.•••
§7. Sev.
Sshaja rasen nedelj in praznikev vsak dan ofe 10. uri dopoidne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti^ prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust.
Pavšalni Iranko v ciriavl SHS.
V Uuhlianl, v soboto 30. aprila 1§31.
diasilo lugoslov. sodjeino - demokretiino. stranke.
Posamezna Štev. 2 K.
Leto V.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt ieto K 60, za mesec K 20. Ea Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 64,
HJ85i£E3Sy
Socializacija industrije, zemlje!
Svoboda dela je svoboda človeštva!
Delavstvo je skala, na kateri se gradi cerkev bodočnosti.
V boj za politične, socialne in
gospodarske pravice delavstva!
Proletarci vseh dežel,
združite se!
Brez boja ni zmage, ni svobode!
Prvi majnik - praznik proletarcev!
Prvi majnik! Rdeči majnik! Koliko jeze, strahu in sovraštva si že vzbudil v srcih tlačiteljev in izkoriščevalcev človeštva, odkar Te praznuje izmozgani in teptani človeški rod proletarcev! In koliko veselja, poguma, odpora in upanja si že vžgal v srcih onih tlačenih in izkoriščanih milijonov, ki se bore za osvoboditev človeštva, za svobodo, bratstvo in enakost!
In danes je zopet napočil dan, ko svetovni proletarijat praznuje svoj praznik. Leto za lctcin Te že praznuje, leto za letom si mu vlival v njegove mišice sveže moč, odpor in pogum. Čimdalje večje množice tlačenih sužnjev sc zbirajo pod Tvojim rdečim praporjem, pripravljajoč se na boj za svoje osvobojenje, in čimdalje večji je strah tiranov.
Pozdravljen naš Rdeči majnik!
*
Stoletja so vihteli tirani svoje biče nad ubogim človeštvom. Parasiti so mu izsesavali najsočnejšo njegovo kri. Skušali so si vzgojiti v človeku črno, nevedno živino, toda človek je ostal človek, ponižan sicer, užaljen m obupan v svoji duši, In telesno zaostal. Uklepali so tirani v mogočne verige zavest človeškega dostojanstva, uklenili so jo, toda uničili je niso!
Kolikokrat v zgodovini človeštva je že vzplamtela ponižana in užaljena zavest človečanstva v srcih staro- in novoveških sužnjev! Uprla se je in udarila proti tiranom — v obupnem boju brez upa zmage! In sto-prav: bila je tolikrat poražena! Tedaj se je človek udal utopističnim blodnjam in pričakoval je pomoči — od bogvekodi!
Prišli pa so možje, stopili so med tlačene sužnje in jim oznanili — vero, trdno vero, v svobodo, ki mora priti, vero in upanje v uspešen boj za zmago. Vzpodbudili so sužnje, razkazali jim bojni načrt, ter stopili na čelo armade tlačenih. Armada se je začela razvrščati po novem bojnem načrtu, da bije boj za zmago pravice in resnice... To so bili učitelji nove vere, utemeljitelji znanstvenega socijalizma: Karel Marx, Friderik Engels in njih dolga vrsta —
¥
V žilah proletarijata je zaplalo novo življenje, zaiskrilo se je v glavah in srcih. Napoved vojne tlačenega razreda proti razredu buržoa-zije je sledila. Uklenjeni orjak je stopil na bojno pozorišče in napravil svoje javno izpovedanje — vero v zmago, vero v socijalizem' In kot vidni znak svojega izpovedanja in kot simbol svoje zvestobe, vere, moči in zaupanje vase si je določil svoj praznik, praznik dela, Rdeči majnik.. •
Desetletja sem praznuje svetovni proletarijat svoj rdeči praznik, Prvi majnik. To je dan manifestacije socijalistične ideje, manifestacije mednarodne delavske solidarnosti v boju za svobodo in pravice.
V prvih letih praznovanja Prvega majnika si je zavedni mednarodni proletarijat združivši se v I. internacijonalo zapisal na prvomajniški prapor gesli: „V boj za osemurni delavnik1* in „Za mednarodno delavsko solidarnost**. In pod tema dvema geslima je bil hud in dolgotrajen boj z ourzoazljo na eni, ter z nezavednostjo v svojih vrstah na drugi strani. J rideset dolgih let je trajal boj za osemurni delavnik in proletarijat je bil zmagovit. V tem času se je tudi zavednost delavstva močno razvila in vrste proletarskih borilcev štejejo danes milijone. V svojem političnem boju je svetovni proletarijat manifestiral na dan Prvega majnika za splošno, tajno in enako volilno pravico. Tudi ta boj je bil dolgotrajen, predno je bil izvojevan, čeprav še ne v oni meri in tako, kakor zahtevamo to socijalisti. V splošnem je bil Prvi maj vedno manifestacija mednarodne delavske solidarnosti. In to je danes, po končani svetovni vojni, ko je svetovni proletarijat razedinjen in razcepljen, še tembolj; in bolj kot kdaj prej je danes aktualen Marksov poziv: ..Proletarci vseh dežel, združite se!“
V usodepolnih letih svetovne vojne in v letih pred njo je razredno-zavedni proletarijat v senci krvavih bajonetov proslavljal svoj Rdeči majnik pod geslom „Za mir in sobodo, za samoodločbo narodov!** Le žal, da ta klic ni našel dovoljno odmeva med proletarijatom vojskujočih' se držav, niti ni našel pravega odmeva med socialističnimi strankami
nekaterih, v bojno vihro zapletenih dežel. Prvi se je temu klicu Odzval ruski proletarijat s svojo socijalno revolucijo. In šele po končani impe-i ijalistični vojni se je temu klicu odločnejše odzval tudi proletarijat ostalih dežel. Po vsem svetu je mogočno zaoril klic po samoodločbi narodov, po splošni razorožitvi in odločna zahteva po uvedbi osemurnega delavnika ter socijalizacije. Imperijalisti zmagovitih držav pa so skrpucali svoje pariške mirovne pogodbe, zavrgli so geslo o samoodločf narodov, ter ustanovili nekakšno „Zvezo narodov**, ki je v zasmeh svojemu Imenu. In zopet je mednarodni proletarijat vložil zoper imperialistično na-f :!je svoj protest, zahteval pravico za vse narode In korenitih revizij krivičnih mirovnih pogodb.
Strašna svetovna vojna pa je imela mogočne posledice tudi v socl-;• jalnem in v gospodarskem smislu: pospešila je obubožanje delovnih’ ljudstev in koncentrirala bogastvo v rokah imperijalistov. Vsled tega pa je zrevolucijonirala tudi proletarijat, ki se je posebno v premaganih deželah začel dvigati in je poizkušal ustanavljati proletarske komune. To gibanje je prešlo tudi v ekonomsko zaostalejše dežele, ne sicer toliko vsled ugodnih ali godnih pogojev za socijalno revolucijo, kolikor radi nezadovoljstva razruvanih političnih in ekonomskih razmer.
In ta doba je bila usodepolna tudi za edinstvenost mednarodnega svetovnega proletarijata, ki je danes razedinjen in razcepkan. Toda ne le edinstvo mednarodnega proletarijata je trpela na posledicah svetovne vojne. Rekli bi skoraj, da je bilo to le potrebno in zdravo da se razčisti ozračje na bojnem polju proletarijata proti imperialističnemu kapitalizmu, da se more proletarijat pripraviti na zadnji in odločilni boj.
