inski dom Preb ■ cMia"i tnffi t 0.50 uto vin. Schrlftlelter, urednik, redattora: Mirko Javornik. — Herautgeber, izda* latelj, editore: Ing. 6odja. — FUi Ljudska tiskarna, za Ljudsko tiskarno, per la Stamparla popolaro: Jožo Kramarič — Ljubljana, Kopitaijeva 4» — Tel. 4001—4005. — Abonnement. naročnina, abboeamento: L 11« Lubljana, sobota, dne 2. oktobra 1943 - Št. 221 Grosser Erfolg der deufschen Abwehr bei Saporoschje An der siiditalienischen Front grossere Kampftatigkeit nur sudlich des Vesuv - Im September hat die feindllche Schif-fart schwere Schlage erlitten Aus dem Fflhrerhauptquartler, 1. Oktober. Das Oberkommando der Webrmacht glbt bekannt: An der Landfront des Knbanbrflcken-kopfcs wlesen unsere Truppen mehrere starke Angriffe der SowJets ab. Feindllche Kampf gruppcn, die erneut zu landen ver-suchten, ururden vernlchtet. Im Kampfranme siidostllch Saporo-sehie brachten die gestrlgen Kampf c el-nen vollen Abwehrerfolg. Die mit stirksten Infanterie- und Panzerkrftften unternomme-nen Durchbruehsversuche. des Felndes wur-den abgeschiagen. Die SowJets erlitten hohe blutige Veriuste. Von 250 angrelfenden Pan-zern wurden 140 vernlchtet. Am mlttleren Dnjeper sind noch er-bltterte KSmpfe um die einzelnen felnd-llchen BrdckenkCpfe im Gange. In verschiedenen Abscbnltten der Mlt-tel. und im Norden der Ostfront wurden ortllche Angriffe der SowJets abgcwiesen. Die Luftwaffe grlff mit zusammcnge-fassten Kampf-, Sturzkampf- und Schlacht-fllegerverb&nden wlrkungsvoll ln die KSmpfe siidostwiirts Saporoscbie und am mlttleren Dnjeper ein. Ein Unterseeboot versenkte lm Schwar-zen Meere elnen feindllchen Dampfer vom 800 Brt. An der gfldltallenlschen Front kam es gestern nur sOdlich des Vesuv zu nennenswerten KSmpfen. VorstOsse brltl-scher PanzerkrSfte wurdcn dort abgcwie-sen. Im Mlttelmeer erzlelte die Lnft-waffe Boinbentrcfter aut zwel feindllchen Ivrlegsfalirzeugen und bcschKdlgto sle sclivvcr. Begleltendo Jager schossen hlerbel drel felndllcho Flugzcuge ah. Bel feindllchen Luftangrlffen am 29. September und In der Nnrht zum 30. Sep. tember wurden trotz ungiinstlgor Wltterung liber We»tdcntscbland und den n I e d e r 1 ii n d I s c h c n KUstengeblet 40 fclndllclie Flugzeuge abgcschossen. Krlcgsmarlne und Luftwaffe versenkten Im Monat September: 1 Schlachtsclilff, 3 Kreuzer, 20 Zerstiirer, 3 Torpedoboote. 13 Schnellboote, 1 Unterseeboot und mehrere Klelnst-U-Boote, 2 Mlnensnchboote. 2 Be. wachor und 20 Landungsboote, Ilcseliiidlgt wurden: 1 Schlachtschlff, 18 Krenzer, 17 ZerstSrer, 1 Torpedoboot. 8 Schnellboote, 15 Landungsboote und 5 an. dere Krlegsfalirzeuge. Ferner wurden 55 Handelsschlffe mit zusammen 315 700 Brt. und 1 Transport. segler versenkt oder vernlchtet und 133 wcltere Schlffe mit liber 600 000 Brt. be. schiidlgt. Die Beschiidtgungen zalilrelcher getroffener Krlegs. nnd Handelsschlffe slnd so sclnver, dass auch mit der Vernlchtung elncs Telica dieser Schlffe gercchnet \ver-den kann. Grande successo della difesa tedesca presso Saporoscie Dal Quartlere Generale del Flihrer, i ottobre. ll comando supremo tedesco comu-nlca: Sul fronte terrestre della testa dl ponte del Cuban le nostre truppe hanno resplnto parecchl fortl attacchl sovletlcl. I raggrup-Pamentl Now york Herald Tribune«, da so Moskvo najbrž zamenjali z Londonom. V nejasnosti tavajo listi tudi glede vprašanj, ki naj bi bila na sporedu posvetovanja. »Wasliington Post« trili, da je sedanji čas s sovjetskega stališča kakor nalašč za tak sestanek. Slišijo se pn še drugi glasovi, ki zaskrbljeno menijo, da se Stalinu prav nič no mudi pogovoriti se z zavezniki in da hoče še flalje ostati mutast gletle končnega obsega svojih načrtov in zahtev. Najprej so pisali, da bo bo angleški zu- nanji minister Eden sam udeležil tega po. svetovanja, in sicer v Moskvi. Zdaj pa pravijo angleški listi, kakor n. pr. »Nevvs.Chro-nlcle«, da bo v Moskvo potoval lord Beavcr. brook in da bo pripravljal sestanek med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom. Spričo tega se zdi, da je načrt zo posvetovanje med zunanjimi ministri treh držav spot stopil v ozadjo. V Ameriki sta Roosevelt, pa tudi zunanje ministrstvo odklonila sleherno pojasnilo na vprašanje, ali bo zunanji minister IIull potoval v Moskvo. Iz vse te splošne zmede se da sklepati, da je navzlic posvetom v Quebecu in navzlic dolgim razgovorom med Churchillom in Roosoveltom v vprašanju o posvotih med zahodnima zaveznicama in med Sovjeti za zdaj še ni videti nobenega napredka. Stalin vztraja še vedno pri stari taktiki, da bo z neposrednim zunanje in notranjepolitičnim pritiskom ob pomoči levičarjev v Ameriki in Angliji skušal izsiljovatl od svojih zaveznikov politične ugodnosti, no da bi se udeleževal političnih posvetov. »Italija je še sovražnik, četudi premagan« lltbona, 2. oktobra. DNB. Zavezniško čets, ki »o 10 Izkrcala v Julnl Italiji, io »1 ve« položaj zamišljale močno drugače. Mislilo »o, da Jih bo prebivalstvo sprejelo odprtih rok, kot osvoboditelje, In vdajale »o se slepilom, da bodo z italijanskim ljudstvom počenjale enako, kakor so delale na vseh drugih ozemljih, ki so Jih zasedle. Sedaj so morali Angleži In Amerikancl spoznati, da italijanskega ljudstva ne smejo metati v Isti koš z družbo okrog kralja Viktorja Emanuela, prestolonaslednika Umberta In maršala Badoglia In da Italijani niso pripravljeni, da bi se pustili mrcvariti tako, kakor ravnajo Angleži In Amerikancl z narodi v svojih kolonijah. V zavezniškem taboru so se zato začele oglašati pritožbe nad odklonilnim vedenjem Južnoitalljanskega ljudstva. »Dail Tolegraph« Je dobil poročilo od svojega dopisnika Iz Barija, da vojaki osme armade ne morejo razumeti vodenja Italijanskega prebivalstva, čeprav so si bili še pred nekaj tedni sovražniki, morajo vojaki sedaj Italijane smatrati za zaveznike. Iz takšnega stanja so nastale precejšnje težkoče. Tako na primer ne morejo zavezniški vojaki ničesar zaseči, pa naj ponujajo denar ali ne. Ce angle-1 ški vojaki kaj potrebujejo,* morajo vljudno — II—. Razkrinkani nameni svetovnega judovstva »Najboljše orožje Judov je njihova medsebojna povezanost, brezdomstvo, pokvarjenost in hinavščina« Madrid, 2. oktobra, n. Pod naslovom »Judovska nadvlada razkrinkana« razkriva voliki španski politični tednik »El Espanol« načrte modnarodnega judovstva za dosego svetovne oblasti ter označuje judovsko »svetovno bratovščino Mozosove postave« kot judovski »glavni stan«. »Vsem jo dovolj znano« — p\ge omenjeni španski tednik med drugim, »da skupina, ki stremi po svetovni nadoblasti, ni nobeno pleme, temveč »protipleme, ki ima svoj izvor v judovskih občinah, ustanovljenih v raznih pregnanstvih. Najboljše orožje Judov je v tom, da so med seboj povezani, pa naj živo kjer koli, v tem, da jim povsem manjka misli na domovino, ter v korupciji in hinavščini. Hinavžčina jim dovoljuje nastopati prav tako strogo versko, kakor tudi povsom brezbožnlško. Eno najlepših znamenj teh sovražnikov vseh ljudskih vzorov ln krščanstva je »zlato tele«. Na tej podlagi so se vtihotapili v vse dežele ter se dali tudi krstiti, če drugačo ni šlo, potem pa spet izstopili iz te verske skupnosti. List navaja geslo, izdano za Jude, ki so leta 1492. živeli v Španiji: »Hočemo vas pokristjaniti, dajte se krstiti, ohranite pa judovske nazores kakor tudi izjavo nemškega Juda M. Gottingerja iz leta 180: »Prelevil sem se v katoliškega kristjana, da bi bil kot Jud manj obremenjen, nato pa nadaljnjo med drugim: »Od vsoh judovskih ločin, ki so bile ustanovljone na svetu in ki skoro vse tesno sodelujojo s prostozidarstvom ter je njihovo geslo obseženo v stavku, ki ga Je bil zapisal Jud Izak Adolf Cremleux: »Narodi morajo izginiti«, velja »svetovni bratovščini Moze-sove postave« za prvo načelo. Ta red, ki ga vodijo ljudje kakor so David Einhorn, Julij Bien in Hcnry Jones, lahko označimo za »glavni stan* Bvetovnoga judovstva. Kakor so v preteklih dveh stoletjih judovske organizacije prevzele vso oblast v deželah, za katere so se zanimalo, kakor so Igralo svojo vlogo v prejšnji Bvetovnl vojni ter zasnovale tudi revolucijo v Rusiji, kjer so zdaj skoro vsi državni uradi v rokph Judov/ tako tudi v sodanjl vojni zasledujejo samo svoj cilj, ki prihaja do Izraza v pojasnilu, ki je bilo objavljeno 20. februarja 1!)40 v amerižkem judovskem časopisu »The American lIebrow<': »Še nikdar niso bili vojni cilji tako jasni kakor zdaj. Clovofitvo je danes razdeljeno v dva tabora, ki se borita za isto misel. To je boj med judovskim pojmovanjem življenja ter tistim, ki ga imajo sovražniki Judov. Na Bvctu divja danes vojna judovskega načina življenja proti na&Uttt. iivljenja judovskih sovražnikov,« prositi, ne da bi mogli pripraviti Italijansko ljudstvo do tega, da bi jim samo ponudilo to ali ono iht. Dalje poroča, da je postalo docela nemogoče, da bi sl mogel vojak za angleški ali ameriški zasedbeni denar kaj kupiti. Niti 