Poštnina plačana ▼ RotovfnL LJubljana, torek 11. februarja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št. 440. Celje: Kocenova ul. 3 Telefon it. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt .ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Schober o Rimu Kancelarjev govor na novinarski proslavi — Vesti o rimskih pogajanjih so zelo pretirane — Poročilo par- lamentu Dunaj, 10. februarja, g. Na nocojšnjem slavnostnem plesu ob priliki 60-letnice obstoja znane novinarske organizacije »Concordia« je povzel besedo zvezni kancelar dr. Schober, ki je v glavnem govoril o dogodkih v Haagu, o svojem potovanju v Rim in končno o delu novinarjev. Glede haaške konference je izjavil, da je del tiska prinašal vesti o težavah v Haagu, ki niso razumljive, ker so bili vsi dogovori v Haagu javno objavljeni. Avstrija ima sedaj prosto pot do posojila, kar bo po ratifikaciji pogodb gotovo tudi z uspehom izrabila. Najvažnejši del kancelarjevega govora se je nanašal na potovanje v Rim, pri čemer je dr. Schober ostro nastopil proti gotovim domačim in inozemskim vestem o namenu tega potovanja. Razširile so se vesti, ki so razburile javno mnenje in nekatere zunanje države z očividnim namenom, da bi rušile krvno sorodstvo Avstrije in Nemčije ter podrle komaj navezano razmerje z Italijo. Dr. Schober je izrazil prepričanje, da avtorji teh vesti ne bodo prišli na svoj račun. »Kdor me pozna, dobro ve, da bom storil vse za čast naše države in da si ne dam omajati ljubezni do nemškega naroda. Moja pot v Rim je bila avstrijski uspeh, ki ga je bilo mali republiki želeti in ki bo s skorajšnjim potovanjem v Berlin še izpopolnjen.« Končno je dr. Schober čestital prirediteljem na jubileju in pozval vse novinarje, naj mu pomagajo pri težkem delu za obnovo. Dunaj, 10. februarja, AA. Po poročilu Korbiroja je za jutri popoldne sklicana seja glavnega odbora parlamenta, na kateri bo avstrijski zvezni kancelar dr. Schober poročal o svojem potu v Rim. Politična preorijentacija v Španiji Po diktaturi se je španski narod politično usmeril na levo - Primo de Rivera snuje stranko diktature Pariz, 10. februarja, s. General Ro-inanones je podal na poti v Pariz so-trudniku »Peticiona« izjavo, v kateri pravi med drugim, da je španski narod politično po diktaturi usmerjen na levo. Diktatura je dala v Španiji pobudo za nove napredne in svobodomiselne ideje. General upa. da bo ministrski pred-sednih Beremruer ostal na krmilu in organiziral volitve. Le eno sredstvo je še. ki bi lahko rešilo monarhijo v Španiji, in sicer konstitucijonelna monarhija po zgledu Anglije ali Belgije. Romano-nes ne veruje, da bi bila v Španiji mogoča nova diktatura, vendar se tudi tega ne more trditi z gotovostjo. Madrid, 10. februarja. AA. Bivši španski diktator Primo de Rivera, ki je odpotoval na oddih v San Remo, je pismeno obvestil vse člane bivšega parlamenta. da ie ustanovil z ministri bivše vlade stranko, s katero bo nastopil pri volitvah in skušal braniti uspehe diktature. Madrid, 10. februarja. AA. Sanchez Guerra bo ustanovil stranko ustavne zveze, h kateri bodo pristopili, konzer-vativci. liberalci in republikanško-soci-alistična skupina Alvareza. Komunistični izgredi v Belfortu Velika stavka kovinskega in predilniškega delavstva — Krvavi spopadi s policijo — Komunistični vodja Cachin ranjen Pariz, 10. februarja. AA. Današnji >Matin« poroča, da je v metalurgijskih in tekstilnih tovarnah v Belfortu izbruhnila stavka. Odbor stavkujočih je povabil iz Pariza komunističnega vodjo poslanca Cachina, da predseduje napovedanemu mitingu. Na postaji je vlafk. v katerem se je pripeljal Cachin, sprejelo 100.000 ljudi, ki so hoteli spremiti Cachina v mesto. Tega policija ni dovolila ter je hotela množice raizgnati. Zato je prišlo do spopadov. PTi katerih je bil ranjen na obrazu tudi sam Ca- chin. Čeprav ranjen, je Cachin vendarle imel napovedani govor, v katerem je med drugim poudaril, da vse stavke izvirajo iz političnih, a ne iz gospodarskih razlogov. Ker je kazalo, da utegne priti do novih izgredov, je intervenirala policija, ki je aretirala 20 oseb ter jih izročila sodišču. Pariz, 10. februarja. AA. V Tourni-ques v severni Franciji je prišlo včeraj do velikih komunističnih demonstracij. Policija je aretirala 5 oseb. Atentat na grškega delegata v Sofiji Član grško-bolgarske .nešane komisije Papadakis bi bil skoro postal žrtev doslej še nepojasnjenega atentata Sofija, 10. februarja, g. Neznan storilec je skušal izvršiti atentat na člana grške mešane komisije v Sofiji Papada-kisa. Ko se je Papadakis vrnil zvečer v svoj urad in prižgal luč, je padlo iz nasprotne hiše par revolverskih strelov, ki pa delegata k sreči niso zadeli. Storilca še ni bilo mogoče izslediti. Beogra, 10. februarja, p. Iz Aten poročajo, da je davi list »Le _ Progres« objavil senzacijonalno poročilo iz Sofije o poskušenem atentatu na g. Pa-padakisa, grškega delegata v mešani bolgarsko-grški komisiji v Sofiji. Podrobnosti še niso znane, ker je vsa zadeva zelo tajinstvena. Grški delegat Papadakis je včeraj delal v svoji pisarni v Ulici carja Borisa. Zvečer, ko je prižgal luč. je naenkrat počil strel s poslopja, ki se nahaja nasproti pisarne. Revolverska krogla je razbila šipo na oknu pisarne ter udarila v pisalno mizo Papadakisa. Po srečnem naključju Papadakis n,i bil ranjen. Takoj nato je Papadakis tele-fonično pozval šefa policije, ki je izvršil priskavo. Ugotovili so, da je bifl strel oddan iz hiše Bolgara Kilova. Vzroki tega poskušenega atentat, ki je izzval zelo veliko senzacijo v diplomatskih krogih, še niso znani. Volitve v rumunske okrajne svete Bukarešta, 10. febr. g. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, so se končale okrajne volitve z veliko zmago vladne večine. 82 odstotkov članov okrajnih svetov je narod-no-zaranističnih, 14 odst. pa liberalnih. V Transilvaniji in Banatu ni dobila nobena opozicijska stranka zakonite petine glasov. Nobena izmed opozicijskih strank ni dobila v nobenem okraju absolutne ali relativne večine. Za Kutjepovom nobene sledi Pariz, 10. febr. AA. Preiskava v zadevi generala Kutjepova se ni premaknila z mrtve točke. Indiciji, ki jih je dobila policija, si drug drugemu nasprotujejo. Sedaj se je javil neki četrti očividec, da je videl znani sivi avtomobil, na katerem je sedel poleg šoferja policist, kako je vozil v smeri proti Trocaderu. Včeraj se je vršila v predsedništvu policije konferenca, kjer so ugotovili, da se preiskava ni premaknila z mesta. Fochova zapuščina Angliji Pariz, 10. febritaria. AA. Maršal Foch ie zapustil majhno hišico v vrednosti 60.000 frankov, ki jo je imel na Angleškem, angleški državi. PODMORNICE NA DNEVNEM REDU Razorožitvena konferenca bo danes na plenarni seji razpravljala o vprašanju podmornic — Konferenca se bliža odločilnemu stadiju Kardinal Pacelli prevzel posle Rim, 10. februarja. AA. Snoči je imel kardinal Gaspari v svojem stanovanju s kardinalom Pacellijem razgovor, ki je trajal dolgo v noč. Davi ob 8.10 je prišel mesto kardinala Gosparrija v njegov urad kardinal Pacceli. S tem je bilo jasno, da je on prevzel posle prvega državnega tajnika v Vatikanu. Kmalu za tem je kardinal Pacelli šel v daljšo avdijenco k papežu. Po avdijenci se je ponovno vrnil v svoj urad. Francoske državne finance Pariz. 10. febr. AA. Francoski ministrski svet je pooblastil finančnega ministra, naj plača v avtonomno amortizacijsko blagajno iz proračunskih presežkov 2 milijardi frankov, ki se bodo uporabili za amortizacijo francoske rente. Nadalje je ministrski svet imenoval Cayla za generalnega guvernerja na otoku Madagaskarju. Nemški parlament odobril Youngove načrte Berlin, 10. februarja, s. Državni zbor je sprejel sedai tudi ostale Youngove zafarne in sicer zakon o izpreniembi zakona o državnih železnicah in zatona o državni banki. Berlin, 10. februarja, g. Pomorska razorožitvena konferenca v Londonu je dospela v tretji teden pogajanj, ki bodo najbrže za končna rezultat odločilnega pomena. Predlogi, ki so bili stavljeni pre tekli četrtek, so, kakor se je sedaj izvedelo, samo izvleček iz ameriške spomenice. ki vsebuje še dalekosežnejše predloge posebno glede bojnih ladij. Kakor se zatrjuje, se je v zasebnih razgovorih že posrečilo doseči sporazum, tako da se splošno računa, da bodo zapletena pogajanja zaključena uspešno. London, 10. februarja. AA. Uradno se objavlja: »Jutri se sestane plenarna seja konference, ki bo razpravljala o vprašanju podmornic. Seji bo predsedoval ministrski predsednik Macdonald. Angleško stališče do vprašanja podmornic bo obrazložil prvi lord admiralitete Alexander. Danes so se vršili razgovori med delegati in strokovnjaki.« London, 10. februarja. AA. Na seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald na povabilo Baldwi-na poročal na kratko o razvoju dela pomorske razorožitvene konference. Macdonald je povedal med drugim: Konferenca se je sestala šele potem, ko je bilo pripravljenega še precej važnega materijala. Konferenca je že toliko napredovala, da razpravljajo delegacije o podrobnosti raznih zahtev. Angleška vlada je ravno zategadelj pripravila memorandum, v katerem je obrazložila svojo politiko in svoje stališče do razorožitvenega vprašanja. Ta dokument je bil objavljen v sporazumu z delegati dominionov. Izvleček spomenice je bil objavljen v časopisju, da se obrazloži tudi javnosti stališče angleške vlade. Ravno tako je objavila ameriška delegacija kratek pregled svoje- ga stališča do vprašanja pomorske razorožitve. Macdonald je nadalje naglasih da želi pojasniti, da je bila angleška spomenica objavljena brez kakega predhodnega