Svetovna kapitalistična vojna pa je kapitalistični režim omajala v njenih temeljih. Buržoazija je upala, da ji vojna in zmaga utrdi njene pozicije. Zgodilo pa se je ravno nasprotno in danes, po dveh letih končanega klanja, se mednarodna buržoazija zastonj lovi za svojo novo orljentacljo, zastonj zbira vse svoje zadnje sile, da se zoperstavi silnemu navalu nujnega razvojnega zakona, ki oznanja nov družbani red — socijalizem. Zato v. vsej naglici vrši nasilje nad narodi in nad proletarijatom v obče in na umeten način krpa svoj ekonomski red. Toda vse ji ne bo nič pomagaloi kapitalizem je v zadnji fazi svojega propadanja: koncem svoje imperija-listične dobe! Ta ga sili, da zindustrijalizira še ne razvite in ne eksploati-rane dežele, doma pa, da uvaja nasilne metode proti lastnem« nroletari-jatu, ki je šele tedaj pognan v pravo socijalno revolucijo.
¥
Pod pritiskom svetovne in domače politične, socijalne in gospodarske reakcije ter proletarske razedinjenosti ječi tudi naš jugoslovanski proletarijat. Buržoazija mu skuša iztrgati iz rok celo že izvojevane socialne pridobitve in vrši politično nasilje potom svojih „Obznan“ in z uvajanjem ustave, ki v nobenem oziru ne odgovarja razmeram in napredku. Toda, v kolikor se konsolidira naša buržoazija, toliko bližje je tudi proletarijat svojemu zedinjenju.
2e se kažejo obrisi zedinjenja mednarodnega proletarijata ln naša dolžnost je, da k tej konsolidaciji delavske solidarnosti pripomoremo kof del svetovnega proletarijata. Dotlej pa se bojujmo na vsej čfti v svoji državi za naše politične, socijalne, gospodarske in kulturne pravice!
In tako bodi geslo praznovanja današnjega Prvega majnika:
Za mednarodno sodelovanje socijallstlčnih strank; za splošno razorožitev; za revizijo mirovnih pogodb; za samoodločbo narodov; proti hnperijaiiznm in militarizmu; za rešitev gospodarskih problemov po načelih mednarodne solidarnosti; za socijalizacijo; za združitev jugoslovanskega proletarijata; za politično svobodo, socijalne in gospodarske Pravice proletarijata!
Prvi majnik je simbol proletarskega gibanja, — protest proti krivičnemu družabnemu redu — simbol vstajenja in obenem preizkušnja proletarske zvestobe, vere in moči.
Zato vstani danes sleherni proletarec, odloži delo in praznuj svoj veliki praznik — Rdeči maj!
V boj zoper kapitalizem,
imperializem, reakcijo!
@1 la
Danes..,
Po vseh zemljah od morja do morja, po vseh morjih od kopnega do zemlje sopiha črna, kovinasta zver; na čelu ji velike rdeče zastave, z zelenjem ovite,
in dvoje trdih in črnih obrazov na levo in desno.
Dalje, dalje vihra po temnosvetlih železnih kačah ...
dal/e, dalje po oljnatomirnem, zelenem morju______________
In povsod ji vzklikajo
temni, bolestno razorani obrazi milijonov —
po zelenih pašnikih,
po skalnatosivih in divjih planinah,
po rekah širokih,
pri rudnikih črnih,
pri plavžih gorečih,
pri morskih skladiščih in kolodvorih.
po širnih zelenih poljanah,
po mestih, majhnih in velikih —
povsod ji pojejo pesmi množice,
množice, pijane ognjenega hrepenenja,
ki goreče se polje po dušah in mozgih njihovih
kot dolge rdeče zastave na mlatili,
ra hišah,
‘zvonikih, tovarnah in dimnikih njihovih,
povsod ii pojejo, kričijo, kličejo svoje pozdrave, spajajoč svojo vero, ljubezen, bodočnost, bolest v en sam krik pretrešujoč:
..Prvi maj nai živi!“
Dalje vihraš, vedno dalje, ti črna zver z velikimi in groznimi očmi...
O	kje je zemlja, ki te ne pozna, ki ne pozna rdeče tvoje glave?
Kje je zemlja, kje narod, kje morje, kje vera,
ki te danes ne ljubi, ti rdeča v svojem hrepenenju, črna od črnega, težkega dela. zelena po upanju in spomladi?
Ti glava silnega stroja, ki vihraš po morjih in zemljan:
Kje je jezik, ki te ne razume,
kje je bitje, ki te ne sovraži — ali obožuje i t
Dalje, le dalje... Vihraj kakor blisk in Vihar!
Udarjaj, ubijaj, razbij, uničuj, poderl, poberi, pohodi, zasuj!
Prenletaj vse zemlje in morja — in pričaj milijonom: da si silna!
pričaj jim, da vrtaš gore mogočne,	t	.	..	. - „
da goniš svet po morju, čez globine kakor veter m vihar papirček
v zraKUi•4
da se podajaš v zračno prostranost (padaš — fcopet vstajaš)!
Dalje, le dalje...
Rdeče zastave naprej pred seboj,
v sebi pa moč svojo silno — koščene in črne obraze —
in pričaj velikim, črnim milijonom,
milijonom bolestnih obrazov,
milijonom mišic, v železje vkovanih.
danes v praznične obleke odetim,
pričaj:
Sc jte ni
a prihaja! Od vzhoda, zahoda, severa in juga prihaja:
Prvi maj pride gotovo!	________
Socialna demokracija ni dekla ne meščanskih
strank ne oseb.
Današnja »Jugoslavija« trdi, da je sodr. Tone Kristan prodal soci-jalne demokrate liberalcem. Taka trditev je nepoštena. Sodrugi naj pre-čitajo resolucijo načelstva naše stranke v današnjem »Napreju«, pa bodo na jasnem, da je taka trditev politični manever nasprotnikov, da škoduje socijalistom.
če sodr. Kristan prevzame službo na Friderikovih posestvih, je to njegova osebna stvar. O taktiki naše stranke pri občinskih volitvah pa sodr. A. Kristan ni odločeval, ker se že več mesecev ne udeležuje političnega dela v stranki. Trditev o prodaji stranke je torej zlobno podtikanje.
Taktika socialnih demokratov v občinskih odborih avtonomnih mest.
Strankino načelstvo pomnoženo z delegati strankinih zastopstev v avtonomnih mestih Slovenije je na svoji seji v Celju dne 29. apr. 1921.1. sklenilo:
Odklanjajoč vsak kompromis s katerokoli meščansko stranko in pripuščajoč samo eventuelne kompromise s komunistično stranko se nalaga strankinim zastopnikom v občinskih odborih avtonomnih mest: 1. Strankini zastopniki ne smejo glasovati niti pri prvih niti pri even-
tuelnih ožjih volitvah za župana, oziroma podžupana, ki bi pripadal kaki meščanski stranki.
2. Nadaljnje delovanje v občinskih svetih se mora ravnati do interesih proletarijata v smislu strankinega programa. Kak dogovor o morebitnem sodelovanju z meščanskimi strankami je tudi v tem pogledu izključen.
Te direktive se nanašajo na občinske zastope v avtonomnih mestih Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj.
Naš sedmi dan.
o. K.
V mestih Mariboru, Ljubljani, Celju in Ptuju imamo že nove občinske odbornike. Ni še gotovo, kako se bodo ti odbori konstituirali, toda kljub temu šume po teh mestih fazne govorice, ki trdijo, da hoče vladajoča gospoda, če ji izid volitev ne bo všeč, razveljaviti volitve. Gospoda pa naj bo le pripravljena, da, 5e bi hotela vlada izvesti kakršnokoli nasilstvo, da bodo volitve za nasilnike še mnogo slabejše pri no-tvlh volitvah, ker bi sedanje opozici-jonalne stranke gotovo izkušale.