'stanovanj niso ponudili Italijani vojakom In častnikom, častnikom angleške in ameriške zasedbene vojske so odrekli pravico do vstopa v boljše hotele. Zgodilo se Je celo, da v gostinskih obratih niso hoteli postreči tujim vojakom, ako niso imeli pri sebi italijanskih živilskih nakaznic. Te novice, ki se v vedno večjem številu oglašajo v Italijanskem časopisju, osrečevale! sveta prav gotovo neradi slišijo. Hkrati povedo Britancem in Amerikancem, da mora tudi njihovo nebrzdano vedenje poznati meje zlasti v zasedenih krajih. In da Italijansko ljudstvo nikakor ni takega kova, kakor so sl mislili Angleži in Amerikanci, ki so menili, da je po Badoglievi izdaji ljudstvo prav takšno, kakor so bili voditelji. Reuterjeva agencija Je morala zato s krokodilskimi solzami priznati, da je Italija še vedno sovražnik, čeprav premagan, In da ga je treba zato soditi po obsegu njegovih uslug in podpore, katero daje zaveznikom. Zanimivo Je tudi, da sedaj zahodno velesile svetujejo Badogllu, naj razširi svojo vlado z ljudmi Iz levice In liberalne stranke. To zgovorno priča za dejstvo, da bi zahodni velesili radi tudi v Italiji na stežaj odprli vrata boljševizmu. Vesti 2. oktobra Italijanska fašlstovska republikanska stranka se je spot preselila na svoj stari sedož v palačo Braschl v Rimu. Vlado časti gleda italijanski narod v novi italijanski fašlstovskl vladi, v osebi maršala Grazianija pa ntelešene najlepše italijansko vojaSke vrline, piše rimski list »Messaggero«. Vseh osemnajst ameriških bombnikov, ki so pred nekaj dnevi napadli otočje Gurili — severni podaljšek japonskega otočja — je šlo v izgubo. Japonci poročajo, da so jih sestrelili 11, Amerikancl pa pravijo, da je drugih 7 moralo zasilno pristati. (n) Nemški okrožni gospodarski vodja za Banat je obljubil vsem kmetom, ki bodo v gospodarskem letu 1943-44 obdelali s pšenico, koruzo in sončnicami vsaj toliko površine kakor lotos, 700 din nerade za oral. Na milijon dinarjev je bil zaradi skrivanja bloga obsojen srbski industrljec Miško-vlč v Zajočaru. Izdajalski maršal Badogllo je nekje Izven Italije sestavil »vojni svet«, kor nima niti toliko ljudi, da bi lahko sestavil celotno vlado. Italijanska vlada je ugotovila, da prebivalstvo na brezvodnih otokih hudo trpi zaradi pomanjkanja vodo. Angleži in Amorikancl se zanje ne zmenijo. Razen tega je bilo potopljenih ali nnl-čenlh 55 trgovskih ladij s skupno 315.700 tonami ter ena prevozna jadrnica In poškodovanih 133 nadaljnjih ladij z nad SOO.OBO tonami. Poškodbe številnih zadetih bojnih In trgovskih ladij so tako hnde, da so lahko računa z uničenjem dela teh ladij. Usoda sovjetske mornarice v Baltiškem morju Berlin, 2. okt. n. Tožke obrežne baterijo nemške mornarico so 24. sept. uspešno obstreljevale vojaško napravo v sovjetskem vojnom pristanišču Kronstadt. V baltiški ladjedelnici je izbruhnilo več požarov, ki so so hitro širili. Z zadetki v srodo jo bilo poškodovanih več lop za sestavljanje ladijskih dolov ln pa nova križarka, ki jo v delu. Tožki zadetki so padali tudi na ladjo, zbrane okrog oklepnico »Oktobrska revolucija«, ki je bila že pri prejšnjih napadih učinkovito zdelana zlasti po nemškem le-talstvu. Gosti oblaki dima, ki so so med obstreljevanjem vidignili zaradi požarov, niso dopuščali nadaljnjega opazovanja o tom, kakšon je bil učinek streljanja. Ladjo boljšoviške vojne mornarice, ki so žo več kako^ dvo leti zajeto v Kron-stadtskem zalivu, so- zaradi učinkovitih zapornih ukrepov nomško vojno mornarice šo vodno obsojene v nedelavnost. Doslej so spodleteli vsi poskusi manjših edinio, da bi obroč predrle. Gibanje dejansko ujetih ladij je omojeno na majhno področje. Poleg stalnega nadzorstva iz. zraka jih zlasti držijo v šahu nemške obrežne baterijo. Kominterna deluje naprej Bern, 2. okt. Švicarska vlada je z veliko večino odklonila prošnjo za oprostitev zaprtih komunistov in za preklic prepovedi komunistične stranke in komunističnih listov. Med razpravo je minister za pravosodje in policijo, zvezni svetnik Steiprer, dejal: »Danes jo bolj kakor kdaj potrebno prepovedati sleherno komunistično udejstvovanje pri nas. Ml imamo zdaj žo dokaze, da organizacija Kominterne posluje dalje.« Načrti za obnovo porušenih francoskih mest Parit, 2. oktobra. DNB. Francoski odbor za obravnavanje načrtov za ponovno pozidavo v vojni razrušenih mest je sklenil, da sl bo Va-lonciennes Izbral za mesto, ki ga bodo obnovili v slogu, da bo vzgled drugim mestom. V tem mestu bodo prvič v večjem obsegu preizkusili stavbne načrte za obnovo In pozidavo podrtin. Kar se bo pri tem poskusu Izkazalo za uporabno In dobro, bodo porabili pri vseh ostalih popravilih vojne škodo. Norveški glas o smislu sedanje vojne Oslo, 1. oktobra. DNB. V svoji tedenski polemiki glede zavitih In napačnih švedskih poročil se Je norveški radio bavll z novicami, ki jih je objavil švedski list »Aftontldnlngen«. Ta list je zapisal, de je znani pravnik protosor Herman Harris Aall, ki Je bil sodelavec Quis-linga, stopil med opozicionalce v parlamentu. Profesor Aall je zavrnil to laž sam In porabil priložnost, da je povedal svoje mišljenje o temeljnih vprašanjih sedanje svetovne vojne. Zunanja politika Anglije in Sovjetske zveze Je skupok takšnih postopkov, ki bi Jih v vsoh omikanih državah ožigosali kot zločin In Jih kaznovali celo s smrtjo. Nemški narodni socializem je prof. Aall označil za boj, ki hoče rešiti svet pred usodnim uničenjem duhovnosti in kulture in ga obvarovati pred nepopisnim trpljenjem. Svoja Izvajanja Je zaključil z besedami: »Zgodovina človeštva bo nekoč Nemčiji izrekla največjo zahvalo, ker Je narodni socializem rešil narode pred tem satanskim atentatom, ki so ga tri osvojevalne države pripravile na svobodo, kulturno zavest In življenje evropskih narodov.« Mussolinijeve izjave o položaju Italije Rim, 30. sept. Na soji fašistične republikanske vlade tfod predsedstvom Mussolinija so bili sprejeti važni sklepi političnega, vojaškega in socialnega značaja. V svojem nagovoru je Mussolini omenil globoke spremembe položaja Italije po 25. juliju. Mod drugim je dojal: »Oni, ki so MII razkrinkani kot Izdajalci, ne bodo ušli zasluženi kazni. Prcstana kriza Jo bila za Italijanski narod sicer strašno huda, a tudi zelo zdravilna. Italijanski narod je sedaj očiščen In vse, kar. je v narodu dobrega, Je stopilo na plan. Italijanski narod ne more propasti, dokler so bo zavedal svoje narodne sile In močl.c »Po izdajstvu Savojskega doma ln Ba-doglija je danes itolijanska armada v razsulu. Vse novo pridobljono ozemlje se jo izpraznilo in del lastna države jo zaseden Po sovražniku. To je žalostna dediščina dejanja strahopetnih izdajalcev. V toj hudi preizkušnji se je večina italijanskega naroda izkazala. Upanje Badogllja in njegove klike, da bodo uničili 20lotno dolo fašizma, se je izjalovilo ln je postalo naravnost smošno. Nova Italija bo moderna država, trdna in enotna na znotraj, v socialnem pogledu pa pravi zglod socialne narodne skupnosti.« Strmi ■ > Dokazila o izdafski zaroti slovanskih komunistov in Badoglijeve vojska proti slovenskemu narodu na Dolenjskem Kako je general Cerutti, poveljnik divizije Isonzo, izročil Novo mesto ln vse orožje komunistom Ljubljana, 30. soptembra. Komunistična propaganda ja te dni napenjala vse sile in sredstva, da bi prepre. čila in s blatenjem novo ustanovljene Slo. venske domobranske legije onemogočila organizacijo enotne narodne falange, ki je že v nastopnem razglasu odločno povedala svoje cilje: obnovo reda in miru, samoobrambo in ohranitev Blovonskega naroda. Komunistični voditelji zdaj no morejo več metati med ljudstvo starih krllatio o boju zoper okupatorja itd. Po prikritem, že dolgo obstoječem sodelovanju z izdajalsko zahrbtno Badoglijevo vojsko, ki jo komunistom pomagala požigati revne slovenske vasi, pobijati pošteno slovensko ljudstvo ter pošiljati ljudi brez izjeme v intornacijo pod pretvezo »protikomunističnega čiščenja«, so 8. september in naslednji dnevi odkrili In razgalili vso sramotno resnico. Izdajalska Badoglijeva vojska in komunistične tolpe so se združile in začele skupno nastopati ne proti kakemu »okupatorju«, tem. več proti slovenskemu narodu in njegovi imovinl. Dokazov jo zdaj že zbranih na pretek. Danes pa lahko svobodno ugotovimo naslednja dejstva: 1. komunizem si je utiral pot v revolu. oijo ž# v bivši državi, ko je prav v naši pokrajini načrtno rušil vse pozitivno, narodno in državno. Vojaki.rodoljubi, ki so prijeli za orožje za obrambo domovine, so priče, da so prav komunisti bili prvi, ki so delali sabotaže in prvi odvrgli orožje. Takrat jim ni bilo mar svoboda in država, ki je žalostno propadla. O svobodi so zavpili šele, ko je prišlo povelje iz Moskve, da prično s svojim pogubnim delom, in z uni. čenjem slovenskega ljudstva in njegove domovine pripravijo v srcu Evropo tla za komunizem. 