CjltljlJflRšlU Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob d. uri zvečer. Uredništvo ln upravnlStvo: Kolodvorsko nlioo Stov. 16. — 'L urednikom >o moro govoriti v«ak dan od 11. do 12. ure. — Rokopiai «e ne rračajo. — Inaeratl: Šeetitopna petit-rreta 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo ie popust. — Velja za Ljubljano v npravniitvu: oolo loto 6 gld.t za pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. BO kr., na meieo 60 kr., poiiljatev na dom velja meiočno » kr. več. Po poiti velja za oelo ______________ leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta a gld. 60 kr. in za Jedon meaeo 86 kr. Štev. 224. V Ljnbljani v petek, 2. oktobra 1885. Tečaj II. Papež razsodnik. Ona slavna d6ba rimskega papeštva, o kateri nam zgodovina pripoveduje, da je bil naslednik ffiE*. Petra v večnem mestu najvišja avtoriteta celž v posvetnih zadevah, najvišji razsodnik v prepirih toed vladarji in narodi, opa sjjajag d^ba |e u^e Z(ten.LgOIonje fS^ke in odločevali potoki ktsi, ter močnejši zma-•Sosalec nareka val brezobzirne pogoj eTTak nena-Vaden prizor, da se zatečeti dve velesili v svojem Prepivu pred papeža kot razsodnika, pokazali so natn zadnji dnevi. O zadevah Karolinških otokov obrnili ste se madridska in berolinska vlada do sv. Očeta ter mu izročili posredovanje v zamotanej stvari Papež Leo je prevzel ponudeno mu razsodništvo; ^in;jjtrmeči"svet obrača se sedaj čez redke čase \ zopet v vatikansko palačo ter o lastninskem pravu C daljnih otokov pričakuje sodbo iz ust, ki uže davno .niso več imele prilike izvrševati te lepe^naloge v mednarodnih zborih. Da sta se oba kabineta tako hitro sporaz-umela o razsodniku, tega občinstvo gotovo ni pričakovalo. Listi so poročali vedno, kako silno nasprotuje na Španskem javno mnenje vsakemu raz sodišču. Vročekrvni prebivalci pirenejskega polu- Ut otoka demonstrirali so na vse pretrge proti Nemčiji in njenemu predlogu, da bi se zadeva predložila sodbi nepristranskih mož. Ljudstvo je bilo odločno nasprotno vsakemu jednacemu projektu ter trkalo na svoje pravo, češ, kar je našega, o tem ne more soditi nikak diplomatsk zbor. Vojno rožljanje se je čulo izza pirenejskih gor in žugajoči pojavi imeli so namen, pripraviti Nemčijo, da se vda. Nikacega mednarodnega razsodišča — to je .bilo g&slo španskega ljudstva in njegove vlade. SaiaO-^msredovanje-papeževoJtilo bi možno.— tako izjavil se je madridski kabinet, pač uverjen, da se protestantska nemška vlada ne bode vklonila ta-kjemu, na videz f/jako strankarskemu predlogu. A španskV diplomatje so napravili račun brez krč-narja. Takoj dospel je iz Berolina odgovor, da Iržavni kancelar prav rad pritrdi nasvetu španskih ržavnikov. Nemški poslanik grof Solms je osebno zjavil v Madridu, da se Bismarck popolnem vjema i posredovanjem vatikanskim. Španija je morala seveda pritrditi lastni ideji in kmalo šlo je po-elje do španskega poslanca, ki je tedaj ravno v , .nkoni bival, da naj se pod& v Rim in popraša I ri sv. Očetu, bi li prevzel posel razsodnika v adevi Karolinških otokov. Marquis Molins je brzo odpotoval v Rim; ž i jim vred dospela je v Vatikan nota španskega :abinet.a, ki je podpirala korake poslančeve. Uže la večer tistega dnč (24. sept.) imel je Molins zagotovilo v rokah, da bode papež prevzel po-mujano mu mesto — in stvar je bila na ta način 'nepričakovano hitro rešena. Na razne načine je vgibal svet, kaj je pač vzrok, da se je Bismarck tako naglo poprijel nasveta španske vlade in notrkal sam v Vatikanu, čeravno odnošaji med njegovo državo in sv. Stolom niso ravno najgladkeji in povšečnejši. Kaj je .sil- Listek. Prokleta! •°nian Spisal Etnilo Richobourg; po E Vacanovi prodo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) Mardoche se je žalostno smijal. „In ali je bila a hudoba iz Fremicourta?" povpraša mladenič a je. — ^jje, pač pa iz fremicourtske okolice. »Ali je 0žeDjen?a — „Da, z brdko, dobr diri ° # ~~~ — »Umrla je žalosti tri P° obsodbi svojega moža, porodivši deklico." »In ta deklica?" — „Jaz sem takrat zapustil »l o ne vem, kaj se je potem zgodilo s hčerko jfan Renaudovo." — „Le eno mi še povejte, ardoche, predno se ločiva." — „Kaj li?" — ? °Ve(Jal sem vam, daje obiskal mojo mater v Saint-runu mož, to mi je pravil sam gostilničar Bertaux 'll tudi sam sem se tega domislil. Menil bi, daje a mož prinesel moji materi onih 12000 frankov, tov” ie 'vSe,G,°S "ri " - •Tl‘e» «m 80- rim "7” lJ P0ZnatC onega človeka, Mar- ’ k' mp nosil v naročji, ki me j,, polju- boval?" — „Da, jaz ga poznam." — „Oj, prosim vas, povejte mi, kje stanuje, kako se zove!