dogovora s katerokoli drugo delegacijo. Ministrski predsednik je zaključil izjavo, da je konferenca napredovala na vsej črti. Snowden o oboroževanju London, 10. februarja- AA. Snoči je londonska rad i :> postaja razširila po Zedinjenih državah in Kanadi govor zakladnega ministra Snovvdena o ogromnih bremenih, ki jih morajo prenašati narodi za oboroževanje-Snowden je v svojih izvajanjih naglasil važnost londonske konference, ki naj učvrsti občutek varnosti med narodi in reši svet neznosnih bremen za oboroževanje. Ves svet izda za oboroževanje 901)0 milijonov funtov šterlingov (nad 2000 milijard Din) na leto. Evropa je udeležena na tej ogromni vsoti s 60%, Zedinjene države z 20% in ostali svet z 20%. Oboroževanja izzivajo vojno in vzdržujejo vojno miselnost. Z vojno s? doslej ni ničesar rešilo. Vojna je bila le igra. v kateri so izgubili ravno tako premaganci kakor zmagovalci. Nato je Snovden očrtal posledice svetovne vojne in naglasil, da je narastel angleški vojni dolg na več ko 7000 milijonov funtov. Angleški davkoplačevalci plačujejo za ta dolg 350 milijonov obresti na leto, ne da bi se dolg bistveno zmanjšal. Po sedanjem amortizacijskem načrtu bo Anglija potrebovala 140 let, da bo poravnala to ogromno vsoto. Angleški davkoplačevalci morajo plačati na račun vojnega dolga 1 milijon funtov na dan, 40.000 funtov vsako uro in nad 600 funtov (170.000 Din) vsako minuto. Da se poravna dolg, mora delati leto za letom dva milijona angleških delavcev. K temu je treba prišteti še 115 milijonov funtov za armadne izdatke, 56 milijonov za vojne pokojnine. Tri četrtine angleških davčnih dohodkov gre za izdatke minule vojne in za priprave na prihodnjo voino. Angleži so najbolj obdavčen narod na svetu. Povprečno je obdavčena angleška družina letno za okrog 100 funtov. Kljub temu ima Anglija več ljudi zaposlenih ko pred svetovno vojno, kar mnogo govori za finančno in industrijsko moč angleške države. Koliko več. je zaključil Snowden, bi Anglija lahko koristila blagostanju in sreči sveta, če bi svojo gospodarsko moč lahko vporabila v napredek človeštva namesto v barbarske vojne svrhe. Nov francoski predlog o omejitvi vojne s podmornicami Pariz, 10. februarja g. Razprave na jn-trajšnii plenarni seja pomorske razorožitvene konference se bodo v prvi vrsti nanašale na vprašanje podmornic. Francija ie pripravila za omil.ienje vojne s podmornicami nov predlog, kj se precej razlikuje od takozvane Rootove konvencije z wa-chfngtonske ra-zorožitvene konference. Določbe Rootove konvencije, ka bi bile znatno omejile pravi učinek vojne s podmornicama, svoiečasno niso bile uveljavljene, ker jih vlade niso ratificirale. Francoski predlog gre sedaj za tem, da bs odgovornost za napad podmornice na trgovsko Iad';o ne zadela poveljnika podmornice, kakor zahteva Rootova konvencija, temveč dotično vlado. London, 10. febr. AA. Francoski zunanji minister Briand je vrnil včeraj ob 5. popoldne obisk Stimsonu, ameriškemu drž. tajniku, s katerim je razpravljal o vprašanju podmornic. Senzacijonalna ameriška ponudba Newyork, 10. februarja g. Američani so pripravili za londonsko konferenco senza-cijonalen predlog. Zatrjuje se namreč, da je stavila Amerika Angliji predlog, da bi obe državi demontirali po 4 dosedanje vojne ladje in mesto njih zgradili samo po eiw» novo najmodernejšega tipa. Češka sodba o »katoliški fronti" Zanimiv članek v brnskih „Lidovih Novinah" - Katoliška fronta in hrvatska inteligenca Beograd, 10. februarja, M. »Lidove Novine« pišejo pod naslovom »O katoliški fronti v Jugoslaviji« med drugim: »Italijanski in dunajski tislk prinašata v zadnjem času neprestano vesti o proti-katoliškem kurzu v Jugoslaviji. Izmišljene vesti frankovcev v inozemstvu niso izzvale več odmeva, zato je bilo treba izmisliti novo gesilo. Tako so našli parolo, da je v Jugoslaviji katoli-čanstvo .v nevarnosti. V Ljubljani, kjer je politično središče klerikalizma, se nahaja tudi generalni štab sedanje katoliške fronte. Ta Ljubljana bi hotela v času političnega miru prevzeti v svoje roke politično vodstvo ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Hrvatski, ki se je v zadnjih desetletjih s težavo osvobodila klerikalnega varuštva. To je edina stranka, ki se praktično ni odrekla vmešavanju v razvoj sedanje Jugoslavije. Katoliška fronta v Jugoslaviji, ako se posreči njena ustvaritev, bi bila pro-tijugoslovenska. Obstoja čimdalje večja nevarnost, da bi se separatistično plemenska fronta izpremenila v versko fronto. Narodno zavedni elementi v Hrvatski čutijo to nevarnost in se upirajo klerikalni ofenzivi, toda večina politično desorijentirane hrvatske inteligence stoji ob strani ter prepušča svoje mesto in s tem tudi politično ter kulturno ini-ci.iativo eksponentom cerkvene politike. življenske tragedije mladine v Zagrebu Prostovoljna smrt mladega obrtnika — Poskušena samomora 16-letnega dečka in 19-letnega dekleta — V pijanosti zmrznil Zagreb, 10. februarja, n. Danes je bil v Zagrebu zopet dan samomorov. Popoldne ob 1. se je ustrelil z revolverjem mesar Stepan Spevec. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je v najhujših mukah umiral celi dve uri, dokler ni ob 3. popolne izdihnil. Cemu je šel mladi, komaj 26 let stari obrtnik v smrt, se dosedaj še ni moglo ugotoviti. V Našički ulici se je poskušal zastrupiti z octovo kislino 16 letni čevljarjev sin Zvonimdr Lovrenčič. Popil je pol decilitra octove kisline, ker pa so dečka še pravočasno prepeljali *v bolnico, so ga zdravniški rešili smrti. Lovrenčič je zapustil pismo, ki ga naslavlja »za javnost« in v katerem pravi, da je prišel iz Nove Kapele, da najde smTt »u belom gradu Zagrebu«. Pisava je sredi pisma prekinjena, ker je popil strup menda prej, nego je spisal pismo. Deciliter octove kisline je zaužila danes tudi 19 letna služkinja Ljubica Petraš. Prepeljali so jo v zakladno bolnico. Njeno stanje je sicer zelo težko, vendar pa upanje na rešitev ni izgubljeno. Razlogi njenega čina niso znani. Zagreb, 10. februarja, n. Davi so našli poleg neke gostilne pri Maksimiru mrtvega čevljarskega pomočnika Adolfa PaVlušo. Pokojni je včeraj v dotični gostilni popival; ko je zapustil lokal, se je v svo.ii vinjenosti najbrže zgrudil v jarek poln vode. iz katerega pa se mu je še posrečilo izvleči. Ker pa je bil le preveč omoten po alkoholni pijači, je moker, kakršen, je prišel iz jarka, ob njem zaspal. V hudem mrazu, ki je vladal v pretekli noči, mu ie obleka docela oledenela in je Pavluša zmrznil. Prva seja Glavnega sanitetnega sveta Beograd, 10. febr. AA. Glavni sanitetni svet kraljevine Jugoslavije je imel dopoldne prvo plenarno sejo, na kateri je brla izvršena razdelitev v odseke. Na seji so bili vsi člani sanitetnega sveta razen dr. Hamdija Karamehmedoviča, ki se je opravičil z boleznijo. Sejo je otvoril minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinkovič. Pozdravil je prisotne člane glavnega sveta ter jim v kratkih besedah zaželel uspešno delovanje. Za predsednika sveta je bil izvoljen dosedanji predsednik sanitetnega sveta umirovljeni profesor medicinske fakultete prof. Milan Jovanovič Batud. V odsek za znanstvena higijenska preiskovanja ter za zakone ki pravilnike je bil izvoljen med drugimi izredni profesor medicinske fakultete v Beogradu dr. Matija Ambrožič. Kriza poljskega parlamenta Varšava, 10. febr. g. Sejmu grozi zopet težka kriza, ki izvira iz napetosti med opozicijsko večino v sejmu in vladnim blokom. Predsednik vladnega bloka polkovnik Sla-vek je na seji bloka predlagal resolucijo, ki trdi, da je črtanje dispozicijskih fondov v proračunih notranjega in zunaj ©p a ministrstva posledica vpliva inozemskih agen-tur. Ker sejmski maršal ni ničesar ukrenil proti temu vplivu, mora vladni blok odkloniti odgovornost za dogodke v sejmu. O tej resoluciji, ki bi utegnila imeti težke notranje politične posledice, se trenutno še razpravlja in še ni bila sprejeta. Deputacija prekmurskih županov v Ljubljani Ljubljana, 10. febr. d. Nocoj ob 22. je prispelo v Ljubljano z mariborskim potniškim vlakom 40 županov iz Prekmurja, ki jih vodi mestni načelnik murskosoboški g. Benko. Odposlanstvo se bo zglasilo jutri pri banu inž. Sernecu, da mu razloži in tudi na zunaj manifestira iskreno željo vsega prekmurskega prebivalstva, da se ohrani in pcdržavi popolna neokrnjena realna gimnazija v Murski Soboti, ta najvišji kulturni zavod v slovenski pokrajini, ki je pripadala nekdaj Madžarom. Seja ministrskega sveta Beograd, 10. februarja, AA. Danes je bila seja ministrskega sveta od 12. do pol 14. ure pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živko-viča. Na seji je poročal zastopnik ministra zunanjih poslov minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi o dokončnem sporazumu z Bolgari glede dvolastniških posestev ter reda in mira na meji. Ministrski svet je vzel poročilo na znanje. Razen tega so na seji razpravljali o tekočih poslih. Skrb Nj. Vel. kraljice za siromasno deco Beograd. 