Inserstl se sprejemajo in veljš tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ii n »i i» " II n n n n 3 .,
Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno »manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za ceio leto	, . 10 gl. _ hr,
«a pol leta	. , 5 _
■/■ a četrt leta	. , •< so
" II «O ,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 ,, 20 , za četrt leta . . 2 „ 10 ,
V Ljubljani na dom pošiljaj velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolne hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden v torek , četrtak in sobot
Liberalno dunajsko časnikarstvo.
Znano je, da ministerski predsednik knez Auersperg je v državnem zboru dunajsko časnikarstvo imenoval „Scandalpresse"; nek du-najsk časnikar, Don Spavento, pa je v preteklem letu o tem časnikarstvu pisal celo knjigo, v kteri pravi: „Značajnega moža ne morejo rabiti; moža, ki se bojuje za resnico, v nobenem dunajskem vredništvu ne sprejmö. Nesebičnost je sanskrit za dunajske časnikarje". In izdajatelj nekega lista je rekel, da vredni-kova soba je štacuna, v kteri se javnost prodaja. Ti izreki so čisto pravični in v naslednjih vrsticah hočemo pokazati, kako dunajski časnikarji delajo javno mnenje.
„Oest. fin. Revue" pisala je 1. 1873 v št. 37 in je bila pripravljena, če bi bilo treba, tudi pred sodnijo dokazati, koliko je „Anglo-Bank" potrosila, da bi bila javno mnenje pripravila za sleparstvo s turškimi srečkami Skoro vsi liberalni listi dobili so veča ali manjša darila, da so o tem sleparstvu molčali. „N. fr. Presse" je dobila 25.000 gld., „Presse" 25.000 gld., „Tagespresse" 10.000 gld., „W. Tagblatt" 32.000 gld., „Vorst. Ztg." 16.000 gld., „Wanderer" 1.500 gld., „Deutsche Ztg." 8.000 gld., „Mont. Revue" 12.000 gld., „Fremdenblatt" 12.000 gld., „N. Frmdblatt." 2.500 gld." „Morgenpost" 3.000 gld., „Extrablatt" 6.000 gld.
L. 1871 vstanovljena „W. Raten u. Ilen-tenbank" razdelila je med 54 dunajskih časnikov 33.285 gld., in so dobili „N. fr. Presse, Presse in Tagblatt" po 3500 gld., „Frmdblatt." 1500 gld. itd.
Špekulanti in borzijanci podkupovali so liste, da bi občinstvo resnice ne zvedelo. Vsled tega je predrznost in nesramnost časnikarjev kmalo postala tako velika, da so veljavnišim
bankam, društvom in podvzetnikom pošiljali taka-le litografirana pisma: „Nerazumljivo se nam zdi, da nam vaš inserat o ... še ni došel. Upamo, da nas niste nalašč prezrli in pričakujemo še danes vaše naročilo." Če se to ni zgodilo in se listom inserat ni poslal, zabavljanja, podpihovanja in grajanja ni bilo ne konca ne kraja. Delniška društva so listom brezplačno tudi odločevala primerno število delnic. Iz hvaležnosti jeli so listi ta društva neizmerno hvaliti, cena delnic je bila na borzi čedalje veča in listi so se podvizali, da so delnice svoje, kar so najhitreje mogli, spravili v denar. Prigodilo se je celo, da so časnikarji društvom, ki so jim ponujala delnice, naravnost rekli, da za delnice ne marajo; rajše naj jim v denarji dajo toliko in toliko tisuč gold., da bodo podvzetje podpirali, ga ne grajali itd.
To odiranje zdelo se je denarnim špeku-lautoui vendar-le prehudo, zato so se združili in so kupili večeli ste, ktere so pa pri prvi priliki z velikim dobičkom zopet prodalj. Tako n. pr. ste se zedinili Anglo-Austr.- in Unionbank in ste od Friedländerja kupile „Neue fr. Presse" za 114 milijona goldinarjev. Glasoviti Ofenheim je pri tej kupčiji mešetaril. Imenovani banki ste list kmalo zopet prodali Börsenbanki za 3'/4 milijona goldinarjev in storili dobička 2 milijonov goldinarjev. 10. junija 1873, ko je ua borzi že treskalo, združil se je na prizadevanje Ofenheimovo Aleksander Lippmann s 13 denarnimi špekulauti, da bi „N. fr. Presse" kupili. Podpisali so 15 milijonov goldinarjev v 75,000 delnic, na ktere bi se vplačalo po 80 gld. Pa na borzi bil je že jok in stok in trebalo je mnogo delnic zastaviti. Prevzel jih je berolinski bankir Bleichröder, ki je z Bismarkom, kakor je bilo nedavno brati, v čudni denarni zvezi in ki ima skoro do polsto velikih nemških listov v svojih rokah.
Prav enako so barantali z drugimi večimi liberalnimi listi dunajskimi. Opravilni svetovalci raznih bank gospodovali so tudi v časnikarstvu, ki je bilo čisto borzijancem prišlo v roke. Kdo bi se tedaj čudil, da je M o r i c S c e p s, lastnik demokratičnega „W. Tagblatta", v malo letih postal milijonar? Kdo bi se čudil da je prvi lastnik „N. fr. Presse", Friedliinder, namesto denarjev, ki jih je imel plačati neki banki, dal nakaznico druge banke za 5000gl., ktere mu je bila priznala „für journalistische Leistung"? Kdo bi se čudil, da izdajatelj stare „Presse", Zang, je enkrat pred svojim odhodom podložnim svojim strogo zaukazal, da ne smejo v list sprejeti nobene reči, ki se ne plača?
