Leto III. (X.), štev. 119
Maribor, torek 28. maja 1929
»JUTRA«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poitntm £«lc. ziv. v Ljubljani it. 11.409 Ve'ja mesečno, prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo In uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglaai po tarifu
Oglaaa aprajama tudi oglaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiamova ulica It. 4
V silobranu...
| KAKO OPRAVIČUJE PUNISA RAČI C SVOJ ZLOČIN V SKUPŠČINI. — DRUGI DAN RAZPRAVE.
NARODNI
Britanske parlamentarne volitve /
Včerajšnji prvi dan razprave proti iPuniši Račiču, Dragutinu Jovanoviču in Tomu Popoviču je bil izpolnjen večinoma z zasliševanjem glavnega obtoženca Račiča in je trajala razprava do 8. zve-I čer.
Puniša Račič se zagovaria s silobra-ki bodo v četrtek 30. trn., nimajo Bava-1 nom in odločno zanika, da bi bil v kaki dnega pomena zakonite obnove parla- zvezi oziroma da bi imel kak dogovor z menta, ki mu je potekla funkcijska doba, Jovanovičem in Popovičem. Na dr. Per ampak pomenijo veliko več: pomenijo narja je streljal, ker se ni hotel opravi' na eni strani usodepolno odločitev za čiti za povzročeno mu žalitev. Oddal je nadaljni gospodarski razvoj britanskega nanj dva strela. V mnenju, da je napa-imperija, ki obsega celo petino prebival- den od ostalih, jc potem streljal na Pa-stva zemeljske oble, in kjer bo glasovalo vla Radiča, dr. Basarička in Ivana Gran-pri teh volitvah nad 24 milijonov volil- djo. Šesti strel, ki je bil istotako namen cev, torej dvakrat več, nego šteje naša jen Grandji, pa je slučajno pogodil Stje-država prebivalcev. Pomenijo pa tudi u- pana Radiča, na katerega sploh ni meril, sodepolno odločitev za veliko vprašanje Pavle Radii in dr. Bašariček sta šla po-svetovnega miru.	tem, ko je bil dr. Pernar ranjen, na čelu
2e način volilne borbe v Angliji sam manjših skupin proti njemu ter ga hotela je frapanten. Tudi tam padajo na račun napasti. Smatral se je zato za napadene-političnega nasprotnika -osfca-bssede, a ga in je najprej ranil Pavla Radiča, nato nikjer se še ni zgodilo, da bi bil kak kan- pa dr. Basarička, ki se mu je približal didat dobi) batine od političnih nasprot- tako, da gaje moral potisniti v miifistr nikov, ali da bi v govoru opisoval svo- sko klop, nakar je oddal nanj strel iz re-iega tekmeca s sramotilnimi izrazi; tudi volverja. Nikakor pa ni imel namena,da še ni padla beseda teror. Znak politične bi ta dva poslanca ubil, ker je bil ž njl-zrelosti širokih slojev in političnih vodij, ma v prijateljskih odnošajih. Obžaluje Določba volilnega zakona, da mora vsak dogodek, poudarja pa še enkrat, da je iz-kandidat ob vložitvi liste položiti tudi vršil dejanje v silobranu, kavcijo v iznosu 150 funtov šterlingov, Dragutin Jovanovič je pri zasli-ki zapade, ako ne dobi vsaj osminke vseh šanju izjavil, da ni imel nič skupnega s oddanih glasov, onemogoča, da bi se raz- Punišo Račičem. Tudi očitek obtožbe, da paslo poljubno vlaganje list in beganje je v usodnem trenutku zaklical ogrože-volilcev, kakor je to bilo žal pri nas mo- nemu dr. Pernarju: »Ako te ne ubije Pu' goče. Tako si tudi tokrat stojijo v glav- niša, te bom jaz!« ne odgovarja dejstva nem nasproti tri velike angleške stranke: Prizna pa, da je imel usodnega dne pri konzervativna (torijevci); stranka po-1 sebi revolver.
zadel Grandjo, se je odbil in oplazil Stje-pana Radiča. Nisem nameraval pogoditi Stjepana Radiča in sploh ne ubijati nezaščitene ljudi, temveč sem se s strd:*
varne, tako da je postal končno za državo pravo zlo. Zelo ostro je napadel Račič glavnega tajnika bivše Hr-vatske seljačke stranke, dr. Krnjevi-ča, ki ga je imenoval »zločinca na konferenci medparlamentarne unije«.
To, kar je dozorelo v bolestnih možganih poslancev HSS, je bilo potrebno ozdraviti. Hrvatska seljačka stranka je stremela v zadnjem času po ustvaritvi zgodovinskih individua-litet in je hotela torej s tem ustanoviti
njem le branil smatrajoč, da sem v ne- neRe vrste separatizein. Vsak dan so varnosti. Streljal sem Je na one, ki so me zasramovali nc samo stranke) temveč skušah napas i.«	tudj p0Samezne ijudj ;n so se v svo.
Uboj Pavla Radiča.	jem protidržavnem delovanju zvezali
Zatem je prišel na razpravo uboj Pav- celo s sovražniki te države. Ko pa la Radiča. Najprvo je bila prečitana iz- sem nastopil v obrambo države in java vdove pok. Pavla Radiča, ki obto- naroda, so se organizirali proti meni.« žuje uboja svojega moža Punišo Račiča Ker se je Puniša Račič v svojem kakor tudi vse one, o katerih bi se moglo obambnem govoru poslužil več žalji-ugotoviti, da so pri tem sodelovali. Zah- vih izrazov, je prišlo med predsedni-teva kot odškodnino in vzdrževalnino kom in njim do prerekanja, tekom ka-za sedmero dece 1 milijon 235.000 Din, trega ga je predsednik opozoril, naj za prevoz telesnih ostankov pa 127.000 pazi, kaj govori in opusti, izraze, ka-3in.	kor idioti, zločinci itd.
Po prečitanju protokola o obdukciji je Puniša Račič: »Da oni so zločinci predsednik zaslišal Punišo Račiča o tem, na državi in so sledili klicem svojih zakaj je ubil Pavla Radiča. Puniša Ra- bolnih možgan. To se vidi celo danes, čič je izjavil, da je pok. Pavle Radio po ko jih vlada internira!« prvih dveh strelih na dr. Pernarja prvi Obtoženec je nato nadaljeval svoj stekel proti njemu. Streljal je nanj šele, govor in naglašal, da so ga poslanci ko je Pavle Radič prišel v njegovo na- KDK uprav prostaški psovali, čeprav posredno bližino z dvignjeno levo roko je nastopil tudi za Hrvate. »Ako ne in s spuščeno desnico, kar pojasnjuje zgubim glave, potem postanem lahko ?ačič tako, kakor da bi bil Pavle Radič še najpriljubljenejši voditelj Hrvatov, držal v desni roki revolver. Pravi, da je ki sem Jih rešil, ko sem skušal rešit! tudi to dejanje izvršil v silobranu in da čast parlamentarizma in Hrvatov«, se v tem pogledu smatra nedolžnega. V svojem nadaljnem govoru je za-S tern je bil prvi dan razprave zaklju- šel Puniša Račič mestoma v nelogič-čen in je predsddnik napovedal nadalje- j na nasprotstva in je skakal od ene
stvari na drugo. Vsa tendenca njegovega govora priča, da skuša sodišče prepričati, da je ravnal le v silobra-
sestnikov; liberalci, stranka trgovine in industrije; laburisti, stranka ročnega in duševnega delavstva. Poskušajo se to-krat tudi komunisti, ki so pa za 615 mandatov postavili samo 25 kandidatov. Ba j6 ima eden izgled, da bo izvoljen. Vsaka stranka je iznesla svojo parolo,
Smrt Stjepana Radiča.
