Tki ej®
Leto V.	TRST, v sredojJne 10. januvarja 1900. E-3wtt^ štev.ffi,
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Britanija žaluje na zarujavelem topu.
Britanija: Goodam, te afrikanske zaušnice mi bodo še vse zobovje izbile. — Vse beži med te surove Burce: mezgi, kanoni, zadnje dni še celo naši železni vlaki brez vsakega dovoljenja dirjajo v burski tabor. — Kaj bode z Britansko slavo ; cele noči si stavim led na vioca lica, a kaj pomore, ko prihajajo vedno nove vesti o zgubali - tu mi vsakikrat kri v žilah zavre. — Goodam, goodam! —
Po novem letu.
V ženski družbi moram biti silno dolgočasen, tako pravi ves ženski svet, s katerim občujem; jaz pa sem o tem eelo prepričan — saj se moja duša v ženskem društvu res — dolgočasi. Moji ideali so stekli, saj itak ne bi bilo moderno, da bi tek 20. stoletja bil — idealen. Ne samo odgojen, ampak tudi rejen sem «a tako smer ! Tega mi gotovo nikdo ne zameri, a ko si utvarjam, da sein še precej debel. — Zarne oko živenja, «mladost», mi je usoda pokrila žerno mreno. Lahko-krila obleka živenja je bila sama prisilna srajca; zato sem tudi srajco vedno prisiljeno oblačil, sedaj seveda ne več, ker je navada — železna srajca.
Odgojili so me s klofutami, in zato je moja odgoja dobila že večkrat kako klofuto. Kopali so me v večnih grožnjah, zato se v resnici bojim, da bo moja večnost grozna! Plavanju sem se priučil v solzah in v telovadbi sem bil izvrsten mojster, ker je bilo moje šibko telo neverjetno navajeno na špansko — šibo ! In bog i bogme, jaz se sam čudim, da sem tak, kakor sem ! In kaj je temu krivo? Morda moja ženijalnost? Moja sreča? Moja protekcija? One, ne!—Edino tržaški zrak in moj konjskij temperament! — Da ima človek tako neobčutljiv konjski temperament je jako ugodno za prijatelje in prijateljice! Ti imajo vsaj nekoga, ki ga lahko zafrkavajo! Poglejte n. pr., kako razglednico sem dobil za novo leto! Narisan je na nji mož, kterega dekleta za nos vlečejo, glasi pa tako-le:
«OL>žaIujemo, da odite v kratkem na Dunaj in da ne bo mogla ta figura v Trstu več funkcijonirati. V polni uadi pa, da se na Dunaju še bolj razvije, beležimo se Vaše znanke goriške in tržaške.»
Podpisov je bila cela tema! Med ostalimi in nefrankovanimi razglednicami, ki sem jih prijel, je tudi ta-le iuteresantna : «Le vrtite se, le vrtite se, le far-baite, le vlečite, le šepetajte 111 glave mešajte, a pazite, da se i Vam ne spodrsne in vse narobe obrne.»
Slede nevidni podpisi. Pošiljatelj — mo-žkega ali ženskega spola? me je najbrže videl, kako sem na parketu v «Citalnici», plesaje s krasno g. S., zdrsil in pal. Jaz trdim vedno, da nisem za parket, in to svojo trditev sem tudi dejanski dokazal! Kaj ne? l'ravijo, da sem duhovit! Lepa zafrkacija to ! — pri tem pa si gotovo misli, da je moj duh—ovit........s čem,
tega pa mi ni še živa duša povedala! — Zoper to, kakor vidite, ne morem niti protestirati!
Povz.
00 o
»Celjski Befelshaber".
(Nadaljevanje.) Dan napočil je prihoda Cehov. Celo noč poprej že Oex napaja S pivom Gossovim vojake svoje, Zopet tam v gostilni »Gasthof Engel«, Dal mu namreč Stieger je denarje, Ktere mu je že poprej obljubil. Govor za govorom tu vrši se I11 »die Wacht arn Rhein« se spet ponavlja; Oexu se od vseh strani napija; Vsak nemčursko pest že zdaj dviguje, Z njo preti zdrobiti vse Slovane. To divjanje traja tako dolgo, Dokler vsi pij eni ne pospijo. Ta zaspal je stegnjen tam na klopi, Drugi trudem tam pri peči kima, Tretji siromak pod mizo drema, Kamor se je po naključji zvrniL Tako vsi povprek pijani spijo, Kakor v svinjskem hlevu mladi prasci. Zjutraj prebudi se Oex naj prvi, Ko že solnce na obzorju sije, Zmane si oči zaspane, trudne, Vidi vojska svojo vso pijano. Ko se sam polagoma skobaca Na noge, tovarše svoje zdrami. Grozen »kacenjamer« vsi imajo, Eden bolj zaspan je, kakor drugi, To priprava slaba je na vojsko! Toda Oex skrbi za svojo gardo, Zna jo zopet spraviti na noge. Kupi vsakemu en »štamperl« žganja In tako jih zopet ojunači, Nekemu ključarskemu capinu Reče: »Ge in di trafik unt kaufe Ajnem jedem ajne šušterkuba, ! Hir hast du das gelt fir di cigaren« Toda siromak ga ne razume ! Gleda ga, kot osel nove duri, Da bi si pomagal iz zadrege, Vpraša drugega: »Was ist er rekel?« Ih niks tajč feršten, samo slovenski!!! Ko tovariš stvar mu raztolmači, Gre v trafiko, kupi tam cigare Ktere Oex porazdeli med svojce. Ko napoči pa deseta ura Ko pripeljejo se Cehi z vlakom, Vsak si vtakne »šošterkubo« v usta Vzame palco v roko, se pripravi Na odhod za Oexom h kolodvoru.