Manjši listi so posnemali zgled veljavnejših svojih tovaršev in zdatno podpirali njihovo sleparstvo. Pa med tem, ko so veči časniki pestili velike denarne zavode in podvzetja ter vsled tega dobili priimek „Kanonenpresse", so se njihovi manjši tovarši spravili nad čast in poštenje višjih vradnikov, umetnikov, kupcev in obrtnikov. Kdor se ni radovoljno odkupil, tistega slabosti in družinske razmere so se brez usmiljenja po časnikih razglašale. Prav po tolovajsko so časnikarji tako imenovane „Revolverpresse" prežali, kam oženjeni možje zahajajo, s kom se poštene žene pogovarjajo in so nemudoma skovali kak obrekljiv članek ter ga brez ozira objavili, če dotični ni hotel plačati naložene mu odkupnine in reči s tem potlačiti. če je tožil pri sodniji, nastal je navadno še veči škandal. Neki železnišk predstojnik dobil je večkrat taka pretivna pisma. Pa ker se ni zavedal nobene krivice, ni hotel plačati ničesa. Nekega dne pa dobijo vsi njegovi vradniki list, v kterem je bil začetek neke jako umazane brez dvoma čisto izmilšljene pripovedke o njihovem predstojniku ter nadaljevanje napovedano. Napadenec ves preplašen je plača),
Glavne kreposti človeškega duha.
Poleg M. Enk-a Fr. Kr.
Ako govorimo o duševnih krepostih, dobro jih ločimo od čednosti; krepost duševna zaznamuje nam le izvrstno lastnost našega duha, ktera nam je dana že od narave, da-si ne tako olikana in izobražena, kakor se pokaže po doseženi zrelosti; čednost pa nam znači nravno lastnost, ktero si pridobimo le z vtrudivnim ponavljanjem nravno dobrih del. Vprašanje je toraj, ktere so one lastnosti, ki posebno odlikujejo našega duha, ktere so glavne duševne kreposti?
One so: Resnost, resničnost, povzdignje-nost in globokost.
Človek je nravno bitje; reči, ki povišujejo njegovo nravnost, ki jo vtrjujejo in krepe, imajo toraj posebno pomembo za vse njegovo bitstvo. Ako jc njegov duh obrnjen poglavito
na take pomembne reči, ako vso svojo pazljivost obrača na-nje, imenujemo ga resnega in lastnost, vsled ktere se to stalno godi, zovemo nravno duševno resnost. Dasiravno so tudi uektere reči, ktere človeškemu nravnemu koncu naravnost ne pomagajo, niti ga naravnost ne opovirajo, vendar se resnost kaže ta že v prizadevanji pridobiti si duševno oliko, ki je pač tudi nravni namen. Ona je naravnost nasproti oni površnosti, ki ne opazi v duševnih prizadevali nravnega obzira, ali pa nima dovolj modrosti, da bi se po spodobnosti za-nj zmenila. Duševna resnost vpliva na značaj in ga navadno nravnega stori, da-si je tudi mogoče, da ima kdo naravno krepost resnosti, a si vendar ne pridobi nravnega značaja. Ona se spozna na tem, da, čeravno s svojim vplivom ne zatre na enkrat strasti, vendar kaže stalno prizadevanje jih zatirati; zato tudi deluje izvrstno na značaj, če je v resnici uravna, zato se tudi ne bojuje nikdar brez vsega vspeha.
Kjer je resnična nravna resnost, tam je
tudi resničnost, druga glavnih lastnosti. Če si človek živo predstavlja, koliko je vredna resnica iu kako pogubljiva in nestalna je zmota, potem obrne vse svoje prizadevanje in nagne-nje na resnico; duha, ki ima to krepost, imenujemo resničnega. Resničnost toraj ni samo resnicoljubje, ona je odločno siljenje za resnico, ktero vzročuje živo spoznanje; ona je trdni nagon, resnico povsodi iskati in pripoznati vkoreninjeno sovraštvo do zmote. Ne vstavlja se ne samo resnici, ona je išče; ne beži samo pred zmoto, ampak jo sovraži; ne sovraži samo nekterih virov, iz kterih se razliva zmota, ampak črti vsako zmoto, naj izvira kjer koli. Tudi ona se more motiti, a popolnoma zmagati se ne da nikdar; vedno se zopet povzdigne in prične nov boj za resnico.
Povzdignjenost že po besedi kaže na svoj pomen: iskanje, prijemanje in držanje tistih misli, ki nas povzdigujejo čez prizadevanje samoljubnih strasti, nad malenkostne skrbi in tnule vsakdanje, čez marsikake razžalitve iu
dela škofije praške izvrstno izdelan gotišk kelh, neki neznanec pa prelepe mašne bukve.
Dalmatinski c. k. namestnik, baron Rodič, pravijo, se več ne povrne v Dalmacijo, ampak bode namesto njega za c. namestnika imenovan general Blasic.
'Max gališkrga namestnika, meni „Slovo", naj se imenuje kak general.
Vnanje države.
