Lelo III»» štev. L22. V Ceim* čeiriek dm? 20. okiobra 1921. PDštnins pločana v gotovini. ^^^^^^^^^^^^^^^L ,,.'.,.; j ,«.9 S^^^^^E^S ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ft fl^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^l^^^^l ^^^^^^^^^^^^^^^^l fajj^i^wM^B iu^^^^BlB il^^^^^^^H ^^^^^^^^^k ^^^^^l^^v ^^^^^^^^^r^^^^^^^^^A ^^^h ^R^n ^HB ^^B ^^^^^^^^^^^F W^^ Stone cclolctno 120 K, mcscCno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSine stolpca 1 K 20 v. Reklama med tckstom, osmrtnice in *,&hveJe K 1 50 - Posamezna ilevUKa staue K 1*20 Izliaia vsak lorek, četrtek In »otooio. UredrcSi -najerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravrii . «. o Strossmajerjeva ul. St. 1. pritücje. Telefon št. 65 Račun kr. poštnega cekovnega urada St. 10.066. fäoiror» minisira dr. V. Kukovca na zboru zaupnikov JDS Y SLJubŠjatu. i •otaknivši sc iiujprej /iiiian.ienoutičiiesa položaja, ]e v živih hcsedali naslikal težkoče. s katcrimi sc mora naša država boriti n?i svoiib granicah. odnosno napram svojini sosedmn. Tudi v notranjosti drža-vc sc bije zimanjcpolitieen boj. Zlasti n;t Hr- vaiskein skušaio naši sovražniki izkori- soali plemenska ncrazpoloženja. iki za- iiLii.io notraiijc boie, ki bi nni Jugoslav ijo popolnoma oslabüi tor ji vzeli vso otf- porno silo na zunai. Dobra uprava l>o (lajbnljši protikk proti strupu medsebo.i- IK- mmiic. Vodsfvo Jusoslaviie 'k v lokah naroda, ki izvršuic to svoio Piavico po xa.stopnikili večinc svo.iili mandatarjev. Po naši demokratski strnit- ki sodeiujemo pri tcm vndstvu tudi Slo- VL-nci. Ni pivZRti o;.;/'!mnesa pomena te^a dcjstva. Daje nam vse pravice tfr- iyvnega naroda. pa nalasa tudi dolčno- sti, da širinio nolitieno izobraxbo, da p«- vcdcmo ijudstvo >>< goSčavc demagoglje in frazc. Kst nzcfravimo od strupa hujskn- iocih bcscd ter sa usposobimo. da bo »üravo in trczno. gledal na scbe in svojb ('ržavo in zanjo in za sebe iklal. (2ivali- pritrjevanje.) To . je lialoga naSe ¦i ranke, težka in ne popularna. Nnša dr?avn jc dobila «ttoderno pnrlamentarno ustavo. Velikanski pome» tega deistva mo- sv prceeniti le. kdor pomisli. koliko ne- xotovosti ie ž njo odpravljenih. Na tem vt-iikem historičntm delu so sodelovali zastopniki našc strankc v naivečji merf. Znali so sc udejstvovati v mno.gih ozirni Usko, da lahko smatramo ustavo za v*- lik uspeh naše strnnk'j. (Živahno pritrjc- vanje.) Ce sc duVdi-.:.......\ ojega dela v vla- di, moram reči, da je bilo bogato po vsc- bmi in obsegu. Eden najvažnejših držav- riih poslov ie delo na sodjaJnem polju. kazvoj nasega gospodarstva je v vcliki nieri odvisen od blagostania na5e vtlike dclavskc množicc. Na temeljnih daločbah delavskega vprašanja scm imel \ državni upravi priliko in doIZ- liOSt, spravljati v sklad splošno b'a^o- stanje z blagostanjem -dtlavsk-ega stanu. Določbe o socijalnem zavarovanju in vsc druge prevažne določbe za delav- stvo-so &e sprejele principijelno v zako- nodajo ravno po zaslugi demokratske stranke. Ne sanio oni, ki podjetjc vod!, anipak tudi oni, Jd vrši delo, mora blti delcžen pomoči držive, skrbeti se mora za zaslužek oberna. Smatrain. da sem tu višil eno najvažnejših nalog našega pro- Krama. Vsled našega vztrainega truc!a so se razmere med industrijo in delav- stvoni znatno ublažile. Pokazala se je u- videvnost meščanskih krogov pri delav- skem vprašanju. Mcščanska družba id pokazala, da je sposobna pritl dclavstvu nasproti. Ako dokažcmo, da lahko izha- jamo brez brezobzirnega razrednega boja, bo rešen eden največjih problemov dauašnjega časa. Rešeno bi bilo s tern tudl popolnoma komunistično vprašanje, kaierega ni mogoče spraviti s sveia s policijsko sabljo. Naš narod potrebuje drugačn« rešitve tega vprašanja kakor n. pr. nemškl. Olavna naloga na5e stran- ke je, da grcmo na tej poti daije; kot nosjteljica tega, kar narod čuti in misli, lahko dirigira državo brez velike potra- te časa na pota, ki bodo organizirala na- §o družbo uspešno, da se bomo vladali, ^kor se vladajo kulturni narodi. (Odo- bravanic-) Povdarjam, da sun inicl nicd naši- nii poslanci najbolj dobrodošlo in izvrsr- no pomoč. kat-jrc nc morem prcccniti, v poslancn dv. Žcrjavu. l)r. Žcrjav je mo^. ki mil lnoramo pri/nati nicsto mecl prv«.- mi \- ilr/uvi. (Ži\f:ilmc ovaci.ie poslaiicn '/vrjnvii.) Sloveiiski demukrati smo si priborili nicd svojimi ožjiini i>n- iatclji in v cclem parlamcntu nglcd in iz- pjdno niočno pozicijo. Ccni.io nas, cla siiio trc/.ni in dclavni. To pnvdarjain zn- rndi Vas, soinišl.ieniki. nc zaraui iias- Oni poslanci iz nam iiasprotnih taborov. ki kričiio o zatiranju Slovcnccv, niso prav nič storili za Vas in — povdarjani nidi za svoic voliicc nc. Ni res. kakor : -;i>\ ui.iuii.iL1 in pisanje sanio kom- promitira Slovence. Cc primcrjate rev- ščino \- niarsikaterih delih na.