pred drugouvrščenim Klemnom Gerčarjem (AMD Brežice) več kot minuto prednosti in bo na finalu v Radizelu napadal svoj deseti naslov državnega prvaka. Tretji je bil Aljoša Molnar (TRK Tajfun). Gajser je tako z odli- ko opravil še z eno domačo dirko, ki je bila zanj dober trening pred finalom svetovnega prvenstva. Jan Pancar (AMD Šentvid) je v kategoriji MX2 prikazal izvrstno predstavo. Bil je občutno hitrejši od konkurence in je z zmago navdušil številne domače navijače. Na 1. PODVINCI 2. BUKOVCI 3. CIRKULANE 4. APAČE 5. STOJNCI 6. GEREČJA VAS 7. HAJDINA 8. SKORBA 10. PRAGERSKO 5 4 1 0 12:4 13 5 4 0 1 12:5 12 5 3 2 0 11:6 11 5 3 1 1 11:7 10 5 2 2 1 5 2 1 2 5 1 1 3 8:10 4 5 1 0 4 5:12 3 5 1 0 4 3:11 3 5 0 0 5 1:14 0 9:5 8 8:6 7 Luka Milec (AMD Vurberk) Foto: Jože Bojec drugo mesto se je uvrstil Luka Mi-lec (AMD Vurberk), ki v prvenstvu še vedno vodi, tretji je bil Denis Jakša (MK Bela krajina). V kategoriji MX 125 je bil Maks Mausser (Motocross-Ski Gajser Team) znova najhitrejši med vsemi, še petič letos je stopil na najvišjo stopničko. Pri podmladku je v pokalnem prvenstvu MX 50 novo zmago osvojil Val Slavec (ŠD APJ) in si je s tem že privozil naslov pokalnega prvaka Slovenije, saj ima pred dru-gouvrščenim Luko Juričem točno 50 točk prednosti. Drugo mesto je na dirki osvojil Jan Jakob (Motocross-Ski Gajser Team), tretje pa Matej Cencelj (AMD Lukovica). V kategoriji mlajših veteranov, Veterani 40, sta bila Sašo Kra-gelj (ŠD MX Akademija) in Borut Koščak (AMD Šentvid) več kot krog pred konkurenti. Na koncu je v obeh vožnjah slavil Kragelj. Tudi pri starejših veteranih se je ponovila stara zgodba: Bogomir Gajser (Motocross-Ski Gajer team) je po petih dirkah še vedno nepremagan in je zmagal s krogom prednosti. Drugi je bil Alojz Vogrinc (TRK Tajfun), tretji pa Alojzij Fortuna (MK Team Fortuna). Finale državnega prvenstva bo v soboto, 6. oktobra, v Radizelu. sta torek • 25. septembra 2018 Šport Štajerski 17 Karting • Dirke za DP in pozivne dirke Atraktivne dirke in rekord steze Dirkaška karting sezona je svoj epilog dobila z zadnjo, 6. dirko sezone, ki je bila v nedeljo na novem kartodromu v Slovenji vasi. Avto moto društvo Ptuj je ponovno vložilo veliko truda v organizacijo celovitega dogodka, na katerem so bile tokrat dirke v osmih različnih razredih, ki so štele za državno prvenstvo ali kot pozivne dirke. Pozitivno presenečeni nad obiskom »Vtisi po drugi dirki na novem dirkališču so odlični. Kljub temu da je bilo tekmovalcev nekoliko manj od pričakovanj, smo videli številne zanimive dirke. Pozitivno pa sem presenečen nad dobrim obiskom; to me je spominjalo na nekdanje dirke na kartodromu v Hajdošah, kjer se je pred leti zbiralo res ogromno ljubiteljev kartinga,« je oceno dogodka v Slovenji vasi v strnjeni obliki podal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc: Rezultati: R2 Rotax Micro Max: 1. Nik Ščulac (AMD Ptuj), 2. Aleksandar Bo-gunovič (AMD Ptuj); R3 Rotax Mini Max: 1. Mai Sadar (AMD Šlander), 2. Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina), 3. Mitja Miklaužič (AMD Hajdina); R4 Rotax Junior Max: 1. Nik Štefančič (AMD Šlander); R5 Rotax Max: 1. Katja Pivk (AMD Šlander); R6 Rotax DD2: 1. Klemen Jug (AMD Šlander), 2. Primož Matelič (AMD Hajdina), 4. Borut Kolar (AMD Ptuj); R8 KZ2: 1. Jan Ternjak (Klub F1 Mini Racing Team). Na dober kilometer dolgi progi smo videli kar nekaj atraktivnih dirk. Najprej so se vozniki in tudi nekaj voznic pomerili na uradnem merjenju časov, nato v finalu 1 in za konec še v finalu 2. Razred R2 Micro Max je bil popolnoma v znamenju domačega društva, saj je Nik Ščulac zmagal pred Aleksandrom Bogunovi-čem. Za mladega voznika je bila to prva zmaga na dirkah za državno prvenstvo in po dirki je dejal: »Zelo sem se trudil v obeh dirkah, Foto: Črtomir Goznik Borut Kolar (AMD Ptuj) zato sem zelo vesel zmage. V obeh dirkah sem zelo pritiskal na 'gas' in sem bil veliko hitrejši od tekmecev.« Gledalci so zelo zanimivi dirki videli v razredu R3 Rotax Mini Max. V seštevku obeh voženj se je veselil Mai Sadar (AMD Šlander Celje), drugi je bil Dimitrij Mlakar in tretji Mitja Miklaužič (oba AMD Hajdina). Spektakularna je bila predvsem druga vožnja, v kateri je tri kroge do konca še vodil Sadar, a nadarjeni Mlakar mu je pazljivo sledil in ga nato v ovinku prehitel ter si je do konca privozil lepo prednost. O tem manevru in o sami dirki je Mlakar povedal: »Dirka je bila odlična, pri prehitevanju pa sem izkoristil zavetrje, da sem lahko prehitel Sadarja. Ko pred sabo nisem imel več nikogar, sem se odpeljal naprej, kar rad storim vedno, ko imam to možnost. Tako sem storil tudi tokrat in sem na tem lepem dirkališču vesel zmage v drugi finalni vožnji.« Vozniki iz Spodnjega Podravja so bili udeleženi tudi v razredu R6 Rotax DD2. Prvo finalno dirko je z velikim naskokom suvereno dobil Primož Matelič (AMD Hajdina), ki se mu je v drugi vožnji pokvaril motor, tako da je odstopil. Kljub temu je v seštevku obeh dirk zasedel 2. mesto. Član AMD Ptuja Bo- Tenis • Mednarodni turnirji Nini prva letošnja turnirska zmaga V glavnem mestu Črne gore je prejšnji teden potekal ITF-ženski profesionalni turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Na njem je nastopila tudi 21-letna članica TK Galtena Nina Potočnik (367. na WTA). Med posameznicami se je poslovila v 1. krogu, saj jo je v treh nizih izločila Ukrajinka Ganna Pozn-khirenko (425.). Veliko uspešnejša je bila Nina med dvojicami, kjer je nastopila skupaj z Miriam Kolod-ziejovo. Z vrstnico iz Češke sta se odlično ujeli in že v uvodnem krogu ugnali 2. nosilki. Tudi v nadaljevanju sta bili dovolj prepričljivi, da sta se prebili vse do finalnega nastopa, kjer ju je pričakala bo-sansko-slovenska dvojica Nefisa Berberovič-Veronika Erjavec. Za Slovenijo je bila tako zmaga zagotovljena v obeh primerih, boljši pa sta bili na koncu Potočnikova in Kolodziejova. Ti sta v t. i. master tie-breaku dobesedno »postavili zid« na mreži, saj tekmicama nista prepustili niti točke... Za Potočnikovo je to šesta turnirska zmaga med dvojicami, a prva letošnja in prva na turnirju ranga 25.000 dolarjev (prejšnje 10.000 in 15.000). Foto: Črtomir Goznik Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina, št. 359) je odpeljal odlično drugo finalno dirko. rut Kolar je skupno v tem razredu zasedel 4. mesto. Najbolj močna in zanimiva je bila združena dirka razredov R8 KZ2 in R9 Shifter. V slednjem je član AMD Hajdina Marko Žerak zasedel 2. mesto, posebno pozornost pa si je s svojim brezkompromisnim dirkanjem pridobil mladi hrvaški voznik Jan Pokos. Dobil je obe dirki razreda R8 KZ2 in je tudi v obeh postavil rekordna časa v posameznem krogu. Najprej je krog odpeljal v času 42.592 sekunde, nato pa še hitreje - 42.407 sekunde (prejšnji rekord je držal Vid Pšajd iz AMD Hajdina, op. a.). Po končani dirki je Pokos o rekordu dirkališča v Slovenji vasi dejal: »Odpeljal sem 'na polno' in s časom ter svojo vožnjo sem zares zadovoljen. Mogoče bi se dalo peljati še kakšno desetinko hitreje, vendar sem danes dal zares vse od sebe za ta odličen čas.