V vseh občinah, to je podeželskih se naj volilci jugoslovanske socijalno demokratične stranke in Kmečkode-lavske zveze odločno zavzamejo za zmago v občini, ker je ta zmaga velike važnosti za občino in za nadalj-ni razvoj demokracije, ki jo sedaj
K boju za občine.
radikalno-demokratska vlada prav
tako kakor prej radikalno-klerikalna viada zatira in preganja. Vse se nam zdi, da bo morala obična biti izhodišče naše demokratizacije navzgor v državi
Čim več uspeha bomo imeli pri teh volitvah, temveč vpliva bomo imeli na razvoj dogodkov, ki nam ga danes skoro popolnoma manjka. Posvetite še teh par dni občinskim volitvam. zavedajte se, da mora začeti naša soc. dem. stranka in kmečko-delavska zveza po teh volitvah v občini svoje revolucijonamo delo v prospeh neimovitih in malih Občinarjev po vsej Sloveniji.
V boj za zmago v občini proti vsem dosedanjim in sedanjim nasprotnikom!
V zgodbah sv. pisma beremo, kako je Bog v Šestih dneh ustvaril nebo ki zemljo in kar je lepega na zemlji. Sedmi dan pa je počival. Ozri se je na svoje delo ln videl, da je dobro.
Poklical je človeka, da nadaljuje njegovo delo. človek še ni bil par dni v raju, ko je zakrivil prvi greh. Pregrešil se je rc-per Boga.
In potem ni bilo pregrehe na konca n« kraja.
človeku, kateremu je bilo zaukazano, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, ni bilo doVolJ, da se je pregrešil n id Božjo osebo, ampak je pokazal svojo hudobno naravo tudi do lastnega brata. Ni ga samo preganjal, ni ga samo ubijal, temveč s' ie lastil tudi gospostvo nad njesovimd notranjimi pravicami: hotel ie, da se mu uklone kakor pes in domača živina, da mu dela zastonj v njegovo lastno korist (m samo njegovo!), da pozabi na svoje človeško dostojanstvo in postane njegov suženj, kos mrtvega orodja aili kvečjemu domača žival, kateri polagaš skromno merico segni-
te krme, da ne poelnr in bi ti potem ne
mogla opravljati najbolj ponižujočih del poceni in brez ugovora.
Ljudje so dvojne vrste: ena se udejstvujejo z mečem, puškami in topovi — teh je malo; drugi se meču, puškam m topovom pokorijo — teh je veliko! Ljudje z mečem, puškami In topovi obvladujejo ljudi brez meča, pušk in topov ter jih obubožane vpregajo y jarem svojega koristotovstva kot sužnje in domačo živino; sami pa žive v lzobllici in po*ik> le na lepo rast » napredek svojih tolst'* okroglin.
Tako se je zgodilo, da se je človeštvo ločilo v dva razreda: tu suženj — tam gospodar. Razmerje med obema pa je določil pisani zakonik. Suženj je potrebo takega razmerja posili uvidel in mu z molkom pritrdil. Za one pa, ki bi ne znali jezika za zobmi držati, so v pisanem zaKonlicu izumili posebne ključe, s katerimi se usta zapirajo.
In bilo je dobro in je trajalo brez !z-premembe par desettisočev let . . .
♦
Vstali so pa preroki — pametni tjudje so Jih psovali s »prekucuhi«, s '»brezbožci« (Glejte ga, kako Boga kolne! Je dejal KaJ-iež!) in »prevratnimi elementi« — katerim ključi niso pomagali. In ti so rekli:
Ne tako! Človek je človek in nikaka živina. Vsak človek je upravičen do človeškega življenja; če mu pa v sedanjem redu to pravico kratijo, je krivda na tem, ker se vsak suženj smatra in dela kot 51-
brusiti tudi v odrešenje odrešenih narodnih' idealov . , .
Vsi smo proletarci — in: enota?,
Danes se vprašajmo: Kako je ta kaj * sadovi prve dobe?!
Sodrugi! Proletarci!
V	nedeljo, dne 1. maja pridite vsi na
veliki majniški manifestacijski shod.
ki se bo vršil v veliki dvorani hotela »Union«.
'ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red: Letošnji Prvi majnik
Krajevna politična org. JSDS v Ljubljani.
bde po&dinec. Če bi se pa vsi sužnH zavedli, da so kot silovita enota sužiijl poe-dtneem iz razreda gospodarjev in bi skupaj nastopili proti razredu gospodarjev, bi ustvarili na zemlji nov svet In novo življenje — 'življenje medsebojne ljubezni in skupnega delovanja poveličanega suženjstva. Potrebno je le dvoje; Bog je ustvaril vesoljstvo v šestih dobah, sužnji bi pa novo življenje ustvarili v dveh: v dobi združevanja v enoto in v dobi skupnega zavladanja!
Ljudje so strmeli in sledili prerokom. NI jih bilo začetkoma mnogo, a polagoma je njih število narastlo v ogromnost.
Tu suženj - proletarec — tu btinžui-gospodar: udarila sta se na vsej ortL *
Mi smo proletarci in sledimo našim učenikom. Bojujemo se s trdno vero za zmago naših idealov. Naš boj je težak in njegovo zgodovino pišemo s krvavo pisavo. A včasih v svojem dolgem boju zahrepenimo, da bi že skoro prižel tisti dan počitka, ko bomo praznovali zaključek našega dela. Dan poslednje zmage.
Členek ni Bo* in ne more dan prej in šest dni prej uživati v popolni meri praznik končanega stvarjenja. Zato sl ustvarja približne podobe prave resnice,
Prvi dan v maju
je nam laka približna podoba prave resnice. Fak.ai m^rda prvikrat občutimo spomlad v njftieni polnem rszevetju in zaslutimo pepalno dozoretje poletnih sadov.
Prvi majnik s svojimi štiriindvajsetimi urami podoba sedmega dneva. A poslednji sedmi dan bo dolg kakor sama ve£-nost . , ,
*
Danes zopet praznujemo Prvi maj.
Bog je v nedeljo videl, da je njegovo delo obrodilo dober sad.
In mi, ki nam ie dan počitka tudi dan razgledov v preteklost ln sedanjost, se vprašamo: Kakšen sad Je obrodilo naše delo?
V dveh dobah bomo ustvarili novo življenje: v dobi združevanja v enoto ta v dobi zavladanja. Druga doba, h kateri težijo vse naše misli, je še pred nami; prva se dopolnjuje v sedanjosti: Kako je z njenim sadom? --------
O pač, mi vsi smo proletarci:	deset
struj, levičarji, desničarji in kar nas je po sredi — vsi smo proletarci. Polog teh smo šli nekateri tle, kjer se bije po programu boj proti proletarcem: ker se nam v krščansko ljubezni smili Izmučena roka tistih, ki nas tepejo; ker moramo- svoje meče na-
Težko kladivo že čaka.
Plamenica se iskri — stkana iz milijonov ran. iz pekočih, žgočih ran — iz srčne krvi je zlita, iz trpečih src je zvita — plamenica se iskri.
Od obzorja čez pogorja, čez vse zarje in vsa morja čez gozdove in poljane, sredi Sahare, puščave, sredi Tibeta, planjave — in čez sive oceane plamenica se iskri.