2. Komunisti so zavestno zavajali naše ljudstvo in ga z neprestanimi lažmi zagotovili o bližnjem koncu vojne spravljali na pogubno pot. To so delali zato, ker si drugače niso znali pridobiti pristašev. Pripravljali so vsa možna nemoralna sredstva. Tako so se znebili tudi častnikov, ker so jim bili nevarni prav zaradi narodne za. vednosti; oblasti so jih odpeljale v internacijo že naslednji dan. Z organiziranimi umori političnih .prvakov in drugih poštenih ljudi so komunisti dosegli množične internacije, pri katerih so sodelovali njihovi ljudje kot zaupplki, in se tako znebili »nevarnih« ljudi. Oe so pa slučajno zašli med nje komunisti, so se ti v taboriščih kaj kmalu znašli. Interniranci. ki se te dni vračajo, so žive priče, da je temu tako. Več ko 80 odstotkov in-tornirancev je bilo protikomunistično usmerjenih in trpeli so zaradi nesmiselnih komunističnih akcij, ki so jih ti izvedli zato, da so se znebili nasprotnikov. 8. Komunisti so po vseh teh dogodkih, ki jih KPS imonujo razvoj »osvobodilnega boja«, pričeli z načrtnim množičnim po-koljem in nasilji. 8 tem so hoteli prisiliti ljudstvo k sodelovanju. Pošteno slovensko ]jud3lvo pa je rajši padalo pod noži rdečih rabljev in streli razbojniških pušk in niti tisoči žrtev ga niso omajali v njegovem prepričanju. Ko pa so padli tisoči iz vrst najboljših slovenskih fantov, deklet, očc-(ov, mater ter celo nedolžnih otrok in po-hnbljencev; ko so gorele slovenske vasi ko jo komunistična roka zažigala naše naj. svetejše kulturne spomenike, šole, cerkve in prosvetne domove, ko je po drugi strani nad istim poštonim ljudstvom divjala Bado-glieva vojska z grozovitimi represalijami iedaj je slovenski kmet in fant zgrabil z bolestjo v srcu zn puško, da brani dom in družino pred lastnimi brati. Zato je bil »izdajalec«. 4. V boju proti komunističnim tolpam je izdajalska Badoglijeva klika, ki je bila že zdavna v stikih s komunisti, vodila je’ z njimi le navidezne spopndo, vedno pa storila tako, da jo jedro rdečih tolp ušlo in lahko nadaljevalo svoje zločinsko delo. Žalostni dnevi na Suhorju, v Suhi, Beli Krajini in drugod to dokazujejo. 8. Že pred meseci je bilo zanesljivo ugotovljeno, da Badoglijevcl dejansko z orožjem, obleko in živežem podpirajo komunistično tolpe. Znani so številni sestanki, ki jih je imel že pred tremi moscci Badoglijev general Cerutti, poveljnik Soške divizije v Novem mestu, z vodilnimi slovenskimi komunisti v Vavti vasi blizu Novega mesta. Za ta dejstva so priče. Prav tako ni bila že pred dvema mesecema dobava treh vagonov Badoglievcga orožja komunističnim, že slabo oboroženim ediuicam v kočevskem Bogu nobena skrivnost. Vsa ta dojstva navajamo zarudi tistih, ki niso mogli ali marali pozorno slediti razvoju vseh dogodkov, medtem ko je življenje šlo svojo trdo pot in je bil vsak dogodek zaplodek naslednjih dejanj. 8. september Za nami sta že več ko dva tedna po usodnem 8. septembru, ki bo ostal v narodni kroniki zapisan kot najbolj črn dan, dan skupnega izdajstva slovenskih komunističnih izkoreninjencev in izdajalske Ba-doglijove vojsko nad slovenskim narodom. Skupni udar slovenskih komunističnih tolp in izdajalsko Badoglijeve vojsko proti slovenskemu ljudstvu na Dolenjskem, je mnogim šele zdaj odprl oči. Iz vseh krajev Dolenjsko prihajajo poročila o skupnem divjanju proti našemu ljudstvu, ki je po dveh groznih letih preganjanj doživelo prav zadnja dva tedna še bolj grozne dni. Povsod enako: na Dolenjskem, v Krški dolini, na Kočevskem, v Kibniški in Temeni-ški dolini ter na Notranjskem. ^ Spet so prišli v ovčjih oblačilih Komunistični prvaki so najprej izdali letake in po svojih terenclh pozivali mirno slovensko ljudstvo, naj komullste ter Bado- proslnvljalo z novimi zločini od Črnomlja, Metlike, Dolenje stražo, Stopič, Mirne peči pa tja do Trebnjega. Padle so novo žrtve, streljali so jih v skupinah, ustavili vlak iz Metlike in pred vsemi potniki ubili Ste. fanlča iz Metlike, ubili stoplškega župnika in kaplana, oropali številne vasi okoli Novega mesta In že po nekaj urah prelomili Kidričevo in Bacblerjevo glovesno obljubo. V četrtek ob 2. popoldne,so se tem komunističnim dejanjem pridružile Ceruttljc-ve grožnje. Italijani so zahtevali odstop utrjonih položajev, ki so jih zasedli oboroženi oddelki fantov, ter jim grozili, da bodo udarili z vso oboroženo silo ter s topovskim ognjem po slovenskih edinienh v Novem mestu. Badoglijevci so v dogovoru s komunisti fante zvijačno hoteli spraviti v zasedo, da bi nato laže udarili in opravili svoj posel. Novomeščani so priče, da so bili fantje mirni in niso na ukazanem pohodu proti Dolenji Straži skrivili nikomur lasu, čeprav bi bili lahko vse zdrobili v prah. Polni bolesti zaradi izdajstva in združitve komunističnih skupin z Bndoglljevlml izdajalci so videli pred seboj le grozoto brat. skega klanja. y 1)1 se pričelo lahko ob nnjmapjšem incidentu. Kidrič se je prosto vozil pod Badoglievo zaščito z Ceruttijcvi-mi avtomobili po Novem mestu, na Baebler-ja in Kocbeka ni padla, ko sta se sama vozila mimo tri kilometre dolge kolone, niti žal beseda. Propagandni odsek Slovenske domobranske legije prireja za slovenske domobrance svojo prvo prireditev jutri, v nedeljo 3. oktobra ob 5 popoldne, v Frančiškanski dvorani. Vso javnost, zlasti pa domobrance in vse njihove prijatelje, vabimo, da se te prve prireditve udeleže v čim večjem številu. Na sporedu bodo pevske in glasbene točke, dramatski prizor ter govor zastopnika Slovenske domobranske legije. Slovensko domobranstvo je edini, od vsega slovenskega naroda, kjer koli on prebiva, priznani zakoniti zaščitnik miru, reda in delovnega napredka. Slovensko domobranstvo kot tako je tudi edini od oblasti priznani činitelj za vzdrževanje miru in reda v slovenski domovini. Dolžnost vseh poštenih Slovencev torej je: vse svoje najboljše moči dati na razpolago slovenskemu domobranstvu za blagor in prospeh slovenske domovine. Usodni napad gllevce lepo sprejme ln naj pozabi vse, kar je bilo. V letakih in po svojih agitatorjih so razglasili »splošno amnestijo«. Toda že po nekaj urah skupnega nastopa z izdajal, sko Badoglijevo vojsko so začeli z izvajanjem komunističnega programa. Skupno z Badoglijevo vojsko so razorožili, kjer so le mogli, oddelki vaških straž, ki so jih Badoglijevl izdajalci prav zaradi tega že prod mesoci razbili v majhno skupine. Po. tem so pričeli z likvidacijami naših fantov, z umori duhovnikov In vidnih zastopnikov slovenskega ljudstva, oropali do golih sten slovenske domove ter pobrali že itak revnemu prebivalstvu vso hrano. V dokaz navajamo tokrat v kratkem dogodke iz Krške dolino in iz Novega mesta: Izdajstvo generala Ceruttija 1500 oboroženih člnnov vaških straž se je 9. septembra zbralo v Novem mestu. Kmočkl fantje so se zavedali resnega položaja ln niso po pobegu Badogliovcev marali izzivati pokoljev. Zasedli »o položaje in v Novem mestu ni bilo ta dan niti enega izgreda ali spopada. Medtem ko bo komunistični prvaki zagotavljali tej močno oboroženi skupini, da se nikomur ne bo nič zgodilo, so komunistični prvaki Kidrič, Baeblcr, Kocbek ln Leskošek prihajali nn poveljstvo Izdajalske divizijo »Isonzo« ter se pogajali s evojim starim znancem In sodelavcem generalom Cerut-tljem o združitvi ln skuphem nastopanju proti Slovencem. Novomeščani bodo lahko svojim potomcem pripovedovali o vožnjah izdajalskega generala Ceruttija in »proti-okupatorskega generala Kidriča v Isti limuzini. Izdajalski gonoral Cerutti ni niti skušal prikriti svojega izdajstva. Ko jo genomi Cerutti povabil na poveljstvo Soško divizije poveljnika vaških straž, da bi so z njim pogajal, je ta že našel v njegovi štabni pisarni Kidriču ln Baeblerja, ki ju Je Izdajalski general gostil s črno kavo. Bacbler je v sporazumu s Ceruttljcm po. stavil zahtevo: »Fantje naj odložijo orožje In Jamčim Jim za življenje. Zmaga jo nnšal« To zmago so komunističuo tolpo tedaj Tako je bilo vse do ure, ko so med legionarje prišli dpmačlnl in Jih za božjo voljo prosili, naj se čimprej umaknejo z ceste, ker so na nje že namerjeni topovi in strojnice. Komunistom prevara ni uspela. Še pol ure pohoda in fnntjo bi bili prišli v usodno Sotesko na prehodu v kočevske gozdove, kjer so komunistično tolpo z izdajalskimi Ceruttijcvimi polki nameravalo uničiti vso skupino. Tako so komunisti prisilili legionprjo k samoobrambi in boju, ki je trajal ves čas njihovega pohoda skozi gorjansko gozdove od Stražo do položajev ob Krki. Medtom so komunisti že zaprli v No-vom mestu številne poštene meščane ter jim grozili s smrtjo. Usoda številnih je že znana, vendar bomo o vsem tem zaradi točnosti poročali kasneje. Skupine fantov so doživele nn pohodu od Badoglijovih izdajalcev in komunistov več napadov. Varovale so življenje fnntOv in ljudi, ki so se jim pridružili. Pri Brusnicah so jih komunistični tcrenci napadli | iz zased. Tam so legionarji izgubili enega tovariša. Dva dni je bila ta legionarska skupina brez pravo hrane