(Dalje sledi.)
Kocelj.
Po Silvestrovem večeru.
Dežuje!
Sprehajam se po mestu in hladim mačka od zadnjega Silvestrovega večera ! Dežnika nimam! Cemu?!
Zakaj pa sem dal 8 kron za nov klobuk ?
Smešno !
Bolj previdno je, da pokvarim samo klobuk, in ne tudi dežnika.....!
Sokrat sem! Saj tudi jaz filozofiram — zastonj.....!
Ako ima človek tako ženijalnega mačka, kakor jaz danes, mora biti silno navdušen!
Zakaj pa ne? ! Saj sem izpil ob 4. uri zjutraj v kavarni «Comercio» za 32 nvč. mleka ! — Jaz mislim, da ga ni človeka v Trstu, ki bi se za 32 novč. vso noč tako izvrstno zabaval!
..... Lahkonoga Ivanka, divna
Tončka, krasna Arabela in druge so mi ovčarale mojo suho dušo; kako sem pa jaz Lojziko, Verteuzijo, Zofko itd. zabaval o tem molče vse dosedanje kronike.....!
Vse te kronike in gospice draže moj možganski čut! Zato me bole — lasje ...!
Saj res .. mačka imam !
Trdo stopam, kakor pruski vojak po tlaku, ki izgleda tako, kakor da bi bil z žlindro zabeljen .. ..!
Lije! — Moj klobuk se je začel solziti ! Pogledam v oblake .... Slučajno mi zapne moje oko na nekem oknu v prvem nadstropju. — Vidim krasno žensko glavo skozi — razbito šipo !
Krasen prizor !
Mislite, da je čitala? Ne!— Mislite, da je vezla ? Ne! Mislite, da je pela ? Ne! — ampak ti je prav po domače čistila — nos......!
Najbrže ja imela tudi ona mačka pardon, — «migreno» ! — ker sicer ne bi stala ob razbiti šipi na oknu;
Vsak pošteni maček potrebuje — svežega zraka ! Kaj ne ?
Povž.
Ljubi ti si meni.,..
Ljubi, Ti si meni Vse na širnem' sveti ! Bog ve, da brez Tebe Mi ni moč živeti:
Tvoja nezvestoba Bi me z'lo ranila. Vsled obupa, tuge, Bi se — omožila!
GMMe volitve in Srap...
V občinski zbornici sede volilci. Vstane starosta gospod Mrkač in tako - le spregovori: »Pozdravljam Vas, možjč! Zbrali smo se danes v občinski zbor, da voli mo občinske može, očete naše. — Da 1)0 volitev prava, možake modre nam svetujte !
Volilci: Gospod, volilci smo neumni, svetujte nam vi gospod Mrkač, da bodo voljeni možje razumni in da bode dober naš pisač.
Gospod Mrkač: Volite Pepca za za župana, ta vam je zato možak; njemu bodi Seme desna roka. Seme bil bi pravi podžupan. Se enega imam na srcu ; Jazbeca vsak pozna, tega mi ne pozabite, on bo naš noč in dan. -
Tega fanta tukaj pa, le sem poglejte, mlad je puhloglavem sicer pa vendar že učen, Racman pisarjem bod storjem.
Vsi enoglasno: Bog poživi slavnega Mrkača, ki nasvetoval nam prave j-e može ! Saj mastna je njihova plača ; volimo enoglasno vse!
Po v o 1 i t v i v krčmi : Tako možj e zdaj ste volili. Le sezi vsak po svoj denar , za svoje i »odeto zdaj pili. Da mi ne bo volitev v kvar. —
M r k a č g raj šč a k : Gospod Markač v blagajno teče, sposodit si, da bi kupil grad. Grajščak pa jima denar odreče, ker v posojilni vlada glad. Ni vinarja več v kasi, dolg raste ji že čez glavo. Možje zaženejo presilni ropot, ker jim je za denar hudo.
Občinska seja. Zupan zopet sejo skliče in besedo modro govori: Mrkač igra ulogo glavno, odbornik vsak se nanj srdi. —
Zupan: Pivotoč jo mene prosil, da žganje bi točiti smel, tako bo kmetic ložje denarce trosil ; doma bi žganjem se pogrel.
Vsi; To pa to, vsi dovolimo, da mož žganje čez cesto točiti sme. — Pošteno bodi pijancem vstrežerio, da ložje pijejo žganje.
N e k d o : Gospoda, ali ste modro zdaj sklenili, ko menite, da sam župan nič ne zna. Ali sploh je to vse v redu?
Zupan: Kaj pa ni vso v redu — za zlodja jaz ne vem. Kaj tebi Mrkač še ni vse v redu, jaz tega ne umem.