“ Mardoche molči „Oj, odgovorite mi vender!" prosi mladenič. — „Gospod Leon, moje molčanje vam je odgovor." — „Zmerom skrivnost?" — „Kmalu vam bode vse jasno. Kar sem vam mogel povedati, to veste vse ! Za zdaj ne zahtevajte več I Jutre ob 9. uri zvečer se zopet vidiva." — „Kje?a — „Na mostu fremicourtskem." — »Veljal Ah nekaj bi bil skoro pozabil. Jutre bi mi imeli prinesti sporočilo o gospici Blanche Mellierovi." •— „Kako!“ reče Mardoche začuden. A potem živo dostavi: „Videl bom gospodičino Blanche-o jutre zjutraj. Ako mi da pismo za vas, dobite je zvečer. 26. Drugo jutro je bil Mardoche uže na vsezgodaj na pristavi seuillonski. Kuharica Serafina mu prinese zajutrek, kakor je imela ukaz. Starček je jedel z velikim tekom. Ko poza-jutrekuje, povpraša: „Ali je gospod Rouvenat izšel?" — „I)a, odpeljal se je." — „Za več dnij ? naga, moža napotilo, da je šel no razsodbo k nai-\dšjemu varhu one katoliške cerkve. Jti je zadnje 11 . čase toliko bojev imela z mogočnim kancelariem? ( l J obče se glasi sodba, da je knez s tem napravil ^ zopet jedno izmed tistih potez, ki so mu pridobile y ime genijalnega državnika in mu vtemeljile sve- / tovno slavo. Razsodnik papež je oseba, zoper katero najvročekrvnejši sin katoliške Španije ne more protestirati. Ako izpade sodba Leonova zoper pirenejski poluotok, ne bode tamošnje ljudstvo imelo nikake prilike, prijavljati šumnih pouličnih izgredov in strastnih demonstracij proti mirnemu zmagovalcu. Obrneni bi bili vsi taki pojavi posredno zoper najbolj odličnega razsodnika, zoper papeža samega — a strogo katoliški španski narod gotovo ne bode kaj tacega stvoril. Mirnim pOtem pripal bode plen Nemčiji, sankciionirala ga bo^f »oj^j« avtoriteta katoliškega svata, naivišia avtoriteta verneJ Španije. Ako pa bode sv Oče ukrenil, da i Š6 pravice španske do karolinškega otočja utemeljene, ako bode izrekel, da pripada daljni svet uže od nekdaj Španiji, bode tudi v tem slučaji častno zamogel odstopiti železni kancelar. Svet bode občudoval njegovo mirno in pravicoljubno postopanje, čeravno ima za seboj nekako pravo prvega zasedanja, čeravno ima moč, da svojim težnjam pomaga z ogromno oboroženo silo, vender poslednje ni uporabil, temveč mirno se je podvrgel razsodbi Jalazega^ Leona , naj višjega pastirja katoliškega sveta. Apostelji večnega sve-tovnega miru in oznavatelji občnega razsodišča za vse prepire med narodi bodo povzdigovali nem-^ ■iškega državnika, da^se^ jek 1 jah^ svoji sibii moči radovojjno vdal sodbi jeznega moža in s*"tem pokazal, kako bi. se v bodoče lahko noravnale vse dnarodne razprtije. Dvoru papeževemu pa je TraViriciffrcelar IH) jednem dokaz, da ga visoko — a Gospod Rouvenat nikdar ne izostaja delj časa. Danes zvečer se povrne." — „In gospod Mellier?" — „Gospod Mellier nikdar ne pride pred polu-dnevom dol." — „Istina; kako se kaj ima?" — „Kakor sploh." — „Ali bi mogel morebiti videti gospodičino Blanche-o?" —»Mislim, da! Naročila mi je cel6, naj vas danes zjutraj ne izpustim prej, dokler se ona z vami ne dogovori." — aPotem hočem počakati." — »Včeraj zvečer jej je bilo slabo." — „Zares? in hudo?" — »Mislim, da ni bilo sile; gospodičina je bila izvestno preutrujena. Delala je namreč v solnci na vrtu. Pa čakajte, osma ura je uže odbila; mislim, da je morala uže vstati. Hočem jej naznaniti, da ste tukaj." In Serafina hiti gor po stopnicah. Kmalu potem se vrne z besedami : „Gospo-dičina Blanche pride kmalu." In v istini pride mlada deklica kmalu potem. Bila je bleda ter potrta; poznati jej je bilo, da je mnogo jokala. Mardoche-u, to opazivšemu, strese se srce. „Tu se je moralo včeraj kaj zgoditi!" misli si. »Morda jo je Rouvenat razžalil rekši jej, da je, da se klania modrosti sv. Očeta, ki je za časa svoie vlade pokazal še snretnepa in ge-_ r||j^nP.Tfl nnlitika ter prepričal svet, da spada. nmT har iih m hilo kedai naslednikov .listati, rj se Tako postopanje neHaroriT^TTrez sleffii ijo in nemškim r.Psnrst.vnm S svojimSifiom je pokazal knez Bisflmret, da želi konečnega miru s papeštvom in da pripoznava ogromni njegov vpliv. Zato se pričakuje pomirljivi postopanje od obeh strani, zato prerokujejo prijatelji nemške države in katoličan-stva, da nismo daleč od pomirja med dolgoletnima nasprotnikoma. V. Vatikanu bodo znali ceniti korak voditelja nemške politike, ki je obnovil stari^hdstorični^o-filc papejtva; v Berolinu pa so ob* jednem pri-' poznali z volitvijo razsodnika, da se ne morejo V odtegniti njegovemu vplivu na razvoj človeštva, da se samo v sporazumljenji z glavarjem^krščanski ^e Rusija pod istim naslovom kakor druge vlasti ( Cerkve--zamore vspešno delovati prot/ pojavom ^aznih''elementov, ki pridiguieio krvavi boi jjoper vsq ohstoieče razmere, zoper ves družinski in dr-‘fni rea. ~ tem pa, da so v Vatikanu prevzeli posredovanje in takoj ugodno se izrazili