■. . ?



. *.. v;::
" .•■' ••; '
'
■■■<..
• : : . '
■ ■■ ■ ; •:
.	'	■	' - A.

■

v ■	"
••• ' . . ‘i *'	. ■
- i* . •	■

- ■
-
• ‘;V:


• . <


:• •'% s
:y'' ::


•:v


-. • ,/ >



^ !
■ ■ ^






GLASILO FL IZDAJA SIIUH^OSL UČ,AvCLV OGIOVLE ŠOLA IIEHOJA GRIJZLHJA TRLIC GLUFAJ S SVOJIMI ILili TOR JI
LLTOLLJA ŠTEVILI A JE FOSVEČALA
100-letnici
rojstva Ivana Cankarja 35-lotnici
vstaje slovanskega narola
10-letnici
roLratenja s francoski’:
r,Gstori Ste Marie aux Mineš
TRŽIČ, vaj-junij 1976
; /i M/'fa
V AMI ŽIVLJENJA SEM 3TüL
Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva. Moji modeli so oživeli. Dahnil sem vanje svoje misli, svoje sanje, svoje življenje. V areni življenja sem stal.
Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Ze slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najglobje in najčistejše hrepenenje. Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Ze slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi.
Ponos je v mojem srcu; kljub vsem naukom, opominom, očitkom, kljub zasmehu, zmerjanju in natolcevanju, je vse moje življenje služilo najvišji ideji, resnici! Kar sem videl z očmi in razumom, nisem zatajil. Resnica je posoda vse lepote, svobode, življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni.
Ivan Cankar, Bela krizantema
' r;

- 3--
Slovenska kultura, vo^na in delavstvo
Ob 100-letnici Cankarjevega rojstva še bolj kot prej prebiramo njegova dela, V svojih kritičnih spisih je zajel marsikatero plat življenja in v Beli krizantemi je spregovoril tudi o slovenski kulturi.
Čas prve svetovne vojne. Malo jih je bilo, ki se niso tresli za usodo slovenskega naroda. V gospodarski moči se še zdaleč nismo mogli primerjati z velikimi in mogočnimi narodi. Ti so nas brezobzirno izkoriščali. Z nečloveškimi napori smo si šele v zadnjih desetletjih pred vojno ustvarili svojo kulturo in čas nam je grozil, da nas stepta. Ko se suženj zave svojega hlapčevstva, se skuša otresti te sramote. Tega so se naši gospodarji bali, a morda so slutili, da se duša našega naroda že osvobaja.
Strah nas je bilo, da bi v ječah in na bojiščih pomrli tisti, ki so že začutili prebujenje v sebi, tisti, ki so se upirali suženjstvu in krivicam. Se hujša je bila bojazen, da ne bi pravilno vzgojili otrok, kajti med vojno je bilo šolstvo zelo slabo urejeno.
Pokazalo se je, da je bil strah pretiran. Kulturna sila našega naroda se je dvignila visoko, višje kot kdajkoli prej. Tudi časopisje je napredovalo in se je lahko merilo s splošnim razvojem slovenskega naroda. Umetnost? Na razstavah se je kar trlo ljudi, kupovali so umetnine in se vsaj tako reševali iz umazanega nasilja vojne in ponižanja, be nekaj let pred vojno so bile knjige med delavci in kmeti prav redke. Nenadoma je knjiga našla pot med ljudi in Cankar je poudaril, da se je ljudstvo povzdignilo k nji. Pisatelju ni bilo več treba pisati za "preprosti narod". Ljudje so se v svoji nesreči zavedali, da je kultura največje bogastvo.
Delavcu so izrabljali roke in glavo, poleg tega pa so mu. še vzeli ponos. Vendar so redki posamezniki delavcu uspeli dati boljši kos kruha in ga hkrati tudi kulturno izobraziti. Niso še dosegli vsega, a postavili so temelj za prihodnje rodove.
Cankar je povedal, da ga je močno skrbelo za usodo mladine. Toda našel je rešitev. Morda ga je tudi spomin na lastno mater pripeljal do spoznanja, da take matere, kot so naše, ne bodo
4
pustile svojih otrok v nevednosti in bedi. Njihova dolžnost je, da otrokom že od nežnih let naprej dopovedujejo, zakaj nimajo belega kruha, zakaj in od kod vsa krivica. Če bodo opravile svojo dolžnost, potem bomo - zmagovalci.
Barbka fctangi, 7»b
Cankarjeva Vrhnika'
"Vrhnika, prečuden kraj. V tihem domotožju mi zakoprni srce; ob misli nate. Kdo te je videl, kdo te je spoznal? bil so mimo, "l deli so bele ceste, bele hiše in.so šli dalje. Jaz pa sem ti p‘ gledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in od takrat je moje srce bolno po tebi."
Jako je Ivan Jankar zapisal o svojem rojstnem kraju.
Ker imam na Vrhniki sorodnike, preživim pri njih vsake počitni--ce. Tam živi tudi moja teta. Vedno se oglasim tudi pri njej. bba-ra je petinsedemdeset let in je upokojena učiteljica. Večkrat, mi pripoveduje dogodke iz svoje mladosti. Tako mi je pripovedovala čudi o Ivanu Cankarju. Svoje prvo srečanje z njim mi je opisala uakole: "Ko sem hodila še na učiteljišče, smo pripravili dijaki srečanje s Cankarjem na Rožniku. Vsi smo ga zavzeto pričakovali« Predstavljali smo si, da bo prišel v cilindru in fraku. Kv pa so se odprla vrata, je stopil med nas mož v oguljeni srajoi z zavihanimi rokavi, se usedel in nas gledal. Dekleta za menoj so šepetala, da je to Cankar. Nisem mogla verjeti. Nepremično sem zrla vanj. Cankar je opazil moje začudene poglede, ne vem ali je takrat, bral moje misli. Obrnil se je k meni in rekel;: "Gospodična, tisti Cankar, ki ga vi iščete na meni, ni na meur, ampak živi v meni." Takrat še nisem razumela, kaj mi je hotel e tem povedati. Mnogo bolje sem ga razumela šele takrat, ko sem postala učiteljica prav v njegovem rojstnem kraju."
iekoč kasneje sva šli s teto na vrhniško pokopališče. RoLa^al--mi je grob Cankarjeve matere. Tudi sama sem začutila hvaležr.cs; do nje, ki je dala slovenskemu narodu tako velikega sina.
Nuška Srečnik, 6.a
- 5 -
Mati, ti si cvet na polju
Ob ICO-letnici Cankarjevega rojstva se z občudovanjem ustavljamo ob njegovih literarnih stvaritvah, ki so močno obogatile našo kulturo o
Pisatelj se je ukvarjal skoraj z vsemi literarnimi zvrstmi, pisal je pesmi, novele, romane, kritične ocene, dramska dela, otrokom pa so najbolj dostopne njegove črtice, še posebno tiste, v katerih je opisal svojo mater»
Njegova mati je bila otrok revnih kmetov» Bila je preprosta, zelo delavna in skrbna žena. Brati in računati se je učila šele z otroki, ko so le-ti začeli hoditi v šolo. Kasneje se je lotila celo učenja nemškega jezika. Večkrat je ponoči bedela in brala knjige, kajti podnevi za to ni bilo časa.
Doma je bila z Vrzdenca. Ivan ni nikoli dobro poznal te vasi.
V eni svQ.jih črtic se spominja, kako sta z mamo stala na hribu in opazovala vas. V dolini je bila megla} videla se je le cerkev na hribu. Fiati je bila zamišljena. Njen glas je zvenel otroško, ko je rekla: "Tam je Vrzdenec."
Dan pred smrtjo se je mati spet spomnila Vrzdenca. Ivanu je že dolgo obljubljala, da mu bo nekoč od blizu pokazala to vas. Tistega dne mu je rekla, da bo treba naročiti voz. Odpeljala bi se do Vrzdenca, čeprav je bila sama tako slaba, da ni mogla stati na nogah ...
Cankar v svojih delih opisuje mater kot neoskrunjeno bitje. V eni svojih črtic je zahrepenel: "Zdaj je edino, pregrenko hrepenenje v mojem srcu: da bi bil, kakor ti, o mati, cvet na polju."
Breda Ulčnik, 7»a
Pehar suhih hrušk
Učenci nižjih razredov radi segamo po Cankarjevih črticah, čeprav še vsega ne razumemo. Meni je še posebno segla v srce čr-
- 6 -
tiča o peharju suhih hrušk.
Fiati je imela v omari poln pehar suhih hrušk. S sestro Lino sva si jih silno zaželela. Lestra je vzdihnila: "Ko hi jih zdajle imela pred saho!" Potem je malo pomislila in vzkliknila: "3aj res, ti bi lahko zlezel za omaro. Napravil bi se čisto majhnega, potegnil bi žebelj ven in odslonil desko, otipal pehar, zgrabil pest hrušk in jih natlačil v žep." Strah me je bilo tega, a vseeno sem napravil tako. Napravil sem se čisto majhnega in zlezel za omaro. Zadaj je bilo temno. Potegnil sem žebelj ven in odslonil desko. Takrat pa zaslišim sestro Lino: "Beži!" ¥ veži so se zaslišali koraki. Nekdo je zakašljal in odšel. Oba sva se oddahnila. Nato sem otipal pehar, ki je bil poln čez rob. Zgrabil sen hruške in jih natlačil v oba žepa. Desko sem prislonil nazaj in zlezel izza omare. S sestro sva šla ven in jedla hruške. Tako sva delala vsak dan.
Neke nedelje je mati odprla omaro in se začudila, kajti pehar je bil skoraj prazen. Vprašala je: "Kdo je to storil?" Oglasila se je sestra Lina: "Ta je bil!" In je pokazala s prstom name. Fiati me je vprašala: "Kako si to storil?" Povedal sem ji,'da sem zlezel za omaro, potegnil žebelj ven in odslonil desko. Otipal sem pehar in zgrabil hruške. Fiati mi ni nič rekla, samo sedla je na klop in zajokala. Sestra Lina je.smuknila iz kuhinje in odšla na vrt.
Flene pa je bolelo srce, ker me je zatožila, a je bila prav ona tista, ki me je zvabila v nepoštenost.
Cvetka oemrl, 4.a
Cankarjeve misli o velikem sodobniku
Čudno bi bilo, če Cankar ne bi povedal ničesar o ljudeh, umetnikih svojega časa. Kako visoko je cenil svojega sopotnika, pesnika moderne, Dragotina Ketteja, nam naj pove teh nekaj njegovih misli;
- 7 -
3 smrtjo Dragotina Ketteja smo izgubili enega najpomembnejših pesnikov v našem slovstvu. Bil je še zelo mlad, ko je umrl, in mnogo lepega je napisal, pa nam. vendar še ni mogel pokazati vse lepote svoje duše. Cankar ga je dobro poznal. Bila sta prijatelja in tako je vedel, da bi nas ta človek mogel obdarovati z neprecenljivim bogastvom.
Umetnikov, ki bi vedno ustvarjali le sami iz sebe, je malo. bden redkih je bil po Cankarjevem mnenju prav Dragotin Kette. Če preberemo zbirko njegovih pesmi (ki jo je Aškerc imel za delo nezrelega gimnazijca), odkrijemo, da smo pogledali v dušo velikemu umetniku z razgibanim notranjim življenjem. V vsakem verzu lahko začutimo toplino in sled velikega pesnika. Kjegove besede udarijo na skrite strune naših src.
Tako se je Cankar skušal oddolžiti prijateljevemu spominu in prepričali ljudi, naj ne nasedejo Aškerčevim besedam o zbirki, ki jo je sicer izdal šele po Kettejevi smrti.
Zdaj pa še nekaj besed o Srečku Kosovelu, pesniku, iz Tomaja, ki je umrl pred petdesetimi leti. Cankarjev sodobnik je torej.
Umrl je zelo mlad, komaj dvaindvajset let star. Tudi pri njem se je pokazalo, kako malo smo sprvca vedeli o njem. bele kasneje smo ga spoznali in odkrili posebnosti v njegovi pesniški zapuščini. Tako kot Kette, tudi on ni mogel izdati svoje zbirke; smrt ga je prehitela. Zbirko so leto dni po smrti izdali njegovi prijatelji.
Njegove pesmi imajo širok razpon. Živel je v tesnobnem obdobju med obema vojnama, zato tudi pri njem beremo o tišti snovi, ki je vznemirjala že Cankarja: kliče k uporu, obsoja družbene krivice, zatiranje in žalitve človekovega dostojanstva. Rešitev vidi v bratstvu in ljubezni, ki ju bo uresničil novi človek v novem svetu.
Alja Robič, 7-b
Množica stavk je zajela tovarne
Pričeli so klesati granitni temelj novi zgradbi, ki jo je imel v mislih Ivan Cankar« Klesali so pot boljše prihodnosti, zaslužka in boljšega vsakdanjega življenja« Ta pot, ki so jo klesali, je vodila skozi mnoge muke, trpljenje in pomanjkanje« Orodje, s katerim so začeli zarezovati v. težko gmoto dolgo pot k boljši prihodnosti, pa so bile stavke.
Z drobnim, sivim, prahom prevlečena knjiga leži v omari. Na-njeni ovojnici piše Fotografsko gradivo o boju KPS. Že dolgo me privlači. Končno se ojunačim in jo vzamem v roke. Odprem debele platnice in se zastrmim v velike slike. Polne so borbenega duha in prepričanja v boljšo prihodnost. Gledam jih, kakor da bi oživele. "Slike govore," si mislim. Podrobneje pogledam slike pred sabo in napis nad njimi: Izlet delavskih kulturnih društev leta 1935 v Celju. Vlak, okrašen z dišečim cvetjem, se oddaljuje s postaje. Z njegovih oken plapolajo delavske zastave s srpom ter kladivom, in množica glav se stiska mod okni. Na naslednji sliki so kmetje iz okoliških krajev peljejo v okrašenih vozovih na izlet v Celje. Nisem vedel, da so lahko v tistih časih prirejali tako množične prireditve, ki so bile prežete z naprednimi idejami« Obrnem list in se zagledam v bradate obraze. Ljudje spijo na podu. To so stavkajoči. Množica stavk je zajela tovarne zaradi zahtev delavcev o sklenitvi kolektivnih pogodb. Stavkajoči spijo v tovarnah, postavljajo straže in prirejajo zborovanja. Zaradi tovarištva do teh delavcev se tudi v sosednjih tovarnah sindikati -odločajo za stavke, ki pa se imenujejo solidarnostne. V teh stavkah so sodelovali večinoma le moški, saj so bili bolj odporni proti neprilikam, ki so jih čakale. Zavest teh ljudi pa je bila tako močna, da so ustanovili celo svojo odbore in izdelovali žige. Toda te stavke niso naredile močnega vtisa le v mestih, temveč tudi po vaseh. Kmetje z vseh zaselkov so prihajali v tovarne obiskovat stavkajoče. Kosili so jim živež in jih bodrili.
Vse to je name napravilo močan vtis. Vse stavke in manifestacije, ki so jih prirejali delovni ljudje, so bile mnižične. Delavci so bili predani napredni ideji o izboljšanju medčloveških odnosov in za to idejo so se vztrajno borili« Niso popustili kljub žrtvam in pomanjkanju. Ko so prirejali manifestacije, so hoteli


■ r ;