Mrkač: Kaj hočeš ti kmet neumni, sedaj grajščak sem jaz, razumi. Za nič ta Racman ni, pisač ....
Cepec ga brani: Le molči šleva, kje boš za grad dobil denar. Da sposodil si se
v Ljubljani, ne bil bi posojilni v Dvorju v kvar.
Finale: Je treba jezo zadušiti V vinu črnem vtoniti. Pri litru zdaj sodo možje O polnoči domu mero eestč.
Trezni odbornik.
;¥
Goriški prepir,
(Sličica. — Spisal Jože.)
I.
Ljnbca povej, povej, Če me še ljubiš kej !....
Narodna.
Bilo je v začetku jeseni.
Krasna noč! Luna je svetila, zvezdice migljale. On je šel tja doli na konce vasi k njej, k dragi. -
Na klopici v vrtu sedita skupaj.
»Ali me imaš rada?« vpraša on.
»Ah, Ferdo, neizrečeno!« in ga je poljubila.
»Torej, draga, kdaj bode poroka?«
»Kedar hočeš, to sezono pa gotovo. Moj oče je zadovoljen, tvoj menda tudi?«
»Da, mila.....«
Dolgo, dolgo sta se še pogovarjala. Besed jima je zmanjkalo, saj ljubimcem ne zmanjka nikdar, ali prav za prav ne sme zmanjkati.
II.
Milo se je jokala
Za svoj ga ljub'ga f antiea Narodna.
Drugi dan pokliče oče Stržen svojo hčerko — Micka se je imenovala, kar sem pozabil že prej povedati — k sebi in ji reče :
»Žal mi je, ali ne morem pomagati. Ti se ne smeš poročiti s Fordom Mladč-jevim«,
»Kaj ? Oče, ali sem prav slišala, moj Bog?!« reče — ne, zavpije — Micka prestrašena.
»Ferda ne smeš vzeti!« odgovori oče.
»Prosim oče, za — zak, — zaakajjj paa neeee ?« vpraša jokajoče Micka.
»On je »Sočan«, mi smo »Goričani«, kot taki se ne smemo družiti. Zdaj veš, pojdi!....«
Šla je, vbogala je očeta. Šla je v svojo sobico. Tam je padla na posteljo, ihtela je dolgo, močno.....
Prosila je še enkrat očeta, da naj ne bode tak, naj se je vsmili, prosila je tudi mati, ali ni pomagalo, prav nič.!.. Grozno!
Prokleti goriški prepir, oj vzemi te, vzemi liudir!
Pa naj piše tudi njega.
Kmet je prišel v pisarno odvetnika. Po lepi in stari navadi se je: pred vratmi previdno odkril, stisnil klobuk med rameni in vstopil v svetem strahu. Presto-pivši prag je postal malce, popraskal za ušesi, ozrl plašno okolo sebe in pokašljal previdno, da bi obrnil na-se pozornost odvetnika, ki je tiščal svoj nos notri med papirje in pisal, pisal, pisal. A ko vse pokašljevanje ni nič pomagalo, se je ojunačil in menil ponižno : »Gospod d oh ta r, bi jih prosil!« Dohtar pa je zarežal, da je kmetu kar sapo jemalo: »Počakajte, ali ne vidite, da pišem«. Kmet se je pokoril temu povelju, kakor se pokorimo razsodbi, proti kateri ni dopuščena apelacija, in jo šel na bližnji stol. Odvetnik pa je pisal in pisal... Kmetu pa se je mudilo domov. In ojunačil se je zopet: »Gospod dohtar, prosil bi jih . . ,!«Efekt te druge prošnje je bil še groznejši nego prej, kar zagromel je: »Ali ne vidite, da pišem, poti pite!« In zopet je kmet retiriral na svojo prejšnjo pozicijo, na svoj stol, kakor italijanski general pred sovražnikom. Odvetnik pa je pisal dalje, pisal . ; . A kmetu se je mudilo domov. Nestrpno je premikal svoje kosti po sedežu, pokašljaval, mrmral, ali zastonj : odvetnik je pisal in pisal. Kazalec na uri pa se je neusmiljeno pomikal dalje. Kmet je zapustil svojo pozicijo na stolici in poskusil v tretjič, da bi si osvojil odvetnika vsaj za hip: »Gospod dohtar, bi jih prosil .. . !« Zastonj : »Ali ne vidite, da pišem, potrpite!«
Sedaj pa je bilo kmetu dovolj; trdna solidna stavba tradicijonalne ponižnosti in boječnosti slovenskega kmeta seje porušila v njem, pozabil je resnost kraja in mogočnost gospoda dohtarja ter se odrezal na ves glas: »Vejo kaj, gospod dohtar ! Če že toliko pišejo, pa naj še mene pišejo v uho!
Rekel in odšel jo pustivši odvetnika, naj le piše dalje ....
Domači učitelj v zadregi.
Mati je našla svojo hčerko v naročju učitelja slovenščine. M
a ti: Kaj vi se drznete, poljubo-vati mojo hčer?
Učitelj: Oprostite, milostiva, nisem se mogel spomniti, kako se pravi »poljub« italijanski, pa sem moral pokazati, kaj po-menja beseda, na katero sva slučajno naletela v berilu.