in dva dni je vztrajala na tem krvavem križevem potu. Najhuje je bilo dejstvo, da so so pridružile skupinam fantov številno družino z otroki in iskale varstva pri legionarjih. Previdno so so moralo skupine fantov prebijati skozi gozdovo ih si utirati pot skozi grmičevjo mimo cest, samo da so zaradi družin in otrok preprečili spopade s komunističnimi zasedami. Dež jo rosil, ko so jo mosee skril zn oblaki in so fantje marširali proti llatožu in mimo Šentjerneja, v katerem so prevzoli oblast komunisti. To cestah je bilo slišati drdranje avtomobilov in tankov. Vse je bilo namenjeno za ^obkolitev fantov, Todaj jo padlo povelje: Brasiiii se feomo Danilo so jo, ko so naši fnntjo bili zasedli položaje blizu mosta pri Zamoški. Samoobrambno povolje jo bilo dano po soglasnem sklopu moštva in častnikov. Niso so varali tisti, ki so žo v Novem mostu dejali, da hočejo komunisti z zvijačo uničiti našo borco. Ker se jim to ni posrečilo, so prišli nanje z orožjem, ki so jim ga izročili izdajalski Badoglijevci po vseh edinicah tor jih z njihovo pomočjo pobili. V nedeljo ob pol 12. dopoldne, ko so so legionarji prav pripravljali k službi božji, so iz komunističnih položajov na Zameško — slamnato vas — znčolo padati mino in takoj upepelile sodom hiš. Z naše strani niso še padli streli. Komunistične skupine so navnlile s tanki in oklepnimi avtomobili, ki so jih vozili Badoglievi oficirji. Ko so se približale njihovim utrjenim položajem, jo padlo povelje. Strojnice so za-regljale, metalci min so zapeli svojo smrtno posom, na ravnini, niti najmanj pripravni za boj, pa so padali stoteri prisilno mobilizirani Slovenci, po večini Gorenjci, ki so jih komunisti pognali v boj v prve vrste, da so so jih znebili. I’o prvem spopadu so številni ujetniki, večina prisilno mobilizirani v zadnjih dneh, pripovedovali o nasiljih in ropanjih komunističnih tolp. v Krški dolini. Komu. nlsti so odpeljali iz Šentjerneja vso živino in živež. Komunisti so mogli oblast na Dolenjskem dobiti le s pomočjo Badoglljevlh iz. dajalcev. Tako je bilo v Novem mestu, v Kočevju, v Ribnici, v Trebnjom in Stični, na Turjaku. Prav tako jo bilo na Notranj. tkem. • Vss is bilo dogovorjeno Iz navedenega, kar jo le del vsega, kar smo doživeli . pretekle dni, lahko zaključimo: komunisti so že dalj časa načrtno ln soglasno z Izdajalsko Badogli. jevo kliko pripravljali vso to. Proti komu so udarili Tega našemu ljudstvu ni potrohn pojasnjevati. V dveh letih komunističnegn »osvobodilnega boja« so našemu narodu prodobro znani rezultati in uspehi vseh komunističnih nastopov. Proti komu so so komunistične tolpe borilo pri Novemu mestu, Št. Jerneju in Ratožut Borile so so proti Slovencem, lio pa jo nastopila nemška sila. so bežali kot zajci v gozdove. Nezanesljivi In prisilni mobiliziranci, katerim so dali za boj le po nekaj izstrelkov ln slabo orožje, pa so jim morali kriti uinlk. Tako so se komunisti »borili« že nekdaj in tako se bodo tudi v bodočnosti proti lastnemu narodu. Po prvem boju pri Št. Jerneju so legionarji našli samo pri mostu pred Za. meško 71 mrličev, same prisilne mobillzl. ranče in novince, večinoma gorenjsko ro. juke Iz okolice Domžal, Bohinja in drugih krajev, kjer so jih komunisti zvodili pod krinko boja za svobodo v zločinske vrste, potem jih pa kot »nezanesljivo« poslali v smrt. O boju pri St. Jerneju in o komuni, stični vojaški vednosti priča tole: po prvih minutah so komunisti izgubili v boju, tank in dva oklepna avtomobila, ki so jih na begu pustili z vsemi zalogami orožja. Na boj z nemškimi četami, ki so prihitelo v nedoljo okrog pol 2, komunisti niti mislili niso. Strah pred Nemci in nemško orožje sta pregnala komunistično tolpe, da ni bilo o njih tri dni ne duha no sluha. Komunistična partija Slovenije (KPS) je dala tečna navudila V boju pri št. Jerneju so ujeli več terenskih partijskih komunističnih propagandistov, med njimi Domžalčana Tiča I., brl. gudnega glavnega kurirja In obveščevalca, ter še nekaj drugih. Pri Tiču so našli natančna navodila KPS vsem terenskim funkcionarjem o začetnem taktičnem postopanju propagandistov, in obveščevalcev z legionarji in točnimi navodili o nadaljnjih ukrepih z vsemi tako imenovanimi plavimi in belogardisti, potem ko jih bodo dobili v roke. V Tičevem dnevniku, o katerem bomo So poročali, so dokumenti, ki dokazu. Jejo, da jo KPS dosledna v svojem načrtu, to je načrtu o uničenju vsega, kar ni komunističnega. Po njegovem seznamu jo točno razvidno, katere osebe lz Mirno peči so prav te dni nameravali ali jih najbrž tudi že likvidirali kot nezanesljive. Zapoved Vrhovnega poveljstva komunističnih tolp, ki pooblašča Tiča kot brigad-noga glavnega obveščevalca, da mora voditi z vsemi terenskimi obveščevalci najstrožje nadzorstvo nad vsemi belo in plavo-gardisti, o katerih da bo izreklo sodbo vojaško sodišče. Psi le jasna Ko objavljamo te žalostno dokumonto, ki jih bomo šo podrobnoje razčlenili v prihodnjih dneh, lahko pribijemo: Slovenci tudi tokrat niso mogli na drugo pot kot na pot samoobrambe in boja, ki so ga vsilili komunisti. Komunistična propaganda je utihnila in niti namišljeni angleški zastopnik Jones, s katerim so partijci v zadnjem času skušali varati ljudstvo, no nastopa več. Zdaj so v Ironotnem pijanem veselju nastopili docela jasno in odločno, ter povedali, zakaj jim gre: za komunizem V Novem mostu. St. Jerneju, v Cerknici so nastopili govorniki, ki so povedali dovolj razločno: »Naj so nihče ne moti. Ko bomo likvi. dihali Nemčijo in belogardistično zalego, bomo pomedli šo z nmeriško-angleško bur-žoazi jo. Zadnji dogodki so morali odpreti oči vsem Slovencem, komur jih niso — kaže, da je v .Ljubljani še takih ljudi — jih bo troha odproli pnč drugačel Več služb na policiji prostih Državna policija v Ljubljani potrebujo večje štovilo moštva ter zato poziva vse, ki se čutijo za ta poklic sposobne, naj so osebno javijo policijski upravi v Šubičevi ulici ter priueso s seboj vso potrebne dokumente. Legionarska Naprej, legionarski voj, dom v bran, satanski roj divja po zemlji svotll Premnog jo grob, a narod ni šo v tla steptan, šo čuti moč, ni volja ga umreti. Za dom in rod na straši ssM‘> •« n'kdar legionar. NaproJI Sramoto naj pomedo bojni hrum, iz n(cgo vrni to svobode »orjal Pridruži so, komur Jo kaj za časi, poguml Ostani zad, kdor sa boji vilihrjal Za dom in rod no straži smrti so nikdar legionar. Legionarski prapor, vodi nas naprej, na boj nad bratomornega sovragal Naprej, na boj, da dom bo varon za vselej! Naprej! Lo srčnega ovonča zmagal za dom in rod ne straši smrti sa nikdar legionar. Tončka Šušteršič: Leto po Morje, ki ga jo oral mogočni parnik, i jo pričelo umirjati v pristanu. Godec ido je vstopil v prvo okrepčevalnico in naročil kosilo. Tu so mu Kili vsi nepn-ianl. Med ostalimi gosti pa so je nekdo ribližal Vidu in ga zaprosil, naj zaigra, stregel je tej želji: ko pa je prenehal z rrnnjcm harmonike, mu je denar kar de-jval v žep. So pet ur vožnje z železnico in godec ide bo pod domačim krovom. Skozi okno o se mu smehljali od blizu in daleč griči, dimi in ravnine. Sonco mu jo radostno ožnlo od bede izmučeno, skoraj bolno telo j malo, da ni klonil moreči teži. Od posod ga je ljubeče božala in pozdravljala riroda. Nekateri so pospravljali s polja krom-ir. Kosci so kosili otavo, a drugod so jo o nakladali na voz. Zanjice, brhka dekleta v Tdcčlh rutah, iolih bluzah in v širokih, temnih krilih o žele proso. »Kako lep Je domač svet, kako lepa odna gruda, kako lopa moja mati domo. dna,« si Je mislil popotnik. Segel je v žep svojega telovnika ln pogledal na uro. »Ah, že dvo url ln doma bom v svoji bajtici, žena mo bo ljubeče sprejela.« Pripovedoval ji bo, kaj vse je videl po svetu, kaj vse jo pretrpel v Franciji. Z voseljem je zrl v bodočnost pred letom dni, ko jo odhajal. Mislil si jo, da si bo lahko prištodil mnogo, mnogo. Že v prvih dneh so jo spoznal z domačinom, ki jo bil tu približno tri leta. Toda prav ta je bil vzrok njegove nesreče. Vide je marljivo delal v tovarni za sukno, a že po štirih mesecih jo tujina, zlobna mačeha, pokazala ostro zobo in se mu zlobno zakrohotaln v obraz. Nevoščljivec ga je tovarnarju lažno ovadil, da jemlje in prodaja tovarniško blago. Kor so zadnji čas izginile iz skla- dišča res cele bale sukna, so na Vidovem stanovanju naredili proiskavo. A kljub temu, da niso našli nič sum- ljivega, je bil obsojon na osem mesecev zapora. Temna ječa jo bila odslej njegov dom. Trda slama in tanka odeja na vlažni zemlji je bila njegova postelja. Jedel jo malo in slabo. Pol tedna riž, pol tedna makarone, toda še to le enkrat na dan in hlebček črnoga kruha. Zojo si je gasil s hladno vodo. Vslcd tolikšnega trpljenja, ki ga je moral po nedolžnem prostajati v ječi, jo često zaškrtal z zobmi, a premagoval je greh jezo, da ni nikd.ar preklinjal, kakor drugi v zaporu, s‘ katerimi je bil prisiljen živeti. Drug drugemu so pripovedovali svojo življenjske dogodke, a vsi so s posebnim hrepenenjem čakali uro sladke svobodo. Svojo bol je Vide često tešil z mehki, mi, nežnimi in otožnimi glasovi harmoniko, ki jo je prinesel s seboj. Rad bi pisal, toda razen žene ni imel nikogar na svetu. Očeta ni poznal, mati mu je že zgodaj umrla kot ničvrednica. Ze ob rojstvu ga je Bog zaznamoval, da bo siromak v dolini solz. Doma, v rovnl bajtici, jo pustil lepo, mlado ženo — brez otrok. Sele potom ko bi se vrnil s polnimi žepi denarja, bi si ustvaril ros pravi dom — družino. Zoni ni pisal, da jo zaprt, kajti preveč jo jo ljubil, da bi ji delal težko ure. Misel nanjo in na to nesrečo, ki ga je dohitela v tujini, mu je trgala srce in belila glavo. Pisal ji jo zadnji mošec. nato pa je s hrepenenjem pričakoval zadnji dan, ko se od.