$St<lcć X
Usta : Celo leto 55 cttn., pol leta m., beto leta 9 (Un. faren Jugoslavije : teto 65 din. tenera# ali oznanila se po dogovor«; pri večkratnem petetore* popast. Uprevnidteo «roènlno, tuonate in reklamad^e. Telefon kémmbam štev, M3
Koansa poutiud ust za slovensko
Poštnina plačana v gotovini.
»Straža*' izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravnišfvo je v Maribora, Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 41. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon inierurban štev. 113.
76, itev.
Govor dr. Korošca na katoliškem shodu pri Sv. Roku.
Katoliško ljudstvo! Kmalu bo minulo deset let, odkar smo imeli zadnji vseslovenski katoliški shod v Ljub ljani. V tem času se je marsikaj spremenilo. Države so se trudile, da zavarujejo za bodočnost svoj obstanek. Mislile so, da sloni njihova moč v oboroževanju. Svoj obstanek so države zaupale bajonetom, topovom, bojnim ladjam in aeroplanom. Vero in verski moment pa so ne samo podcenjevale, marveč so celo sovražno nastopale proti katoličanstvu. Prišla je vojna. Mi sedaj vidimo, da države niso držali bajoneti, topovi in bojne ladje. Države so pokale na vseh koncih in krajih in še danes marsikje poka in se lomi ter samo čakamo, kdaj se tu ali tam ta ali ona država razsuje v ruševine. Primeren vzgled smo videli v Rusiji, kjer je ljudstvo stokalo in ječalo pod krulim carističnim centralizmom m kapitalizmom. Ljudstvo se je končno dvignilo in vrglo kapitalizem ob tla, da se je razletel. Ljudstvo, ki je premagalo centralizem in kapitalizem, začelo je graditi državo, katere naj bi nikdo ne mogel porušiti. Toda zopet se je polastilo državne moči nekoliko oseb, ki mislijo z orožjem v roki ubraniti državo pred razpadom in zadržati svojo oblast. Sedaj vlada v Rusiji pet let star režim. In kaj vidimo? Celo Lenin, ki je s svojo močno osebnostjo duša sedanjemu ruskemu režimu, je sprevidel, da vse to, kar je zidal ne drži in da je treba postaviti državo na druge temelje. Ker ni gradil novega družabnega reda in države na krščanskih načelih, se umika korak za korakom. Izrabljanje kraja proti kraju, mesta proti mestu, vodi k razsulu. Zato se ne more držati država, ki v sami sebi podžiga sovražnosti. To, kar državo drži, in krepi je vera. Genialni Lenin spoznava, da družabni red na takih temeljih ne drži. Ne oborožena moč, ne materijalne dobrine, ne sovjeti niso temelji držav, ampak vera, da moramo ljubiti svojega j Boga in zavoljo Boga svojega bližnjega. Lahko prebo- j deš svojega bližnjega z bajonetom, toda ljubezni mu ne vtisneš s prebodom. Zato je ni na svetu moči, ki bi mogla vsaditi ljubezen do bližnjega. Topovi razdirajo, toda i sovraštva se ž njimi ne razdere..To .je samo vera. Drža- j va, ki hoče biti močna, mora dati svobodo veri in Cer- j kvi, da se nemoteno razvija. Na to neopurečeno dejstvo ; bo moral priti tudi Lenin, ki je v svojem prvotnem ra- j dikalizmu že znatno popustil in bo še moral popuščati. Toda ne hodimo v Rusijo, poglejmo, kaj se godi pri nas.
Vidimo, da imamo v naši državi še osem nezasedenih škofij, imamo bogoslovja, ki se morajo zapirati, ker jim država odteguje materijalna sredstva. Redovniki in redovnice morajo ponekod zapuščati svoje hiše.
Iz šole hočejo izgnati katehete. Grajati pa moramo tudi vojno upravo. Vojaki ne dobivajo dovolj prilike, da za-doste svojim verskim dolžnostim. Proti vsemu temu se moramo boriti in se bomo borili ter tudi zmagali. Država se torej napram katoličanom ne zadrži, kakor bi se morala zadržati.. Danes slovesno izjavljam: Katoličani se bomo napram državi tako zadržali, kakor se bo država napram nam! (Viharno odobravanje). Mi imamo do volj moči, da izvojujemo svoje pravice. Zalo bomo tudi dosegli, kar zahtevamo. Mi smo državni upravi dali več, kakor pa nam je ona dala. (Tako je!) Zahtevamo popolno ravnopravnost. Nočemo biti zapostavljeni za nikomur, pa naj bodo druga veroizpovedovalija še ’toliko številnejša s svojimi verniki. Gre za dobrobit naroda. Kjer se vera nemoteno razvija, lam je tudi blagostanje In zadovoljnost doma. Kjer je ljudstvo globoko verno, tam je tudi notranja sreča. Zato ne pozabimo, da je glavna naloga katoličanov druga božja zapoved: ljubezen do bližnjega. Katoliške stranke in organizacije se zavedajo, da je treba delovati za najrevnejše v človeški družbi. Mi se ne klanjamo bogatinom, mesto za politično in katoliško delovanje je v bornih kočah, med našimi malimi kmeti in viničarji, v zakajenih tovarnah med delavstvom, v globokih rudokopih med rudarji, skratka, povsod tam, kjer so reveži in tlačeni. Kdor Išče svoje delo v šumnih veselicah in gostilnah, ta ni katoliški javni delavec. Le tisti dela za ljudstvo in splošni .blagor, kdor ima srce za ljudi. Kakor je katoliška Cerkev nekdaj osvobodila ljudi osebnega suženjstva, tako je naša naloga, da osvobodimo delavca, malega kmeta, obrtnika in vse, ki jih tlači mora brezvestnega kapitalizma in jih iz kapitalističnega suženjstva privesti v svobodo ravnopravnosti. Kako bomo to dosegli? To bomo dosegil s složnim nastopom. Sloga |e potrebna. Kdor dela neslogo, je izdajalec katoličanstva. Pouk, kako je treba složno nasotpati, nam dajejo fvasnazoni. V framazonskih ložah so največji osebni neprijatelji najožji prijatelji vsakokrat, ko gre proti katoliški veri in Cerkvi. Nasprotnikom vere bi ne šla pšenica tako v klasje, ko bi med nami samimi ne bilo lipìvife prerokov, ki so vstali letos o Veliki noči. Mi smo y državi, ki večjim delom ni katoliška. Zato je tembolj potrebna strnitev katoliških vrst. Od teh vrst pa nam hočejo krivi preroki odtrgati sv. Očeta in škofe. Toda mi se ne damo ločiti od svojih nadpastirjev. Ostati hočemo zvesti in verni sinovi naših škofov in sv. Očeta.
Maribop, «tu» S» J «lija, xoaa,
K vsemu temu pa je treba velikega navdušenja, kakor ga ima mladina. Zato z mladino v sredo! Morda bo kdo vprašal, zakaj mladino že organizirati? Glejte, stvar je taka. Reka ima svojo moč ravno iz malih izvirkov. Če te izvirke zapremo, se reka posuši. Ako hočete katoliško gibanje močno, morate mladino navdušiti in organizirati. Zato pozdravljam naše mladinske organizacije, ki so v celi Jugoslaviji najpopolnejše in najvzornejše. Nam je treba dobrih voditeljev. Dobili jih bomo le med mladino, ki se v šolah ni odtujila veri in ljudstvu. Ugotoviti pa je treba, da je sedaj v šolah 70 odstotkov vseh dijakov, ki niso kmetskega stanu. To je velika nevarnost za kmetsko ljudstvo. Zato naj kmetsko ljudstvo skrbi, da dobi šolane ljudi, ki poznajo rodno svojo grudo. Če ne bo kmetski stan skrbel za svoje izobraženstvo, lahko pride do tega, da bo kmet plačeval šole svojim nasprotnikom. To bi bil nazadek, kar pa ne smemo dopustiti. Treba nam je v vsem tem prave Jobove potrpežljivosti, dokler ne izvojujemo svojih pravic. Zato vsak na svoje mesto in naj ve, kaj ima storiti. Če desetkrat pademo, moramo tudi enajstič vstati. Ko nas nasprotniki smatrajo za padle, vselej takrat mi že zopet stojimo in se borimo. V tem je ravno tajnost naše moči. Z vtisi današnjega dne poj -dimo na svoje domove in razširjajmo bolj in bolj krog našega gibanja, da bodo zmagala katoliška načela! Bog živi! (Burno in ponavlja joče se odobravanje in živio -klici).
Neznosno povišanje taks in pristojbin.