še države z raznierami pri nas v Sloveniji. bosrc našli, da laktičiio po iHikJjučju živi s\o- venski elovek ee ne boliše. pa eisto go- to vo ne slabšc Uot živc ljudje kjerkoli v državi. '\\%i\ smo sc člani deniokratske- ^ra kluba v polni ineri zavedali, ker vc- nio. da bi ne bilo ne prav in ne koristno, če bi vpili deniagoSko. kakor to delajff) nasi nasprotniki. da nas Srbi izkoriščaio in podobno. Z dobroto ino.romo vse doseči, s Iju- dobno kritiko pa lc podiramo. Preil v.sLMii nam škotiuje klerikalizein, ki ho.ee zavreti kunsolidacijo v državi iz razlogov, ki jili z njeffovetfa stališča raz- nmemo. Zato pa niora na drugi strani prispevati vsak naš človck po vseh svo- iih.moCeh h konsolidaciji državc. (Odo- bravanje.) Nase trezno slovensko Ijud- stvo, ki je v marsikaterem oziru poklica,- no v državi za voditelja, mora priti cw ravnotežja, katero scda.i pogreša. S stvarno kritiko našega dela smo demokratski poslanci vedno zadovolini. Pomisliti pa je treba. da nismo demokratje sami na vladi. Tre- ba nam je včasih mnogo samozatajeva- nja, da se dosežejo kompromisi, ki so vedno potrebni. In kompromisi tudi ne morejo vedno izpasti v našo korist. Ce bi hoteli iz vsakega vprašanja napraviti spor, bi vedno inieli prilike. da se vlatla razbije.' Zato rajše trpimo neupravičene napade nasprotnikov Po shodih in niih novinah, kakor da bi nepremisljeno raz- bili sedanjo kombinacijo v vladi. Seveda to naspTotnikom ni všeč in vedno iščejo, s čim bi dvignili proti nam krik. Vsega, kar komu ni ko volji, smo potem krivi mi. (Klic »Še su§e!« Živahna veselost.) V novejšem času sc pojavljajo pri nas ljudje, ki mislijo, da je treba novih strartk. Res so skusili ustanoviti nekako podruž- nico srbske radikalne stranke. Afera nl resna, vendar nam ntidi priliko za vpra- šanje, all je res pri nas mogoče, da se obrne naše politično življenje nazaj v rcakcijonarno smer? Imeli smo dobo prvakov. Toda ta faza je v našem razvoju za nami, mi živimo v dobi demokracije in kriticizma in pre- vladuje preprieanje, da je boljši slao uspeh pri skupnem delu kakor občudo- vanje posameznika. Zaradi tega je radl- kalna stranka prrnas nemogoča. Radika- ii imajo svojega Pašiča, ki ga jaz visoko c.iiiiii. Sruča jc to za radikalno stranko, todalako Sa izgube, •- ninuijo na nje- Kov() riiesto iiikogar postavFti. V Srbiji smo demokrati mod narodom trdnejše lusidrani nc;cmokratizcm jc doka- zal. da je sposoben voditi državo. Po- stati niora v državi vcčina: merodajiia večina zlasti naj postanc tudi v Slovoni- ji. Naj postane kongres v Beogradu to- incljiii kamen za bodoče sirjenjc denm- kratske strankc tudi v Sloveniji. (VeliKo odobravanje in bunie ovacije niinistni Kukoven. ki trajajo vcč miniit.) V(>I.ITEV NACELSTVA IN 1ZVRŠE- VALNEOA ODBORA JDS. Novo načelstvo stranke. Mrodsediiik ^'- Vek. Knkovec, mT- nistcr za soc. politiko; podpredsedniki: i\v. VI. Ravnihar. odvetnik v Ljubljana rinffelbcrt Franchetti, brivski moister v Utibljani. Ivan Jelačin. trgovec v Ljub- Ijani, Luka Jelcnc. šolski ravnatelj v I-jubljani. Chvni: Josip Reisner, dr. Or. Zcrjav. poslanec, Anton Jug, predsednik ckrajne oj-ffuuizaeije JDS v Ljubljam, dr. Ivan Tavčar star. (Ljubljani), dr. Karcl Triller, ing. Fran Tavčar. dr. Ivan Bole, dr. Dinko Puc, dr. Albert Kramer, Rasto Pustoslemšek, Avgiist Petrič. Si- moii Praprotnik, Josip Turk, dr. Josip Klepec, Albin AdJešič. Jos. Breznik, Fran Marn, Ivan Benkovič, Fran Qolov. Ivan Zupan, Ivan Mohorič, dr. Fr. Wln- discher, Miroslav Oregorka. Igo Stem- bov (vsi v Ljtibljani), Josip Lapajne (Cerklje), Anton Ormek (Krašnja), Cirll Pi re (Kranj), Ferdo Poljšak (Zagorje), dr. Rihard Karba (Kamnik), Ivan Bricelj (^tcpanja vas), I. Tori (Ljubljana), Jos. Cjoropevšek (Trbovljc), Lovro Petovar (Ivanjkovci), Ivan Rebek, Vekoslav Spindlcr (Celje), Anton Koder (Mursfca Sobota), dr. Fr. Lipold, Ivan Keižar (.Maribor). dr. Tone Gosak (Ptuj). Izvrševalni odbor. Clani izvrševalnega odbora so 1. vsi čiani načelstva, 2. pa se sledeci gg.: dr. Fr. Jerala (Škofja Loka), Milan Jenctč (Mcngcš), Ferdo Oradišnik (Jesenice). Ivan Kavčič (Žiri), Ivan Kuhar (Dob), Fr. Malavašič (Hobovec), Lovro OblaK (Trata), Alojzij Pegan (Radovljica), itr. Beno Sabothy (Kranj), Anton Skofc (l)omžale), Jakob Špicer (Radovljica), dr. Josip Tičar (Ljubljana). Jos. BorSt- nik (Krka), Anton Carli (2uženberk), Jos. Flajšman (Metlika), Vek. Habjan (Litija), Anton Kuder (Novo mesto), cli. Andr. Kuhar (Ljubljana), Maks Lajovic (Litija), Franc Može (Dvor), Karel MüT- ler (Crnomelj), Josip Oberstar (Sodra- žica), Ivan Rus (Breže), Ferd. Seidl (No- vo mesto), dr. Ant. Schiffrer (Ribnica). Jos. Zupančič (Trebnje), Mirko Kosin (Iga vas), Vladislav Vilar (Pudob), Ivan Benčina (Stari trg), Alojz Potočnik, d"r. Jos. Lavrenčič, Jos. Dežman. Fran Re- mic, Ivan Pavšek, Edvard Roš, Val. I'o- rič, Ivan Frelih, Mirko Urbas, Anton Zorec, Ivan Zakotnik, I. Lombar, Franc Medic, Josip Kozak, Albert Sič, Ferd. Ham, Anton Likozar. Tinko Urbanči^. Ivan Qjud, Peter Sterk, Milan Cimer- man, Maks Hrovatin, Oto Jeruc, dr. Anf. Švigelj, dr. Oton Fettich (vsi v Ljublja- ni), dr. Mano Dereani (Celje), Jos. Ja- vornik (Ig), Vinko Ogorevc (Skofja- Loka), Miloš Babič (rirastnik), Ivan ßavkart (Ljutomer), Alojz Falež (RaC- je), Ivan Kitak (Rog. Slatina), Fran Kocbek (Qornji grad), Aloiz Kukovec (Lešnica), Ivan Prekorsek (Celje), Ivan Pleskovič (Trbovlje), dr. Josip PučniK (SJov. Bistrica), Ivan RavSI (Obrež), St:-an 2. , > n \ i r- '; v, .