Št. 312 V Ljubljani, torek dne 10. januarja 1911 Leto II. Posamezna štev. v[Ljub!jani in Trstu 4 vin. .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. : Telefon številka 118. : \ NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se h« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Klerikalci za ljubljansko šolstvo! Dr. Janez Evangelist Krek si je na zadnjem shodu, ko je razkladal ljubljanskim tercijalkam svoj „občinski program11, privoščil tudi ljubljansko šolstvo. Čudno le, da se ni hotel dr. Krek poslužiti pri tem onih duhovitih kritik ljubljanskega šolstva, ki jih je prinašal nekoč dr. Pegan v deželni zbornici. Interesantno pa je to, da ni hotel uporabiti dr. Krek niti na politiškem shodu onih brihtnih dejstev, ki jih je prednašal dr. Pegan v — deželni zbornici. Dr. Krek je bil mnogo bolj previden in je svoj »občinski program" o šolstvu prav previdno zlizal v par stavkov, ki slovejo: „Veliko nalogo pa imajo občine, kar se tiče šolstva, da bo v korist delavskim hčeram in sinovom. Kar se dosedanjih šol tiče, se delavec danes z veliko skrbjo povprašuje, čemu pravzaprav mora svoje otroke vanje pošiljati, kaj imia od njih posebnega haska? Nobene priložnosti nima delavska hči in poznejša gospodinja, da bi se naučila kuhati, šivati, varčno gospodinjiti... Prav tako pa mora občina veliko skrb obračati na obrtno šolstvo. Imamo je, a kako malo še koristi našemu delavstvu! Naši ljudje bi se morali že v mladosti tako izobraziti v tem oziru, da bi si morali služiti hruha tudi kot bolje kvalifikovani delavci, preddelavci, mojstri. Toda ta mesta zavzema danes med nami še vedno tujec. Dolžnost magistrata je, da vrata v te šole na široko odpre, jih povzdigne in še novih ustanovi za delavske fante. Tako se ne bo večala samo fisična mišična moč, ampak tudi muska moč, inteligenca našega delavstva, kar pomeni neizmeren kapital za ves naš narod11. Dr. Krek se je v svojem govoru tudi enkrat temeljito spozabil, kajti on je mislil — da je na kmetih in je pričel z isto demagogijo, češ, da delavstvo itak ničesar od ljudskih šol nima. No, doktor je pač preučen in je menda še preje znal pisat, brat, računat in drugih osnovnih naukov ljudske šole, predno se je —-rodil. Ni pa vsakdo tako učena glava; zato se mora pa tudi rokodelec prej učiti brat in pisat, predno se gre učit rokodelstva. Občinski svtt se }e dobro zavedal svoje nalogi ko je ustanovil toliko in toliko mestnih ljudskih (dekliških in deških) Šol, in je po potrebi dal zidati III. m. d. lj. š. ter pripravil že vse potrebno, da se v najbližji bodočnosti otvori IV. m. d. lj. š. in II. m. dkl. Šola. Da pa nima naše mesto še nobene meščanske šole, to pa ni krivda občinskega sveta, temveč je to krivda klerikalcev, ki so prav v zadnjih časih, prav ostudne zapreke delali za ustanovitev meščanske šole. In kaj infamne so trditve dr. Kreka z ozirom na obrtno šolstvo. Vprašamo samo; kdo pa je oni, ki je pričel po vsej deželi ovirati obrtno šolstvo? Niso li to klerikalci, ni li to slavni klerikalni deželni odbor? Kdo pa je mesto prepotrebnih strokovnih predmetov uvel v obrtno-nadaljevalne šole — verouk. Bode li delavcu več koristilo pri obrtu če zna dobro računati ali če zna cerkveno zgodovino ? In v največih slučajih je odpadlo računstvo na obrtno - nadaljevalnih