klicu obeh državj pritrdili so mnenju, ki si ga je svet naredil o t< zadevi. Prevzemši—flOBel razsodnika, pokazal sv. Oče, da stoji na vrhunci svojega _noElica: dl je mož siine To bi pomenilo, revolucijo legitimirati in vsakemu narodu priznati pravico, da vsak dan po svoji volji postopa, brez ozira na druge narode in celo njim v škodo. Torej je stališče stroge legalitete in popolne pravičnosti, s katerega hoče ruska diplomacija v vzhodni Rumeliji nastopivše dogodke soditi ter premišljevati vkupno z velevlastmi o sredstvih, katera so sposobna poravnati nevarne posledice. To stališče pa ruski diplomaciji zaukazuje popolnoma abstrahirati od nekaterih narodnih tendenc, katere bi moglo Rusijo spraviti v zamotanja, katerih se ogniti pa je ruske diplomacije dolžnost. Tu ne gre za politiko čuvstev, marveč za politiko razuma in vsled tega za to, da se zavzame stališče, katero priznava nezastarele pravice Turčije. Ne more se zanikati, da se ne bi bila kršila be-rolinska pogodba, t. j. mednarodna pogodba, kateri v rokah krmarja, kateri mJ^kor:ue--zaoataje slavnim kancelarjem nemškim. Rusija in dogodki na jugu. Iz Petrograda poroča se v » Polit. Corr.“ o mišljenji tamošnjih političnih krogov glede dogodkov v vzhodni Rumeliji in gledč obnašanja bolgarskega kneza Aleksandra naslednje: Politični krogi v Petrogradu strogo obsojajo preobrat v vzhodni Rumeliji in ne delijo nikakor istega prevelikega čuvstvovanja, kateremu se je v prvem trenotji udalo rusko časopistvo. To mnenje pa se je tudi pri listih uže izgubilo, ker so spoznali nevarne posledice, katere bi moglo imeti tako postopanje. Ruska vlada isto tako malo namerava pridružiti se vzhodno-rumelijski zaroti, kakor se tudi ni udeležila nje provzročitve. Ne mogla bi dopustiti, da bi bil politični red in mir Evrope na razpolaganje položen vsakemu pustolovcu, katero more priti na um onim, kateri pri takem podjetji skoro nič nimajo izgubiti, ob uspehu pa moreje vse dobiti. Zvesto izpolnovanje pogodb je temeljni kamen javne varnosti in torej načelo, katero morajo vsi kabineti ljubosumno varovati. Če bi se nasprotno trpelo, ne pomenilo bi to nič druzega, nego da se prične doba političnih prevratov, v kateri bi bilo pravo narodov po čudni in razdevajoči teoriji izpodrineno, in bi se vsled tega dovršenim dejanjem vselej morali klanjati. ne sme več videti Leona? Oj, potem je to dokaz, da ga ljubi, ljubi! ..." Ta misel starčka potolaži. Deklica ga pozdravi. Na to odprč vrata jedilnice rekši: „ Pridite, Mardoche, imam vam nekaj povedati. “ Starček zaprč duri za sabo ter stopi živo proti njej. Njegov nemirni pogled je bil poln skrbi in miline, tako cel6, da je Blanche bila globoko ganena. „Vi me imate radi", spregovori deklica s sladkim in žalostnim nasmehom. — „0 da! dal* odgovori on, „baš tako rad — in še bolj — kakor vaš boter.* In prime jo za roki, kateri jej prične polju-bovati. „Vi ste moj prijatelj, to vem,“ povzame deklica. „Udani ste mi, in zato imam tudi največje zaupanje do vas.“ — „Jaz sem vaš prijatelj, to je res, in udan sem vam tudi iz srca. Meni labko zaupate! Ni je reči, da ne bi je storil za vas, gospodičina. Ako bi mi rekli: ,Mardoche, jaz potrebujem tvojega živenja!4 z veseljem bi je vam daroval — saj je popolnoma vaše ! Kakor sem pritrdila in torej mora delati na to, da se izpolnjuje. Pri vsem ravnanji po načelu legalitete in pravičnosti pa se vender na drugi strani ne sme prezreti, da je to gibanje, katerega se je udeležil cel narod in da se slednji ne more s samimi opomini pripraviti do tega, da bi ravnokar slovesno pojavljeno navdušenje zatrl. V dosego tega smotra ni drugega sredstva, razen vojaškega posredovanja, katero bi, umevno ob sebi, morala prevzeti Turčija kot prizadet del, in ob zdanjem položaji bi se tako posredovanje ne moglo zgoditi brez krviprolitja. So pač človekoljubna gibanja, katerim nasproti je vsaka politika brez moči. Cel6 če se vzame, da bi Evropa pustila popolno pravico Turčije do represije, bi pri prvih vojnih operacijah, osebito ko bi prestopile neke meje — nadvladalo čuvstvo nad logiko načel, morda bi neprenesljivo pritiskalo na politiko ter provzro-čilo intervencijo v korist Bolgarom, tako da bi nastale zmešnjave in težave, še bolj resne, nego so zdanje. Važno je torej, najti srednjo pot, katera bi ol) jednem ugajala v svojih pravicah zadeti Turčiji, kompromitovanemu načelu pogodbe in varnosti Evrope, katera bi gotovo z vsakim pokom iz topa prišla v nevarnost. Delati pa se mora tudi brez odlašanja, ker je nevarnost tu, da se požar razširi v Macedonijo, morda tudi v Srbijo, tako da bi bilo diplomaciji nemožno z navadnimi sredstvi zajeziti ga. Najboljše sredstvo, da se na vzhodu nastopajočim eventualitetam