< 5 Yinko Sei (Konjicc). Jakob Vrcčko (Sio- venjgradec), dr. Josip Zdolsek, dr. Ljuü. Stikcr (Brežice). dr. Fr. Ilešič (Zagreb), Jakob Jesili (Rudnik). Fr. Kaveie (Ljub- Ijana-Privoz). dr. Ivan Lall, dr. Danifo Ma.iaron (Ljubljana), .lulij Mazzele (üra- dac). dr. Ivan Lavreneie. dr. Pavel Pe- stotnik. dr. Maks Pirc (Ljubljana), Va- lentin Poljanšek (2iri), Ivan Rus (LoSM potok), Viktor Turnsek (Ljubljana), An- ton (inns (Dol). dr. Kniest Kalan (Celje), dr. Karel Koderman (Maribor), dr. Fr- Rozina, Frau Voislar. Jakob Zeml.fi* CHor. Radgona). Jakob Zadravec (Sre- dišče), Fran Kolenc (Ljubno), Fr. Pelc- linšck (Oplotniea). Ivan Vcrdnik (Meža). Fran Preseenik (Vransko), Matija Ma- rinCek (Šoštanj). (Jvidon Kaiser (I)ravo- grad), Anton Uvctko (Podčetrtek). Aloiz Baša (Zidani most), Srečko Rajner (Raj- liuiburjj), dw Fran. Rds (Laško). 1. Brir- mui (Murska Sobota), Karel Mavrie ((.iornja Radgona), dr. F. Tavčar (Sre- disee), dr. Ivan Fennevc (Ptuj), dr. Mi- lan (jorišek (St. Lenart), dr. AvtfirSt Reisman. dr. Leopold Bošt.ianeič, Karel. Troha (Maribor), I. Zel (Zrkovci). Karel Cimpersek (Sevniea). 1. Flere (Kranjska .uora), Ivan Petrie (Wed). Herman Tonic (Bled), dr. A. Šabcc (Vrliuika), Jos. Le- na rčie (Vrluiika), Janko Lcvstik (Za- tforje). dr. Romih (Krško), dr. Maurjr (Kocevjc). Alii» Urobotek (Boh. Bistrl- ca), Kristijan Košir (Oovje). Karl Cesnik (Plunina). dr. Vinko Zcleznikar (SIo- venjtfradec). Kaksen je danes položaj državnega nameščenca? (Referat okr. komisarja dr. L. Brunčka na zborovanju javnih nameščencev dne 11. okt. v CcljuV (Dalje.) III. Place javiiih namcščenccv v prinierl z oficirskuni. Najžalostncjša pri vsem tciu pa je okoluost, da mi državni nameščenci, po- sebno mi politični, laliko vidimo dan na dan, kako se v tem pogledu zapostavlja naš in favorizira drujce sloie. Ne, da bl .ihn mi to boljšo pozieijo zavidali, ne Ja bi jim je bili nevoščljivi, nasprotno: mi üm to iz srea privošeimo, ker uvidiino, da se jim deli po pravici. Sarao teKa nc moremo.uvideti in ne uvidevamo, zakaj bi sc tudi nam ne rezal kruli z isto mero. V tem poglt'dii je posebiio primerjava / dohodki oficirjev za nas pnniževalua In sraniotilna. Tako n. pr. dobiva neoženjeni poti- poruenik, ki niina nobenili kompletnih srednješolskih štuclii in tem manj seve- da visokosolskili, na niesee K 5051.— plače, dočiin prcjenia n. pr. vladni svet- nik (f>. ein. razred) vkljub svojemti 13- leinemu srednje- in visokošolskemu študijii kr vkljub toliko- in tolikoletni praksi in velikanski odgovornosti iw mesee sanio K 4500.-. torej za 500 K manj! Oficir v istem (6.) ein. razredu. kot vladni svetnik, sainee, pa prejema na niesee celo K 7631.---, torej za celUi 3071 K več n-ego njefcov sovrstnik iz si- cer samo politicise, pa t\iciI drzavnc službe. Toda te ugoduosti oficirskega stanu niso ediue. üobivajo namrec oficirji in podoficirli že ves čas — govorimo Iz prakse v Celju --• še. živila iz vojaskih skladišč po innoKo znižanih cenah, n. pr. moko kg po K 15-51) (Xvi. cena K 13'4Ü) mast » * » 4b — ( » » » %•— sladkor » * » 281 — ( * » « %•_ Tüdi blago st« jim nudi skoro /u po- lovico dnevne cene. Iz njega si puste ny- pniviti pri vojaSkem stotnijsk^ni kroja- cu z<* smešivo odškodnino K 100.— uiu- formo. ki je trpežnejša od naših civiK nih oblek. In če primeriamo st dnevjrioe. k\ .iih dobe oficirji in podoficirjB ob priliki službcnega potovanja oziroma seütvc. i. dnevnicami. ki jih prejemajo ob ena- kih pvilikah n. pr. mi politični uradniki, opa/imo isto razlikovanje v naš nepri- loy;. Dobe namrcč: 1. pri sluibenem potovaniu razven povrrtitve vOÄtiih stvokSov: h) nižji oficirji dnevnico na dun po K20001- b) viŠji » * " » » . » 24'— c) generali • » » » » 320' — d) podoficirji » » » » 100,— 2. oženjcni o priliki selitve razven voznc karte in dnevnice kakor ad 1.: a) oficirji za vsak km po železnicl K 20-~ b) podoficirji » » * * * '0>" Ako pa imamo mi politiCni uradniki ta- ko sluJbeno potovanje (komisijo). dobi- iikj do N. Oin. razreda za celi dan duev- nico po sanio SO K, torej iuanjšo iiego podoiicini! ()d S. ein. razreda naprej pa prejemajo naši uradniki ])ri takili poto- vanjili za celi dan samo 120 K. doeim pristoji y.c podporueniku celih 200 K. to- rej skoro za polovico vec. Ob priliki xelitve pa se priznavn naii! od km 10 K. loi'ej enako veliko, ka- kor podoficirjem! Oficirji oil podporuC- nika naprej dobe nanirec 2tl K. Castnik in celo njetfova rodhina inia na državnili železnicah |)olovično voZ- njo, državui iiradnik pa ne u/.iva teli u- ü'odnosii niti za svo.io skromiio osebo. Vsi stari z uradniskim stanom tesno zdnizeni priviletfiji na železnicali so iz- :te- van Sindjelič ter sa ie dol^o hrabro bra- nil proti turškim navalom. Nedaleč od- tod je stal s svojo vojsko srbski povelj- nik Mik>je Petrovič. Turki so najprej na- padli selo Kamenico (ca. 500 hiš), potem pa so navaüli na Čejcer. Ker so bili v veliki