Njeni zublji so žareči in v nebesa plamene, z njimi bratje mi trpeči Bogu hočemo priseči in odpreti mu srce:
Bili sužnji simo in robje, kri je lila nam iz ran — dobri, krotki kot golobje, ko nas davil je tiran.
Bili črni smo od dela. divji, gladni kakor zver. pesem naša nevesela se glasila je zvečer:
Glad nam oče je in mati in oba sta naš krvnik — in po kruhu maščevanja naš je zadnji, smrtni krik.
Bili sužnje smo in robje, bili smo in nikdar več — konec robstva je in tlake, naš tiran in bog. zdaj smrt prst ti piše plameneč.
Težko kladivo že čaka. da zamahne in udari, da povzdigne siromaka — divje takrat zavihan grom svobode, odrešenja, konec našega trpljenja.
C. Golar.
Misleč zdravnik mora biti socija. list. Kajti šele soeijalistična družba bo mogla rabiti za ohranitev življenja sredstva, ki jih rabi kapitalistična za uničevanje.
Dogodki v Istri.
LDU. Belgrad, 28. Na prvi prihodnji se. Ji konstitiian te dne 9. maja bo vlada odgovorila na vprašanja mnogih poslancev o te-rorju na Reki in v Istri.
*
Mi smo v prijetnem položaju, da že danes lahko povemo, kaj bo na interpelacijo odgovoril g. Pašič. Odgovor vlade nam K
dal na razpodago visok dostojanstvenik diplomatskega kora.
Pašič bo odgovoril: »Kar se dogaja v Istri in na Reki, je teror, ampak ne tak te-
LISTEK.
Br«nislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dalie.)
A s tem še ni bila končana vrsta nezgod, ki so mu bile ta dan usojene. Komaj je ona — Lenka — začela govoriti enega svojih najlepših monologov, in je gledala občinstvo s pogledi, s katerimi je zahtevala aplavz, se začne Nedeljko brez vsakega posebnega razloga tako strašno dreti, da je zaorll med občinstvom ogromen smeh, a gospodična Lenka se zmede, zardi, umolkne in udari nazadnje od silne sramote in jeze v jok. Zaslišijo se urnebesni klici, zvonec pozvoni, zavesa pade.
lil zdaj je prišlo tisto, česar bogoslovec Toma ne bo pozabil vse življenje: Najprej prileti k njemu kot Furija sama gospodična Lenka: »Osel. ali se tu za kulisami pestujejo otroci?«
Prihiti komik in začne tlačiti otroku v usta neke rjave brke in brado, a upravitelj puleč sl lase tudi prileti in brez besede in ne da bi se prej predstavil zgrabi Tomo za goltanec in ko mu je opsoval očeta in mater, zakriči z največjim pato-som: ‘
»Ven, veni«
Vrata od garderobe se odpro in nenadoma se znajde Toma zaeno z Nedeljkom med občinstvom, kjer se je zopet oglasi! strašen smeh. Toma jo vdere skozi občinstvo, se p opne v gornje nadstropje, preskakujoč pri tem po tri stopnice, pride v svojo sobo, vrže Nedeljka na posteljo, se postavi pred njega, podboči se in ga pogleda z dušmanskim pogledom;
»Kaj hočeš ti od mene?« mu zakriči nazadnje obupno.
»Ali veš, da si uničil vso mojo karijero?«
Globoko vzdihne, si obriše znoj s čela in gre zopet do Elzine sobe, da vidi. seli je že vrnila. AH vsled Križev in težav, ki jih je pretrpet nocoj, ali ker je bil Še ves zmešan, ali ker je bil mrak. pa ni dobro videl števil-
kce nad vrati, kratkomalo — mesto v sobo štev. 7 stopi v štev. 9 in vidi, da je soba prazna. Utolažilo pa ga je vsaj to. ker je bila odklenjena, kar pomeni, da se je Elza vrnila. Vrne se v svojo sobo, vzdigne Nedeljka s postelje, naredi tri korake do sobe štev. 9. stlači ga tam v posteljo s klicom: »Bog s teboj!« pa odhiti po stopnicah na ulico, jo mahne po trgu ter vstopi v prvo krčmo, ki jo najde odprto. Sede za mizo kot ubit in naroči pol litra vina, četudi nikoli ni piL
Za drugo mizo v isti krčmi, kar Toma niti opazil ni, je sedel »intrigam«. ki je hitro opazil pol litra vina pred Tomo; šel je k njemu in prisedel čisto prijateljski, kot da sta neločljiva tovariša. Oni je celo potrKal ob mizo in sebi naročil čisto čašo, a nato se je zelo ljubeznivo obrnil k Tomi z vprašanjem:
»Hočeva — li tudi vsak eno kavo?«
»Lehko,« odgovori Toma malomarno. ne da bi dvignil glavo.
»Pa... kaj hočete, nadaljuje »in-trigant«, ko je naročil kavi, »zgodilo se ie Dač tako. a to ni nič: to ie boli
j tako en zanimiv dogodek, kakršnih je dosti v našem življenju.«
»Kaj takega še nihče ni doživel,« reče Toma s solzami.
»E, ako ne takega, pa kaj drugega, mogoče še hujšega, ker življenje je večna uganka, gospod. Ali je ta otrok zares vaš, ali pa je mogoče
vaš brat?«
»Ali ne, se namrgodi loma m začne vse po vrsti pripovedovati in-trigantu, kako in kaj je bilo.
intrigant mu je izrazil svoje odkritosrčno sožalje, in zato je naročil Toma še pol litra vina.
Medtem je prišla v krčmo cela družba: Upravitelj, gospa upraviteljica, gospodična Lenka, še ena »naivka«, prvi ljubimec in komik ter dva meščana, da plačata račun. Ko so vstopili, so se začeli suvati m smejati, a Toma je povesil glavo in zardel do ušes. Intrigant ga začne
tolažiti:	„
»Prosim vas, naročite se pol litra vina. a jaz grem za trenotek v njihovo družbo, da pojasnim vso stvar. Vi ste v tem slučaju bili samo kavalir napram dami. in oni morajo vso
stvar čisto drugače vzeti, ne pa da
bi se vam smejali.«	.
Toma ga pogleda s hvaležnim, pogledom, a intrigant se dvigne m gre k mizi, za katero je sedela druž-. ba, in začne tam nekaj šepetati in pojasnjevati. Dražba ga je pazno po-. slušala, in Toma je gledal poln upanja k tisti mizi. Pričakoval je, cia bodo vsi prišli izrazit svoje obžalovanje. ker so tako postopali napram njemu, ker so ga nagnali in psovali In ga zasmehovali; pričakoval je, da se bo upravitelj opravičil, a go-spodična Lenka se mu bo nasmejala tako, kakor se mu je smejala v sanjah- In ko bi se to zgodilo, bi bil bogoslovec Toma zopet srečen in bi pozabil na vse, kar se mu je ta dan pripetilo.
In tako bi se morda tudi zgodilo, ali v tem se odpro Iznova vrata in v krčmo stopi najprej artilerijski kapetan, za njim pa natakar iz krčme pri »Zlatem Le\ n«. Natakar pogleda po krčmi in pokaže' kapetanu
s prstom bogoslovca Tomo.
(Dalje prih.)
Stev. 97. , .
N A P R E J.