Na popoldanski razpravi je bila najprej prečitana izjava pok. Stjepana Radiča sodišču v Zagrebu, v kateri podrobno po pisuje ves dogodek in navaja tudi vse one, ki so bili po njegovem mnenju v
, .	.	...	___tnri i zvezi s samim dejanjem. Dalje je bila
s katero je stopila v volilno borbo tor - Lrefi,tana IzJava Radideve vdove Marije,
jevci obljubljajo odpravo nehigijenskih n L) obža|uje nenadomest||ivo ,zgubo svo, siromašnih delov	vod	a ,eRa moža |n na koncu JzjavIja> da ne za.
liberalcev Lloyd George hoče v nekoliko hteva nobene odškodnine. Napram vpra-
tednih z javnimi gradnjami cest itd. od
I šanju, ali obstoja kaka zveza med rano
strani«	h,	smrtjo	Stilna	Radlia,	k> prBel sa-
katerih .vsak bo pot™ P™«'1	I	„,tctnl	sv«	do	zaključka,	da	neposrednih
tedna svoji ženi 3 funte zaslužka mesto
zvez ni, temveč da je vzročna zveza le
dosedanjih 25 Jilingov podere«, hburi- ,oSrednega značaja in da je smrt nasto-
sti pa trdijo da imata Baldwin (vod a kon vsled d8generaci!e srčnih mišic in zervativcev) in Lloyd George tajni pakt. ekomcrnega flzlCnega ln duševnega da odvzameta delavcem čim več gla- \^a yrh (ega se staoJe ko ,|clraJo sov, kasneje pa bosta formirala koalic- fad, sIadhorne bolezni. Med spričevali jo. Značilno pa je, da se stranke in-nj-1 so spričevala zasebnih zdravni-
Ikov, ki ugotavljajo vzročno zvezo med |rano in smrtjo.
Po prečitanju zdravniških spričeval je I predsednik vprašal Punišo Račiča, kako | je došlo do poškodbe Stjepana Radiča.
Račič; »Zadel sem "a čisto slučajno Iko sem meril na Grandjo. Strel, ki je
vanje za dopoldne.
Današnja razpraua
BEOGRAD, 28. maja. Današnja razprava je pričela ob 8. dop. V sosednji sobi so številne priče, ki bodo zaslišane še danes,
hovi kandidati v volilni borbi ne poglabljajo v velike probleme britanskega imperija; da se na pr. o kolonijalni politiki sploh ne govori; da se sicer govori o dviganju kapacitete britanske industrije, ne pa tudi, kje se naj iščejo zanjo nova tržišča.
Tembolj pa razpravlja o vseh teh problemih britanska javnost. Slavni angleški publicist Wickham Steed je v znani Ion- premaganca kakor za zmagovalca. Pri-donski politični reviji »The Review of šla je mehanična doba industrijskega pro Reviews« napisal članek'»Za koga bom gresa. Zato je naloga velikega stomili-glasoval?«, v katerem povdarja, da ves jonskega britanskega carstva, da pred-civilizirani svet stoji’ na pragu nov ere. njači v stremljenju za obrambo socialne-Britansko carstvo je odločilno za to, ali ga in mednarodnega miru. Doseči je tre-bo ta era konstruktivna ali destruktiv- ba mir in sodelovanje med družabnimi na. Britansko carstvo nima večjega in- razredi, ustanoviti je treba mednarodno teresa, nego da odločno stori vse za med ligo stanov ali razredov. Slovesno pa se narodni mir. Prošle so dobe, ko so tudi mora britansko carstvo tudi odreči voj-vojne pomagale k napredku človeštva, ni, mir mora postati baza njegove poli-Danes pomeni vojna obubožanje tako za | tiKe. V to svrho je potreben sporazum z
[nu.
Zagovor Tome Popoviča.
Za njim je govoril drugi obtoženec j Toma Popovič, ki pa svojega govora Takoj po otvoritvi je podelil ,pi;ed- J ni mogel končati, ker je predsednik pre-. sednik besedo glavnemu obtožencu I kinil dopoldansko razpravo. Popovič je Puniši Ivačiču, ki je pričel svoj ob- uvodoma zavračal očitek obtožnice, da rambni govor. Uvodoma se je zavze- je v skupščini hujskal k zločinu. Stjepan mal za to, da njegovi zločini ne bi Radič in poslanci KDK da so srbski nabili razdeljeni na 5 delov, ker. gre po rod in Srbe tako zasramovali, da je nje-njegovem prepričanju le za en sam gove napačno kot grožnje tolmačene be-zločin, izvršen v nekaj sekundah. Kva- sede v skupščini tolmačiti prej kot kvalifikacija zločina v smislu obtožnice je rii0. Stjepan Radič se je zvezal s sovraž-torej brez podlage.	niki države in je hotel izpodkopati dr-
Nato se je Puniša Račič obširno ba- žavo. il s parlamentarnimi razmerami pred Ob 11.30 je bila razprava prekinjena 20. junijem. Opisal je atmosfero, ki je in se nadaljuje ob 16. uri. Po obrambnih dovedla končno do 20. junija. O pril i- govorih obtožencev se bo pričelo zasli-ki sestanka skupščine je bil najboljši Sevanje povabljenih prič. prijatelj Stjepana Radiča, ki se mu
ima pravzaprav zahvaliti za svoj man I	,_____.	c?«mn
dat. črnogorski mandat Puniše Ra- Preuoz trupla generala Berna
čiča je bil namreč, kakor znano, spo- Poljska vlada je sklenila, da prepelje ren in ga je rešil v verifikacijskem zemske ostanke poljskega generala Be-odseku s svojim glasom le Stjr^an ma, ki je bil, kakor znano, eden izmed Radič. Puniša Račič je izjavil dalje, vocjiteljev madžarske revolucije 1. 1848. da je glasoval v skupščini za marši- in je sedaj okopan v Aleppu, v Tar-kteri predlog kmečkega voditelja. To- nov> prevoz se bo vršil preko Madžar-da pozneje je pričel Stjepan Radič ske jn },odo sodelovale pri tem tudi uganjati stvari, ki . so bile državi ne- | madžarske oblasti. Truplo generala. Berna dospe v Budimpešto dne 26. junija
Zedinjenimi državami za pomorsko raz- in bo položeno potem 27. junija v mad-orožitev. Steed odločno izjavlja, da bo žarskem narodnem muzeju na Katafalk. glasoval za ono stranko, katere kandi- Na madžarski meji bosta sprejela krsto dati bodo nudili največ garancij za ob- poljski in turški poslanik v Budimpešti, rambo svetovnega miru. In tako se bo kakor tudi zastopniki madžarske vlade, odločila tudi večina britanskih volilcev. Žalnega sprevoda na budimpeštanski ko-Tudi znani angleški državnik VVinston lodvor pa sc bo udeležil tudi državni u« Churchill je v »The Daily Telegraphu« pravitelj admiral Horthy. Povodom 80-napisal članek o angleških volitvah, ka- letnice zavzetja Budimpešte bo dalja terim istotako pripisuje ne samo ožji postavljen v Budimpešti velik spomenik državni, ampak svetovni pomen«	vsem Poljakom, ki so se udeležili madzar
skih osvobodilnih bojev«
V V KI V 7«7fS	V	MarTFwtsi. ftis «. V. To29.
   ;; 1 — 	''T*qBBHHSMRB¥l
Mariborshi in dnemi dmhiž
Sfrau’2.
Likvidacija ali obstoj?
Z OBČNEGA ZBORA LJUDSKE UNIVERZE. - OBSTOJ ZAVODA RESNO OGROŽEN. — ŽALOSTNO POGLAVJE KULTURNEGA MARIBORA.
Maribor, 28. maja.
Sinoči se je vršil v Čitalnici Studijske knjižnice občni zbor mariborske Ljudske univerze, ki se je v letih svojega plodo-nosnega delovanja uveljavila kot krepka kulturna institucija povojnega Maribora. Samo v minulem poslovnem tetu je organizirala 57 prireditev. Od teh je bilo 11 potopisnih predavanj, 7 literarnih, 4 umetnostna, 5 politično-gospodarskih, 3 medicinska in 2 juridični. Razen tega je Imela Ljudska univerza 8 koncertnih in štiri gramofonske prireditve.