Narodni poslanec g. dr. H o h n j e c je šibal na seji narodne skupščine dne 30. junija neznosno povišanje taks in pristojbin ter je izrekel o nameravanem po višanju sledečo obsodbo:
«Lep poklon je napravila vlada s predloženim zakonom o julijski dvanajstini narodu, zlasti ubožnim slojem, s povišanjem taks in pristojbin, s čimer se že itak dovolj težki zakon o taksah in pristojbinah z dne 20. junija 1921 še poslabša. Povišanje znaša povprečno 100 do 200 odstotkov. Takse so n. pr. takole povišane: od 2 dinarja na 3 dinarje za vse pismene prošnje in vloge; od pol dinarja na 1 dinar za vse priloge; od 5 dinarjev na 10 dinarjev za vsa spričevala in potrdila oblastev in privatnih oseb; za vse pismene odločbe, odloke in obvestila administrativnih oblastev; za vse pri tožbe zoper določbe nižjega administrativnega državnega ali ekonomskega oblastva višjemu oblastvu. Zakupne in prodajne pogodbe premičnin od 1 na 2 odstotka, nepremičnin pa od 5 na 6 odstotkov vrednosti. Za za-! kupne pogodbe, s katerimi se dajo komu nepotrošne I stvari v uporabo za gotov čas in določeno ceno, od 1 na 2 odstotka od vrednosti zakupa. Za pritožbe državnemu svetu zoper postopanje administrativnih oblasti in zoper ukaze ali volitve vobče od 10 na 20 dinarjev. Za hranjenje oporoke pri sodišču, za sestavo oporoke pred sodnikom od 50 dinarjev na 100 dinarjev. Številne in velike povišbe raznih tarifov pri carinskem postopanju, kar bo povzročilo podražitev blaga itd. Sistem taks in pristojbin je socijalno krivičen, ker ne zadene samo imovitih, marveč v isti meri tudi siromašne, in ker ne pozna ne diferencijacije ne progresije po stvari. In sedaj se povišujejo večinoma samo tiste takse, ki težko zadevajo nižje, siromašne sloje. Ti sloji si bodo dobro zapomnili one stranke, ki so povzročile in odobrile to povišanje.
Kako hudo zadevajo takse in pristojbine vse, oso-; bito nižje sloje ljudstva, dokazujejo številke o iznosu tega davka. Dočim so po uradni izjavi gospoda finančnega ministra dale takse leta 1919 18 milijonov dinarjev, so leta 1920 dale 81 milijonov dinarjev, leta 1921 pa 227 milijonov dinarjev. Po sedanjem povišku bodo dale še veliko več na škodo vseh stanov, zlasti pa delavskih in kmetskih slojev, r rošarina je porastla od,19 mi lijonov dinarjev na 377 milijonov dinarjev leta 192’ Carinski prihodi pa od 111 milijonov leta 1919 na preko 1 milijarde dinarjev leta 1921. Tako naša finančna uprava eksploatira narod, zlasti delavstvo in drugo siromašno ljudstvo. Vlada pa niti ne misli na to, da bi reformirala naš davčni sistem, v katerem je toliko orijentalnih elementov ter ga postavila na moderni temel j socijalne pravičnosti. Vlada se dosledno in trdovratno obotavlja izvesti izenačenje davkov in davčnih zakonov po celi državi, kar je nujni postulat enakopravnosti vseh državljanov in kar je vlada že tolikokrat trdno obljubila.«
„Tabor“ — vojni davek in mariborski trgovci.
Na moj članek o davku na vojne dobičke za leto 1920 prinaša «Tabor« odgovor, ki potrjuje za kritičnega bralca le to, kar sem povedal jaz. Ugotavljam sledeče:
L Pred vsem sem pisal o označenem davku za leto 1920, «Tabor« in njegov anonimni informator pa sta pogra.ula tiskovno, ne mojo napako v naslovu, kjer je
Letnik xnr.
letnica 1921 namesto 1920 in na tej podlagi zida znaten del svojih izvajanj. Častitam «strokovnjaku«! Cs bi hotel biti malo hudomušen, bi lahko za revanžo rekel: «Tabor« ima v naslovu «resnico« z veliko začetnica kar je proti vsem slovenskim slovniškim pravilom in. vendar ga vouijo in pišejo literarno — posebno v nemški liriki! — naobražerii ljudje!
2.	Krčevito se. branite očitka, da je davek nemoralen, ker se pobira nenadoma, kljub vsem obljubam m zagotovilom demokratskega finančnega ministra nazaj in ker ga v glavnem plačajo Slovenci in Hrvati ter «prečam v obče. Gospod «Taborov« sotrudnik pač malo Vidi, malo sliši in še manj bere, ker bi sicer moral vedeti, kaj so o davku na vojne dobičke rekle vse trgovske slovenske organizacije in strokovni «Trgovski list« ter razna hrvatska strokovna glasila. Da je davek nemoralen, da sili trgovca in ga vzgaja k nesoUdnosti in nemoralnim kalkulacijam, je jasno za vsakogar, ki ima. najelementarnejše pojme v teh zadevah.
3.	Neukusno in neprimerno je, ako se zmiraj kriči da je «Srbija trpela« in ne more plačevati. V finančnem odboru narodnega predstavništva sem jaz jasno in od,-ločno zahteval, da je treba tudi v Srbjji ločiti med tistimi, ki so trpeli in izgubili vse in med onimi, ki so postali milijonarji, kakor pri nas. «Srbija je patila« (trpela) kričijo najbolj tisti, ki so se znali prilagoditi okupaciji, pa so tudi vojni dobičkarji in tisti, ki so se v salonskih vozovih preko Soluna in drugod odpravili iz domovine, v varnem zavetju daleč od strelov izkoriščali državo, sedaj pa pravijo: mi smo trpeli. Podobni
s.) gotovim patentiranim patrijotskim elementom pri ras, zato so se ž njimi tudi našli v političnem objemu, jugoslovanski preprosti narod pa je trpel in trpi na teli ujedah.
4.	«Taborov« «strokovnjak« tolaži in piše, da bo davek zadel le okroglo tisoč ljudi v Sloveniji. Pred vsem lio davek zadel direktno večje število ljudi, indirektno pa silno udaril nas vse. Zakaj, to sem povedal pod točko 2. Sicer pa je in ostane krivica krivica, pa naj zadene tisoč, milijon ali samo sto ljudi!
5.	Valiti krivdo na zastopnike SLS je neumno, saj znano, da so glasovali proti dvanajstinam. Samostojni in demokratje krivde v tem oziru s svojih ramen ne zvalijo!
6.	Stara demokratska pesem, da je «Slovenija« nima za kritje svojih lastnih potrebščin, je tako brezglava in nestrokovnjaška, da ni vredno na njo odgovarjati. Menda nas Beograd in orni vzdržujejo zaradi lepih Kukovčevib in Žerjavovih oči!? Pomislimo: Slovenija je pasivna, Dalmacija je pasivna, Črna gora je pasivna, Hrvatska je baje jedva aktivna. Sklep: vse nas vzdržuje razrušeni Beograd in razrušena Srbija, ki po zatrdilo «Taborovega« «strokovnjaka« ni urejena in ne more plačevati!
Takšno logiko in strokovnjaštvo razvija čiankar ti; di v ostalih trditvah, zalo je nepotrebno obširneje odgovarjati. Ali nekaj naj še v informacijo pribijem! — Predilo me dolži čiankar neresnice, naj si vsaj prečila sklep trgovskih zbornic, strokovna glasila in zadnje sklepe slovenskih industrijalcev!
Ali nekaj druzega je še, kar hočem tukaj povdariti! «Tabor« kot glasilo štajerskega krila demokratskih mladinov se zavzema za ta krivični in nemoralni davek, zastopniki mariborskega gremija pa so oddali prvo vizitko kot strokovna organizacija za bodoče oblastne volitvee pri ravno teh demokratih! Mislim, da pač večina trgovcev s tem ne bo posebno zadovoljna. Če si solidni trgovci ne znajo najti ali ustvariti boljše zasloni he, ter izvajati bolj logičnih konsekvenc, potem bi jih javnost morala ne samo pomilovali, temveč tudi — obsoditi!
J.	Vesenjak
Politični položaj.
Zadnja seja narodne skupščine dne 3. t. m. se je bavila z odgovori na interpelacije poslancev.
Vladni poslanci so začeli zanemarjati parlamentar ne seje. Opozicija bi lahko večkrat onemogočila kvorum, ako bi jo podpirali zemljoradniki.
Pravosodni minister dr. Markovič se še sedaj ni potolažil radi pomilostitve Stejiča od strani kralja. G. Markovič je še sedaj na stališču vislic glede Stejiča in obletava kralja z zahtevo, da umakne pomilostitev Stejiča, sicer bo podal ostavko. Radikali in demokrati, ki stoje na stališču vislic napram Stejičvi, dolžijo ministra dvora Branka Jankoviča, da je on interveniral pri kralju radi Stejičeve pomilostitve.
Le še sedaj! Ministrski svet je odobril vojnemu ministru kredit 7 milijonov dinarjev za 30.000 vojaških postelj in tri milijone dinarjev za šivalne stroje. Drva in postelje nabavlja pri nas vojna uprava v poletju — v najhujši vročini, pozimi pa je prevažala rekrute v nezakurjenih vagonih in jih nastanjala po vojašnicah brez postelj.