prernoči, zato je Sindjelic. prosil Miloja, naj nm hiti na pomoO. Milöj pa je iz zavisti črtel Sindjeliča. ker mu je ta naibrž očital, da je »strasljivica«, za- to je odrekel pomoč in -- zbežal odtoci. Sincljelic je s 3.000 jimuki dolgo držal CeRer. Ko pa -so Turki napolnili rov o- koli nasipa s trupli ubitih svoiccv ter za- čeli s Srbi na braniku boj na nož in za :¦- svobojenje troediue^a naroda. naeijonai- :io-historieuo \zkojo srbskeR'a naroda in nje^ova lepa svojstva. Njesov jiovor je izzvenel pntrijotično. S tem ie bila na- rodna slavnost pred Sindjelieevim spo- menikoui \f idealnem oziru končana; s"- daj se je zacel druRi. recimo idealno-re- ;jlni del pri narodni jiostiji. (Oalje prili.) PciiiiiLiie vests. Pri oböiiiskili volitvah v Bcrliiiu lo. tin. je socijalistična stranka i/.i;ubila vc- cino. ki je presla na blök mesčanskili st rank. Proti rešitvi RoniješlezkeKa vpra- sanja se je uprla Nemčija in v celi drža- vi se orwauizira hud odpor. Nemci pravl- jo. da jim je s to rešitvo onemogočenn, izvršiti obve/.nosti mirovne poffodbe. SI f-» preinoROViic imWistrlje hi vsi rud- niki cinka so izroeeni Poljski. J'revzetje piisojenili ozemelj po Polj-' kill in Nern- cih bi se imelo izvrsiti 21. tin. IVlariborske novice. Za razsir.ien.ie niariborske bolnice izdeluje velik uacrt Zdravniško društvo. Proraeuii znaša kroR 50 milj. kron. Vodstvo policijskega komisari.iaia prevzame polic. vis. svetnik V. KerSo- vau iz Ljubljane. Dr- Senckovic je pre- meščen v Ljubljauo. Zopet obso.ien klerikatui deuuucl- jaiU in obrekovalec. Bivsi klerikalni kc- rent v Zrkovcih pri Mariboru Al. Reber- nik je denunciral naprednc.c:a učitelja Maksa Zemljiča. da ie komunist in da ima orožje skri.to.'fudi je žalil napredne- Ka župaiia Sela. Mariborsko sodišče mu .ie minoli petck prisodilo za to nagracTo: 2 ilui zapora in 000 K globe. JDS. Na zboru /aupuikov JDS v Liub- liani ie Doročal tudi poslanec Reisner o uradniškem vpraSanju. Skorajšnja izvr- šitev službenc pragniatike jo predvsčiu zasluga Demokratskc stranke. Povdarfl pa je tudi, da so stavljeni na državne ti- nance takšni zahtevki. da trenutno ni nuHCOčc' Rovoriti o zvišaniu uradniškili prcjemkov. Valutao vprašanie je pokreiül na zboru zaupuikoy JDS v Ljubljani g. Jos. Lenareic. Prediagal jy resolucijo, naj dI sc vpeliala zlata valuta z novčanicaini polnega kritja. V svrho scstave zadev- nih predtogov se je izvolil odsek iz k^. Jos. Lenarčiča, Iv. Jelačiua. dr. Steska, J. Tykaca in Ivana Mohoriča. Sokolstvo. VADITliLJSKI TECAJ CELJSKE SOKOLSKE 2UPE V CELJU. Celjska Sokolska župa priredi v dneh od 6. do 20. novembra 14-dnevni ncpretrgaiii vaditeljski tccaj. katere^a se udeleži po en clan vseh v žnpi včTa- njt-nih drnstev in številno učiteljstvo, katero je pozval, poznavaioč eminentno va/nost sokolske telovadUo in vzjjoje, k udeležbi višii šolski svel. F'rireditev ie- La tečaja je bila za naso sokolsko žujic \elikanske \'aziiosti, ker nam silno pri- manjkuje strokovno izvežbanih vadite- lje\'- S teni tecajem se bo iiaše sokoi- sivo strokovno in moraliio zelo povzdlj;- nilo in uspeli se bo sUurno pokazal že v bodoOem letu. Prezreti pa posebno ne smenio \dike važnosti uvedbe TyrSe- ve'^- merno nmlinu stroški tako, da se posta- vi most crez Savinjo iz Jurčičeve uilce mi cesto iz Liscc, ki vodi črez mestni vrt na okr. cesto proti LaSkciiiu pod kapucinskim samostanom. Tukaj ni tre- ba podirati his, ne odkupovati jih. CesfO pod hribom na južnem breau Savinje )e pa tako treba podzidati. Na mestu sedajneg:» kapucinskeg:a mostu l>i naj ostnla sanio brv. kakor lK>i1 Ureuadiriem. dosedaina brv od grojije v park pa bi se lahko opustila, ker bi bil novi most prav bltzu nje. Tako bi šel voziii promet Iz Savhij- ske doline in od severne strani CeTja proti LaSkemu ob robu mcs.ta po ic vrc- jenih ulicah. Jurčičevi, ÜreRor<5M--V!, Miklošičevi. Kralia Petr» »n Manborski cesti. Posestniki »« ^*liskl> c>kollc<<\ k\ imajo sozde in yiuoKrade y KoSnici.. v Liscah, splt>" J"zno °u ^elia. r;i vozlli svo.ta drva. listje, hosto z vcjeviem itd. sliozi Ccli-e ob niegovem zahodnem ro- • bit. S kolodvora in na kolodvor v Celjii ]>a se na Laško stran in od nje prav ina- U> vozi. Naj se razmišljuje torej tinli gradba tiovega mostu i/. Jurčieevc ulice na ce- | st-e zahodno od niestneKa vrta! Cf. . .. 1 KLUB DEMOKRATSKIH OBClN- | SKIH ODBOR.MKOV A1ESTA CEL.jA iTiia fceJo v četrtek 20. okt. ob 20. mi v posetmi sobi resiavraciie Zumer. Imenovania. Na dr/.avno lvalno gl- innaztio v Celju so premešceni: tf. -Jos. ti or c e a li. .v;lavni ucirelj na moškcni ueiteljiSeu v Ljubijani; za profesorja Jos. X a |) o i n i k iz Nove^a mcsta in Sreeko H r o d a r i/ Ljiibljane. Novi okoliški župan Hraslnik je o1> :>riliki prevzeina županskih poslov v na- ^(ivoni na ninožico razvil svo.i program: Z objektivnostjo hočc omogočiti scde- fovanjc vseh strank. Šolsko vprašanje i smatra za perecc. ki pa mora biti u.