Kreeigoviiiskl upor se je razširil že po celi deželi. Turki so bili v soboto pri Ne-vesinji zopet našeškaui, pri Trebinjah pa so
boje vsled izdaje nekega Marinoviča, ki jo je pobegnil v Dubrovnik, razkropili upornike (?) Dopisnik „Schles. Ztg.", ki ima, kakor pravi, poročila svoja od upornikov samih, piše, da uporniki imajo 4 vojne oddelke. Prvi pod vodstvom Stašiča šteje 8000 mož in oblega Trebinje, kjer je 4000 Turkov nastavljenih. Poveljnik topničarstva pri tem oddelku je naš rojak, stavec Ilubmajer, bivši av-s t r i j s k podčastnik k a n o n i r s k, ki je po mnogih nevarnostih z 20 dalmatinskimi prostovoljci srečno prišel čez mejo dalmatinsko. Drugi oddelek, pri kterem je največ Črnogorcev pod vodstvom Zimoniča, Aleksiča in Petroviča, stoji na meji črnogorski v nekem samostanu pri Gatšku. Tretji oddelek se bojuje pri Nevesinji; vodi ga Ljubobratič. Četrti oddelek pa oblega Stolac in varuje Narento. Vsi ti oddelki se hočejo, kadar v roke dobe Trebinje, zediniti in skupno napasti vojno turško. Orožje upornikov je jako različno; eni imajo še stare puške na kresilni kamen, eni pa imajo že najnovejše, ki se bašejo od zadej. V boju s Turki si ua vso moč prizadevajo, da jim vzamejo orožje. Pred Trebinjami imajo tudi G Kruppovih topov, ktere so Turkom vzeli, pa nekaj manjših hribovskih kanončekov. Nakupili so pa še več topov, ki so se v Ercegovino že odposlali. Upor tedaj še ne bo tako hitro zatrt in ne ve se, kdo bo zmagal. V Bu-karestu izhajajoč list bulgarske stranke namreč priporoča Bulgarcem biti pripravljenim, da se vdeležijo upora, če črnagora prime za orožje. Če se to zgodi, si bo Turčija zastonj prizadevala zadušiti upor, in pomagati ji bodo morale vnanje države ali pa pripustiti, da kristjani sami otresejo turški jarm, kterega so evropejski politiki na sramoto že toliko stoletij nosili.
Že zadnjič smo omenili, da pri Turkih se je že zbudil fanatizem, pred kterim nihče ni varen. Nedavno so hoteli v Ljubuški ubiti nekega kupca, ker je bil šel po opravkih v Vrgo-rač v Dalmaciji; revež jim je komaj ubežal.
Zarad umora frančiškana Karaula tožili so livnoški kristjani pri sodniji in s pričami dokazali, kdo ga je ubil. Pa sodnik je trdil, da Karaula je nesrečno padel s konja in umrl. Tožniki so zahtevali, da naj zdravniki pridejo iz Travnika in Sinja in naj ogledajo truplo, ki naj se izkoplje. Turki tega niso dovolili; po noči pa so sami izkopali truplo in meso vrgli pesom.
O diplomatičnem posredovanju so se zastopniki severnih velikih vlad po „Tagespr." dogovorili, 1. Turkom prigovarjati, da naj se dostojno število vojakov pošlje proti upornikom, ob enem pa tudi državne zadeve tako vredijo, da bodo kristjani zadovoljeni. Pretresali so tudi vprašanje o nekakem turškem parlamentu, ki bi imel določevati budget. Poslanci naj reč sprožijo Carigradu, da se bo zdelo, kakor da bi bil sultan prvi sprožil te premembe. Prav iz tega vzroka se tudi še ni nič sklenilo, kaj bodo vlade storile, če bi Turčija upora ne mogla zadušiti. 2. Srbiji iu Crnogori se ima naznaniti, de naj se ne utikajo v upor, iu naj se mirno poravnajo s turško vlado, nasprotno ravnanje imeli bodo za draženje cesarskih vlad. 3. Prizadevali si bodo z lepo pomiriti tudi upornike. 4. S poročilom, da vlada avstrijska bo Turkom dovolila, čez Klek vojake peljati v Ercegovino, bili so prav zadovoljni. Tudi P. LI. potrdi to in pravi, da o posredovanju, kakor ga nekteri umejo in zahtevajo, ni govorjenja. Dotične di-piomatične obravnave so se imele pričeti IG. t. m. Po nekem telegramu iz Dubrovnika 16 t. m. so uporniki Turkom vzeli trdnjavico go-ransko in mesto Metehijo. Poveljstvo turške vojne v Ercegovini, ktera neki šteje 20,000 mož, je izročene Nedjibu paši.
Pr tiska sodnija je kardinalu Ledo-hovskemu naznanila, da mu je odpuščena enoletna ječa, h kteri ga je bila okrajna sodnija gnezenška obsodila. 3. febr. 1876 škof do-stane dveletno ječo in bo izpuščen. — Skrivnega papeževega poslanca, pravijo, so zasačili, namreč kanonika Kurovskega. Zarad tega so izpustili iz ječe vse duhovnike , ki so bili zarad tega zaprti. '
lluvarski princ Karol, sin kralja Maksimilijana I., (ne brat cesarice avstrijske, kakor sta poročala „Tagblatt" in „Laib. Ztg.") in veliki prior malteški, je 16. t. m. zjutraj padel s konja in se takoj ubil. Rojen je, bil 7. julija 1795, tedaj čez 80 let star.
V Srbiji so volitve za narodno skupščino končane. Ministerstvo je vsled izida teb volitev knezu izročilo svojo demisijo.
kar se je zahtevalo. „Wochenpresse" imela je za take pripovedke poseben predal, v kterem je nekdo zlasti obiral neko gledališno igralko in njene sorodovnike, ter jim sporočil, da hoče to nadaljevati. Oče ves potrt vzame 300 gld. in jih nese časnikarju, ki mu obljubi, da o imenovani deklici in njeni rodovini ne bo več pisal.
Prav je tedaj pošteni „Oester. Journal", ki se ni mogel vzdržati, v zadnji svoji številki, 1. nov. 1871, pisal: ,,Ivo smo se lotili dela, stavili smo si pogoj, da potrebujemo le štirjašk čevelj čistih tal. Naš listič imel je biti ta štir-jaški.čevelj in je tudi bil do konca. Pa bralec nsrmfne verjame, kako drag je štirjašk čevelj čistih tal tukaj na Dunaju. Prepričali smo se, da pošten list, ki ne bi ropal, je tukaj le mogoč s tako velikanskimi pripomočki, da nevar-ščina ni v nobeni primeri s konečnim dobičkom. Kdor teh pripomočkov nima, mora ali propasti, ali pa pečati se s tolovajstvom. Ves svet to ve, denarstvo se je temu vdalo, občinstvo se za to ne briga, in spridenost bo ostala dokler državna oblast ne bo na noge stopila." Prav je tedaj imel tudi knez Auersperg, ko je v državnem zboru rekel, da časnikarstvo dunajsko je pohujšljivo (Skandalpresse)! (Cf. Germ. štev. 183.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. avgusta.