Vam se meša...
(Kuplet). Italijansko uniformo Lampareti nose zdaj, Ko pa Pazin za slovensko Prosil je vlado nekdaj, Hitro mu je ta odrekla : »Ruške šurke« — te pa ne: Vam se meša, dragi Pazin Obžalujem, to ne gre.
Soča in Gorica, Narod, List Slovenski in Slovenec, Vsi kriče : sloga, sloga Ker grozd nam Lah in Nem'c. Vendcr vsak princip svoj brani Drugim listom govori: Vam se meša, dragi botri Obžalujem, to ne gre.
Vsak je že o tem prepričan Da nas ljubi magistrat, Da je on prav »dober« z nami, Da nas ima srčno rad. Če pa prašamo za šole V duši liitro slcisa se :
Vam se meša, dragi botri Obžalujem, to ne gre!
Prišel k Nemcu je Slovenec Ta ga prosil marsikaj, In med drugim mu je rekel ; »Ravnopravnost ti mi daj !« Nemec gleda ga debelo Žolč strupena v njemu vre : Vam se meša, dragi boter Obžalujem, to ne gre!
»O le pojte vi poslanci Brez strahu v mestni zbor: Galerija je prijazna Vsi so vam prijat'lji gor.« To grof Goess jim je rekel, Al' mu naš odreže se: Vam se meša, dragi boter Obžalujem, to ne gre! Cehom Kindinger minister Mnogo uničil je pravic, Tu »obstrukcija« v bratu Cehu Je zaoril bojni klic. Ta bi rad še bil minister, Al' mu pravi Čeh grozfe: Vam se meša, dragi dohter, Obžalujem, to ne gre !
Povž.
Engležki konji v Afriki so začeli bolehati na očeh; zdravniki so mnenja, da ta bolezen pride od prevelikih solz, ki jih uboge živalice pretakajo po pobitih jezdi-cih; a trdosrčni Engleži jim niti rut ne dajo, da bi si obrisali — krmižljeve oči.
Istarski sršeni.
Zadovoljstvo ptika.
To je najnovija »bomba« tršdanskoga »II Piccolo« : da je naime puk u Puli za-dovoljan, što je •lotvrdjen zakon, usljed kojega de se morati i tamo plačati najma-rina. Biti ce valjda onakvo zadovoljstvo, kakvo je zavladalo u Istri prigodom uve-denja školskih taksa. Ali »židovčic« možda misli redi drugo: za njega »puk« nije drugo nego ono desetak debelih kumova, koji su vlastnici klica, a bogme ti su zadovoljni, jer ce najmarina pasti na siro-maha, koji traži stan, a ne na bogataša, koji ga daje. Al što? U svemu treba napredovati, pa je i povišanje poreza napredak
ili ti progresso.....po ukusu židovsko-
talijanske klike.
Sa kastavskih izbora.
General Baratieri - Krstic mislio je ved za gotovo, da ce zasjesti stolicu načelnika starodrevnoga Kastva i da ce odoule dieliti milosti svojim vjernim, ponajpače obim »štafetom« Marotil i Dubrovicu.
Ali : čovjek snuje, a Bog boguje! Vojska mačjega jenerala se je razpala vec kod prvog juriša. Nije ostalo drugo, nego rej) med noge i nazad u Matulje, tješiti gospu Ambrosinku, koja je ved bila pripravila sjajan objed u čast svojemu Jova-ninu .... podestži di Castua. Marameo!
Iz Boljunštinc.
Dragi Brivec ! I mi ovdje smo imali ovih dana občinske izbore, kod kojih je pobjedila hrvatska stranka, ali ce biti u zastupstvu i nekoliko . . . poperdila talijan-skih. Sramota je, da smo pustili šarenjalte u obdinsku kucu, ali nije se tomu čuditi ni li iskati razloge, Bog zna gdje. Naši vodje su po Istri skoro izključivo naši sveceniei, pa tako je i dobar primjer lju-bavi i sloge, nego mržnje i razdora. Bo-ljunski plovan desno, šušnjevički lievo, vranjski pop simo, drugi tamo i to nas kvari. U obce mi po Istri smo ovce ili bez pastira ili ... .
oo o
Punc in soda - voda.
Silvestrov večer so kuhali Burci v Afriki v kotlih »punč« in smodili Britancem »kube« pod nos. Zbudila se Britanija po težkem spanju: glavobol, migrena, slabo prebavljani plumpunding, zobje: vse jo bolelo je drugo jutro. Glavo vzdignila je izpod odeje ovito in glej, grozen »maček« na pernici sedi in jezno gleda v Britanijo zaspano.
Lakaja pokliče plahim glasom: .»Ne nosi mi »wisky« naše pijače več, sodo-vodo prinesi, da si perem usta, želodec. Dovolj bo perila v novem stoletju; drugače si strašnega »mačka« ne preženem.
Stražmešter: Glej ga postopača, iz Pruske je prišel prosjačit v Avstrijo — a tukaj nam že lioče ukazovati. Se ve Koroška je pruska, Štajerska tudi, morje adrijansko je nemško morje tajč; — kakor da avstrijski narodi ne bi modrosti. —
mogli
—- Natiirlich alles živeti brez pruske
Pridiga
gospe Brlizgovke svojemu možu Brllz-govcu, ker je posodil svojemu prijatelju 40 kron.