10. februarja p. Nj. Vel. kraljica Marija je izvolila nakazati stalno mesečno podporo po 5.000 Din sarajevski ženski polikliniki za prehrano slabotne in siromašne dece. Enako vsoto ie nakazala tudi šolski polikliniki za žensko deco v Kragujevcu. Nj. Vel. kraljica Marija vzdržuje aH podpira slične institucije tudi v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Skoplju in Sarajevu ter; izdaja v to svrho 350.000 Din na leto. Kosovska železnica za silo popravljena Skopi je, 10. febr. A A. Vsa poškodovana mesta na progi Skopije-Kosovska Mitrovi-ca so popravljena razen pri km 32. Na popravljeni prorvi oovo.ini konflikt med Parirom in Londonom: Franci ia fe skušala s podmornicami, tem usoeš-nim »orožjem siromašnih« uveljaviti se vendarle napram angleška pomorski premoči. V Sredozemskem morju pa se hoče Italija uveljaviti napram Franciji. Italija se je uživela v stare rimske tradicije in se ji zdi mak) častno da napram Angliji teT Franciji njena oomorska sila tako mak) pomeni. Ako W se italijanska mornarica povečala na paritetno razmerje s francosko, bi bila to stvarno velika prednost za Italijo, zakaj francosko vojno ladjevje se nikdar ne bo moglo v toliki meri koncentrirati samo v enem morju, da bi se moglo računati kot celota. Zato Francija na pariteto ne more pristati, ako se noče izpostaviti nevarnosti, da k) o Driliki Italija prevlada in jo odrine od severne Afrike. k:er )e v Tunisu ostal še neprijeten spomin na medsebojno tekmo. AH tudi če bi se Italiji posrečilo doseči pariteto ali celo maritimno premoč nad Francijo, bi njena Domorska pozicija v Sredozemskem mor ju s tem še ne bila prav nič zadovoljna. Na obeh vratih, ki odpirajo in zapirajo pot v Sredozemsko morje, stoje angleške straže, in lahko rečemo, da skoro nepremagljive Gibraltar ter Sues ne pripuščata mnogo dvoma o tem. kdo je dejanski gospodar v tem morju. Kar Da bi v skrajnem slučaju še moglo ostati dvoma, ga do dobra razprši angleška pomorska postojanka na Malti. Italiji tako rekoč v hiši. Za Italijo, ki je posebno v fašistični dobi Dokazala zelo visoko leteče asoi-racije. taka pozicija gotovo ne more biti prijetna. Njena težnia gre za tem. z angleško premočjo računati kot z nespremenljivim dejstvom, kot z nekakim nujnim zlom ter se celo naslonit' na njo. svoj napor Da koncentrirati na to. da doseže enakopravnost in s pomočjo navidezne enakopravnosti premoč nad Francijo. Iz vsega navedenega pa je tudi razumljivo, kako da se je v Italiji s tak« lahkoto Dorodila kHa do popolna razorožitvi na morju. Saj bi se s tem na mah iznebila nel;ube francosko-a^He-ške oremoči na Sredozemskem morju, razorožitev v tem smislu bi Domenila dejansko olabitev Francie in Anglije In maritimno osvoboditev Italije Razoroževane na Sredozemskem morju nudi tedaj komplicirane probleme v vseh oblikah, v katerihkoli se tračne. To nam bo gotovo Dokazal tud. ootek londonske konference, ki bo ravno danes zače'a z razpravo o podmor-n;cah in ki stopa s tem iz stadija splošnih razmotrivanj v stadij raznravljanja konkretnih vprašanj. Svečana otvoritev radgonskega mostu Gornja Radgona, 10. februarja. Sprememba vremena zadnje dni, ko je bilo mnogo priprav za svečanost, je povzročila hude skrbi. Po deževju je v soboto zjutraj začelo snežiti in vsakdo je pre-kimaval, da ne bo na dan slavnosti lepega vremena. V soboto takoj v poldanskih urah se je vendar vreme spremenilo in postal je lep hladen zimski popoldan. Proti večeru se je zjasnilo in začelo zmrzovati; posušile so se vse ceste. 2e ob 8. uri zvečer je začelo prihajati na kolodvor občinstvo iz okolice, da pozdravi višje dostojanstvenike, ki so tokrat obiskali našo obmejno trdnjavico. Na kolodvoru se je zbral občinski odbor pod vodstvom tukajšnjega župana g. dr. Lenarta Boezia nadalje gasilci z bakljami, godba »Mura« ter okrog 500 ostalega občinstva. Ko je večerni vlak ob 20.45 vozil v postajo je godba zaigrala državno himno. S tem vlakom so prispeli odposlanec kr. vlade, ban Dravske banovine g. Dušan Sernec, podban g. dr. Otmar Pirkmajer, banski svetnik g. Senekovič, načelnik tehn. odd. g. Kraje, avstrijski gen. konzul iz Ljubljane g. dr. Herman Pleinert in srezki načelnik ljutomerski g. dr. Trste-njak. Odlične goste je ob prihodu pozdravil trški župan g. dr. Lenart Boezio želeč jim, da ponesejo s seboj najboljše utise. Nato je pozdravil dostojanstvenike tudi načelnik okrajnega cestnega odbora g. Janez Lančič. V kratkih besedah se je zahvalil ban g. Sernec za prisrčni sprejem z zagotovilom, da je njegov prihod ob priliki otvoritve novega mostu pomemben za obojestranski gospodarski razcvit in napredek. Nato se je podala gospoda v restavracijo g. Janka Karbaša, kjer je priredila občina Gornja Radgona sprejemni banket. že v zgodnjih urah v nedeljo pa se je začela zbirati množica ob lepo okrašenem murskem mostu. Prihajali so od raznih strani z avtobusi in tudi vlak, ki prihaja v Gornjo Radgono ob pol 10., je bil prenapolnjen. Prispel je tudi poddirektor železniške direkcije iz Ljubljane g. ing. Klodič, ki so ga pozdravili na kolodvoru občinski odborniki, izražujoč željo, da se zaradi pomanjkanja primernih prostorov železniške Staniče kakor tudi neobhodno potrebne železniške tehtnice po možnosti čim prej prične z zgradbo. Prošnja je tem bolj utemeljena, ker vlada na eni strani v Gornji Radgoni splošna stanovanjska kriza, na drugi strani pa ni v vsej Prlekiji in Prek-murju razen v Ormožu železniške tehtnice in so izvozničarji