•*>.' V-
,
■

~ 9 -
pokazati, kako veliko delavcev se združuje v 'boju za kruh, pravičnost, kulturo» V stavkah so sodelovali večinoma le preprosti ljudje - delavci, ki so bili povezani v boju za boljši položaj delovnih ljudi v takratni kapitalistični družbi»
Zaprem težko in debelo knjigo in jo položim nazaj v omaro» Ne bom pozabil slik v njej in kaj vse so mi le-te povedale. Pokazale so mi, kako težka in huda je pot do socialistične družbe in enakopravnega življenja v njej.
Janez Mohorko, 8.a
Tržiška velika stavka pred štiridesetimi leti
Sedim v dnevni sobi in pišem nalogo. Nenandoma nekdo potrka. Mama odpre vrata in mi pride povedat, da je prišla teta Pavla. Ko sem končal nalogo, sta v dnevno sobo prišli teta Pavla in stara mama. Začeli sta se pogovarjati. Pogovarjali sta se tudi o veliki stavki, ki je bila v Tržiču. Del pogovora med staro mamo in teto sem si tudi zabeležil.
Skoraj vsi delavci, bilo jih je preko šeststo, so spali v tovarni več kot štirinajst dni, kolikor je trajala tudi stavka. Ta stavka je nastala iz solidarnosti do kranjskih tovarišev, saj so bile razmere delavcev mnogo slabše v Kranju kot v Tržiču. Kranjski delavci so prihajali ponoči čez ogrado in podžigali stavkajoče. To jim je tudi uspelo, saj nihče od stavkajočih ni zapustil tovarne, razen če je v njegovi družini kdo zbolel ali umrl. Ljudje so spali na balah blaga v tovarniških dvoranah. Zaslužka skoro mesec dni ni bilo. Hrano so dobili pri kmetih ; in pri trgovcih. Pri tem se je pokazala medsebojna solidarnost med kmeti, trgovci in delavskim razredom»
Delavci med stavko niso vstopali v prostore, kjer so bili stroji, kaj šele, da bi stroje spravili v pogon» Stavkajoči so se včasih tudi zabavali, da bi si s tem krajšali čas. Imeli so harmoniko in po njenih taktih so se ob toplih poletnih večerih tu-
10
di zavrteli c
Po stavki, ki ni bila preveč uspešna zaradi tedanje stopnje zgodovinskega razvoja, je veliko delavcev celo nekaj mesecev ostalo brez zaslužka. Tovarnarji - tujci, niso vzeli nazaj na delo vseh ljudi takoj, ampak so jih jemali počasi in tako pokazali svojo moč. Organizatorjem stavke so dodeljevali najslaboa delovna mesta, kjer je bil zaslužek zelo majhen. Dveh tovarišev, Sove in Zupana, pa niso hoteli vzeti nazaj na delo.
Tovarna je po končani stavki ostala v rokah prejšnjih lastnikov - tujcev.
Danes stavka zaradi neustreznih delovnih razmer tako rekoč sploh ne bi bila potrebna. Delavci sami urejajo vse razmere. Če kdo stori komu kakšno krivico, rešijo delavci to samoupravno.
Samoupravljanje je dandanes po svetu eden največjih, če že ne največji družbeni napredek in bo še preraščalo v vse večje razsežnosti.
Matjaž Hrgovič, 6.a
Človek - delo - kultura
Kultura je zrcalo Vsakega naroda, njegove družbene ureditve in miselnosti, je zgodovinski dokaz o obstoju nekega naroda.
Danes, ko imamo pravico do dela in odločanja, pa ne smemo pozabiti, da je kultura tista, ki nas bogati, plemeniti, vodi in o-hranjaln prav kulturi je posvečen letošnji Teden Komunista.
Tudi v najtežjih trenutkih vojne si ljudje niso želeli samo počitka, hrane in miru, ampak so črpali moč za premagovanje naporov v ustvarjanju in doživljenu literature, glasbe, dramatike in slikarstva. Če so oni v tako težkih pogojih še bogatili slovensko kulturo, jo moramo tudi mi ohranjati, doživljati in ustvarjati, kajti le narod, ki živi s knjigo v roki, ne more umreti. II kulturnemu življenju med NOB so predvsem vzpodbujali tisti, ki so se zavedali, da le ljudje, ki čutijo, da njihova kul-
11
tura in umetnost živita, ne bodo dovolili, da jim drugi kratijo pravice do obstoja naroda.
Tudi v današnjih dneh mora človek čutiti, da ni cilj naše družbe samo v izboljšanju delovnih pogojev in uspehov, ampak da se kultura razvija vzporedno, da je to pravica in naloga delovnega člo veka, da je kultura most za premagovanje razlik med umskim in fi žičnim delom.
Kultura ni le last kulturnih ustanov in društev, ni le naloga izobražencev. Tudi ne sme biti le občasna, enkratna akcija, am-r pak mora zajeti vse ljudi, od otrok v vzgojno varstvenih ustanovah do delavcev in upokojencev, mora postati del njihove vsakdanjosti .
Res imamo nekaj primerov, ko razstavljajo svoja dela sodobni u-metniki v tovarniških prostorih in ko gostujejo gledališki umetniki med delavci kar v tovarnah, toda teh akcij je premalo. In še danes delavec le sprejema. Zakaj ne bi ustvarjal še on?
Kaj bi morala biti naša vsakdanja skrb? Izdajanje glasil, približevanje kulture po tisku, radiu, televiziji, borba proti kiču, branje knjig, ohranjevanje tradicij ROB in slovenske folklore .
Ob pomembnih obletnicah, kot sta leto 100-letnica Cankarjevega rojstva in 35- letnica vstaje slovenskega naroda, moramo začutiti pomen borbe in dela ter zapuščine naših velikih ustvarjalcev in borcev. Vsak po svojih močeh moramo k začetemu delu še dodajati.
Osnovna org. ZK. na šoli
12
SPOMIN NA VaS, TOVARILI, NE SMS UMRETI
Hladno in jasno zimsko jutro se dobrika izza obzorja. Hajka je. Borci stopajo počasi in v gosjem rodu, prezeblih rok in nog, drug za drugim. Prstov no čutijo, lica so jim otopela in otožne misli jim plavajo nazaj k domačim, k toplemu ognjišču in dišeči jedi nad njim.
"Kaj delajo domači? Obirajo koruzne storže in si obenem pripovedujejo zgodbe iz davnih davnih časov. Dobra volja je med njimi.
Kaj po mi? Hodimo skoraj bosi po ledeno mrzlem in ostrem snegu. Vsak trenutek pričakujemo, da bodo nekje zapokale puške, da te bo morda zadelo	da ti bo odpihnilo težko, pretežko glavo,
ki že več d.ni ni zatisnila očesa. V obupu si umišljamo, da pred nami stoji velika koča, v njej toplo ognjišče, na katerem se kuhajo vse dobrote tega sveta. Žganci, zelje ... Hitreje stopiš, že si pred kočo, še meter, stegneš roke, tedaj pa izgine. Zopet si sam s tovariši sredi zasnežene divjine. Zopet si v resničnosti. Kdaj bo tega mučenja konec? Kdaj boš lahko ob svoji materi, ob svoji ženi, ali po. ob svojem dekletu? Kdaj?"
To se sprašujemo mi vsi. Borci, katerim lahko rečeš dedek, in borci, ki so v svojih najlepših letih, a so morali v gozdove, da bi branili svojo prelepo in drago domovino. Molče, s težkimi in otožnimi mislimi stopamo skozi zasnežen gozd. Vrhovi smrek so pobeljeni s snegom in to jim daje čudovit videz.
Tedaj se zaslišijo streli. Gozd okoli nas oživi. Povsod se pojavljajo cevi, ki so že začele sejati smrtonosno seme. Popolno presenečenje. Borci padajo kot pokošeni in le redkokdo pomisli na odpor. Komandantov glas, ki kliče k umiku, se izgubi v močnem rafalu. Razplamti se pravi boj. Sovražnikova premoč je očitna. Borci padajo drug za drugim. Večkrat se vzd_ignemo in jurišamo, da bi se prebili, toda zaman. Vedno smo zaustavljeni. Sovražnik je premočan. Ne priznamo tega, ne smemo priznati. Se bolj zagrizeno posežemo v boj. "Ne boste nas dobili živih in tudi ne tako poceni!"
Samo streli, kriki in stokanje ranjencev. In tedaj odrešitev. Prihaja pomoč. Z desne strani zagledamo prve partizane. Pomagajo nam v tem peklu. Sovražnik se umakne. Rešeni smo. Toda kakšne so žrtve? Padla je skoraj cela četa. Četa, katere del sem bil tudi jas.
- 15 -
Kdaj se bomo.zopet lahko svobodno gibali? Kdaj nas sovražnik -ne bo več zalezoval in pobijal? Kdaj?
čez dve leti? Ne, manj» Čez leto? oe manj. Čez mesec? Tako je. be mesec trpljenja, potem pa bo drugače. Potem bomo zopet doma, ob svojih domačih. Pripovedovali si bomo zgodbe iz težkih časov. Pripovedovali si bomo doživljaje iz partizanskih dni in spomin na te težke dni ne bo zamrl, bpomin na padle tovariše bo živel večno in herojsko dejanje, ki smo ga opravili, ko smo se uprli premočnemu sovražniku, bo zapisano na prvih straneh naše zgodovine,.
Jane z Mohorko, 8.a
Osvobodilna fronta, ki je med vojno toliko pomagala našim partizanom, bodrila ljudske množice in krepila partizanske čete, letos proslavlja 55-letnico ustanovitve.
Zamisel o OF je bila zapisana že v Manifestu, na ustanovnem kongresu KPS 1957 na Čebinah. Slovenski narod je bil med tistimi narodi, ki jih je osvajalna in vojna politika najbolj ogrožala. Komunisti so se takoj lotili vprašanja formiranja države bratskih narodov Jugoslavije. V velikih manifestacijah, stavkah, izletih in nenehnem utripu kulturnih skupin je komunistom uspelo pridobiti ljudske množice na svojo stran. Ljudje so spoznali, da je jugoslovanska vlada naklonjena fašizmu, zato je upor proti njej naraščal, dokler leta 194-1 Jugoslavije ni zasedla in raz kosala tuja vojska. Ob prelomu stare, Jugoslavije pa so se meščan ske stranke zmedle. Bile so razočarane, ker so izgubile vse stike z množicami in članstvom, zato so se začele naslanjati na Angleže, nekatere pa so izbi’ale izdajalsko smer.
Po fašistični zasedbi Slovenije je bilo treba združiti vse Slovence v enotno organizacijo in jih povesti v boj za osvoboditev. V srcu naše domovine Slovenije, v Ljubljani, se je 27. aprila 194-1 rodila OF. Bila je močna, povezana in zaupanja vredna organizacija. Sestavljale so jo stranke, ki so pokazale napreden
14- -
značaj in so ljudskim množicam dajale vzgled neustrašenosti in požrtvovalnosti članov KPS o Njen cilj je bil bojproti okupatorskemu imperializmu za osvoboditev naroda. V velikih plebiscitarnih manifestacijah in z ilegalnim delom je CF pridobila ljudske množice, kar je zanjo pomenilo veliko podporo, kajti kdo, če ne ljudje sami, bi se potem boril za osvoboditev.
Njeno delovanje pa ni bilo všeč okupatorju, ki ni bil zadovoljen z njeno propagando, tiskom, besedo in njeno radijsko zvezo, ki se je imenovala "kričač".
OF je bila široka, masovna, ilegalna organizacija, ki je z geslom "Ne koščka železa, ne mrvice kakršnekoli snovi, ne drobtine kruha za okupatorja!" razvila vseljudsko vstajo. Združevala je vse napredne plasti prebivalstva in zbrala slovenski narod. V vojni je postavljala ljudsko oblast in po njej uresničevala gospodarske naloge obnove in nadaljnjega razvoja.
Zaradi njenega močnega gibanja je moral okupator prenehati z izseljevanjem, preseljevanjem in ponemčevanjem, slovenskega naroda. Naše dežele ni naredil takšne, kot jo je hotel Hitler 194-1 v Mariboru, ko je rekel: "Napravite mi to deželo zopet nemško.,, naj stane kolikor hoče!"
Danes naslednica OF - SZDL nadaljuje, revolucionarno delo v mirnem obdobju. Porajajo se vedno novi načini sožitja med člani, načini, kako človek postaja gospodar svojega dela. Seveda pa morajo člani SZDL vložiti veliko truda in naporov, če hočejo imeti družbo pravično urejeno.
Svet je postal po drugi svetovni vojni majhen in tudi mi, Slovenci, smo postali del Zemlje, del tega sveta. Vključujemo se v mednarodno delitev dela, kjer veljajo tržni mehanizmi starega sveta.
Vzgled dejavnosti, naporov in enotnosti pa imamo v OF in njenih aktivistih, zato moramo tudi mi sami, ki bomo vodili in izgrajevali jutrišnji svet, dati podporo SZDL in njenim naporom.
Irma Sajovec, 8.a
- 15 -
Stari ata se rad spominja zgodb iz vojnih dni« Ne vem,zakaj, toda njegove zgodbe, polne razburljivih dogodkov, me zelo privlačijo in jim rada prisluhnemo Mogoče zato, ker me zgodovina zanima in bi rada zvedela kaj več o hrabrosti in požrtvovalnosti partizanov.
Med partizane je stopil 2. februarja 1944., V partizanski obleki, z nahrbtnikom, s puško na rami tor s titovko na glavi je ponosno stopal v koloni z drugimi borci, ki jim je bila prijateljica noč in sovražnik sneg. Utirali so si pot skozi visok sneg in si pihali v premrle prste. Kdaj pa kdaj se je oglasilo povelje za počitek, da so si utrujeni borci nabrali vsaj malo moči za nadaljn pot.
Bila- je pozna jesen. Nebo je bilo oblačno, drevesa pa so s svojimi zadnjimi listi pela uspavanko zemlji, ki se spravljala na zimsko spanje. Hodila sem po prazni cesti, pokrajina okrog mene pa je bila pusta, prazna. V zraku ni bilo več veselega žvrgc*.» lenja ptic, vsa narava je počivala.
Namenjena sem bila k dedku. Obljubil mi je, da mi bo povedal kaj o drugi svetovni vojni. Tako rada sem ga po'slušala. Medtem pridem do hiše in vstopim v vežo. Pozvonim. Vrata mi odpre babica. "0, si le prišla!" je veselo vzkliknila in zaklenila vrata za mano. Odložila sen plašč, nato pa vstopila v toplo kuhinjo. Otekla sem k dedku, ki se je zibal v naslanjaču in kadil pipo. Pozdravila sem ga in ga spomnila na njegovo obljubo. Podprl si je glavo z zdravo roko, se zamislil in ko je babica prišla v kuhinjo, je vprašal: "Ali naj povem tisto, kako sem dal roko za komandanta?" "Da, povej!" sem ga zaprosila. Prisedli sva bliže, da nama ne bi nič ušlo.
In dedek je začel pripovedovati:
"To se je zgodilo 26. julija 1944. Kolona borcev se je pomikala po gozdovih Cepovana na Primorskem. Borci Smo tiho peli pesen. Sredi pesmi so nas zmotili streli. "V kritje!" je zavpil komandant. Hip za tem se zadet zgrudil na tla. Tudi mi smo streljali a ker smo imeli slabe puške in malo streliva, smo se trudili da bi vsaka krogla zadela cilj. Komandant je. smrtno ranjen ležal za skalo in lice mu je bilo voščeno bledo. Neki borec .je skočil izza kritja proti skali, a tedaj mu je odtrgalo pol roke.
16 -
Nekemu drugemu borcu je razneslo glavo» Z grozo v očeh sem gledal razmesarjeni žrtvi, nakar sem še jaz krenil proti skali.
Bil sem previden. Počasi, meter za metrom, sera se priplazil do skale. Dvip^nil sem se samo na pol. Že sem dobil rafal krogel, ki so ni šle skozi ramo» Z ranjeno roko in z zobmi, stisnjenimi od bolečin, sem se počasi plazil okrog skale in prišel za hrbet Nemcu, ki je bil v kotanji skrit tako, da je mogel streljati samo naprej. Ustrelil sem'ga. Bil je ostrostrelec.
Sledil je dolg boj, a zmaga je bila na naši strani. Nemce smo pregnali iz gozda z jurišem. Težko ranjeni komandant je z bolest nim nasmeškom za vedno zaspal na tovariševi roki.
Mene so najprej zasilno povezali, da so zaustavili krvavitev.
Tri dni in tri noči sem ležal na vozu brez zdravniške pomoči, nekaj časa sem še celo jezdil na nuli, nato pa so me z letalom prepeljali v Italijo na zdravljenje. Zašili so mi kito, a roka je ostala suha. Prste mi’je potegnilo skupaj, tako da imam sedaj stisnjene v pest."
Tedaj dedek utihne. Misli mu splavajo kdo ve kam. Čez nekaj časa nadaljuje:
"In tako je prišel dan svobode. Ko pogledam svojo desno roko, se zavedam, da sem jo dal za domovino, a mnogi so dali celo svoja življenja," zaključi dedek.
Romana Pravst, 8.b
Btari ata in stara mana mi večkrat pripovedujeta, kako je bilo med vojno. Tako mi je nekega večera stari ata povedal, kako so jim fašisti požgali dom.
"Bilo je leta 1942. Bil je lep dan. Hotel sen ravno v hlev nakrmit živino, ko zaslišim s sosednje kmetije jok in vpitje. Kmalu so se pokazali rdeči zublji in začel se je valiti gost dim. Ves prestrašen sem tekel povedat očetu in materi. Na hitro smo pobrali najnujnejše in odhiteli v gozd. Z bližnjega hriba smo gledali, kako so nam fašisti požgali dom. Oče in mati sta se zatekla visoko v hribe k sorodnikom, jaz pa sem šel v par-
tizane, kjer sta bila že dva brata. Pozneje sera izvedel, da sho bili izdani, ker smo bili partizanska družina in bi bili vsi ustreljeni, če se ne bi pravočasno umaknili."
Ped bojem je bil stari ata tudi ranjen v nogo. Tara ima še danes brazgotino.
Matej Ulčnik,2.a
"Bilo je leta 19'4-1," mi je začel pripovedovati stric. "Odpeljali so rae v begunjske zapore zaradi sodelovanja s partizani. Bil sera v celici št. 6. V tisti majhni celici nas je bilo stlačenih trideset ljudi. Omrdelo je in zaudarjalo po mrličih. Vsak dan so jih nekaj izvlekli iz celic. Mučili so nas in streljali.
Najhuje mi je bilo, ko sera zvedel, da so ni ubili prijatelja Gena. Začel sem preklinjati nemške stražarje. Zaradi tega so mi dali petinšestdeset udarcev in hrano le vsak drugi dan. Od lakote bi skoraj umrl. Dobil sera tifus. Bil sera dodeljen v bolniški oddelek. Ze sera mislil na beg, ko so mi sporočili, da bora ustreljen. Skoraj bi znorel.
Na vso srečo so drugi dan begunjske zapore napadli partizani in me z drugimi zaporniki osvobodili. Nato sera bil do konca vojne borec kokrškega odreda."
Matevž Perko, 7«a-
Zgodbo, ki jo bom napisal, mi je pripovedoval ded. Zgodila se je leta 19i4-5:
"Stanovali smo v gasilskem domu v Križah. Na zalogi sera.imel blaga za petindvajset oblek. Blago je bilo namenjeno za gasilske uniforme. Namenoma sem za zadrževal. 0 tej zalogi sen obvestil partizane, zato sem jih tudi pričakoval. Prišli so ne-
18 -
kega jesenskega večerao
Nenadoma je nekdo potrkal» Vstopili so štirje partizani in se. predstavili o Takoj sem pogasil luči, ker je bilo varneje svetiti z baterijami» Blago smo kar najhitreje spravili v njihove nahrbtnike» Medtem, so partizani zunaj stražili» Vsakogar, ki je šel mimo, so zadržali, dokler ni bila akcija končana» S partizani sem se dogovoril, da bom javil policiji šele zjutraj, ko bodo oni že daleč» Tako sem tudi storil» Na zaslišanju sva se oba z ženo enako zagovarjala, češ da so partizani vzeli blago, midva pa sva se medtem skrila, ker sva se bala, da naju ne bi vzeli s seboj»" Nazadnje se je vse srečno končalo»
Ded se rad spominja tega dogodka, saj je storil partizanom veliko uslugo, predvsem še zato, ker se je bližala zima»
Janez Kočevar, 7»a
V zimskem večeru nam je teta iz vasi Gozd pripovedovala, kako so jo Nemci odpeljali v taborišče Dachau»
Leta 1943 je bila huda zima» Partizanom je zmanjkovalo hrane, zato so morali v Križe poslati kurirja, da obvesti terence o tem.» Toda tisto noč so Nemci, ki so imeli v Križah postojanko, postavili nad vasjo zasedo» Kurir je naletel nanjo in komaj ušel strelom»
Drugo jutro pa se je proti Gozdu z vseh strani pomikalo več sto oboroženih Nemcev» Partizani so jih kmalu opazili in se še pravi čas umaknili više v planine» Nemci so nagnali skupaj starce, otroke in matere. Obetali so.jim najhujše. Vas so požgali, prebivalce pa odpeljali neznano kam.
Vas Gozd je gorela. Slišal se je jok in stok otrok, ki so ostali v vasi. Teta se je po treh tednih znašla v Dachau. Po osvoboditvi se je vrnila v svojo rojstno vas»
Janez Šavs, 7«a
Aprila leta 19^1 so se tudi za našo vas zaceli težki časi okupacije. Kakor po vsej Slovenijij so tudi iz naše vasi izselili slovenskega učitelja. Leta 194-2 so izselili tudi nekaj zavednih vaščanov.
Leta 194-1 je hila osnovana kranjsko-tržiška partizanska četa, ki je 4-0 avgusta zaprisegla v naši vasi pod Storžičem. Se isti dan je del čete odšel skozi Lom na Dobrčo, da bi napadli Begunje in osvobodili zaprte Slovence, del čete pa je ostal pod Storžičem,
Za to so izvedeli Nemci in organizirali hajko po vsej tržiški okolici. Starši se spominjajo, da je nemška kolona naslednje jutro prišla v Lom, in se na Grahoveah razdelila v več smeri. Sli so proti planinama Javornik in Konjščica, v smeri Poljan in tretja kolona pod Storžič, kjer so bili partizani. Pod Storžičem so obkolili Verbičevo kočo in presenetili borce. Po prvih rafalih so partizani zapuščali kočo v dveh smereh: v smeri proti orpičem, kjer jih je pokosil nemški mitraljezec; drugi pa proti senožetom, od koder so se rešili v okrilje gozda. Za tem je Gerbičeva koča vzplamtela in oznanila eno največjih tragedij NOB v tržiški občini .
V spomin na prve storžiške žrtve praznuje občina Tržič ta dan., kot svoj občinski praznik.
Pozneje so Nemci še večkrat prihajali v Lon. Tako so na primer prišli po tragediji v Udfcn borštu s kolono avtobusov v Lom, toda partizani so se rešili iz njihovega obroča. Na Grahovšah so se ustavili le nekaj sto metrov od partizanov, ki so jih opazovali, karo. gredo. Nemci so mimo njih odhajali v drugo smer.
Največja bitka partizanov v Lomu jc bila novembra leta 1944. Zjutraj je prišla v Lom skupina desetih nemških policistov, ki je z izgovorom, da išče parizane, kradla 'vrednejše stvari iz omar in shramb nekaterih lomskih hiš. Ko so se pomikali proti Grahovšam, so padli v partizansko zasedo in z nekaj ranjenci brezglavo pobegnili iz Loma. Cez nekaj ur je prišla v Lom večja skupina Nemcev z motorji in avtomobili. Na Grahovšah pri "Vužar-ju" so se Nemci zabarikadirali. Y bitki je nekaj Nemcev padlo, nekaj pa so jih partizani ujeli. V tej bitki sta padla tudi A1-' bin Ahačič in Fiat o lirešček, ki sta z minometom skušala zadeti hišo, v kateri so bili zabarikadirani Nemci.
v P - .
Ig ; .	$\V
■ .
20
Poleg opisa-dh. je bilo v Lomu še več borb in žrtev, katerih pri-ča so številna spominska obeležja v naši vasic bonski pionirski odred G-34 Jih vsako leto večkrat obišče in okrasi.
Vida Perne ,- 7°1>
Leta 194-3 in 194-4 je bilo v Lomu veliko partizanov. Največ, so se zadrževali na višinskih kmetijah in v Glaparski vasi. Včasih jih je bilo toliko, da so partizani rekli, da ima vsaka smreka svojega borca. Iz desk, ki so jim jih dali kmetje', so si v gozdovih napravili bunkerje. Kmetje so partizanom dajali tudi hrano; Včasih je prišel v Slaparsko vas cel bataljon. V vasi jo ostal dva ali tri dni. Takrat so ubili "kako žival, vola ali kravo, in si kuhali kar srodi vasi. Ljudje so jih'imeli radi, posebno Lenarta, ki je prišel s svojim juriš bataljonom, v katerem je imel same mlade fante.
Nekoč je nad Jelendolom prišlo do hude bitke. Partizani so bili sestradani, ker že dva dni niso jedli. Na njivi' so pulili repo in jo.z užitkom jedli. V vasi so jim dali jesti, a za vse ni bilo dovolj. Ubili so vola in si kuhali sredi vasi. be preden so skuhali, je prišla neka žena iz Tržiča in jim povedala, da gredo Nemci. Lačni so se razbežali, vaščani pa so hitro pogasili ogenj in skrili kotel, drugi dan so se partizani vrnili in skuhali, kar jim je še ostalo.
Vera Godnov, 2.a
:"!
Tržič slavi svoj bočinski praznik 5» avgusta. Na. ta dan so Nemci leta 1941 pod Storžičem napadli prve tržiške partizane.
Iied manjše partizanske akcije v našem kraju spadajo borba z Nemci v Lomu in na cesti Tržič - Begunje. Veliko akcijo pa so
21
partizani izvedli z napaden na ujetniško taborišče na Ljubelju, ko so osvobodili veliko ujetnikov«.
Partizani se proti Hercem niso borili samo s puškami« V Dolini, visoko v skalah,so imeli svojo tiskarno» Tiskali so partizanski časopis, s katerim so obveščali partizane o novicah v dolini, ljudi v dolini pa o namenu svojega boja»
Alenka Stritih, 2.a
Tržič» Jesen 1944» Okupacija» Merci trdo korakajo po mokri cesti» Vsi gledajo naravnost naprej ter se obnašajo kot gospodarji vsega živega na Zemlji» Ostro reže njihova beseda v tujem jeziku»
Drobno, tiho dekle hiti na delo» Kolesa meljejo blatno in mokro pot» Nemci obstanejo. Dekle hitro smukne za bližnji vogal. Izza njega glodajo samo dolgi in črni lasje ter ljubek obraz, na katerem se bere odločnost» Pogled ji bega po cesti, z ene strani na drugo. Boji se tistih črnih obrazov ter njihovega kričanja.
Ve, kaj jo čaka, če jo odkrijejo, zato je še bolj trdna in odločna pri nalogi, ki ji je dana» V njeni roki zašurae beli listki, ki jih je imela pod plaščem, varno skrite pred morebitnimi pogledi nezaželenih oči» Počasi, toda odločno, začne trositi letake. Oprezno gleda, oči se ji ustavljajo na posameznih hišah.
Ve, da trosi letake, ki jih bodo brali mnogi.
Prihajajo za njo, toda nje ne vidijo; možje, žene, mladi» Vse hiti na delo v tovarno. Zastanejo. Presenečeno pogledajo:
"20. oktober 1944» Beograd je osvobojen. Jugoslovanska prestolnica v rokah partizanov in ljudske oblasti. Z nami se je borila z ramo ob rami RA» Tekmujmo za čimprejšnjo dokončno osvoboditev! "
Zaigrajo jim srca, zaiskre se oči, še malo, morda bomo kmalu svobodni tudi mi.
Po cesti prihajajo belogardisti mrkih pogledov. Majhni, nepo-stavni ter oboroženi d.o zob, se ustavijo pred letaki» Vodnik,
22
z zeleno čepico na glavi, ukaže, naj vojaki pobero letake, ki rt' so pokrivali cesto. Kletvice drse skozi njihova usta, jeza nad zmago partizanov pa je vse bolj občutena.
Vrata v tovarno se odpro. Med drugimi delavci vstopi tudi dekle. Tiho, brez besed odide na sVbje delovno mesto. Opazuje delavce ter prisluškuje njihovim razgovorom. Vsepovsod se stikajo glave. Slišiš samo šušijanje - kot enakomerna melodija v koncertni dvorani. Včasih razloči: "Beograd je svoboden, Kernei so pregnani!" Tedaj po celi tovarni zadoni nemški glas: "Težki boji za Beograd, mi zmagujemo, zasedli smo nove položaje v Sremu!" Ob tej vesti delo hitreje steče, uelavci vedo, da je Beograd osvobojen, vedo pa tudi, da je vse ostalo le sovražnikova propaganda.
Deklo, ki je ves čas molče sedela in delala, pa sedaj premišljuje, kako bo partizanom poslala novico, da je akcija uspela in da so delavci z radostjo sprejeli novico, da je Beograd osvobojen. .
Janez Mohorko, 8.a
Draga mati!	-
Gotovo se jeziš name, ker sem brez slovesa odšel od doma. Oprosti, mati. Sedaj sedim tu v ječi, sam, in ti pišem pismo. Vsak dan me zaslišujejo in tudi z udarci ne skoparijo. Vsak dan vidim le košček neba, kateremu tudi sonce ne nore pričarati vedrine. Mati, naj te ne skrbi zame. Rad se spominjam na Gorice. Jesen je, čas trgatve, sedaj pridno trgaš grozdje in ga nalagaš v koše. Urno se sklanjaš in segaš po zrelem sadju. Opoldne pa stopaš po kamniti, prašni cesti z motiko v rokah. Veliko dela moraš opraviti sama. Toda, ko bo vsega tega gorja konec, se povrnem v svojo vas. Upam, da se bon vrnil.
Mati, se še spominjaš nedelje dopoldan, ko.sem jemal slovo. Odšla sva v cerkev, kot vsako nedeljo. Ničesar nisi slutila. Bilo ni je težko. Na glavi si imela novo ruto, ki si jo skrbno hranila za ta dan. Ponosen sem nate. Nisi opazila, kako sem ti
narahlo stisnil rotie v cerkvi. Ta stisk si si razlagala drugače. Nisi vedela, da je to slovo. Bolje je, da je tako. Če umrem Bom umrl za svobodo. Ne obupajILoteva se me obup. Naj takoj opravijo z menoj, saj vedo, da jim ne bom ničesar povedal. Včeraj so mi pripeljali prijatelja. Nisem več sam. Fiati, grozno je bilo. Prijatelj je umrl. Ti prekleti nacisti so ga pretepli, da je vse dni ležal. Čakal je na smrt. Kot jaz. Zopet sem sam. Naj končam, mati. Hvala ti za vse, za ljubezen in skrb. Ljubil sem te, mati. Ostani taka, dobra in vedno nasmejana. Saj veš, kako vse to človeku za rešetkami pomaga.
Lep pozdrav od Jerneja. Zbogom!
Ajka Bešlagič, 8.b
Draga mama!
Pišem ti iz majhne celice, v kateri čakam, na smrt. Skozi majhno zamreženo okno prihaja zelo malo svetlobe. Pred vrati celice stoji stražar in njegovi koraki odmevajo po celi ječi. Večkrat sen premišljeval o tebi, o domu in cvetočih travnikih, na katerih sem se igral v mladosti. Ali še stoji v sadovnjaku stara hruška, po kateri sem plezal jeseni, ko je bila polna sladkih sadežev? Draga mati, nikar ne žaluj za menoj, saj veš, da se za domovino splača umreti. Potolaži se, mama, in pomisli, na vse tiste, ki se tudi bojujejo za domovino, in tiste, ki umirajo v taboriščih. Vero, da boš ostala sama, toda prosim te, ne o-bupaj. Hudo mi je, saj vem, da te ne bom nikoli več videl. Vem, da me bodo poznejši rodovi pozabili, ampak glavno je, da sem po magal v boju za svobodo, pa čeprav je ne bom dočakal.
Sedaj pa sc moram posloviti, kajti krvnik me čaka. Zbogom mati, zbogom ljuba domovina!
Stanko Meglič, 8.b
Vojna je o oedim v temačni izbi in pišem letake, ki jih moram še nocoj oddati na javki. .Skoraj že dokončan delo, ko priteče sosedov otrok in ni ves zasopel pove, da so v vasi Nemci. Hitro skočim pokonci in začnem letake metati v peč. Poda kaj naj naredim
s puškami, ki sera jih dobil 6d nekega ilegalca?ITajbolje bo, da
Ä
jih skrijem v drvarnico. Hitmp stečen v hlev, kjer je ves pre-
k'
strašen stal oče in tolažil rhater. Komaj izjecljan: "Puške ... v drvarnico!" Ravno takrat se za vogalom hiše pojavi tovornjak in iz njega skočijo štirje Nemci. S puškami razbijejo vrata, ki vodijo na dvorišče. Za beg je prepozno. Oče in mati vsa prestrašena začneta jokati in rotiti Nemce, naj ne pustijo. 'Toda dva vojaka me zgrabita, in v glavi začutim ostro bolečino. Več se ne spominjan.
Zbudim se v termi ječi. Uvidim, da bo kmalu sojenje in da ne gotovo čaka smrt, ker so ugotovili, kdo sem. in za koga delam. Ves utrujen zaspim. Zbudi me ropot ključev in v termi prostor vstopijo trije vojaki, za njimi pa ječar, imele sedaj začutim-strah pred smrtjo. Ječar prebere obsodbo: "dnrt! Jutri zjutraj s streljanjem!" V srcu začutim ostro bolečino. Vsaj domačin moram, kaj napisati, da bodo imeli vsaj spomin name, če bodo ostali živi. Vzamem kos papirja, ki ga je ječar vrgel predme in s solzami v ' očeh začnem pisati: "Draga oče in mati! Zadnjikrat vama pišem.
Ne jokajta za menoj! Vem, da bon umrl za svobodo, zato bodita ponosna name. Jutri zjutraj bom že mrtev, opominjajta se me.. Vajin Janez!"
Franc Meglič, 8.b
Že noseče je preteklo, odit-" r so na- . odpeljali Jo z- ka, edinega sina. Oče je bil priklonjen iv posteljo, zate je bil gospod-r Jožek. Toda kaj sedaj, ko njega ni več? C.o ga odpeljali v taborišče? Ro ga ustrelili kot talca, kor je bil zaveden in je ljubil domovino?.-Kot mati som veliko pretrpala. Vodol- som, da so Jožek ne bo nikoli več vrnil, a se. venomer mislil nanj. Cc ser zaslišala trde stopinjo na vratih, sev rekla: "Ji ti, Jo-