Strr.n 3.
jror, ki bi se ga dalo smatrati kot teror. iMed terorjem In terorjem je razloček. Teror o katerem govore gg. interpelantje, je pač teror, ampak Italijanska vlada tega terorja ne smatra za teror. Zato je težko govoriti o terorju, ki je pa vendarle teror, katerega mi ne moremo dovolj obsojati, ker ni teror. Kakor hitro pa bo kraljevska vlada dobila natančnejše podatke o terorju v Istri, bo predvzela vse potrebne korake pri prijateljski hi zavezniški italijanski vladi, da obvaruje čast in dostojanstvo našega naroda in naše države pred terorjem, ki ni teror.«
Interpelantje bodo s tem odgovorom aadovoljui in bodo rekli: Paši6 zna!
Nemški Tirolci protestirajo.
LDU. Insbruck, 28. aprila. Nocoj se je vršila tu v veliki mestni dvorani. ki je bila prevlečena s črnim suknom, velika protestna skupščina proti nasilnostim, ki so jih izvršili v soboto fašisti v Boznu. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri zbrani kličejo vse narode za priče krvolitja v Boznu in neoporečne resnice, da je bila Južna Tirolska nasilno odtrgana od dežele in da ne pomenja nič drugega kakor kolonijo, drugi Tripolis. V Boznu izvršena krivica kriči po maščevanju. Krvava setev se bo prej ali slej izpremenila v krvavo žetev. Zborovalci so po-idali s posredovanjem ameriškega ©pravnika na Dunaju predsedniku Zedinjenih držav brzojavko, v kateri so mu naslikali svoj položaj in ga vprašali, kaj namerava storiti Amerika. da pride tudi Južna Tirolska do samoodločevanja, za katero so se borili Atnerikanci.
Politične vesti.
+ Prijeten opravek. Včeraj popoldne le dospel V Ljubljano poljedelski minister Pucelj. Na kolodvoru ga je sprejel predsednik deželne vlade dr. Baltič.
+ Konec generalne debate o ustavi. Samo na treh sejah se bo še nadaljevala splošna debata v konstituanti, ker ima go-tvoriti še okoli 20 poslancev, večinoma iz ivrst opozicije, potem bo govoril član vlade, nakar se prične podrobna debata. Za podrobno debato vlada veliko zanimanje. Posebno mnogo se bo govorilo pri členih glede Imena države, glede tiska in vere. — Olavno je, da bo govork član vlade. Pred tabo na kolenih . . . Ime države, tisk !n ivera — kaj nas to briga, ampak član vlade! On bo govoril in mi ponižno sprejemamo na znanje.
+ Dobra kupčiia. Ministrski svet ic sklenil, naj ministrstvo za socialno politiko končno likvidira skladišča bivšega ministrstva za prehrano in obnovo zemlje. V teh skladiščili se nahaja blago v vrednosti nad 60 milijonov dinarjev. — Uradnikom mini-Btrstva za socijalno politiko gratulira danes Celo vsa belgrajska porodica!
+ Vojni minister general Branko Jovanovič umrl. (Uradno.) Danes dopoldne je tanrl nagle smrti minister vojne in morna-rice general Branko Jovanovič.
+ Jugoslovansko . laška pogajanja. Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo se bodo v kratkem začela nadaljevati ker bo Italija te dni evakuirala tudi severne kraje Dalmacije. Začetkom maja prideta v Bel-gxad k pogajanjem gg. Luciolli in OuarUe-tL — Komedija je izborno inscenirana. Najprej nimajo delegati inštrukcij. Pavza. Potem sledi svečana večerja. Pavza. Nato protesti. Pavza. Nato debelo prijateljstvo in nova »rapallska« pogodba (sklenjena ravno tako že leta 1916, kakor prva rapallska pogodba). Zakaj ne rečejo gospodje naravnost: Taka-le je kupčija, — kar je, to Je?
d Pravoslavni klerikalci. Pravoslavni Cehi so s svojega zborovanja dne 25. t, in. N Litovli na Moravskem poslali ministrskemu predsedniku Pašiču to-le brzojavko: Množica iz Moravske, zbrana v vasi Hudo-bln pri Litovli, prosi s škofom Dositejem vred Boga za to, da bi Vi dolgo in srečno živeli in da bi bil srečen tudi srbski narod. Pošiljamo Vam iskrene pozdrave. V imenu ljudstva: Josip Videk, duhovnik. — Sedaj nam je treba le še turških klerikalcev. Dr. (Gregor Žerjav iina zopet nov posel.
+ Kakor pri nas. Pri debati v poslanski zbornici, ki se je tikala dopolnilnih kreditov za Irsko, so razni govorniki vložili ponovne pritožbe proti vladnim četam. Ministrski predsednik L!oyd George je izjavil: AagJeži ne morejo pripustiti popolne neod-
visnosti Irske. Vlada ne bo kapitulirala, zakaj v parlamentu sprejeti Lomorule dovoljuje itak obširno samoupravo.
—MIMI —g———M—m II I -iihii —a—«—— ti—h—mm—■u——
Obnovite naročnino takoj!
Za bralce In za uredništvo ter upravo lista je važno, da naročniki pravočasno obnove naročnino na * Naprej«.
Sodrugi in prijatelja! Primorani srno neznatno zvišati naročnino našemu listu. Ali ker je to potrebno, se mora zgoditi 1 Pripominjamo pa, da je nujna dolžnost delavskih zaupnikov, da imajo dnevnik »Naprej« in ga čitajo. Mnogo imamo še zaupnikov, ki te dolžnosti še niso storili, mnogo sodrugov, ki se bahajo, da so sodrugi, toda na »Naprej« nfso naročeni. Sodrugi 1 Več čuta dolžnosti je tu potreba!
Od I, maja znaša naročnina: mesečno	,	.	.	24	K
četrtletno	,	*	,	72	K
polletno	,	,	•	144	K
celoletno	.	.	,	288	K
Posamezne številke na dveh straneh J. krono, na štirih straneh 1 K 60 vin.
Uprava »Napreja«.
utekel iz zapora in se do nove tatvine neznano kje skrival. Z ukradenimi 80.000 K denarja je zbežal v Trst, kjer ga je policija izsledila v nekem nočnem lokalu. Pri njemu so našli le še okrog 40.000 K, ostalo pa je v družbi izprijenih mladeničev in propadlih žensk zapravil. Avbelja pripeljejo v Ljubljano.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom vsakdanjo prodajo usnja In čevljarskih potrebščin. Izdelovanje gornjih delov se izvršuje točno po meri. Prostori so v Hrenovi ulici štev. 4.	--k
Klub »Soča« priredi v soboto, dne 30. t m. ob pol osmih zvečer v prostorih restavracije pri »Zlatorogu« kot zaključek zimske sezone družabni večer. Na vspore-du pevske točke recitacije, deklemacije itd. Vabljeni so člani in prijatelji društva z rodovinami	k
Dnevna vesti.
MajnBkj izlet na Rožnik. Jutri L maja ob 3. popoldne zleti IJubllausko In okoliško delavstvo na Rožnik, kjer bo koncertiral združeni tamburaškl zbor (Več - Ollnce-Moste). Sodruge In prijatelje ter njih rodbine najvljudneje vabimo na ta prijazni izlet.
Kdo odloča v zadevah ljubljanskega narodnega gledališča? Vsakdo, ki misli o vseh ljudeh le dobro, bo rekel: »V centralizirani Jugoslaviji minister za prosveto«. Toda n! tako. Le vprašajte gospoda ministra za uk in bogočastje Pribičevlča In nam odvrne: »Kar sklene poslanec dr. Žetijav, to izvnšbm« To se bo kal kmalu tudi izkazalo!