pride v okom, bi bilo to, da Turčija za zdaj svojo vojno postopanje odloži ter da se neposredno skliče mednarodna konferenca, da reši bolgarsko vprašanje. Če ni možno, zvršenih dejanj popolnoma odstraniti ter zopet uvesti prejšnji položaj, bi se vender konferenca mogla posvetovati o omejitvi mej prevrata, katerega so provzročili Rumelijci ter Ru-melijcem staviti take pogoje njihove dalnje poli- stat1 in ubog, vender za vas bi mnogo mogel storiti. Jaz sem neznaten človek, a ne zabite tega: če bi bilo treba, varovati bi vas mogel proti vsemu svetu, da! celo proti Jacquesu Mellieru in Pierre-u Rouvenatu! ... Gospodičina Blanche, povedali so mi, da vam je bilo včeraj zvečer slabo. In v istini ste danes jako bledi in objokani. Tedaj, če imate zaupanje do mene, povejte mi, kaj li je vzrok vaši žalosti?" Deklica odgovori le s solzami. Mardoche stopi še bliže nje ter zašepeče: „Ali se tiče morda mladega moža, ki vas je nagovoril v nedeljo na cerk-višči in kojega ste včeraj na bregu zopet videli?" — „Kako li veste?..." — »To je prav lahko. Včeraj sem zopet z njim govoril. Mladenič me zanima zaradi vas. Kramoljal sem z njim ter sem se uveril, da vas istinito ljubi 1“ Blanche vzdahne. Mardoche-u se je zdelo, da je našel zdaj pravi vzrok njeni žalosti. Le Rouvenat je mogel biti tega kriv. Zatorej nadaljuje: „Gospodičina Blanche, ali ljubite tega mladeniča?" — »Ali to vem?" odvrne deklica. „In potem, kaj bi mi tudi pomagalo, tične eksistence, kateri bi dali Turčiji povračilo za kršene njene pravice. Na tej podlagi more Evropa računati na odkritosrčno, tvoruo sodelovanje ruske diplomacije. Kakor smo uže omenili, opaziti je v javnem mnenji uže označujočo reakcijo, ker so isti listi, kateri so pred nekaterimi dnevi kazali največje simpatije do Bolgarov, zdaj mnogo bolj hladnokrvni, zdaj ko so našli mir, da preiskujejo spremljajoče odnošaje plovdivske revolucije, da preudarjajo nje možne posledice, in celo grajajo kneza Aleksandra zaradi njegove predrznosti nasproti Evropi sploh in posebej nasproti Rusiji. Rusija, katera je še pred kratkim tako izredne žrtve prinesla za Bolgare, bi pač smela zahtevati, da b' se bolgarski vladar posvetoval prej z rusko vlado, predno prične predrzno tako Rusijo kompromitu-joče podjetje. Ta preobrat v ruskem časopistvu ima deloma tudi v tem svoj vzrok, da je naposled uvidelo, da bi bolgarski knez ne bil konečno pričel tako nevarno podjetje, da ni imel tajnih razlogov, da se sme zanašati na resno, v temi ostalo podporo, in dvojljivo postopanje Anglije danes skoro jasno kaže, odkod je mogel dobivati toliko zaupanja. Morda v londonskih vladnih krogih menijo, da bi unetje požara na Balkanu napravilo Turčijo bolj voljno glede zveze, kojo želi Anglija, katero doseči pa se je zdaj po Drummondu Wolffu doseči zastonj trudila. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V slednji seji državnega zbora razdelili so se poslanci po žrebanji v razne oddelke in predložili so se protesti. Kar se tiče volilnih protestov, kateri navadno nimajo nobene prave podlage, nego skoro navadno izvirajo le iz slabe volje propalega kandidata, njegovih žaljenih prijateljev ali »vsemogočnih in nedotakljivih" voliluih odborov, se nadejemo, da se bodo vse stranke združile ter jih rešile v zmislu pravice ter se ne pustile zapeljati po osebnih mržnjah ali političnih nasprotstvih. Na tem polji pač mora nehati osebna mržnja in politično strankarstvo. V sredo interpeloval je v hrvatskem saboru poslanec Mazzura predsednika, zakaj ni sklical sabora k izredni seji zaradi odstranjenja uradnih pisem iz deželnega arhiva. Predsednik mu je odgovoril, da on § 33. ni tako razumel, da bi imel0 dvajset članov pravico zahtevati izredno sejo, tudi če sabor ni vkup. Tuškan je predlagal, naj se ban zaradi tega, ker je izročil uradna pisma, posadi na zatožno klop. Ta predlog postavil se bode v juteršnji (sabotni) seji na dnevni red Tujo dežele. Srbija priduo pripravlja orožje in sklicuje vojake; finančni minister podal se je na Dunaj, saj ne smem več na-nj misliti!" — „0, saj sem vedel! saj sem vedel!" klikne Mardoche. „Pierre Rouvenat vam je gotovo rekel, da ne morete postati žena mlademu temu možu; on vam je prepovedal, da ga ne smete ljubiti!" Deklica zmaje z glavo. „Moj boter niti ne vč ničesar o tem", reče. — »Tedaj vam ni še ničesar rekel?