Torej v enem samem letu 57 zanimivih in poučnih večerov, ki so skoro brez izjeme vsak zase pomenili za mesto kulturni dogodek. Pribiti moramo, da je zahvaliti samo Ljudski univerzi, da je imel Maribor v svoji sredi znamenite učenjake, predavatelje svetovnega slovesa. Spomnimo se samo na Strygowszkega, dunajskega univerzitetnega profesorja, ki je eden najznamenitejših še živečih u-metnostih zgodovinarjev, na novinarja Langleta iz Stockholma, angleško parlamentarko in predsednico svetovne ženske alijanse Ashby, švicarskega pesnika in pisatelja Burri, recitatorja Flehnerja. Razen tega so nastopali priznani domači predavatelji:	jugoslovanski	zgodovinar
dr. Ljudevit Hauptman, literarni zgodovinar dr. Preobraženski, deželni konservator dr. Stele, umetnostni kritik dr. Vurnik, dr. Pitamic in mnogi drugi.
Občni zbor je trajal do pol 24. in je obravnaval v glavnem vprašanje najetja novih prostorov, kjer bi se naj delo Ljudske univerze nadaljevalo, kajti kuratorij Študijske knjižnice je dosedanje prostore
v	kazinski čitalnici odpovedal. Odbor je zastavil vse sile, da bi dobil primerne prostore na razpolago, toda vsa prizadevanja so bila zaman. S skromnimi sredstvi, ki so društvu na razpolago, je nemogoče plačevati najemnino, kakršno zahtevajo lastniki dvoran za prirejanje predavanj in koncertov. Končni sklep sinočnjega občnega zbora je bil, da se mora za vsako oeno skušati zopet pridobiti naklonjenost kuratorlja Študijske knjižnice in izposlovati, da vsaj še leto dni trpi Ljudsko univerzo v prostorih svoje čitalnice.
Zanimalo bo vsakogar, da čuje, kakšni so razlogi, s katerimi upravičuje kuratorij svojo odpoved: ker bo z letošnjim letom Študijska knjižnica Imela v čitalnici nezaklenjene omare s knjigami. Torej radi malenkostnih razlogov se skuša onemogočiti obstoj in delovanje tako važne Institucije, kakor je bila ravno Ljudska univerza in to v času, ko je njeno
delo doseglo višek, tako z ozirom na kvaliteto njenih prireditev kakor tudi z ozirom na poset občirstva. Nepojmljivo je, da je kuratorij Študijske knjižnice vztrajal pri svoji odločitvi še potem, ko je Ljudska univerza dovolj jasno predo-čila položaj in opozorila na dalekosežne posledice take odpovedi. Kajti prepričani smo, da je Ljudska univerza institucija, ki dopolnjuje kulturno misijo Studijske knjižnice. Kar zasleduje Studijska knjižnica s knjigo, to zasleduje Ljudska univerza z živo besedo.
Na občnem zboru je padlo dokaj trpkih besed, ki so znač!!ne za razpoloženje, ki ga je odločitev Studijske knjižnice izzvala v krogih Ljudske univerze.
Verjetno je, da Študijska knjižnica v resnici potrebuje v lastne svrhe čitalnico, toda od 8.—10. zvečer prireditve Ljudske univerze nikakor ne motijo delovanja Študijske knjižnice, glede odprtih polic s knjigami pa bi se gotovo dalo u-kreniti nekaj, samo ako bi bilo vsaj malo dobre volje.
V	kuratoriju Študijske knjižnice so: bivši župan Grčar, ravnatelj dr. Tominšek, prof. dr. Heric, dr. Kieser, prof. dr. Strmšek, dr. Kovačič in Hrastelj. Nepojmljivo je, da bi ti odlični funkcijonarji terjali tako težko žrtev, ako bi se jim predočil resni položaj in zadrega Ljudske univerze. Pripomniti je tudi treba, da Ljudska univerza že dve leti ni dobila nobene subvencije in da ni v breme niti mestni občini, niti drugim oblastim in vendar vrši tako važno kulturno nalogo, da bi zaslužila več upoštevanja ali pa vsaj trohico obzirnosti.
Občni zbor Ljudske univerze je določil posebni odbor, ki naj končnoveljavno reši vprašanje nadaljnjega obstoja zavoda ali pa se bo pristopilo k likvidaciji, ker je hemogoče, da bi vzdržala pod večjimi bremeni kot jih je imela v minulih letih.
Nato se je vrSila volitev novega odbora. Predsednikom je bil ponovno izvoljen inž. Janko Kukovec, za tajnika profesor K o s, za blagajničarko gdč. A ž-manova, ki bo urejevala tudi knjižnico. Organizacija predavanj v Studencih pa je bila poverjena strokovnemu učitelju S u m 1 a k u, dočim so bili izvoljeni v odbor še gg.: profesor dr. Dolar, višji ravnatelj g. Niko Vrabl, sodni svetnik dr. Travner, dr. Strmšek in prof. D r u z o v i č kot referent za glasbo. Za preglednika računov sta bila izvoljena prosvetni inšpektor dr. Poljanec in dr. Rapotec.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 28. maja ob 20. uri »Oča Boštjan« ab. A. Premijera.
Sreda, 29. maja. Zaprto.
Četrtek, 30. maja ob 20. uri »Grofica Marica«. Znižane cene. Kuponi, Telovo v marlb. gledališču. Vprizori se zvečer, menda zadnjikrat, najpopularnejša vseh operet, »Grofica Marica«. Kot ljudska predstava po znižanih cenah.
Plesni večer Hede Pečnikove.
V	sredo 5. junija se bo vršil v mariborskem gledališču plesni večer, ki ga priredi z gojenci ritmične šole gospodična Pečnikova. Bogata vsebina sporeda, ki vsebuje v vseh točkah ritmično u-metnost, obeta izpolniti prav zanimiv in prijeten večer. Prireditev je deloma posvečena tudi spominu kralja valčka Straussa in se bodo predvajali tudi njego vi valčki »Na lepem, modrem Dunavu*, »Dunajska kri« ter »Rože z juga«. Zadnjega pleše sama gospodična Pečnikova.
Akadetničnl Javnosti!
f ponedeljek, dne 3. junija, nas obiščejo ljubljanski visokošolci s svojim moškim zborom in dvema izvrstnima solistoma. Prvič in zadnjič smo slišali ljub-ljanske Akademike v Mariboru pred dve-ma letoma. Lepo so takrat peli, lepše nego smo bili pričakovali. Danes so za njimi tri leta neumornega in plodovitega dela, pa smemo upravičeno pričakovati, da nam tudi letos ogrejejo srca. Prepri-
čan sem celo, da nam odkrijejo lepoto slovenske pesmi v tisti dovršeni obliki, kakršne doslej nismo bili vajeni. Umetniška kvaliteta koncertnega vsporeda r im je najboljše jamstvo za to, saj Česa boljšega v slovenski zborovski literaturi danes nimamo. Akademija mladina, ki pri haja k nam s tako Idealnimi stremljenji in tako zrelim hotenjem, ne sme oditi Iz Maribora praznih rok. Akademična javnost je napram svojemu naraščaju v pr-
vi	vrsti in moralno dolžna, da mu napolni dvorano do zadnjega mesta. Komur ne bo mogoče osebno poslušati koncerta, naj seže vsaj po vstopnicah v predprodaji. — A š 1 č.
Materinski dan v Mali nedelji pri Ljutomeru
priredi tamošnjc agilno Narodno kulturno društvo v nedeljo 2. junija ob pol 4. pop. v društvenem domu. Na dnivnem redu so pevske točke, ki jih izvajata društveni moški in mešani zbor, glasbene tamburaškega kvarteta, deklamacije, pravljična mladinska igra »Pri mamici je raj« ter slavnostni govor gdč. Jelice Levstikove iz Maribora. Domačini ter sosedje so uljudno vabljeni. V slučaju, da bi bilo že v soboto ln tudi še v nedeljo deževno, se prireditev odgodi. —
Glasbena Matica.