Razredna justlca? Prejeli smo: »Pred
dnevi Je bila pred deželnim sodiščem v Ljubljani na razpravi tožba nekega zasebnega tožltetja J. F. proti zasebnemu obtožencu J. K. Kot izvedenca, oziroma kot priče so bile k razpravi pozvane tudi štiri osebe, med njimi kleparski delavec F. K. Dve Priči, oziroma Izvedenca sta po Izvršeni zaslišbi dobila zahtevanih 200 K odškodnine za zamudo časa, omenjenemu delavcu pa, ki Je pri vsej stvari zamudil ociih 10 ur dragocenega delovnega časa hi le kljub temu zahteval le 100 K odškodnine, le sodišč* prisodilo odškodnine le 50 kron, s čemur se Pa le-ta ni eadovoUH. Vprašamo, če Je tako odločanje o njegovi odškodnini s strani sodišča pravilno, In če id, ali potem tako postopanje meri na razredno justico?«
Kaznovane banke. Na podlagi uredbe o prometu z devizami in valutami je bilo radi nepravilnega poslovanja z divizami in valutami kaznovanih več bank z globami po 100.000 dinarjev. Skupna vsota kazni znaša okoli 1 milijona dinarjev. Največ je kaznovanih zagrebških in sarajevskih bank. Med kaznovanimi bankami ni niti ene belgrajske banke.
Iz uradnih listov. »Uradni list« SL 44. prinaša med drugim razglas glede izvoza selitvenih stvari iz naše države, Imenovanje sosveta v občinsko gerentstvo v Doljnem Logatcu, ter razveljavljenje naredbe o prepovedi klanja telet moškega spola.
Muzej. S 1. majem se otvori muzej ob nedeljah od 10.—12. za splošni brezplačni poset.
Ponarejeni dolarski bankovci. Narodna
banka SHS izjavlja, da ne sprejema nov-čanlc po 1, 2 in 20 dolarjev, ker so se po-JavtU zelo dobri falziftka«, katere Je zelo težko spoznati.
Popravek, y 95. štev. so bile v notici Stanovanjska kriza v Belgradu pomotoma zamenjana imena. Naredbo je izdal minister Milivoj Jovanovič in povzročitelj te naredbe je g. Miloš Savčič hišni posestnik In ne tudi poslanec in direktor in lastnik »Pravde«.
Obrlaa zadruga čevljarjev za Ljubljano in okolico naznanja slavnmu občinstvu in naročnikom, da je zadnji občni zbor sklenil na podlagi današnjih razmer ustaviti vsak kredit to prosimo vse občinstvo, <3a se poslužujejo točnega plačevanja. — Odbor,	k
Tat operne blagajne prijet. Blagajničarki ljubljanskega gledališča je ukradel 80.000 kron — o tatvind smo ž obširno poročali, — njen brat A. Avbelj, nevaren vlomilec. Pred poroto Je bH Avbelj lansko leto obsojen na pet let ječe, a je v jeseni
Socijalizem je gospodarski nauk in nima kot tak z vero ali nevero ničesar opraviti. Kdor pristopi v socija-iistično stranko ni vprašan, če je katolik, budist, protestant, tnoharaedan, brezverec itd., ampak, če verjame v razredni boj in v odpravo kapitalističnega sistema. Vera je popolnoma privatna stvar posameznika; toda to ne pomeni, da bi morali socialisti prenašati brez ugovora napade verskih ljudi, ki so vedoma ali nevedoma hlapci kapitalizma, pa blatijo socija-Iistično gibanje, bodisi da so za to plačani, ali pa če to vrše iz slepe in hlapčevske udanosti do kapitalistov.
Koncert „Svobodea.
Na predvečer 1. m a j a t. I.. v soboto, dne 30. aprila 1921 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani
VELIK KONCERT
pri katerem nastopita združena mešana tamburaška zbora podružnic »Svobode« Vič-Glince In Moste,
pod vodstvom s. St. Lehpamerja.
Blagajna se otvori ob 7. Začetek točno ob 8 .url zvečer.
Vstopnina: Sedeži: I. prostor 20 K, H. prostor 10 K, Ul. prostor 8 K; balkonski sedež 10 K; sedež na galeriji Q K; stojišče
i	K. -
Vstopnice v predprodaji se dobe v prodajalnah KoaLumnega društva za Slovenijo v Spodnji Šiški, Bohoričevi ulici, bi Oltacah In v Rožni dolini ter v tajništvo »Svobode« v Seleuburgovl ulici <5/11 in na dan koncerta pri blagajni.
Ker Je čisti dohodek namenjen za nabavo muzikalu in glasbil, se prosi obilne udeležbe.
Organizacijski
vestnik.
Iz strok, organizacije.
Stavka stavblnsku, delavcev v Ljubljani. Ljubljansko stavbtnsko delavstvo se nahaja v stavki, ker so podjetniki brez nadaljnih pogajanj hoteli diktira« delovne pogoje. Stavbinski delavci naj ne iščejo tukaj dela, ker bo stavka trajala najbrže dalje časa.
Pogajanja med krojaškhnj pomočniki in mojstri v Celju, ki so se vršila v sredo, dne 27. t. m. pod vodstvom zastopnika deželne vlade g. dr. Mraka, so se razbila. Vzrok razbitja pogajanj so dali mojstri, kajti njihov zastopnik g. Bizjak, krojaški mojster in občinski svetnik, je izjavil, da ne more brez pooblastila kolegov ugoditi predlogu vladnega zastopnika. — Demokrati e so čudni, ko ne dajo svojim zastopnikom zadostnih pooblastil, če gre za zvišanje delavskih plač, drugače pa imajo zmerom. Upamo, da bodo imeli v soboto na shodu dovolj prhke se pogovoriti, da pride do končnega sporazuma.
Vestnik Svebede.
Podružnica »Svobode« v Celju vp-ri-zorj v soboto, dne 30. aprila 1921 v celjskem mestnem gledališču socialno sliko »Odpuščeni«, spisal J. Verne, poslovenil J.
J. Jn resni prizor vzdramujočega se proletarca, spisal I. Sc hiller, posl d venil I. M. Pred predstavo in med odmorom igra tam- . buraški odsek »Svobode« iz Celja. Ker sta ti dve sliki socijalni jn ozgojni za vsakega delavca in primerni za ta dan, vabimo vse delavce in in vse one, katerim je ljudska Izobrazba na srcu, k obilni udeležbi vabi
—	odbor.
V b©| za sociialistifno obliito.
Ježice pri Ljubljani.
Vofflci! Delavci in mali kajžarji! Ali se spominjate, kako je gospodaril bivši župan Vinko Ahlin z našo občinsko aproviza-cijo? Moko Je delil le svojim privržencem kar po pet kil na osebo, nam delavcem pa le po pol kile na osebo, in še za tisto so morale naše žene po cele dneve čakati. Kakšno Je bilo razdeljevanje, najboljše kaže dejstvo. On ima še danes znesek 11.000 K plačati občini Nič boljše ni bilo z njegovim nadzorstvom pri delitvi mesa in krompirja! In talco smo vedno trpeli mi delavci. In sedaj za občinske volitve si upa ta možakaT še agitirati od hiše do hiše, češ: če zmagamo, bom zopet jaz župan in bomo irvedii občinsko tlako, ker delavci premalo delajo in lenobo pasejo! Samo 8 ur na dan bodo brezplačno nasipali občinske ceste! Torej tovariši, delavci! Dne 3. maja vsi na volišče! Nobeden ne sme ostati doma. Vsak naj spusti krogljico v deiavsko skrinjico in zmaga bo našal Ako ne bodemo storili svoje dolžnosti, nam bodo napravili komate In še vozili bodo z nami, kakor pred več sto leti grajščaki. Torej vsi na volišče!