“ — „Imela sem mu stvar zaupati včeraj zvečer, pa spoznala sem, da bi bilo zastonj." Mardoche ni je več razumel. „Po3lušajte", nadaljuje Blanche, „hotela sem danes zjutraj govoriti z vami, da bi vas prosila da greste zd-me v Fremicourt." — „S kakim pis' mom za-nj?" — „Ali vam je to povedal?" »Da." — „Prav. Tedaj pojdete, ne-li, prijati moj? Vi ga boste videli ter mu porečete, da ,n® ne sme nikoli več poiskati, da me mora pozabi1*1 — „Ne vem, koji občutki vas v tem trenotk1*01 bajajo", odgovori starček ganen, „a vi ne ^ mislite, da mladenič zaradi teh besed obu^“(),(.i10 ^Obljubila sem mu za danes odgovor, .... , . . , norem dati. — in to ie edin odgovor, ki mu ««■ . , »Dobro", reče starček tožuo. »A nepo it no je, da se dogovarja z večjimi bankami, katere naj bi Srbiji v slučaji vojne dale posojilo. Srbija hoče, da se ohrani dozdanji položaj, kakor ga je napravil berolinski shod. če bi se pa hotelo na zdanjem položaji kaj spremeniti, potem bode vedela tudi Srbija braniti svoje interese. Narod slu-Šal bode v tem slučaji svojega kralja in vlado in prinesel bode za domovino največje žrtve. Italijanski kabinet naznanil je vlastem, da želi, naj se na Balkanu ohrani status quo ter uaj se tam nastala kriza reši brez krviprolitja. Italijanski kabinet da hoče podpirati druge vlade v njihovih ukrepih glede te zadeve. V Franciji prično se prihodnjo nedeljo splošne volitve. V velikih mestih je volitveno gibanje izredno živahno; kakor pa se kaže zdaj, se bodo glasovi zelo cepili na razne kandidate, osebito v Parizu. Po deželi je volitveno gibanje nekoliko bolj mirno. V gorenji Albaniji buknila je vstaja ter se vedno bolj razširja. Uprl se je najmočnejši rod, Meriditje, kateri broji 35000 duš ter more spraviti v orožje 8000 do 10000 mož. če se ta upor ne razširi na sosedne dežele, bi imel le toliko pomena, da bi morala Turčija deliti svoje vojne moči. Iz Aten se poroča, da grški politični krogi u'so zadovoljni z združitvijo vz iodne Ilumelije in Bolgarije. Če bi Evropa hotela priznati zjedinjenje ^utnelije in Bolgarije, zatrjujejo Grki, da bodo z orožjem intervenirali. To so kaj možke besede onemoglih potomcev slavnih Helenov. Po deželi Prireja narod na več krajih shode, pri katerih se y'adi očita, da premalo stori za rešitev veliko-vprašanja. Razne vesti. — (Mlada lady in njoni zobni zdravnik.) Londona se poroča: „To dni obravnavalo so je pred liscem v zadovi tožbo, katero je vložila gospa Lidia poster proti svojemu soproga, od kojega se hoče lo-• Mlada lopa dama bila je namreč prisiljena ogla- siti da 80 Pred kratkim pri zobnem zdravniku dr. Coraerju, J1 izpolni nekatere presledke v čeljustih s podrejenimi zobmi in je potem zaradi tega precej poetoma k njemu hodila. Mož mlade dame pa jo zve-^®1) da se mod zdravnikom in njegovo soprogo včasih Vr§e kaj ganljivi prizori. Ko jo on zaradi tega pozovd, se opraviči, izgovarjala so mu jo, da je zdravnika ^radi tega tolikokrat in tako goreče poljubovala, da 1 »o njogove zamolčljivosti zagotovila, kajti bala se ’ bi so no zvedelo, da ima ponarejene zobe. So- tr da je za omoženo žensko manj sramotno, ako Je vedo, da ima ponarejene zobe, nego če jo vidijo, Zo D ega zdravnika poljubovati. Vsled teh različnih na-z°r°v med njima priSlo jo tako daleč, da jo v proj a 'deni v Fremicourt; iz vzroka, ki vam ga ne em povedati, Leona ne bode tam ob uri, ki ste določili." — »Mardoche, ali veste, kje stanuje?" ^"Stanuje v Saint-Irunu pri gostilničarji Ber- j,y *'u“ — „Hva!a vam. Pisala mu bodem danes do -K al* ^utre,tl ~ >,Dovolite, da vam stari Mar- jait16 dd "ek 8V6t' Oospodičina Blanche, ne da- dentfiu' s'*e 8 tein pismom, ako imate mla- itak žalostno1^0®8, 8poroCati- Njegovo živenje je od vaše strani V® .potrebuje še hude8a udarca mislite to! V nekolikot0’ zaklinjam vaS’ P°* Pr mnra hitii iu ev,h hote imeli še čas!’1 „Pa mora biti! Mora biti!« zakliče deklica -'-Tedaj ga ne ljubite?" . n zak,lCe dtkl,ca' Wio« , , ,”in al> ga smem lju , klikne obupno. „Ali im„m ,• biti ga?(l mam pravico, Iju- Mardoche jo je gledal bolestno-iznenaden. »Moj Bog“, reče starček tresočim g|a80in, "•akaj li govorite tako? Kaj li je prav za prav?" Ona prične jokati. ^ »Ah, jaz sem zelo zelo uesrečna!" zastoče »Nesrečni ste! Vi nesrečni?!- zakliče Mar-jehe, ter vzravnavši se žarno pogleda. »Kaj se vam zgodilo? Povej1 e mi! Ali je Jacqu<;s Mel- srečni zakon prišel prepir in jo konečno moral sodnik izreči ločitev zakona." — (Trda skušnja.) Iz Rima se poroča: Sin poznatega milijonarja Bellarja hoče v kratkem nastopiti pot okolo sveta. Mati mladega moža, ki je za svojega edinega otroka v veliki skrbi, mislila je na to, kako bi sinu dobila vsaj zanesljivega spremljevalca. Dala jo vsled tega po vseh časopisih tiskati naznanila, s kojimi so so stavile ponudbe onim, ki bi hoteli prevzeti posel spremljevalca. Oglasilo se je veliko število mož, a na zadnje imel se je izmed treh, ki so se iz srede drugih odbrali, izvoliti spremljevalec. Gospd Bellar povabila je s to 25. pretečenega meseca te tri na kosilo, pri katerem se jo mnogo jelo in pilo. Ko