Pašičeva vlada proti Bolgariji. Bolgarija se je obrnila na Zvezo narodov in Pašičevi vladi se pripravlja blamaža enaka lanski zaradi Albanije. Bolgarska vlada
je na komitski akciji popolnoma nedolžna in tudi bel-grajske zahteve po mešani preiskovalni komisiji je brez pridržkov sprejela, kar pa ni zaustavilo intrig in nakan, ki so se iz Belgrada prenesle tudi na Bukarešto, in na Atene. Bolgarom torej ni preostalo drugega, kot pritožba na mednarodni forum, ki je pritožbo že vzel na znanje ter za dne 15. t. m. sklical že sejo. Z ozirom na te homatije in nakane Pašičeve diplomacije je Lloyd George že dejal, da mora na Balkanu zavladati mir in tako se že lahko sodi, kako bodo odrezali Pašičevi odposlanci v Ženevi. V Beogradu vzbuja veliko senzacijo vest, da je ministrski svet za južno Srbijo proglasil izjemno stanje, vrhu tega se od ene strani še govori, da so naše čete prekoračile bolgarsko mejo, od druge strani se pa ta vest dementira.
Vprašanje državnega sekretarja za ministrstvo notranjih zadev je zopet prišlo na dnevni red. Kakor že znano, so radikalci odstopili od svoje zahteve, da spravijo svojega zaupnika na državno sekretarsko mesto za notranje zadeve, ker so se popolnoma zanašali na notranjega ministra Vojo Marinkoviča, ki je imenoma sicer demokrat, drugače pa čisto v radikalnih vodah. Sedaj pa zadeva Marinkovičeve ostavke še ni rešena, demokrati lahko še vedno kakega izrazitega svojega pristaša spravijo na stolček policajministra in tako hočejo imeti radikalci na vsak način svojo kontrolo v osebi ra-dikalskega državnega sekretarja. Ge Marinkovič ostane, sekretar sicer ne bo potreben, imeti ga pa hočejo za vsak slučaj, da obdrže svoj upliv na policijo, ki je za «demokracijo« in politično situacijo režimov naše vrste največjega pomena.
Po svetu.
Laški zunanji minister Srha n z er v Londonu. Minister Schanzer se je mudil te dni v Londonu, da sklene z Anglijo posebno pogodbo glede Sredozemskega morja in glede Male Azije brez Francozov. Med Italijo in Francijo obstoji namreč še vedno kljub «latinskemu« zavezništvu stara tekma za nadvlado v Sredozemskem morju. Pred prihodom italijanskega ministra v London pa so se vršila med Francijo in Anglijo važna politična posvetovanja, ki so dovedla do nekega sporazuma med Francozi in Angleži. Vsled tega sporazuma je naletel g. Schanzer v Londonu na precej hladno razpoloženje in Italija bo morala že še čakati, predno bo zagospodarila nad Sredozemskim morjem, in še jako dolgo čakati, predno bo vzela otok Malto — Angležem.
Proti monarhistom na Bavarskem. V deželnem zboru je zahtevala skupina neodvisnih socijalistov, naj se sprejme zakon, po katerem se vsi moški člani bivših vladajočih knežjih rodbin izženejo iz Nemčije, člani bivše kraljevske rodbine Wittelsbachovcev morajo takoj zapustiti Bavarsko ter zapro, če bi skušah se vrniti. Socijalisti zahtevajo tudi, da se preiskava o umoru poslanca Gareisa odvzame drž, pravdniku ter poveri zanesljivemu republikansko mislečemu komisarju. — V Bavarski imajo monarhistični zarotniki veliko pristašev, mnogo zaslombe in bilo bi nujno potrebno, da se taki predlogi sprejmejo in izvedejo.
Francosko sindikalno gibanje. Kongres takozv. splošne delavske zveze je z 741 proti 406 glasovom sklenil, da se priključi k moskovski internacijonali, toda z izrecnim pogojem, da ta internacijonala prizna samostojnost francoskih sindikatov.
Beležke.
Veličanstvo, vedi, da Ti nisi kralj stranke špekulantov, marveč vladar delavnega ljudstva. Mi nikakor ne postanemo pristaši dvora in ne bomo nikoli več dovolili kralju, da sledi nevarno pot nekdanjih monarhij. Ti boš vladal samo dotlej, dokler boš užival zaupanje ljudstva. (Izjava ministrskega predsednika Stambulij-skega pred 30.000 ljudmi na naslov kralja Borisa). — Gornje besede bi se lahko naslovile še na marsikaterega drugega kralja.
Lep primer enakopravnosti in vojaške administracije. Komandir neke orožniške čete, Slovenec, izborni oficir, vrne akt komandiru granične čete s sledečim dopisom: «Kljub temu. da znam citati cirilico, mi ni mogoče, prečitati popolnoma saslušanje svedokov in raport komandira.-Ker prevzamem s poveljem, katero moram izvršiti, moralno odgovornost, prosim komandira, da mi dostavi prepis priloženega zapisnika v nadaljno jioslovanje. Prosim za vrnitev spisa . . .« Komandir granične čete, kapetan I. klase, pravi Srbin, se razjezi, pošlje akt svojemu višjemu ter pravi, da v dopisu o-rožniškega komandirja ni «ljubavi prema cirilici.« Starešina to tudi takoj opazi ter pošlje akt zopet višjemu z zahtevo, naj se žandarmerijskega oficirja Slovenca — «uzme u zakonski postupak«, višji doda na njegov rovaš še «tendenciju provociranja i neuvaževanja cirilice«, najvišji od granične trupe pa pošlje celo stvar — vojnemu ministrstvu, sudsko odeljenje, z dopisom, ki pravi, da je kazni vreden «savršeno neumesan i neopravdan zahtev; da mu se sadrzina predmeta, koja je napisana državnim jezikom i inače veoma jasno i čitko, prevede na slovenački dijalekt«, ker itak zna cirilico in ker je vse to «jed (jeza) i izazivanje i nepoštovanje;« državnega jezika. Ministrski sodnijski oddelek odstopi celo stvar ministrskemu splošnemu vojnemu oddelku v mnenju, da žandarmerijski oficir le ne zna dovolj cirilice in da bi ga bilo treba takoj premestiti iz Slovenije v čisto srbske kraje (Macedonijo), kjer bo imel dovolj prilike, da se s cirilico popolnoma seznani. — Akt potem preroma zopet celo «nadležnost« navzdol in edina rešitev bo menda ta, da bo slovenski oficir krivično pre mesčen in zapostavljen, vsebina akta pa bo ostala nejasna v svojih hiroglifih, ker vojaška uprava ljudi, ki imajo smisel za moralno odgovornost, na tak način — ubija.
Francoz o naši državi. Pretekli teden sem se vo-
zil iz Maribora v Ljubljano. Iz zagrebškega vlaka je v Zmanem mostu vstopil v naš kupé francoski kapetan s soprogo in detetom. Za njimi sta vstopili tudi dve gospodični Hrvatici, ki sla venomer ščebtali le nemško. To je Francozu že presedalo in je v francoskem jeziku napravil nekaj prikritih opazk, pri čemer upravičeno ni šteail za Nemce z Tnalo častno oznacno «boche« na naslov gospodičen. V pogovoru je pokazal vkljub temu polno razumevanje za naše razmere. Pripovedoval jc j kako se je seznanil z nekim majorjem v Zagrebu, ki j mu je v lepi francoski besedi razkril marsikaj. Vojaško poveljstvo je povsod v srbskih rokah. Hrvatski in slo- ; venski polki ter častniki teh narodnosti se pošiljajo v najslabšc garnizije, predvsem v Macedonijo in Alba- ; nijo. Hrvatje in Slovenci so v vojski povsod zapostav- j ljani in prepuščeni raznim bolezenskim in drugim živ- j 1 jenskim nevarnostim. Več slo mrtvih in na tisoče bolnih novincev lanskega leta je pripisati tej vojaški po ■ litiki, ki ima velik vpliv na ves državni ustroj. Slovenci in Hrvatje so okupiranci. Francoski častnik se je imel ; priliko prepričati na lastne oči, da so bivši avstrijski ; častniki v vsakem oziru sposobnejši, kar je treba odkri- j to priznati kljub vsem antipatijam naprain Avstrijcem, j V Beogradu je imel francoski častnik posla tudi v raz- I lih ministrstvih. O tamošnjih sekcijskih načelnikih si j jc napravil svoje, ne baš ugodno mnenje. Srbski gene- j ral je imel za adjutanta hrvatskega polkovnika, ki je ; daleč nadkriljeval svojega zapovednika. Fohvalno se-j je izrazil tudi o predsedniku zbornice dr. Ribarju, ka j ter emu se pozna, da ima avstrijsko šolo za seboj. Govoril je še o tem in onem: o lepem zagrebškem vele- j sejmu, o valuti, o derutni finančni politiki itd; Tudi je pohvalno omenil gojitev francoskega jezika med Ju- I goslovani. Ni pa mogel razumeti v kak namen se toliko nemškutari v Zagrebu, dasi vsi, na katere je naletel, znajo hrvatsko. K sreči, gospodični nista razumeli francosko, sicer bi jo morala obliti rdečica sramu. Ko smo že bili blizu Ljubljane, sta vprašali, kedaj gre , vlak na «Stein«, ker nista dobili odgovora, sta vpra- j šali v lepi hrvaščini glede vlaka v Kamnik. — Pravemu Nemcu, ki ne pozna naših jezikov, ne smemo zameriti, če se upravičeno poslužuje svojega materinega jezika, š Vse preziranje in obsodbo pa zaslužijo tisti, ki .pred ; tujcem nekako izzivalno žlobudrajo — nemščino. — \
Bolgarofobija. Slučajno mi je prišel v roke pol- j službeni list rumunske vlade «LTndčpendance Rou- j maine«, z dne 15. m. m. Pod gornjim naslovom prina- j ša članek kot odgovor na očitek glasila Zveze rumuskili j kmetov, češ, da je sedanja, Bratianova vlada sovražna ; Bolgarom. Glasilo rumunske kmetske stranke opozar- j ja, da se ne sme zgubiti iz vida dejstvo, da je v Bol- j gariji po vojni popolnoma spremenjen režim in da je j za vedno pokopana vladavina oligarhije, katero je na - j sledil pravi demokratičen sistem, ki v polni meri upo- j števa mednarodne odnošaje. Glasilo rumunske vlade j zanika sovražnost napram Bolgarom. Kot dokaz, da rumunska vlada ni bolgarofobska, list navaja način, kako postopa sbrska (?) vlada napram Bolgarom, do-čim je v interesu države, da rumunska vlada skuša s pomirjevalno politiko izbrisati vsa nasprotja in ostrine prejšnjih let napram Bolgarom. List končno obsoja (condamne) postopanje (F attitude) dveh drugih balkanskih držav (Grške), posebno pa postopanje Jugoslavije napram Bolgariji. — Tako piše polslužbeni organ vlade Rumunije, ki je z Beogradom v vseh mogočih zvezah. Pašič se mora na stara leta še marsikaj učili od drugih, predvsem pa zmernosti in poštenosti.