« V seštevku društev je tudi tokrat z velikim naskokom 1. mesto zasedla ekipa AMD Šlander Celje (330 osvojenih točk), AMD Haj-dina in AMD Ptuj pa je na 2. in 3. mestu ločila le ena sama točka! Hajdinčani so jih osvojili 132, Ptu-jčani pa 131 ... Dva naslova na Ptuj in dva na Hajdino Državno prvenstvo v kartin-gu je v letu 2018 sestavljalo šest dirk v šestih dirkaških razredih. Za mesta in točke so se dirkači borili po dvakrat v Slovenji vasi in Novem Marofu ter po enkrat na Vranskem in v Čedadu. Skupni seštevek točk je dal nove državne prvake, ki bodo povabljeni na zaključno prireditev in podelitev AMZ Slovenije. V sezoni 2018 se lahko s po dvema posameznima naslovoma državnih prvakov pohvalijo pri AMD Ptuj in AMD Hajdina. Ptujča-ni imajo državnega prvaka v R2 Rotax Micro Max in to je Aleksandar Bogunovič. V istem razredu je njegov klubski kolega Nik Ščulac zasedel 2. mesto. Razred R3 Rotax Mini Max je v domeni AMD Hajdina, saj je državni prvak Dimitrij Mlakar, njegov uspeh pa je s 3. mestom dopolnil Mitja Miklaužič. Peto mesto je v tem razredu zasedel Ptujčan Taj Kovačič. Do drugega mesta v državi je v R4 Rotax Junior pridirkal Matic Kolmanič (AMD Ptuj). Matjaž Bogadi (AMD Ptuj) je v R5 Rotax Max v sezoni 2018 osvojil 4. mesto v državi. Odlično je skozi celotno sezono nastopal Primož Matelič (AMD Hajdina), ki je suvereno zmagal v R6 DD2, medtem ko je v tem razredu Borut Kolar (AMD Ptuj) zasedel 4. mesto. V zadnjem razredu, ki je štel za naslove državnega prvaka R8 KZ2, se je naslova najboljšega v državi veselil Karim Greblo (AMD Ptuj), peti je skupno Vid Pšajd, šesti Jan Skledar in osmi Maks Mlakar (vsi AMD Hajdina). Vsi doseženi rezultati so bili preslikani tudi v točke za ekipni naslov državnih prvakov v kartin-gu. Zmage in naslova so se veselili celjski dirkači iz AMD Šlander, ki so skupno zbrali 1932 točk, na 2. mestu je AMD Ptuj s 1651 točkami in na tretjem mestu je AMD Hajdi-na z zbranimi 904 točkami. Tako sta obe naši dirkaški sredini uspešno zaključili tekmovalno leto 2018, v katerem so njihovi dirkači dosegli po dva posamezna naslova državnih prvakov in ob tem so dosegli še nekaj odličnih rezultatov na posameznih dirkah v domovini ter tudi v tujini. David Breznik Zmagovalna dvojica turnirja v Podgorici: Nina Potočnik in Miriam Kolodziejova ITF-turnir v Podgorici (25.000 dolarjev), dvojice: 1. krog: Potočnik/Kolodziejo-va - Poznkhirenko/Wachaczyk (Ukrajina/Nemčija, 2.) 6:1,6:4; četrtfinale: Potočnik/Kolodzie-jova - Herdzelas/Serban (BiH/Romunija) 6:2, 5:7,10:8; polfinale: Potočnik/Kolodziejo-va - Colmegna/Marchetti (Italija, 4.) 6:2,6:4; finale: Potočnik/Kolodziejova - Berberovič/Erjavec (BiH/Slovenija) 2:6,6:3,10:0. Mladinski ITF-turnir v BiH: Ptujčani reševali slovensko čast V Mostarju je pretekli teden potekal mladinski ITF-turnir 4. ranga. Na njem je nastopila precej močna slovenska zasedba, v kateri so izstopali člani TK Terme Ptuj Maja Makorič, Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič. Pri dekletih je bila 16-letna Maja Makorič (371. na mladinski ITF-lestvici) 5. nosilka, kar je z uvrstitvijo v polfinale celo presegla. Tam jo je ustavila leto starejša Ukrajinka Viktorija Pe-trenko (308.), ki je bila nato v finalu boljša od še ene slovenske predstavnice, Pie Lovrič (ta je v domačem ligaškem tekmovanju prav tako nastopala za TK Terme Ptuj). Zmagovalci dvojic na turnirju v Mostarju: Blaž Vidovič, Pia Lovrič, Maja Makorič in Filip Jeff Planinšek. Odlično je igrala tudi 16-letna Tara Gorinšek, bila je celo blizu polfinala, a je na koncu v četrtfi-nalu za las klonila proti 3. nosilki iz Srbije Eleni Milovanovič. Med dvojicami sta bili Maja Ma- ITF-turnir v Mostarju, rezultati, fantje: 1. krog: Planinšek (3.) - Bašič (Hrvaška) 7:5, 5:7, 6:3; Vidovič -Palovic (Slovaška, 4.) 3:6, 6:4, 3:6; 2. krog: Planinšek (3.) - Fajta (Madžarska) 6:4, 6:4; četrtfinale: Planinšek (3.) - Samuel (VB) 7:6(4), 6:3; polfinale: Planinšek (3.) - Feke-te (Slovaška, 5.) 7:6(4), 0:6, 4:6. Dvojice: četrtfinale: Planinšek/Vidovič Bašič/Dizdarevič (Hrvaška) 7:6(1), korič in Pia Lovrič 1. nosilki in sta na koncu tudi dvignili v zrak lovoriko zmagovalk. Do tega sta prišli brez izgubljenega niza. Zelo dobro je igrala tudi dvojica Nika Stra-šek-Tara Gorinšek, ki je izločila 2. polfinale: Planinšek/Vidovič Elamin/Samuel (Irska/VB) 6:7(1), 6:1, 10:4; finale: Planinšek/Vidovič - Dob-rinac/Dujmovič (Srbija/Hrvaška) 7:5, 6:2. Dekleta: 2. krog: Makorič (5.) - Bojič (BiH), 6:2, 4:1 - predaja, Gorinšek ■ Dodik (BiH) 4:6, 7:6(3), 7:6(4); četrtfinale: Makorič (5.) - Wurth (Hrvaška) 6:2, 6:4, Gorinšek - Mi-lovanovič (Srbija, 3.) 3:6, 6:4, 5:7; polfinale: Makorič (5.) - Petren-ko (Ukrajina, 4.) 6:7(2), 4:6; nosilki, v četrtfinalu pa klonila šele v master tie-breaku. Med fanti je bil 3. nosilec 17-le-tni Filip Jeff Planinšek, tudi on je ta status z uvrstitvijo v polfinale potrdil. Tudi v polfinalu je povedel 1:0 v nizih proti Slovaku Janosu Feketu, a nato slabše nadaljeval in ostal brez finalnega nastopa. Blaž Vidovič tokrat ni imel sreče z žrebom, saj je že v uvodnem krogu prekrižal loparje s 4. nosilcem, Slovakom Lukasom Palovicem. Ni se mu izšlo, izgubil je v treh nizih. Kar je pri dekletih med dvojicami uspelo Maji in Pii, je pri fantih ptujski dvojici Planinšek-Vidovič. Ta do turnirske zmage sicer ni prišla brez oddanega niza (v polfinalu sta izgubila tie-break prvega), a pokala za zmagovalca sta vseeno zasluženo pristala v njunih rokah. Kar nekaj pokalov bo tako obogatilo klubske lovorike TK Terme Ptuj ... V tem tednu podoben turnir poteka na Malem Lošinju. JM finale: Lovrič (2.) - Petrenko 3:6, 3:6. Dvojice: 1. krog: Gorinšek/Strašek - Bo-jič/Milovanovič (BiH/Srbija, 2.) 6:4, 1:6, 13:11; četrtfinale: Makorič/Lovrič (1.) - Mandič/Petrenko (Hrvaška/ Ukrajina) 6:2, 6:2; Gorinšek/Stra-šek - Barrett/Zuzul (VB/Hrvaška) 3:6, 6:3, 9:11; polfinale: Makorič/Lovrič (1.) Ciuca/Zalukar (Romunija/Hrvaška, 3.) 7:5, 6:3; finale: Makorič/Lovrič (1.) - Ba-garič/Wurth (Hrvaška) 6:4, 6:0. 18 Štajerski Na sceni torek • 25. septembra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Golte Uživajo Ansambel Golte je nastal leta 2002. Sestavljajo ga brata Andrej in Gregor Rak ter Toni Drobež. Brata sta igrala že prej, skupaj s svojim dedkom, ki je bil ljudski godec. Skupno glasbeno pot s Toni-jem so začeli iz preprostega veselja do glasbe. Skupaj so napredovali v glasbi, skupaj preživeli nešteto uric na vajah, mnogo napornih noči, festivalskih uspehov, velikih projektov, vzponov in tudi padcev. „Največji uspeh našega ansambla je zagotovo to, da smo po vseh teh letih še vedno ista ekipa, da smo pravi prijatelji in še vedno neizmerno uživamo, ko skupaj zaigramo," pove Andrej Rak, ki igra harmoniko in bobne. Ima tudi veliko šolo diatonične harmonike in se edini ukvarja samo z glasbo. Gregor Rak igra kontrabas, bariton in klavir, Toni Drobež pa je kitarist, ki zna igrati tudi na harmoniko, bariton in klarinet. Ime ansambla je nastalo po planini Golte. Na nastopih izvajajo naro-dno-zabavno in tudi zabavno glasbo, vse v živo. Veliko so se izobraževali na vseh področjih glasbe. Pri lastni glasbi so sodelovali z veliko avtorji besedil in melodij (Vera Šolinc, Vera v glasbi in skupnih nastopih X w * s. 1 Scena se je v letih njihovega obstoji ja zelo spremenila. „Ko smo mi zače-: zasli, se je dalo hitro preleteti glasbeno sceno in določiti, kaj kdo pomeni, kaj kdo zna, kako igra v živo. Veliko več je bilo nekega glasbenega dokazovanja, če si želeli biti del medijske pozornosti. Danes se mi pa zdi, da imajo nekateri ansambli samo FB--profil in so že ansambel in na neki Kumprej, Fanika Požek, Majda Re-bernik, Igor Pirkovič, Igor Podpečan, Jože Galič). Radi imajo legende slovenske narodno-zabavne glasbe, kot so Lojze Slak, Avseniki, Štirje kovači, zato je na njihovem repertoarju tudi veliko njihovih pesmi. Preigravajo