je bila pojedina pri »kraji, pade hišna gospa pred svojega soproga na koleni tervsklikne: »Gorjo, jaz sem morilka; iz obupa namešala sem v jedi strup in vi vsi morate umreti!" Jeden namenjenih spremljevalcev začel je na to takoj jokati in tuliti za svoje življenje, drugi ostal jo kot okamnel na svojem stolu, tretji pa steče proti vratom kličoč: »Za vsaki strup dobi se protistrup, jaz grem po zdravnika. “ A hišna gospodinja pokliče ga nazaj, rekoč: »Vse to jo bilo izmišljeno, jaz sem vas tri le skušati hotela. Vi ste so pokazali naj bolj spretnega v trenutku nevarnosti, vi bosto mojega ljubega sina spremljali na dolgi poti!" — (Kaj sultan počne.) Po vsem svetu se sedaj razmotriva vprašanje, kaj sultan v očigled najnovejšim dogodkom v Bolgariji namerava in kaj da počno. Navaden človok si ne more stvari drugače misliti, kakor da ubogi sultan noč in dan trepeče ter premišljuje, kaj mu prinese bližnja prihodnost. A temu ni tako. Nek brzojav, ki je pred kratkim došel iz Carigrada nekemu angleškemu časopisu, se glasi: „Sultan je za svojo domačo godbo zložil novo skladbo ter jo posvetil svoji najljubši ženi, t. j. hčeri umršega Abdul Aziza." — (Poezija in proza.) Hči (sanjarsko): »Po-glodite oče, pogledite, kako solnce za goro globokeje in globokeje pada!“ — Oče (praktično): »Pusti je, naj pade pod pari, če hoče, saj nimamo nikakih akcij 1“ Domače stvari. — (Gospod dr. Fr. Lampe) je imenovan profesorjem za dogmatiko v kn.-šk. semenišči in prevzame ob enem vodstvo v Marijanišči. — (V loškem ursulinskem samostanu) bile so dnč 30. m. m. preoblečene gospodičine: Klementina Lorenzutti, Alfonza Šušteršič, Terezija Nie-mec, Karolina Faber in Terezija Polž. — (Wolfov slovar.) Urejevanje Wolfovega slovensko-nemškega slovarja se nadaljuje v započetem tiru. Gosp. prof. Pleteršnik je dognal, kakor poroča „Ljubljanski Zvou", delo do črke M, uredivši v juliji črko L do konca. Sodaj urejuje g. profesor črko O; črki M in N pa sta prevzela v dolo dva pomočnika, kojih dokončano delo hoče g. profesor konečno še sam pregledati in prirediti tako, da so ne bode kazila jednota vsega dela. Urejevanje bi šlo pač že hitreje od rok( ko bi gradivo ne bilo toli množno zbrano, nego bolj previdno izbrano, ne preobloženo s samodelski skovanim blagom, nego bogato na samoraslih besedah iz naroda. ■ Vsakdo, ki ima torej priliko živeti med narodom in opazovati narodovo govorico in njega izvirne izraze, bode g. uredniku prav ustregel, ako mu priobči kako zbirko pristnih slovenskih izrazov — umeva se samo po sebi, da takih, ki bi utegnili biti še nepoznani. —r. — (Nesreča na Savi.) Iz Dola se nam piše z dne 29. septembra: Včeraj predpoludnem podal se je Ivan Laboda iz Gradovelj s šestimi drugimi osebami, med kojimi je bil tudi kočar Fran Kokalj iz Kleč, v precej velikem čolnu na Savo, hote vrv, ki je pri Dolu čez Savo potegnena, a jo je bila velika voda zadnjih dni pretrgala, potegniti na dan. Ko pridejo na sredo vode, zahomata se jim čoln tako nesrečno v vrv, da so je začel potapljati. Ker druzega ni preostajalo, poskačejo v vodo in se vsi, ako tudi le z naj večjim trudom, rešijo, razun kočarja Kokalja, ki je izginil v valovih in ga še zdaj niso dobili. (Utonil.) Iz radovljiškega okraja se nam poroča: Dnč 30. septembra dobili so delavca Janeza Pretnarja iz Gorja mrtvoga v potoku Javornik. Kako jo v vodo prišel, se ne \6. Nekateri trdijo, da se je bil prej ta večer nekoliko preveč žganja napil, in da je zjutraj na vse zgodaj vstal ter odšel, a se ni več vrnil. — ( »V rtec “) št. 10. prinaša naslednjo vsebino: Otrokove sanje. (Pesen. Iz nemškega po J. N. Voglu. F. Krek.) — Marko Bogati in Vasilij Bezčastni. (Po Afanasjevu poslovenil Fr. Hubad.) — Trapist in zdravnik. (J. S. Gombarov.) — Planika. (Pesen.) — Razvaline. — Neposlušni bratje. — Na Angeljski Gori. — Ne dotakni se tujega, tuje peče. — Šakalj. — Divja jablana. — Listje in cvetje. — »Vrtec" izhaja 1. dne vsacega meseca in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za pol lota 1 gld. 30 kr. Naročnina naj se pošilja : Uredništvu „ Vrtca“, v Ljubljani, Mestni Trg št. 23. (»Kresa") št. 10. prinaša naslednjo vsebino: Arabela. (Roman. Spisala Pavlina Pajkova) — Na logu. (Posen. Mirko.) — Mirko pije vino. (Pesen. Mirko.) — Stari Džuldaš in njega sin Mamet. (Povest iz življenja v srednjeazijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec.) — irioleti. (Pesni J. Kostanjevec.) — Narodne pripovedko. (Priobčuje Mat. Valjavec.) Bakterije in njih znamenitost v našem gospodarstvu. (Spisal H. Schrei-nor.) — Stanko Vraz, slovenski rodoljub. (Spisuje Andrej Fekonja.) — Osvald Gutsmann. (Spisal J. Scheinigg.) — Nefrit. (Spisal Fr. Kocbek.) — Iz Kotoribskega protokola. (Razglaša M. Valjavec.) — Drobnosti. — „Kres" izhaja v Celovci ter stane za vse loto 4 gld., za pol leta 2 gld. Po knjigarnah vsak snopič 40 kr. licr, ali Pierre Rouveuat, ki vas je užalil? O, bodi si karkoli hoče, jaz sem si prisegel, da vas hočem varovati; povejte mi, povejte mi!