Prav za prav bi moral biti bogat mož, Gašpar, prav bogat mož! Rada bi vedela, čc bi ti kdo posodil 40 kron ako bi bil v stiski! Jaz naj se mučim in naj trpim, da je groza, in naj mirno gledam, kako ti skozi okno denar mečeš! Hm, 40 kron! Kaj bi jaz lahko vse začela z 40 kronami! Ali pa morda misliš, da se pobira denar na cesti. Ali, dragi moj Gašpar, ti si bil vse svoje živenje velik norec, in zato tudi hodijo ljudje vedno iu naj popred k tebi! — Da bi k meni prišli, bi jim že posvetila. —
T a k o n eumni da niso! Kar se tebe tiče, Gašpar, misliš gotovo nase.J^e več nego tri leta si želim svilene obleke, ali prepričana sem, da bom večno čakala na njo. — Za tistih 40 Kron, katere si ti proč vrgel, bi si skoro eno tako obleko kupila, ali tebi je vse edno, kako da izgledam! —
Vsi ljudje govore ože o temu, da ne
40 kron! — Koliko razbitih šip bi dali lahko popraviti!
In v torek moram plačati zadni obrok agentu zn kotonino; kako? Da, ako ne bi ti teh 40 kr. prvemu ki ti je pred oči prišel, tako rekši prav se silo v žep potisnil bila bi ta stvar malenkost tako pa boš enkrat še na golem slumniku ležal.
Gašpar! Tebi je dovolj, da ljudje govori, da si usmiljen, za me in za svoje otroke se pa prav nič ne brigaš.
[n kaho potrebno bi bilo, da bi spravil par tisočakov za našo ščerko. Dobro veš da brez cvenka nebo ženina v hišo. Ali Bog varuj! — na to ne misliš in vboga Nežka ostane stara samica, in ti boš kriv Gašpar. .faz ji ne morem pomagati, "Bog ve, da ne! Dekle je tako pridno, lepo zra-ščeno. Sosedov Lovre je že, skrivaj pogleduje. O to sem dosro opazila. In Lovre bi bil lahko naš zet. Pomisli Gašpar kako nerodno zapravljaš.
Bog pomagaj. — Vsak dan je slabše: danes zvečer sem morala prvikr t jesti brez kumar! Ali treba si je od ust odtrgati, da se izhaja pošteno, in to bi bilo tudi prav, samo ako se bi z druge strani hodim oblaeena kakor bi spodobilo, in to I nc zapravljalo. O, ako bi bila to samo moja
je tudi res, ali to tebe ne briga, prav nič te ne briga! Za tu je ljudi imaš vsmil jenja za svoje pa ne: Tvoja žena naj sama gleda, kako da se oblači, seveda! Ah, Gašpai, ko bi te ljudje poznali, kakor te jaz poznam — in to bi želela, od vsega srca bi to želela — tedaj bi na tvoje začudenje culi, da me imaš ti samo za druge, tvoji pa da trpijo!
40 Kron! hetrke bi morale imeli nove Klobuke; ti so jim tako potrebni kakor vsakdanji kruh; od kod pa naj jih dobe, — sam Bog ve, — jaz gotovo ne! polovica tistega denarja, ki si zavrgel bi zadostovala da bi se nakupile ducat golobo-vih, vranovih in kolibrovih peres; pa bi imele za lep čas čedne lobuke: zdaj je denar zgubljen, iu deklice naj gledajo, kako da bo z klobuki! Ali seveda, one ne spadajo k rodbini in za to se ti, kakor sem že rekla, prav nič ne brigaš!
Kaj sem ti že povedala, da je razbil danes zjutraj naš maček šipo ktero bomo morali plačati ?
Tukaj si zavrgel 40 Kr. am je zopet tvoj maček razbil, od kod vzamemo sedaj denar ? Sipa je zraven Nacetove postelje, in sedaj mora revče pri odprtem oknu
spati'
j, ki že boluje na plučah, tako da
se ne bi prav nič čudila, če postane še bolj bolan. Moj Bog, jaz ne morem nič proti temu in ako umre, ga loš imel ti na vesti.' umrem od žalosti, ako bom morala gledati,
stvar, in ako bi samo jaz radi tega trpela, nebi nič rekla, ali žalibog, radi tega trpe naši otroci. Naša Mica, bi morala iti že davno k zobozdravniku, da bi ji izdrl prednja šepasta zoba. ali, reci mi od kod vzeti denar! Ves obraz je radi teh zob popačen, ali ostati morajo, ker ni denarja za zobo zdravnika, in rada bi vedela kdo vzame dekle, ko bo veliko? Veruj mi, grofa bi lehko dobila, sedaj pa ostane stara devica. In ako nas ne bo več, kaj bode delala re-vica na svetu ! Ali vse to te nič ne briga, seveda!
Ali ne slišiš, kako razbiva burja okna ? Ni treba da mi praviš, kej manjka, to vem že sama tako dobro kakor ti! Danes bi moral poslati po kovača dobro da vem predno ga pokličeš ne bo več ključavnic na vratih.