šolah, da se je mesto njega upeljal verouk, ker sicer je deželni odbor zagrozil, da ne da nobenih podpor za obrtno šolstvo. Se li to pravi skrbeti za strokovni pouk obrtnikov; je li to ona „višja“ strokovna izobrazba za delavca, ki jo hočete upeljati? In koliko obrtno-nadaljevalnim šolam je kler. dež. odbor vzel podporo? Le poglejte službo učitelja v prisilni delavnici, ki je bila ravnokar oddana pristnemu Slomškarju ; ste li tam skrbeli za „višjo“ izobrazbo onih slojev? In, ko se je dobila državna podpora za novo obrtno šolo? Kakšen krik ste napravili! Ni li ravno dr. Krek v deželnem zboru rekel, da nihče od te Šole nič koristi ne bode imel. Da je bila državna podpora, ki jo je izposloval državni poslanec Hribar, brezpomembna in ne bo nikomur v korist. Ni li „Slovenec“ prav podlo pisal zoper obrtno šolo? — In danes, ko so občinske volitve pred durmi, zahteva dr. Krek take izobrazbe za obrtni stan, da bodemo imeli tudi »bolje kvalifikovane obrtnike1*. Dr. Krek, to že imamo; brez vaših fraz in razvoj nove obrtne šole vam pokaže, da ste —■ za nami! Eno zaslugo pa imajo klerikalci za šole v Ljubljani in te je deležen tudi dr. Krek, to namreč: da so pridobili klerikalci za Ljubljano nemško gimnazijo; da imamo še vedno samo-nemško realko, poleg nemškega deželnega nadzornika, ki je živa zasluga vsega, kar so klerikalci pridobili za Ljubljano — šolskega! In dr. Šušteršič je v državnem zboru ob preosnovi državnega šolskega zakona med drugim rekel: „Šola je prokletstvo za ljudstvo!“ §. prebivalstva. Ganglova izvajanja so bila sprejeta z glasnim odobravanjem. Not. kandidat g. Fran Tavzes je govoril o položaju v mestu Idriji ter je koncem govora v resoluciji pozval županstvo, da naj nemudoma začne s pripravami za nove občinske volitve po novem volilnem redu. Resolucija je obveljala soglasno, prav tako predlog, da se tretji razred popolnoma prepusti tistim, ki doslej niso imeli volilne pravice. Ta predlog je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Ako je hotela klerikalna večina v dež. zboru s plu-raliteto zamoriti pravice brezpravnih, smo mi v Idriji sami toliko demokratski, da jim damo v tretjem razredu vseh deset mandatov. Tajnik g. I. Novak je potem razpravljal o novem občinskem redu in občinskem volilnem redu, in so mu poslušalci za temeljita izvajanja izrekli zasluženo pohvalo, Posl. Gangl je stavil dva predloga: 1. Odbor »Jednakopravnosti* je vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od pol 11. do pol 12. dopoldne v društvenih prostorih svojim članom in somišljenikom na razpolago, da jim da svet in pomoč v katerem koli vprašanju. — 2. Odbor »Jednakoprav-nosti“ se poživlja, da čim večkrat priredi svojim članom in somišljenikom shode, kjer se naj razpravlja o vseh vprašanjih, ki so ali splošno javnega ali lokalnega značaja. — Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Končno je predlagal tajnik gosp. Novak, da se izreče posl. Ganglu priznanje in zahvala, vsem naprednim poslancem pa zaupanje za njih delovanja. Shod, ki ga je po dveurnem trajanju zaključil predsednik Pegan, je pokazal, da je naše politično delovanje in življenje porok lepše bodočnosti našega ljubljenega mesta! * * * Shod ,J8dnakopravnosti‘ v Idriji, Na praznik, dne 6.. t. m., je sklicalo politično