^od- j no reseno. četiidi bo obeinn občutiio o- | bremenjena. Pereee je vprašatiie oskrbc | prebivalstva z dobro in zdravo vodo v j r»čiicJcd vsakoletnini ku/nini boleznini. | rinako pereee jc vprašanje cazsvetljave, oskrbs revc/ev ter šc mno.no dniRih -ospodarskili. knltiirnili in soeiialniii m-oblouov. Doiiski kozuki v Celju. \ Mibofo 22. in v no del jo 2.\ tin. (vsakikrat on pol 9. nri zveOer) priredi 20-Olanski u- metuiški pevski zbor donskili kozakov velik koncert z ruskimi narodnimi pie* v velfki dvorani hotela Union. Predpro- claja vstopnic v trafiki Kovae v AleksaE- drovi ulici. Kdor jc slisal dozdajne ruske iconcerte v Cel.in. icotovo ne bo zamudll tucli tega. Novo trttovino z iisiijem .ie nstaimvil v Ccljii v (l(isi)iKki ulici st. 26 g. Franjn Fa.e:aik'l. Iz policijskc kronike. Pri čevljar?u Muzetieu v MedloKn jc v noči od 3. na -*. lin. prenocil neki 45-lemi ncznanec. ki so ic izdajal za kl.iučavničarskcKa po- niocnrka iz Ptnja in pravil. da je priSel \/. niskoia njctnistva. Pomi.ial je Mozc- tieu v naknp nioško double - verižico, čeS da je pristtio zlato. Mozetič jo je re« knpil za 2050 K. Kasneie je Pa pri urar- iih pozvedel, da je vcrižica vredna kvc- Oemn 20 — 50 K. O goljiifu scveda ifi s'cdii. — Na kolodvoru ie 14. tin. ncka nčenka mesc'anskc sole iiašla denarnlco / 76940 K denarja. 1 svežen.i dokuinen- ruv, in roC'iio torbico iz rdečega pliSa. i bel /epni robček. Vsc leži na policiji. Turistika in sport. Neiteljska noROiretna tekma za pr- vciistvo Celja med Slov. sport, kInborn in Atletiki je končalu ncodločeno v ra«- nierju 1:1. Rezultat pomeni lep nspeli /a SSK Celje. ki še dozdaj nima dobreffa Wisea. Mestno gledališče v Celju. (jostovatije mariborskih igralcev. V torek 25. oktobra 1921 «ostuji-* sloven, narodno ^ledališOe mariborsko v Mestnom slcdali.sču \- Gelln z igro ¦ Strlcok Vanja« s celotniin maribovskitn aiiKambioin (11 oseb). Prcdstava jc abo- üeinem tec se ne ponavl.ia. Pred razprodanira gledališčem so v torek 18. tin. gostovali 3 člani ljubljan- skega narodijeKa glcdalisča v . StrincJ- ¦•^"rgovi dr.'uni »Smrtni pies«. Ijfralo sc ie dovršeno. Oceno prinescmo. Veseii »as» da je naše občinstvo poka/alo ra- ziimevanjc te moderne drame. Dijaški kotiček. PrilKttluia dIJaSka plesna vaia v Celju ic v vCctrtck 20. tin. ob 8. uri zv^Cev. Dija&ka organizaciia »Sloga« v Celiu (Save/ jugoslov. sredniošoJskih orgain- t'dü\}) .ie priredil 10. tin. koroško plebi- >citno manifestacijo. Predsednik se jc zivo spominjal obletnice koroške nesre- Ce. SkupSčina je sklenila podpisati 200 din. državnesa posujila ter jc poslala obveznico (iosposvetskemu Zvonn. Cast vrli naši mladini. ki rcsno poimujc Ze danes svoje državljanske dolžnosti! Dlteirna krojraäka« t>rzavne}?a posojiia se je po dozdaj- 4lilt porocilih podpisalo v Sloveniji izvon ban6ie>ra sindikata 34, 328.050 dinarjev- Ljublianki župan, soc. demokrat dr. Perič. k od vlade v BeoKiadu potrjc?i. Minister za narodno zravie dr. Ka- «awehmedovic (muslinian) je težko 0- K)!el .in leži v agoniji. Umrl je IS. tin. na svojem poscstvu ^arvai- na O.^rskeni bivsi bavarski kralj Ljudovik. Kr. iiamestnika lv. Hribarja jc opso- val na dr. K(;rosčevetn sliodn v Ksavo- ri.iu minolo nedeljo znani Vlado Ptišc- liiak. ceš da je na svojili potovanjih za- pravil državi nad en million kron. Upa- ino, da jc navzoči politicni komisar ijr. ^iška naincstnikii HrilKirin to \es(no po- rocal. Obrtni vestnik, Obrtui kolcdar 1922. Da se prihra- ni.io stroški draM,ej;a razpo.šiljanja. bo Obrtni koleuar 1922 za svoje clane na- ročilo C)bčeslo\ensko obrtno dnistvo. Kdor na koledar. ki stane 24 K, reflek- tira. naj to |)rijavi tajništvn drnstva nnj- pozneje do konca oktobra. Do pi si» V St. Vidu pri (ircbelnem ie 17. tm. nmrla posestniea i(ospa .I erica Narat roj. Kos, v 59. letu svoje starosti. Pokoini- ca je niati treli trgovcev Vinka, Janka in Antona Narat. Zapustila je 4 sinove Tn ^ ličera. N. v. in. p.! Sinartno v Rožni dolini pri Celju. V proslavo svoje »slavne« zniai^e pri zadnjili obeinskili volitvah so klerikalci spesnili peseni, ki je krožila po celi oh- cini od lii.se do liiše. V tej pesmi, ki ni delala sramoto vsakemn solarckn, na najnesranmejši način blatijo in .urdijo najbolj iiRlednc može nase obeiiie. Cital jo je scveda z velikim dopadenjeni mis »vclcC-astiti« gospod župnik in jo bode tf'itovo dal cilepševalnenni odsckn »Ma- rijinih device, da jo slirani v svoj arhiv. Po našein mnenju imaio saino neimufl ljudje dopadenje nad neumninii stvarmi T pa preeastili }?ospod, ne da bi se morda v prihodnji pridi^i prizadete.o:a eiuili, kdor sain scIk* povzdi.ijtije,, pra?r- iio .yla\o oziUMijnje ¦ . . pa brez zainejc. Cela stvar jc pred sodnijo. katcra Jim bodo jfotovo malo postrigla njihove lii- navske klerikalne :^rcbcne. ki so jim po volitvah tako vzrastli. Ko se bode zvc- delo za pesnika, se inn bode baje posta- vil pred cerkvijo spomenik iz same Ci- st e smartinske ilovkc. Upanio. da s-s bode gotovo malo postrigla njihove hl- denar za godct1 in streljanje. da sc bode ta dan primerno proslavil . . . Torej Alarijine device in dnitfi. Ie na delo! /ia- libos: da sla\'l.ienca ne bo med lUitni bridka inn bode kaša v ječi. Nyjivalez- nost je plaeilo