^j vrata temne in zatohle kaznilnico. Godec Vide jo prestal kazen. Zaplula je ladja po sinjem morju. Čh, čh, čli — orala je morjo v globino in v širino. »Svoboda, domov, domov!« bi zaklical od sreče in veselja, toda zatajeval so jo In skoraj sam sebi ni verjel, da jo to sladka resnica, da so vrača rodnemu krovu v objem. Globoko so jo zamislil v proteklost, v trpečo uro, ki jih no bo nikdar imznbil. Odpustil jo podležu, svojemu sovražniku, zaradi trpečega Kristusa, saj jo vse srečno prestal in zdaj se vrač«. Zadremal jo, in s smehljajem na ustnih spal dolgo, dolgo. Sonce jo božalo njegove kostanjeve laso, ko se je nuspan prebudil. Spoznal je, da bo moral .izstopiti že na naslednji postaji. »Ljubljana!« jo zaklical sprevodnik. Vlak jo olistal. Vide jo hitel po bližnji cesti, dn bi prispel člmproj domov. Od daloč so ga pozdravljalo planino. S tomnimi očmi jo pobožal planinsko vrhove. In kot da ga blagoslavlja domačo mesto, mu je bilo pri srcu. Po vrtovih so dehtela zrela jabolka. Ob zidovih je temnela izabola. Stopal je med polji in od povsod ga jo omamljal prijeten ajdin vonj. Objela ga jo vsa dohrotu mosecn sep. tembra. Roj mušic je krožil nad njegovo glavo in ga spremljal do -doma. In zdaj — leto pozneje, ko Jo prestopil dvorišče in prag domačo hišo, jo pričakoval, da mu prihiti žena nasproti. Odkar ji jo pisal, ga jo pričakovala vsak trenutek. Tudi danes ga je čakala uzrla ga jo skozi okno. Hitro jo dvignila otroka iz zibelke ln ga položila na gola tla, sama pa je zbežala kot plaha žival preko dvorišča k svojcem. Vide jo vstopil v sobo. Ko jo uzrl otroka, ga jo dvignil v naročje. Dva meseca je star, so mu povedali so-sodjo. Ivdo jo njegov oče, no ve nihče. Skoraj odrevenelo mu jo telo ob spoznanju, njegova strašna slutnja ga ni varala. ■ Spot jo vzel Vido hntmoniko in šel z njo v širni svet, a zdaj je bil za ves opoj sveta nem in slop >— trd in vase zaprt, kajti dolina solz mu ni hotela nikdar prišepniti na uho skrivnostnih besed o sreči in ljubezni, četudi jo nosil to ncizrazuo hrope-nenjo vedno v svojem srcu. Državno gledališče razpisuje abonma Abonma je veljaven za 36 predstav - 20 dramskih in 16 opernih — Bogat repertoarni načrt Predstave Dramo ln Oporo so razdeljene na abonmaje: »Prvi abonma«, abonma red »Sreda«, abonma rod »Četrtek« ln abonmaja »A« ln »B«. Poleg teh abonmajev, ki veljajo za oporne in dramske predstavo, je razpisan Se abonma red »Torek«, ki volja samo za dramske predstave. »Prvi abonma« dobi delno premiere v Operi in Drami, ostala dela pa bodo dobili abonenti »Prvega abonmaja« v razporedu abonentskih prodstav kot prvi. Abonma je veljaven za 36 predstav. 20 dramskih in 10 opernih odnosno operetnih. Prijave za abonma sprejemajo v veži dramskega gledališča od ponedeljka, 4., do torka, 12. oktobra, dnevno od 10—12 in od 15 do 17. Abonentom lansko sezono bodo rezervirani njihovi lanski sedeži do četrtka, 7. oktobra. do 17. Od petka, 8. oktobra, daljo pa bodo razpoložljiva mosta na razpolago novim interesentom. Repertoar Drame. Drama bo v novi sezoni nudila svojim ubonentom dela iz na-slednjega reportoarnega načrta: A. Klasiki: Shakespeare: Itomoo in Julija, Komedija zmeSnjav, Ukročena trmoglavka, Huralet; Moliere: Šola zn ženo: Goldoni: Kavarnica; Moroto: Domi Diana; Goethe: Ifigenija na Tavridi; Schiller: Kovar-stvo in ljubezen, Marija Stuart; Lessing: Emilija Galotti; Grillparzer: Ljubezni in morja valovi: Ibsen: .Tunuki s llelgelnnda; Ostrovski: Nevihta; Linhart; Matiček sc žoni. B. Moderni avtorji: Roseggor: Vesela božja pot; Hoffmannsthal: Slehernik; Schdn-herr: 2enu vrne; Biichner: Vojček; Cankar; Kralj na Betajnovi; Zupančič: Veronika Doseniška; Tavčar: Cvetjo v joseni; Milčinski: Volkašin, Kjer ljubezen, tam Bor; Lipah: Glavni dobitek; Leskovec: Vera in nevera; Cajnkar: Potopljeni svet; Chlarelli: Ljubljana Koledar Sobota. 2. vinotoka: Angeli varuhi; Leo-dogar. škof in mučenec; Teofll, spoznavaleo. Nedelja, 3. vinotoka: roženvenska nodo-Ija; Torezija Doteta Jezusa, devica. Obvestila — Zbirke Narodnega muzeja ostanejo občinstvu za ogled odprto lo Se do prihodnje nodoljo. 3. oktobra. O zopetni otvoritvi se bo izdalo posebno obvestilo. Izšel je Scottov roman v slikah »IVANHOE« Naročniki, ki s0 plačali knjigo pri vratarju Ljudske tiskarne, jo dobe prav tam. Zaenkrat je na razpolago broširana Izdaja. Vezane knjige pa bodo dobili naročniki od prihodnjega ponedeljka naprej. aaaHsaaaMHMHHBHBMB — Važno za trafikante. Vljudno sporočamo svojim članom, da se je mod poročilo našega združenja vrinila neljuba pomota, ki je v tem, da je treba račune podpisati Pri financi na Poljanah. Tobak se izdnja broz predhodnega vidiranja finance, zato računov ni treba nositi v podpis. — Is pisarno združenja trafikantov. Inventarji za tekstilne in oblačilne predmete ter obutev. Trgovci, industrialci ln obrtniki dobe potrebne tiskovine za prijavo inventarja od 5. t. m. dalje v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom, Gregorčičeva 27. — Na uršullnskl gimnaziji je vpisovanje od 1. do 5. oktobra. Bivše učenke se vpi-GttJojo pri svojih razrednicah, vse nove pa v ravnateljevi pisarni vsak dan od 8—12. S seboj naj prinoso zadnje šolsko spričevalo, krstni list in event. tudi potrdilo o invalidnini ali številu otrok v družini. Državno gledališče Drama: Sobota, 2. oktobra, ob 16.30: »V Ljubljano Jo dajino!« Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 3. oktobra, ob 15: »Veliki mož«! Izven. Ceno od 18 lir navzdol. Opera: Sobota. 2. oktobra, ob 16: »Tbais«. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja. 3. oktobra, ob 16: »Traviata«. Izven. Cono od 32 Ur navzdol. Maska ln obraz; Cassella: Smrt na dopustu; Alcssi: Katarina Modičejska; Bracco: Mali svetnik. Repertoar Opere bo v novi sezoni črpan iz teh-le dol: Barok-klasika: Mozart: Don Juan; Gluck: Orfej in Evridika; Donlzetti: Don Pasqua-lo; Rossini: Seviljski brivec. — Prva romantika: Lortzing: Car ln tesar; Nikolai: Vesele ženo svindsorsko; Vordi: Macbeth, Rigoletto. Trubadur, Travlntn. — Visoka romantika: Hmnperdinck: Janko in Metka; D’Albort: Mrtvo oči; Vordi: Don Carlos, Fnlstaff; Giordano: Fedora; Porosi: Kri- stusovo vstajenje (oratorij); Masscnct: Ma-non, Tbais, \Verfher; Gounod: Faust; Thomas: Mignon; Musorgski: Boris Godunov; Itimski-Korznkov: Sneguročkn; Čajkovski: Evgenij Oniegih; Janaček: Jenufa; Smetana: Prodana nevesta; Foerster: Gorenjski slavček. — Verizem: Mascagnl: Prijatelj Fric; Puccini: Madame Butterfly, Boheme; Bizet: Carmen. — Moderna: De Falla: Tri-rogcljnik (balet); Stravinski: Apolon Mu-sageto (balet); Svetol: Višnjogorci. — Opo-rote: Strauss: Netopir; Zcller: Ptičar; Lo-har: Zemlja smehljaja; Gregorc: Melodija srca. Cene zn abonma reda »A« In »B«: Lože: v parterju: privatniki 310 lir, drž. in samoupravni uradniki 255 lir obrok; v I. redu št. 1—5 310 lir, urad. 255 lir. I. reda St. 6—9 340 lir, urad. 280 lir. — Parterni sedeži: I. vrs,ta splošni abonma 84 lir. urad. 69, II.— III. vrsta 75 lir, urad. 61 lir, IV.—IX. vrsta 66 lir. urad. 54 lir, X.XI. vrsta 56 lir, urad. 47 lir. XII.—XIII. vrsta 47 lir, urad. 39 lir. — Balkonski sedeži: I. vrsta splošni 56 lir, urad. 47 lir, II. vrsta 47 lir, urad. 39 lir, III. vrsta 37 lir, urad. 31 lir. — Galerijski sedeži: I. vrsta splošni 34 lir, urad. 28 lir, II.—III. vrsta 27 lir, urad. 23 lir, IV.—V. vrsta 23 lir, urad. 19 lir. Cene za abonma red »Prvi«, red »Sreda« in red »Četrtek«: Lože: v parterju: splošni 10 obrokov po 330 lir, urad. 290 lir; v I. rodu št. 1—6 330 Ur. urnd. 290 lir. v I. redu št. 6—9 360 lir. urad. 320 lir. — Parterni sedeži: I vrsta 89 lir, urad. 79 lir, II.—III. vrsta 79 lir, urnd. 70 lir, IV,—IX. vrstn 70 lir, urad. 62 lir, X..—XI. vrstn 60 lir, urad. 53 lir, XII.—XIII. vrsta 50 lir urnd. 44 lir. — Balkonski sedeži: I. vrsta 60 Ur, urnd. 53 Ur, II. vrstn 50 Ur, urad. 44 Ur, III. vrsta 39 lir. urad. 35 lir. — Galerijski sedeži: I. vrsta 86 lir, urnd. 32 lir, II.—III. vrsta 29 lir. urad. 26 lir. IV.