pa tudi popularne novejše skladbe, ki so všeč ljudem. Veliko njihovih skladb je bilo nagrajenih na raznih festivalih. način naša konkurenca. Osebno jih ne jemljem kot konkurenco, vem pa, kaj vse smo morali doslej narediti, da smo, kar smo. Za nekatere stvari v glasbi so potrebna tudi leta in leta skupnega igranja, da prideš do želenega rezultata. Nastopili smo na veliko festivalih in osvojili veliko nagrad. Vse te nagrade so nam bile vzpodbuda za naprej in potrditev, da delamo dobro. Vsi ansambli potrebujejo festivale, saj ti tam nekdo, ki se spozna, pove, kakšen si. Včasih se je težko izpostaviti, saj je lahko na koncu razočaranje. Tudi sami smo ga izkusili. Mislim, da se nekateri bojijo ravno tega, zato svojo popularnost iščejo po drugih kanalih, danes jih je veliko, so tudi bolj enostavni, kot pa so same vaje in piljenje pesmi za festival," izpostavi Andrej Rak. Glasba je še vedno pomemben dela njihovega življenja in dela, še vedno uživajo v njej - kot pred 15 leti, ko so začeli, skupaj z njimi pa tudi občinstvo. MG y.'3/\;< m m. OKFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI Prav te so tudi njihove največje uspešnice, na katere so zelo ponosni: Če je ljubezen greh, Če te luna nosi, Nocoj prižgi mi luč, Saj bi trkal, Najlepša si, Če ti boš moja punca. Izdali so že tri zgoščenke in DVD s koncerta ob 10-letnici delovanja ansambla. To je bil pravi spektakel na okroglem odru, ki ga prej na narodno-zabavni sceni ni bilo mogoče videti. ZABAVNA NARODNA 1. MAJA ODERLAP - Zaljubljene pesmi 1. Ans. BORŠT - Kot reka svobode 2. SKATER -Poka poka 2. S.0.S KVINTET-Nisem nisem 3. NATALIJA VERBOTEN - Lepa na pogled 3. VRAŽJI MUZIKANTI - Žalostna je moja noč x.......................................................................................................... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime In priimek:^ Naslov: Tel. številka:^ Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2017 - prvi del broc Svoja vrata je lani nepričakovano zaprl hostel Kurent, ki je od leta 2003 deloval kot ena izmed enot Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Oporni zid pri cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih je začel razpadati. Ograjo na mostu Borl bodo popravili letos, preostalo pa šele leta 2019. Za gradnjo medgeneracijske-ga centra se bo občina Sveti Tomaž zadolžila za milijon evrov. Pihalni orkester Ormož je bo svoji 120-letnici razveselil z veličastnim koncertom. Revizija računskega sodišča v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava je odkrila kar nekaj nepravilnosti: nekateri zaposleni bodo morali vračati del plač. V nadaljevanju obnove dominikanskega samostana bodo najprej obnovili dvorišče in park. Oblikuje pa se tudi zasnova za potrebe gostinske dejavnosti na samem dvorišču in znotraj JV trakta. V dominikanskem samostanu naj bi bile v bodoče mogoče tudi poroke. Na Panorami so uredili sprehajalne poti, ob katerih so namestili informacijske table s predstavitvijo antične zgodovine tega območja. Leto 2016 je bilo za Perutnino Ptuj uspešno, poslovanje so stabilizirali, kazalniki poslovanja obetavni. Občina Ormož bo za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav letos namenila 40.000 evrov. Visoka šola Ptuj je edina v Sloveniji, ki izvaja študij prve bolonjske stopnje s področja bionike. Prva generacija diplomantovje diplome prejela decembra lani. Želja pa je brezplačen tovrstni študij na Ptuju. Komunalno podjetje Ptuj namerava do konca letošnjega leta v Skorbi zgraditi nov globinski vodnjak za črpanje pitne vode, obstoječa vodnjaka v Skorbi in Podvincih pa opremiti s filtri za železo in mangan. Dnevno bodo z novim vodnjakom načrpali tisoč m3 vode. Lani ustanovljen Javni zavod za turizem Ptuj je ljubljanskemu podjetju Lanara Consulting zaupal izdelavo strategije razvoja turizma za MO Ptuj, ki je stala 10.500 evrov. Gibanje ZA Kidričevo je ostro nastopilo proti poslovni coni Nji-verce, saj da bo krajanom poslabšala zdrav je in življenjske razmere. Namesto poslovne cone si želijo kopališče. V občini Kidričevo odgovarjajo, da so natolcevanja neresna. Zaradi prekrškov je Medobčinsko redarstvo SOU občin Spodnjega Podravja lani spisalo za dobrih 82.000 evrov glob ali za skoraj 7.000 evrov več kot leto prej. V proračunu za letos so v občini Lenart zagotovili sredstva za celotno nogometno igrišče z umetno travo na Poleni. Za oživitev Ptujskega jezera bo letos na voljo 200.000 evrov, pri Ribiču bodo zgradili pomol, na Ranci postavili lokal. Svetniki občine Dornava so podprli pilotni projekt, spletno tržnico, s katero želijo pomagati predvsem kmetijam iz svoje občine pri vzpostavljanju stika s potencialnimi kupci. Sedem let star aparat za magnetno resonanco je od novembra lani v lasti ptujske bolnišnice, kjer ocenjujejo, da je slikanje z magnetno resonanco ena največjih njihovih pridobitev zadnjih let. Izšel je drugi zvezek Minoritske zbirke, v kateri so strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož predstavili niz raziskav med vojno porušenega samostanske cerkve. Umrla je najstarejša Slovenka, 108 let in 341 dni stara Julijana Turk, rojena v Veliki Varnici v današnji občini Videm pri Ptuju. Ptujčan Timotej Vrabl študira igro v Ameriki, na American Academy od Dramatic Art -AADA v Los Angelesu. Za obnovo srednješolskih stavb potrebnih kar 3,5 milijona evrov Ptujski mestni svetniki so potrdili investicijski projekt za nabavo nove gasilske avtomobilske lestve za PGD Ptuj. V Ulici Jožefe Lackove na Ptuju naj bi zraslo naselje z 52 novimi hišami. Občinski vrednostni bon sternthal Občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo je v sodelovanju z občino natisnilo prvo serijo vrednostnih bonov. Poimenovali so jih sternthal, unovčiti jih bo možno pri ponudnikih na območju Kidričevega, ki se bodo odločili za sodelovanje. Namen njihove r—1_ izdaje je spodbujanje potrošnje v lokalnem okolju. SHMH« Foto: Črtomir Goznik Na Panorami so uredili sprehajalne poti, ob katerih so namestili informacijske table s predstavitvijo antične zgodovine tega območja. DC Dominko Center Ptuj je praznoval 40-letnico poslovanja. Izbrisanim je doslej država priznala za 24,8 milijona evrov odškodnin. Talum Kidričevo je v letu 2016 ustvaril za 300 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička. Videmčani ponovno na nogah zaradi daljnovoda. Sanacija ptujske gimnazijske stavbe, v katero zateka, je ocenjena na 350.000 evrov, kar 3,5 milijona evrov pa bi potrebovali za obnovo drugih srednješolskih objektov na Ptuju. Kot vse kaže Dom upokojencev Ptuj ne bo gradil gerontološkega centra ob Potrčevi cesti, ker se z MO Ptuj ne morejo uskladiti glede cene zemljišča. Na okrožnem sodišču na Ptuju napovedujejo začetek razprav zaradi škode po poplavah 2012, zaradi katerih v Podravju zahtevajo poplačilo škode v višini 98 milijonov evrov. Kurentovanje je bilo že 57. po vrsti, brez težav pa ni šlo, trgala se je povorka, zmanjkalo je klobas za nastopajoče. V ormoški tovarni očal Safilo bo brez dela ostalo 228 zaposlenih. V tretji sezoni projekta družbe Radio Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v sodelovanju z občinami in šolami na območju Spodnjega Podravja oz. Podravja sta slavili Mia Pernat (OŠ Markovci) v mlajši kategoriji in Nika Be-laj (OŠ Cirkovce) v starejši kategoriji, ki sta za nagrado prejeli lastni pesmi. Na 12. dobrodelni Obarjadi so za dober namen zbrali več kot 7.000 evrov. Boženo Bratuž je na