Avstrijske dežele.
Hiu'iliinilu Suas'/.i'iibrr^u so
češki plemenitniki izročili adreso, v kteri so mu izrekli vošila in vdanost plemstva češkega. Mnogo izmed njih se je 15. t. m. vdeležilo tudi cerkvene svečanosti in so se kardinalu prvi za duhovščino osebno poklonili. V odgovoru svojem je kardinal povdarjal imenitni pomen krščanske cerkve, važno nalogo nadškofa praškega kot pri masa češkega in dolžnosti pa pomen plemstva za cerkev, dinastijo in deželo. Konečno je kardinal s posebnim za-dostenjem in veseljem povdarjal, da se je domače plemstvo tako obilno vdeležilo petindvajsetletne slovesnosti, med tem ko sta pri vmeščenju njegovem bila pričujoča le 2 zastopnika! Duhovščina je kardinalu izročila 10.000 gld., kterih obresti naj se vsako leto 15. avgusta razdele med ubožne duhovnike, ki praznujejo ta dan svoj duhovski jubileum, ali pa med druge ubožne duhovnike. Praški kapitel mu je podaril škofovo palico, duhovni pruskega
bolečine življenja. Kjer ona vlada, razprostira duh srčno in smelo svoje perute in plava veselo mirno nad slastjo in boljo tega sveta. In da si ga pozeineljsko še zadržuje, vendar se bojuje proti vsemu, kar mu nasprotuje; boj med zemeljskim in božjim, kterega bojuje v prsih, se omiri le, če zmaga zadnje. In to je najbolj vzvišena misel človeškega življenja, da, kakor se telesna narava človeška vedno prizadeva odpraviti vse, kar škoduje njenemu prostemu razvoju, tako tudi duh vedno skuša premagati in pregnati vse, kar nasprotuje njegovemu višjemu namenu.
Globo k ost duševna obstoji pa v živi potrebi in tej potrebi primerjenem prizadevanji pridobiti si spoznanje božje. Kako to? — Na najnižji stopinji razvoja človeku zadostuje vsak vzrok, kterega najde za razlago kake prikazni; kolikor globokeje pa se potopi v spoznanje naravnih in nravnih moči, kolikor bolj se mu kažejo njihove zveze iu razmere: toliko bolj čuti potrebo zadnjega, samostojnega vzroka;
če tega ne najde, na koncu svojega potovanja ni dalje, ko v začetku; izročen je nemirnemu morju brez pribežališča. Potreba najti ta poslednji vzrok se čuti še le potem globoko, kedar smo se vtopili v vednost; ko smo jo na vse strani preiskali, ko smo našli, kako negotovi, nezadostni so njeni tvori. Živo pokaže se nam prepričanje, da se zedinjuje vsa vednost v misli nravnega reda sveta, Boga toraj. Ta misel da se dokazati povsod, kjer vednost ne služi samo telesnim namenom, ampak se peča z duševnimi in nravnimi razmerami. — Tako je pa tudi z neposrednim pretehtovanjem ali z vednostjo življenja. Dokler se bol le lahko dotikuje duše, veselje še ni privoščilo pogleda v najskrivnejše svetišče in obadva še mirno spavata v prsih, dokler se ne zbudita v krik muke ali želje; dokler še nismo videli čednosti v njenem najjasnejem svitu, niti pogledali v strahoviti propad človeške hudobije, se še nismo naučili, kako dober more človek biti in kako ostudno hudoben; dokler se nam še niso
oči odprle za skrivnostno zvezo med dolgom in kaznijo; dokler še nismo spoznali večne, nepogojne moči čednosti in vedno v sebi se razdirajoče moči pregrehe in nismo pridobili v tem spoznanji nepremakljivega prepričanja o našem nravnem namenu in koncu : tako dolgo dotikujejo se bol in veselje, hrepenenje in nada, ljubezen do čednosti in stud do greha, predstave dolga in kazni, vse prikazni tega sveta in prepričanje nravnega reda sveta, le površja naše duše, nas ne pripeljajo k spoznanju življenja, niti k globokejemu spoznanju božjemu, ne vzroče v nas duha globokosti.
Resnost, resničnost, povzdignjenost in glo-bokost so toraj poglavitne kreposti duha; one so temeljni stebri, na ktere se opira poslopje mogoče človeške popolnomosti v tem in prihodnjem življenji, in se vzdiguje kakor mogočna cerkev proti nebesu.
Izvirni dopisi.