žok?"
Kokoga dno jo prišlo pisno. Obrisala son ci roko v predpasnik in s tresoči;:i rokani odprla pisno. Prikazal so je list, popisan z drobni' d črka :i, kakr.no je znal pisati le Jožek.
bodla s or: na klop ob peči, razgrnila list na kolonih in začela brati.
ka d o vodni hčerki sta sedli polog ■ono in tudi 'str-eli v list. Tudi očo jo privzdignil glavo, da bi kaj videl.
Dragi določi! Oglasa- se iz koncentracijskega taboričču. Kiti sata ne ver , kako so ironujo, ver pa, to ser žc občutil na lastni koži, do j o.- nc sanska klavnica. Čudili so boste, da ser- pisno sploh lahko odposlal. To pisno ne bi priMo skozi roko strogih, conzuristov do vas. Cc najdeč dobre ljudi. Pisno jo odnesel kuhar, ki hodi vsako jutro po živila.
Preživlja n težke in najbolj grenko trenutke svojega življenja.
Za zajtrk najprej dobi nekaj batin, ki ne pot...'-- žgejo ves‘dan.
V celici na.s jc petero, ki si doli o isto usodo. Bog nos varuj! Aoponi st,o dan za dnerr, hrano in vodo pa jo tako nalo, da so konnj ohrenjano pri Življenju, Žc zdavnaj bi podlegel, če no bi bil teko odporen. V celici vlada grobna tižina, le tu pa tai:> sc utrgajo živalski kriki.iz grla obupanca. Gtcne, ob katero so pritiskajo vročični bolniki, so ledeno rzlc, v kotu jo kup sla--oc, po nas lezejo stenico in bolho in na— s<v :b ro otežkočajo bolečine.- beda j, ko va-i pioov:, si ogledujov'. okrvavljeno dlani, prebičano telo pa drgeta v .vrezu, in vročici. V to bori ž cü vlada nesnaga, - bolezen in z njo -tudi glad in žeja, ki žge, žgo ... kaj vso bi dal za kozarec arzlo studenčnico iz potoka za načo hi o. Ko, tu ni več reditve. Čaka- sa* - o čo ha to, kdaj no bodo, hot imogo drugih, odpeljali iz toga hrana s- rti. dodaj bi pa zaključil, kor oje izvučeno roko in oslabelo oči ni* kij o več noči. Ostanite zdravi! Ve.s lepo pozdravlja vaš 'Jožek.
Črke so zaplesale, pred oči se "i je zarisala fantova podoba.
Fo licu sori polzelo,solzo. "Kaj je, kaj so jo zgodilo?" jc tedaj vprašal, očo. "Preberi!"
'io- an.a Pravst, 8.b
ŽIVE VEZI
Vsa n.:a;'a družina je z dedkom, in babico zbrana prod tolovizorjon. Ka sporedu je oddaja o izgnancih v Grbij o z naslovoa Živo. vezi.
Ob toa. so spo: min na enako usodo rojih starih starcev in oje nar.ice red drugo svetovno vojno. ITer r.e jc oddaja vzpodbudila, da sc' začel prori"ljevrti • o usodi izgnancev, se prosil deda in babico, naj ni o tor povesta kaj več.
Ded je bil koro'ki borec za sev rno rajo, zato so ga Norci že krmlu po izbruhu drugo svetovno vojno zaprli v Žontvidu. 3» ju-
n.	•
lija" 19^1 so ga pripeljali nazaj v Tržič in r u dali ono- uro časa,, da'zboro družino in najpotrebnojčc stvari tar so pripravi za odhod; Najnujnejšo stvari so strpali kar v rjuhe in knalu so' so odpeljali proti Zontvidu. Niso vedeli, kokina usoda jih bo doletela. V .Šentvidu so bili zaprti "o tri dni. Četrti dan pa je, vsakdo prejel svojo 'tevilko in njihova trnova pot so j ■ začela.. Bo Bosanskoga broda so se peljali v potniške . vlaku. Na drugi strani Save, čez katero	so	jih prepeljali s čolno’	, ;pa	so jih
čakali 'živinski vagoni,	po	troh dneh naporne vožnje so	prispe-
li v Valjevo. Okoliški to:otje so jih z vozovi pr'peljali v kasarno Poti puk. Tar so ji: prijazni in gostoljubni Valjovča-ni dajali hrano in celo ^ leko za otroka. Poiskati so -si : orali dolo. Babica jo s treni otroki ostala v Valjevu, ded pa so je z oni: otrokon odpeljal v	ki ’ iskat dolo. Ta:; ga ni	dobil in odpeljal sc je nazaj, kor	jo	bil tisti vlak voj a ko	po::-.o!	ben, so
ga rinirali in lo po srečno.- naklučju j ■ zadnji vagon, v katero: > je bil ded, ostal ..nepoškodovan nad prepado". Zvezo z Valjevo"; so bilo prokinj ono in solo čez tri tedne se jo ded s sinor iz -učen in pro st rada n vrnil nazaj v kasarno. Pot er. so orali kasarno izprazniti in ded jo nn: el prijaznega k--o ta., ki jih jo sprejel na stanovanje.
Družini Forač iz Valjeva so še danos hvaležni, da jo- sprejela nedse lgstČlansko družino s štirimi nedorasli d .otroki in ji s skro-mi’d sredstvi polagala prebroditi najhujčo. Dali so j ir; na razpolago *:ajhno sobico s štiri d postelj-:.1 d in zaboje za spravljanje obleko. Otroci so spali na slari, zašiti v rjuhe. Najrajši, ki so je rodil v Valjevu, pa jo spal v losener.; žabo-
Ju. Hrano so pripravljali na -ajhni pečici. Največkrat so Jedli kronpir z zelenjavo, večkrat pa Jo srbska gospodinja prinesla kakeon priboljšek za otroke, posebno za najrlajeega. Tuši snna J c inele. voč otrok, ki pa so bili žo odrasli. Pri njoj Je živela lo nula vnukinja, s katero so so otroci igrali. Prišlo Je tudi več sosedovih otrok in skupaj so hodili v šolo in so podili po dvorišču. Naučili so se srbskega Jezika, pesni in iger, tako da so sploh niso razlikovali od tu kajšnjih otrok.
Obleke Jin Je šivala kana kar na roko. Venonor Jo nekaj popravljala in predelovala. Večkrat so se zbrale srbske in slovenske natero in skupaj šivalo in pletle za otroke. Če si no bi 31ovenci in 3rbi pormgali ned seboj, bi bila vojna vihra šc veliko huj
ša.
Po hudih lotih borbo in po anjkanja so v oktobru 1944 dočakali osvoboditev Valjeva, v svoj rodni kraj pa so so vrnili šele julija 1945.
kor so stari Koračavi žo uvrli, Jo njihova hčerka z rožen v letu 1963 obiskala babico in doda in skupaj so tri dni obujali sp o- in o na hudo Čase rod vojno. Takšno edinstveno srečanje J ir;
Je lotos uspelo ponoviti, saj sta se gosta iz Srbije lotos spet pripeljala v »Slovenijo 8 Vlakon bratstva in enotnosti, kljub razdalji, ki Jih loči, ohranja ed vojno skovano trdno prijateljstvo ' od tora dvora družinama globoko sivo voz.
Kat J a ž l arabon., 6. a
Obiskala se” , svojega doda. Pripovedoval : d Jo, kako so živeli eed vojno. Prosila ser ga, če bi -d povedel, kako so živeli v Srbiji. Rad !d Je pripovedoval.
"Leta 1941 so re odpeljali v Begunje. Tar ser- ostal tri dni. Rekli so i, naj vzarer stvari, ki so i potre bne in odide*'.
Z ženo sva vzela nekaj obleke, drugega po nisva sreda. Ih-alu ser zvedel, da bo \o odpotovali v Srbijo. Peljali sr o so z
28
vlakon. Ko sv.o prispeli v Valjevo, z ženo nisva vedela, kan'naj greva. Nastanila sva so v baraki. Ta- je bilo "o veliko TržiČa-nov. Takoj prvi dan so nas Brbi prišli obiskat. Prinesli so nar; rjuhe, skodelice, hrano in ee veliko drugih reči. Dobro ono sc m zu. .oli z donačini, zato s"'0 se tudi skupaj uprli sovražniku. Srbe sen inel prav tako rad kot našo ljudi, šo veliko bolj so nnn ponagali; 'inogo so žrtvovali za nas. Keki Srb i je nekoč dejal: "Tudi življenje bi dal za vas."
Knalu so v'i priskrbeli boljše stanovanjc. Zaposlil sen Sc pri neken čevljarju. Ker so jo oblast v nestu pogosto nenjavala, jo bilo zelo hudo. Nekaj časa so bili v nestu Ke^ci, noter' četniki, pa tudi partizani so ga večkrat zasedli. J’.ir sc se uprl No -cer, sc noral pobegniti v partizane. Ti so ineli svoj Štab na Zeleni gori. Star so;; bil že sodoninpetdeset let, zato so- noral nazaj v ne sto. Kivi j en j o v gozdovih j c- bilo z ar. o težavno. Vrnil sen so in poten pisal poročila za partizane. Tako sor živel do lota I945. Julija tega lota so nas odpeljali nazaj. v Tržič. Dona nisva irola ničesar, toda knalu so narta sorodniki dali nekaj pohištva in ostalih potrebščin. Čez nekaj let pa sen dobil službo v BPT.
Tako ni je pripovedoval ded o svojen življenju v Srbiji. "Ne da pa se povedati," ?ti jo rekel ob slovesu, "koko dobri so bili Srbi do nas."
Mojca Kalan, o-a
'/ezi ned brat »kini narod i poglabljajo tudi nlndi z delor in življenj en v -ladinskih delovnih brigadah, Lepo je biti brigadir, se lepša pa je zavest, da z delor • 'onngaš sočloveku in br a t sk e • ;u n;\r o du.
Za uvod v letošnje r:ladinske delovne'akcije uro zaprosili za pripoved tov. Vero Friaožičevo, ki jo bila brigadirka v Skopju,. Ospaonici -in v Kragujevcu, na katerega jo vežejo najlepši sponini. Tod so gradili tovarno Crvena Zastava. Sporinjn se
dobrega tovnrintvn -.-.od brigadirji, delovnih uspehov, veselih dogodivščin pa tudi drobnih doživetij, ki se človeku globoko vtisnejo v spo in.
Tako so se nekega dne želeli posladkati z grozdjen v vinogradu za barako. Čeprav so iaeli v brigadi dobro hrano., v-nogo sadja in sladkarij, je prepovedan sad vedno najslajši, ko so:se,priplazili v vinogra'1, se naenkrat pred nji’d nojavi kret, lastnik zo’ ljo, in jih z;čne znerjati. Ko na je videl, da so Slovenci, se je uriril in z nji? d prijateljsko poklepetal. Le kdo bi si nialil, da se v hipu lahko stvar tako zasuče!
"■večer, ko so bili brigadirji v četi postrojeni, pa reče konan-dir: "Tisti, ki so danes bili v vinogradu, naj, stopijo-iz vrste!" /si prestrašeni so iztopili ter se že videli na vlaku za oonov in obžalovali svoje dejanje,.ko reče komandir: "duet von pošilja košaro grozdja." Brigadirji.so obstali brez besed zaradi olajšanja in še večjega, presenečenja nad darilon. Od takrat so dvakrat dnevno, ko so šli rdno njegove hiše, zanj zavpili: "Hura, hura, hura!"
Brigadirji so delali vsa,k dan po šest ur, vendar je bilo to res trdo in .arljivo delo in zn er a j so r orali doseči nor'-o. ar-nota za brigado bi bila, če je ni, ko jo je vsrka presegla. Iri ter' so si Medsebojno ponagali. Y,dežju niso delali, vendar so o e g'1- b-aii, kajti ilovnata tla so bila t-o-dežju r.očho blatna. Prostega časa skoraj ni bilo. Težko ga je bi 1,0 najti celo zs pisanje. liersikdo se je udeleževal tue!i raznih tečajev in si tako pridobil kvalifikacijo.
Brigadirji so prirejali tudi kulturna in družabna sreč-m ja ter izdajali svoj časopis.
Brigadirji so ponosni na oaravljeno delo in nekdanji stiskajo roko sedanj ir*: z željo: Naprej, ponosno, delovne brigade!
Sabina Zaporšok, 8.a