Radi sprejema praškega pevskega zbora »Hlahola« nujno vabim vse Matičarje, dame in gospode, da se zberejo drevi ob 20. v društvenih prostorih. Člani se naj medsebojno opozore ra to vabilo in pridejo polnoštevilno. — Arnuš. —-
Prihod in odhod »Hlahola«.
V Maribor se pripeljejo pevke in pevci »Hlahola Vinohradskega« v sredo 29. t. m. iz Zagreba z brzovlakom ob 14.52. Občinstvo pa naj pride ni kolodvor radi velikega navala že poprej, da se bo moglo na peronu razporediti. Večina gostov bo prenočevala zasebno in bodo vršili rediteljsko službo skauti ter sokolski naraščajniki. Koncert prične točno ob 20. uri v »Unionu«, prijateljski sestanek pa takoj po koncertu na galeriji, kjer bodo pela naša pevska društva. Na kolodvoru zapoje samo »Glasbena Matice«. V Ljubljano se odpeljejo gostje naslednji dan, v četrtek ob pol desetih dopoldne. Ker so člani »Hlahola« po večini prvič v Mariboru in jim je torej mesto neznano, se občinstvo naproša, da jim izkazuje v vsakem primeru pozornost in gostoljubje. —
Mariborski Sokol poziva svoje članstvo, da se v polnem številu z znakom udeleži sprejema »Hlahola« na kolodvoru in tudi koncerta. — »Žvlžgovcl«.
V naših kinematografih se je v zadnjem času razpasla navada ali bolje razvada, da posamezniki spremljajo godbo z več ali manj posrečenim žvižganjem. Za neudeležene, ki za te vrste umetnosti nimajo pravega razumevanja in dovolj dobrih živcev, so te produkcije v temi ždečih anonimnih umetnikov skrajno nadležne in neprijetne. Pravijo, da ima film, spremljan po diskretni godbi, ravno radi tega toliko pripadnikov, ker se scena za sceno vrsti na platnu tiho in mirno in si živci pri tem odpočijejo. Zato bi bilo dobro, da napravita vodstvi tukajšnjih bioskopov v tem oziru red in od-kažeta žvižgovcem mesto, ki jim gre — na prostem.
Motociklistične dirke po mariborskih ulicah.
Pišejo nam: Motociklistične dirke so hvalabogu za nami — tako se je pač oddahnil marsikdo v nedeljo zvečer. Ne pravimo to iz ozkosrčnega antisportnega stališča, tudi ne gre ta očitek na rovaš prirediteljev, ki so se vrlo trudili za dostojen m miren potek prireditve. Pač pa moramo grajati posameznike - motocikliste. Ves Maribor je bil minulo nedeljo taborišče teh novodobnih kentavrov, dirkalo se je po mestu — kar »interur* ban« — od parka do Tezna, iz koroškega predmestja do Melja, državni most pa je bil pravcata trening-proga, ker je vsak kar brezplačno pokazal kaj zna: z izpuhavanjem smrdljivih plinov, eksplo-diranjem motorjev, brezobzirno vožnjo itd. Privoščimo radi motociklistom njih »veseli dan«, bog jim ga je blagoslovil z lepim vremenom in visoko vstopnino, nam s pičlo natočenimi vrčki in brezmesnimi šunkovlmi iiemljičkami, pa da bi morali pri tem še po ulicah in trgih požirati prah in poslušati oglušajoč ropot — preveč zahtevate, gospodje motociklisti, od nas pohlevnih Mariborčanov-peščevi Saj pri takih prilikah varnostni organi radi zatisnejo eno oko; če pa se hoče to izrabljati, jih bomo v prihodnje prosili, da pridno rabijo notes in svinčnik, s primernimi nemilimi kaznimi se da ozdraviti še tako kronična motociklistična bolezen. —
Nezgode na cesti In pri delu.
Tudi kronika včerajšnjega dne beleži več težjih nezgod. — V Peklu pri Laj-teršpergu si je 18ietni delavec Vinko Gu-dlin po nesrečnem slučaju zlomil levo nogo v Členku. — V Studencih je 35 letna perica Marija Lubejeva padla in se pri padcu polila z vrelim lugom. Dobila je opasne opekline na prsih in obeh rokah.
— V Selnici ob Dravi pa jc padel pri gostilni Urbas s kolesa 25 letni delavec Jožef Kos iz Studencev ter se tako močno poškodoval na glavi, da so ga morali odpeljati v bolnico. — V Šobru pri Sv. Križu pa je ugriznil konj 37 letnega posestnika Andreja Hiterja v levi laket.
— Rešilna postaja mu je nudila prvo pomoč ter ga pustila v domači oskrbi. —
NE IZOGIBAJTE SE SREČE!
Milijon lahko zadenete na srečko državne razredne loterije V. razreda >7. kola pri žrebanju ki trala do 6. junija. — Uprava »Jutra« In »Večemlka« na Aleksandrovi cesti 13 Ima še srečke na razpolago In sl ilb vsak ča« lahko nabavite.
Opozarjamo na današnjo premijero
ganljive ljudske igre »Oča Boštjan«, v kateri gostuje g. Daneš v naslovni vlogi.
Namesto k oltarju v zapor!
To se je zgodilo v soboto čevljarskemu mojstru Francetu s Pobrežja, ki je baš tisti dan dokončal vse priprave, da se poroči. Zadnje dni pa si je v skrbi za ugodnejši potek medenih tednov vzel »dopust«! Previdnost, ki čuva nad zemsko srečo otrok božjih, je hotela, da se je zna šel v gostilni pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Razplel se je razgovor in kmalu so ženina pridobili tamkaj se nahajajoči tihotapci za svoj načrt. Malo plah je bil sicer, ker še nikoli ni tihotapil. Omamil pa ga je obljubljen dobiček, ki bi znatno osladil predstoječe medene tedne. Šel je na pot s tisto družbo, ki se je v petek »vojskovala« s financarji pri Sv. Križu. Šest jih je bilo. Spretnejši so pobegnili, le dva od katerih je bil eden nesrečni ženin Francelj, sta prišla v roke zelene pravice... Francelj je imel 9 kg saharina, a njegov tovariš kar 18 kg. In ker so na carinskem sodišču vajeni le kratkih procesov, so nesrečnemu ženinu, ki je nameraval prošlo nedeljo - kopiti pred oltar, prisodili 365 dni zapora... Sedaj premišljuje nerodni Francelj o čudnih potih božje previdnosti, ki ni dopustila, da bi si z umetnim saharinom osladil medene tedne. —
Kravate
v najrazličnejših vzorcih, barvah 1» kvalitetah, po tovarniških cenah t.j. 15°/«—20% nižje nego drugod, nudi specijalna trgovina kravat, Maribor, Vetrinjska ulica 23	120$.
Izlet Glasbene Matice v Šoštanj ln Slo-venjgradec.
Meseca junija priredi Glasbena Matica svojim članom društveni izlet po Savinjski, Šaleški in Dravski dolini. Ob tej priliki priredi v Šoštanju in Slovenjgradcu koncert najlepših jugoslovanskih narodnih pesmi. Koncert za Šoštanj je nameravan dne 15. junija v Sokolskem domu, v Slovenjgradcu pa 16. junija na vrtu pred šolo. —
Popravilo strehe garnizijskega skladišča v Mariboru.
Na dan 21. junija se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ob 11. dopoldne pismena licitacija radi oddaje dela pri popravi strehe garnizijskega intendantskega skladišča v Mariboru. Natančnejši pogoji za razpisano licitacijo so reflektantom na razpolago v pisami inž. oddelka dravske div. oblasti v Ljubljani med 8.—12. in 16.—18. uro. —
Guštanj.