primorani svoje blago tehtati na avstrijski postaji Radkersburg, kar jim povzroča mnogokrat velike neprilike in stroške. G. ing. Klodič je z zanimanjem poslušal želje občanov in Izjavil, da jih bo uvaževal, kakor hitro bodo potrebni krediti na razpolago, vendar pa bo morala tudi občina sama prispevati precejšnji del. Banu g. Sernecu se je občinski odbor poklonil ob 9. uri v veliki dvorani občinske palače ter mu poročal o podrobnostih obmejnega prometa preko murskega mosta. Izrazil je ob enem tudi nujno prošnjo, da se dovoli obmejni promet, ki je dovoljen za sedaj samo do 9. ure zvečer, vsaj do polnoči, oziroma kakor je dovoljen na Su-šaku in tukajšnji avstrijski strani, vso noč. Točno ob 11. so ob igranju državne himne prispeli na murski most naši zastopniki ban g. Sernec, pomožni škof lavantinski g. Tomažič, podban g. dr. Pirkmajer, ministrski svetnik g. Sokolovič načelnik tehničnega oddelka g. Kraje, inšpektor tehn. odd. g. Skaberne, ki je prispel v Gornjo Radgono že v petek zvečer, tn drugi, nadalje avstrijski delegatje kancelar dr. Schober, minister trgovine in prometa g. dr. Hainisch, minister gosp. ing. Vincenc Schumy, knezoškof sekovski dr. Ferdinand Pavlikovsky deželni glavar g. dr. Rintelen in več sekcijskih svetnikov in načelnikov. Pozdravne nagovore sta imela deželni glavar avstrijski g. dr. Rintelen in podban g. dr. Pirkmajer, nato je podal tehnično poročilo, kakor smo to obravnavali že v nedeljski številki, ravnatelj dež. stavb, urada g. dr. ing. Eichkitz. Po opravljeni blagoslovitvi, ki jo je izvršil škof dr. Pavlikov-sky je izročil most prometu ter ga otvoril avstrijski prometni minister g. dr. Hainisch za njim pa je po kratkem tehničnem poročilu načelnika tehn. odd. g. Krajca proglasil otvoritev tudi ban dravske banovine g. Sernec, ki je pozdravil navzoče v imenu jugoslovenskey vlade in njenega predsednika. Končno je imel kratek nagovor tudi avstrijski kancelar g. dr. Schober, ki je izročil visoko avstrijsko odlikovanje načelniku tehn. odd. g. Krajcu. Ob igranju avstrijske in jugoslovenske državne himne je oddala častno salvo ver-žejska trška garda, na kar so visoki gostje odšli na našo stran mostu, kjer jih je pozdravil trški župan g. dr. Boezio ter jih gostoljubno povabil na zakusko v pripravljeni šotor. Opoldne so se vrnili gostje na nemško stran k banketu, ki ga je priredila v veliki dvorani hranilnice v Radgoni gradbena tvrdka ing. A. Spritzer. Razven omenjenih dostojanstvenikov so bili od naše strani vabljeni tudi lokalni faktorji kakor župan g. dr. Boezio. podžupan g. Karbaš, načelnik cestnega odbora g. Lančič, zastopnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni gosp. Schweiger, župnik g. Gaberc, carin, upravnik g. Arsenič, inšpektor fin. kontr. gosp. Dobaja, obč. svetovalec g. Mavrič in kri-ževski dekan g. Weixel. Falzificiranje kronskih bonov Zagreb, 10. febr. n. Policija nadaljuje s poizvedbami glede falzificiranja 20% kronskih bonov. V zvezi s tem je bil danes prepeljan iz šibenika v Zagreb trgovec Filipi, ki je bil aretiran zaradi razpečavanja teh falzifikatov. Tekom današnjega zasliševanja je tudi v Zagrebu trdil Filipi, da je kupil bone od nekega neznanca. Policija je ugotovila, da mora biti na svobodi, in sicer najbrže na Sušaku še neka oseba, ki še vedno razpečava falzificirane bone. O zadevi Je bila obveščena sušaška policija. Upravnik Sterrjevca Beograd, 10. febr. AA Z ukazom Nj. Vel krali« ie bil na predlo? min. za socialno politik« ln narodno zdravje imenovan ra upravnika zavoda za nm">bobie v Stenfeveu za savko baaovmo dr. Rudolf Herceg. sre-eki sanitetni referent v Petrinjl. Predavanje o nasi gledališki kritiki V vseučfliškj dvorani je v nedeljo dopoldne igralec in režiser Ciril Debevec po daljšem odlašanju le stopil pred javnost s svojim davno najavljenim in opetovano odpovedan™ predavanjem o naši gledališki kritiki. Nekoliko originalna domislica predavatelja, da v javnem nastopu izven odra obračuna s svojimi kritiki in nedavna polemika v listih, ki je obetala ta obračun, sta privabili v vseučiliško dvorano nekaj senzacije žel-mih ljudi in tudi precej ljudi iz onega ozkega kroga, ki se živo zanima za razvoj iti procvit naše drame. O. Debevec >ma sicer vsak teden po ne-kobkokrat priliko, da v svojem lastnem po-prišču prisil; kritike k ugodni oceni, vendar pa si je izbral to nenavadno pot. da obračuna z ocenami, ki se mu ne dopadejo. Zelo dvomljivo je. da-lii Je ta način umesten in da-H služi stvari, kajti jasno Je. da bo v stvari, kjer je on sam stranka, odločal čisto drus; forum, da-li kritiki pravilno vrše svojo dolžnost. V ostalem pričakujemo sedaj še druge, da sledijo g. Debevcu Na vsako krifciko bo eno predavanje proti kritikom — tako b>" se spodobilo v našem veselem času! Predavatelj je najprei naslikal tiip