društvo »Jednakoprav-nost“ shod svojih članov in somišljenikov. Društveni prostori so bili polni zavednih, žrelih, v političnem in živ-ljenskem boju izkušenih naših mož. Bilo je veselje in ponos gledati te neustrašene bojevnike, ki stoje trdni kot skala za svoje napredno, demo-kraško in narodno prepričanje. Predsednik g. Pegan je otvoril shod ter podal besedo dež. poslancu Ganglu, ki je poročal o političnem položaju v deželi. Dotaknil se je vseh vprašanj, govoril o delu deželnega zbora in odbora ter obširneje omenjal stvari, ki se tičejo Idrije in njenega Slovanski jug. Arnavtsko gibanje in srbske homatlje v Stari Srbiji. Iz Prizrena pišejo belgrajski »Tribuni": Te dni se je razširil po celem mestu glas, da je Iso Boljetinac prišel z 2000 dobro oboroženimi Arnavti čez mejo pri Gu-sinju in se zdaj že nahaja med svojimi pristaši v Malesiji. Turška vojska, ki ga je napadla v bližini meje je podlegla in pustila mnogo mrtvih in ranjenih. Štiri oficirje in nekoliko vojakov, katere je Iso vjel, je obesil. Ta vest če ni popolnoma potrjena, ampak vsi znaki govorijo, da je ta vest resnična. Tega dne je bilo tudi velikansko razburjenje med tukajšnjo turško posadko, katera je malo pozneje od-marširala v Djakovico, kamor so tudi odpeljali topove. Ta brzi 'odhod vojske se spravlja v zvezo s prihodom Ise Boljetinca iz Črne gore. Srbske šole so še zaprte in žalostno je gledati, kako se otroci v tej zimi potepajo po umazanih ulicah poleg zaprtih šol. Iz Črne gore. Iz Cetinja nam poročajo, da pride povodom pravoslavnega novega leta do izpremembe sedanjega črnogorskega kabineta. Nova vlada bi se imela sestaviti pod pred-sedništvom Lazarja Mijuškoviča. Ta vlada bo najbrže najela posojilo 2 milijona kron in zaradi tega se že vodijo pogajanja z nekim italijanskim denarnim zavodom. Ni tudi izključena možnost, da se posojilo najame kje drugje. — Glasovi, ki so prihajali nekaj časa, da bo kralj Nikita pustil na svobodo vse politične jetnike, ki so bili obsojeni v »aferi z-bombami" in pozneje v „kolašinski aferi", ne odgovarjajo najbrže resnici. Ti glasovi tembolj prenehavajo, čimbolj se bliža novo leto, ker se je govorilo, da se ob pravoslavnem novem letu izvrši pomiloščenje. Kralju Nikiti in njegovim perjanikom ne zadostuje, zdi se, da so se napili nedolžne krvi žrtev, ki so bile v Kolašinu streljane. Oni hočejo tudi piti kri onih, ki trohnijo živi v črnogorskih ječah. Kralj Nikita noče niti slišati o strašnih razkritjih pred belgrajskim sodiščem, da so črnogorske žrtve bile edine, ki so s svojim življenjem in svojo krvjo plačale one neštevilne peklenske intrige avstro;ogrskega poslaništva v Belgradu. Če ostane kralj Nikita po vseh procesih zadnjih 2 let, ki so imeli svoj epilog v Vasičevem procesu pred par dnevi, še slep in gluh in pusti nedolžne žrtve še nadalje v ječah, naj se ne jezi, ako ga uvrstimo med Forgacha, Aehrenthala, Nastiča, Vasica itd. Splošni pregled. Kabinet. Po velikih težavah se je torej baron Bienerthu posrečilo sestaviti vsaj za silo kabinet, ki je v mnogem drugačen, nego so kazale dosedanje kombinacije. Kandidat za ministrstvo notranjih zadev, ki še ni zasedeno, je baron Hein, ako ta odkloni, bo imenovan Heinold, dosedanji namesinik na Moravskem. Jugoslovanski minister. »Nowa Reforma- poroča, da so