Y tistih dneh vojne, ko jo bilo n jhuje, oo Kor ci na Ljubelju postavili koncentracijsko taborišče - podružnico Mauthausna. -edino na 'Slovenske;u Podobno so storili v Franciji v bližini nesta Ste Marie rux Lines. V taborišču na Ljubelju so bili Številni zaporniki iz Francije, obratno pa v taborišču na Francoske?! ano^i Slovenci, zlasti iz Ljubljane. Zaporniko: na Ljubelju so Tržičani noralno in materialno por .agali. Podobno po" oč pa so nudili tudi meščani Ste Marie aux Mineš naši"' rojakom.
Ob prvem povojnem obisku slovenskih internirancev v Franciji je vznikla ideja, da bi se pobratili mesti Ste Marie nux Mineš in Tržič, saj ju je usoda že neš vojno nehote povezala. JCaj hitro so bili navezani stiki "jed skupščinama obeh mest. 1‘reko njih pa je.ideja o pobratenju zajela tudi prebivalstvo obeh mest. iro so bili navezani stiki red mestoma in so so vezi začele poglabljati, sno odkrivali in spoznavali še nadaljnje 'medsebojne podobnosti in sorodnosti. Kaj naštejeri le nekaj značilnih: Ste Marie aux Mineš kat tudi Tržič, sta bila že v pretekli zgodovini stalno pod hudim germanskim, pritiskom. Usoda se je z njima nekajkrat kruto poigrala. Ste Marie aux Mineš je znan po številnih rudnikih srebra - danes so večinoma opuščeni - p.odobno je - bil nekoč v naŠev Podljubelju rudnik živega srebra.
Obe nesti se ponašata z dolgoletno tradicijo še danes zelo 'pomembne tekstilne industrije. Kašelji obdajajo gore in hribi, porasli z bogati d gozdovi. Ejuni predmestji nosita smiselno isto ime - križe. In kar je najpomembnejše: v obeh krajih Živijo ljudje, željni • iru in dobrega sodelovanja "-ed narodi.
Kaj bo ta želja tudi temeljna misel ob letošnjem prazniku 10 -letnice pobratenja!
Daša Tomazin, 4.a
"Pozor, pozor! Ekspresni potniški vlak za o?••er München - Ljubljana prihaja na drugi peron. Potniki vstop-ite, vlak bo odpeljal čez tri minute!" se je začul glas po zvočniku na nünchen-ški železniški postaji.
31
S težavo ser. dvigal ovoje noge na visoke stopnice vlaka, vendar r;e: v srcu čutil nežno toplino, naj ne vendar po tridesetih letih vračan douov, v rodno ec ovino.
Vlak drvi skozi jutranji svit, v katere'- je dežele če .čudovitejša, vendar nikoli ne doseže lepote, ki jo čutin v srcu do svoje do’- ovine. Oči so ne 1 ustavile na rokah, na trdih - žuljih, ki so plod težkega dela v ne'-)"kih rudnikih. Globoko pod ženijo .se ■ sanjal o d 6’i o vini, prečudoviti deželi, ki jo vsak letni ..čas. polna lepote in topline. Vedno "i je bila daleč ta. do:■ ovina. dedaj pa čuti v srcu prijetno vznemirjenost, saj se vendar vračan donov. Frcni"1jujen o svojih znancih, sestri, očetu, katerih odnosi so se v tolikih letih suro enili. Boji se, da boa ob stisku koščene -uterine roke jokal, jokal kot otrok, ki si želi nterinega toploga obje a. Marsikdo od -ojih tovarišev, s katerini dela- v ru niku, zunan enka na to priložnost, zar an čaka. trenutka, ko bo lahko spet stopal po rodni domovini in si dejal: "Povsod je lepo, a do':a je na j lepše."
Vesna dehovič, 8.b
• 8edir v vlaku. Počasi, enaJco' erno ne vlak pre-"ik.a ---roti tujini. Gled.a; polja, oh pozdravljena, gleda. griče, travnike, pašnike., gozdove - noje nladostno veselje. Zhogo : d.o-ača vas, oj rojstni --raj, poln veselja in žalosti, zbogou. Poslavljar se. kako tež-k.i je ot ou L' o ..a, kako težko slovo od do: .uče pokraj ine, znencev. Vlak udarja svoj rite1 in je gluh ...
bun^j !	z*..-..rici •-.prevodnik. jaoglecU.u:. du so s ar: e tovarne, nik-
jer ni 'olj, ću cele, leL:e hiše, nikjer pričo v, travnikov, i-a" — nikov. /jr.ikui j no;: oasel, tega ne veri, zakaj se bo- vrnil, ve a. du zave ni življenja. Lo kje naj si človek odd atme, le kje? Pa. vendar so oral ostati. Bilo je težko ob dneh, ko se- rinili nu do- ovino, vsaj -ni s en bil tako o a-:, a 'želel sen, da bi se či: prej vrnil.
2a. praznike se- sedel v vlak, da ne odpelje za vodno do1 :ov. 'ko gleda - skozi olr.no, glej, veter ? i nosi pozdrav gora. JCo se "ri-
peljeno na prvo postajo, prvo postajo v donačen kraju, se na-n.nehnen. Vesel sen. Gledaš, skozi okno in pred uno niso več s ar. o spo: ini, ar rak resnična zelena polja, travniki, pašniki, griči in gozdovi, iz katerih -oni slovenska pese’ . V tujini sei; se vračal iz rudnika zreraj potrt, ko ser prišel v rajhno ledeno sobo, ni nihče ni stisnil roke in si zaželel srečno vrnitev iz rudnika, kajti "nogi roji tovariši so za vedno ostali pod rušo-vinnni. Tu, dona pa je delo lepše, saj veš, zakaj se vrneš. Vrneš se pod donečo streho, noti ti stisne roko v pozdrav.
Veš, da te nekdo čaka, da te iua rad.
Gonja klonenc, B.b
Kakor vsake’ u Jugoslovanu, je tudi eni jasno, da naša dorovina, «socialistična Jugoslavija, sloni na dveh te el j ih - snr.©upravljan ju in neuvrščenosti. Snrounravlj onj e je terelj njene notranje ureditve, neuvrščenost pa je njena us"eritev v svetu. Vsake1 :u od nas, ki živi’o v svobodni do’ ovini, no eni neuvrščenost tisto, za kar so si v zgodovini prizadevali najboljši ljudje: narodna sn ostojnost, svoboda, sodelovanje z vse'i izven naših reja in prežir. m je vseh, ki so hlapci tujin oblastnikon.
Ali ni Prešernova beseda: "p.ive naj vsi narodi ..." eden iz ed začetnih in sodobnih glasov človeštva, ki se izreka za svobodo in rednnrodno sodelovanje na vseh kontinentih?
neuvrščenost je mednarodno delovanje, v katere:	lahko človešt-
vo združuje svoje delo, pospešuje trgovino li kako drugače sodeluje in združuje javno nenje proti nasilneže:::.
Države v svetu so poleg neuvrščenih razdeljene na dva bloka: zahodni in vzhodni. Oba telrsu j etn ed seboj v oboroževanju. Ge bi nerazvite dežele dobile le del teh sredstev, bi lahko z zerlje prognali lakoto ter zmanjšali bedo in bolezni. ^ e posebno nevarno je rožljanje z jedrski ' orožjes, saj bi atorska vojna uničila vso civilizacijo. Zato je z notranjo in zunanjo olitiko, katere del jo tudi politika neuvrščenosti, potrebno človeštvu za-



" .