I« IVovega mestn, 13. avgusta. Narodni razpor je ohromil tukaj narodno gibanje. Nemčurji, kterim se je nos pobesil že doli do prs, vzdignili so zopet po konci glave in skušajo mesto zavleči v nemčurski kolobar. Mestno godbo so nameravali porabiti v strogo nemčursko propagando, pa jim je spodletelo po eneržiji samostaluih narodnjakov. „Narodni dom", za kterega se je veliko storilo v prvem navalu navdušenosti, ne more naprej. Kaj čuda! Mladoslovenci se drže za žepe, da ue more nič venkaj; Staroslovenci so pa nekoliko odtegnili pomočno roko, po kteri so krcali ua-rodni liberalci. Ko se je „domu" postavljal ogelni kamen, pridrčala sta brzo Vošnjak in Zarnik, in sta široko usta odpirala za omiko, svobodo in napredek, to je, za tisti program, česar jedro je : lop po veri! S tem je bil zidanju vtisnjeu tako rekoč mladoslovenski značaj. Staroslovenci so to razumeli in konec tega je bil, da ja zidanje moralo prenehati za poldrugo leto. In nemčurska gomazen si je roke mencala veselo smehljaje: „Glejte jih, Slovence! začeli so zidati, pa niso mogli dozidati." — Zdaj bi bilo na tem, da bi bili Mladosloveuci odprli svoje mošnjičke, njim na čelu mogočni Vošnjak, zgovorni Zarnik, denarni Pfeifer; pa po teh ni ne duha ne sluha. Kaj je bilo storiti, da narodna strauka ne ostane v zasmeh nemčurski gomazni? Na novo so se zidanja poprijeli Staroslovenci, njim na čelu Barbo in Rudež in duhovni, to so tisti, na ktere je nekdaj v divji slepoti mladoslovenska stranka obračala grobo streljivo. Pa tudi zdaj ne pojde tako gladko, dasi tudi omenjena grajščaka da jeta tisučake v zidanje, ker se duhovni zavoljo trdovratnosti mladosloveuske po pravici boje, da ne bi mladoslovenske kukavice priletele, ko bi bilo zidanje izgotovljeno, in ne bi liberalnih jajec šiloma položili v „dom", kterega bi Staroslovenci zidali. Ko bi bil „narodni dom" dovršen s pripomočjo duhovnov, pridrdrala bi naglo zopet Vošnjak in Zarnik in bi „dom" odprla v imenu liberalizma; in duhovni bi takoj za svoje žrtvovanje dobili klofute, vera katoliška pa brce. Ako Mladoslovenci hote „narodni dorn" imeti za svoje ideje, ki se raz-odevljejo v zasmehovanju vsega božjega, pridejo naj, polože naj 30 tisuč gold., svobodno naj omečejo „dom" z liberalno malto in pobelijo z liberalnim apnom; in bodo v „svojem" domu brez ovire gromeli liberalne govore, da se bode zidovje stresalo, in dom naj se potem imenuje „narodno-liberalni dom". Vsakako pa se spodobi, da kjer roditelji ne morejo ali ne hote, da pomorejo „botri" narodnega doma: Vošjnak in Zarnik; to zahteva narava boterstva. Iu g. Pfeifer, ki je ob volitvah potrosil toliko premoženja nakopičenega od pokojnega župnika raškega, naj bi rajše zdaj odprl svoje zaklade in krepko pripomogel k dovršenju „narodnega doma". To bi bilo pač zaslužnejše delo, nego „Tednik" in „Slov. Narod" vsiljevati po c. k. upokojenem stotniku, kterega so zasačili v hlevu, — kako sramožljiv agitator! — in pa „Pesmarico" dajati neodrasli mladini. Ob volitvah je bilo Pfeiferja in njegovo radodarnost povsod videti, v hribovskih vaseh in v oddaljenih krajih — pri „naroduem domu" ga ni. Ko so bile volitve, stavili so ljudje zaupanje va-nj; stopi naj zdaj na dan in reši naj iz zadrege odbor za zidanje domovo. Puhle traze, jalove obljube, mogočno ponašanje z narod-njaštvom ne pomaga nič narodni stvari.
Iz I>olen|8kcga, 13. avgusta. — Ustavaški liberalci prepovedujejo na Kranjskem
pobiranje milodarov za uboge hercegovinske otroke, žene in starčke, ki so pribežali v Dalmacijo. Ali ni to lep liberalizem, ki prepoveduje miloščinjo dajati? Ker pa uboge Ilerce-govinke, kterimi možje, bratje in sinovi krvave za „krst častni in svobodo zlato", živež potrebujejo za živenje, in jih ne smemo pustiti lakote umreti, prosimo gosp. vrednik, da nam javite, pod kako atreso naj Slovenci milodare pošiljamo v Zagreb, kjer je dovoljeno nabiranje darov.*)
Bk Nr«*«li.sčsi. 12. avgusta. (Volitev v M e d j i m u r j i h ) Pri precej živahni yo-litvi, ki se je dne 10. avgusta t. 1. v Čakovcu vršila, je z ogromno večino zmagal gosp. St. M o 1 u a r, plebanoš v Sobotici, le židovi so nasprotnega kandidata volili ter še celo na volišči glasove z denarji kupovali. Da se nebi kje, kakor drugekrati spet do krvavega stepli, je vse živo pandurov po Čakovcu mergolelo in že več dni poprej je bilo po vseh selili oklicano, da ne sme nihče pištole, palice, ko-sture (noža) ali kaj takega seboj donesti; če se zasači z eno ali drugo rečjo, bode ojstro kaznovan. Da je vkljub strašnega pritiskanja od strani hebrejskih pijavic dosedanji poslanec, pisan Madjar S z a b 6 vendar-le slavno propadel, je gotovo znamenje, da se v rodovitnem Medjimurji, od Ogrov neusmiljeno tlačenem, daniti začenja in da ljudstvo spoznava, kdo zanj čuti in se za občni blagor poganja.
Morebiti vam vstrežem, ako vam pošljem programa Medjimurskih kandidatov, ktera sem pri priliki v roke dobil. Program izvoljenega g. St. M o 1 n a r j a, ki ga je v posebnem oklicu razposlal svojim volilcem, se glasi:
Čestita Gospoda, poštovani Medjumurci!