Dne 9. junija praznujemo desetletnico osvobojenja Mežiške doline. Le malo dni je še za zbiranje prispevkov za veliko tombolo, bodi v denarju, bodi v blagu. V vsakem večjem kraju so zbiratelji daril. Ne odklonite jih! Nabiralne pole ne vračajte prazne 1 Z obilnimi prispevki dokažite, da se z nami veselite malega koščka koroške zemlje, ki je bil rešen. Gotovo ni velika zahteva, ako se po desetih letih spomnite te obmejne zemlje z malim darom 1 Vedite, da v nacijonalnem oziru Mežiška dolina še ni pridobljena, ječi še v jarmu nemškutarske tradicije in nemške agitacije. Dan proslave mora pokazati enodušno voljo, da hočemo ta nemškutarski duh iztrebiti. Sami tega ne moremo in zato apeliramo na pomoč vseh Slovencev. Delovanje Nemcev ob naši meji naj nam služi posebno v požrtvovalnosti za vzgled. Ta požrtvovalnost ni samo bila, ko so lani tako pompozno praznovali 10 letnico osvobojenja Koroške, ampak se ponavlja vsako leto ob raznih prilikah. Naša javnost pa poza blja, da z osvobojenjem na papirju še ni vse storjeno. Slovenci, na dan proslave vas pričakujemo v enakem Številu kot ob priliki odkritja Malgajevega spomenika. Malgajev duh vas kliče ln dolžnost zavednega Slovenca je, da se odzove. Telovadna društva pomagajte! —
loomlnlaJte w CMD
v !*smrg»«rsss». rmr
m.«rrnisEmcERRj * jmat
«**?
Usodne zablode province
CHICAŠKA OPERA - ŽRTEV NEVEDNOSTI. - GOSTOVANJE V TEXASU IN DOZDEVNO OSLEPARJENO OBČINSTVO.
Opera iz Chicaga je na svoji turneji gostovala v državi Texas. Med člani an-sabla se je nahajal«* tudi primadona Ma-ry Garden, kar je bilo za mestece Atna-rillo pravcata senzacija, zlasti ker je o-pera nudila znamenito Massenetovo »Thais«. Meščani so bili navdušeni in Šestnajst uglednih trgovcev je brez pomislekov podpisalo garancijo, da se operi iz Chicaga izplača za gostovanje ,’500 dolarjev. Ravnatelj opere je bil tore., pre pričan, da bo gostovanje njegovega ansambla poteklo brez vsakršnih neprijetnosti in najlepšem redu, v zadovoljstvo občinstva in igralcev. Toda mesto pričakovanega zadovoljstva in priznanj-1 je gostovanje dvignilo mnogo prahu.
Urednik časopisa »News Globe« je u-gotovil, da je nekoliko scen iz zadnjega dejanja izostalo. Najbrže je pred tem libreto dobro preštudiral in seveda brezobzirno napadel ves operni ansambl, zlasti pa primadono, češ da se je izognila vrsti važnih scen. Trgovci, ki so podpisali menico, so takoj nato izjavili, da jim niti na misel ne pride, da bi izplačali dogovorjeni znesek, temveč da bodo o-stanek še neizplačane pogodbene vsote, v znesku 1600 dolarjev, odtegnili. Župan mesta Amarillo se je celo v občinskem svetu zavzel za svoje občane in dejal, da njegovo mesto razume umetnost prav v toliki meri, kakor Chicago, Mati Garden pa si naj nikar domišljuje, da ji je z rzi-rom na njeno slavo dovoljeno kar bodi. Točno se je oparilo, da jt presko-, čila nekatere odlomke. Torej so trgovci popolnoma upravičeni, da chicašk; operi odtegnejo primerno vsoto, kajti mesto Amarillo ni dobilo tega, kar se mu je ob-
Sohohtm
Uelika sokolska manifestacija v Uaražčinu
Kakor smo že poročali, priredi mari-Iborska sokolska župa dne 8. in 9. junija zlet in tekme župnega naraščaja v Va-| raždinu.
Za zlet se vrše velike priprave in je Amerike v 7n Mary“ C^rden"je doživela I slede na odziv in veliko zanimanje v Va nepričakovano razočaranje, ki ga ni za- raždinu pričakovati, da ta izlet ne bo služila. Črtane scene? Izogibanje tež- samo sokolska temveč tudi splošna na-kim partijam? O vsem tem ni imela od- cljonalna manifestacija jugoslovanstva v lična pevka niti pojma. Zadeva je bila te™ kraju. .
seveda takoj poverjena sodišču in razni Da bo manifestacija cim dostojnejšaje odvetniki so imeli takoj polne roke posla, varaždinski Sokol povabi tudi starešin-Tisoč šeststo dolarjev ni malenkost niti stvo JSS s starosto Ganglom na čelu, da za opero iz Chicaga, razen tega pa je bil I prisostvuje prireditvi. Obenem je pova-
ljubilo. Ali celo »Thais«, ali pa nobeno. Amarillo bi prav lahko izhajalo tudi brez opere iz Chicaga, toda ako že gostuje, potem naj gostuje pošteno, ali pa se naj sploh ne ponuja.
Tako kruta je bila torej sodba smelih
lezničar ob 17. uri — Predpoldne bost* prvenstveni tekmi mladin Rapida in Železničarja ter rezerv Maribora in Železničarja. Predpoldne vrši službo g. Koka 1 j, popoldne g. Nerat. Predsednik SK Svobode se vabi, da se zanesljivo udelež* seje MO dne 3. junija ob 19. v kavarni Jadran.
obrekovan ves ansambl, zlasti pa primadona Garden. Maščevati ,ie torej treba tudi omadeževano čast brezhibnega zbora in solistov. Poučne izjave in uteme
bljena tudi zagrebška sokolska župa.
Vsa bratska društva mariborske sokolske župe se zato pozivajo, da pohite v čim večjem številu z naraščajem in
ljene ugotovitve, da je sam komponist c anstvomv.slavnostnem kroju s prapo-Massenet dovolil črtanje nekaterih scen h v Varaždin, ker se bo vršila v nede-in da na vsem svetu predvajajo opero ^ dne 9. junija velika povorka skozi
korigirano, kakor jo je nudilo tudi oper no gledališče iz Chicaga, niso zalegle. Tudi dokazi, da gostje niso imeli pri svojem nastopu v Amarilli nikakih slepar-
mesto in more samo močna in organizl rana sokolska povorku pokazati v tem mestu moč jugoslovanskega Sokolstva. V Varaždinu samem je iz vrst občin-
, . .i. „n.u„r;AniVi stva izvo jen odbor, ki bo skrbel, da se
skih namenov, niso pomirili razourjenin	.	1	’	.	__
* m i •	Ha	proslavi ta izlet čim i.ostojneje. V odbo-
Amarilcev, ki so živeli v prepričanju, da | *---------------------------------------------   ,„A
so bili grdo ogoljufani in da so jih vete'
ru so poleg sokolskih funkcijonarjev tudi zastopniki naše armade, skoro vseh kor-j -i-	„	„	Viiinr«?	iPoracij	in	najodličnejši meščani. lAred-
rtaiftr *** mm* ^
meščani imeli za tako bedaste, da ne bo-
globoko užaljeno in ne bo izplačalo pre ostalega zneska, dokler jim Mary ne bo zapela izpuščenih arij. Prezentirano menico so trgovci gladko zavrnili s prote-1 ^ stom. Sam župan je dejal, da si Amarilci ne dajo natveziti, da je mogoče dvakrat dve osem, ali kaj podobnega, zlasti pa ne ako gre za tako znamenite pevce, kot jih ima baje Chicago.
sedniški minister v pok. dr. Hinko Križman, mestni župan Viktor Plazzeriano in stari sokolski borec dr. Stjepan Stanko-
Zdravo! Na svidenje vsi v Varaždinu! Upravni odbor Sokola v Varaždinu.