■< , " ■


ijotoviti r:ir ter družbeni in vsesplošni nnpredek. Za vse c’ršave v svetu je nujno, da tudi na gospodnrsken področju čir- več sodelujejo in dn pri ten ne izkoriščajo druga druge. To velja še zlasti glede -nekaterih redkih surovin, s kateri*-.i razpolagajo neuvrščene države. Preko ozeuelj neuvrščenih vodijo tudi važna mednarodna'pota, vojaški promet, norske poti in preko:d. kas-notno pa nerazvite ned njiv"d tare zaostalost. Potrebni so ponoči pri razvoju njihovega gospodarstva, odpravi nepismenosti, razvoju kulture, zaposlovanju in pri družbenopolitično:: urejanju.
Za delo neuvrščenih so zelo ponenbne njihove konference. Prva konferenca neuvrščenih je bila 1. septembra 1961 v Beogradu, katere pobudnik je bila Jugoslavija o z ir or:, a tov. Tito. Navzočih je bilo petindvajset delegacij in nekaj opazovalcev. Ka tej konferenci so razpravljali o pravici naroda do samoodločbe,nedotakljivosti ozemlja države, rasni;-dpskrrsinaciji, prepovedi jedrske oborožitve, razvoju gospodarskega sodelovanja, in tehnični ponoči.
število neuvrščenih stalno raste. Na letošnji peti konferenci v Golouhu bo že.nad sto udeleženk. Te države so postale- načnn činitelj v svetu, naj predstavlja jo ..ypö kot dve milijardi ljudi, hii vij o Velike . ekonomske T:oči, predstavljajo pa veliko moralno noč. Z-njihovimi načeli se strinjajo tudi .noge druge države.
Jugoslavija si želi sodelovanja z.vse"i državami, ne glede na
njihovo politično ureditev. 0 sodelovanju ^.neuvrščenimi ter o neuvrščenih p'a meni tov. Tito naslednje: "-Biti pora j o .sila, ki bo aktivno prispevala -k ustvarjanju boljšega jutrišnjega dne vse’n človeštvu. Ne bojuj eno mse sa"o za naše bolj še."esto v sedanj er: svetu. Bojuj e*-o se za boljši svet v celoti!"
' š	.	Vito Primožič, 8.a
.SREČA
Oj to je sončen, krasen dan, kot ni bil če nikdar, nikdar tal:o veselo če sijal ni sonca žar...
Ne, to je noč, viharna noč, ves svet crozi teman^ le v srcu mojem dan žari, ljubezni jasen dan.
Cankar
Nekateri dogodki so že pozabljeni, toda nekaterih se dobro spominjam.
Stara sem bila ;vtiri leta in za rojstni dan sem dobila punčko, ki je znala peti in reči mama. Eila sem jo zelo vesela. Takoj naslednji dan sem se odločila, da jo umijem. Posadila sem jo v škaf iz plastike in vso potopila v vodo. Na glavo sem ji iztisnila skoraj polovico čampona, ji sprala lase, jo vzdignila, pogledala, toda... joj, prejoj! Lasje se ji niso več svetili, štrleli so ji na vse strani. Oči je imela obrnjene, trepalnice so se ji odlepile, iz rok in nog pa ji je kapljala voda. Žalostno sem jo gledala. Začela sem jo tresti, toda is sebe ni dala glasu, kaj šele da bi zapela. Sedla sem na tla, jo gledala z objokanimi očmi, ker pa se mi je zdela zelo zelo grda, sem jo treščila ob tla. Bilo je res žalostno.
Toda potolažila sem se, ko mi je teta prinesla novo punčko. Mislila sem, da tudi ta poje in govori, toda punčka ni zapela. Vendar sem bila tudi s tako zadovoljna.
Hermina Mekuč, 7»a
Bilo je nekega deževnega dne, ko sem moral biti sam doma. Nekaj časa sem se igral, potem pa je igra postala nezanimiva. Nenadoma pa sem na omari zagledal stekleničko s črnilom.
Pisati seveda če nisem znal, poskusiti pa sem hotel, kako oče pire s to čudno stvarjo. Večkrat sem ga opazoval, ko je pisal. Zato sem to hotel storiti sedaj, ko ga ni kilo doma. Da bi mogel pisati, sem vzel pero in papir. Pero sem počasi pomakal v črnilo. Takoj se mi je naredila črna packa, potem pa je pero začelo lepo pisati. Čečkal sem in čečkal, meni pa se je zdelo, da pičen ravno tako lepo kot oče.
V tistem trenutlcu pa sem zašli 'al,. kako nekdo stopa proti vratom. Bil je oče. Hitro sem hotel pospraviti, pa sem nerodno udaril po steklenički. Nastala je velika luža, ki se je razlila po mizi. V kuhinjo je stopil oče in takoj zagledal polito črnilo. Silno se je razjezil in mi enkrat za vselej s palico po zadnji plati dopovedal, kaj smem in česa ne smem, ko sem sam doma.
S črnilom pa od tistega časa nisem pisal vse dotlej, dokler nisem začel hoditi v čolo.
Janez čavs, 7*a
Teta, ki stanuje v oddaljenem Primorju, me je večkrat povabila k sebi. Tako se je zgodilo tudi pred nekaj leti, ko sva skupaj s sestrično preživeli pri njen nekaj dni.
Nekega jutra sva se zbudili zelo zgodaj. Počakali sva, da je teta od:;la na trg, i>oten pa sva brž od"li v kuhinjo. Začeli sva pospravljati posodo in pometati po tleh. Okno, ki je zaradi vetra začelo butati ob steno, sva zaprli, vendar se je pri tem zgodila nesreča. Z okna nama je padla zavesa. Zaveso sva na vso moč potiskali proti vrhu okna, da bi jo spravili spet na isto mesto, kot je bila prej. Skoraj nama je že uspelo, ko se nama je pripetila druga nesreča. Na tla nama je padla karnisa in s seboj povlekla tudi stensko uro, ki je visela zraven
okna.
"Joj, kaj bo sedaj?" sva zastokali.
Takrat so se odprla vrata. V kuhinjo Je stopila teta.
"Kaj pa sta počeli?" naju Je začudeno vpračala, ko sva sedeli sredi razbite ure in prelomljenega droga za zavese, in s prestrašenimi očmi zrli vanjo.
"Kaj se bo zgodilo?" sem se vprašala.
Naenkrat pa se Je teta obrnila in dejala:
"Le kaj se držita tako čemerno? Gaj se da vse popraviti."
Veselo sva Ji pomagali pospraviti razbite delce in si mislili:
"Oh, kako dobro teto imava!"
Izidora Linkovec, 7*a
Nekega dne smo se odločili, da bomo prenočili na senu. Iz se na smo oblikovali nekakšne pravokotnike in Jih pokrili z rjv hami in odejami. Bila Je že temna noč, ko smo se odpravili r seno. Bilo me Je zelo strah in sem se stisnila čisto k očku.
Po lesenih stopnicah smo se povzpeli na senik in legli na se nene postelje. Vsi smo bili zelo zaspani in v trenutku smo 2 spali kot ubiti.
Zjutraj, ko sem se zbudila, sem najprej pogledala, kje sem.
Čez noč sem čisto pozabila, da spim na senu. Ko sem se ozirala okrog, sem se spomnila. Pogledala sem, če ”e vsi spijo. Ko sem pogledala očka, sem se naglas zasmejala, ker Je bil na očkovem trebuhu petelin. Zasmejala sem se tako glasno, da so se vsi zbudili. Vsak Je pogledal :'e ves zaspan okrog sebe. Nekateri prej, nekateri pozneje so pogledali očka, ki Je še vedno ležal, pa ni mogel vstati. Vsi smo se smejali, petelinu pa 'e mar ni bilo. Čez nekaj časa, ko smo se že do solz nasmejali, se Je petelin spomnil, kako se Je treba vesti, dvignil glavo in odšel.
Ta noč, posebno pa r.e jutro, se rni zdita najbolj zabavna, kar sem jih do sedaj preživela.
Kaja Zagorc, ?.a
To se je zgodilo takrat, ko sem hodil že v tretji razred. Hodili smo po vodi. Meni je spodrsnilo in padel sem v vodo. Bil sem čisto moker. Ker ni bilo preveč toplo, sem se zelo prehladil. Lel sem k zdravniku in zvedel, da imam angino. Nisem smel ven, ampak najhuje je bilo, da sem moral ves čas ležati. Čez 'tirinajst dni sem bil spet zdrav. Takoj prvi dan sem žel ven in bilo je kakor prej. Preden sem zbolel, sem hotel narediti lok, a ga potem nisem mogel dokončati.. K meni je prižel prijatelj in mi prinesel lok. "Na, lok sem ti prinesel," je rekel. "Tale lok si meni prinesel?"
MJa!" ml je odgovoril in se smehljal. "Ampak tale lok je zanič. Poglej, kak' en je. Iz bezgove palice, ki se že pri najmanj'em upopjibanju zlomi. Pa vrv, ta je dobra le za krave v hlevu privezat. No, Poglej, kakšen je. Kar sam ga imej. Če pa'misliš, da je dober, pa poglej!" Upognil sem lok in ga prelomil. Prijatelj ni rekel nič. Pustil je zlomljeni lok na tleh, kamor sem ga bil vrgel in s sklonjeno glavo odšel domov. Takrat mi je bilo žal, da sem to storil. Yedel sem, da sem ga hudo užalil. Mislil sem si: "Ah, nič zato. Jutri bova spet prijatelja, ali pa se mu bom opravičil." Drugi dan sem ga čakal pred hišo. "Si že jesen?" sem ga vprašal. "Ne," mi je odgovoril. Nekaj časa sva se pogovarjala o dogodku prejšnjega dne, potem pa sem ga vprašal: "Si za to, da greva popoldne nekam in napraviva loke za oba?"
"Sem!" je veselo vzkliknil. Oba sva se posmejala in odhitela vsak v svoj dom.
Rajko Sajovec, 7*a
-SS-
Stopim iz trgovine. Nasproti mi prihaja drobna, stara in sključena ženica, ki nosi v rokah veliko torbo z nakupljenimi stvarmi. Kimoidoči hite, mnogi jo sploh ne opazijo. Težko se prebija med množico. Počasi pride do mene. Prepoznam to starko. Blizu nas stanuje. Njene oči se•<proseče zazrejo vame, nato pa z drhtečim glasom reče: "Bi mi hotela pomagati to odnesti domov? Tako težko je." Ko vidi, da mi ne diči preveč, pristavi: "Saj bo" kaj dobila, ne bo zastonj." Ne vem, ali sem potem vzela torbo iz sočutja ali iz pohlepa po nagradi, vem le to, da sem "e jaz težko zmogla težo torbe, kaj "ele starka.
Prižli sva do hi”e. Počasi sem stopala za starko po ozkih in strmih stopnicah. Odklenila je vrata. "No, le vstopi. Tako sem vesela, da si mi pomagala. Kalo počakaj." Odide v sobo, a se kmalu vrne z drobnim jabolkom. Ponudi mi ga, jaz pa se namrdnem: "To staro in pižkavo jabolko kar sami imejte, ali pa ga dajte komu drugemu, meni ni zanj." jezna odidem. Pričakovala sem kaj bolj"ega, ne pa to jabolko. Tedaj se spomnim matere, ki mi je vedno govorila: "Tudi četudi je darilo skromno, ga vzemi, se lepo zahvali zanj in bodi vesela, da si sploh kaj dobila."
Postalo mi je hudo. Oh, zakaj sem to storila! Po ozki ‘stezi odidem do bližnjega gozda, ki se je ravno prebujal iz zimskf otopelosti. Naberem "opek prvega pomladanskega cvetja in zoi odhitim k starki. Vsa zadihana sem obstala pred vrati in tr( la se mi je roka, kossem pritiskala na zvonec. Vrata so se c prla. "Oprostite... oprostite za prej, veste..., ne vem, kak naj se vam opravičim."
"Je že dobro," je dejala, med tem, ko je božala opek s svoj mi uvelimi rokami. "Vstopi malo." Nekaj časa sem se ostala i] ko sem odhajala domov, ni bilo v srcu več tiste čudne tesnobe kot prej.
Barbka Ptangl, 7-b
Sosedi mrmrajo, k mam ljubeo mlado mrmrajte, nehajte, drugače ne bo!
Ljudska
Ned tednom se nisem hodila drsat, temveč le ob sobotah in nedeljah, čeprav je bila takrat največja gneča. Tako sem se tudi tisti dan odločila za drsanje, čeprav je bilo toplo in nisem bila čisto prepričana, če bo drsališče odprto.
Ko sem pričla s prijateljico na drsališče, je bilo nekaj drsalcev že na ledu. Hitro sva se preobuli in vstopili na led. Po nekaj korakih me je prijateljica pocukala za rokav: "Poglej, kako te tisti tip gleda," mi je rekla. Jaz pa njej: "Naj pa me! Briga me!"
Prijeli sva se za roke in naekrat se je pred mano nekdo pojavil na tleh. Prijateljica se je začela smejati. "Kisli”, da je bil ta padec le naključje?" me je vpračala. "Ne vem, "sem ji odgovorila, kajti pred nama na tleh je ležal tisti tip, ki me je prej gledal. Rekel mi je: "Zaradi tebe sem padel!" Jaz pa nazaj: "Kaj si rekel? Zaradi mene?"
"Ja, zaradi tebe!" Ker se mi ni ljubilo prepirati, sem mu rekla: "No, prav, pa zaradi mene," in pri tem s pogledom iskala prijateljico. Vendar se je ona med tem že zgubila v množici... "Se grey drsat?" me je vprašal. "Da," sem odgovorila kratko. Prijela sva se za roki in začela sem ga opazovati. Saj je če-den^mi je inilo v glavo. Bil je velik, vitek, z rdečo bundo in z oguljenimi kavbojkami. Imel je lepe črne lase, rahlo kodraste, ki jih tako obedujem... Vprašal me je, kako mi je ime, koliko sem stara in kam hodim v šolo. Nato se mi je predstavil če on: "Jas sem Andrej. Star sem osemnajst let."
"Osemnajst let?" sem vprašala nejeverno, "jaz pa šele trinajst." Toplo se mi je nasmehnil, nato pa mi je rekel: "Stanujem pa v Bistrici."
- 40 -
"Jas tudi," sem odgovorila. "Res? Ali bova "la potem slcupaj domov?"
"Lahko," sem rekla. In res sva šla. Jaz zraven njega, visokega, ki sem mii segla komaj do brade. Vso pot sva molčala. Pred na-"im blokom sva so ustavila in se poslovila. Kato mi je če rekel "Jutri ob petih pred rolo." |
"Da," sem mu tiho odgovorila. Kato sem od'la po stopnicah domov Ko sem ležala v postelji, sem ves čas mislila le na Andreja in zazdelo se ni je, da sem zaljubljena. Vendar, takoj sem odgnala to misel z besedami: "Kje pa! To je le prijateljstvo!" Vendar ni bilo samo prijateljstvo. V meni je prepevala samo misel na Andreja. Doma, v , oli, povsod sem mislila le nanj. Kekaj časa sva bila res srečno. Nekega dne pa sem dobila pismo, v katerem je pisalo. "Vesna, oprosti, vendar te ne morem imeti več rad, kajti imam starejšo punco kot si ti."
Samo kislo sem se nasmehnila in začela prepevati pesem: "Prva ljubezen tako se skoraj vedno konča..."
Vesna Zaletel, 7«a
Zvečer, ko je pri”la nama domov, mi je povedala: "Jutri pride k nam na obisk." Zvečer sem “el nestrpen spat. Dolgo nisem zaspal. Premišljeval sem o njej. Ivo se zjutraj zbudim, se hitro oblečem in odidem v kuhinjo. Tam vse pospravim in pripravim, da je vse v najlepčem redu. čakam. Ki je rc. Spet pogledam, če je vse ostalo tako. Dolgo je ’'e ni bilo. Nazadnje le prispe. Pozdraviva se. Slečem ji plačč in ga obesim na obečalnik. Zapeljivo me pogleda in me vprača kaj bi se igrala, šla sva smučat. Ko sva se naveličala, sem ji rekel, da ji nekaj zaupam. Povedal sem ji, da mi je mami rekla, da sva kot dva golobčka. Ni mi mogla verjeti. Kami naju je poklicala k malici. Zunaj me je nagajivo pogledala. Rekla ni nič, ampak so je smejala. Ves dan je bila vesela. Kadar me jo pogledala, se je vsakič zasmejala. Z bratom sva tekmovala v skakanju. Vselej sem sko-