Nepotrebni izdatki. Naš budget vsebuje razne izdatke, ki bi lahko mirno izostali. V budgetu imamo o-gromne izdatke za razne honorare in za čezurno delo; prav tako trošimo prevelike svote za potne stroške in za selitve. Nekateri uradniki se selijo po trikrat na leto. Častniki se premeščajo iz Slovenije v Macedonijo, od tu
v	Bosno in zopet nazaj v Slovenijo. Tako se marsikak častnik seli po trikrat, štirikrat na leto. Na ta način nastanejo za državo ogromni selitveni stroški, ki bi lahko izostali. Mi vidimo tudi, da se dostikrat v naši državni upravi kar mahoma čez noč nekaj uvede, kar se čez nekaj mesecev zopet ukine. Lansko leto so se v okto- j bru ukinile finančne straže in so se uvedle pogranične i trupe. Ker se je ugotovilo, da so pogranične trupe za * službo ob meji nesposobne in ker je prihajalo vedno toliko opravičenih pritožb, je letos finančni odbor so- j glasno sklenil, da se pogranične trupe ukinejo in da se j zopet nadomestijo s finančnimi stražami. Tako je imela ; drsiva lansko leto stroške, ko so se pogranične trupe : nastavile, letos pa zopet, ko se pogranične trupe odstranijo in se zopet nastavijo finančne straže. Lahko opazujemo tudi, da vlada v mnogih naših uradih ma- i ni ja po reprezentaciji, ki se kaže v luksurijoznem po- : hištvu, v dekoracijah itd., kar tudi povzroča naši drža- j
vi	velike stroške.	j
Dnevne novice.
Dr. Korošec ima v nedeljo, dne 9. julija ob pol 10. uri predpoldne v Slovenjgradcu v prostorih g. Antonije \ Goli okrajni shod Slov. ljudske stranke — Kmetske zveze za cel slovenjgraški okraj in Mežiško dolino. Govori tudi urednik «Slovenca« g. Smodej.
Katoliški shod v Konjicah se vrši v nedeljo, dne 23. julija t. 1. Prejšnjo soboto je ob 8. uri sv. maša in nato zborovanje mož in fantov, drugo v istem času za žene in dekleta. V nedeljo pred sv. mašo blagoslovitev novega prapora konjiškega Orla, po sv. maši slavnostno zborovanje. Vsa dekanija se živahno pripravlja in tudi sosednje dekanije so povabljene. Natančnejši spored sledi.
Shodi v Prekmurju. Poslanec Pušenjak je govoril v soboto dne L t. m. na sestanku krajevne organizacije
SLS v Murski Soboti, v nedeljo, dne 2. t. m. pa na shodih v Pucincih in Tešanovcih. Shodi so dobro uspe-i li, udeležba je bila velika, ljudstvo se zelo zanima za j politično delo. Na shodu v Pučincih je nastopil od de-j mokratov v Soboti najeti krčmar liberalec Kuhar, ki je ! pogreval stare laži o dr. Korošcu. Kot korajžen junak je odkuril, predno je mogel poslanec pobiti njegove trditve. S takimi nastopi si demokrati le škodujejo. «Tabor« od 4. t. m. pa po svoji stari navadi laže o porazu klerikalne politike v Prekmurju in o navdušenju Prekmurcev za skupni nastop vseh naprednih sil proti klerikalcem. Po «Taboru« je Prekmurje v narodnem taboru. Res, blagor lahkovernim demokratom, ' ker samo v verni domišljiji še obstoja njih policajdemokrats ko kraljestvo.
Dr. Kukovec #e je v svojem govoru v Razvanju —• skrajno neumestno obregnil ob zdravnike v Sloveniji, češ, da «ljudstvo in ugled Slovencev in države ne sme trpeti zaradi nesposobnosti in hudobije pokvarjene inteligence.« Doslej je prevladovalo med policajdemokrati mnenje, da imajo samo oni patent na inteligenco. Ge je ta inteligenca sedaj v dr. Kukovčevih očeh «nesposobna in hudobije pokvarjena«, je to vsekakor zasluga policajdemokratskih voditeljev in vzgojiteljev te inteligence. Dovolj je prečitati dolgo listo inteligentnih oseh ki. so dvigale tuj denar iz Jadranske banke, med katerimi se sveti tudi ime odvetnika, posestnika, milijonarja, poslanca, bivšega ministra, upravnega svetnika Narodne banke itd. dr. Kukovca in zraven imena lepa svo tiča 50.000 K. Mimogrede bodi, poleg drugih neštetih hudobij (da rabimo dr. Kukovčev izraz), omenjena tudi ostudna in gnjusna gonja policajdemokratskih inteli-gentov v takozvani Peskovi aferi, pri kateri so policaj-demokratsko navdahnjene priče izpovedale svojo soudeležbo v namišljenem ogabnem nemoralnem činu. Prizadeti sokolski učitelji iz časov «avstrijske slave« še vedno vrše svojo službo in nekateri so bili celo odlikovani. Iz takih in enakih podlih in nizkotnih činov enega dela policajdemokratske inteligence izvira potem gnjiloba in smrad, ki zastruplja slovenstvo. Da se to izleči, pa ni treba pozivati Turkov v deželo, ampak bo zdravo naše slovensko ljudstvo pod vodstvom svoje poštene narodne duhovščine izžgalo to nevarno ra. no na našem telesu. To rano je imel v mislih tudi g. sodni svetnik dr. Lavrenčič, ko je dejal, da inteligenca po deželi pohujšuje in zapeljuje ljudstvo, mesto da bi ga z dobrim vzgledom vodila na boljšo pot. In ti pohujš ljivci in zapeljivci na deželi so mnogi liberalni učitelji in propagator ji sokolstva. Torej, g. Kukovec, Vaša in Vaših je krivda, če med slovenskim izobraženstvom v Vašem taboru vlada «nesposobnost in pokvarjenost.« Dvomimo pa, da bi ta in taka inteligenca bila kriva, da se nahajajo naše bolnišnice pred — bankerotom. — Glavni krivec je v policaj demokratski korupciji, peto-lizništvu, izdajstvu slovenstva in jugoslovanstva ter v, neštetih lopovščinah, ki jih zaenkrat pokriva bel grajski centralistični prah.
Nepotrebne podpore za sokolska društva, gledališča itd. Če pregledujemo naš državni budget, bi prišli lahko do sodbe, da je naša država finančno najbolje situirana država na svetu in sicer iz sledečih razlogov, Mi vidimo, da je pri nas ves pouk brezplačen tudi za u-čence iz premožnih slojev, česar v drugih državah nimamo. To velja za pouk na srednjih in visokih šolah. Dalje vidimo, da se dajejo pri nas štipendije vsem dijakom, tudi takim, ki izhajajo iz tako premožnih krogov, da bi lahko sami nosili stroške za izobrazbo. Dalje; vzdržuje naša država iz svojih sredstev vsa gledališča. Daje se nebroj brezplačnih kart na železnicah, dovoljujejo se znižane vozne cene za vse mogoče namene, s čimer še dohodki železnic znatno zmanjšujejo. Podpore se dajejo raznim meščanskim društvom in slojem, dočim za podpore v prid najširšim slojem ljudstva: po nezgodi prizadetim kmetom in delavcem ni dobiti potrebnih sredstev.