idealnega kritika z vsemi mogočimi moralnimi in etičnimi vrlinami ter z leks;kalnlm znanjem. da lahiko pravično tn objektivno presoja vrednost igranega komada in vrednost izvaiania Takega tipa na žalost na svetu ni. to priznava celo g. Debevec: zato samo zahteva, da bi se temu namršlienetnu idealu morali vsi kritiki kolikor mogoče približati Človek bi nrsll. da bo predavatelj kot pen-dant k temu idealnemu topu nasl kal še drugi? tip idealnega igralca ter ga istotako obložil z vsenti mogočimi talenti in na tem temelj« anaHiziral odnose obeh. Mesto tega so sc morali poslušalci zadovoljiti z enostavno u goto vit v^o. da k naša drama gotovo bližja svojemu idealu, nego so kritiki svoiemiu. Tako visi ta čisto subjektivna ugotovitev — vsaj za nekatere igralce — osamljena nepodprta v zraku. Ako bi bil predavate!:) nasPIkal tip idealnega igralca, bi morda poslušalci, ki so po dobršnem delu vztrami obiskovalci našega gledališča, videli takoj ogromno razdaljo, ka zija med tipom idealnega igralca in med tem ah' onim sedanjim igralcem, ne tzvzemši morda niti samega predavatelja. Po tej ugotovitvi je g. Debevec lepo re-doval po vrsti vse kritike glede njih kakovosti. Kalkor je zvenelo fe predavanja, je g Koblar do pičice enak prej naslikanemu idealu, s čimer seveda nočemo dvomiti nad njegovimi sposobnostmi, ki so tudi v drugem oziru priznane, saj čujemo Ime g. Ko-blarja v kombinacija s kako funkcijo pri naši drami. kadarko4i so na vidiku kake spremembe v nie vodstvu. Kako prijetno ie vedeti. da ima baš najboljšii kritik tudi kot eventualni bodoči predstojnik naiboljše šan-se! Gg. Borko in KocjarnRč na srečo nimata stičnih ambicij n;ti Sans. Prvi Je vrbutega že sam opetovano priznal, da nima globokega znanja onega tehničnega zakulisia, ki po mnenhi g. Debevca kritika tako močno približa idealu pravega kritika Tudi misli g Borko, da končna izčrpna in v vseh detajlih izdelana kritika k?'kega odrskega komada ne spada v dnevnik, kj mora le kro-nisti&no beležiti in informativno poročati o dogodkih v javnem življenju. Izčrpna scena ®e po mnenju g. Borka mogoča šele tedaj, ko je šla igra parkrat preko odra in ie s tem izgubita ono aktualnost, ki Jo zahteva dnevnik, za revilo pa je šele tedaj dozorela. O Borko, k-' pozna podrobno tehnično zaku-I'sie dnevn'ka in revije, je to že opetovano dokazoval i g. Debevcu j drutrim. toda predavatelj žal ni mogel pristati nu njegove argumente. G. Debevec ve vse mnogo bolje nego druga, med katere spada tudi g. Borko. G. Kocianffču zamerja predavatelj nlegov impresionizem, dasi je brez dvoma bistvo vsake kritike impresija. do'em. vtisk. na katero ogrodje la^ko kritik nartfza analizo igre. Jo oceni z estetlčnim merilom in ii po možnosti doda sintezo vsega. Kdor p-'še brez impresije, si mora pomagati z rutino, kar je gotovo najslabši nadomestek za impresijo, kakor nas uče vzgledi. Za dnevni Kst ie n^ ibolj važna ravno impresija. Tudi tega g. Debevec ne priznava. Mimogrede je g. Debevec omenil Se gg. Bratka Krefta in Ocviiika ter glede teh dveh ljubeznivo pr-pomn'! da ie s'ednji srcer mla®, da pa ie Bratka Krefta kljub temu že preikosc'1. G. Bratfko Kreft se živahno ndejs>tvune na nekem drugem odru in je morda na nalboljši poti, da najde vbod v dramo. Par litrov mrzlega curka na vrat ie tako zdravilno. Morda bi se Metoda g. Debevca še komu posrečila in ako H se mu. bo treba računaj s tekmecem. Tudi dva kronološko starejša kritika gg. Fr. Albrehta in fnša je rnnen'1 nredavatef: sled- njega s polnim priznanjem, prvemu oa nI mogel prizanesti. tako z. ATbrecH. kakor e. Debevec že vesta, zakai. Pri krMrlkih. ki se več ne udejstvu'ejo. ie predavatelj preskromno izpustil sebe, kar Je Skoda. Kot kritik je bil namreč ravno z. Debevec talen neizprosen mož jeklen, da so zgoraj omenjeni v primeri ž anm prava novorojena iagtnieta. Zda? je sam prišel v mlin in ie zato razumljivo, da mu je sjx>min na lastne »kritične« čase opešal. S tako kardinalno pogreSko. da ie v predavanju o krtrlcj le mimo grede omenral revijalno kritiko. ki bi morala hiti jedro njegovih razg'ab!.!ani. nasprotno pa med kritike vštel poročevalce »Jutra« in »Slov. Naroda«, k-' so opetovano rz'avali. da ne pišejo kritik, marveč le poročila in to vsestransko utemeljili, ie g Debevec le dosegel svol glavnj in na.firž edini namen, pošteno lopniti po g. Govekarju. ki se mu Je moral šele v zadrnem času tako silovit" zameriti. Predavatelj pa ie pri tem imitr' vsako mero In mejo ter le nlegnvo predavanje f»gub:lo Se tisti vide* objektivnost1 ln stvarnosti, ki se ga ie g. Debevec s po-četka vendarle nekoliko držal zaradi lokala in zaradi občinstva. Tu pa Je spustil uzde svoji osvetoželjnosti in pokazalo se je. da je svoje razglabljanje z nekolikimi nemškimi. slovenski ms, češkimi in drugimi imeni le garniral, da bi zakril svoj glavni namen: »obračunati« s svojim »osebnim nepriiate-Ijem«. Zavozil jo je s tem na polje osebnosti in po tem kolovozu mu ne bo sledil nihče Interesi drame in osebni interesi g. Debevca namreč niso istovetni. Morda se ie včasih komu tako zdelo, kakor se morda g. Debevcu še zdi. vsem drugim pa je postalo že davno jasno, da temu ni tako. Metoda g. Debevca Je priporočanja vredna. Kadarkoli bo kak igralec dobil od kritike po glavi, naj stori kakor g. Debevec: skliče naj lavno protestno zborovanje proti kritikom. To je najbol:ša pot. da pride naša drama čimpreje v budožestvene višine. __A. Z. Brzojavke predsedniku vlade Beograd. 