sveta. Narodtio gospodarstvo. KAKO STABILI/IRATI NASO VALUTO? () tern pise strokosniak v /aw'rcb- ški >Kijroči« med dniR'ini: Pinančni krogi nase dr/.ave se rex- ii(j bavijo s vprašanjcm, kako stabilizl- rati kurz naše valute. Nizki kurz naSeßa denarja ni illti takšno zlo. kot je nestal- nost n.iegovega kurza. Ako bi bil kurz ustaljen v gotovih mejah, bi se vsn privreda temu akoniodirala. oniogočila bi se kalkulaci.ia v vseh panogah in n? bi doživijali več neprestaiiih kriz prido- bitnega življenja. Zdi sc, da je inoRoee to doseci ecii- no bavijo z vpraianjem. kako stabillzi- Osnuje sc naj poseben devizni oddelck in Narodna banka satna naj prevzame devjzno politiko naše države, kakor sto- re to drzavne banke dnigili držav. Oe- vizni del Ncmske državne banke inia na- prinier -?50 uradnikov in ta siln« organ!- zacija vodi vse valutiie operacije ncm- ^ke države, ki so naravnost ogroninc zaradi obvez, ki iih iina ncmška držaM» za plačevanjc vojne odskodnine. Narod- na banka po danušnjem stan.ui ni spo- sobna voditi naše devizne politikc. IiM siccr na čelu uglednc in dclavne ljud!, ki vTŠe svofo dolJnost po obstojejcni pravilniku. Toda ta instituci.ia je samfl konservativna in ljudje. ki io vodijo, n^ s» v stanu vživeti se v nove. burne raz- mere, ki vladajo v mednarodnih valuT- "ih odnosajih. Zato treba osnovat! ?Ie- vizni oddelek kot veliko omanizacijo na zelo široki podlagi. Vanj ie treba pokft- cati izvrstne arbitražerje in jim nadre- diti najsposobnejSe liudi. ki iih je treba dobro honorirati, zakai od njih zavisl dobro ali zlo za državo. Narodna bank'a mora imeti korcspondente v vseh drža- vah iii niestih, ki so važna za naš eks- por't in import in na vseh borzah. ki od- ločujeio stanje svetovnih valut. Cim se izvedj ta organizaciia. so mora prepovedati izvoz deviz vscm podjetjciii in o^ebain našj dr/a\c. i'a posel bi opravljala izkljuCno Narodna banka. Na ta nacin bi ministrstvo financ imclo vedno točno evidcnco naših dol- jiov v inozemstvu in bi lahko roiculiralo njih stanje. Naša država je v srečnein položajii. da kroži malo nase.u'a denarja izven mej in da so tirjatve inozemstva |)ii nas ueznatne. Nasprotno pa iniaiuo v rokah pri nas niočno sredstvo. s kasc- rim morcnio pokupiti vse tirjatve v ino- zemstvu, nainree anieriski dolar. Polar jc kot produkt dela naših izseljencev naSa najiaeja izvozna roba. V naso državo pridejo nicsctMio velike kolieine dolarjev. a izvozi se kroj;- 6 milj. dolarjev mesec- no. kar znaša po danasnjem kurzu 375 milionov dinarje\. Ta svota prckaSa dvakrat tirjatvj na tujih tržišeih. Pre- iistrojena Narodna bauka bi morala ku- povati vse tirjatve v inozemstvu. tj. ona bi morala javiti. da kupujc po stanovit- iiem kurzu vsako količino našo.^a de- narja v inozemstvu, za*kar bi "nr.eli i)ro- tivrednost dolarski čeki. Na dru^i sirani pa bi morala Narodna bauka donia ku- povati dolar je za pokritje dol.n'ov zunaj. Ce bi vsled takšne devizne- polttike kurz ii;)še.y,'a denarja |)i'enae:lo rastel in vsled te.ua iz^ubil svojo stabijnost. bi Narodna banka ponudiia :ias denar na tujih bor- zah. Tako bi postala regulator nase^a denarja in bi dobila inicijaiivo. ki jo irna- jo danes žalibog Dunaj. Zürich, Amster- dam in dr. Danasiije linaiieiio stanje je zelo slabo. Dolar se v veliki nieri kupuje v Zjcdinjenih državah za nas deuar, zlasii vise to neke privile.uiraue banke. Na la način propada za nase pridobitno gospo- darstvo lncsečno preko 200 miljonov kron, ki sc zslinen.ia.io na ameriških trži- seili za dolar. Nase finaneno ministrslvD .Uiesi na dru^i strani, ker kupuje potorn Narodne bauke tuj'e vaJiMe po knizii zn- K'reb.ske in l)eo^rajske borze. dasi knrz* obeli naših borz niso vsclej v skladu z inozemskim in stojimo eesto nad parile- to v posamezni devizi ali valuti. Kadar- koli sc dozna. da hoOc država nastopiti kot kupec. nastane hause tujih deviz in valut, ker banke izkoriščaio sittiacijo ?n prodaiaio dr/.avi denar po najvišjuin kurzu. Na ta luičiu država nchotc zviSu- je kurz tiije.ua denarja. oziroma slabi lKi.šo valuto. Ako bi imela Narodna ban- ka urejeno arbitražo, bi kupovala tuje devize na oni borzi, kjcr it kurz trenu*- no najbolj konvenira, in nc bi moglo priti do toga, da bi domačc borzc izko- riščale potrebe države in slabile na?o \aiuto. Svobodna trgovina deviz in valut bi niogJa biti za lia.