Otrok sreče
Sptrf
Policijski stražnik Zgura v Varšavi je doživel nenavaden dogodek. Ko se je nekoč zjutraj vrnil z nočne službe domov, je našel pred vrati svtijtga stanovanja tri mesece starega otroka. Zraven je ležal listek z napisom: »Ta dečko je »otrok sreče«. Kdor ga sprejme in /zgo-ji, mu ne bo nikdar žal.« Sporazumno s svojo ženo, ki je bila brez otrok, sta res prevzela siroto. Že naslednjega dne je prišel neki postrežček, ki je po naročilu neimenovane osebe izročil stražniku 500 zlotov. To se je potem po:iavt>V lo vsak mesec. Zakoncema sta otrok, še bolj pa seveda z njim zvezana finančna podpora tako ugajala, da sta sklenila o-troka adoptirati. In ta sklep se jima je še bolj izplačal, kajti stražnik je dobil takoj nato 20.000 zlotov naenkrat. Toda visoka vsota ga je vendar vznemirila. Ker se je bal, da bi bil končno zapleten v kak škandal, je o dogodku obvestil svoje predstojnike. Toda tudi tem se ni posrečilo izslediti izvor otroka. Postrežček, ki je prinesel prvo vsoto, je samo povedal, da je dobil denar od neke elegantno oblečene dame. Nekaj dni kasneje je prejel stražnik nakaznico za 100.000 zlotov in pismo, ki ga je pozivalo, da naj zapusti svojo službo, si kupi v bližini mesta kako hišo in živi tamkaj z ženo In otrokom. Seveda se je stražnik temu naročilu takoj odzval. Med tem pa je, postalo za slučaj pozorno tudi že časopisje. Reporterji in fotografi so oblegali stražnikovo hišo in »otrok sreče« je danes največja senzacija Varšave. Sumi se, da je otrok plod ljubezni med nekim mladim študentom in hčerko nekega znanega poljskega politika in bogataša.
Za Rkademijo znanosti ir, umetnosti in za Narodno galerija
Uprava fonda je prejela do 24. maja tele prispevke:
1. Ustanovnik Akademije in Galerije: Mestna občina ljubljanska, Din 150.000,
2. Zidar Akademije in Galerije: Mariborski oblastni odbor v Mariboru Din 50.000; mestna občina Celje Din 10.000.
3. Darovalci: Jugoslovanska češka tvornica bombaževih tkanin v Kranju Din 5.000; k Din 2.000: mestna občina Novo mesto, Posojilnica Slov. Bistrica in Edmund Kocbek, tovarnar v Kranju; Ljudska posojilnica, Din 1.000; ravnateljstvo in profesorski zbor drž. realne gimnazije v Novem mestu Din 7000; a Din 500: županstvo občine Kovor, županstvo občine Šmihel Stopiče, županstvo občine Vodice, čevljarna »Adria«, Celje, Hor-witz, glavni direktor Jugočeške v Kranju, Franc Gorjanc, lesni industrijalec in posestnik v Kranju, Anton Adamič, tovarnar in trgovec v Kranju, Franc Crobath, veletrgovec v Kranju; k Din 300; Hranilnica in posojilnica v Laškem, Ivan Savnik, trgovec v Kranju, Dr. Kuckler, inž. v Jugočeški tvornici v Kranju; Din 240: Albin Lajovic, Tržič (zbirka); 4 Din 200: Ing. Fridrich Drob v Hrastniku, Ing. Jos. Kloc v Laškem, Ignac Andrašič, trgovec v Kranju, Berjak Fran v Kranju, J. Sajovic v Kranju, Logar Ivanka, trgovka in posestnica v Kranju, Podrav-natelj v Jugočeški, Koki Matija, trgovec v Kranju, neimenovani v Kranju, vitez Josip Pogačnik v Podnartu; profesorji I. drž. gim. v Ljubljani Din 180; žup. občine Filovci Din 160; Sola v Laškem (zbirka) Din 125; a Din 100: dr. Josip Volav-
Imeli niso namreč zanj nobene pripravne postelje in ubogi Spitz je moral ležati INADALJEVANJE HAZENSKEGA PR na dveh matracih na tleh. Veliko skrb	VERSTVA
je povzročalo tudi, kako bodo tega velikana prehranjevali. Spitz je namreč	SK	Ilirija	:	ISSK	Maribor.
znan, da ima nenavadno velik apetit. y četrtek bosta družini Ilirije in Ma- I šek, tu, županstvo občine Sorica, Franjo Njegov zajutrk obstoja iz dveh velikih ribora nastopili v zaključnem kolu po- Maršič, okr. glavar v Laškem, inž. insp. bifstekov in 12 jajc, opoldne pa poje kar mjadanskega hazenskega prvenstva. — Aurelij Kobal, Karl Gerlach, Trbovlje, za šest oseb. Ako bo moral sedaj tudi Prenovljena družina »Ilirije« je v minuli dr. Fr. Prislan, notar v Laškem, dr. za šest oseb plačati, bc to vsekakor zelo tekmi z »Muro« dokazala, da razpolaga France Jerina v Laškem, Franc Holzha draga stvar. Spitz pa Ima tudi humor. s prvovrstnim materijalom, ki je defen- cker, zobotehnik v Kranju, gospa Rakov-Ko je dobil nedavno v Švici pri tekmo- zjvno uspešno kljuboval in se v napadu čeva v Kranju, knjigarna »Ilirija« v Kravanju najdebelejših mož neki Nemec s spretno in premišljeno uveljavljal. Sam nju, neimenovani v Kranju; a Din 50: 180 kg r'vo nagrado, je pripomnil: »A- jreztiltat priča, da je družina Ilirije na- Raiffeisnova posojilnica Št. Ilj-Velenje, ko bi vedel, da so nastopili tamkaj tako sprotnik, ki bo že jeseni resno ogrožal dr. Lambert Ehrlich, dr. Franjo Radšel, suhi ljudje,	bi	takoj	odpotoval	tja!«	|in ponovno brani naslov državnega pr-	Golnik, Sitter Ignac v Trbovljah, Feliks
venstvo.	Brinner v Hrastniku, Hranilnica in poso-
Družina ISSK	Maribora je sicer padla | jilnica Sv. Anton v Slov. goricah, Hlebš
Ekspresne	poroke	|pod formo, kr jo	je v minuli sezoni vodi-	Rudolf v Kranju; dr. Vladimir Herl6, pro
la od uspeha do uspeha in tudi do dr- fesor v Kranju Din 20; Posojilnica in Pred kratkim se je v državi Indiano- žavnega prvenstva. Pomladanska sezona hranilnica Sv. Križ pri Litiji Din 15. polis poročil zanimiv parček. Vse se je je sjcer izgubljena, ker je »Mura« pre- Narodna galerija, ki upravlja fond zgodilo v pol ure: seznanila sta se, se vzela vodstvo v tabeli, vprašanje pa je, Akademije in Galerije izreka vsem daro-zaljubila, zaročila in poročila. Podoben kakšno razmerje golov si bo zagotovila, valcem iskreno zahvalo m prosi, da ji še slučaj se je pripetil v Brooklynu. Mia- da v jeseni eventuelno izboljša pozicijo v naprej ohranijo svojo naklonjenost, dega arhitekta, ki je bil star 32 let in jn ponovil obrani naslov državnega pr-
vsako minuto premišljeval, kako bi za- vaka.	Vzgleden	dar.