Pretirani izdatki za vojno in žandarmerijo. To
velja pred vsem o izdatkih za vojno ministrstvo, ki zna šajo 1.131,000.000 dinarjev. Gospodje iz vladne večine povdarjajo, da je potrebno, da imamo kolikor mogoče visok budget za vojsko, ker imamo na vseh mejah sovražnike. Mi bi ne imeli krog in krog samih sovražnikov, če bi vodili v naši državi boljšo zunanjo politiko. Če bi mi imeli boljšo zunanjo politiko, bi bil lahko stalni kader našega vojaštva manjši in uvedla bi se lahko krajša službena doba. Za žandarmerijo predvideva naš bucf get 187,000.000 dinarjev. Tudi ti stroški so pretirani. Kako je v drugih pokrajinah, nam ni znano; pač pa imamo v Sloveniji preveliko število žandarmerije. Izhajali bi lahko z istim stanjem žandarmerije, kakor; pred vojno. Na ta način bi bil budget glede žandarmerije lahko dosti manjši.
Naše orožništvo. Beda, ki vlada med orožništvom» je pritirala isto že na rob propada. Opetovano se je že opisovalo po slovenskem časopisju slabo gmotno stanje orožništva in opozarjalo merodajne faktorje na 'slabe posledice, toda isti imajo za vse pritožbe in obupne klice le zaprta ušesa. Tolažijo nas k večjemu s «kredit nije odobren« ali «nema para.« Draginjske doklade sprejemamo iste kot pred poldrugim letom, vkljub temu, da se je cena živilom v naši agrarni državi povišal« petero. Da si človek s sedanjo pičlo plačo mesečnih celih 20G0 K ne more privoščiti niti najpotrebnejših žiy-ljenskih potrebščin, je umevno. Vsled tega bi upravičeno mislilil, če še sploh vlada reflektira na potrebo o-rožništva, ako bi ne bilo še vedno toliko «konkursov*i za vsprejem k orožništvu. Dobro nas pa poznajo, če gre za namišljene atentate ali dejanja, ki ogrožajo obstoj (ne države) pač pa demokratske stranke. Takrat j® pa službo potrojiti. Enako je z razdeljevanjem obleke* katera je rabila skoraj dve leti dolgo pot iz Beograda inf

še ta za ta čas neprimerno vroča, zraven tega izdelana po poprečni meri. Posledica takih gorostasnih razmer je, da vse beži po odsluženem roku iz orožništva, na novo sa pa nihče ne priglaša, tako da vlada namerava uporabljali celo neizvežbano vojaštvo za — orožniško službo. Kako bo takrat izgledala javna varnost, si pa že lahko vnaprej odgovorimo. — Orožnik.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj vozi v pondeljek dne 10. julija iz Maribora po že znanem voznem redu. Od Ljubljane do Otoč in nazaj še danes nimamo voznega reda. Nazaj vozi vlak v torek in sicer odhaja iz Ljubljane ob 17. uri, prihod v Trbovlje ob 18. uri, v Hrastnik ob 18.15, Zidanmost 18.30, Rimske Toplice 18.40. Laško 19, Celje 19.30, Štore 19.40, Št. Jurij 19.50, Grobelno 20, Ponikva 20.10, Poljčane 20.20, Slov Bistrica 20.30, Pragersko 20.50, Rače 21, Slivnica 21.10, Hoče 21.20, Maribor 21.30. Romarji imajo z večernimi vlaki zvezo na vse strani, samo iz Poljčan v Konjice m iz Maribora na Koroško žal ne. Prosimo vse udeležence, da pridejo v pondeljek pravočasno na vlak, ter si na vstopni postaji kupijo vozni list do Ljubljane. Plačajo celo karto, ki pa velja tudi za nazaj. Kolikor moremo razvideti iz voznega reda, bomo imeli v torek v Ljubljani kake tri ure časa, tako da si lahko ogledamo mesto. Prosili smo železnico, da nam da na razpolago boljše vagone kakor lani. Vendar nimamo veliko upanja, da se bo to zgodilo, ker smo zadnji čas videli, da je železnica tudi Sokole prevažala v tovornih vagonih. Sicer pa pustimo vsako nevoljo doma. Opozorjeno bodi tudi, da dobijo udeleženci na Brezjah približno 7 ali 8 din. nazaj, ker nam je državna železnica tudi znižala ceno. Na veselo svidenje!
Orglavska šola v Celju konča šolsko leto 1921— 1922 v sredo, dne 12. julija 1922. Ta dan bode prejelo ' S tretjerednikov spričevalo s sposobnostjo. Novi učenci se sprejemajo.
Vsled^ odtegnitve iz prometa 20kronskih bankovcev je nastalo občutno pomanjkanje drobiža. Koliko to ovira trgovino in denarni obtok sploh, je jasno kot beli dan. Tudi v tem je precejšen kos nesposobnosti naše državne uprave, ki bi morala najprej skrbeti za nadomestek ter šele potem izvršili odtegnitev bankovcev iz prometa. — Smo pač pod centralizmom . . .
Socijalni greh na telesu slovenskega naroda. (Dopis iz Konjic.) Veliko ljudsko veselico je napovedal konjiški Sokol za v nedeljo, dne 9. julija, dne 9. julija. Hoče pokazati svoje delo, ampak z veselico, s plesom in s pitjem se to presneto slabo kaže. Sploh so take veselice, kjer se samo izigravajo ljudske strasti, postale danes nemoderne in so socijalni greh na telesu slovenskega naroda. Vsaj pri društvih bi jih ne pričakovali, ki se imenujejo kulturna, kakoršen noce biti Sokol. Da le dobi v žep par grošev in potem — kaj me ljudstvo briga. Poleg tega pa smo slišali, da je bil za ta dan že prej določen katoliški shod in tako se vidi, da so hoteli množice ljudstva izrabiti samo v to, da potom ljudske tombole dobijo za svoj Sokolski dom kakšne tisočake. Je sicer občudovanja vredna iznajdba tako početje, a nizkotno, gospod notar. Sicer pa Konjice danes že vedo, kaj je Sokol: vrsta razbrzdanih kričačev in nadebud ni privesek demokratov-centralistov, izdaj ic slovenskega naroda v Beogradu in četudi bo imel kdo kakšen krajcar odveč, ga bo znal nesti drugam.
Šaljiva pošta. Dopis iz Mozirja. Višji šolski svet v Ljubljani in šolsko vodstvo v Mozirju še 30. junija nista vedela, ali naj se šola sklene 27. junija ali ne. Lep red to! Za sokolske izlete pa se pretegujejo na vse pre-tege in sokolske device pletejo vence za prireditve, na katerih se samo pije in pleše celo noč. In takim ljudem dajejo starši otroke, da bi se naučili reda in dela! Pozivamo vlado, da se s svojimi pregorečimi privrženci od strani, ker si želimo voditeljev, ki bi besedo božjo spoštovali in ljubezen do bližnjega izvrševali. Svaka sila do vremena. Mera je že davno polna. (Opomba. Ta dopis smo našli v novem in olikanem «Narodnem listu«. Samo, da smo ga nekoliko popravili).
Tujski promet in turistiko uničujejo vedni brez-
miselni poviški cen na železnicah in nje krasne zveze. Sedaj stanc vožnja iz Maribora v Guštanj samo 68 K, a če se hoče v Savinjske alpe preko Ljubljane____Kam-
nik, se plača nič več in nič manj ko 152 kron. Seveda se plača za nazaj isto ceno. Zveze so skovali tudi tako krasno in pametno, kakor smo to vajeni že od nekdaj od teh strokovnjakov. Kdor se pripelje ob pol 5. uri zjutraj v Ljubljano, mora čakati na zvezo na Gorenjsko do 7. me, a v Kamnik do četrt na 9. ure. Jako brihtne so te glavice in vsi pametni ljudje se zgražajo nad to skrajno neumno sestavo zvez. Pri sedanjih nesramno visokih cenah vožnje bi bilo treba upoštevati želje potujoče publike in dati sestavo voznih redov v roke ljudem, ki so za ta posel vsaj deloma zmožni. Remedura je rujno potrebna. Zganite se merodajni krogi!
Povišek železniških tarifov, Pod izgovorom, da je železniška uprava morala najti kritje za malenkostno ureditev plač svojemu, beraško plačanemu osobju, je vlada sklenila povišati železniški tarif kar za 50 odstotkov. Kaj pomaga železniškemu uslužbenecu, če bo moral sedaj za par kron, ki jih v številu več dobi, potrošiti dvakrat ali trikrat več, kot pa njegov povišek znaša. Poleg železničarjev pa zadene podražitev tucii druge sloje, predvsem pa trgovino. Trgovec bo novi podražitev železnice moral odvaliti na kosumenta in kraj vsega bo — poslabšanje našega, že itak mizernega stanja. Draginja že itak narašča v vrtoglave višine in najhujši verižnik in dražitelj pa je ravno vlada. Ni dovolj, da najema posojilo za oderuške pogoje, pač pa še izmozgava delovno ljudstvo do zadnje kaplje krvene ga znoja. To je kapitalistična oligarhija najslabšega kova!