Ah moj Bog, koliko miši imamo sedaj v hiši! Jaz jih slišim, in bilo bi mi lahko vsejedno, ali želela bi, da bi te povlekle živega iz postelje 1
Da naj prosta v im m i š n i e o ? To je lahko reči in to vem tako dobro kakor ti! Ali za postaviti mišnico, treba tudi eno imeti! Ti veš pa dobro da nimamo nobene, in sploh ni mogoče na to misliti, da bi eno kupili, dokler ti tako dener zametaš ! V tem nam lahko podgane še kugo zanesejo v hišo. —
I moja žalost! Ti veš jako eobro, da
kako ti denar zametaš! Pomisli 40 Kron! In ako bi umrla, to bi bilo leti celo jako všeč, ali meni ne čuješ Gašpar! bi se zjokala! Sedaj pa pusti me v miru, da zaspim! 40 kron ! 40 kro - - on!!
-K
Čemu je na svetu — krompir ?!
Mihec: Ti, Jakce, ali veš, čemu je na
svetu krompir ? Jakec: I nu, čemu neki? I)a ga jemo ne ? !
Mihec: Kaj še! vidiš da nič ne veš! Jakec: No pa povej ti, če bolje veš! Miliec: Seveda vem ! Poslušaj torej ! Krompirje na svetu, da čuvajedna-kopravnost in jednakost med ljudmi ! Jakec: Mar se ti meša. Mihec :Nič meša. Tako je in basta- Čuj . Bogatin lupi siromaka, podjetnik delavca, gospoda kmeta itd. itd. In ko že vse lupi, -;a naj bi bil le ubogi kmet izklučen od te pravice, le on naj bi ne smel lupiti nikogar?! To bi bil atentat na načelo jednakosti med ljudmi. No, na čast človeštvu nismo še zagazili v tako krivico, kajti poleg drugih, ki lupijo delavce siromake kmete itd, tudi naš kmet — lupi krompir!!
Štampa.
o
oo
„Ta pretentana ljubezen"
Spisal (Josip Anton)
Podgorski Jože, to vam je bil korenjak! Saj pa je bil tudi pri prvem vojaškem naboru uvrščen med slovenske vojake. To službo je nastopil v Ljubljani v Št. Pe-terski vojašnici. Takrat je tudi začel gojiti v svojem srcu — ljubezen, ono nesrečno ljubezen, ki stori toliko mladih src nesrečnih. Ko je bil še s doma prav za prav ni imel še nobene izvoljenke. O eni je pač večkrat slišal kako da je zanj pripravna in da bi se ga tudi ne branila, a kaj večkrat se ž njo sniti, skoraj ni bilo mogoče, ker je bila v sosednji fari in dobro uro odaljena od njegove vasi. Seznanil se je ž njo na nekem sejmu malo predno je odšel k vojakom in-pušica ljubezni se mu je vsadila v srce. —
Ko je prišel k vojakom, videl je kako pisarijo tovariši svojim »šockam«, in tudi on je sklenil sestaviti tako pismo na svojo izvoljenko. Necega dne se res pripravi in napiše lepo zaljubljeno pismo, v katero je spravil vse ljubeznjive in sladke besede
kolikor jih je vedel, in kar jih ni vedel, povedali so mu jih tovariši. — Težko in nestrpno je pričakoval. Kaj mu jo odpisala njegova Anica, tako ji je bilo namreč ime, tega ni nobenemu povedal —• vsem pa se je zdelo da nič bogve prijetnega.
Vendar Jožetova ljubezen ni ugasnila — ampak pognala še hujši plamen. Pisma ji sicer ni nobenega več pisal, menda je sprevidel, da to nima uspeha a sklonil je o-sebno poskusiti svojo srečo. Dobro je čakal primerne prilike da bil dobil dopust, slednjič ga je vendar dosegel. — Ko je prišel za nekaj dnij domov, hitel je prvo noč k svojemu »srčku«. Toda to ni bilo tako lahko kod bi si eden mislil, v dotično vas je bilo kod že prej rečeno daleč in tudi pota ni znal naš Jože dobro. Kad bi bil vzel koga s saboj, ali kaj ko ni imel nobenega tacega prijatelja, da bi mu razodel svoje srčne okrivnosti. Šel je toraj sam. Prehodil je že hrib, ki je ležal med njegovo vasjo in med ono njegovo Anice, bil je že v dolini, a tu ni vedel ne na desno ne na levo. Krenil jo je na eno stran, koder je mislil, da bode najbolj gotovo dospel do svojega cilja. Dobro je šel proti oni strani, kar začuje peti petelina. Videlo se ni dosti ker je bila poleg teme še megla. Dasi se je razveselil petelinovega glasu, ker ta mu je bil porok, da je prav hodil, in da je že blizu varii, a spomnil ga je tudi nato, daje že več kod polovico noči preteklo, in da je ura 2 ali še več. Vendar par besed bode gotovo zamoglel spregovoriti ž njo — ki je tako goreče ljubi. Bil je že pri vasi, kar začuje neko polglasno govorenje blizu sebe. To jo prihajalo vedno bližje in kar zakriči eden nad njim: »Kaj pa tebe vrag todi nosi?