v zadnjem času kurzirale v parlamentu vesti, da postane posl. Povše kot reprezentant Jugoslovanov v kabinetu. Ali je to resnica, ali pa se dela s tem le javno mnjenje. Atentat na španskega kralja. Ko je stopil kralj Alfonz v guvernerjevo palačo, je padel neki civilni osebi samokres na tla in se je sprožil. Nastala je panika. Dvoje oseb je bilo ranjenih. Poljaki in Čehi. Dziennik Polski trdi, da je razpust parlamenta neizogiben, ker so se razbila praška pogajanja in da zato kolo poljsko ni hotelo imenovati nobenega parlamentarca v kabinet. »Union" odgovarja, da Čehi nimajo nikakega vzroka, da bi si želeli novih volitev in da bi Nemcem na Češkem tudi nove volitve ne prinesle rešitve. Rusini o gališkem dež. zboru. »Delo* prinaša članek posl. Le-vickega o volilni reformi in deželnem redu in pravi, da bi se bilo moralo oboje izvesti že v pretekli seziji in da je obžalovati, da se pravice rusinskega naroda niti v dež. zboru ne upoštevajo, ker Poljaki vedo, da ne bo ga- 1 iškega dež. zbora ako se ne ugodi rusinskim zahtevam. Priznanje poljskih zahtev. „Nowa Reforma* piše, da je baron Bienerth po daljših konferencah posl. Glombinskemu priznal poljske zahteve in da se je zavezal, da bo zahteve Galicije podpiral z vso svojo močjo, Ako bi se zato pojavile kake zapreke, bi cel kabinet iz tega izvajal posledice. Leta 1912. bi v proračun prišla že prva položka za vodne ceste v Galiciji. Gališkl Židje. Zaradi pritožb galiških Židov je sklicana na 23. t. m. enketa v Lvov, ki bo presojala o gospodarskem in političnem stanju galiških Židov. Načeloval bode grof Badeni. K enketi je povabljenih več zastopnikov Zidov in razne merodajne osebe. Posvetovalo se bo o pomožni akciji za uboge Žide. Revolta v Košutovi stranki. Listi poročajo, da se že dalje časa pojavljajo nesoglaaja in nezadovoljnost med voditelji Košutove stranke in da so se pri sejah že večkrat pojavila nasprotja. Pritožbe so posebno glede Košuta in grofa Apponyija, ki se premalo brigata za seje in za zadeve stranke. V kratkem bo konferenca, kjer se bo javno povedalo, kako. je s stranko in voditelji. Pruski hakatisti Sč zelo nezadovoljni, da se ne izvršuje razlaščevalni zakon vkljub temu da je že tri leta v veljavi. Sedaj, ko so prinesli listi vest, da se ta zakon sploh ne bo izvajal, je zavrela nemška kri. »Nordd. Ztg.“ tolaži, da vlada pač ne more preklicati meni nič tebi nič zakona, ki ga je sama zahtevala in uveljavila. „Schles. Ztg.“ pa pojasnjuje Nemcem stališče vlade z druge strani. Komisija ima baje zemlje dovolj, manjka pa nemških naseljevalcev. Na ta način bi se lahko zakopalo mnogo denarja v zemljo in akcija bi bila brezuspešna. Treba je torej že nakupljeno zemljo naseliti, potem se nakupi nove. Tudi se je pokazalo, da Poljaki več kupujejo nego prodajajo. Rusko-nemška zveza. Sazanov se je izjavil nekemu zastopniku lista »Novoje Vremja" glede vesti o postdamskih konferencah posebno glede nekega dokumenta, ki so ga prinesli angleški listi, da ni navada, da bi se priobčevala poročila o negotovih pogajanjih. Ako bi imel kaj povedati glede potsdamskih dogovorov, moral bi ponoviti le to, kar sem v MICHEL ZEVACO: LISTEK. Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [210] ,Ali mi morete nasvetovati kaj drugega? . . .