ravnateljskem stolčku Vrtca Ptuj zamenjala Marija Vučak. Na Prešernovi 29, v stavbi, ki že ima razstaviščno zgodovino, saj je v njej leta 1939 razstavljal France Mihelič, so odprli Galerijo mesta Ptuj. V Juršincih se pripravljajo na veliko občinsko praznovanje: 500 let je od začetka gradnje gotske cerkve, izdali bodo prvi zbornik občine Juršinci. Izgradnja krožišč na Mariborski cesti se ponovno zamika. Ptujske soroptimistke nadaljujejo z dobrodelnimi deli, letos pomagajo pri nakupu novega inkubatorja za potrebe ptujske bolnišnice. V ptujski bolnišnici so prepričani, da se bo gradnja urgen-tnega centra začela še letos. V ptujskih župnijah po odhodu bratov kapucinov ne bodo ukinili nove župnije in tudi nobene cerkve. V prazne prostore na Slovenskem trgu 10, v katerih ne izvajajo župnijskih dejavnosti, želijo naseliti vrtec Montessori. Družba Radio-Tednik Ptuj je tudi letos razveselila s koncertom Z glasbo do srca, ki je potekal v večnamenski dvorani v Markovcih. Na obzidju dominikanskega samostana na Ptuju so odkrili tri večje poškodbe. Bo (podobno kot predlani grajsko obzidje v mestni vinograd) samostansko obzidje zgrmelo v Dravo. V enem od objektov ki ga je na območju nekdanje ptujske vojašnice dobila MO Ptuj, a ga je nedavno vrnila državi, bodo letos uredili arhiv Upravne enote Ptuj. m 1* i v» • Tudi v občini Destrnik enota doma upokojencev? Občina Destrnik želi kupiti nedograjeni objekt in pripadajoča zemljišča v centru Destrnika za 120.000 evrov, kjer naj bi uredili izpostavo doma upokojencev ali varovana stanovanja. Z ureditvijo prometa tekih tovornih vozil skozi center Lenarta so zadovoljni občani, ne pa tudi lokalni avtoprevozniki. V RD Ptuj si že več let prizadevajo za razmah turističnega ribolova na Ptujskem jezeru. Perspektiven je predvsem ribolov na veliko ribo. Eden od pogojev za razvoj turističnega ribolova pa so plavajoče opazovalnice na jezeru. Gradnja krožišča v Apačah bo stala 1,1 milijona evrov. Dvigali v ptujskem pohodu sta spet pokvarjeni, vandali so se znesli že četrtič. Skupna akcija zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju se je začela. Vodilni partnerji v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za urgentni center - Talum, Perutnina Ptuj in skupina Finakos - ne bodo več čakali križem rok. Zavihali so rokave, zagotovili lastne donacije in pripravili vloge oz. prošnje za še 4000 drugih podjetij, ki delujejo v našem okolju. Skupaj so stopili za namenom zbrati 600.000 evrov za vse nas. V športnem parku Zabovci bodo zgradili tudi parkirišča za avtodome. Občina Benedikt je prodala zemljišča za izgradnjo term, župan Milan Gumzar poudarja, da bodo nadvse zadovoljni, če bodo projekt izgradnje term v letu in pol pripeljali do izdaje gradbenega dovoljenja. Dogovarjajo se tudi o postavitvi muzeja v sklopu term. Zaradi zaprtja Vrtnarstva Revital je brez dela ostalo sedem zaposlenih. S pročelja objekta Upravne enote Ptuj odpadajo elemente, za zdaj je še en bodo obnavljali. Zdravstveni dom Ptuj je za obnovo dela svojih prostorov in nakup nove opreme letos namenil okrog 600.000 evrov, gre za eno največjih investicij v zadnjih let v tej ptujski zdravstveni ustanovi. Na Destrniku so nadvse svečano proslavili 300. obletnico prve omembe šolstva v kraju. V teku je obnova dotrajane strehe župnijske cerkve sv. Ožbalta na Ptuju. V naseljih občine Sveti Andraž. Vitomarci, Drbe-tinci in Hvaletinci, poteka gradnja optičnega omrežja, ena najpomembnejših občinskih pridobitev. Krajani Slovenje vasi so zaskrbljeni zaradi predvidenega začetka obratovanja novega kartodroma, saj da se bo njihovo bivalno okolje spremenilo, izgubili bodo na vrednosti nepremičnin, skrbi jih tudi obratovalni čas, kot tudi prometna ureditev. Športno-kulturno društvo Sestrže je neprijetno presenečeno, Inšpektorat RS za okolje in prostor je izdal odločbo, s katero zahteva, da se iz okolja Sestr-škega jezera odstrani klopi in mize, drog s kamero, lokvanje, sadno drevo in neobstoječe grmovnice ter preneha kositi nabrežino. Dravski most bo za promet zaprt od 3. julija. Prav zaradi pričakovanega prometnega kolapsa v prvih dneh bodo z ureditvijo dveh kro-žišč na Mariborski cesti počakali. Cena odpadkov se je za uporabnike na območju MO Ptuj v letu dni podvojila, je razvidno iz marčevskih položnic. Novi gostinec na Ranci je podjetje ZA-AZ, d. o. o., ki je zmagalo z višino ponujene najemnine in programom dogodkov. V 21 občinah Podravja bodo letos za društva iz proračunov namenili dobrih sedem milijonov evrov, največ bodo dobili gasilci in športniki. V letošnjem projektu, ki je bil že osmi po vrsti, so se mladi iz osnovnih in srednjih šol na Ptujskem ter Vrtca Ptuj poglobili v najlepše pravljice držav. Evropska komi-sarka Violeta Bulc in evropski poslanec Igor Šoltes sta bila navdušena, prepričana sta, da si ta projekt TD Ptuj zasluži tudi evropsko podporo. Družba Radio Tednik Ptuj je v sklopu letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij uspešno izvedla javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj, in predizbor za 48. festival narodno-za-bavne glasbe. Povabili pa smo tudi na veliko dobrodelno prireditev Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopo-moč, skupaj s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije. O sporu med občino Destrnik in podjetjem Em-grad zaradi poslovne stavbe v občini Destrnik bo odločalo sodišče; tožbeni zahtevek Em-grada je težak 2,6 milijona evrov, ker posel ni bil sklenjen oz. izpeljan. Družba Verus vinogradi, vinogradništvo in vinarstvo bo še letos v industrijski coni Ormož zgradila novo vinsko klet, katere izgradnja bo stala blizu 800.000 evrov. Javne službe Ptuj so na Dornavski cesti na Ptuju zgradile velik vadbeni poligon za učence vožnje. Investicija je veljala 122.000 evrov. Med župani občin, solastnic Komunalnega podjetja Ptuj, se je vnel oster prepir o imenovanju nadzornika v tem podjetju. Ministrstvo za kulturo je zaradi neplačevanja dela obveznosti Knjižnici Ivana Potrča Ptuj okrcalo pet občin. Pripravila: MG torek • 25. septembra 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, krompirjev golaž, špargljeva juha, grahova juha, porova juha, jetrca kokošja juha, dušeno sladko zelje sesekljana pečenka, jabolčni zavitek lazanja, solata, sadje cvetačni narastek s v omaki, polenta, piščančji zrezek s testeninskimi pire krompir, solata, skuto, zelena solata, solata, sadje v gobovi omaki, krpicami, kranjska sadje rulada testenine, solata, klobasa, hruškova bananino pecivo čežana Cvetačni narastek s skuto Bananino pecivo Sestavine: 1 cvetača, sol, kumina, 250 g skute, 1 jajce, 1 rezina kruha, mleko, olje, 1 žlica drobtin, drobnjak, 2 žlici kisle smetane, sir edamec. Cvetačo razdelimo na cvetke in jo v slani vodi kuhamo 5-10 minut. Med kuhanjem dodamo kumino. Kuhano dobro odcedimo. V posodici zmešamo skuto in rumenjak. Kruh narežemo na kocke in ga prelijemo z malo mleka, da se napoji. Stresemo ga k skuti. Dodamo še cvetačo in dobro premešamo. Iz beljaka stepemo sneg in ga narahlo vmešamo k skuti in cvetači. Pekač namastimo z oljem in potresemo z drobtinami. Vanj stresemo cvetačo. Potresemo jo še s sesekljanim drobnjakom, premažemo s kislo smetano in dodamo nariban sir. Pečemo 20 minut pri 180 °C. Sestavine: biskvit: 3 jajca, 1 vanilijin sladkor, 3 žlice sladkorja, 6 žlic moke, 3/4 pecilnega praška, 1 žlica kakava, 0,6 dl vode, 0,3 dl olja; polivka za biskvit: 2 dl mleka, 1/2 žlice sladkorja, 2 žlici ruma; nadev: marmelada, kisla smetana, vanilijin sladkor, 1/2 žlice sladkorja, 2-3 banane; preliv: 100 g jedilne čokolade, 5-10 g masla. Jajca in sladkor z vanilijinim sladkorjem penasto umešamo in dodamo postopno še druge sestavine. Vlijemo v pekač 31 x 22 cm, obložen s peki papirjem, in pečemo 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Mleko zavremo, mu dodamo sladkor z vanilijem, malo ohladimo in dodamo rum ter prelijemo še vroč biskvit. Biskvit ohladimo, na tanko namažemo z marmelado, nato s sladkano kislo smetano, ki smo ji dodali tudi vanilijin sladkor, po vrhu pa položimo na kolesca narezane banane. Prelijemo s čokolado, ki smo jo skupaj z maslom stalili na vroči vodi. Zeleni nasveti Vrt se počasi prazni Tako, kot seje začelo, seje poletje tudi končalo. Kljub temu bi mnogi še vedno želeli kaj posejati na vrtu. Zimska solata najlepše prezimi v stanju 3-5 listov. Kdaj jo je najbolje posejati, da bo šla ravno pravšnja v zimo, je v naših krajih že skoraj umetnost. Vreme se je toliko spremenilo, da je zelo težko napovedati, kdaj se bo končala jesen in pričela zima, zato je najbolje, da zimske sorte solate sejete v dveh terminih. Prvi je ravno zdaj, konec septembra. V primeru hladnega oktobra bo ta termin pravšnji. Če pa bo jesen spet dolga in topla, boste to solato pojedli kot berivko. Prevelika bo slabo prezimila in spomladi precej hitro tudi zbolela in je ni smiselno ohranjati za vsako ceno. Drugi termin pa je sredina oktobra. Ta bo idealen v primeru dolge jeseni in mile zime. Zimsko solato posejte v vrste. Prekrivanje z agrokoprenami čez zimo je potrebno samo v primeru, če imajo rastline manj kot tri liste. Pri nas se prodaja seme petih sort prezimne solate, verjetno pa kakšen vrtnar že prodaja tudi sadike prezimnih rozetastih sort. Dve sta mehkolistni, to sta zelenolistna nansen in rdeče-listna zimska rjavka. Prva dozori zimska rjavka, za njo pa nansen, razlika je cel teden ali celo več. Najpogosteje pa se pri nas sejejo krhkolistne sorte, to so posavka, vegorka in bistra. Po-savka in vegorka izvirata iz Hrvaške, bistra pa je sad slovenskega dela in pridnih rok. Kmalu za nansen bo zacvetela vegorka, ki je rumeno zelene barve z nekaj lisami oz. pegami po listih. Njena glava ni nikoli trdno sklenjena, zato jo porežite dovolj hitro. Nekaj dni za vegorko bo zacvetela še posavka. Ima zelen list, nekoliko temnejši od naše ljubljanske ledenke. Tudi na bolezni je nekoliko bolj odporna kakor vegorka. Bistra je slovenska sorta s Kozjanskega, zacveti še nekoliko kasneje, če je ne boste gnojili. Če vas bo premamilo in ji boste pognojili, pa bo bistra hitro zacvetela, tudi zbolela bo hitreje. Je pa svetlo-zelena sorta z velikimi glavami in rahlim rdečkastim robom. Ima odličen okus. Vse tri sorte, predvsem pa bistro, lahko od januarja naprej sejete tudi v rastlinjak pa vse do konca aprila tudi na prosto. Le redko kdo pa pozna še eno novo, zelo enostavno rastli- Por lahko tudi ogrnete, potem bo muha naredila škodo na listih, no, to je zimski portulak. zavržemo. Zimski portulak Zimski potrulak, odlična zelenjava za zimski čas Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak ki jih običjano Je sorodnik poletnega užitnega tolščaka. Že ime pove, da gre za rastlino, ki jo pridelujemo v zimskem času. Nadomesti lahko motovilec, odlična je zato, ker dobro pokrije gredice in v zimskem času varuje našo zemljo pred nevšečnostmi, ki jih prinaša zimsko vreme. Je zelena rastlina z manjšimi, zelenimi, srčastimi listi, ki jih uživamo podobno kakor motovilec. Zelene lističe in mlade poganjke uživamo v svežih solatah, lahko pa jih kuhamo tudi kot špinačo. Obrezujemo čim mlajše liste, užiten in predvsem zelo dekorativen pa je tudi cvetoč. Sejemo ga na sončne grede, prav posebej pa svetujem setev v rastlinjake. Tako kakor za večino vrtnin svetujem, da ga sejemo v vrstice, da lahko zemljo po vsaki rezi prerahljamo. Odlično se obnese v rastlinjaku, kjer ga lahko režemo skoraj celo zimo. Je prezimna rastlina, zato ga režemo tako v jeseni kakor potem še spomladi. Na prosto ga sejemo od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjake pa lahko še cel oktober, pogosto tudi v novembru. Setev v rastlinjaku lahko ponovite tudi v februarju ali marcu. Sejemo ga 10-20 cm narazen med vrstami, v vrsti pa na gosto. Obiramo mlade liste. Gnojenje posevka ni potrebno, zadošča zaloga hranil v tleh, spomladi okopljemo, lahko zalijemo s koprivnim pripravkom. Kaj še delamo v tem tednu Seveda je najpomembnejše opravilo spravilo pridelka. Ob tem pa ne pozabite, da je treba prekriti por. V tem tednu sicer še ni bilo znakov prisotnosti te muhe na listih pora. Tisti, ki boste posevek branili z doma narejenimi pripravki, potrebe še ni. Črno redkev ponovno napada kapusova muha, prav tako je ogrožena repa. Obramba je enaka, zalijte s čajem iz pelina ali pripravkom iz listov rabarbare. Če že izkopavate in pospravljate korenje, liste položite kot zastirko okoli omenjenih vrtnin. Tudi entomopato-gene ogorčice uporabite komaj proti koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega na križnicah. S porom pa, kot sem že omenila, še počakamo. Konec je vsakega rezanja, obrezovanja, pustite zdaj grmovnice, drevje, žive meje in tudi trajnice, da se v miru pripravijo na zimo. Vsako obrezovanje zdaj pomeni, da les in koreninski sistemi ne bodo zaključili rasti, s tem pa bodo pozimi ves čas bolj občutljivi na mraz, pozebo in tudi sušo. Lahko pa že začnete kopati jame za novo sadno in okrasno drevje ter grmičevje. Dobro je, da so jame pred sajenjem prezračene. Dela torej še ne manjka, zato vam želim še veliko veselja na vrtu. Misa Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 25. septembra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 5. del Nacionalni park Kruger ,... Sloni prečkajo cesto, kjer ni zebre. najbolj všeč, da se po teh safarijih lahko voziš sam, in to za čisto poceni denar. Recimo v Keniji ali Tanzaniji je obvezno iti na organizirano turo, ki pa stane nekaj naših stotakov, kar ž i fc- I •*•> , s! i skupaj nanese kar precej. V glavnem - že zjutraj sva v kampu srečala dva Avstralca, ki sta nama podarila zemljevid parka, drugega pa nisva potrebovala. Povsod na vhodih in v kam- rastlina ZZVO-nastimi, navadno modrimi cveti v različnih socvetjih najstarejši mestni predel newyorka pevka markovič ruska počitniška hiša ray bradbury četrta dimenzija rimska ljubljana KOTANJA velika valjasta posoda mešana PIJAČ* NATAŠA URBANClC glavno mesto jordanije gl. mesto gornje avstrije john adams poslanka JEVAL uporabnost zaklanih živali ivan cankar: 7KAVC tous* JE PRVA ? KOTDRUCA velika živalska ustnica it. igral-ka(virna) domnevno bitje v himalaji igralec na pavke žival, ki ima hrbtenico (splošno) alpska smučarka primorski svaljki menih, kije duhovnik pevka drašcek nogometni vratar atletica iz madrida (jan) vrhunec nasiade priseksu nacional-socialist OBLASTA BAKTERIJA ozka pot vsnegu dolina pod trigiavom francoska igralka (magali) kravica (ljubkovalno) zelen okrasni kamen igralec cosby nivo vzdevek alpinista toneta sazonova MESTO NA FLORIDI strupena kača folk pevec šaulič Častno razsodišče režiser lužnik znakza znižanje tona zvok pisčali močvirska ptica, vivek reka med poljsko in nemcuo boksarka kozin slovenski violinist -H- štular sladkovodna ribica zbrčicami pisateljica peroci glavno mesto samoe oče karikaturist voljevica primorsko mesto igralka rina elza budau dnevi rimskega koledarja EDVARD RUSJAN ženska s