« Jože se malo prestraši, vendar poguma še ne zgubi. »No — tat menda nisem« — hitro odgovori. Nato je sledil majhen žvižg in Jože je pol videl pol slišal kako hite od vseh stranij moške postave proti njem — videl je da more samo v begi še najti rešitev in res se spusti v divji tek. — Srečno jo je odnesel, samo par kamnov je dobil v hrbet. Ko se ustavi in malo odsope, začne premišljevati svoj položaj. Vedel je da to po fantovskem pravu ni nič čudnega, če domači fantje zapode kaeega tujega va-sovavca — a jezilo ga je vendar le. Tako dolgo pot je storil — in zastonj. Jutri mora že v Ljubljano nazaj, ker ima tako kratek dopust, a z Anico ni govoril ničesar. Kaj bode ta rekla če zve, da je bil doma — in seji ni nič oglasil. Kaj je hotel storiti? Dasi je sklenil ji ne več pisati, vendar je poskusil to že jedenkrat, da bi se ji saj
opravičil zakaj ga ni bilo nič tje. — Pisal je in dobil odgovor — ki mu je jako malo ugajal. Že naslov je pričal da ima Anica za njega — zakrknjeno srce. Glasil se je: Premi g a s p u t J a ž e z i b e 11 z e n zibcenar v Lajpoh. Jože se je le čudil — kako da ga je sploh pismo našlo, — Od tedaj Jože ni več prosil za dopust, tudi pisal ji ni več, sklenil je nanjo popolnoma pozabiti — toda kdo nk pozna nai'odni pesmi ki poje:
»Ta prešmentana ljubezen Kaj ima za eno moč Ven iz glav če bi jo spravil A iz srca ni jo moč.« — Tudi Jože je okusil resnico teh besed- —	)Zvršetek pride.)
DOPISI.
Iz Sela. Požuri se, ljubi Brivec in pridi seveda z britvijo v župnijo, kjer se je rodil slavni Preširen, in mnogi drugi zavedni Slovenci. Vendar so se že nekateri izneverili svojemu jeziku, ter se poprijeti nemškega. Prvi in največji med temi je mož, katerega ti hočem tu objaviti:
E...... tako je ime temu nemčurju, rodil se
je v vasi, katere ime ne zapišem, ker bi si ga nihče ne zapomnil, šc manj pa bi se mu sanjalo, v katerem kotu Kranjskega se ta vas šopiri. Le to povem, da prebivalci teh bajt so pošteni Slovenci, katerim ni druzega čitati, kakor da ga radi cucajo. E....u bila je usoda naklonjena in povspel se je do precejšnje blagostajnosti.
O počitnicah prišel sem slučajno v njegovo hišo, pa sem slišal v njej samo nemški govoriti, kar se mi je pa zelo čudno zdelo. Ko sem si nato nakupil še nekaj razglednic, sem se s čudom čudil, kako je mogoče, da so na njih samo nemški napisi, katerih ondotni ljudje, pošteni ljudje slovenske korenine, kar nič ne razumejo, Radi torej E.....a obiskujejo nemški pusteži, katerih je pri njem zmiraj dovolj!
Upam, da ga ti vseslovenski Brivec, v kratkem času poboljšaš, ter očistiš njegove razglednice in obnoviš, da se bode na njih čitala le čista slovenščina, brez nemškega madeža, kar se v najhitrejem času pričakuje. — Na svidenje!
DevoljuMmec.
o°o
Usodni tiskovni pogreški.
Iz poročila o neki slavnosti: Četa vrlih pevcev je pila (pela) na slavo domovine.
Iz neke ganljive povesti .... in okolo postelje, v kateri je režal (ležal) mož, se je rodbina topila v solzah.
Iz neke novele: . . . . v zrak nepremične zvestobe in nevenljivc Ijnbezni je snela s svojih prsi in pripela na njega prsi dehtečo kožo (rožo.)
Iz poročila o nekem govoru: Vsaka beseda, ki je govorniku prišla iz ust, je bila samo blato (zlato.)	Štampa.
o°o
V Pevmi
v nedeljo po sv. 3 kraljih.
Dvogovor pri botri Terezji.
Tiilče : Slišiš Tonče, kaj bo z vašim zaspanim društvom ? Kaj bomo še zmeram dremali ? Zakaj pa ne skličeš enkrat seje ? Toftče : O, hudimar te ne vidi — — —• popolnoma sem pozabil. Obljubil sem Palačarju, da bo danes seja, pa sem — — — Tiilče : Si pozabil — no ja. Si že pravi mož. Potem porečeš, da si narodnjak, sram te je lehko. Tonče : Ali kaj čfeš, kar je, je. Saj sem dal tudi vabila tiskati da bo lepše. Verdajženo bodi, da sem mogel pozabit. Tudi mislil sem že, kaj bom gevoril pri seji. Tiilče : Ja, ti se delaš norca, pa udje se
jezijo, da je kaj ! Toiiee : Molči, čemu, bi se jezili. Jest jim bom že dal zastopit, kako da je. Ti 11ČC : Cuj sicer ne vem prav, vendar sem slišal njih glas, da ne pridejo več poleg, da pustijo vse. Tn veš, da imajo skoro pravo. Tonče : Bejži, bejži, sej ni vse res, kar
ljudje blabetajo. Tiilče: Bomo videli. — Veš kaj, skrbi, da bo v nedeljo. Ma »gladi«, da ne pozabiš.