“ — »Nemam se potožiti o Mellieru iu Rouvenatu, Mardoche; baš naopak, onadva sta storila vse, da bi me tolažila." — »čemu torej te solze ? čemu ta obup ?“ — »Mardoche", odgovori deklica, »nekega dne sem imela strašne sanje, in včeraj sem snivala isto. Moj boter in jaz sva bila v grozni nevarnosti; njega je hotel sovražnik zavratno prebosti, a mene je preganjala ostudna golazen ... Nek mož prišel je nama na pomoč ter naju je rešil. In ta mož bili ste vi, Mardoche! Odkar sem to zadnjikrat sanjala, mislim zatrdno, da vas je ljubi Bog poslal v te kraje, da nas vse čuvate! To je tudi vzrok, zakaj z vami sočuvstvujem!" — „0, ljubi, ljubi otrok!" zamomlja starček globoko ganen. — „In tako nečem vam tudi ničesar zamolčati", nadaljuje mlada deklica. „Hočem vam vse povedati; izvedela sem včeraj, da nisem hči Jacques Mellierova!" Mardoche prebledi kakor mrlič. (Dalje prihodnjič.) Statistični podatki. Babice. V babiški šoli poučevalo se je v šolskem letu 1884/85 v dveh tečajih, o zimskem in poletnem, oteo-retično-praktičnem porodištvu skozi 20 ur na teden. Predavala sta vladni svetnik dr. Valenta in dr. V. Gregorič. Zimski tečaj obiskovalo je 13 učenk, po narodnosti Slovenke, katerim se je predavalo slovenski. Vsoh trinajst prebilo jo izpit, in sicer 3 prav dobro, 7 dobro in 3 povoljno. Deset izmed teh vživalo je državne štipendije v vkupnem znesku 525 gld. V polotnem točaji z nemškim poučnim jozikom bile so tri učenke, od katerih so dve prebile izpit prav dobro in jedna dobro. Dve izmed teh imeli sta državno štipendijo po 52 gld. 50 kr. Pri pouku pomaga gg. zdravnikoma še b61niška babica in jedna pomočnica. Plače učiteljev in babic plača država, ravno tako štipendije, in vrhu tega tudi še posebno dotacijo za nakup instrumentov. Pouk je brezplačen. Po povprečnem številu preračunjenem po izkazih prejšnjih let pride v Avstriji na 1345 prebivalcev jedna babica, na Kranjskem na 1447 Stanovnikov. Najugodnejše je to razmerje v Trstu z okolico, kjer pride na 409 Stanovnikov jedna babica, v Gorici in Gradiški z 866, Solnogradu z 855 itd. Relativno najmanj babic je v Galiciji (jedna na 5709 Stanovnikov), v Bukovini (z 2904 Stanovniki na jedno babico) itd. Nekateri okraji Galicije z 50000 do 60 000 imajo po jedno samo babico. Kar so tiče posamičnih mest, stoji Ljubljana skoro na prvem mestu, kajti na 492 pride jedna babica, le Celovec in Trst sta še za nekaj malega na boljem. —c. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 2. oktobra. „Wiener Zeitung" razglaša cesarjevo pismo, v katerem se delegacije sklicujejo v 22 dan t. ih. na Dunaj. Dunaj, 2. oktobra. (Iz poslanske zbornice.) Vlada predložila je načrte o sprejemu prometa in eventualno odkupljenje železnice Prag-Dux in Dux-Bodenbach in o investicijah za garantirano severno-zapadno železniško omrežje. — Pri potrditvi izvolitve poslanca Bul ata iz Spijeta uuela se je debata; konečno se je volitev potrdila s 165 proti 137 glasovom. — Predsednikom državnega zbora bil je izvoljen dr. Smolka z 229 glasovi izmed 325. Petrograd, 2. oktobra. Vest, da hoče Rusija predlagati, naj se bolgarski knez Aleksander nadomesti z danskim princem Valdemarjem, je izmišljena. Carigrad, 2. oktobra. Rumunski poslanik je Turčiji nasproti preklical trditev, da je Rumunija v zvezi z Grčijo in Srbijo. Dunaj, 1. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja ministersko naredbo, katera dopolnjuje, oziroma preminja določila gledč nedeljskega obrtnega dela pri posamičnih strokah. Moskva, 1. oktobra. „Moskovskija Vjedo-mosti“ so prepričane, da se status quo ante na Balkanskem poluotoku ne sme zopet uvesti s tem, da se uniči združenje Rumelije in Bolgarije, marveč da se reorganizujejo notranje in vnanje razmere. To se da izvesti brez oborožene intervencije, če bi prišel na čelo zjedinjene Bolgarije mož dejanja, ne pa pustolovec. Berolinsko pogodbo doslovno vzdržati, ne da bi se nje vidne napake popravile, dokazalo bi usodno potrebo, da se be-rolinska pogodba nadomesti z vse drugačo uredbo, in morda vsekako ne samo na Balkanskem poluotoku. Niš, 1. oktobra. Danes vršila se je prva seja skupščine. Jutri se vrši slovesno otvorenje s prestolnim govorom. — Predsednikom skupščine je imenovan Kujundžič. Sr e d ec (Sofija), 1. oktobra. Vsi prej v bolgarski vojni služeči ruski častniki dali so ostavko ter tudi uže odložili uniformo. Vsak dobi po 5000 frankov odpustnine; v kratkem vrnejo se v Rusijo. Bolgarski častniki, kateri so v Rusiji, bili so brzojavno poklicani domov. Atene, 1. oktobra. Če Evropa prizna bolgarsko zvezo, namerava Grčija oborožena intervenirati. Kanaris prevzame poveljstvo brodovja Delyannis se je delj časa razgovarjal z zastopniki vlastij, kateri so mu priporočali zmerno in previdno postopanje. ____________ Telegrafično borzno poročilo z dn6 2. oktobra. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih...................81‘76 » » » » srebru.........................82'40 Zlata renta. 109‘40 5°/o avstr, renta................................99 • 06 Delnice ndrodne banke............................ 858’ — Kreditne delnice................................. 280'07 London 10 lir sterling........................... 125 90 20 frankovec.......................................10 01 Cekini c. kr..................................... 5 ■ 97 100 drž. mark......................................61 • 90 Tujci. Dn6 30. septembra. Pri Maliči: Haupt pl. Hochstatter, c. kr. gener. konzul, iz Aten. — Eder, lastnik tovarne, iz Mollersdorfa. — Ku-čera, mlinar, iz Plzne. — Fiihrmann, potov., iz Gradca. — Sartori iz Levico. — Brelič, odvetnik, z hčerko, iz Gospiča. — Battagliaaini, posestnica, z Beke. — Kljun, kaplan, iz Železnikov. — Javornik, posestnik, z Vrhnike. Pri Slonn: Reuter, trgovec; Ulmann, potov.; Czechak, poslovodja; Michel J. in H., lastnika karoussela, in pl. Po-lansky, z Dunaja. — Birko, iz Budimpešte. — Kovar-schik in Aufmuth, potov., iz Gradca. Kardos, potov., iz Siofoka. — Faber s sestro, Thaller z rodbino in Pia- Odgovorni urednik J. Naglič. cera Antonija s hčerko iz Trsta. — Conte Fabio Berotta s sinom iz Lašk. Vidma. — Lindner, lastnik hotela, iz Celovca. Pri Tavčarji: pl. Pilat, c. kr. legacijski svetnik in gener. konzul, s soprogo, iz Benetk. Pri Bavarskem dvoru: Voest, potov., z Dunaja. — Potočnik, krčmar, iz Mlina. Pri Južnem kolodvorn: Mally Marija iz Celja. — Pressel, iz Dobove. Pri Avstr, carji: Paa s soprogo iz Idrije. — Radeschek, iz Rateč. Pri Virantu: Zavodnik, posestnik, izŽužemperka. — Šlai-pah iz Trebnjega. Umrli so: Dnž 30. septembra. Janez Čižman, slikar za sobe, 38 1., Krakovski nasip št. 14, plučna tuberkuloza. — Marija Dimnik, delavka, 55 1., Poljske ulice St. 11, plučna tuberkuloza. D n 6 1. oktobra. Ferdinan^j Kastner, zasebnik, 67 1., Rožne ulice št. 13, opešanje. Srečke z dnč 30. septemb ra. Praga: 84 9 28 54 59. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje j baro- i Tempo-motra j ratura v mm Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 7. zjutraj j 739 ■ 14 2. pop. | 737 04' 9. zvečer j 735 • 66 I 4 0 | bzv. megla l2,.00 18-2 zjzpd.sl. jasno , . 13-6 : bzv. : obl. ae/' Zalivala. Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja o bolezni in o smrti nepozabljive naše soproge, oziroma matere, hčere, sestre in svakinje Terezije Mekinda roj. Prudič, kakor tudi za ogromno udeležitev pri sprevodu predrage ranjce k večnemu počitku, izrekamo vsem, osebito prečastiti duhovščini in č. gospodom pevcem, najglobokejšo zahvalo. Ostali žalujoči. Cerknica, 30. septembra 1885. (1BB) Dr. llirieli dobro znani specijalni zdravnik za sifllitlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu (58) 24 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), uleaa, bolezni so&la in v mehurji, polucije, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 6 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. )<(•><(•)€(#)((»><(•)<<£ Pito berilo in slovnica za slovenske ljudske šole sestavila Eazlnger in Žumer, založila (148) Kleinmayr & Bamberg, pripuščeno je od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljati še sredi meseca oktobra t. 1. V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom Btanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr S Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. a 1. V knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg se dobivajo: Josipa Jurčiča g a spisi I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. » Pripovedni spisi; Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jasenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrhan Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. V.zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški v&lpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 40 Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova r^j nby ana Kongresni trg štev. 2 priporoča svojo popolno zalogo ■vseli na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zel6 n-izlslb. cezistli.. Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno. bor g v Ljubljani 1 1 Tiskat,a in zalagata I g. v. K1 ei n m a y r A F« d. U»m