—V. vrstn 24 lir, urnd. 22 Ur. Cene za dramski abonma za red »Torek«: Ložo: v parterju splošni 144, urad. 120 lir obrok, v I. redu 144 Ur, urad. 120 Ur, št. 6 do 7 160 lir, urad. 140 Ur. — Parterni sedeži: I. vrsta 38 lir, urad. 32 lir, II.—III. vrstn 35 Ur, urnd. 28 lir, IV,—IX. vrsta 30 Ur, urad. 24 lir, X.—XI. vrsta 25 lir, urnd. 20 Ur. XII.—XIII. vrsta 21 lir, urad. 17 lir. — Balkonski sedeži: I. vrsta 25 lir, urad. 20 Ur, II vrsta 21 lir, urad. 17 lir. — Galerijski sedeži: I. vrsta 15 lir, urnd. 13 lir, II. vrstn 12 Ur, urad. 10 lir, III. vrsta 10 lir, urad. 9 lir. Abonont splošnega abonmaja uživa v razmerju z dnevnimi cenami znaten popust, abonent-državnl ali samoupravni uradnik odnosno uslužbeneo pa dosože colo 30 odstotkov popusta. Vabilo k številnemu vpistl. Uprava državnega gledališča v Ljubljani. Brezplačna, zelo koristna knjižica Dobe jo lahko vsi delavci, nameščenci, delodajalci in drugi interesenti Te dni je izdal Maksimiljan Žagar knjižico z naslovom »Družinske doklade« za delavstvo Ljubljanske pokrajine. Knjiga obravnava obvezne družinske doklade k delavskim in nameščenskiin plačam, kakor so uzakonjene za Ljubljansko pokrajino oziroma za njeno domačo delavstvo od 1. decembra 1941. dalje. Prikazuje in razlaga zakonske predpise po sedanji uradni praksi. Družinske doklade so v Ljubljanski pokrajini nova ustanova na polju sociulnega prava in je zato s to knjižico ustreženo ne le delavcem in nameščencem, ki so doklad deležni, temveč tudi delodajalcem, uradom in vsem, ki iinajo s stvaijo opraviti ali se zanjo kakor koli zanimajo. Maksimilijan Žagar je zbral vse te uredbe, ki so izšle sicer že v »Službenem listu« in bile tekom časa objavljene tudi v dnevnikih, ter h potrebnimi dodatnimi pojasnili izdal knjižico, ki bo vsem služila v poduk in slučajne informacije, ko jim bo kaka stvar nejasna. Pisec knjige je isto posvetil spominu svojega, prezgodaj umrlega očeta Franca. Vsebina knjige: splošno o družinskih dokladah, kdo izmed delavstva je in kdo ni član Blagajne za družinske doklade, kateri zavodi izplačujejo delavcem družinske doklado in pobirajo od delodajalcev v ta namen primerne prispevke, kdo je upravičen do družinskih doklad, za koga In pod kakšnimi pogoji, koliko časa se izplačujejo družinske doklade, na kak način ln kdaj, koliko znašajo družinsko doklade za Ljubljansko pokrajino, kdaj zastara pravica do družinskih doklad; kako je treba uveljaviti pravico do družinskih doklad, o važnosti pravočasnega in pravilnega zavarovanja, o kaznih ln o kategoriji nnmeščenccv. Knjiga ima tako za vse delavstvo in nnmeščenstvo ter tudi za delodajalce poučno in informacijsko refernto, ki bodo vsem služili. Nihče naj no Bpregleda tudi oppmb. Knjigo je založila Blagajna za družinsko doklnde, po krajinska sekcija odbora zn družinsko doklado* ki jo s tem napravila vsem zavarovancem veliko uslugo. Javnost opozarjamo, da dobe to knjižico brezplačno vsi delavni, nameščenci, delodajalci in drugi interesenti pri Zavodu za socialno zavarovanje, ptl Bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva, pri bolniški blagnjni »Merkur« In pri Glavni bratovski skladnicl v Ljubljani. S Koroškega Padli so za veličino svoje domovine. V Celovcu so v četrtek popoldne pokopali Alberta Eberharda, ki jo umrl 23. septembra. Podlegel je runam, dobljonim v bojih, v nekom vojaškem okrevališču. Na vzhodni fronti jo padol za veličino Nemčijo nadalje Frano Tautschor iz Sv. Martina. Umrl jo 8. septembra v starosti 40 let. V tej vzvišeni služi)! jo daroval svojo življonjo tudi 25 letni Florijan TVonzl iz Sv. Vida, V Bosni je padel v boju s komunističnimi tolpami narednik Hcibergcr iz Sv. Vida oh Glini, na vzhodnem bojišču pa SS Oborsturmfiihrcr in imetnik visokih odlikovanj, 26 letni Ilorhcrt knez Fracss von Ehrfeld. V boju na jugu je pndol podčastnik Hans Klinger v starosti 33 let. V nekem vojaškem lazaretu na vzhodnem bojišču je umrl 34 lotili Herman Pec iz Sv. Vida ob Glini. Tu je umrl tudi po težkih ranah 35 letni čevljarski mojster Viktor Messner. 17. septembra so videli na Koroškem odlomek svetlega in zelo vidnega mctooi^a, ki je pndol na zemljo. Sedaj razglaša Astronomski urnd na Dunaju, Salezijanskn ulica (prof. Thomas), naj najditelji o vsem čim-prej in točno poročajo temu uradu. Dunajski zgodovinar ln nekdanji predsednik Akademijo znanosti nndsvetnik prof. dr. Ozivald Redlich, ki je tudi član številnih inozemskih znanstvenih akademij, jo te dni obhajal 85 letni jubilej. Iz celovškega pisma, objavljenega v koroškem dnovniku, je razvidno, da je v Celovcu nastopilo hladnejše vremel 2o dalj časa, tako pišejo, ne hodi nihče na kopanje v jezeru. Postalo je v jutranjih urah tnko hladno, da morajo mamico minilo celovške Špartnnco že kar opozarjati na novnrnost prehladi Mladina pa jo izurjena ln utrjo-na, zato so tega ne boji. Izšla je prva knjiga 3. letnika »Slovenčeve knjižnice« „$4lada Brada" ki jo je spisal naš veliki pisatelj dr. Ivan Pregelj. Naročite se čimprej na 3. letnik »Slovenčeve knjižnice« Prva prireditev Slovenske domobranske legije SPORED: P. France Aiko: Viteška koračnica; P. A č k o : Ko psi zalajajo; Narodna: če študent na rajžo gre; Narodna: čuk so Je oženil; Potpouri slovenskih narodnih; Sichorl: Molitev za mir; M. To m c : Zmagala si... Govor domobranca; M' je pa krajčec posvava; Oj Doberdob. Deklamacija; Vračko: Na nebu zvozde sevajo; le n ko: Lipa zelenela je; S a t i n e r: Na planine; Kocjančič: Vinski brat; Pregelj: Ko b' ta DraVca; Pl. Z a j c : U boj, u boji Leonardov godalni kvartet: Pl. Z a j c : Večer na Savi; K a a I: Slovan. Dramatski prizor. Pl. Z a J c : U boj, u boji Pesem slovenske Domobranske legije (pojo vse občinstvo ob sprem-Ijevanju orkestra). V ponedeljek, 4, oktobra, spet reden čas Ljubljana, 2. oktobra. V ponedeljek, 4. oktobra, ob 2 ponoči se spet vračamo Iz letnega časa v normalni čas. Na uri se bodo kazalci pomaknili za uro nazaj oziroma ustavili za 60 minut. Kakor koli bo pač kdo to laže In pravilneje uredil. Tako so bomo ravnali spet po srednjeevropskem času. O pomenu tega ukrepa, ki so ga izdali skoraj v vseh državah zaradi gospodarskih strani, zlasti zaradi varčevanja električno sile v industrijskih obratih, ki so prav tl dve leti v največjem pogonu, ne bomo pisali. Gotovo jo, da so oblasti ta ukrep izdale zaradi koristnih dejstev. Lani je bil dan spremembe časa za mnoge poseben dogodek. Mnogi, ki so pozabili na spremembo časa, so doživeli prav zanimiva presenečenja, ki so si jih v domišljiji seveda sami ustvarili. Letos pa bomo vsi kazalce premaknili brez posebnih slovesnosti že kar v nedeljo zvečer in mirno spali uro dlje. Preskrba tobaka zagotovljena Večina kadilcev |a bila zadnji čas v skrbeh, kako bo s tobakom. Prizadeli so bili zlasti tisti, ki si niso mogli nabaviti večjih zalog. V skrbeh pa so biil ludl tralikantl, ki Imajo manjši odjem. Zalo se Je Združenje trafikantov obrnilo na pristojno mesto, kjer je dobilo zadovoljiva pojasnila čeprav je v začetku kazalo, da bo treba omejiti dobave tobaka trafikantom na polovico, se je stvar obrnila tako, da bo tobačna tovarna izdajala le 20 odstotkov manj tobaka kakor prej. S posebnim poudarkom je Združenje trafikantov posvarilo nekatere člane, ki so skušali prodajati tobak | dražjo, in pa tisto, ki so upoštevali samo želje | svojih najbližjih odjemalcev. Opozorilo Jih je . na izredno hude kazni, v skrajnem primeru tudi na Izgubo pravice do trafike. Utemeljeno Jo zato upanjo. da bodo po nekaj dnoh negotovosti tako trafikanti kakor tudi kadilci brez tešav redno dobivali tobačno izdelko. Srl iz hfcalne krercike Ljubljana, 2. oktobra. Bilo jo včeraj kup nesreč in to večinoma nesrečo pri padcu. Skoraj ob istem času popoldne sta bili dve nosreči. Ob 15.41 je padel pri stavbeniku Erjavcu zaposleni delavec France Ciuhu nn Ježici ter sl zlomil desno nogo. Ob 15.50 pa je v Vegovi ulici št. 2 stanujoča zasebnica Zorka Do-berlctovn padla po stopnicah in si zlomila dosno nogo. V šoli na Viču jo po stopnicah padel in sl zlomil nogi CuU Ambrož. Prevoz po. nosročenca v bolnišnico z reševalnim avtom jo preskrbel štab slovenskih domobrancev. Na Verovškovi cesti stanujoča Capudor Genovefa, žena inkusanta Jadransko zavarovalnice, si je pri padcu zlomila lirbtouico. Na Masarykovi cesti stanujoča profe. sorjeva žena 45 letna Ivanka Ivančičevu si je pri padcu močno poškodovala koleno. Vsi ponesrečenci so hili z reševalnim avtom pro-poljani v bolnišnico. Okoliški kmetje so ta teden začeli z žetvijo poznojesenske ajde, ki je lelos srednje dobro obrodila. Lfetos so čebelice mnogo trpele, kor ni bilo prave ajdove pašo. Uredbe Popis tekstilnih in oblačilnih predmetov in začasna prepoved prodaje istih Sef pokrajinske uprave v Ljubljani Je izdal naslodnjo odredbo: Člen 1. Vsa podjetja, industrijska, obrtniška, trgovinska na dobelo in na drobno, trgovinska zastopstva z zalogo blaga, uvozniki In izvozniki, ki izvršujejo prodajo tekstilnega in manufakturnega blaga, čevljev in drugih oblačilnih predmetov, morajo sestaviti inventar blaga, ki je njihova lastnina ali lastnina tretjih oseb, n je na zalogi v njihovih skladiščih, prodajalnah ali drugih prostorih, in sicer z odločilnim dnem opolnoči dne 3.