Tonče : Prav. Po maši, al po žegnu ? Tiilče : No, po navadi, saj veš. Z Bogom. Toilče : Z Bogom. V nedeljo za gotovo. Tinče : Nekaj še ! Tudi za kakšno pustno veselico.
Tonče : Kaj pa. S plesom se razumi!
Mimošel.
Dovtip.
Gost: Krčmar! Sakrabolsko čista voda je bila prej nego ste to-le vino naredili !
Krčmar: O ne, preveč, ker je suša in sem jo za sosedovem straniščam v jarku zajel.
BRIVEC
Str. 7.
Telefonada,
Skedenj. Pri volitvah parterjev (!) na dan sv. Štefana, zmagala je napredna pandolasta stranka. In ta je narodna požrtvovalna gospoda bakolov, dolitar Ivan Sauein Trcanje in Palužkov profesor Josip Godina Brduen z 20 litrov vina. Po vo-litvi smo se ga tako nalili, da nas še danes črepinjajjboli. Navdušenost je velika.
Iz Brivčeve davkarije, „Britfec" sprejema nove naročnike, ako so dobri „plačevalci", ob enem opominja stare dolžnike, da v novem stoletju ne bo pošiljal lista na kredo. Stare dolžnike ne mara Brivec več opominjati; on pošlje vsakemu sekvester v hišo in tako bo mir v vasi.	Upravništvo.
Čemu v Ameriko
ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna brati in pisati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtik pismih v. napisom: »Ne v Ameriko !« poste restante Ljubljano.
V	Ljubljani:
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13.
„ PODREKAB, Sv. Jakoba trg štv. 8. ,, SEŠAREK, Šelenbergove ulice štv. 36, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosi). JOSIP MAČEK, Glavni trg. „ IVAN VRIIOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4
V	Kranju :
FLORIJAN, bukvama.
V	Celju: TOBAKARNA v „Narodnem domu".
V	Kamniku:
V	Pulju :
TOBAKARNA Bracciafogli ulica Oarrara št. 40
Na postajah južne železnice : Naforežina in Zidanmost.
Na postaji drž. žel. v Trstu.
ooooooooooooo DO
I. VIČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporoeuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič,
„Slavisclies Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
SV Časopis vestno zasleduje s 1 o v a n s k a gibanje in temeljito razpravljata najvažnejš-dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli tikar ne bi smel biti brez tega lista.
ooooooooooooeoo
Prijatelj, ako želiš kupiti
„BRIVC A",
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja : LOVRENCU1, nasproti kavarne Fabris KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Oorsia Stadion blizo Leitenburga
„	Molin grande pri ukodu mestn. vrat
,.	Via Nuova in Molin piccolo.
„	ulica Barriera vecchia v hiši ka
varne Harmonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. „	v idici Sette Fontane.
,,	ulica Erta pri sv. Jakobu.
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„	pred cerkvi Sv. Antona starega.
.,	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.	|
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „	nasproti tiskarne „Edinosti" ulica 1
delle Poste. G.spa GASPERŠIČ, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnem domu" v Barkovljak.
V Gorici:
TOBAKARNA Josip Schwarz, šolske ulice.
.,	En. Jellersich. Nunske ulice blizo
cerkve.
mm
<
i
Pozor!
JR1VČEV KOLEDAR"
Pozor!
za leto 1900 Izide v Trstu meseca novembra. Cena 35 nvč.
m
,,Brivcev koledar" bo morda najinteresantneji vseh koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje oglase v njem z uspehom.
Naročnino iti vplačila za oglase sprajemu upravništvo ,,Brivca".
Da bode vsebina ,,BrivČevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrade :
1.	Za najboljšo humoresko od 3 do G pisanih pol oktav: 10 (lo 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip": eno leto ,,Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo ,,šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete.
Gradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa ime z naslovom poslanega gradiva.
m
>

>
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
_ i kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, t _
1 ■«■ sadje, ribe, vina itd.	I
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur,'posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
X
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ircneo st. 1. - tkst - ulica Irciieo Jtl.
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno z veže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
u dan i
Fran Potočnik
gostilničar.
V V *r V V V V	▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg. - ljubljana - Glavni tu.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
ff Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst.
HOVAE MIHA
trgovec
ulica S. CatariM št. 9. - trst - ulloa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Viotoria, Kio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
m 11 MIHI
registroviina zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250.000 zalaž. kapitala.
Asikuracije so znašale:
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na življenje 189 mi-459.000 gld.
000000000330003000000000000000
Kedor daruje novčič za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških iu nemških krempelj. OOOOOOOQOOOO»OOOOOQOOOOOOOOOOO
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od ^obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
xxxxxxxxxxxxxxx
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec,
•oooo<

Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
Prva slovenska trgovina i želežjem
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perliavc,
lastnik.
D. Zadnik - Trst
gtT Via Nuova št. 28 '•B
Trgovina z najboljšim maiiifakturnim blagom.
Udobiva se najboljša Kotonina bela in ru-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se župniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki iu ovratnice nove mode.
Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj iii blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
jD. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.
MXXXXXXXX)OCXXKX