Za zastupnika kandidiran u toj nadi i uf;inju, da hude gospodin bivši zastupnik po meni izražena načela poprijel i branil; odstupil jesaui. — Nu stranka meni privržena u toni do danas još ne osegurana želi, da gore stu-pim i izdam program, s tim bolje; jer njekoji sumnjičaju, „n e b i 1 i ja k a k o v a s k r o v n a načela nosi 1." — On, koj neče da budu zbirači našega kotara kakti nema i slepa deca domovine, nego istinski odkriju njim rane naroda, proglasi želje Medjumurja, i zapisnik slo-bodoumne stranke izbornog kotara Čakoveč-kega pred tulikemi podpiše, on ima odprtu politiku; i ravno zato kaj i tak odprt jesam, jesumeni kakti prek 30 let stanovniku Medju-murskomu poštovani zbirači zaufano izničili svoje potreboče i pravedne zahtieve, koje sam ja poprijel, da ih po mogučnosti branim i svakim poštenim načinom podupiram kakti domorodec, koj se šnjimi vuživam pravah i podnašam trhe orsačke.
Evo na svetlo donašam načela moja, koja tak za milu domovinu kak za naše Medjumurje, sudim, da budu hasnovita.
1.	Buduč veliki dugi tršiju orsaga, i buduč orsag smo mi cieli narod, daklje tršijo nas, i kajti poleg slabe ciene žitka vekšu štibru komaj podnašamo, za to treba orsačkim dohodkom šparati, dok dugi nebudu izplaceni — ovak samo bude trgovina i meštrija napredovala. Zato
2.	treba broj zastupnikov na menje deti, da kroz sabor barem pol miliuna more se pričuvati.
3.	Zastupniki naj ne vlečeju svoju dnev-nicu od 5 forintih, kad saborsko zasedanje bez dovoljnoga zroka zamudiju, jer narod ne mora, niti ne more nikoga zabadava plačati.
*) Konec moramo izpustiti zavoljo tiskovue svobode. V Zagrebu nabira darove časnik „Obzor."
Vred.
4.	Treba broj orsačkih častnikov i činov-nikov na menje deti od zgora počemši; jer prepadne gospodar, koj više službenikov plača, nego mu je treba — tak prepadne i narod.
5.	Treba vojnike k svojemu rodnomu mjestu bliže namiestiti, ovak bude njihovo putovanjer menje koštalo orsaga, kad na dopust domom, ili kad na muštru od doma putuju, negoli sada u i iz daleke zemlje.
6.	Treba, da kamate, toje intereše, orsački zakon prepiše, jer poleg današnih kamata: kapitalište gori dojti, a koji na posudbu ze-meju, prepasti moreju. — Treba upeljati „ust-mene pravde", da stranke bez predrage pisa-rije brže dobiti moreju suda.
7.	Treba, da se regalija urediju.
8.	Želim, da nebi smela deca svoje roditelje vdovce izrinuti iz one hiže, u kojoj bri-gom i ljubavju su po njih ohranjena; — nu niti roditelji nebi smeli cieli imetek razpruditi — deci samo svoje ime i bogečku palicu osta-viti. Jedno i drugo zatere ljubav i pietet, koja familiju skapčaju.
9.	Želim, da se Drava i Mura orsačkim stroškom regulira; jer jedino ovak moči je vnoge grunte i hiže ohraniti u Medjumurju.
10.	Želim, da se podupira prošnja naša, glede plačanja equivalenta od razdieljenih gmajnah.
11.	Želim, da bi se gospoda učitelji svi iz orsačke kasse plačali, kak se to plača učitelj Totovecz-Koršanske škole; i to iz vnogih zrokov, osobito zato, što smo svi deca iste mile domovine i trhe njezine jednako nosimo.
12.	Želim, da se dopusti povanje ili sa-djenje dugoga duhana, jer je najdražeši prirod u Medjumurju.
U Sobotici dne 3. Juliuša 1875.
Stefan Moluär s. r.,
član slobodoumne stranke izbornog kotara čakovečkega.
Program nasprotnega kandidata J. S žabo a zarad pomanjkanja prostora moremo le ob kratkem omeniti.	(Vred.)
Gosp. Imbro (Emerik) Szabö maha po svojem nasprotnem kandidatu in se obširno izgovarja, da ne more veliko obetati v programu, češ, da se izpeljati ne da, pa da pri tem ni treba programa, ki je že toliko (9) let zastopal isti kotar. Ako bode mogel kaj storiti, bode storil brez tega, kakor je 1. 18G8/9 z vso močjo si prizadeval izpeljati, da je 38 občin dobilo pravico tobak saditi, ko je poprej le 13 to pravico imelo. On je za varčnost pri državnem gospodarstvu, kakor tudi so naredili za 1875 postavo, da bodo tisti bolj zadeti pri vžitnem davku, kteri ložej plačajo, n. pr. od kočij, paradnih konj, pušk, itd. Tudi želi doseči, da se nemudoma lakomnikom jez postavi zoper prevelike odstotke, ktere mnogi nezdušni od siromaških ljudi jemljo, kar bi se dalo storiti z narodno banko. Nadja se (od kod), ko še dve leti minete, da v tretjem letu jim bo moč naznaniti blagor domovine.