Rajhenburg.
Nič novega ne poročamo, če povemo, da je naša občina stara klerikalna trdnjava, ki se bo tudi topot upirala z nad 60 glasovi menihov-tra-pistov pri občinskih volitvah. Za sedanje volitve se je klerikalcem pridružilo tudi še nekaj samostojnežev misleč, da je to stranka boljših gospodarjev. To je pač sklep še starega ponosa!« Imeli so pa samostojne-ži vseeno namen združiti se z demokratično in soc. dem. stranko. Po večkratnem zborovanju se je pa zaradi trmoglavosti par demokratičnih gospodov ta namen izjalovil in so se samostojneži razcepili, Mi socijalisti smo želeli sporazuma, po katerem naj se sprejmejo v odbor sodrugi: Vranetlč Fran, pek in gostilničar, Danko Rajmund, mizar in Radej Ivan. posetnik in železničar. V začetku so Imeli demokrati in klerikalci sitnosti zaradi enakih podpisov na kandidatnih listah. Ker je naposled primanjkovalo zanesljivih kandidatov smo se morali združiti pod imenom: » Napredna gaspodarska skupina.« — Volitve se bodo vršile v torek, dne 3. majnika. Volilcev je nad 180 Klerikalci s samostojneži so seveda kljub temu ponosni, čeprav nimajo najboljših kandidatov. Tudi to nam socijalistom Je bilo pri sestavi kandidatov težko ker nam socijalistom pač primanjkuje tuintam povsem zmožnih zastopnikov. Toda ne ustrašimo se zaradi te-ga! Sotrpini, delavci, mali obrtniki in urugi l Nastopimo složno na dan vo-ltve 3. majnika! Ne iščimo si časti, ampak resnega dela in nastopa, če prav s pomanjkljivim številom izvoljenih naših socijalističnih kandidatov! Na delo za prospeh revnega ljudstva v občini!
*
Iz Tržiča. Vse Je pri nas, vse Je za nami, 400 strokovno organiziranih, toliko teh, toliko onih, tretjeredaikov Imamo toliko, skratka vse je naše, Je bflo In bo naše. Taka so poročila Iz Tržiča. Človek, ki « o razmerah prav nič poučen, bi mislil, da je cel Tržič en sam velikanski klerikalec, ki ga na vrvici vodi, če ne drugi, tedaj gotovo Luka tam iz goše. Pa pride Delavska zveza in postavi kandidatno lista in propagira, da mora iztrgati občino Jz rok kapitalizma In buržoazlje in verižnikov in izkoriščevalcev delavskih žuljev. Ne pave pa tegale: župan tržišid je g. Franc Ahačič, fu-žtaar In pristaš SLS, ki je iz usmiljenja do svojega sina postavil 3 delavce na cesto, da je dal njemu celo hišo za stanovanje, ki jo je najel od cerkve, sam pa ima še 2 hiše'. Občinski svetovalec j« duhovni svetnik
Potokar, velik prijatelj In zagovornik de« lavskih koristi, ki je dal ubogim vdovam brez strehe prvo nadstropje župnišča, kjer Je 5 sob, brezplačno na razpolago. Občinski blagajnik je g. Peter Gregorc, najzvestejši zakonski mož v Tržiču, bivši predsednik Orlov in vnet zagovornik delavca ter somišljenik SLS. Občinski možje so dalje g. Niko Ahačič, SLS, krajni šolski nadzornik; ki v svoji zmožnosti prekaša marsikoga, kajti račune in vse mu piše njegova žena. G. Goljmajer, ki ga vsi dobro poznamo kot moža velikih talentov, je isto« taieo pristaš SLS. In tako dalje to dalje. Torej tovariši iz delavske zveze iz čigavih rok hočete iztrgati občino? Ali ni bila V, vaših rokah, ali niso vsi dosedanji občinski odborniki možje, ki sveto prisegajo na vaša politična načela? Zakaj niso tl možje delali za vas In vaše zahteve? Dajte nam stvarni odgovor, ki bo držal, pa vsi socili-listi z vami volimo. A zastonj ga čakamo, kakor bi zastonj čakali na zboljšanje plač, če bi Jih regulirala Delavska zveza. Saj vemo, kako Je s spomenico pred 10 dnevi, ki smo jo predložili predilnici. Nič si ni upala Delavska zveza pod vzeti, naprosili ste nas — rdečkarje, da smo ml v imenu J vseh nastopili. Vsem, ki hočejo rezumeti, kličemo, delavski želodec poznaj samo ena pesem, to je, lačen sem in ta edina nal nas družj to združi vse brez razlike.
Koroška Bela. Volilna skrinjica Jugo« slovanske soclal-d etn okra tktoe stranke na Koroški Bell je druga. Nosilec kandidatne liste je Janez Jenko, posestnik to tovorni« Ski delavec na Javorniku, 59. Delavci, malt posestniki, mali obrtniki ta uradniki, Vaše skrinjica je druga 1 Torej ne dan 3. maje vrzite vsi kroglice v Skrinjico Jugoslovan« ske socijalno - demokratske stranke!
Sv. Benjamin v Halozah. (Seje občinskega odbora; zadnja pri občinskih volit« vab.) Dne 28. aprila (na dan Sv. Pavle od Križa) J« Imet občinski odbor sejo • sled«« čim dnevnim redom: a) Citanje rap. rad« nje seje; b) Imenovanje častnih občanov, to c) slučajnosti. Občinski tajnik Suhopiefi« n& prečita zapisnik, ki Je odobren brce ugovora. Nato prevzame besedo župan Ml« ba Nadlega ter pravi, da to najvažnejše točka današnje seje Imenovanje častnih ob« čnov. (Splošno mrmranje.) Na doieo h) ih roko opeva zasluge, ki jih Jm« aa občina gospod dr. P. Iz Ptuja In končno predlaga, da se velezaslužnega gospoda imenuj« častnim občinam. (Vat odborniki se vseda« jo; preje so namreč ls dolgočasnosti bodili po sobi gor in dol.) Ko je župan Nadleg« otvori) debato, se oglasi k besedi odbornik Franc Koruznik; pravi, da on kot htvM Na4 komisije za rekvlrtranje, Id Je med vojno Izvrstno funkclionlrata, pozna prav dobra zasluge gospoda doktorja, ki je posebno z« Haložane vel&o dobrega naredili Zato pod« pira županov predlo«. Besedo prevzame nato odbornik Ivan Poštenjak, ki to bi štiri leto na fronti. Ta pr»W, da je hi se-san)! občinski odbor Izvoljen leta 1911. t l pred desetimi leti. Prihodnje dni se vršijo občinske volitve, pri katerih bo govoru« ljudstvo, ono ljudstvo namreč, ki najbolj« pozna zasluge ljudi, ki so Imeli pri rekvlah cijah besedo. Predlaga, da se imenovanje častnih občanov odloči — bts auf \veiteres, (Večma odbornikov ploska.) Zupan hoče govoriti, a mora umolkniti, ker vsi odborniki kričijo in zahtevajo glasovanje o Po« štenjafcovem predlogu, župan v veliki zsh dresi stavi predlo« na glasovanje; za Po« žtenjakov predlog Je glasovalo dvanajsž odbornikov, štirje pa proti. To se pravi, de gospod dr. P. ne bo častni občim, ker vi novoizvoljenem občinskem odboru bo še več Poštenjakov, ki bodo trnek za korist« nejše stvari smisla In posla dovolj ter boda take vrste Imenovanja častnik občanov en« kraž ra vselej odpravili! — Pepe NagaJJ« vec.