šo državo blacroslov, dft smo imeli primerno or^anizacijo. Ako ne storimo v tern pogledu najodlocnejslli korakov. gremo nasproti še nadaljni In- flaciji in čaka nas usoda Avstrije. I)ancs se jc jako daleč do tcga. Muogo držav nas more zavidati za finaiičui položaj. ki je še vedno ii^oden. Treba sanio pod- vzetnosti, energije in organizatoričneffa talenta in dobili bonio inici.iativo v svoje rokc. Prvi vekisejem v Zagrebu sc bo vr- šil meseea inarca 1922. Ra/.stavili botfo tudi inozeinci. Uvoz našo zivine v Italijo je itali- janska vlacla prepovedala. baje zaradi kužnih bolezni. Naši gospodarski in po- litični krpgi so innenjri. da .ie prepoved nov itatijanski trik v s\-rho upropa^čenja naše vaJiJk'. Neosnovaiie vesti o moratorijti. Tr- govska in obrtniŠka zbornica v Ljub- liani if dnc 22. septembra t. I. spričo ši- rečili se vesti o naineravauem niorato- liju za inozemska plačila poslala odlo- C'en protest financnemu ministrstvu. Prc- jela je sedaj od gencraincga inšpektora- t:i obvestilo sledečc vscbinc: »Povodoin Vase dcpe.se z dm; 22. septembra, na- slovljene na }4- ministra financ ima gc- neralni inSpektorat cast, izjaviti Vam zaradi umirjenja trgovskegu sveta: Po- polnoma neosnovaiie so vsc novinarske vesti,da obstoji prcdlog v to svrho, da sc zaradi pobolj^anja na§e valutc uvede iH'kak špecijalen moratori.i za naSe tr- Kovske obveze v inozemstvu. Tak pre- dlog ni potekcl niti od strani finančnega ministra niti od trgovačke komore niti ni bilo o njem vobčc govpra ter Se zate- gadelj o takem predlo.ofi; ni moglo niti diskutirati,. Borza 18. okt. Reoj: ad, vaiute: dolaiji 69, loji^ 52.50, devize: London 269, Pariz 490, Ženeva 1250, Praga 74, Dunaj 2.60, BudimpesM 41. Milan 275, Berlin 10.50. Curih, devize: Berlin i'2.95, ' Newyork 5.25. London 20.75, Pariz 38.05, Milan 20.55, Praga 5'60, BudimpeSta 0.75, Zagreb 1.90. Bukarešta 3.90, Varšava. 0.12, Dunaj 0.29, avstr. žit»". krone 0.23. Razne vesti. Miitasti ali sodomski «reli, t. j. hudo- delst\o nečistosti proti naravi, je izvrse- val sko/i in let župuik Majjajna Andre] iz Rakitne pri Borovnici na kmctu Ja- iie/.n S. kojCKa jc zapeljal. da po »skriv-- nostnem ra/odetju« to ni smrtni greh. Te dni jc bil v Ljubljani obsojen na si tedno\r, ujet;'o\a žrte\- kniet S. pa na 3 tc-dne ječe. Hči rtiskejia earja. velika kiieKinja Aiiastazi.jeviia živa? \ Parizu je izsla interesantna knjina Pod naslovom »Pre- živela«. Pnjiico je napisala edina še živn clanica bivse ruske carskc rodbine, car. jeva hci. velika kncgin.ia Anastazijevna, ki pripowduje. da je na morišču siniu- lirala smrt, nakar jo jc neki dclavec tcž^ ko ranjeno odnesci v svojo liišo. Doma ji je potem ozdraavil ranc in jo povedcl skozi Sibiri.it> do Yladivostokn, čcz Ja- ponsko v Zedinjene države. Službcni bol.iseviški dokmncuti pričajo. da se jc truplo cue žrtve po mnoru carske rod- bine brcz sledu iz^ubilo. Tako bi mogla pisatel.iica te knjijs'c res biti najmiajsa carji'va hOi. Odbornik Or!a — ubijjalec. V nede- ljo. due °-. oklobra je bilo v Nemski vasi pri Ribnici zej;"uanjc. Kakor' običajno, jc bilo tudi ta (.hut živo in vcselo. zlastl inladina se je zabavala s petjem in plc- som. Sicjr lieprisiljcno zabavo ic mo- tilo it- par Orlov. ua čelii jim odbornik: ribiiiske^a Orla. 17-lctni tr.ifo\'ski po- nioenik l^otar. ki ic raz.nTa.ial in razsajal in motil zabavo. Vsled toga jc Jože Ce- sarek, poscsluikov sin iz Rakitnice. sva- ril in pozivljal razgraiacc, naj mirujejo, oziroma "so odstranijo, posebno pa Rb- tarja. Ta pa je potetfnil samokres in n- strelil Ccšarka v čclo, da se je takoj mrtev zgrudil \n tla. Po einu jc Rotar pobi'gnil v RibnLo, toda se isto noč so Ka orožniki vzbudili iz spania in odvcdli \- zapore ribuiškcKa sodisča. kjcr jc prf- ziial svoje dejan.ie. Zadenja porodila. Ukinenje prevoznih taks. BeoKi'ad, US. okt. Finaneno ininisfr- stvo je pripravilo predlog. da se ukinefo prevozne takse za prevoz moke, petro- ieja in slaclkorja. Namesro tej^a sc uvede dvakratna taksa na Inksuzntv predmets. Za otvorltev naših sol na Madžarskein. Beograd, 18. okt. Min. svet je sVTe- nil, poslati madžarski vladi spomcnico K zahtevo, da se takoj oivoriio na?$c 5olc na Madžarskem. Za zenostavljenje plačevarja davka na poslovn? rre tri zbor- nice bodo izdclalc sIKMiiciiico. ki sc precJ- loži fin. ministrstvu. Nemško časopis]e protl italijanski vladi. Berlin, 18. okt. Nemško časoplsje najostreje napada italijansko vlado tcr ji očita. da ie postopala pri posredovanju med Avstrijo in Madžarsko pristransko. \z aineriškega sctiata. Washington. IS. okt. Senat paria- menta Združcnih držav ie ratificiral iiii- rovno poRodbo /. Nemciio. Avstnio ?n Madžarsko. Fraiicoski parlament. l'ariz, 18. okt. Parlament sc je zo- pet sestal. Razpravljal bo najprej o In- icrpelacijah Riede zunanje politike Fran- cije. Ker odpotuje min. preds. Briancf due '29. tm. v Washinj^ton na razoroffi- veno konferenco, sodijo, da se bo 28. im. Klnsovalo o zaupnici vladi. Atentat v Lizboni. Madrid, IS. okt. Iz Lizboiie poroča- jo, da je koncem banketa, ki .c:u jc prfy'C- di! župan na cast vladi. eksplodirafa bomba v trenutku, ko so SJi ministri Tz dvorane. Več ministrov k lahko ranXe- nili. Nekatcrc revolueijonarje, ki so p | Rexervni fondi nad 45,000.000 kron. | Podpužnice "" " ——— v SpSitu, TYstuf Sarajevu, Go**iciy M&rihovus Borowljah, JPfuju in Brežicah. 264 50-37 Sprejema Vloge na Klifižice in leRoČi JRJffiJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun prolt ugoslnemu obrestovanfu. S^S^S v&lut In dovoljuje vsaKovrstSie KreclilŠ. J?r»ocl»j» spečke clipžstirrae pazredne lot«er»ije. «S6 3* ' ' R©gš*ir*ov. kretiififta 3r« ätavbena aaTHT #W flflV^TV Wfci jtf*%_ Ifl Ü* nn Sprejema hranilne wioge in jjh Kei&rvn» rafc?a«L 128.000 K. Rtntnir.o in inv.tlidski davek plača zadruga, ne da hi ga vlagnteljem zaračuna!a. 463-77 Hranilne vloger 2,000.000 X Lastnica in izdajateijica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. II leden, IzK&Z ¦D zaklanih živalih od 10. 