služil čim več denarja, je	lepega dne	Vsekakor bo srečanje med »Marlbo*	Hranilni in posojilni konzorcij javnih
vprašal njegov oče, kedaj se vendar na-	rom« jn »Ilirijo« zelo zanimiva hazenska	nameščencev in vpokojencev v Ljubljani
merava poročiti, češ, da je že čas za to. prireditev, zlasti, ker gre za dragocene je daroval Narodni galeriji Din 5.000 v Sin je vzel svoj klobuk in odhitel k neki točke.	počaščenje 601etnice svojega zaslužnega
mladi dami in jo na njeno začudenje	—-------	predsednika Ivana Podgornika s temi
vprašal, ali bi bila pripravljena, da se	Teniški	turnir	spremnimi besedami:	»Res	je	skromno
poroči ž njim. Ker je ženin zahteval ta-	„	to darilo naše male kreditne zadruge. Ali
kojšen odgovor, je mlada	dama, ki ni	SK Čakovec - ISSK Maribor. ^	storili smo to v zavesti, da tako najbolj
imela niti toliko časa, da	bi jo oblila	v četrtek se bo vršil prijateljski teniški	ustrežemo želji našega predsednika, ti-
rdeČica, kratkomalo odgovorila: Da! Že- turnir med SK Čakovcem in ISSK Mari- hega a odličnega slovenskega kulturne-nin je stopil nato takoj k telefonu, Čez borom na prostorih »Maribora« v Ljud- ga delavca, da bi s tem dali pobudo več-pol ure pa so bili v sobi že zbrani du- skem vrtu. Gostovanje Cakovčanov, ki ^ denarnim ustanovam, ki reprezenti-hovnik in priče. Ko se je zvečer sin vr- že dolgo vrsto let niso nastopili v Mari- raj0 milijarde narodnega premoženja. Če nil domov, je mogel svojemu očetu že boru, bo giitovo med prijatelji belega bi tudi ti storili svojo dolžnost, potem bi javiti, da je njegov nasvet že izpolnil.	....	—— —<-—--	....	„----
Bolnica u začreg!
V ogrskem mestu Kečkemetu se je hotel pred kratkim 60-letni mesar Matija Spitz v obupu, ker je zašel v finančne težkočc, preseliti na drugi svet. Pognal si je kroglo v glavo, vendar pa se ni dobro zadel. Dobil jr le težko, toda nikakor smrtno nevarno poškodbo. Spitz ie pravcati velikan. Visok jo 2.18 m, težak pa nič manj kot 230 kg. Treba ga Je bilo prenesti v bolnico. To je sicer lahko reči, težje pa storiti. Nosilnica je bila preslaba, sanitetni avto premajhen. Morali so poskrbeti močnejšo nosilnico, »a kateri ga jc potem vleklo osem mož. M bolnici pa so prišli v veliko zadrego.
Originalen predlog
I športa vzbudilo mnogo zanimanja.
I. otroška športna olimpijada.
ISSK Maribor priredi 9. junija v inest-Inem parku za časa dopoldanskega kon-
V dijaškem domu v Madridu se je vr šilo te dni pod predsedstvom grofa I z najrazličnejšimi tekmovanji. Udeležen Bernstorffa v navzočnosti številnih za- ci, tri- do dvanajstletni malčki, ki bodo stopnikov držav, ki so včlanjene v Dru- vozili skiro, holenderje, bicikle, tricikle štvu narodov, mednarodno zborovanje, ali obroče, imajo jutri , popoldne ob 16. tre na katerem so delegati Nemčije, Franci- Ljng na igrišču v Ljudskem vrtu. Stari-je, Anglije, Italije, Zedinjenih držav in ši, ki žele pripraviti svoji decl in sebi ■»ri-Argentinije Izrazili željo, da bi se v in- jetno razvedrilo, se naprošajo, da prijavi-
»Narodna galerija« kaj kmalu dosegla svoj cilj in postavila svetilnik, ki bi kazal pot našemu malemu slovenskemu narodu v krog velikih kulturnih narodov sveta.« Mestni stavbenik g. Miroslav
certa veliko otroško športno olimpijado n pa }e daroval Narodni galeriji Din -	TTH,w*n.l2ooo	Qbema	darova,cema	izreka	Na-
rodna galerija javno zahvalo. —
Roman »Meteorologija«.
 Počasi je vstopil. V trenutKu
is ^rot-d^rv^vt^slanci,rBOV^
«— - »o. k te a ^ m
tovne vojne se države sedaj Še bolj obo- V nedeljo, dne 2. junija pričnejo tekme rožtijejo, da ne bi bile morda kedaj pre- za pokal LNP-a. V prvem kolu se sreča-senečene.	IJo:	Rapid:Svoboda	ob	15.	Marlbor;Ze-
in gorkoto njenih besedi je zamenjal mrzel, leden zvok nezadovoljstva in odpora.
MšrlEŽRHTSC ER NIK Jutf¥
V Mar! ti o' r u, 'dne 28. V. 1 o29
Mihael Zevaeo
Beneška ljubimca
Zgodovinski raman iz starih Benetk 8S
' "»Zdaj,« je dejal, »vidim, pa govoriva res kakor mož z možem. Ta velikodušnost vam bo poplačana, gospod.«
Dandolo je visokomerno zamahnil.
»Pred vsem, da mi s prisego zajamčite varnost življenja in osebne prostosti.«
»Pri Kristu vam prisegam, da se vašega življenja in vaše prostosti nihče ne bo dotaknil. In potem?«
»Potem?... Treba je, da vam .razložim, gospod veliki inkvizitor. Vi ste veliki inkvizitor beneški, to je človek, čigar oblast je še strašnejša od oblasti doža samega (Dandolo se je bridko nasmehnil), človek, pred čigar močjo se treso največji velikaši. Ena sama gesta vaše roke lahko pošlje najodličnejšega Benečana v najglobljo temnico. (Dandolo je vdrhtel). 'Jaz pa sem samo razbojnik, ki je izgubil svojo moč. Res, gospod, moji ljudje so se mi uprli. Tako šibek in tako razorožen sem v svojem gorovju, kakor najzadnji pastir.« .
»Aha!... To je torej skrivnostni1 vzrok vašega kesanja!«
»Gospod,« je dejal Sandrigo s temnim glasom, »v meni ni nobenega kesanja. Kesanje je za strahopetce. In če bi tudi bilo v mojih mislih tisto, kar vi imenujete kesanje, bi to še ne bilo povod mojega koraka... Toda, treba je, da nadaljujem. Hotel sem- vam reči, da jaz, Sandrigo, poglavar brez čete, razoroženi razbojnik in razkronani kralj, lahko izkažem republiki uslugo, ki ji je v tem tenotku ne morete izkazati niti vi, niti dož, niti kdorkoli v Benetkah. Za to neizmerno in neprecenljivo uslugo bom zahteval kot nagrado ...
»Govori! kaj hočeš imeti!... Zlata?«
Sandrigo je zaničljivo zmajal z glavo.
»Takoj vam povem, kaj hočem, gospod. A pred vsem je potrebno, da veste ceniti uslugo, ki jo lahko storim republiki, dožu in vam samemu.«
Razbojnik se je prekinil. V trenotku, k"o je njegovo izdajstvo imelo postati dejanje, se je vršila v njem pre-
cejšnja borba. Toda trajala je.le malo. časa, in končala se je z zmago strasti. Nadaljeval je:
»Povedal sem vam, gospod, da so se moji ljudje uprli proti meni. Izbrali so si drugega poglavarja. Toda ta poglavar, ki je postal mojster moje čete, je sam le nekak pomočnik. Pokoravam se drugemu Človeku, kateremu se pokore v tem trenotku vsi poglavarji in vse čete v gorovju in v dolini. Resnično gospodstvo tega človeka se je razširilo v kratkem času od Alp do Adiže in ob črti, ki vodi iz Trsta v Rovigo, to se pravi, obkolil je Benetke s širokim polkrogom, ki se vsak dan bolj zožuje.
»Kako veste vse to?« je vzkliknil Dandolo osuplo.
■»Obdržal sem si nekaj stikov, in v mojem lastnem interesu je bilo, da sem se čim najtemeljiteje poučil, preden sem se odpravil k vam. Toda, da nadaljujem, Poznal sem vse čete, ki so bile včasih razkropljene po ravnini.«
»Mislim, da se ne motim, ako jih cenim na dvatisoč mož, ki so danes vsi pokorni tistemu človeku in so sklenili obširno zavezništvo med seboj.«
»Pravcata armada!« je vzkliknil veliki inkvizitor prestrašen.