Ko prečitate „Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem!
Hftiitumi vestnik.
Ga. Irma Polakova kot M. Nitouche. Udruženju gled. Igralcev se Je posrečilo pridobiti našo priljubljeno jubilantko-roja-kinjo, da nastopi v korist »Udruženja« v sredo dne 4. maja v opereti »M. Nitouche«. Da bo dobila predstava izrazitejše lice, sodelujejo v veliki meri člani dram. gledališča med njimi daine: Danilova, Pregarčeva, Vera Danilova, Rakarjeva, ter gg. Danilo, Rogoz, Plut, Drenovec, Železnik 1. dr. — Predprodaja vstopnic se prične v nedeljo, radi večjih izdatkov v nekoliko povišanih cenah.
»Zrnje« štev 21 hna sledečo vsebinoI Al. Petofy — AL B.: Koncem septembru.
—	Potres. — H. Druzovič: Nacijonalrm glasba. — Anton Ivanovič — Mecger: Le« Nikolajevič Todstoj. — Za narodno gledališče v državi.
Katalog
ŠTAMPILJK
ANT. ČERNE*
LJUBLJANA
troJU
S
if
ftaake
sssm
IJšJBfLJJif€Jlt Prešernove ulice št« £•©„ w testRim £©sl©pfsi.
Brs©javni fiSSlev:	KREUir	g,JKBLiAflR. - T&iefcn M. 40 in «57.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eakompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- iu inozemstvo, safe-deposits itd, itd.
Prip©r©£a se tvrdk
VstleSna er, a r a se c i | a.
: Josip Peteline,
Petra
it. 7,
srsssasts&K vsza&SB&Kf. */» -Ksrrar-.- %
Uubiiana,
Popravila se s^režeresajo.
edina tovarniška zaloga
s&valtoih strejev v vseh opremah, iKEferiiaS in šEvriba pFeeS-
V©|sta, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-VeElelna prantiia steme, igEe* ©B|g na drobno in debelo. VbEIeIcs ssrancija! :-----Zi-—~--rzr: Ugodni plačilni pogoji.
ssaEBgBMOBBBBSBsaBEam^BaBaas
lili i iii
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite ve-’ 's v tovarni za slamnike in batni-c
mmuo CERAR,
v S lobu, pošta 0«B28is fri Lilijani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Tcršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno ua razpolago. ................
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
CosuEkh>Line
I
9 vseh vrst ^
CIRIli SiTAI2
.SV LJUBLJANA S»A/ ?e*ra> ce»f
g S O)
za celo kraljevino SHS.
T v o r n i c:
Stanz, Kindberg, Semmering, Schottv/ien, Puchberg, Ausee-wiesen etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog:
Lilijana, isil, H Sad, im
K. !
Vsakemu potniku, ki je : namenjen potovati v :
Ameriko, se priporoča, §	_	,	,	_	,
da se v svrho izognitve j Paroplovna otuifca v Irstu
nepotrebnih potov in = prevaža potnike v juSno in severno stroškov za vsa pojasnila | Ameriko z najmodernejšimi brzo parniki glede potovanja pravo- § redno trikrat mesečno. Pojasnila - - časno potrudi. - •• = d a j e in vozne liste prodaja:
QI	¥	MPTFT	glavni zastopnik za Slovenijo
i3IiTlviv	i	Lv)	v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
jmraraaaiM emj^T^raeaMig^JEaPiSiiBiga
damo iisIopbIto za:
pisaigi stroj
ilill
tainoMiii apatat
veletrgovina mavca,
pUtortltašU
Ima tvrdka
r*-
Zdravnik
med. dr. F. Grover
se je iz svojega znanstvenega potovanja na Dunaj i. t. d. vrnil ter zopet redno ordinira vsaki dan popoludne
Ljubljana, Miklollčevo cesta 6 za sireče boiesni:
notranje (klinika prof. Ncusstr, Ortner, Chvostek); klrurglfne (klinika prof. Eiselsberg, Hochenegg); lenske (klinika prof. Chrobak, Schanta, Wetbcl, Franz); uiesne (klinika prof. Pollitzer, Aleiander); oiaina (klinika prof. Schnabel, Fuchs); nosno In vratno (klinika prof. Chiail, Hajek); kotno In spolno (klinika prof. Kaposi, Neumann, Finger, Richl); otroSko (klinika prof. Monti, FrChvvald, Escherich, Piiquct).
Var  ..................
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
THE itIM Co., Ljubljana
ScIenliitrgoTSi ni. 7/1. In GrftdiAče 10.
Modema mina »mika la m prale
iniHft: Zopet 1
ogromno pošiljatev ||| manufakture narav- (8® nost iz inozemstva W je prejela tvrdka C.« K. Sternecki v Celju, jH
IrTsicer volne, cefirje, tiskanine, efamina, batista za ženske obleke, sukna kair.carna in hlačevinc za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvillia, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razer.tega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških In fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, w pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.	220	ES3
Hustrova.nl cenik zastonj 1	Na	debelo	samo v 1. nadstropju 13
VELETRGOVINA TJ QTT?MFflKT CEFE ST> 814’ Razpošiijalna	O 1	Slovenija.
Iz Havre v Ameriko samo '6 dni.
Edina najkrajša črta preko Iiavre, Cherbouig in Ant-
v/erpen v Newyork. Vo?ne listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana potovalna pisarna
Ivan Kraker v Ljubljani
Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej.
aJKL
mmi-
Zensko zdravilišče
toplice Dobrna pri Celju.
Akratoterma 37 0 C. izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, želez-nati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli v vročem zraku. Krasen park. Smrekovi gozdovi. Divni izleti. Nikdar megleno!
Vojaška zdraviliška godba. Sezija: Moj —Oktober.
Prospekti zastonj pri upravi kopališča. Airtomobilna zveza Celile - Dobrna. ~
Gričar & Mejač
LfubSfana, Prešernova ulica 9.
Naiveeia zaloga izgotovljenih oblek za gosp ode, dečke in otroke.
Blago za obleke in plašče.
Čiiiete m iseii se igetavija ietna im wtll8.
Konfekcija za dame.
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele?
Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
A. RASBERGER,
Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.)
Mehanifna delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
■3
žjMSsss&m
Jugoslovanski kreditni zavod
Harilin trg žtev. 8.
Woifova ulica štev. 1.
E« I 2T.
 	_	¥	Ljubljani.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLJNJI LENDAVI.
Po£lnl iekouni	«ev.	11.3*3. Teleton i«.«. S4.	nasiev:	Jugos^m^red.t,	W«bS!»a.
SPREJEMA hranilne vlogo En vloge na tekofi račun Ser lih obrestuje po
Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi
ir* 4
o
"IH
Hranilne vloge z odpovednim roKoni se obrestujejo po dooovoru.
Čistili brez odbitka. iMenilubilanski vlagatelji dobe poitne poloinice.
tanili pit«Ul teti: 1Z8.OflD.MO	ti. —-	tist® itemita 2 i pl uiti
i j •	- i	Jn okrpriitivp	na vsa	tu-	in	inozemska mesta.	— Daje posojila
Izdaja ceke, nakaznice in akreditive	na vsa	tu	m	skladiščih.
na vknjižbo, poroštvo, vrednostne	papirje	m	na	blago lezece v	jav
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
.Odgovorni urednik: Jak. Vehovec«
Izdaialell: Ivan Mlinar?.
Tisk ..Učiteljske tiskale y. Ljubljani,