Posredni in neposredni davki. Glede budžeta je treba omenili, da je v naši državi razmerje med neposrednimi in posrednimi davki nepravilno. Če pogledamo to razmerje po drugih državah, vidimo, da znaša na Angleškem 2 :1, v Nemčiji 1 :1, v Avstriji 1:5, v naši državi pa 1:11. Vidimo torej, da imamo pri nas tozadevno naj slabše razmere, -e to nam kaže, da imamo v naši državi posebno slabo državno gospodarstvo.
Neumestne novotarije. V naši državi se delajo nepotrebni stroški tudi na ta način, da se uvajajo nepotrebne novotarije. Do lanskega leta je tiskala in izdajala državna tiskarna obrazce za živinske potne liste. Imela je teh obrazcev precejšnjo zalogo, ki bi zadostovala za celo leto in še več časa naprej. Letni dohodki od tiskanja teh obrazcev so znašali nad 500.000 dinarjev. Naenkrat se je pa reklo, da bo odslej te obrazce izdajala uprava monopolov. Ta je izdala nove tiskovine in povzročila s tem nepotrebne stroške. Vse tiskovine, ki jih je imela državna tiskarna v zalogi, so se morale zavreči, ker je sedaj uprava monopolov prevzela izdajanje teh obrazcev. Tako je bila država zopet oškodovana za pol milijona dinarjev.
Za promet v južno srbskih krajih so se zavzeli poslanci v nameri osnovati medstrankarski odbor, ki naj bi se brigal za gospodarske in prometne razmere v južni Srbiji. Poskrbel naj bi se zadostni kredit za gradirò proge Skoplje—Tetovo, Gostivar—Kičevo—Brod— Prilep—Bitolj, ki je poleg gospodarske tudi strategične važnosti za te kraje. V južni Srbiji se lahko snujejo medstrankarski odbori, ker vladajo v teh krajih itak sami radikalci in demokrati, ki si bodo prav lahko razdelili razne profite pri novih kreditih in zgradbah. V teh krajih ni prečanov, temveč sami domači in za to je pričakovati, da se izposlujejo izdatni krediti, če ne bodo nasprotovali vojaški krogi, ki se že sedaj oglašajo češ, češ, da bi bila proga čez Poreč večjega strategičnega pomena.
Vidovdanski napad na Pašičevega sina. Novosadski Madžari in Židovi se na vso moč prizadevajo, da se odpre madžarsko gledališče v Novem Sadu in da dobi koncesijo tudi za Subotico in Vršac. To stvar podpira tudi Pašičev sin Rade iz raznih kupčijskih interesov in se večkrat pripelje iz Beograda v novosadsko madžarsko društvo. Na Vidovdan so pa to njegovo pajdašenje z Madžari opazili razvneti jugofašisti in na vrtu nekega
hotda so ga javno mzultirali- nahrulili in celo osu-van. Iako je nadebudni Rade doživel svoie Kosovo h-spoznal, kake «državotvorce« ustvarja njegov oče in — j njegova vlada.
Telefonski materijal. Posebna komisija poštnega ministrstva je sprejela v Pešti deset vagonov balene žice za telefonske proge, v kratkem pa sprejme še 16 vagonov. Na ta način bo telefonski materija! izpopoi-\ njen in telefonski promet se bo znatno povečal.
Naše pošte. Splitski «Jadran« donaša dopis iz Kli-! sa, v katerem se pritožuje radi naglice pošte, ki taka dobro funkcij onira, da pisma iz Splita ali Sinja roma-; jo v Klis po 15 do 20 dni.
; Kdor drugim jamo koplje.............V Skopi ju se je le
j dni vršila sodna razprava proti mnogoštevilnim obto-> zencern, češ, da so bili bolgarski čelaši v MacedonijL I Pet obtožencev je obsojenih na smrt, mnogo drugih pa j na večletno ječo. To priliko izrablja šovinistično vele-! srbijasl«) časopisje, da bluje ogenj in žveplo na Bol-i gare. Mi pravimo samo to: Na našem državnem ozemlju na jugu imamo dovolj hajdukov, katerim beograjska vlada niti z vojaštvom in orožništvom ter z ruskimi kozaki (M. ranglovci) ni kos. Kako se more zahtevati» da mala Bolgarija, razorožena in brez stalne vojske, brani naše državne meje in naše državno ozemlje, k» se vendar hajdukov niti na svojem ozemlju ne more ubraniti? Velesrbijanci s to gonjo proti Bolgarom kopljejo grob Jugoslaviji in seveda s tem tudi sebi.
Preganjanje bosanskih grko-katolikov. « Obzor« javlja o zgorajnem sledeče: Svojčas se je preselilo iz Galicije v Bosno 10.000 grko-katolikov — Rusinov. Naselili so se po šumah v okolici Prnjavora. Ti begunci so se s svojo pridnostjo ter nad vse marljivim delom kmalu dvignili v gospodarskem ter kulturnem oziru. Kmalu po prevratu so se začeli pogoni teh grko-katolikov najprej tajnim potom, a sedaj pa tudi že javno. Te dni se je začela druga faza preganjanja teh grko-katolikov. Neki Vasilij Strilcyk, nekoč delavec v knjigoveznici v Zovkvi v samostanu grško-katoliških vasili-jancev v Galiciji, se je preselil v Jugoslavijo. Živel je v Sremskih Karlovcih pri patrijarhatu, prestopil v pravoslavje ter so ga po nekaj mescih bogoslovnih študij posvetili v pravoslavnega popa. Nastavili so ga v karlovškem patrijarhatu, da bi vršil med bosanskimi Rusini grko-katoliki pravoslavno propagando. Res, Stral-cyk se je naselil vaseh Hrvačane ter Lišinj v okraju Prnjavor ter začel buniti mirni in siromašni narod. ~~ Njegov nastop je bil s prva demagoški, poln obljub in obetov zemlje, gozdov itd., ako prestopijo Rusini k pravoslavju! S časom je pa začel groziti, govoril o Veliki Srbiji in zabičeval, da bo vsak Rusin izgnan iz naše države, ako se ne popravoslavi. Strilcykovi pomagači so se v Lišnju polastili cerkvenih ključev, zabarikadirali cerkvena vrata in ne pustijo v cerkev grško-katoliškega župnika. Oblasti gledajo prekrižanih rok vso to nasilno in ogabno propagando. Strilevkovo propagando podpira banjaluški srbsko-pravoslavni metropolit, ki je osnoval te dni v vaseh Hrvočani in Lišanj «istočno pravoslavno« župnijo ter imenoval njenim upraviteljem Vasilija Strilcyk. Radi ravnokar omenjenih dogodkov pravoslavnega nasilja vlada med bosanskimi Rusini veliko ogorčenje, a merodajne oblasti vse to mirno gledajo in vse obsotme vredno nasilje še z denarjem podpirajo.
Starčeva tragedija. Te dni se je zastrupil v Nerezišču v Dalmaciji 741etni starec Ivan Hanažič, ker so člani njegove rodbine umirali na jetiki eden za drugim. Od celega njegovega roda je ostal samo še eden nečak, katerega pa je tudi pred kratkim pokopala jetika. Nečakova smrt je starca tako presunila, da se je zastrupil s karbolovo kislino.
Pri pošti v Ribnici na Pohorju je vstopila kot prakti-
kantinja znana izvrstna cerkvena pevka gospica Jožica Zn— pečnik, ki bo prevzela s časom tudi pošto.	f
LISTEK.
Gladiatorji.
(120. nadaljevanje.)
Tri široke nizke stopnice, s preprogami pokrite in s kadilnicami ob strani, izhlapevajočimi bogate dišave, so peljali k stranski, bogato izrezljani mizici, odeti s snežno-iielim prtom. Na njej je bilo razstavljeno vse blesteče se bogastvo zlatih čaš in vaz, kar jih je posedal tribun, in ki se je o njih govorilo po vsem Rimu.
Lutorij si je senčil oči, zroč v razstavljeni sijaj in blesk.
»Kaj ti je, pogumni Galijec?« ga je vprašal tribun in se dvignil na komolcu ter mu napil in dal sužnjem znamenje, naj mu napolnijo čašo. »Ali si hočeš zavarovati lice pred nasprotnikovim udarom?«
»Tole bogastvo mi jemlje pogled, presvetli gospod!« je odgovoril Galijec. »Rajši bi gledal v zahajajoče soln-ce ob sinjih vodah Ostije. Nisem mislil, da je toliko zlata v Rimu!«
»Ni še videl palače!« se je smejal tribun, izpraznil kupo in se obrnil k drugim gostom. »Marsikateri od nas bo res omamljen noce j, če se ne motim. Iz česa mislite, prijatelji, da so krožniki in čaše, kjer so ščiti in čelade iz čistega zlata? Izmijmo si oči s falemičanom, da kje ne zgrešimo v temni poti k temu cesarskemu bogastvu!«
Besede so zbudile splošno odobravanje. Gladiatorji so se hrupno nasmejali in si dali napolniti čaše. Nihče ni več skrival, za kak posel so bili najeti, nihče se ni več brjgM za tajnost nočnega podjetja.