i
.'v.
%
- 41
čil dlje. Bila je zelo vesela, !*er sem zmagal. Zvečer je odela domov. Bil sem zelo razočaran. Rekla mi je potihoma, da zopet pride v soboto. Z vesoljem sem jo pričakoval.
Izidor Ahačič, 7-b
Sedim v topli sobi in premišljujem. Ne morem in ne morem ga pozabiti. Zakaj? Zakaj me jo zapustil? Je sploh imel razlog?
Kadar sedim na toplem fotelju, mi misli uidejo na pretekle dni, ko sem bila "e zelo srečna. Kako se je sploh začelo? Srečala sva se v avtobusu, le na avtobusni postaji me je nemo opazoval, vendar ga nisem hotela pogledati. V avtobusu je sedel poleg mene. Zardela sem in gledala skozi okno. Ko me jo ogovarjal, ga sploh nisem hotela pogledati. Zdel se mi je zelo zoprn. Ker mi ni dal miru, sem mu le odgovorila. Povedal mi je, da mu je ime Dejan in da obiskuje drugi letnik gimnazije, lo kraj lem pogovoru sem opazila, da niti ni tako napačen. Najina pogleda sta se večkrat srečala. Kar naenkrat smo bili v Ljubljani. Izstopila sva, se nasmehnila drug drugemu in od.'la vsak svojo pot. Ko sem se vračala domov, sva sedela zopet skupaj. Pogovarjala sva se o marsičem. Prehitro sva morala Izstopiti. Poslovila sva se in se izgubila v mestnem vrvežu. Od tistega dne sem pogosteje obiskovala Ljubljano. Najino prijateljstvo se je okrepilo in kmalu sva se začela redno sestajati.
Nekega dne je pričel k meni na dom, ker je vedel, da sem sama doma. Ko je stopil v sobo, sem bila zelo presenečena, saj ga nisem pričakovala. Stopil je k meni in me poljubil. "lied nama je vse končano," mi je dejal. Zajokala sem. Še preden sem mogla spregovoriti, sem ga videla med vrati. Ne vem, zakaj me je zapustil. Sedla sem prav v ta fotelj in dolgo jokala. Resnično sem ga ljubila.
Kadar ga srečam na cesti, gre mimo mene, kot da ni bilo med nama ničesar, a meni se vedno orosijo oči, kadar se spomnim.
na protekle dni in svojo prvo ljubezen, ki ni trajala dolgo.
Tanj a
f:
Jaz. Kdo som prav-zaprav? Neko neumno deklo - pubertetnica. Včasih se mi zdi, da sem razposajena neumnica, včasih pa se sama sebi zdim zelo romantična in pametna. Dnevnika ne pišem, čeprav se najraje izražam na papirju. Pišem dolga pisma sestrični Andreji, kateri lahko zaupam prav vse. Ilati se prijemlje za glavo, ko vidi na drobno popisana pisma, ki prihajajo iz Martuljka. Tako rada imam to vas, njene prebivalce, stavbe, okolico, res, prav vse. Zdi se mi, da vsako nedeljo, 3:o se vrnem v Tržič, pustim tam delček sobe, delček svojega srca. Tam se je porajala tudi moja prva ljubezen.
Pričenja se lep, sončen dan. Sobota je. Sobote imam najrajši. Ozrem se skozi okno„ Sneg jo vso deželo spremenil v deželo sladoleda. In zdaj sonce to lepoto neusmiljeno uničuje. Oh, spomnim se, spet premišljujem. Brž se oblečem, pozajtrkujem, rečem domačim adijo in že me ni več. Smučarsko opremljena hodim po gorenjski magistrali. Kmalu prispem do majhne žičnice. Tam se počutim kot v raju. Iz shranjovaluice vzamem svoje smuči, r.o trenutek in on že pristopi k meni. "Zdravo!"
"Zdravo!" Že se peljeva z vlečnico proti vrhu. Živahno se pogovarjava, smejeva. Na vrhu čakata Marjan in Helena. Zmenjeni smcä da bomo skupaj smučali. Res, celo popoldne počenjamo prave vragolije na smučeh. Proti večeru se napotimo domov. Ko pridemo do glavne ceste, se poslovimo in odidemo vsak v svojo smer. Nekaj poti imava skupaj z bratrancem Marjanom. Potem se tudi on poslovi in do doma prispem sama.
Talce so moje sobote, nedelje in vsi prosti dnevi. Bojim se dneva, ko žičnica no bo obratovala, ko bo sneg skopnel. Potem bo konec teh čudovitih dni. Konec. Ampak ta dan se bliža s neustavljivo silo. Časa ni mogoče zaustaviti. Ali je to ljubezen? Ali je le naklonjenost? Ali je samo pubertetna zatrapanost? Ne vem,
toda lepo ge, naglepše, kar sem kdag doživela. Ali ge prava Igubezen "e lep"a? Zdi se mi, da ne more biti.
Ni mi mar za večere, ko zaradi ngcga nisem mogla spati, za dni. ki sem gib žrtvovala zang in za svog o vas, moj Martuljek.
Alga Hobič, 7-b
Hodil sem v drugi razred. Takrat smo žli prvič na morje. Ha morju sem srečal dekle. Na prvi pogled sem se zaljubil vanjo.
Na morju sva navezala stike in zvedel sem, da je iz Maribora.
Dopisovala sva so.
Lansko leto smo počitnice preživljali v Vrsarju. Tam sem srečal dekle, ki se mi je zdelo znano. Nekega dne sen so opogumil in stopil k nji. Prepoznala sva se. Bila je itefka, moja prijateljica iz Maribora. Po najinem srečanju sva skupaj preživljala dneve na plaži. Imela sva dosti časa, da sva se pomenila o vsem. Celo to sen ji zaupal, da mi je vleč. Ob večerili eno odhajali na ples, tudi midva sva včasih zaplesala. Toda neki večer sem bil zelo razočaran, ker Ptefko ni bilo. Pritihofcapil sen se do njihove prikolice in zaslišal: ''Komaj dvanajst let si stara, pa že gledaš za fanti. Za kazen jutri odpotujemo iz Vrsarja." Naslednje jutro ros ni bilo več njihove prikolice. Tudi ni smo pospravili svojo prtljago in se odpravili preiti domu. Btefko sem imel že dolgo časa v spominu, zasovražil pa sem njene starše, ki so pretrgali najino prvo ljubezen.
Drago Minko, 7*b
Bil je jasen in mrzel zimski dan. Me dve nalogi, pa bom za danes končala. "Tina!" zaslišim pod balkonom.-. Zvezke pustim na mizi in stopim ven. Začutila sem mrzel zimski veter.. Pod balko-
nom je stala Tja!a. "Grel drsat?"
"Ja, takoj." otečen v stanovanje, stlačim zvezke v torbo in jo vržen v kot. Bom pa zvečer naredila nalogo. Is omare potegnem pulover in si ga poveznem Čez glavo. Hitro vzamem glavnik in se na grobo počešem, Nato nataknem " kora j e in pograbim drsalke.. V naglici hitro zavpijem: "Adijo!" Enak pozdrav zaslirim iz Icuhin— je in že zaloputnem vhodna vrata ter stečem po stopnicah. "Ti si pa hitra."
"Aha, ampak če te ne bi bilo, bi sploh ne "la. Ima" že nalogo?" "No če, pa ti?"
"Tudi ne." Med pomenkom o loli sva prišli do drsalilča. Stekla sem čez led do garderobe. Sedla sen na klop in se prcobula. "Tina, si ser" me pokliče Tjala. "Ja, že," rečem, čeprav si drugo drsalko čele zavezujem. "Tina, ne zameri, Janez je prilel pome." "Ze dobro, kar pojdi. So bon že znalla," ji odgovorim, saj vem, da se imata rada. Lahko sta srečna. Sicer jima pa privoščim. Zamišljeno zrem za njima in že izginjata v gneči ljudi. Vstanem in se oziram okrog, če bora kje zagledala kak znan obraz. Nekaj prijateljev mi pomaha in oddrsa naprej, ko se pred menoj pojavi nov tip. "Gre;, drsat?" me povabi. Pokimam in že me prime za roko ter odpelje v gručo, ki neutrudno drsa dalje. Tedaj ga pogledam. Saj ga sploh ne poznan. Ampak, saj ni niti tako napačen. Joj, kako ima lepe oči, čisto modre. Tudi rdeč pulover, ki ga je imel na sebi, se mu je odlično podal. Opazila som, kako ve'če me je vodil med nerodneži, ki so so motali prod mano. Opazil je, da ga gledam im dejal: "Midva se pa re ne poznava, kajne?" Odkimala som. "Edo," se predstavi. Aha, Edo. Ime ni napačno in tudi on ne. "Tina," hitro odgovorim. "Lepo ime," pristavi. Zardela sem in on je to opazil. "Sicer si pa tudi lužina."
"Hvala za kompliment. Od kje pa si? Domačin nisi, kajne?"
"Ne, Kranjčan som." Med. živahnim pomenkom sva pozabila, da se morava obrniti. "Hej, vidva, to je pa že preveč. Kaj nista slišala?" so se začeli kolegi kregati. Spogledala sva se, se zasmejala in se obrnila. Urno sva oddrsala dalje. "Za danes zaključujemo. Vabimo vas spet v torek," je zaključil glas iz zvočnika. "Pride:'.'?" me vpraša. "Pridem."
"Na svidenje, v torek," ni je stisnil roko in oddrsal. "Živio," zakličem za njim in tudi sama oddrsam proti garderobi. "Tina, pridi, tu je še prostor!" zaslišim iz ozadja prenapolnjene gar-
- 4-5 -
derobo. Tja"a mi je prihranila prostor. Vzela som škornje in odala do nje. "Ti, Tina! Zanima me tisti tip, s katerim si danes drsala."
"Mene tudi. Kar pusti mi ga."
"Kaj se ti ni predstavil?"
"Edo je, ampak Tja”a, prosim, ne poskušaj mi ga speljati," ji nič kaj prijazno odvrnem. "Oho, ljubosumna," me zbode. "Zakaj neki, ampak Edo ni napačen. Nasprotno, celo vfieč mi je."
"Ganse, a?"
"Upam."
"To bo počakal?"
"Ne, ni domačin. Iz Kranja je." Potem sem ji povedala, kaj vse sva se pogovarjala. Medtem sva se preobuli in odeli. Zunaj sva začutili mrzel večerni veter in vdihavali oster zrak. "Kdaj pa sta spet zmenjena?"
"Joj, si radovedna."
"Oprosti."
"Ze dobro, saj te poznam. Sicer ti pa lahko povem. V torek se zopet vidiva."
Prišli sva do doma. Pozdraviva se in ona odide naprej, jaz pa domov. Ko sem stopila v toplo stanovanje, sem začutila, kako me bolijo noge. Hitro sem se slekla, umila in zlozla pod mrzlo odejo. Mrzla postelja mo je zdramila, da sem vzela v roke dnevnik in zapisala: 5.II.1976 - EDO.
Tina
Moje mesto - to je siva skorja staroga hrasta
in kamnite hiše - tihe priče nastanka
in temne rute na glavah naših starih mam,
težki utrujeni koraki ljudi, ki se vračajo s polja.
Mojo mesto je ladja na plavi površini morja, in poletni travniki, polni vonja in cvetja, veseli smeh mnogih otročkih lic.
Moje mesto jo topla pesem svobode, ljubezni in mira.
Ajka Bečlagič, 8.b
PISMI SVET
V soboto smo šli v Kranjsko goro. Tam smo imeli cicibani tekmovanje v veleslalomu za pokal Haksimarketa. Bilo je veliko cicibanov, ki so že čakali s privezanimi startnimi številkami.
jjl
Tekmovanje se je začelo ob desetih. 3 številko dvaindevetdeset sem vozila kot zadnja. Vratiča sera prevozila brez napake v šestinštiridesetih sekundah. Ko sem pripeljala skozi cilj, so vsi rekli, da sem prva.
Ob dveh popoldne je bila razglasitev. Najprej je bilo na vrsti žrebanje nagrad. Izžrebala som lep lesen rah in nekaj smučarskih nalepk. Nagrado smo dobili vsi cicibani, ki smo tekmovali.
Po žrebanju je bila razglasitev rezultatov. Zvedela sem, da som bila prva v svoji skupini. Dobila sem pokal in diplomo. Zelo sem bila vesela, da sem dobila toliko nagrad. Ko sem prispela domov, sem takoj povedala mamici. Uspeha smo bili vsi veseli. Pokal smo postavili v stekleno omaro, da ga lahko večkrat pogledam.
Martina Dovžan, 2.a
V soboto in nedeljo jo močno snežilo. Ne morem opisati veselja v zgodnjem jutru. Ko sem vstala in pogledala skozi okno, so padale z neba debele bele snežinke. Že nikoli nisem videla toliko snega. Žal je padel prepozno. Čas zimskih počitnic je prehitro minil. Otroci smo se sankali, smučali in kepali. Sedaj je učenje na prvem mestu. Če ostane kaj prostega časa, se grem sankat.
Marj etka Me j ač, 2.a
Ko sem se v soboto prebudila, je bilo zunaj vse belo. Hitro som vstala in ela k oknu. Glodala sem, kako so padale debele snežinke. Tako so bile goste, da sem komaj videla sosedovo hi"o. Nekaj časa so padale debelejoe, zdele so se mi kot krpice. Svojega veselja nisem mogla skriti, zato sen "la na 'dvori"če in se povaljala po velikem kupu snega. Tudi drugi otroci so že bili zunaj. Naredili smo velikega sneženega moža. Toda brat Karko nam ga je podrl. Bila sem jezna in ga zatožila očetu. Marko je bil kaznovan, jaz pa sem se mu smejala.
Mojca Ribnikar, 2.a
Zn prvi april je "el Miha na trg. Spotoma je srečal strica. Stric ga je vprašal, kdo mu je kupil tako lope hlače. Na-mesto da bi mu odgovoril, so je Miha naredil zelo važnega in dejal: "Glej, prve vrane!" Ko je stric nekaj časa gledal in iskal z očmi vrane, se je Miha zasmejal in zaklical: "Prvi april."
Stric se je razjezil, dvignil roko nad Miha in so pripravil, da bi udaril. Toda Miha se je ustraril in zaklical: "Sultan, na pomoč!" Stric se je ustm"il, da so mu lasje skočili pokonci. Miha so jo zasmejal, se tolkel po kolenih in zaklical: "Prvi april, saj sploh nimam psa!" Toda 'clo zdaj so jo stric po-"teno razjezil, stegnil roko in tekel za Kihom. Toda Miha je bil že daleč in stric so je kmalu upehal. In tako je Kiha lepo, brez črne zadnjico prižel domov.
Nata"a Teran, 2.a
Ked najbolj prisrčnem! živalmi so veverice. Veverica ima rjav kožu"ček in dolg ko"at rep. Veselo skače z veje na vejo, z drevesa na drovo. Hranijo se z le"niki, orehi, semenom smrekovih storžev. Veverico živijo tudi v parkih in so v zabo.vo
48
otrokom in odraslim. Tudi doma smo imeli veverico. Ime ji je bilo Kiki. Prinesel jo je dedek, ki jo je na:'el v gozdu z zlomljeno tačko. Hitro se je udomačila in nam bila v zabavo in veselje. Skakljala je po sadovnjaku in po dvorišču. Imeli smo jo dolgo,
poten pa je poginila od starosti.
r
Katej Ulčnik, 2.a
Nekega dne sem šel s prijateljem po kostanj. Nekaj časa sva bodila skupaj, potem pa sva šla vsak svojo pot. Začelo sc je mračiti, sove so začele skovikati. Napotil sem se proti domu. Fred seboj sen zagledal nekaj črnega. Prestrašil sem se. Mislil sen, da je volk. Obstal sem kot okamonel. Na srečo pa je bil le noj prijatelj in sva potem skupaj odšla proti domu.
Milan Jakovljevič, 2.b
V šoli smo so pogovarjali o prvem maju. Tudi očeta sen vprašala, kako so ga včasih praznovali. Pripovedoval mi je: "Pred osvoboditvijo naše domovine delavci niso smoli praznovati prvega maja, ker je bilo to prepovedano. Toda najpogumnejši tovarniški delavci so ga vseeno skrivaj praznovali. Tudi za prvi maj so morali delati v tovarnah. Po končanem dolu pa so proslavljali svoj praznik skrivaj. Praznično so se preoblekli, nosili rdeče kravate in v gumbnicah rdeče nageljne. Po osvoboditvi pa je prvi maj postal praznik. Vasi in mesta so bila okrašena s cvetjem in zastavami, po ulicah so viseli napisi ŽIVEL 1. MAJ, DELEVCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Zgodaj zjutraj se je oglasila budnica. Vsi tovarniški delavci in rudarji so bili na ta dan praznično oblečeni. Korakali so v paradi. Tudi j^ionirji so proslavljali prvi maj. Peli so delav-
- 49
ske pesni in deklamirali pesmi na proslavah. Vse je bilo zelo svečano. Tako tudi "o danes praznujemo prvi maj. In ne samo v nali domovini; skoraj že povsem svetu praznujejo prvi maj, praznik delovnih ljudi."
Nataša Jančič, 2.b
Z očkom sva se v petek domenila, da sc bova "la v nedeljo smučat. Nisva se mopjla odločiti, kam bi šla. Domenila sva sc, da bova šla na vrt za hišo. V nedeljo sva se smučala tam, kjer je bila snežna odeja zadosti debela.■ Kmalu je posijalo sonce. Postajalo je vedno bolj vroče. Proga jo postalo, mehkejša, tla sem na vrh in se spustila navzdol. Nikamor ni šlo. Počakati sva morala, da je sonce zginilo za goro. Potem je proga poledenela.. Potem pa sem padala, da sem raje odšla domov. Vzela sem knjigo v roke in brala. Zvečer sem gledala še televizijo. Tako sem preživela neko zimsko nedeljo.
Helena Košir, 2.b
Atrij jo zaprt vrt, ki so razprostora sredi hiše, torej jo ograjen s hišo. Naš šolski atrij je lopo viden, ker je šola zn-steklena. V atrij je prijeten pogled pozno jeseni, ko je še vse zeleno in zgodaj spomladi, ko v njem že cvetijo žefrančki: rumeni, beli in modri. Sredi atrija jo majhen bazenček z vodo. Okolica jo porasla s travo. Poleti je lepo zelena in gosta kot preproga. Cb zidu je grmovje in na sredi zimzelena drevesca.
Naš atrij jo resnično negovan. Za urejenost skrbi vrtnar.
Silvo Mirt, 2.b
Koja nanica dola v trgovini Velotokstil. Tara prodaja: blago, kozmetiko, otro.ko perilo. Ko pride iz službe, se nič ne odpo-cije, ampak mora takoj na delo. Doma pobravi kuhinjo, sobo, opraviti nora Že vsa ostala gospodinjska dola. Njeno delo pa se konča pozno ponoči.
Bliža se osmi marec, dan žena. Ta dan praznujejo vse mamice in zone. Za njihovo delo so jim bomo oddolžili s šopkom cvetja in jim za dobro voljo priskočili na pomoč pri dolu.
Gordana Radovančevič, 2.b
"Takoj pridem!" je rekla, ko je odhajala. Odhajala je k zobozdravniku. No, sedaj jo pa že eno uro ni. Toda čez eno uro imam colo. Grem v sobo in k oknu. Pogledam po ulici, toda po njej gre Snrao soseda. Hudi se ji kuhat kosilo. J^z pa čakam mamo.
Ta ura se vleče kot "e nikoli. Že gledan, kje so ključi in oblačim plašč, da bi ji šla naproti. Resnem iti. Kaj * čc pride mana po drugi poti? Tedaj zazvoni telefon. Bila je teta, hotela je mano. Mame pa ni. Tedaj končno le vstopi."Kako dolgo te ni bilo!" ji zakličem. "Spotoma sem se oglasila v trgovini." "Aha..." ji rečem. "Si me dolgo čakala? Drugič se bom potrudi*-la, da bom hitro opravila."
Katja Robič, 5.a
Koja najljubša igrača jo medvedek. Moj medvedek je rjave barv«. Zelo jo kosmat, zato se mu oči malo vidijo. Obločen je v srajčko, ki jo bratcu Janezu že premajhna. Hlače ima iz mojega kavbojskega krila. Naredila mu jih je mami, ko sera bila še majhna. Imam ga zelo rada. Večkrat spi z mano v postelji. Za medvedka imam posebno posteljo. Zelo je že stara. Mani ni je dala odejo