telesno hibo nicolas sarkozy strnjen, ozek tok tekočine blišč parna kost medenice vdimljah enostaven eno-celičar, menjačica del kompleta tarot kart predmet za srečo ČOBA - velika živalska ustnica, LISI, Virna - leta 2014 umrla italijanska igralka (KraljicaMargot), LITAS - nekdanja denarna enota Litve, NOEL, Magali - francoska igralka iSČ Na poti sva bila že od šestih zjutraj, tako da sva v kamp prispela dokaj utrujena od skakanja iz avta in v avto ter hoje čez drn in strn. Kamp je bil izjemno lepo urejen, vse hiške in preostala infrastruktura so bile iz rdečkastega kamna, najin prostor pa je bil lepo v senci in na ravnem. Malo sem bil presenečen, ko mi je dekle na recepciji povedalo, da imajo tudi bazen. Takoj ko sva postavila šotor, sva se zapodila vanj. Tudi drugo jutro, ko sva odhajala, sva najprej naredila še sprehod v hosto, da vidiva kanjon reke Blyde še od spodaj, nato pa hop v bazen. Nisva se hotela preveč zamujati, saj naju je ta dan čakal nacionalni park Kruger, kjer sva si obetala nekaj dni ogledov pravih divjih živali, ne samo krav kot na poti do Vstopila sva na vhodu z imenom Orpen, kjer so nama do potankosti pregledali avto, iskali pa so puške in lovsko opremo. Sicer ne vem, če izgledam kot kakšen ,raubšic', dejstvo pa je, da so še do nedavnega imeli s tem velike težave, saj so predvsem divji lovci iz sosednje države Mozambik postrelili veliko živali in jih na črno prodali v obliki izdelkov. Nekaj kilometrov po vstopu se je treba registrirati in plačati pristojbino, nato pa dobiš proste roke. Prav to nama je bilo v Republiki Južni Afriki r^- •'.¿»(RM Foto: Dani Zorko Brezbrižna zebra pih so nameščeni posebni zemljevidi parka, kjer obiskovalci z markirnimi žebljički označujejo, kje so tisti dan videli katero žival. Na ta način dobiš orientacijo, kje se katere živali gibajo in potem se pelješ v tisti smeri. Ko sva končno tudi uradno vstopila v park, sva močno zmanjšala hitrost in začelo se je izvidovanje na vse strani. V vsakem trenutku bi namreč lahko uzrl kakšno zverino in tega nisva hotela zamuditi. Že čez kakšnih deset minut sva prispela do skupinice impal, ki so sicer zelo podobne antilopam, midva pa sva jim rekla kar srne. Po naše pač, da je bilo bolj domače. Načeloma so zelo plašne živali, tukaj pa so bile izgleda zelo navajene na ljudi. Malo naprej se je predstava nadaljevala z divjimi svinjami, že čez pol ure pa sva med grmovjem zagledala nekaj zeber. Kaj si nor, kako lepa žival je to! Ena se je udobno valjala po tleh, druge pa so jo gledale. Tu sva se zadržala malo dlje časa, naprej pa sva pod nekim drevesom našla osamljenega gnuja. Cnuju pravijo tudi sa- Nacionalni park Kruger ima praktično enako veliko površino kot Slovenija, vanj pa je mogoče vstopiti na devetih točkah. Težko napišem, katere živali je mogoče videti v njem, ampak velja za območje z najbolj raznolikim naborom afriških divjih živali, vključno z levi, tigri, gepardi, sloni, nosorogi, krokodili, nilskimi konji, zebrami, žirafami itn. Poleg več kot 500 vrst ptic je v parku mogoče najti tudi manj priljubljene zverinice, kot na primer črno mambo in afriškega pitona. vanski klovn, saj izgleda, kot da bi bil sestavljen iz več drugih živali. Če bo šlo tako naprej, bova midva hitro zaključila to najino turo, saj bova videla vse, sva si mislila. A ni bilo tako. Čez dan je bilo namreč zelo vroče in živali se rade umaknejo v senco. Poleg tega pa imajo upravljalci kampa premeteno pravilo, da morajo biti vsi zunanji obiskovalci v kampu do šeste ure popoldne. V bistvu od takrat naprej res divje živali pridejo komaj na plano, ampak na ogled greš lahko zgolj v organizirani turi. Tudi zjutraj pred šesto ni dovoljeno zapustiti kampa. Tako sva hotela ta vmesni čas izkoristiti in kmalu sva naletela še na krdelo slonov, ki so prečkali cesto. Zares veličasten prizor. Eden si je celo privoščil opravljanje male potrebe sredi ceste, kar je izgledalo tako, kot da odpreš hidrant. Hodili so čisto počasi, malo jedli in podirali drevesa, za naju pa se kaj dosti niso zmenili. Kasneje sva med potjo srečala še kar nekaj impal, spet kakšnega osamljenega slona, pa vodnega bivola in podobno. Pogled je zares lep, ko vidiš trop nekih živali na prostem, kako jih čisto nič ne briga za nikogar. V živalskem vrtu po navadi vidimo le kak primerek ali dva, toliko za vzorec ... Zvečer sva znova kampirala v urejenem kampu, ki je bil seveda varovan pred živalmi. Še najbolj sva bila vesela tuša, saj je bil najin dan zopet zelo dolg, za naslednje dni pa ni kazalo nič bolje. Foto: Dani Zorko Impala pozira štajerskemu fotografu. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 25. septembra 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da v naši državi pokličemo gasilce na pomoč že za vsako malenkost, tudi ko bi kaj lahko postorili sami. (Upamo, da se na to, da res vedno pridejo, spomnite tudi tam okrog novega leta, ko vas obiščejo z najnovejšim koledarjem.) Ni pa nam jasno, kakšno pomoč so pri njih iskali koranti. Razen če jim je bilo v kožuhih res vroče, pa so se bali, da se vžgejo, in so prišli na »gašenje«... Govori se... ... da se gobarji jezijo zaradi omejitev nabiranja gob. Ker se jim zdi normalno, da hodijo po tuji zemlji in pobirajo sadove narave, ki niso zrasli na njihovem. Kako veseli bi bili vi, če bi obdelovali vrt, pa bi si nedeljski sprehajalci postregli z vašo solato, paradižnikom, korenčkom in papriko?! Če smo že postali družba zasebne lastnine, naj to velja tudi za gobe, kajti tudi te rastejo na zemljišču znanega lastnika. Ki za to zemljišče plačuje davek. In še kak prispevek za urejanje Prireditvenik gozdnih poti, da se gobarji kot koloradski hrošči (raz) pasejo po njegovem gozdu. ... da smo Slovenci na hrvaških sodiščih očitno zelo nespretni. Tako smo nedavno izgubili tožbo v zvezi z zemljiščem nekdanjega letovišča v Biogradu na morju, ki je bilo ptujska last, pa si je tamkajšnja lokalna oblast meni nič - tebi nič po sredi zemljišča napeljala cesto. In sodišče ji je dalo prav. Se dobro, da v Savudrijski vali ne načrtujejo kakšne avtoceste. ... da bo ormoško martino-vanje letos organiziralo ptujsko podjetje. Upajmo, da to ne bo povzročilo kakšne or-moško-ptujske vinske vojne. ... da če sodimo po letošnji kmetijski letini, sicer nismo prišli do kruha, bomo pa zato veselo živeli na koruzi. Lačni - a na koruzi? To bomo pre- živeli. Narava bi nam lahko ponudila tudi kakšno slabšo alternativo ... ... da je že res, da se človek v lepo urejenih prostorih bolje počuti. Ampak če se mora v nekem prostoru učiti, se ti prijetni občutki hitro spremenijo v mešane občutke. Najbrž je tako tudi pri odraslih, ki hodijo po znanje na sveže polepšano ptujsko ljudsko univerzo. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 8 3 6 1 4 5 8 3 4 1 2 1 6 5 2 1 6 4 7 7 5 9 4 8 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ QQ Bik ¥¥ ©©© € QQQ Dvojcka ¥ ©© €€€ QQQ Rak ¥¥¥ ©©© € QQ Lev ¥ © €€€ QQ Devica ¥¥ ©©© € Q Tehtnica ¥ ©© €€€ Q Škorpijon ¥¥¥ © €€ QQ Strelec ¥¥¥ ©© € QQQ Kozorog ¥¥ ©©© €€ O Vodnar ¥¥¥ ©© € OOO Ribi ¥ ©©© O Torek, 25. september 17:00 Sp. Voličina 76, Čučkova domačija, Literarna čajanka, druženje s Tonetom Partljičem Sreda, 26. september 16:30 Ptujska Gora, pri starotrški hiši, trgatev potomke najstarejše vinske trte na Ptujski Gori Četrtek, 27. september 11:00 Ormož, avla občine, odprtje razstave Reka Drava, darilo narave za vse generacije, ob svetovnem dnevu turizma 13:00 Dolena, Dom krajanov, slovesnost v spomin padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje TV - 8 S, kulturni program, položitev venca ter tovariško srečanje 16:00 Ptuj, staro mestno jedro, prireditev ob svetovnem dnevu turizma, predstavitev ptujskih turističnih ponudnikov od 14.30 dalje, predstavitev projekta Pridi v mesto in dosežki in izzivi ptujskega turizma in kulturni program ob 16.00, podelitev priznanj za urejenost in ocvetli-čenje ob 17.00, Vivat Poetovio, 1950 let mesta Ptuj ob 17.30 in koncert Pihalnega orkestra Ptuj, od starih obrti do Obrazov Ptuja, ogled mesta ob 18.00 18:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, Franc Simonič: Podobe Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Petek, 28. september 19:00 Podlehnik, Kulturno turistični center, prireditev ob evropskem letu kulturne dediščine Mestni kino Ptuj Sreda, 26. september: 20:00 Na obali Chesil. Četrtek, 27. september: 20:00 Fantastično potovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari. Petek, 28. september: 17:00 Gajin svet; 19:00 Moj kuža Patrick; 21:00 Rodin. Sobota, 29. september: 17:00 Gajin svet; 19:00 Rodin; 21:00 Moj kuža Patrick. Nedelja, 30. september: 17:00 Gajin svet; 19:00 Moj kuža Patrick; 21:00 Rodin. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 25. septembra do 1. oktobra 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 1. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Svit Trojak, Kamnik. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ■»itms« Qelix w.ucila.si UČILA Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 25. septembra 2018 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj * Štajerski 'EDHIK 000001 Janez Novak 89,8-98,S-IO^3 S m M i lO Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Lepi spomini ne bledijo! Dito ¡v*» I «t _¡»mi I, tm ttntfc il mt«t*M*i tin (ili su 31 0 BRMpipSK 0 POLfTJfV OBClHI PltlJ 4 Za zdravo pitno vodo v Halozah '.SrhS SSfJi Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S SLS tMMLt K m mu Premalo dogovarjanja sistema! — —---' t ,-'—' ' • ~ «šsSSSSS» Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Ker teme ¡ji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Radio-Tednik praznuje z bralci in poslušalci slavnostna akademija ob 70-letnici Štajerskega tednika in 55-letnici Radia Ptuj brezplačna gledališka predstava I v Njofra za najzvestejše naročnike Štajerskega tednika velika zabava z glasbenimi zvezdami večnamenska dvorana v Gorišnici (ena vstopnica veja za 2 osebi) 55 & 3838898114427 torek • 25. septembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 23 ZIPO Lenart d.o.o. Šetarova 21, 2230 Lenart ODKUP, SUSENJE, SKLADIŠČENJE KORUZE ZAGOTAVLJAMO VAM UGODNE CENE IN PLAČILO V 7 DNEH VSE INFORMACIJE IN NAJAVE 031 719 683 WWW.ZIPO.SI PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ^jjgjfcggr Ji sebno: Joie Potrtbuješ i Kflumtta. s0š,j3n M. Tork , t„tm|U: Anica^r www.reporter.si POLITIKA - Ozadje pogroma nad Šarčevim sekretarjem Črnčecem AFERA - Kriminalist Majhenič, kako kaj banksterji? INTERVJU - Anže Burger o ekonomski politiki vlade OSEBNO - Jože Potrebuješ, vodja skupine Čuki 08:00 15. Grajski vinski praznik 09:00 Gostilna pr' Frahcet* 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje PZ v Majšperku 20:00 70 lel knjižnice Ptuj 21:30 Kronika i/ občine Majsperk 23:00 Vidco strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si i 08:00 Oddaja iz občine Doraava 09:00 Ljudski pcvci sc predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt-oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:01) Oddaja \7. občine Domava 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani SP C 08:00 Oddaja iz občine I lajdina 10:00 Slarie - F.vropa za dr/avljane 11:30 Gostilna pr' Francet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveta Markovci - v živo 18:00 Blagoslov križa v Zlatoličju 20:00 Hajdina - Spravilo koruze 22:00 Sreda v sredo 23:00 Vidco strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava lied 2252 DORNAVA: info@5iplv.5i kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Mega marketing d.o.o.: 02 749 34 27: 031 627 340 Mali oglasi Ä NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, in bele piščance, 5-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše KMETIJSTVO 23. Tel. 040 531 246. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM kmetijsko površino (travnik, pašnik ali sadovnjak) kakršne koli velikosti na področju Haloz ali Ptuja, lahko tudi v naklonu. Tel. 051 844 794. KUPUJEMO hlodovino, svežo, topole, lahko na panju ali posekano. Telefon 041 587 530. PRODAM grozdje na brajdah, kvinton in šmarnico. Tel. 070 896 081. STORITVE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Kako srčno si želel, da še med nami bi živel. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili. A bolezen pač tega ni hotela, žal prezgodaj te je vzela. Je konec tvojega trpljenja, dela in skrbi, večni Bog pa naj ti mir in počitek podari. ZAHVALA Štefan Breg IZ KRČEVINE PRI VURGERGU 57 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala internemu oddelku Ptuj ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Žalujoči vsi njegovi Umrli so k_ Janez Predikaka, Župečja vas 18, roj. 1938 - umrl 12. septembra 2018; Franc Padar, Nova vas pri Ptuju 32, roj. 1937 - umrl 12. septembra 2018; Genovefa Petrovič, Stojnci 92a, roj. 1933 - umrla 13. septembra 2018; Kristina Brglez, roj. Janžekovič, Ptuj, Belšakova ul. 35, roj. 1933 - umrla 13. septembra 2018; Angela Turkuš, roj. Čančer, Lovrenc na Dr. polju 123c, roj. 1925 - umrla 14. septembra 2018; Marija Reberc, roj. Kovačec, Zamušani 50, roj. 1934 -umrla 10. septembra 2018; Stanislav Mesarec, Frankovci 49, roj. 1940 - umrl 16. septembra 2018; Janez Alt, Dravci 10, roj. 1961 - umrl 16. septembra 2018; Janez Krajnc, Pongrce 32a, roj. 1934 - umrl 17. septembra 2018; Štefan Breg, Krčevina pri Vurbergu 57, roj. 1934 - umrl 17. septembra 2018; Elizabeta Tomažič, roj. Prelog, Muretinci 22, roj. 1936 - umrla 16. septembra 201; Terezija Medved, roj. Bezjak, Mihovce 6, roj. 1935 - umrla 18. septembra 2018; Adolf Potočnik, Ptuj, Krambergerjeva pot 10, roj. 1930 - umrl 18. septembra 2018; Vida Horvat, roj. Par, Gorišnica 115, roj. 1941 - umrla 12. septembra 2018; Urška Cokan, Šempter v Savinjski dolini, Soseska 5, roj. 1968 - umrla 16. septembra 2018; Marijan Ogrizek, Zgornja Hajdina 81a, roj. 1953 - umrl 18. septembra 2018. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. NEPREMIČNINE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. TAKOJ zaposlimo monterje, varilce, elek-trikarje, krovce. Dela se izvajajo pretežno v Nemčiji. Telefon 041 755 248, Marko. RC TRCKO, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj. Zaposlijo prijazno, komunikativno natakarico ali študentko za delo v gostinskem lokalu Kureš - Šikole 26, Pragersko: 041 687 869. Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.s MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ __DO 9. URE mnjda.segiila@radio4ediiik.si, tel. 02 749 3416 ali marjano.