-4. oktobra 1943. Inventurne operacije se morajo izvršiti v roku od 4. oktobra do 9 oktobra. V tej dobi naj imajo sicer podjetja odprte svoje lokale ob navadnih urah, morajo pa ustaviti vsako prodajo ali drugačen odstop blaga, navedenega v tej naredbl. Člen 2. V Invenfarju jo treba navesti za vso kategorije, navedene v inventarju, ki je bil predložen v mo-iecu novembru 1942 v smislu nnredbe št. 198. z dne 31. oktobra 1942, Sl. list št. 87, število metrov ali komadov in število točk. Člen 3. Inventar je sestaviti v dveh Izvodih in ga predložiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, ki vrne en izvod kot potrdilo. Člen 4. Kdor ne predloži inventarja v prodjfisanem roku, ali predloži nepopolon inventar, so sodno kaznuje s strogim zaporom do 5 let in v denarju do 50.0(10 lir. V vsakem primeru pa se mu bo odvzelo obrtno dovolilo. Cene krompirju letine 1943 Ser pokrajinske uprave je določil naslednje cene za krompir: Člen 1. Zn krompir letine 1943. in sicer za zdravo jn tržno blago, se določajo ceno takole: 1. Od pridelovalca Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu za blago franko vagon nakladalna postaja, razsuto: n) rileči krompir. vrsta Woltman, 100 kg . . 145.— lir b) vseh drugih vrst 100 kg. . 170.— lir V teh cenah je obsežen tudi znesek 5 lir za stroške občine pri zbiranju ln prevozu do postaje. — 2. Od Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda na debelo trgovcem za nadrobno prodajo, za blago frnnko vagon železniška postaja Liubljnna a) rdeči krompir, vrsta Woltman 100 kg . . 160,— lir b) vseh drugih vrst 100 kg . . 185,— lir 8. Od trgovca na drobno potrošniku, za blugo frnnko prodnjalna a) rdeči krompir. 'vrste Wolttnan, 1 kg . . . 1.85 lir h) vseh drugih vrst lkg . . . 2.10 lir Člen 2. Začenši a 1. novembrom 1943 do 31. marca 1944 jo dovoljen 'mesečni pribitok lir 10,— za vsakih 100 kg kot odškodnina za gnitje in skladiščni usušek. »Italijanski Rdeči križ« avtonomni odsek Ljubljana, preimenovan v »Slovenski Rdeči križ« Odločba Visokega komisarja za Ljub-ljnnsko pokrajino z dne 6. februarja 1942, št. 12, objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 11. februarja 1942. št. 47'12, s katero je bil razpuščen upravni odbor Rdečega križa v Ljubljani in društvena uprava poverjena izrednemu komisarju, se razveljavlja. Upravni in nadzorni odbor stopita s tem spet v svoje funkcije. Sedanji društvoni izredni komisar g. dr. Cattaneo Unkns se razrešuje dolžnosti in izroči tHkoj društvenemu odboru upravo tor vso društveno imovino. Društvo ki je doslej poslovalo pod imenom »Italijanski Rdeči križ, avtonomni odsek v Ljubljani«, se Imenuje odslej »Slo-vonskl Rdeči križ v Ljubljani. Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Služ-benom listu pokrajinske uprave.. Razdeljevanj* krmil za prašiče. Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mostne občine Ljubljana, da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za prašiče. Rojci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznica p-i Pravodu, oddelek za krmila, Gosposka 12, dvorišče, levo, in sicer: 4. t. m. rejci z začetnicami A do 3; 5 1. m. rejci z začetnicami K do P, 6. t. m. rejci z začetnicami R do 2. Bric: Naša Knko ja vendar čisto drugnčo v naši Vasi, sedaj v jeseni! Trav drugačno ozračje, drugi ljudje in drugo hišo, da, zdi se mi, 'la jo šo sonce drugačno kakor tu. Ah! ^lordn so mi pa samo tako zdi, zato kor Redim v topli sobi in prebiram Kellorja. Gledam skozi okno mimo nebotičnika na Pošto in tako čudni so mi zdijo ljudje v Navihanih plaščih v pršeči jesenski mogli. Ne, ne! Tam pri nas jo zares drugače. So I’lato v jeseni nn Sulinovem hribu jo lopo *n Prijetno sopiha pod nogami... Počasi obračam liste rumenega zvezkn. Pisni sem o jeseni tam v naši vasi. Moj P°g, knko je bilo vse lepo in toplo. Kakor 'la sem nosil naočnike tistn lotu. Morda pa rc" ni bilo tnko in jo to lepa jesen, tn, ki jo vidiš tod slcozl okno. Zavijajoči tramvaji, svetlikajoči se tlak. ki ne pusti zem-Ji> da bi zadihala... Morda je res prav 'so le v tem, da je tu lopo zakurjeno ln a Prebiram Kellerja ... In vendar jo pri nas drugače. Tudi v leseni je sonce močno. In jutra so tiha, da človek boji stopiti prvi iz hišo. Vse jo 8 Prazno in tam spodaj pri križu so se ?'lpr!n prva vrata. Stari pisarček pridrsa hiše. Sključen jo, počasi se pomika ^"vkreber. Potom se pazljivo ozre in jo 'avi.io v gostilno kraj ceste. Veter je polnil preto grap, kakor da hoče vse pro-" ud iti. Izza županovih vrat se prikaže razku,-štrana in neumita glavica male Ančko. Kakor gospodinja, ki pogleda po vremenu, so resno ozira v nebo. Potem dvigne roko, znzdeha in se z zibajočimi koraki skrije v hišo ... Tam doli za hrastom je Svetinov dom. Moj Bog! Kak možak! Pa ga jemljo iz dneva v dan. Prav tako bo z njim, kakor je bilo z bratom. Pred letom dni sta živela šo skupaj. Doma som bil in glodal po vasi. Pozna jesen jo že bila in prvi sneg je hotel objeti izmučena polja. Tnko zamogle-na jo bilu vas, ko sem zrl skozi okuo preko klanca. Sneg naletava in kar uspava mo njegovo enakomerno padanje. Krog kostnnjar-sko stojnico se pretepajo šolarji. Klanec jo prazen, lo prav na vrhu se jo prikazala črna postava. Svetlin je. Mlajši brat jo — pol gospodarja na gruntu. Počasi meri cesto sem in tja in otroci krog stojnico ga oponašajo. Zdaj se jo ustavil ln maha z rokami. Tako je čudno videti, ko pa je vso tiho. Kako du se le moro tako napiti. In to danesl Pred dvema dnevoma mu jo umrl edinec. Včornj so ga pokopali. »Enega manj na svetu!« tako se je poslovil od mrlička. Komaj da so g« spravili na pogrob. Nekega dne so ga našli zainetenoga v snegu. Iloke je držal sklenjene kakor k molitvi. Ko so ga prinesli domov, jo dejal brat: »Enega manj na svetu!« In naslednje jutro so jo rodilo mrtvemu očetu drugo dele . Da, dol Takrat jo bila zima. Bog ve, če bo tudi letos tako kmalu pričelo sne. žiti... Ce bo kmalu pokrilo blatni klanec! Tnko lepi so dnevi, človek diha, kakor da bi si nabral zraka za tisto meglene in du-šoče dni mod visokimi hišami. In večeril Tako čudni, da človek neprestano čaka, kduj se bo zgodilo kaj velikega, kaj takega, da bo napolnilo oči in dušo za dolgih pot mesecev... Pa so prav nič ne zgodi in človek je razočaran. Selo zjutraj te prevzame nekak kes, da si zamudil včerajšnji dan in večer in vse se ti prikazuje v novih barvuh. Ko pa pride nov večer, zopet samevaš in drobna misel se oglasi nekje prav daleč in globoko, tnko skrita, da ji ne veš izvora: prav za prav je tudi tisto megleno pršenje prihajajočih večerov nekuj lepega.. . Kakor da bi ti grešna ral. sel napolnila glavo, vstaneš in se spustiš po klancu v vas. čokat kmet se počasi Približujo po poti. Stari Petrač Je. Gluh je, da so ga Bog usmili, sicer pa možuk, da mu ga daloč na okrog ni para. Včeraj mi je pravil brat, kako je stari Petrač vozil pred moseeem dni poln voz sena preko klanca. Kolesa so odskakovala preko kamenja in voz jo škripal, da bi vsakogar bolela ušesa. Pa mu pride nasproti mladi Francetov. »De bi vas hudič uzel, šjor Pepol« »Buh dej, Buli dej!« so jo oglasil Petrač v odgovor. No, danes se 'mu najbržo kam mudi. Samo pokima ml... Vrata zn menoj se odpro. Sosedova Lenka z notami za klavir stoji smehljajočih so lic med vrati. Ne vem, ali sem tako čudno pogledal, ali kaj, <1 a sc ji jo obraz tako spremenil. Ne, ros mi ni danes igrati... Ali! Ti jesen na moji vasi! Kako človeka prevzameš. Moj Bogi Sedaj bo zopet teden dni držala šobico.. . Kako lepo prasketa v pečki. .. Človek se zlekne na naslanjač Vedno več ljudi hodi mimo pošte.. . Kakor da bi se vsakemu sila mudilo... Zaprimo oči! Stari Potrač je zavil na desno mimo suhih golih dreves. Ah, da! Pri Florinovih je zbolela krava in Petrač je mojster nad mojstri Kadar je mulo okajen, pripoveduje, da jo hodil v zdravilsko šolo, pa da mu ni ugujalo... Preveč kozlov je bilo okrog njega in premalo druge živine... Pred trgovino sc ustavim. Hotol sem že mimo. pa mo jo poklicni skozi okno trgovčev najmlajši. Dve leti je bil v mestu, pa pravi, da je videl, da ga doma lahko prej kam koristno vtaknejo kakor pa v šolah... Sedaj sva pri kovaču. Tu se fantje zbirajo, da kakšno »dvignejo« ... Sum stopim dalje. Od daleč je lepše slišati petje. Počasi se že temni. Prav hladno mi je že v srajci, ko sedim pod sonikom in gledam v temna brda. ki se Izgubljajo proti reki... Svet pod menoj strmo pada in zdi sc mi, da sem planince kje nad Srednjim vrhom. Tako sanjavo se oglaša pesem izza ovinka. Od daleč je vse lepše poslušati. Slišati je, kako sc počasi razhajajo Nokateri gredo kmalu domov, drugi se odpravljajo šo pod okna. Neknteri, ki so bolj od daleč, imajo navado prenočiti kar na kakem kozolcu ali nad hlevom. Nekaj se jih odpravlja po Ilcnunku — vsekani poti, pravijo, da so ji Francozi dali ime — in prav lepo jo slišati izgubljajoče se glasove. V hipu pa pesem preneha in slišati je, knko točejo fantje preko brajd ln skalne poti. Dnnos sem šele zvedel, kaj so je zgodilo. Fantje iz sosedno vasi so mislili pro-spati kur na hlevu. Gjulišča, gospodar, je bil ravno gori, kar sc mu je zdelo čudno, kdo neki mu tlači seno. Z debelo palico jo čakal za deskami. Ko so fantje prišli pod okno, kamor jo bila prislonjena lestev, so prav tiho zupeli: Tl si kriva, „ ljubezniva, deklica neusmiljena! Ti me runiš, tl mi hraniš, da ne morem spat doma ... »Pa tud’ na moji štali no!