“ je vprašal Ragastens s potrtim glasom. »Morda! ... Ne vem še! . . . Poizkusiti hočem . . . Poslušajte: zmeniva se za jutrišnji dan, ob določenem času . . »Vse je odvisno od ure Cezarjevega prihoda. Treba je, da pridem prej v grad, kakor on, to je vse!" je zaključil. »To je vsel“ je vzkliknil Giacomo. »To je vse . . . Nazadnje, če vas človek pogleda, se ne bi čudil ničemur... Cezar pride proti polnoči ... Ali vam je ob deseti uri pogodu? . . .“ »Ob deseti uri, velja!" »Dobro! Ob tej uri — namesto, da bi hodili pred grajska vrata — bodite na obrežnem skalovju, tam, kjer se jarek prekinja in visi zid naravnost nad pečinami . . . Ako ne vidite ničesar ... je znamenje, da nisem mogel ničesar storiti; v tem slučaju ravnajte po lastnih mislih ... Do svidenja . . . jutri ob deseti uri!" Giacomo je odhitel po stopnicah in izginil. Ragastens, ki je ostal sam, je zamolklo zamrmral: »Še en dan! . . . Ali bom mogel čakati tako dolgo?* Naenkrat pa je zapazil Spadacappo, ki je marljivo likal njuna meča in bodali. Prišlo mu je na um, da bi odslovil svojega zvestega služabnika. Ali je imel pravico, vzeti ga s seboj v to borbo, ki je bila zgolj maskiran samoumor? Ne! . . . Nedopustno je bilo, obsoditi tako na smrt človeka, ki mu je bil pokazal toliko ljubezni in vda-danosti. In že je sam pri sebi iskal sredstva, kako bi ga spravil odtod ... »Kaj pa delaš?* je vprašal. »Saj vidite, gospod, da likam najino orožje za jutrišnji dan. Saj imava jutri bitko, ali ne?* »Čeprav; zakaj se trudiš? . . .* »Gospod,* je odgovoril Spadacappa, »ker je tako, da jutri pogineva, hočem, da pogineva snažna. To bo moje poslednje gizdalinstvo.* LXX. Barka se bliža. Naslednji dan se je zdel Ragastenu dolg kakor sto let tesnobe. Vso noč ni bil zaprl očesa, in tudi v sobi ni ostal. Od tistega trenotka, ko je Giacomo odšel, je sedel vitez na skali ob bregu ter čakal razsvita, dokler se ni dvignila zarja na blesteče čistem jutranjem nebu. Ragastens je gledal in gledal, a njegove oči so bile tako srepe in prazne, da niso videle ničesar. Zatapljal se je v nekak zadnji razgled po svojem življenju, kakor ljudje, ki čutijo, da se jim bliža poslednja ura. Drug za drugim so se dvigali njegovi spomini, ter se vrstili s hitrostjo sanj na polju njegove domišljije. Vse to pa se je končavalo s sliko mlade, belooblečene deklice, ki je v galopu pridrevela na bistrem konju, ter zajahala k njemu in zaklicala: »Gospod, kdorkoli ste, varujte me, rešite me tega človeka! . . .“ Da, zopet je gledal vse to . . . In nad vsemi temi spomini, ki so se dvigali in plavali okrog njega, je venomer plapolala bela obleka deklice, nje, ki je imela oči tako nežne in tako ponosne, in pogled tako smel in tako krotak. Polagoma so se utrinjale ure . . . Prišel je večer. Ragastens je bil še vedno na tistem mestu. Naenkrat pa ga zadene glas, ki ga je šiloma iztrgal iz te poslednje sanjarije. »Ali gledate jadro, ki prihaja tam doli na obzorju?" Ragastens je skokoma planil na noge. Skoraj blazen od groze, je pogledal moža, ki mu je zastavil to brezbrižno vprašanje. Spoznal je ribiča, pri katerem je stanoval. Ragastens ga je s tako silo zagrabil za roko, da se je stresel možak kakor šiba. »Kaj praviš?" je kriknil nad njim. »Jadro prihajal... To je on, kajneda? To je on! . . .