Eumolpus in par drugih manj nadarjenih se je res delalo kot bi bili zadovoljni, da jim trenutno dobro gre, in kot bi hoteli ostati v nevednosti glede bodočnosti in le slepo ubogati svojega poveljnika ter se sicer ne brigati za ničesar. Toda tudi ti so polagoma razumeli, da gre za kaj več ko za navaden poboj, da so zamotani v zaroto, ki hoče seči po najvišji glavi v državi. — Niso zavoljo tega izgubili svojega gladu, pač pa jim je narast-la žeja.
In bolj ko je teklo vino, bolj so gostie izgubljali svojo nezaupnost in bolj so se jim razvezovali jeziki. Tribun se je na vso moč trudil, da bi si jih pridobil in jih obdržal pri izvrstni volji in z redko spretnostjo se je prilagodil v svojh besedah posebnostim in značaju vsakega izmed svojih gostov.
»Eumolpus«, je dejal, ko je prinesel suženj velikanskega soma na še večjem krožniku, «ne boj se ga( Vreden tvoj nasprotnik je in tvoj rojak! Povrh je komaj včeraj zapustil Raveno. Zares, to naše lepo^ ležeče mesto nam pošilja največje ribe in najširša pleča. Poskusi ga s čašo Chiana in povej, ali ti je borbena šola pokvarila okus za domače ribe!«
Vzgoja in poklic sta gladiatorje posirovila, pa za njegov' rojstni kraj je Eumolpu še vedno ostalo mehko srce. Celo spomin na mladost se mu je včasi kakoi sen prikradel v dušo, — spomin na peščeno vetrovo obrežje ob jadranskem morju, na valove, ki so udarjali ob zidovje pristanišča, na kodraste črnooke otroke, ki je izmed nji eden bil tudi on, in ki so igrali in se preganjali ob morju.
Začutil je mehko otožnost in trinunov ugled je ra-stel v njegovih očeh. Saj je govoril z njim kakor s clo-! vekom in ne kakor z živaljo. S svojimi šaljivimi, pa dobro I premišljenimi besedami si je pridobil tribun junaka, ki je i bil pripravljen, iti zanj v smrt, če bi bilo treba.
In tako je storil z vsemi drugimi. Rufusu je naslikal’ srečo podeželskega življenja in svobode, ki jo uživa rimski meščan na svojem posestvu v bližini mesta, sedeč na svojem lastnem pragu in gledajoč večerno zarjo, ki se žari v belih Apeninih. Pripovedoval mu je, kako bo pri-rezoval sadno drevje, delal v vinogradi^ strigel ovce in redil živino. Tako živobarvno sliko kmetskega življenja mu je podal, kakor bi sam kmetoval celo svoje življenje.
»Le eno noč —«, mu je pravil prjateljski, «pa bom jaz pri tebi v gosteh na tvojem domu gori v hribih! Pol tucata takih udarcev, kakršne si delil dosedaj za zabavo, moj junak, pa nikoli več ne boš grabil za jeklo, razen če boš prijel za plug ali pa za lovsko kopje. Pi Cereri, prijatelji, zlata žetev vas čaka nocoj, zrela za srp!«
Za Rufusa je bilo par oralov zemlje in svobodno življenje pri ženi in otrolrih vsa sreča, ki si jo je mogel želeti. Njegova od vina razgreta domišljija mu je slikala bodočnost v najmamljivejših barvah in za trdno je bil odločen, da se bo boril in si zaslužil svojo srečo.
In tako je še mamil tribun Hirpina in druge po vrsti, prijemajoč vsakega tam, kjer je Lil najobčutljivejši.
Medtem je vstopil Euchenor in s temno nevoljo na licu sedel na svoj prostor.
Placid ni vedel, kje se je Grk tako dolgo mudil, toda ni hotel motiti uspeha svojih besedi z nezaupnim popra-ševanjem. Vljudno in prijazno ga je pozdravil in mu od-kazal divan. Pa sumil je izdajstvo, četudi je Euchenor hitel pripovedovati vzrok svoje odsotnosti.
»Cul je nemir v bližini«, ga je opravičeval tribun, »ko ste vi šli v hišo, pa je stopil k najbližnji stražni čet« svojih tovaršev ter se prepričal, da niso bili napadeni« Straža je precej oddaljena, zato se je nekoliko zamudil.«;
)Dalje prihodnji^-)
'*>	-S*-’-	.. i
Iz Ptuja.
Katoliški shod za dekaniji Ptuj in Zavrč se bo vršil dne 6, avgusta v Ptuju. Ob 9. uri dopoldne bo slovesna služba božja in pridiga. Po službi božji pa bo zborovanje na' proslejn. Kot govorniki nastopijo naši poslanci in drugi dobri govorniki. Okoličani se bodo pripeljali na shod na okinčanih vozovih. In mamice bodo poiskale narodne noše in jih izročile hčerkam, da jih bodo ta dan oblekle. Stare vere in stare noše naših sta-rišev se nam ni treba sramovati. Shoda se udeleže vse naše organizacije ptujske in zavrčke dekanije. Zanimanje za shod je veliko.
Pripravljalni odbor za katoliški shod za dekaniji Ptuj in Zavrč je imel v nedeljo, dne 2. julija, sejo, na kateri so bili zastopani naši zaupniki iz okolice in iz mesta.
Na katoliškem shodu v Ptuju bodo zastopani tudi Orli ptujskega okraja v častnem številu. Vsi na plan!
Naši delavci, posebno viničarji, se že sedaj zanimajo za katoliški shod v Ptuju, na katerem bo znan go vornik razpravljal o krščansko-socijalnem programu in gibanju.
Prireditev Poselske zveze. V nedeljo, dne 9. julija, priredi ptujska Poselska zveza izlet na Hajclin, kjer vprizori popoldne ob treh dve gledališki predstavi in sicer: «Podkupljena dedščina« drama v stirili dejanjih, in «Pri nečakinji«, veseloigra v enem dejanju. Vabljeni prijazno vsi, osobito pa še tovarišice služkinje, da si na tem kratkem razvedrilu naberemo novih moči za delo v organizaciji za bodočo jesensko, oziroma zimsko sezono. Bog živi! — Tajnica.
Iz Ormoža.
Tatvina in goljufija. Terezija Podplatnih, posestniška hči iz Cvetkovec, si je v Ameriki, kjer je služila skoro 10 let, prislužila lepo vsoto dolarjev, s katerimi se je lansko leto vrnila v svoj rojstni kraj Cvelkovci. Doma je spoznala posestniškega sina Ivana Fritz iz Gorišnic, ki se je istotako vrnil po prevratu iz Amerike. Fant se je znal delati bogatega, četudi ni imel dolarjev v roki, trdil pa je, da so njegovi dolarji že na potu za njim. Amerikanka Podplatnih si je vzela Ivana Fritza za moža, ker je bila prepričana. da njen mož ni nič manj bogat, kot ona sama. Kmalu na to si je žena od Fritza kupita za svoj denar v bližini Ormoža lepo vilo s precejšnjim posestvom. Iz previdnosti je dala le sebe vpisati kot lastnico posestva, svojega moža je hotela vzeti na posestvo pozneje, ko dospejo dolarji, katerih pa do danes ni od nobene strani. Žena Fritz je povrh naložila še lepo svoto gotovega denarja v Okrajno posojilnico v Ormožu in sicer na svoje ime. Svojemu možu ni prav nič zaupala, ker ga je spoznala kot malopridneža. Hranilno knjižico je dala vinkulirali na svoje ime. Odgovornemu uradniku je med pričami zabičala, ne izplačati vloge možu, temveč le njej sami. Dne 21. junija pa je Ivan Fritz pretepel in težko telesno poškodoval svojo ženo, ukradel knjižico in šel z njo po denar. Okrajna posojilnica mu je že drugi dan izplačala svoto 172.600 kron brez daljše odpovedi in ne oziraje se na vinkulacijo hranilne knjižice. Mož je Posojilnici predložil neko, na ime svoje žene ponarejeno potrdilo in gospodje okrog Okrajne posojilnice so mu verjeli. Fritz je pobegnil z denarjem v Nemško Avstrijo in od tam bržčas v Ameriko. Čudno samo to, da je Posojilnica to veliko svoto denarja, brez odpovedi na en dan v dveh obrokih izplačala človeku, ki ni poznan samo kot malovrednež, temveč k dvigu denarja, ker je knjižica bila vinkulirana na drugo ime, sploh ni bil upravičen.