Hrvatska, 15. avgusta. (Izid volitev. Pomoč Hercegovince m.) Naše volitve so končane; sicer niso bile tako viharne, kakor pred tremi leti, ko se je bilo treba boriti proti Itauchijancem, vendar pa je bilo v kotarih, kjer so bili kandidirani opozi-cionalci, nekoliko živahne borbe. Opozicionalci niso bili pri volitvah tako srečni kakor so spočetka mislili; bili so pa tudi preveč ne-složni in premalo organizirani. Vodja opozicije dr. Makanec pa je vendar izbran na treh mestih: v Samoboru, v sisačkem kotaru iu v Kraljeviči. Bilanca 75 izborov je sledeča. Izbrano je vseh poslancev 09, ker bo treba v 6
kotarih še enkrat voliti — izbrana sta namreč 2 poslanca v treh kotarih po trikrat, a 2 po dvakrat. Od teh 09 poslancev jih je bilo poprej v zboru 32, novih je pa 37, od kterih so pa tudi že nekteri poslanci bili. Enoglasno voljenih je 30. Po stanu je 12 posestnikov, 3 kmetje, 14 odvetnikov, 10 duhovnov, 6 penzionistov, 7 občinskih in muuicip. činovnikov, 7 trgovcev, 3 književnici, 2 profesora, pa 1 mjernik in apo-tekar, potem ban in 2 oddelna predstojnika. Na razmerje strank bode sačinjavalo 60 kompaktno narodno stranko, ostali pa bodo spadali med različne stranke opozicije. Ostale volitve ne bodo mnogo tega stanja spremenile.
Hrvatski zbor se bode odprl. 23. avgusta.
Najbolj zanima zdaj vse hrvatske kroge ustanek v Hercegovini. Povsodi se pobirajo prineski; dajejo se v to lepo svrho tudi po vseh večih mestih slavnostni koncerti, ki se močno obiskujejo. Se ve, da je to le mala pomoč, pa vendar je nekakšna za ranjene siromake in sirote. Darujte tudi Slovenci kaj več za te reveže, saj so vendar kot naši bratje vsake podpore vredni, ker se bijejo za krst častni in slobodo zlatno proti okrutnemu Turku. Naj si vsak nekaj pritrga pa naj pošlje v Zagreb na redakcijo „Obzora", ker se pri vas ne sme javno pobirati za te sirote. Dajte pomoči! Bog bode stoterno povrnil.
Domače novice.
V Ljubljani, 19. avgusta.
(Dimitzeve „Geschichte Krains",) prišel je ravnokar na svitlo 5. (II. dela 2.) snopič, ki obravnava zgodovino Ferdinanda I. (1522 —64,). Ker se je ravno zdaj pričel boj s starodavnim zatiralcem narodov slovanskih, krutim Turkom, je ta snopič, ki popisuje boje pradedov naših s temi divjaki, posebno zanimiv. Naslovi raznih oddelkov so: 1. Potrjenje deželnih pravic. Napad turški in upor kmečki. Državni shod v Avgsburgu. Odborova shoda v Gradcu in Drav-burgu; obleganje Dunaja. 2. Odbori 3 dežel v Lincu; večkratni napadi turški; sklepi v Slovenjem Gradcu. Državni shod v Avsgburgu, Jožef Lamberger, poslanec v Carigradu. 3. Odborov shod v Spodnjem Dravburgu; obravnave v Iušpruku; Kazianerjev napad v Bosni. Mir s Turki. 4. Pritožbe zarad Solnograjske. Odborova shoda na Dunaju in v Lincu; Kazianer premagan pri Oseku, njegova smrt. 5. Novi boji na Ogerskem. Državni shod v Regensburgu. Poslanca Herberstein in Salm pri Solimanu. Odborova shoda v Lincu in na Dunaju. Bitva pri Lonskem. 6. Napadi turški. Kranjci se bojujejo pri Mühlbergu. Odborov shod na Dunaju. Deželni zbor v Ljubljani. 7. Kranjski strelci. Vojaška napoved. Odborov shod v Celji. Ilans Lenkovič pa Herbert Auersperg. Smrt Ferdinanda I.
(Skrb za nas.) Slovencem se ne more slabo goditi, dokler so ljudje, ki tako za nas skrbe, kakor radoljški okrajni glavar Wurzbach. Ta skrbni mož je namreč preteklo nedeljo poslal svojega poslanca Jabornika s 7 — reci sedmero žandarji v Lesce, menda ker se je na-djal, da bodo muhastih Slovencev pripeljalo se velike trume na Bled snit se z brati Hrvati, čeravno so javno izrekli, da ne bo s shodom nič in čeravno ga je bila tudi vladna previdnost prepovedala. Prišlo je tedaj 7 žandarjev z g. Jabornikom, tedaj morda več, ko Slovencev z vlakom, a ko ni bilo videti niti nevarnih rudečih srajc, niti črnih ožnoranih surk, stopili so žandarji za grm in le dva sta se po Bledu ob jezeru sprehajala in pekla na
solncu, pa še ta dva nista dobila nobenega posla. Slovenci tedaj lahko brez skrbi hodimo in se vozimo po svetu, zgoditi se nam ne more veliko, ker nikdar žandarji niso daleč od nas.
(Pruska ošabnost) se nikjer ne skriva, to smo videli zadnjič v zvezdnem drevoredu, kjer je nek Prus, knjigovodja v neki tukajšnji knji-garnici, zasmehoval nekega fotografa, ki je bil francosk vojak in šel v tej uniformi po drevoredu. Toda ta ga ustavi in dobro ošteje tako, da so se širokoustnežu hlačice tresle in mu brž zastala sapa in dolgi jezik.
(Slovesne sv. maše) za cesarja Franca Jožefa I. v stolni cerkvi vdeležila se je včeraj le peščica vradnikov c. kr. deželne vlade, deželni odbor, mestni župan, predsednik kupčijske zbornice in nekaj učiteljev.