10. do it>. ¦JO. 1921 v mesini kJavnici v Celju, Inte mesarjB. |||| %\.^^\ Junger Lud......, 1 —! 6'—|------- Janžek Marti«. . . .'jj------1 3----------- Jerič Šimon......- 3|-| 1----- Knes Bernard.....-----J l\—\— 1 Rebeuscheg Franc. . I— 8;—j—j 5 1 ! Suppan Jvan.....-----:— 2]— — Zavodnik Andrej. . . — 2— 1i 4j — Senič Franc. . . . .------3j--------- Pavllnc Franc..... 1-----j3 2 2 Frldrih Ivan.....-----4-----[ - Voisk Adolf......- 1 - 3 —t - EsJh Matija.....- 1 -! lh - Lapornik Ivan.....---------3 - - — Hohnjec Viktor. . . .,-- 3 —12 — Pangeršek fvati . . . ~ ~j------------- Leskošek Ivan. . . . -l~ 2- '2 - I Urbančlč Adolf. ... al— 3 2 2 — \ Zany Viktor.....-'- €---------- IšCe se stanovanje s hrano za dijaka pri kakšni primorski 1079 družini. Naslov v upravi. 1—1 2 hlapca 2akonje,enegahlapcaa!i dekllo za krave, eno celo družino 4 do 5 oseb brez malih otrok za dnevno plačo s prcstim stanovanjem, cirvi in živili po lastni ce- ni spre;me takoj B1EN, BraslovČe. 1099 2-1 Spreime se ena gospodična na stanovanje. Poizve se od 1—2 ure 1105 Za kresijo 5t. 1. 1—1 Leto stara, izvrstno pitana 1106 svinja za takojšen zakolj se proda po kon- kurenčni ceni. Kupci naj pošljejo po- nudbe z navedbo cene na upravo lista do 25. okt. pod Slfro 5000. 1—1 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------. j Večja količina 260X25X15 cm velikosti se kupi. Po- nudbe od komada je poslati na Josip Stojati-a, Beograd Sarajevska 26. 1107 1-1 Hotelska družoa v Qelju sprejme ka- varniškega učenca- Zglasiti se je pri ravnateljstvu Hotel- ske družbe v Celju. 1108 2-1 APN A se išče večja nmnožina. Ponudbe na Gradivo trgovsko društvo za stav- beni in telmiški mateiijal- Zagreb, Bogovjčeva u. 3. 2—1 Kupim ali vzamem v najem manjšo hiso all vilo z nekoliko zemljišča ob južni železnici blizu postaje. Dopisi z navedbo cone na r. S. HOTEL BALKAN, Celje. 2-1 Dobra samostojna pisarniška ntoč se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši, piača po dogovoru. Sprejme se tudi 1092 3-2 učenec iz boljše hiše pri I. Krašovic, Žalec. 1082 Prva in druga 3,-2 se sprejme s 1. nov. v hotelu Union Zahteva se hitro delo, značajnost in uijudno postopanje z gosti. Predstaviti dnevno v hotelu Unicn v Celju. 1088 3-2 Najflnejgega mizapskega hleja, transparent in belega, iz Ljubljanske tovarne za klej, ima veliko zalogo njen zastopnik Jos. Kveder v Celju kateri se priporoča za obilna naročila. Učenec iz bcljše hiše se sprejme takoi v specerijski trgov. Karl Loibner, trgcvina pri »zvoncus<, Celje. 2-2 Sprejmem takoi 1083 2—2 trg. pomočnika prvovrstna rnoč, zmožna trg. z meš. blagom na deželi samostojno voditi. Janko Narat, Rogaška Slatina. Proda se par močnih 1°3-3 K O 11 j za tovor in več različnih to- vornih vozov. Pojasnila daje ga. Marija Karlovšek, L^va 21. Češka manufakfurna TRGOViNA (nasproti Narodnemu domu) je otvorjena ter priporoča svojo veliko zalogo 1094 po nizkih conah. 3—1 JHfliJlS!« podgane, s«e- nice In Sčurki ^^ ter ves nirče» st',ci::i po^inttl, če se v.porabljajo uifija p;ei:> ^ušeno Mujbo'.jSa in povsnd hvj»"!jenÄ sreötiVEt kakor: Za noijske in hišne mtš«. i2 K, za pod^stnelO K, ščurkeposebno močna vrsta 25 K, posebno niočna linktitrüza steitke 15 K. unfčev. inoljev lOfnSO K, omSek proti iTirCesom 10 in 20 !(, tinkiura prcti uSem pri ljudeh 5 in 12 K, mazHo za uši pri ši- vin! 5 In 12 K, prasek za uši v obleki in perllu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelcnjadj (uriiiSiValcc rus-tliii) pra- Sek proti mravljam 10 in 20 K. Posre- düvalci imajo popust. Poiiiia po povzetju Zavoa sa eksport M.JünKer, L&g?eb37, WetrtnlBtLa uilca 5. 556 41 Jetika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik ordinira v torek in petek : 11 — 12 in 2 — 4 ure v Mariboru, Razlagova u). 21. Vse druge dni pa Št. Jurij ob juž. ž. CENE ZMERNEž Hfihriii! ii! its TRGOVIIi A ÜeSje, Kraija Pe l§*a c. _ - se priporoča za - rj0) mnogoferofnf obtek 7l V zalogl vse tiove so- -] KolsKe potrebSčine!:~; __________________________s •POSTREŽBA TOČN&! JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, FRANCOSKA. RUE CHARLES APPELL 1, BRZOJAVNI NASLOV: „SLOVENIA STRASBOURG". VSi TRGOVSKI POSLI. 2AST0PŠTVA, KONSIGNACIJA, IN- :" mmmmmmmim formacije. -: 1046 3—3 USNJE vseh vrst, po najnižji dnevni ceni dobite pri novi tvrdki Fponjo Fngone! Eosposfea ul. Z6 Celje U00 fe-1 Po dolgi, mučni bolezni je umrla v 59. letu svoje, starosti dne 17. okt. ob 9. uri zvečer naša Ijuba dobra gospa, mama Jerica Narat roj. Kos posestnica Pogreb se vrši danes 19. okt. ob 3. uri pop- od hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Trojici tik Slatine. SV. V!D pri Orobelnem, dne 19. okt. 1921. Simon Narat soprog. Mlnka Stemberger roj NaratWerka Vinko Narat, trgovec Anton Narat, trgovec Janko Narat, trgovec ^^ Josip Narat Rozika, Tanika in Milka Narat hčerke,