Poneverba več stotisoč kron iz blagajne Ormoške kmetijske podružnice in ormoškega okrajnega zastopa. \ petek zvečer je bil od orožništva aretiran gospod 1 ojtek Otorepec, tajnik okrajnega zastopa in bivši namestniški načelnik Kmetijske podružnice v Ormožu. Dolži se ga, da je poneveril več stotisoč kron vplačanih od podružničnih članov za galico. Že. dolgo se je govorilo, da pri Kmetijski podružnici ni vse v redu in da smrdi okrog blagajne. Pod tem vtisom se je vršil tudi zadnji podružnični občni zbor, katerega je vodil v odsotnosti in bolezni načelnika njegov namestnik g. Vojteh Otorepec. Mož je valil vso krivdo o nedoslatkih podružnice na slavno Kmetijsko družbo v — Ljubljani. Večina udov je tekom lanskega leta odstopila, ko je videla strašni nered pri podružnici. Namesto naročene in plačane galice, se je udom ponudila neka mešanica vseh vrst smetja in modrega prahu. Ko so kmetje videli to me sanico, so se prijeli za glavo in postajalo jim je slabo. Niso hoteli verjetij da Kmetijska družba, ki je tu za kmeta in ne kmet za njo, pita svoje ude kmetovalce s tako gnjusobo. To bi naj bila galica druge vrste. Naročena in plačana galica prve vrste, pa je po izjavi tajnika g. Voj-teka obtičala v snegu nekje na Pragarskem. Ravno za to iz-
ostalo galico se je sedaj uvedla poizvedba in ni dvora*,, da se najde. Kdo vse je bil dosed»j. odbornik Kmetijske podružnice, tega ne zna nikdo. Znano je samo, da je nekdanji načelnik gospod dr. Strelec bolan, njegov pravi’namestnik včlanjen v drugo podružnico, blagajnik g. dr. F Lašič se je preselil v Maribor, na kar je tajnik, za katerega se edino zna, prevzel podružnične agende, v prvi vrsti seve blagajno — od g. dr. Lašiča, ki je vodil tuje blagajne vedno v najlepšem redu, kot računski specijalist. Otorepec je gospodaril skoro dve leli sam za sebe, kar so člani po svoje upoštevali in iz podružnice izstopih, jsjovi odl?< r -sami vrli možje — si je izvolil iz svoje sredine dva pregledovalca računov, ker na občnem zboru računov ni bilo, govorilo pa se je in vrabci so že na stenah čivkali, da o-krog blagajne močno smrdi. Zdi se, da je napovedana re vizija računov zadela v živo, napredni gospodje so takoj pričeli s čiščenjem, kar je čisto prav, samo želeti bi bilo, Sa se drugo pot tako delo prične vselej od zgoraj navzdol, pa ne od spodaj navzgor. Mislimo na Specijaliste nekdan jih- ormoških občinskih računov, vina, galice, blaga itd. Aretacija g. Vojteka pa bi gotovo izostala, če bi on nekdaj imel priliko videti in si vzeti za vzgled aretacijo, špe-cijalistov znanih in zloglasnih občinskih računov. Kako že pravi prislovica? «Da male tate vesijo, a tem velkim pa pustijo bežati!«
Riba smrdi vedno najprej pri glavi. O aretaciji V. Otorepeca se nam od druge strani poroča: Voj tek Otorepec in njegova soproga sta igrala v ormoški demokratski družbi prvo vlogo. Zraven sta bila povsod, kjer se je zbirala in zabavljala takozvana boljša demokratska družba. Vsi so pili, jedli in peli pri eni mizi z Vojtekom in njegovo ženo vred, ki je veljala za biser ženske družbe. Višji gospodje, ki so sicer tako natančni, bi vendar morali videti in znati, da mali uradnik s skromno mesečno plačo ne more za svoj denar kar cele noči in dan na dan po gostilnah okrog lumpati; to lahko delajo le bogatini, ali pa dobro plačani višji uradniki. Ker so ti višji gospodje Vojteka in njegovo ženo takorekoč vlačili s silo vsak dan v družbo in po veselicah okrog, od kod jemlje Vojtek denar za to, se pa niso brigali morda so znali, pa so molčali, dokler se je dalo, zato spadajo z Vojtekom vred na zatožno klop. To pa res ni lepo, da demokratska gospoda, ki je defravdacije sokriva, namesto, da bi svojemu najboljšemu pristašu pomagala, ga za plačilo porine v mlako.
to starosti in bivajo najmanj 6 mescev v mestu Maribor. Vpisati se je treba v seznam one hiše, v kateri se stanuje. Da ne bo pozneje sitnosti pri reklamacijskem postopanju, naj vsakdo že sedaj skrbi, da bo vpisan na volilni seznam, Magistralni nameščenci bodo volilne sezname zbirali v petek, dne 7. t. m., tako, da morajo biti izgotovljeni v 48 urah. Volilni imeniki morajo biti sestavljeni do 25. t. m. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Proslava 251etnice mature. Včeraj je slavilo 251et-nico mature 14 maturantov iz leta 1897. Ti maturanti so bili prvi, ki so izšli iz slovenskih paralelk mariborske gimnazije. Leta 1879 je maturiralo 41 maturantov, a k proslavi 251etnice mature se jih je zbralo včeraj od 41 samo 14. Slavljence, med katerimi je bil tudi g. minister dr. Kukovec, je pogostil magdalenski g. dekan Stergar.	v
Člani mariborskega Orla prirede v nedeljo, dne 9. t. m. izlet v Jarenino. Zbirališče ob pol 9. uri predpoldan pri Tappeinerjcvem spomeniku (Slomškov trg). Vodstvo je prevzel bral Tratnik. Pridite z znaki!
Srbske vojne sirote iz Beograda bodo priredile v nedeljo, dne 9. t. m. popoldne na vrtu vojaške realke v Mariboru koncert, ki bo združen z veliko ljudsko veselico v prid vojnih sirot. Sodelovala bo tudi vojaška godba in pevski zbor Glasbene Matice. V paviljonih se bodo prodajala okrepčila, deca bode pa pogoščena od tukajšnjih dam. Za mladino in odrasle bodo pripravljena razna razvedrila in zabavališča. Da bo prireditev res kar moč ljudska, se je določila vstopnina le na dva dinarja, da bo pa poset do veseličnega prostora olajšan, bodo vozili med dravskim mostom in kadetnico tovorni avtomobili proti nizki odškod
mm.
Dr. Fran Maiinič
ordinira v Mariboru, Trubarjeva ulica 11 (nasproti moškemu učiteljišču) od lo, do 12. ure in od 2. (i4.) do 4 (i6.).	1—2 289
Kompletna moška obleka
s cilindrom se po ceni proda. Maribor, Orožnova ulica št. 3. 291
Iz Maribora.
|F—z» pošiljanje sadja
KOSare na prodaj. Stržina,
Pobrežje, Cesta na Brezje 16.
Somišljeniki! Danes so se dostavile hišnim posestnikom pole za vpis volilnih upravičencev. Skrbite, da bo vsakdo, ki je bil v starem imeniku (za volitve v konstituanto) izpuščen, vpisan v te pole. Volilno pravico imajo vsi moški, ki so dosegli 20. junija t. 1. 21. le-
Dirkalno koloma'
prodaj. Pekama Jelenc, Pobrežje, Cesta na Brezje 2.	3—3
SUHE GOBE,
brinjevo olje, lipovo cvetje in poljske pridelke plača najbolje
SIRC-RANT,K«anI
tel. inter. Št. 9.
in nudi po najnižjih cenah slad« kor, kavo, riž, olje i. t. d. 5-5	2S7
Išče se učenka iz
poštene kmetske hiše z dobrimi šolskimi spričevali v trgovino
I.	Traun, Ptujska Gora. 3—3 278
Posamezni pouk v
knjigovodstvu vMäriboru, Strma ulica štev. 7.	3—3 279
Zadružna gospodarska tentati
Podružnica v Mariboru. ::~Tv
Začasno: Koroška cesta 1/1.—Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka.
Centrela: Ljubljana. Pedryinices Ujakovo, Sarajevo, šombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000.000'—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuj« vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije; 5*’
Is^SBaffiasBasBas^ggaMssassatssasssMKassasaaiBas«®,;«
Borovnice in druge. ... ?'li°mMži” « j. kupuje trgovin, splitskega cementa
layOUC Niefergal, Maribor, 0dda »Hitrozid«, Vetrinjska ul. 3—282 J št. 30, Maribor.
Koroška cesta 1.
1—2 290
Fotograf fl. KIESER
Maribor, Gregorčičeva ulica št, 20
ob gornji Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, primicijah, družinah «•.’.v	in društvenih skupinah.
Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu.
— Največji in najstarejši altelje v mestu. —
KISOVA KISLINA 801 kemično čista
ima na zalogi ter edino zastopstvo za Slovenijo
GOSPODARSKA ZVEZA, r. z, z o. z. LJUBLJANA PODRUŽNICA V CELJU
Ima vedno na zalogi lepo'zdravo koruzo, oves in vse mlevske izdelke, kakor tudi špecerijsko in kolonijalno blago po najnižji ceni, Kupuje dobro ohranjene balone od kis. kisline (vsebina 30—60 1) in plača po najvišji ceni. Dalje preskrbuje vsakovrstne poljedeljske stroje, käkor; mlatilnice, čistilnike za žito, trijerje, slamoreznice, raznovrstne pluge, preše za sadje in grozdje, dalje vsakovrstna najboljša in najzanesljivejša semena, kakor tudi umetna gnojila, katere ima vedno na zalogi centrala v Ljubljani.	6-6 271 Postrežba točna in solidna.
Iiritjntfilj fa zafolnti; Koazoretj «Stala,«,
Odgovorni Ksdaü: Vlado Pule silak,
■ Msrttata,