« se je tedaj oglasil jezni gospodar in zavihtel palico. Kmalu zatem ni bilo slišati niti koraka več krog h lše .. . Tako lepo diši po brajdah. Vse je tako nekam daleč In človek se ne zna več pri. bližati. Se živina se ti umika, kakor du so boji tujega vonja, ki diha iz tebe. Čisto drugače jo v naši vasi. Bog ve! Morda se mi pa res samo tnko zdi in jo tu prav tnko lepo. Megla prši, avtomobili na cesti pod menoj sc kakor natakarji v zakajenih meglenih dvoranah vijejo drug mimo drugega. Iz sosednje sobe jo slišati akorde klavirja. Ceste se svetijo v večer. Morda jim delam krivico In so v rosnici lepe. In tisto blato tam nn našem klancu jo morda prav tako grdo In lepljivo kakor tu oh pozabljenih costah pod Gradom.. Da, dal Morila se mi vse samo tnko zdi, zatp ker prebiram romantiko Kellorja ,in tako lepo prasketa v zakurjonl sobici. Izdajstvo, bojazljivost in nesocialnost Badoglijevega častniškega zbora Vzroki in učinki italijanskih neuspehov NemSkl časnikar vitez von Essheck je napisal pod gornjim naslovom nadvse zanimiv članek, ki ga v celoti priobčujemo: Ko je maja 1941 nemški afriški zbor začel s svojim drznim zamahom v Cirenajki, da bi v Mekiliju nasprotnika obkolil in mu pri zalivu Bomba prerezal obrežno cesto proti Derni, se je italijanska divizija »Santa Maria« hrabro in zgledno borila .pa n«u3i strani. Pred Tobrukom so se nam pridružile nadaljnje italijanske divizije, da bi tukaj prevzelo nekaj odsekov, ki jih je bilo treba držati iz obrambnih razlogov. Tiste dni pa se je dogodilo, da so bili v okviru večjih nemških napadalnih zasnutkov tudi deli divizije »Trento«, ki so bili poslani z namenom, da skupaj z napadalnim klinom takratne 5. lahke divizije zožijo obroč okrog trdnjava. »Hrabri« poveljnik Italijanski pehotni bataljoni so pozno popoldne dosegli izhodiščno točko, približno 17 kilometrov od Tobruka. Za 18 uro je bil odrejen napad. Bila je ura že 19. Končno je legla noč in zgodilo se ni nič. Precej v zadregi je nek visok častnik Izjavil, da poveljnika polka ni in da so zato sklepali, da je napad odložen na naslednj dan,. To svojeglavo ravnanje, ki je nasprotovalo celotnemu napadalnemu načrtu, je imelo svoje razloge, kajti naslednje jutro je sicer pri. šlo do napada, toda na bojišču je bilo le nekaj vodov bersaljerov, ki so tam tavali brez častnikov in niso vedeli, kakšen cilj ima napad. »Hrabrega« poveljnika smo pozneje srečali pri topniških postojankah, ko je pil rdeče vino in začel nas je spraševati, kje »o prav za prav njegovi vojaki. Prvič je tedaj nemški vojak doživel, kako je italijansko vojaško vodstvo odpovo-dalo. Najodločilnejžl vzrok za to je nesocialno vedenje častniškega zbora. V italijanski vojski je bilo troje vrst hrane Častnik je živel tako kot preniožen Italijan v domovini. Jedel je predjedi, svojo pečenko z zelenjavo, srkal svojo črno kavo in svoja dobro izbrano namizno vino. Podčastniki so bili že malce na slabšem. Pešak pa je dobil le nekaj ostankov in zato se je prav rad dal povabiti k nomškim vojakom, pri katerih so častniki in vojaki uživali pri. bližno takšno hrano, kakor italijanski podčastniki. Te razlike v hrani so se prenašalo tudi na vsa druga torišča. Italijanski častnik ni> poznal tistega samo po sebi razumljivega tovarištva, ki pri nas združuje častnike in vojake. Ni poznal enostavne častniške dolžnosti, da je treba z moštvom deliti zadnjo skorjo kruha in zadnjo cigareto, da. celo z njimi skupaj živeti, saj se je z njimi izpostavljal nevarnosti, se boril In jo moral tudi z njimi vred umirati. Rommel •— čudo za Italijane Spričo spoznanj, ki so jih Italijani hitro doumeli ln so se hitro razširila, se je zgodilo, da je navadno vojak prav z očitnim vojaškim tovarištvom pomagal svojemu nemškemu drugn, kjer koli je mogel, in da razgovora ni nKtoll začel, ne da bi ponudil svojo črno cigareto. Za pravo čudo jo velja, lo pri preprostih Italijanih iz Apulije, Kalabrijo in Lombardije, ko se je maršal Rommel podnevi in ponoči pojavljal v prednjih postojankah, da je vse pregledal, pohvalil, pograjal in popravljal. Nikdar doslej se noben italijanski general ni tako daleč »spozabil«, pa tudi italijanski poveljniki v Libiji so se pokazali na postojankah v Tobruku ali na prelazu Halfaya šele tedaj, ko jo Rommel z njimi — ne oziraje se na topovski ogenj -r osebno pregledal naše postojanke. Seveda ne smemo teh pojavov posploševati, zakaj v Libiji in pozneje v Tuniziji smo spoznali oddelke vojske in skupine fašistične milice, ki so se borile hrabro in odločno, da bi se postavili zraven svojih vojnih tovarišev. Vedno ista pesem ... Sedaj pa je prišel čas, da spregovorimo o drugih »vojnih tovariših«, namreč' o Ba-doglijevih ljudeh, o njihovi nesposobnosti in izdajstvu. V teku nastopov v Egiptu pa prav do vrat Aleksandrije so je neprenehoma po. navijala Ista pesem. Skoraj sleherni neuspeh gre na račun italijanskega vodstva, ki je odpovedalo. Ce so kje izsilili prodor, gamlkoll niso mogli izkoristiti, ker v ta namen niso dobili pristanka italijanskega vojnega vodstva. Ko se je začel angleški protisunek, se je usmeril — kakor vselej v teh bojih — proti italijanskim postojankam. Vedno znova so se dobile divizije, ki niso vzdržale in so s tem prisilile naše vodstvo, 52 lir za naročnike Slov. doma , , 85 lir v pol platno vezana ( . ■ s • ** lir vezana, luksuzna •■tisss8Jlir Drevo, ki moli. Gen. Nedič srbskemu narodu t Belgrad, J. okt. n. Z največjim poudarkom objavlja belgrajski opoldnevnlk »Obnova« oklic srbskega minstrskega predsednika generala Nediča, ki se je pred nedavnim mudil v Hitlerjevem glavnem stanu ter tam imel razgovore o političnih vprašanjih Srbije. Svoj oklio je naslovil na srbski narod ter v' njem med drugim pravi, ds ata zdaj potekli že dve leti, odkar srbski narod s svojo krvjo popravlja napake, ki so ga pahnile v vojno za tujo koristi. Goneral Nedič jo potem popeljal srbski narod na ono pot, kt ga edina more rešiti pred popolnim poginom. Zahvaljuje so srbskemu ljudstvu, da ga je po veliki večini poslušalo. Danes je bolj ko kdaj koli prepričan, da se srbski narod more rešiti samo po poti miru in sloge. Ameriški načrti glede evropskih umetnin Berlin, 30. sept. DNB. Roosevelt je imenoval muzejskega navnatelja Henryja Tay-lorja za predsednika posebnega odbora, ki ima nalogo ugotoviti stanje ln vrednost spomenikov, umetnin in umetniških dragocenosti v zasedenih delih Evrope. S tem j* podan dokaz, da mislijo Amerlkanei pobrati vso umetnine ln dragotine ter zgodovinsko spomenlko v krajih, katere je ali jih je |,0 zasedla njihova vojska. 30 ton težki zvon Po številnih cerkvah, kt uživajo sve-tovni sloves, imajo danes že zvonove na električni pogon. Treba jo le pritisniti na gumb in že so povrsti zazibajo zvonovi v visokem cerkvenem stolpu. Poleg drugih cerkva pa dela v tem oziru izjemo tudi slovita zgodovinsuk cerkev Našo Gospe v Parizu. Tam še vodno zvone »na roko«. Ta posel pa zlasti v tej cerkvi ni ravno lahka stvar, saj v njenem stolpu visi zvon, ki tehta nič manj ko 30 ton in se mora osem zvonarjev temeljito preznojiti, kadar vlečejo ta zvon.' V bližini Tarševarja v Bengaliji raste čudnd drevo, drevo, ki moli. Vsaj tako mislijo tamkajšnji domačini, ki imajo priliko to drevo vsak dan opazovati. Je to stara palma, ki podnevi svoje liste položi po tleh in ustvarja videz človeka, ki se je bil vrgel na zemljo, da opravi svojo molitev. Ponoči pa to palma spet ponosno dvigne svoje liste kvišku, ko da bi Btegovala roke proti nebu. Domačini imajo to svojevrstno palmo za sveto in pravijo, da je v njej duša nekega umrlega duhovnika. Zdravilne toplice za konje Na japonskom otoku Hokaido je topli vrelec, čigar voda je slana in v katerem zdravijo Izključno samo konje, ki imajo kožne bolezni. Te toplice baje vsakega konja pozdravijo. Pa ne samo to. Topla in slana voda tega vrelca izloči na 'konjski koži tudi tanko plast kristalčkov, ki žival varujejo pred hudim zimskim mrazom. slnglcSko komunistično glasilo »Dailr Wor-ker« hudo napada predsednika vlade Churchilla, ker Angleži niso ustanovili drugega bojišča, češ da angleška vlada meni, da Anglija 'zdaj že lahko shaja brez rdeče vojsko in se ji ni treba več ozirati na sovjetske zahteve ter potrebe.