10. februarja AA Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič je prejel brzojavne pozdrave od podružnice hrvatskega kulturnega društva »Napredak« v Beogradu od Tugo*lovenckega veterinarskega kulturnega društva. sekcija 7agreb. od Profesorskega društva, sekcija Sr'it. zatem od Saveza obrtniških udružemi VTbacke banovine v Banjaluki. od gospodarskih krovov Vrba^ke banovine v Banialuki. od kmetovalcev zemunskeea sreza fz Surčina in od muslimanov barskega sreza iz Starega Bara. Slovanska akademska zveza v Varšavi Beograd, 10. febr. M. Dne 3. t m. je bila v Varšavi seja odbora varšavske španske akademske zveze Odbor se je na seji konstituiral in pričel razvijati svoio delavnost na področiu varšavskih visok h sol. V zvezo slovanskih akademikov so vstopili Po-IHIri, Bo'gari, Cehosto^"»ki in Jugosloveni. V najkrajšem času bodo v^topTi v zvezo tudi Ukrajinci, Rusi in Malorusi. Namen zveze ie ustvaritev čim tesnejših Offnoša-jev med slovansko akademsko mlad;no z vzaieTTnvm podpiranjem in vzajemnim kulturnem delom. Poljska proslava prihoda k morju Varšava, 10. febr. AA. Poljska agencija javlja: Vsa Poljska proslavlja desetletnico dohoda Poliske na morje. V vseh mestih se vrše službe božje ter se prirejajo svečane skupščine Po mestih hodijo povorke, ki se jih udeležuje vse prebivalstvo. V varšavski kated.ali je b la svečana služba božja, ki sta ii med drugimi odličniki prisostvovala tudi minister trgovine in industrije Kwiatkowski in minister prometa Kiihn. Estonski predsednik v Varšavi Varšava, 10 febr. AA Včeraj popoldne je predsednik estonske republike g. Strand-man sprejel čkaie estonskega poslaništva 'm estonske kolonije v Varšavi. Zvečer je g. Strandmam sprejel člane d plomatskega zbora, nato pa je njemu na čast priredil >redsednik poljske republike Mošicki svečano večerjo, na kateri sta oba predsednika imela govore. V teh govor h sta poudarjala prijateljske vezi, ki spajajo obe državi. Večerji so prisostvovali vsi člani vla*fe, d plomatski zbor in zastopniki civilnih in vojašk h oblastev. Po večerji je !a zabava v dvorcu predsednika poljske epublike. Proslava desetletnice Horthyjevega upraviteljstva Budimpešta, 10. februarja, g. Ministrski predsednik grof Bethlen bo še v teku tedna predtožil poslanski zbornici zakonski osnutek, ki naj ovekoveči ob deset-letnici državnega upraviteljstva zasluge Nikolaja Hor-thyja. Zakonski osnutek, ki obstoja iz maloštevilnih paragrafov in našteva zasluge Horthyja, določa med drugim tudi ustanovitev raznih naprav in zavodov, ki se bodo imenovali po državnem upravitelju. Med drugim se bo imenoval po Horthyju novi most preko Dunava v južnem delu mesta, kakor tudi velika uradniška in delavska stanovanjska kolonija, ki jo bodo zgradili. Vlomilca v kočevsko pošto priieta? Grosup'}e, 10. febr. Orožnrki so aretirali dva sunr'jiva moža ter našli v njuni posesti 15 000 Din in nekaj vlomilskega orodja. Moža govorita tržaško narečje ter še prikrivata svojo identiteto. Najbrž sta ta dva izvršila drzen vlom v kočevsko pošto. (Glej poročilo na 3. str.) Zemeljski plaz na železniški progi Beograd. 10. febr AA. Med postajama Ja-tagan in Šarsan Vitasi ee ie odkmšilo 0 t m ob 2. uri kamenje na železniško progo pri 22 in pol km neposredno pred prihodom vlaka. Kamenje se je vsulo na železniško proffo v dolžini 50 m. Ko je privozil vlak. je udaril ob nasuto zemljo in kamenje. Lokom jtiva je skočila s tira. dočim sta w dva vagona zarila v mehko zemljo do polovice svoje višine. OcfVop nasute zemlje je trajal 8 ur. Žrtev ni bilo. Samomor mladepa vojaka Novi Sad. 10. februarja, o. Na d-vorišču kasarne le i®vršii sinoči samomor kaplar Pav'« Me r Zenra-nn v Domn za slepce izročit tu.kaj§nj.i če$kisV>-vaSki odTravniik postov dr. Vokai na svečan na-6*i visoiko češkoslovaško odi'kovan je Belega leva trpra-vnikti Ramada.novi6u Izročitev odlikovanja se le vr5:la slovesno o% prisotnost« s-leue dece. kn )e nastanjena v zavodu. Hmeljski trg 58nt*e. 10 februar'« K Tendenca stalno fvrsta. Cene 776 Ho 850 K* za hm*li l«f09-nje. 190 do 160 KČ za hmelj lanske Mine. Po ie bil-) v Zatrti žigosanih 160.000 stotov hmelja letošnje letine.