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO Naročite v Štajerski _ ^ „. ifi kažipot Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:___ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_____ RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Slovenija, Podravje • Zaradi virusa Zahodnega Nila poginila siva vrana Ni nevaren le ljudem, temveč tudi živalim Zadnje mesece je javnost močno razburkal pojav virusa Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji. A ta virus ni nevaren le za ljudi, temveč tudi za živali - predvsem ptice (ki so tudi rezervoar virusa), konje, pa tudi za hišne ljubljence. Nižje temperature vplivajo na aktivnost komarjev Sezona virusa Zahodnega Nila se začne z majem in traja do novembra. Večino okužb pa je mogoče zaznati od sredine julija do konca septembra, ko so temperature za aktivnosti komarjev tudi najoptimalnejše (to je okrog 26 °C). Vremenska napoved z nižjimi temperaturami, ki zavirajo in preprečujejo razvoj komarjev, lahko učinkovito zmanjša širjenje bolezni. Komarji pri 15 °C ostajajo komajda še aktivni in pri 10 °C otrpnejo in ne pikajo več. »Ne smemo pa pozabiti na vlago, saj zelo suh zrak poleti ni ugoden za življenje komarjev, kar prav tako zmanjša širjenje bolezni; torej tople in vlažne jeseni so idealne za komarje in s tem za širjenje virusa,«je še dodal Malovrh z Nacionalnega veterinarskega inštituta. Foto: Mojca Vtič Za virusom Zahodnega Nila ne zbolevajo samo ptice, temveč so v neravnosti tudi hišni ljubljenčki in domače živali. V septembru so na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obravnavali okužbo sive vrane z virusom Zahodnega Nila in pet okužb črnih kosov z virusom Usuto (virusa sta sorodna in spadata v isti rod). Oba virusa sta bila v Sloveniji prvič potrjena. Kot omenjeno, lahko za virusom bolezni Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji, zbolijo tudi konji. In leta 2013 so bila pri nas dokazana specifična protitelesa, ki so laboratorijski dokaz zgodnjega stika živali z virusom in s tem okužbe, je pojasnil Tadej Malovrh iz veterinarske fakultete, Nacionalnega veterinarskega inštituta. »Okužba se ni končala s pojavom bolezenskih znamenj. Se pa bolezen lahko kaže kot obolenje živčnega sistema z nespecifičnimi znaki. Tisti manj značilni ostanejo prikriti lastniku in celo veterinarju, bolj očitni pa se kažejo kot sprememba telesne temperature v samem začetku bolezni, nato pa sprememba vedenja, razpoloženja in ješčnosti.« Sicer pa so bila protitelesa proti virusu Zahodnega Nila, kot posredni dokaz okužbe, odkrita pri najmanj 30 različnih vrstah vretenčarjev, med katerimi so poleg človeka in konja še farmske živali, hišni ljubljenci ter domače in različne prosto-živeče ptice. »Prisotnost protiteles je bila dokazana pri medvedu, zajcu, divjem prašiču, srni, pri netopirjih, mačkah, psih, rakunih, kuncih, vevericah, kozah, jelenih, volku, konju in celo pri farmskih aligatorjih ter žabah, na podlagi česar štejemo to kot dovzetnost za virus. Iz vidika širjenja virusa so gotovo najpomembnejše prostoživeče ptice, kjer so bila dokazana protitelesa pri okoli 150 različnih vrstah ptic. Zdravljenja bolezni ni, lajšajo se simptomi Specifično zdravljenje bolezni pri živalih ne obstaja, v primeru obolenja se lajša simptome bolezni in se izvaja podporna terapija (minerali, vitamini ipd.). Pri hujših oblikah bolezni, kjer se žival muči in je prog-noza zdravljenja slaba, se lahko odloči tudi za evtanazijo. Da bi omejili možnost okužbe z virusom, Malovrh priporoča izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo velikost populacije komarjev. »Takšni ukrepi vključujejo kontrolo in zmanjševanje obsega stoječih voda, kjer se razmnožujejo komarji, zagotavljanje prostorov, ki onemogočajo dostop komarjev k ži- valim, še zlasti preko noči, kar lahko uspešno dopolnimo še z uporabo insekticidov, ki ubijejo komarje, ter repelentov, ki odvračajo komarje, da bi se hranili na primer na konjih. V primeru prostoživečih živali pa večine ukrepov sploh ne moremo izvajati, tako da nam preostane le aktivna posredna diagnostika, npr., dokazovanje specifičnih protiteles v krvi ali pa dokazovanje virusa.« Mojca Vtič Murska Sobota • Italijana v kombiju pse prevažala v plastičnih zabojih Policisti zasegli 107 pasjih mladičev brez vode in hrane Pomurski policisti so na pomurski avtocesti naleteli na precej nevsakdanji prizor. Med opravljanjem kontrole so v vozilu z italijanskimi registrskimi oznakami odkrili večje število pasjih mladičev, ki so jih najverjetneje prevažali z namenom preprodaje. Suzana Rauš, tiskovna predstavnica Policijske uprave Murska Sobota, je sporočila, da sta tujca, 45-letni voznik in 50-letni sopotnik, oba državljana Italije, v tovornem vozilu nezakonito prevažala 107 pasjih mladičev, policisti pa so ju ustavili na avtocesti iz smeri Pinc proti Mariboru, v bližini izvoza Gančani. »Pri pregledu listin in zunanjosti vozila so najprej ugotovili, da nimata veljavne vinjete, kot prometno dovoljenje pa je voznik izročil le kopijo, za kar so mu izrekli globo,« je pojasnila Rauševa. Med postopkom so policisti iz tovornega prostora slišali cviljenje živali. S psički bi zaslužila 60.000 evrov »Psi - eden je poginil - so bili stlačeni v zabojnike in zaprti v kletke brez posod z vodo in hrano. Ob vprašanju, ali imata ustrezne papirje, sta predložila le 18 potnih listov za pse, zato so policisti o tem obvestili pristojno inšpekcijo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; ta je pse odvzela in jih namestila v zavetišče za živali. Tujcema bodo izdali odločbo pristojnega prekrškovnega inšpektorja in globo v višini 800 evrov. Po nestro- Foto: PU Murska Sobota kovni oceni bi sicer s prodajo psov zaslužila okrog 60.000 evrov,« je sklenila Rauševa. Najdene štirinožce so odpeljali v Malo hišo, zavetišče za živali v Mora-vskih Toplicah. Direktor Marjan Ivan Kerčmar je povedal, da je bilo nekaj psičkov v zelo slabem zdravstvenem stanju: »Psički so bili dehidrirani in prestrašeni zaradi neustreznega prevoza v škatlah. Šlo je za mladičke, stare približno dva ali največ tri mesece.« Po koncu karantene bodo psičke zainteresiranim dali v posvojitev. G. T. Rojstva: Katja Tuš, Moškanjci 6a, Gorišnica - deklica Jana; Doroteja Zajšek, Preclava 18, Podgorci - deček Evgen; Sandra Munda, Juršinci 27b, Juršinci - deklica Vita; Jasmina Burjan, Sadjarska ulica 14, Rače - deček Jakob; Nina Čeh, Krčevina pri Vurbergu 72, Ptuj - deklica Zarja; Janja Roškar, Stojnci 25b, Markovci - deček Žan; Sara Krajnc, Ulica Jožefe Lackove 42, Ptuj - deček Tim; Polona Pukšič Korošec - deček; Svetlana Korošec -deklica Sara; Petra Hanžel - deček Andraž; Mateja Lašič - deček Staš; Karla Zaveršnik - deček Leon; Mateja Kelc - deček Anže; Jerneja Gril - deček; Urška Skela - deček. Poroka - Ormož: Marjan Dovečar, Mihovci pri Veliki Nedelji 10b, in Špela Borko, Lačaves 18. Poroke - Ptuj: Darko Sužnik, Zavrh 43m, in Elvira Livk, Maribor, Ljubljanska ul. 100; Dejan Žuran in Eva Pilinger, Spuhlja 47; Tadej Markl, Ribnica na Pohorju 46, in Lucija Kunej, + + r> O""),-, Kungota pri Ptuju 106; Martin Greif, Trniče 10, in Katja Zemljarič, Stojnci Jf iS* J)JpWmr 135b. _ 4 ** o * Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči_ 1/12 Danes bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo, a še razmeroma vetrovno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem do 20 °C. V sredo bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod v zatišnih legah možna slana. Tudi v četrtek bo precej jasno, čez dan bo spet topleje. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 25 09.2018 26 09.2018 27.09.2018 28.09.2018 * % * 6 2 2 6 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 17 16 21 22 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A V V Hitrost veira 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s