in vzglavnik. Z odejo ga pokrijem, da nu je toplo, vzglavnik pa imam zato, da ne leži na lesu.
Ka medvedka pazim, da mi bo ostal za spomin na otro 'ka lota.
Andreja Dovžan, 5-t>
Star som bil čest let in som si zaželel kolo. Prijatelji so ga že vsi imeli, zato sen si ga če bolj želel. Spračovali so, kdaj ga bora dobil, jaz pa sen le molčal. Parnico sera priganjal, naj mi ga kupi. Nekega dne sem pričakal tisti srečni dan. Voziti so če nisen upal. Le srečen som ga gledal.
Neke lepo soboto ne je oče zgodo,j zbudil in rokol: "Vstani, naučil te bora voziti kolo!" Začuden sera vstal, se oblekel, urail, pojedel zajtrk in čel z očetom na dvori"če. Sedel sem na kolo in se odpeljal. Hitro som gonil. Oče je zavpil: "Pazi!" Toda bilo je prepozno in padel som. To se jo večkrat ponovilo. Hlače sem imel raztrgane. Nazadnje sen se le naučil voziti.
Oče rac je poklical iz kuhinje. Kolo sem prislonil k zidu in odhitel v kuhinjo. Ko. sera sedel za mizo, sera prenialjoval, da se ni tako lahko naučiti vožnjo s kolesom. Kar dostikrat padeč, si raztrgaš hlače, končno pa le gre. Sedaj ga že zelo dobro vozim.
Peter Tiiklič, 3*b
Ko je prišla pomlad, je vse ozelenelo. Ljudje so začeli hoditi na sprehode. Zimski zaspanci so se prebudili.
V nedeljo smo šli na Golnik. Ob potoku so sc razcveteli zvončki. Nabrala sen jih in spletla v šopek. Nato smo šli pod neko goro. Tara srao nabrali telohe, resje, mačico in nekaj trobentic.
Ko son zagledala cvetočo lesko, sem poklicala očeta. Leska bila visoko nad menoj. Oče je kmalu prišel. Nabrala sva cvetočo lesko. Šopek, sestavljen iz zvončkov, resja, mačic, trobentic in leske, sen prijela v roke.
To cvetje je bilo namenjeno mamici, ker je ležala v postelji. Ko sem ji ga podarila, je bila vesela.
N e j ka Plr j bo s, 3-b
Moja najljubša žival je pes.
Imel sen lepega črnega psa. Prinesla ni ga je mamica. Psiček je bil še čisto majhen, zato jo puščal lužico vsepovsod za seboj. Kor je bil kuža vedno v stanovanju, so nam jo smilil, zato sno ga dali mojemu bratrancu. Tam je bil prost.
Moj pes je zrastol. Morali smo ga privezati. Poiskal si je tudi družico. Velikokrat sera šel k bratrancu. Vodno sen se igral s psom. 3il jo zelo prijazen. Mahal jo z repom in me vedno ubognl.
Nekoč pa je pes ušel. Ves den smo ga iskali, a zaman. Naslednjega jutra sno ga našli na vrtu. Ležal jo in težko dihal. Stric je poklical živinozdravnika. Pes je bil zastrupljen. Drugi dan je poginil. Z bratrancem sva ga pokopala.
Bilo ni je zelo hudo. Bil je tako lop! Imel je skodrano črno dlako in'ušesa skoraj do tal. Njegove črne oči so bila prijazne. Pod vratom pa je imel belo liso, kot bi imel bel ovratnik.
Še vodno jo noja velika želja imeti psa. Upam, da se ni bo izpolnila.
Janez Rotar, 3*b
MUCEK
Mucek in ni"ek se ne. lovita, cole tri dneve že v kotu sedita.
"Če ni"k* ulovin, koristi nobeno, če ga pustin, sline cedim. Kaj naj storim?"
. ,	MUCKA
Mucka noja hrano išče že cel peti dan.
Nič ne najde, zneron strada, joka, joka dan na dan.
Toče, teče tretji dan, nucka lačna jo, zaspana, rada legla bi, zaspala in kaj lepega sanjala.
Mucek zaspi, a se zbudi, malo premisli, preraižlja dva dni:
PROMETNA NESREČA
Joj, joj,	joj,	V bolnico
zgodila se j o		so jo peljali,
prometna	nesreča,	glavico ji obvezali.
v njej sc	ranila	Zdaj v postelji leži
je Meta.		se za glavico drži.
		Alenka 'Švab, 3.b
PUST
Vlekli sno ploh, vsi so rajali po vasi otroci pa če sploh.
Danes maškare veselo so, danes, ko je č"s za to. Danes se vse veseli, kot dn nič hudega nam. ni.
Boštjan Perne, 3- r* Vili Meglič, 3» r. podružnična šola Lom
Bil je prvi dan v četrten mesecu. Za vse doma jo bil to navaden dan. Nisem se mogla zadržati. Nekoga sen hotela presenetiti. Naletela som ravno na mano: "Poglej, pajek je v kotu!"
Mama so ni obotavljala in tudi prepričala se ni. Prijela je za omelo. Še preden je mogla ugotoviti, da pajka sploh ni, som žo zavpila: "Prvi april!" Mana mo je pogledala in se nasmejala.
Nekega večera sem se opravil v posteljo. Bilo ni je zelo vročo, zato som zlezel k oknu. Bila je lepa jasna noč. Pogledam če malo k drvarnici in opozin dve drobni lučki, ki sta odkorakali noter kar skozi zaprta vrata. Stresel sem se in so odmaknil za zaveso. Potom pa je nekaj strašno počilo. Bum, ban, bon! V nojih u:"esih je kar odmevalo. Kar s stola sen skočil v posteljo. Iskal sen odejo, ki je bila čisto nekje na drugem koncu. Hitel sen, da ne nejbi kaj zagrabilo.
Drugi dan sem šel v drvarnico in opazil sen, da so bilo trske
Marija Meglič, 3. r. podružnična šola Lon
razmetane. Kato pa i:e zagledam muca, ki se je veselo sprehajal po dvori"ču. Ugotovil som, da jo na" nuc ponoči moral poditi kak"no ni"ko.
.■ ■■■	.a::;	•1;. i. a i.
Damjan Bučinel, 4.a' f
Nekega večera som "la pozno spat. Bila sen "e premajhna, da bi prižgala luč.
Ela sen proti postelji, ko sen za sabo zagledala noko postavo. Za hip ni je zastal dih, srce ni je začelo biti hitreje. Postalo ni je vroče. Zaklicati nisem mogla, kor ne je v grlu kar tiščalo. Kisom vedela, ali naj gron nazaj v kuhinjo ali naj skočim v posteljo. Tedaj sen sc ojunačila ih skočila v posteljo. Bilo ne jo tako strah, da "c izpod odeje nisem upala pogledati. Čez nekaj časa jo nekdo prišel v sobo in nekaj godrnjal. Mislila sen, da je to tista postava. Še bolj se ni je skrčilo srce in v hipu sen bila vsa prcnočena, kot da bi stala na dežju. Ti-r sto godrnjanje je utihnilo. Nekaj časa sen še'bedela, nato pa sen zaspala. V spanju sen kričala, ker se ni je sanjalo, da ne bo tista postava zdaj zdaj požrla.
Zjutraj ne je brat o"tol, ker tudi on zaradi meno ni noge! spati.
Anka Knific, h.a
Nekega večera ne je mati poslala v klet po krompir. Stopala som počasi in gledala, da ne kakšen duh ne bi zagrabil. Sestra in brat sta vedela, kako ne jo rado strah. Ko sen nakladala krompir v košaro, sen zagledala dve senci. Stisnila sen so v kot in začela kričati in klicati liano.' Lasje so se ni začeli ježiti in srh ne je spreletaval. Brat jo mislil, da bon öd strahu umrla in je raje prižgal luč. Zagledala sen sestro in brata,
ki sta se začela na vsa usta smejati. Jaz pa sen vzela koearo in stekla po stopnicah. Vse sen povedala nami. Kana pa je rekla, da norata za kazen onadva hoditi po krompir.
Tudi jaz sen jih hotela prestrašiti, toda to ni ni nikoli uspelo.
P
Anči Markič, 4.a
• •
Eokoč sen rel z mojo sosedo na drsališčo za Virjen. Gledal sen ljudi. Kmalu sen še toga naveličal. Zmračilo sc jo. Od'el som domov, gel sen po tenai ozki ulici. Ko sen pri...el do vodnjaka, sen pred seboj zagledal neko postavo v temni obleki. Bil je neki Jure. S pištolo na vodo ne je ponkropil. Vos prestrašen sen izjecljal pozdrav in nato stekel domov. Med pot-jo sen se se enkrat ozrl. Tekel sen kakor preplašena žival. Ustavil sen se žele, ko sen pričel do našega bloka. Hitro sen .jo ucvrl po stopnicah navzgor.
Ko sen pri-el v stanovanje, nc je nani vprašala, zakaj sen po obrazu noker. Povedal sen ji vso zgodbo. Ona pa se je le sneja-
Iztok Nenc, 4.a
Nekegc dne je prišel k non bratranec, ki je dve leti mlajši od mene. Sprva sva se lepo razumela, poten pa je začel očipati.
Šla sem v svojo sobo brat knjigo. Nisen prebrala niti dve vrsti, ko je pridirjal v sobo in no začel zmerjati. Hekla sen, da naj gre ven, drugače bo joj. Ker sen ga malo gr”e pogledala, ni jo rekel čkilasti lev. Poten son ga lovila in ga knalu ujela. Začela sen ga boksati. Prav kislo se je držal. Sedaj ni nikoli več ne roče čkilasti lov, ampak kaj drugega, hujšega, ker vo, da' ga no norem ujeti.
Andr e.i a Krabon.ia. 4. a
lied bivanj on na Zclonici so nas obiskali tudi graničarji, ki čuvajo naše reje. Z njini je prišel tudi konandant karavle. Pripovedoval nan jo o življenju graničarjev. Povedal nan jo tudi, kakršne so njihovo dolžnosti, in nan razkazal orožje. Skoraj vsi sno nu postavili nekaj vprašanj. Bil jo zelo prijazen. Čeprav je govoril srbsko, sno ga rezuneli.
Poten so pokosili in odšli. Gledali sno za njini in se še večkrat sponnili nanje.
Anka Poznan, 4.a
Prod nekaj tedni sva sc z Alenko odravili na avtobusno postajo. Prišlo je še nekaj učencev, ki tekmujejo za veselo šolo. Sedli sno v avtobus in se odpeljali. Knalu sno bili v Križah. Šli sno v šolo. Posedli sno se v sobi, v kateri inajo likovni in glasbeni pouk. Vanjo so prišli "o učenci iz drugih dveh šol. Učenci tretjih, četrtih in potih razredov sno odšli v drugo sobo. Dveh učencev šc ni bilo. A knalu ju je tovarišica pripeljala. Dobili sno vprašalnike. Začeli sro reševati.vprašanja. Hitro rošin in oddan. Vprašanja,, ni so bila težka. Tudi drugi učenci so že vse rešili. Sli sno v jedilnico, dobili sno čaj in pecivo. Nato gre-do na razglasitev v razred. Sprašujen se, kdo bo občinski prvak za četrti razred. Tedaj zaslišita glas: "Občinski prvak za četrti razred je Daša Tonazin." Vsa vesela gren-po diplomo in značko. Nato gr eno '• dot tov. Na postaji v Tržiču se spomin,. da sen v Križah pozabila copato. Toda to ni ne kvnri veselja. "Jih bova že šla iskat z očoton!" si nislin.
Daša Tomazin, 4.a
Moja babica živi v Prekmurju, v kraju Zonkovci. Njena domačija je stara in propadla. Polog hi:'o in a čo shrambo za sono in žitarice. Ina tudi hlev in svinjak. V hlevu ima pet krav in dve nladi teleti. Pižčanci in kokoži imajo svoj dom v kurniku nad svinjakom. Okoli hiao raste trta. Pred hi"o je studenec.
Stara jo triinsedemdeset lot. Ima črnorjave lase, raskave roke in lep obraz ter nasmejane oči in usta. Je velika. Nosi črno ruto. Mož ji je zbolel. Umrl je, ko jo bil star častinpetdesot let. Po srcu je zelo zelo dobra. Kadar nima kaj početi in: j e prosta, vzame v roke staro knjigo in jo dolgo bere. Včasih tudi plete.
Če bi ni babica umrla, bi bila potrta in hudo bi me prizadelo. Ona ima rada meno, jaz pa njo.
Vesna Florjanič, 4.b
Vrt sc je pričel prebujati. Vos sneg je že skopnel zaradi soh-r ca..Okoli vrta je že zozelenela trava. Pognal« so spomladanske cvetico.
Ljudje so odpravljajo na vrtove. Tan najprej natrosijo gnoj in prelopatajo zemljo. Poten naredijo gredice in začnejo sejati.
Tudi toplo sonce je pričelo močneje greti in nebo se vse bolj jasni.
Silvana Primožič, 4-. r. podružnična ao1a : Lon
Prvi sončni žarki so že posijali v mojo sobo in se ni poigrali na obrazu. Bili so kot nadležne muhe. Zbudili so ne. 3^j res, danes je prvi maj. In kako lep dan je. Sonce sije, ptički žvr-golijo. Škoda bi bilo danes ostati doma. Predlagan materi, da
bi 511 kan na izlet. Mati jo pritrdila noji nisli. Odpravili sno so. Poljali sno so k prijateljon. lanjo lopo hišo in lep vrt. Starši in prijatelji so so pogovarjali. Jaz pa son se odločila, da pojden na vrt. Kaj bi tičala notri! Inajo prelepo rože. Občudovala son jih in so predajala čudovitim vonjon. Po vrtu se jo podil pes Muri. Njegovo lajanje je lišala niška in preplašeno pogledala iz luknjice. Urno je zbežala po travi ned rože. Pes Muri pa za njo. Tedaj prideta na vrt Ima in Boris. Ima vidi, da Muri uničuje rože. Vzklikne in ga zapodi. Muri se užaljeno potuhne v travi. Ima ne vpraša, če hočen šopek rož. Veselo sen prikimala. Nabrala ni jo čopek tulipanov. Sprehajali sva se po vrtu in si pripovedovali veselo in snoSne zgodbe. Prekmalu je ninil ta lop dan. Morali sr o sc posloviti. Šopek sen dala v vazo in doma ne je spominjal na ta čudoviti dan. Legla sen v posteljo in mislila na naslednji dan. Med premmljevenjem ne je uspavala temna noč in kmalu sem se potopila v sladke sanjo.
To je bil noj najlepši cvetni naj.
Jasnina Hada š, 5.h
Nekega lepega sončnega dne sva se z bratom napotila v gozd. Hotela sva poiskati drugi izvir našega hudournika.
Že nekaj časa sva hodila ob praznem hudourniku. Naenkrat zaslišiva šum. Mislila sva, da se je sprožil plaz. Zelo sva se prestrašila. Brž sva stekla stran. Zagledal sen žolno, ki jo kljuvala v drevo in povzročala šum. Zaslišala naju je in odletela.
Z bratom sva ji sledila. Ker je prehitro letela, nama je kmalu izginila izpred oči.
Hotela sva naprej, toda poti nisva n.-šla. Nekaj časa sva pot iskala, ker pa je nisva našla, sva se odločila, da greva kar na slepo. Prehodila sva kakih sto metrov in zagledala veliko votlino. S seboj sva imela baterijo in stopila sva v temo. Prižgala sva baterijo in odšla naprej po votlini. Enkrat sen posvetil proti izhodu. Brat je stekel nazaj, jaz pa ga v strašni temi nisem opazil in son pot nadaljeval san. Votlina se je
60 -
začela ožiti. Bil sen žo precej daleč' od izhoda. Obrnil - so.’-, so. Baterija jo začela pešati. Začel sen toči,- Luč jo ugasnila, 0-stal sen v toni. Okrog none jo bilo vse tiho. Tedaj sen so prvič zbal podzblja. Bilo ne jo zelo strah, tako da sen zaprl o-či. Ko sev jih spot odprl., san v vsakem kotu vidci strahove, ki so so ni posv. vkovali. Taval ser: po jami se: in tja. Ustavil sen se ob steni» Ob njej sen hodil naprej. Začutil sov: oster o-vinek in zaslišal žuborenje vodo» Postajalo je vse svetlej e» Veselil sen so žo, da gren proti izhodu. Toda zagledal sen luknjo v stropu, skozi katero je pribaj nla svetloba. Poskusil sen zlesti skoznjo, vendar je bila previsoko. Ki vi ostalo drugega, kot da gren naprej. Jann se je širila. Tudi svetloj e je "postajalo. Končno sen stopil iz jane. Toda ni ser. bil tar:, kjer sen vstopil» Poklical'sen brata. Oglasil se je. Ko sen hitel proti njenu, sov zagledal pot» Brat je takoj pritekel k učni. Brž sv,-pospravila in odšla dorov.
Na kakšno, "raziskovanje" sc bon še odpravil, toda po j n ah ne bon lazil nikoli več.
rla r k o M e gl i c, 5«t
Proti večeru so zagrnili nebo tenni oblaki..Grozečo so se podili po nebu od juga proti severu. Hitro'so je temnilo, vnos je nekajkrat nočno potegnil veter, da se jc drevje pripogibalo. Zmračilo so jo» Nenadova je presekal to grežočo termo tišino kač:st blisk, kateremu je sledil ■ -očan gron, da so je kar otreslo. Otroci sno stekli v hišo in posedli na klopi vsi nemirni in prestrašeni. Nekajkrat j h šč-' nočno: zagrmelo in so. zabliskalo, tako da' si v trenutku skozi okno lahko videl vso pokrajino, četudi jo bila žo to' vi. Od -strahu sen kar nižala.. Naenkrat sc je vlil ročen dež» Lilo je celo uro. Počasi se jo grcanje oddaljevalo in bliskanj.’ 'je ponehavalo. Stopili sr o iz hiše» Pred nari se je pojavil pošasten prizor. Preko vsega polja so so valilo velike vodne grote. To ni bilo več polje, bila je 'ena sava široka reka, ki jo požirala in odnehala celoletno delo naših
- 61
rok. Nikjer ni bilo videti kopnega. Eat’.or sen se ozrla, povsod so so iz tene izvijale po.eastnc sonce valujočo vode. Kar stisnilo ne je pri srcu, zato sen brž stekla nazaj v hišo.
Mi^a Irinožič, 5.b
Prijateljica se je poslavljala od nene. "Ko, adijo!"
"Izidora, poslušaj! Nekdo gre po stopnicah!" in sen sc naslonila na vrata, da bi laže slišala. "Pa ros!" jo rekla Izidora. "Gotovo gre Bojana s prijateljicami." Izidora ne jo prijela za rokav, ne potegnila k sebi ter rekla: "Poslušaj, kaj so pogovarjajo!" Slišali sva glasove. "Lo kaj govorijo?"
"Tiho bodi, no!"
"Bojana, jutri ob osnih grovo v kino," jo rekel tanek glas. "Lidija, ne bi šlo raje kan drugari... Mogoče v disko."
"Ne, jaz ne grer tja, saj veste, roji starši," jo tarnala Sonja. "Veri, ven, kako je. No starši, fant!"
"Nehajta!" je rekla Bojana in prijela za kljuko na vratih. Razšle so se. Bojana je vstopila in ne prav pošteno udarila z vrati. Za to prisluškovanje sen dobila kazen - buško v navričnih barvah.
Erna Pančur, 7.a
"Jo žo šla. Zdaj poiščen njen dnevnik," roče Tonaž in so po prstih prikrade v Tatjanino sobo.
Naša Tatjana je prav skrivnostna. Pi^e dnevnik, a drugi tega ne vedo. Svoj dnevnik piše vedno takrat, ko ni nikogar dona. A jaz sen vseeno odkril, da piše dnevnik. Pred rano 'se no da nič skriti.
Nekoga dno son v Tatjanini sobi opazil zvezek z napisou DNEVNIK.
Ogledati si ga nisem mogel, ker je 'Tatjana takoj prihitela v sobo. Nekega dne se ni je.posrečilo, da sem v miru pregledal njen dnevnik. Toda bil je popolnoma prazen. Strašno sem bil razočaran, ker sem pričakoval, da bom odkril Tatjanine skrivnosti. Mogoče bom pa drugič imel več sreče.
Karmen Frimožič, 7«a
30. december, 1971