»Ta beseda je na mestu. Veliki poglavar — gospodar, kakor ga imenujejo vsi — je pravcat poveljnik armade, ki se mu je posrečilo uvesti med temi neukrotljivimi ljudmi takšno disciplino, da se niti eden izmed njih ne bi upal delati za svoj lastni račun. Tri mesece je potreboval, preden je dosegel ta uspeh!«
»Tri mesece!... Njegova moč mora biti velikanska! In njegovo orožje strašno!...«
»Da, gospod: njegovo orožje je beseda!«
»Beseda!«
»Ta človek govori in pridobiva celo najodumejše nature. Govori jim reči, ki jih zmedo do dna duše. Govori jim o neodvisnosti, o svobodi, o zavojevanju...«
»Kako mu je ime?... Kako je ime temu človeku, Sandrigo? ... Povej in resnično, velika bo tvoja zaslu-sluga 2a republiko!«
»Takoj gospod. A dajte, da vam povem, kak, je načrt tega poglavarja. Zasledil sem ga s prisluškovanjem, premišjjanjem in primerjanjem. Tu, gospod ne gre več
za roparsko družbo. Vse, kar delajo, se godi po načrtu. Poglavar ceni tega in tega kneza ali vojvodo toliko in toliko tisoč Srebrnjakov; ena četa se odpravi ter prinese naznačeno vsoto brez beliča več ali manj. Gospodar ima svojo zakladnico; žal, da nisem mogel izvedeti, kje se nahaja... S to armado, z ladjo, ki jo ima, z vsotami, ki se nabirajo — kaj mislite, kaj hoče storiti ta Človek?«
Dandolo je vztrepetal.
»Polastiti se hoče Benetk, gospod! Gorje vam! Jaz, razbojnik, vas moram svariti, da repuklika ni bila še nikoli v taki nevarnosti: ako vi ne ujamete tega človeka, bo on vas lovil!«
»Kako mu je ime? ... Kako mu je ime? ...«
»Potrpite! Najprej ime tistega, ki je postal glavar moje čete...«
»Torej?«
»Skalabrino, gospod!«
Dandolo je silno prebledel. Umolknil je. Zdaj mu w bilo več treba vprašati, kako je ime onemu, drugemu! Tisto ime je tudi takoj zagrmelo v njegovi duši!
»In vrhovni poglavar vseh' čet,« je končal Sandrigo, »se imenuje Roland Kandiano!«
»Usoda!« je zamrmral veliki inkvizitor.
Torej Roland Kandiano ni bil za vekomaj odstran* jen iz Benetk, kakor je upal on, odkar je tisto noč zabodel in vrgel v morje tajnega policista, ki mu je prišel ovadit begunčevo skrivališče! In ta umor je bil torej zaman: zdaj je prišel že drugi, da mu ovadi Rolanda!
Naprej! mu je klicala usoda. Za ceno izdajstva, * zločinom, si si kupil oblast! In zdaj se ta oblast drži tvojega telesa, kakor Nesovo oblačijo! Naprej! Skliči Svet Desetorice! Vrni se v noči brez spanja, ko te So dramil neprestani tvoj kes! Naprej! Treba je, da zagrabiš človeka, ki te je ljubil in te klical svojega očeta, in ki si ga ljubil ti sam kakor rodnega sina!... Naprej! Dandolo! Zagotovi svojo oblast. Veliki inkvizitor si — to je volk! Ravnaj kot volk in kot veliki inkvizitor!
(Nadaljevanje sledi)
MaNeglaai, kUMfjov posr*» /• / • 2aaM*a,dopiaawa]a InoflaJ dovalna In Mtfjalna naman« V////J / / /J/J#/? Gl si trgovtkag« atf r*W«mn«g* ebSlastva: vsaka beseda 30 p, ir Ul ana*s|as vaška bsaada SO aajmaajit mask Dl« 6— a*jmarjtl ma—k DiatO—<	
Kontoristka popolnoma zmožna slovenščine in nem ščine, izurjena v strojepisju in vešča stenografije, se išče. Nastop takoj. Naslov pove uprava lista. 1239	Jedilni krompir ' oddaja Kmetijska družba Melje po 80 para za kg, od 50 kg naprej:- 1200
	Brezstanovanjcl — deložiranci. Prijave in informacije v posebnih slučajih dobite pri konces. stanovanjski posredovalnici »Marstan«, Koroška 10. Prijave praznih stanovanj brezplačno. 1221
Blagajnlčarsko in trgovsko mizo (Pudel) kupim takoj. Ponudbe na »Brzopodplata«, Maribor. 1249	
	Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kflttner, Maribor, Vojašniški trg 3. 52
Provlzljskega potnika, dobro vpeljanega, ki redno obiskuje trgovec živilske stroke v Mariborski oblasti, iščemo za prevzem že vpeljane tovarne. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev in referenc pod »Agilen« na Aloma Company, Ljubljana. 1209	
	Dva malo rabljena Singer šivalna stroja ceneno na proaaj, Frankopanova 15, dvorišče. 1250
Učenko k šivilji za dame sprejmem pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se v Krčevini Št. Ul I., vrata 6, ‘za ^kavarno »Promenada«. 1246	
	Postrežnica za dopoldne se sprejme. Naslov v u-pravi »Večernika«. 1245
L.** i
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne soproge, ozir. matere, tašče in tete gospe
Terezije Studencnik
soproge poslovodje drž. žel.
iztekamo tem potom svojo najprisrčnej-šo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo pevcem pevskega zbora »Drava« in »Liedertafel« za ganljive žalostinke, godbi železničarjev za žalne koračnice ter prostovoljnemu gasilskemu društvu iz Studencev.
Zahvaljujemo se nadalje vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, vsem nastavljencem in delavccm drž. delavnice in vsem onim premnogim, kateri so se v takem lepem številu udeležili njene zadnje poti.
1252
Iščemo že uvedenega potnika,
kateri prevzame poleg svojega artikla tudi dobroidoč špecerijski predmet. Ob zadovoljivi prodaji fiksno in doklade Din 3.250. Samo uvedeni potniki stavite ponudbe do 30. t. m. pod »Potnik« na upravo »Večernika«. •	1254
Učenko za belo perilo
se sprejme. Atelje 'za perilo, Rupnik, Slovenska 20.'	1257
Kavarna »Park«
v sredo in četrtek koncert. Igra Schon-herr-jeva godba.	1256
Sobo-in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22- Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranfe antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Kdor Je našel
te dni v enem mariborskem gostilničarskem stranišču telovnik s srebrno uro in verižico, se naproša; da istega odda proti primerni nagradi pri gosp. Leskovšeku. 'Jezdarska ulica, III. ob-jekt, soba št. 24.	1250
Kuharico
staro 30—40 let v Zagrebu iščemo. — Oglasiti se v Taborski ulici št. 6. Ma-ribor.	1248
PRINCESKO
V
ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRJ
UPRAVI. JUTRA"
IN „VETERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 18
ZVEZDANK0
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
Žalujoča rodbina Studenčnik.
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIKA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
KROJAŠKI TEi
za moŠko in Žensko krojenje
po sistemu ene največflh akademij na svetu. — Tečaj se vrši preko poletja 1253
..KROJAČ”, STRUŽNI UST ZA KROJA&
Novlsad, Paromllnska ulica 5 — Postal predal 2
ZAHTEVAJTE TAKOJ PROSPEKTE I
Jakopičev zbornik
z mnogimi reprodukcijami pravkar iaSeJ' Elegantno vezano knjigo dobite za HO. broš. za 110 Din, po pošti 7 Din več, p* Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Odplačilo tudi na okrokel V
Izdaja Konzorcij
Ljubljani:
Zahtevajte povsod„Veeemik“j
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru	J	7T 7~7 „„,,71 "7,7
Stanko Detela v Maribora. manhor“- -sK« Mariborska tiskarna d. d., predstavi