(F poslednjih dveh sejah deželnega odbora) je bilo sklenjeno, da se prodaja šolske knjige „latinsko-slovenske vaje" prof. Žepiča za 1. in 2. gimnazijski razred izroči v Ljubljani bukvarju Klerru in Blaznikovi tiskarni. Cena obširni trdo vezani knjigi je 2 gold. To šolsko knjigo (prve te vrste v slovenskem jeziku) bodo ravno po tej ceni prodajali tudi bukvarji v Kranji, v Novem mestu, v Celji, v Mariboru, v Ptuji, v Celovcu, v Gorici in v Trstu, ter se imena onih bukvarjev pozneje naznanijo. — Dopis deželnega predsedstva, da je sklep zadnjega deželnega zbora o prikladah na direktne davke in na vžitnino za zemljišno-odvezni zaklad za 1. 1876 žadobil cesarjevo potrjenje, je bil na znanje vzet. — Na kmetijsko družbo se je obrnil deželni odbor za svet o tem, ali bi se stroški za pokončanje trtne uši in za povračilo škode, ki jo ta mrčes napravi vinorejcem , v smislu § 19. državne postave od 3. aprila t. 1. prevzeli na deželni naklad ali ne.
Razne reči.
—	Slavni pesnik danski Andersen je 4. t. m. umrl v Kodanji. Ves omikan svet pozua njegove pravljice in pripovedke. Tudi romani njegovi, posebno „Improvisator", so jako priljubljeni. Slovencem je prineslo „Cvetje" Janežičevo „Kitico" njegovih pravljic. Andersen je dovrišil dne 2. aprila t. 1. 70. leto, rojaci so mu takrat postavili krasen spominek.
—	Naj veče cerkve v Evropi so: Cerkev sv. Petra v Rimu, v ktero lehko ide G0.000 ljudi, v glavno cerkev v Milanu 47.000, v cerkev sv. Pavla v Rimu 35.000, v cerkev sv. Modrosti v Carigradu 23.000, v cerkev Matere Božje v Parizu 21.000, v glavno cerkev v Pizi 13.000, v cerkev sv. Vida v Pragi 11.000 in v Markovo cerkev v Benetkah 7000 oseb.
—	Trdnjava kraljevogradska na Češkem bode neki zrušena. Država že menda prodaja nektera k trdnjavi spadajoča zemljišča.
—	Narodna češka šola. V Olomucu so nekteri narodnjaci spoznali nujno potrebo, da se vstanovi narodna češka šola v Olomucu, prepričani, kako se mladež, iz ktere doraščajo večidel rokodelci, v nemških narodnih šolah svojemu narodu odtujuje, in vsem zaprekam vkljub so osnovali prvi tečaj narodne šole, ki se je vmestila v skromni sobici v „Besedinem" domu. Ali komaj je bil odprt prvi razred, se oglasi toliko dece, da jih premnogo zarad pre-silne množine ni bilo mogoče sprejeti. Odbor „Matice šolske" se je na vso moč trudil, da bi v najem dobil drugo prostorno stanovanje, ali vse zastonj; ko ni bilo več upati, da se še kje dobi pripravno soba za novo šolo, sklene „Matica zidati šolsko poslopje. Ta misel se je
oživotvorila in še letos bode stavba dodelana. — In mi, Slovenci?
—	Gorilla. Malokterej zveri se je zgodila ta čast, da bi bilo tolikokrat o njej pisano v „učenih" delih, kakor gorilli, češ, praočetu človeka poleg Darvina. Pravi vitez in strahota krajev ravnikovih je postal; toda novejše preiskave pišejo o njem drugače. Markgrof de Compiegne, ki je 1. 1871 potoval v Afriko, trdi, da je gorilla boječa zver, ki pred človekom uteka. Čez dolgo časa se je naposled posrečilo onemu potuiku ugledati dva velika gorilla, ki pa nista hodila z vejo mesto palice v roci, kakor jih vpodobljajo, da bi naznačili podobnost k človeku, marveč skakala sta z veje na vejo in lezla in spuščala se z drevja kakor medvedje. Ali komaj ju je zapazil, takoj sta utekla. Le kedar je gorilla ranjen, se vrže na človeka.
—	Oglas nove vrste. Elias Howe, znani tovaruik šivalnih strojev v Londonu, je izdal nedavno o svojih strojih ta-le oglas: „Gospod Gospon ima zelo jezično in lehkomi-selno ženo. Ali prišel je te dni in kupil od mene nov stroj. In kaj počne s tim strojem gospod Gospon? Znšiva usta svoji ženi z dvojnim ubodom poleg stroja iz moje tovarne.
—	Napoved vojske. Benečani imeli so s cesarjem Maksimilijanom I. dolge prepire tako, da so nazadnje sklenili mu vojsko napovedati. Poslanec, kteremu je bil izročen ta posel, bil je prevzeten, neotesan človek; stopil je s svojim tajnikom v sobo k cesarju, ter je djal samo: „Benedke napovedujejo cesarjn Maksimilijanu vojsko-" Cesar se ni razjezil, ampak smehljaje je rekel: „Pojte! pojte! samo prosim vas, vojskujte se tako neumno, kakor ste vojsko napovedali neumno."
TeleKrnfične den ar ne cene 18. avgusta.
Papirna renta 70.75 — Srebrna renta 74,15 — 18601etno državno posojilo 112.50 — Bankine akcije 931 — Kreditna akcije 215.30 — London 111.35 — Srebro 101.—.— Ces.br. cekini 5.27. — 20Napoleon 8.91.
Nekoliko moške obleke
je na dolenjski cesti najdene; več o teui pove
Matija Berlan
v
(64-1)	v Peševcu pri Suiarji.
Mati
z več odraslimi izobraženimi hčerkami,
ki so vajene vseh ženskih ročnih del
(weiblichen Handarbeiten), želi službo v kaki prodajalnici ali delavnici, ali kako oskrbništvo. — Natančneje iz prijaznosti pri vredništvu „Slovenca".	(61 — 3)
Sirota
12letna mnogobrojne boljše, pa sedaj revne družine želi priti, Če mogoče, v dobro hišo brez otrok v odrejo ali za lastnega otroka! Natančneje se izve pri vredništvu „Slovenca". (62—3)