Bil sem pri stari mami. Ta dan sen težko čakal, kajti klali smo prašiča. Zjutraj me bratranec zbudi in pravi: "Vstani, da bomo lahko klali!" Takoj sem vstal in se napravil. Doma mi je. mani naročila, da. moram držati prašiča za rep, mu ga odrezati, in-ga prinesti njej. Jaz te šale nisem razumel in sem to vzel resno. Prav zaradi tega sen vzel žepni nožiček s sabo. Prišla sva do prašiča, ki je bil že pripravljen za zakol. Pripravil sem nožiček, ga hotel prijeti za rep, a sem se ustrašil, ker je odskočil. Vsi so mi prigovarjali: "Kar primi ga, drugače ne boš zaslužil klobas,pa še repa ne boš dobil." Pogumno sem stopil k prašiču ter ga prijel za rep. Naenkrat prašič poskoči, jaz.pa tudi. Ostali so se smejali, jaz pa bi najraje zajokal. Ko je bil prašič že mrtev, sem mu odrezal rep. Ponosno sen ga odnesel domov in mama je bila vesela, ker som držal obljubo.
Rajko Sajovec, 7*n
Bilo je poletje. Otroci so se vračali z morja, bili so, namreč v koloniji. Starši so jih čakali na avtobusni postaji in bili že kar nestrpni,ker avtobusa dolgo časa ni bilo. Končno je le pripeljal. Otroci so poskakali iz avtobusa. Snidenje je bilo zelo prisrčno.
Vsi so že odšli, le nagima deklica je še stala na. postaji. Sto-pila sen k njej in jo vprašala, zakaj ne gre donov. S solzami v očeh mi je odgovorila: "Nihče ni prišel pome. Očka in mamica imata verjetno preveč dela."
"Nikar ne jokaj, čez nekaj minut bosta tukaj, boš videla," sen jo skušala potolažiti. Nehala je jokati, jaz pa sem jo vprašala: "Sedaj, ko takole čakaš mamico in očka, ni lahko poveg, kako je bilo na morju. Ali ti je bilo všeč?"
"0, zelo ni je bilo všeč. Najbolj so mi bile všeč takooo velike ladje, ki so vsak dan plule mino. *' In z rokami je pokazala, kako velike so bile ladje, poten pa je nadaljevala: "Tudi kopali smo se veliko. Veš, jaz sem se naučila plavati brez obroča," je ponosno povedala, "šili ti jo bilo še kaj drugega všeč?"
"0, ja. Tudi skakala sen in Tinka pa Mojca tudi. Ti ne veš, kako je norj e zapljuskalo, kadar smo ne tri skočile, v vodo. Skakale sno vse tri naenkrat in se držale za roke." Ravno, ko se je deklica najbolj vživela v pripovedovanje, sta za nojim hrbtom obstala dva človeka. Deklica je srečna vzkliknila: "Manica, očka!" Več ni mogla reči, ker se je že stisnila k mamici.
Kaja Zagorc, ?.a
Vsak človek ina svoje skrivnosti, pa naj bo odrasel ali pa se otrok. Nisem vedela, konu naj jih zaupan. Nekoč sen se spomnila na dnevnik, kupila sen zvezek, napisala naslovno stran in vanj začela beležiti svoje težave. Bilo ni je laže. Spravila sen ga.., ah, raje ne povem, naj ostane to noja skrivnost. Oh pustih dnevih vzamem dnevnik iz skrivališča in začnem prebirati vrstico za vrstico, list za lističem. Kjer ni roka odpre zvezek, tam pričnem 13. februar
Ta dan je žalosten» Iz službe je prišla nami in povedala, da je v bolnišnici umrl stari oče. Ne ven, kaj ni je bilo, vrgla sem se na posteljo in začela jokati. Nihče ni vedel, kakšni neutolažljivi občutki so se zgrinjali v meni.. Hada sen imela
64 -
starega očeta in bilo ni Je res hudo» Ta dan nisen šla v šolo. Tudi nami so cel dan po obrazu polzele grenke solze. Naslednji dan Je bil pogreb. Nisen in nisen se mogla zbrati, tudi v šoli sen popustila.
Oduren nekje na sredi.
9. Julij
Prijateljica ni Je povedala, da gre v Nemčijo. Nisen nogla verJ e ti. Zapušča ne najboljša prijateljica. Najino slovo Je bilo krat ko. Segli sva si v roke in si pogledali v oči. Iz ust nisen sura vila več kot to: "Dobro se imej. Fa piši kaj!"
Listam naprej. Zopet žalostna novica.
5. marec
Pisali ono matematično šolsko nalogo. Priznan, nisen se učila, tenu primerno sen dobila tudi oceno. Nezadostno! Kar vroče ni Je postalo, ko ne Je učitelj poklical. Na poti is šole sen ves čas premišljevala, kako naj se izgovorim dona. Vedela sen, kaj ne čaka. Vpraševala sem se, ali naj se naredim bolno ali pa naj kar po pravici poveri. Nepošteno bi bilo, če bi se lagala, ali pa bi bila namišljeno bolna. Hani bi bila v skrbeh, nazadnje bi ne poslala še k zdravniku. "Dekle, pamet v roke! Povej po pravici! Učila bi se, zdaj pa imaš!" sen si rekla. Kmalu J c nami prišla iz službe. Obotavljala sen se: "Veš, pisali smo matematično. Nisem znala. Dobila sem nezadostno." Videla sen, da Je bila žalostna. "Popravi! Uči se, kakor veš in znaš!"
14. marec
N a obisk Je prišla prijateljica. Odšli sva v dnevno sobo. Bila sen Jezna, še sama nisen vedela zakaj. Prijateljica Je začela prepir. Nadrla sen Jo, ona pa mene. Nisen Ji ostala dolžna.
Že isti hip sen tiste besede obžalovala. Ven, da bo povedala svoji mani. Poten bo pa spet Joj. Ozmerjana bon. Ampak, saj nisen jaz začela. Zato si pa starejša bodo spet rekli. Ilelo več pameti bi pa že norela imeti. Vendar se je vse lepo izteklo.
"Za danes imam branja dovolj," sen si rekla in zaprla dnevnik.
Hojca Gorišek, 7«b
Bil a-J e sobota.' Ker sen bil san dona, sen povabil nekaj prijateljev. Pekli bi palačinke. Ura je bila okrog dvanajstih in že je vse dišalo po palačinkah. Vnel se je prepir, ali bono jedli nnnazane palačinke z name lađo ali brez nje. Ko sno jih prav vneto jedli, je zazvonil zvonec. Prestrašili ono se, da nista že očka in nnnica. Odpret gren. Pred vrati je stal poštar in ni izročil priporočeno pisno. Otopil sen v kuhinjo in dejal 'načnejan: "Le brez skrbi nadaljujmo!" In kupček s palačinkami se je manjšal. Kazalec se je bližal drugi uri. Hoteli sno spuščati jadralni avion, pa nu je bilo treba zlepiti še krila. Gkočil sen po le pilo, da bi ga s. skupnimi nočni popravili. Toda lepilo se ni je razlilo po omarici. Ustrašil sen se in se nisem r ogel premakniti z mesta. Zdelo se ni je, da se kazalec še hitreje premika. Zazvo nilo je. Goran, Miran in Dušan so stali v predsobi. Manica je v-stopila in ne začudeno pogledala. Ostali so jo ned ten popihali, ker jih je bilo strah. Jaz pa zaradi politega lepila nisem, snel na dvorišče.
Večkrat se sponnin tega dne in ponislin na pregovor: kadar mačke ni d.onn, niši plešejo.
Duš an Koprivnik, 7.b
Ko sen bila stara šest let, sen že pasla krave. Kot vsem drugim, so tudi neni zelo rade uhajale. Ker nisno imeli kaj delati, ono se šli skrivat. V igro ono se tako zatopili, da nisno vedeli, kdaj je čas tako hitro ninil. Ura je bila seden. Krave so se kar same približevale poti, ki je vodila donov. Pričeli sno jih šteti. Tri so manjkale. Čigave neki manjkaj o? Seveda, roje. Zelo sen se prestrašila. Kje naj jih iščem? Vsi pastirji so molčali. Stemnilo se je. Krave so odgnali donov. Sana sen ostala. V mraku ned grmičevjem. Kličem in kličem. Krav ni. Ne slišim ne zvoncev ne mukanja. Strah ne postaja. Približujem se zaraščeni stezi S strahom odmikam veje grmovja. Toda krav ne najden. Odidem proti donu. Kar bo, pa bo. Trda tena je že. Razločim le veje in debla. Za sabo zaslišim korake. Ne ozrem se. Bojim se. Kaj, če ne
.or*1-, rrec'
zgrabi? Vedno hitreje hodi. "Me že drži," a me je le veja oplazila. Pospešili korak. Pred sabo že vidin vas. Kmalu sen dona. Skoraj ne upari vstopiti. Fogledan najprej v hlev. Vse tri krave so v hlevu. Oddahnen se in ne čutim več strahu, da bi r.e kdo lovil. Naslednje dni sno bolje pazili na krave. Le redko so nan ušle. In.se to sano takrat, kadar sno se zatopili v igro. Tisti večer pa ne je bilo strah, čeprav vsi pravijo, da stra hov ni.
Vida Perne, 7»b
EAL ČA3 IE PHIHODEOST
Kač pionirski odred jo ob krajcvnen prazniku prosiovil deseto obletnico srečanj c partiznnskiri kurirji in pokrovitelji. ¥ avli šole G' o odkrili spo 'insko ploščo, ki n.as bo spominjala na ta dan in JO. obletnico osvoboditve. Ob tej priliki sr:o se pobratili s pionirji iz Planine pri Postojni. Pesnica in pisateljica Keäa Maurer pa je delila nagrade za naloge, ki c.o jih pisali na teuo: Srečanja s kurirji in pokrovitelji.
Novo leto nar- je prineslo veliko presenečenje. Ea pobudo Elektrotehne iz Ljubljane nas je obiskal dedek Mraz. Novoletno razpoloženje je bilo popolno ob igrici Snežna kraljica in Vesele”1. • toboganu v izvedbi učencev iz Medvod. Nastopil je tudi tarbura-ški ansnubel iz Bežigrada. Po končane": program so nas obdarili s praktičnini darili.
Pionirji iz Loi.m se zahvaljujem: Elektrotehni, Tobaku, Toniki, laki, šport orreni, igralce’- in vsen partizanski' kurirje: ..
Pionirski odred G-J4 Lo"; pod Storžičeu
V začetku letošnjega šolskega leta je bilo naše nesto določeno, da bo sprejelo pionirje dopisnike na VII. srečanju in jih seznanilo s svojo zgodovino in delo s vseh treh šol v občini. 18. oktobra so si gostje ogledali tovarno Peko, BPT, nuzej,.staro Kurnikovo hišo in spononik NOB. Tudi jaz ser: bila povabljena tega dne popoldne v Bistrico. V Bračičevi šoli sr.o se razdelili po skupinah in se pogovarjali z uredniki raznih časopisov in znanini pisatelji: z Elo Peroci, Nežo Maurer, Jožeton Pniton in še nekaterimi drugimi. Naslednji dan je bila na naši šoli razstava pionirskih šolskih glasil. Podeljene so bile tudi nagrade najboljšim, uredniškim odborom Po končani prireditvi smo se z avtobusi odpeljali proti Ljubelju. Ogledali sr.o si spone-
68 -
nik internirance::: in ontanke taborišča, ki so pokriti z gesen-skin liotj'en v tisočerih barvah. ner:o pričali o grozotah, ki so se tari dogajale ned vojno. Čas je hitro ninil in odpeljali sno se zopet proti đonu, gostje ra v Križe na kosilo..Srečanje je bilo prijetno. Spoznala cen nekaj novih prijateljev in si želi: da bi bilo takih srečanj še več.
Ksenij a Zp.plotnik., 6. a
VII. srečanje pionirjev dopisnikov je bilo letos v nasen nestu. Zelo sno se razveselili ob tej novici. Spoznali sno veliko novih prijateljev, ki„jih nučijo prav take težave kot nas. Razkazali sno jin nesto, a oni no nan skušali povedati in opisati svoje kraje. Ker pa je naše neotece najhno, hišno i-^eli •• 'ožno-sti sprejeti toliko gostov, šole so priskočile na po; oč. Učenci sno z veseljen sprejeli goste in jih ponudili našo gostoljubnost. Tudi pri nas dona & o vzeli enega. V soboto ob 13- uri je bilo zborno nesto gostiteljev in pionirjev dopisnikov na Bračičevi šoli. Dopisniki so knnlu prispeli. Med nani je vladala napetost. Vsak je previsij-val, kakšen bo njegov prijatelj, ki r u ga bodo dodelili. Po dolgov čakanju so ni dodelili deklico Beni iz Črnuč. Hodi v osni razred. Kato sva odšli donov. Med n-gi je na začetku vladala nekakšna napetost, ki pa se je k"s lu pretrgala ob sproščene:.; pogovoru. Čas je hitel. Počasi sva se odpravili v Tržič, saj sva ' orali biti o1"- 15. uri v paviljonu NOB. Ine-la sen n; n en oditi donov, toda vseeno sen ostala in si ogledalu film ter dve risanki. Sladil je pohod po Tržiču, ogled Kurnikove hiše in tržiškega nuzeja. Bilo je hladno, toda ni sno s svojini prijatelji veselo hodili'po r.estu in j ir ponosno razkazovali zna. .enite reči, ki so se' obdržale še do danes. Pravijo, da je Tržič stara luknja, ki jo okoli in okoli obdajajo gore. To je res. Toda ni s o nanj ponosni.
Vrnili sno se na Bračičevo šolo, kjer so ineli dopisniki trakovno konferenco. Tudi tja ser odšla z njo. Sodelovali sva pri Pionirske: listu. Njihovi predstavniki so spodbujali nlađe do-
pisnike, da ‘bi ne v večjem ntevilu pošiljali ovoje prispevke v njihov list. Bilo jo živahno, saj ni manjkalo sneha. Tu je bil še tov. Kos, znani humorist in risar v Pionirske’ listu.
V nedeljo zjutraj pa smo i eli na naši šoli kratek kulturni program. Po programu pa je ostalo samo še slovo od prijateljev, ki sno jih spoznali čisto po naključju. Vsako slovo je težko. Tako je bilo tudi z . enoj in prijateljico. Bilo nar a je hudo, ker sva se norali tako hitro posloviti. Močan stisk roke in nas-eh naju je lo.Čil za vedno.
Iz roda v rod rladi iščemo pot za lepšim in boljšim življenjem. ”N.n mladini svet sloni," pravijo stari ljudje. Kadar se združimo mladi, je vedno veselo.
Ajka Bešlagič, 8.b
Mesto Tržič jo bilo 18. in 19. oktobra gostitelj VII. srečanja pionirjev dopisnkov iz Slovenije. Po prihodu in pozdravu na osnovni šoli v Bistrici sr.o odpeljali na domove svoje goste, kjer so odložili prtljago. Popoldne sno si ogledali mesto in njegove znamenitosti.
Zvečer so imeli tiskovno konferenco, kjer so dobili tudi hranilnike, prospekte Tržiča itd.
Po večerji 'sno skušali dvanajstletni mariborski odličnjakinji, zgovorni Kseniji povedati nekaj o našem kraju in mestu, o sebi in učenju, kor pa jo je zanimalo veliko stvari, smo se pogovarjali dolgo v noč. Tudi ona n-r. je predstavila svoje mesto, pripovedovala o domačih, kot bi se poznali že dolgo časa. Drugo jutro smo odšli na našo šolo, si ogledali razstavo šolskih glasil, prisostvovali kulturnemu programu. Najbolj navdušena je bila nad plesom folklorne skupine Karavanke. Kato so so odpeljali na Ljubelj, kjer so si ogledali spomenik žrtvam in nekdanje koncentracijsko taborišče. Ob plošči, na kateri je pisalo: "MRTVI RE SPE, KAKO KAJ TISOČ IMAK TEGA SPOi’dliTKA KOSI SKROMNO POVELIKO, POSTOJ, POPOTNIK, SPOMNI SE ZLOČINA, MOLITVE DRUGE TE
NIHČE NE PROSI!" go oe zatiinlili.
Prišlo je slovo. Prehitro. V spojin na novo prijateljico-.ri je ostala knjiga, ki r.i jo je dala ob ^rihođu. Lepo je ineti prijatelje. Tako ce ljudje ned seboj spoznavajo.
Sonj a IIIe' ene, 8. b
Vsak dan or*o z žalostjo opazovali, kako je prostor pred solo začneten. Nekoga cine pa edo slišali po zvočniku objavo, da tono pooiruli papir in druge 'S'ieti. Razdelili sno se v skupine. Vsaka skupina je dobila vedro in ce zap-odila. proti zdravstvene— :’u donu. Vedra sno hitro napolnili in jih nosili pred šolo. Pobrali c o vse sneti okoli šole in okoli zdravstvenega dona.
V okviru šolske skupnosti je vsak razred za svojo prizadevnost dobil določeno število točk. Na;., razred je delil prvo nest o s 7.a razredo’ . Uspeha ono bili zelo veseli.
Ilarko Meglič, 5.b
Cez zijo se je v okolici c ole nabralo nnono vsakovrstnih odpadkov, največ pa papirja in konzervnih 'katlic. Odločili sno se, da urodir.o našo okolico. Tudi sa-sn ser-, sodelovala v tej akciji. Pobirala sen različne prednete, jih ;.:etala v karton ke škatle, poten pa vse sirupa j odnesla na prostor, kjer 0:1.0 odlagali sneti. Med akcijo ser. prerišijevala, kaj bo čez nekaj let, če ne bono skrbeli za naše okolje. Ze sedaj so -.esta onesnažena od industrije. če pa boro zanemarjali 'e tiste koščke nasadov trave, ki jih prenorei:o, kmalu ne bor-o ineli več življenjskega prostora o svežin zrakov. Vse ono počistili. Zadovoljni or.o bili5 s svojin delov., čeprav vero, da bo kmalu spet vso onesnaženo,
ker se približuje turistična sezon.'1, in bo ar sikat eri turist otl-vr^el očpadke skozi okno dirjajočega avtor obila.
Breda Ulčnik, ?.a
Učitelji skušajo doseči, da bi lili i'i, učenci, čin bolj samostojni in da bi se naučili samoupravljanja, zato na::-, tudi zastavljajo razne naloge, da bi se tega laže naučili. Ena takih nalog je prav gotovo sai ©upravljanje v razrednih skupnostih.
Razredna skupnost ina sestanke, kjer se člani pogovorijo o napakah svojega razreda, in članih, ki ne opravljajo svojih dolžnosti. To so ponavadi zamudniki, zaradi katerih ina razred veliko neopravičenih ur. Ha sestankih vsak član pove ovoje mnenje o takih učencih, nato pa se skupno dogovorimo za izboljšanje. Veliko govori o tudi o učnih uspehih posameznih učencev. Organizirano medsebojno pomoč slabšim učencem v predmetih, v katerih zaostajajo. Obiskujejo tudi dopolnilni pouk, ki traja vse dotlej dokler se uspeh ne izboljša.
Razredne skupnosti tekmujejo red seboj v raznih športnih panogah. Vendar nekaterim učencem ni do športnega udejstvovanja, čeprav so sposobni doseči lep urm eh. Ostali jih vzpodbujajo, ker s tem pripomorejo k boljši oceni razreda. Velikokrat jo na programu disciplina, čistoča v razredu, red ni malici itd. Na takih sestankih ne največkrat pogovarja: o brez prisotnosti učiteljev, da se naučimo samostojnosti. To pa je tudi naš cilj.
Breda Ulčnik, 7.a.
HiiTEMATICHS UGAKiE
1. Kovaču so prinesli pet delov verige po tri verižne oklepe in ga prosili, naj verigo sestavi.

Koliko verižnih sklenov je s,oral kovač razkovati in jih ponovno skovati, da je verigo sestavil s čiv nanj dela?
2. in 3.
Kdo je tak rojoter, da ko razvrstil n?!ravna števila od 1 do 9 in od 1 do 16 v spodnj narisana kvadrata tako, da ko vsota teh števil v vseh vodoravnih, navpičnih in diagonalnih snereh v prven kvadratu 15, v Gruger: pa 34!
1 				
		
		! !
*I ‘tl ‘h ‘.čl ‘č, ‘9 ‘6 l8 ‘IT ‘01 ‘S i£l ‘č ‘91
jnq.uapnA^ i.;o5:nap a xiA0ll A0q.Tj.eaAZUH
‘9 ‘č ‘č tl ‘6 ‘.8 ‘ž ‘t
:nq.uap'UA3{ ■ noAud a prAopg A0q.xpsj[Azug[ *2
" xux4-a apnečo pTfodc jutCu z ut npap ...oua a OdDISfS TUJ. XUA05[ZUU O C ‘uxostsiop PXOAOV OOAO^ XTh o0 *I
: BAj-T-soy
Depo
908TRŽIČ
m
1976
Trži*)
O'
4002384
COBISS •
;njižnico trž