* Ribič je odskočil, tako se je prestrašil izraza nepopisne besnosti, ki je mahoma spačila vitezovo lice. Ragastens je zapazil grozo, s katero ga je navdal. Zaukazal si je mir, ter spustil roko. »Oprostite mi, ubogi mož,* je dejal z bridko žalostjo. »Saj sam ne vem, kaj delam. Tako nesrečnega se čutim!" »Saj ni nič . . . saj ni nič!* je zajecljal ribič. In zopet je pričel gledati na odprto morje. Ragastens je z nemirom splezal više na breg. Na vse zadnje še vendar ni bilo gotovo, da je ravno to tista barka, ki nosi Cezarja Borgia . . . Morda je samo ladija, ki jadra mimo? »Ali vidite?" je viknil ribič. »Naravnost proti Capreri se obrača . . . Vrag naj me vzame, če ta barka ne prihaja iz Ostije . . . Glejte! Zdaj jo gotovo že vidite! . . ." Ragastens je obrnil glavo v stran. Kaj je bilo njemu do tega, ali vidi, ali ne vidi! Ta ladija je prihajala iz Ostije! Jadrala je proti Capreri! ... To je bilo vse, kar mu je^bilo vedeti: to je bil Cezar! . . . Čez par ur bo Cezar v gradu! . . . Čez par ur bo tista peklenska žrtev izvršena! . . . Kakor, da bi ga vlekla nepremagljiva sila, se je vrnil proti ribiču in pogledal na morje. Zdaj je razločno videl barko. »Brzojaderna barka je!" je menil ribič mirno. »Čez koliko časa, menite, da bo tukaj?* Ribič se je pozorno ozrl po nebu. »Računaje po vetru, s katerim jadrajo, utegnejo pristati nocoj ob deseti ^uri . . . Toda, ne vem, zakaj nimajo vseh jader razpetih v. . . ‘ Morda ne bi radi pristali pred pozno nočjo? ... Če bodo tako nadaljevali, bo polnoči, preden pridejo do Caprere.* »Polnoči! . . .* »O, gotovo . . . Glejte, zdaj zadrgavajo še latinsko jadro ... Ne mudi se jim! Ali, gospod, vas menda prav močno zanima ta barka ... Od ranega jutra se niste ganili s tega kraja . . .* »Da . . Prijatelja pričakujem . . .* Če bi bil ribič vajen opazovati ljudi, bi bil vztrepetal ob glasu, s katerim je Ragastens izgovoril to besedo. ______________________________ (Dalje.) tn £3 .52. oktobru izrazil v listu „Novoje Vremja". Ako bi Nemčija in Rusija sklenile kako posebno zvezo, bi to ne ostalo tajno, ampak bi bil objavljen tak dogovor v celoti. „Novoje Vremja“ upa, da bo s tem konec nejasnosti, ki se kaže v vesteh o rusko-nemški zvezi. Ustava v kneževini Manaco. V zadnjih dneh je bil objavljen načrt o ustavni organizaciji kneževine Monaco. Ustavni zakon določa vlado, ki jo v knezovem imenu izvršuje državni minister, ki ima svojega svetovalca. Poleg tega je zastopan v vladi državni svet. Ustavodajno oblast ima knez in narodni svet, ki bo imel 21 članov. Člani narodnega sveta se volijo po splošni volilni pravici na 4 leta. Kneževina se razdeli v 3 volilne okraje, ki so obenem občine s svojimi občinskimi zastopi. Volilno pravico v občino imajo tudi žene. Brazilija. Poroča se, da so ujetnike, ki so jih imeli zaprte na otoku Cobras našli mrtve. Bili so to vojaki, ki so se udeležili zadnje vstaje v Rio de Janeiro. Ta vest se je razširila v New-Yorku in se kaže precej amerikanska. Slovenski zrakoplovec Rusjan — umrl. M S Merčep Vsi Jugoslovani, zlasti pa Slovenci plakamo danes ob grobu enega naj-markantnejših in najbolj nadarjenih naših mož. Avijatik Rusjan je mrtev. Legel je, kakor že nebroj avijatikov prezgodaj v hladni grob, kot žrtev znanosti in neumornega človeškega duha. Napraviti je hotel po vseh važnejših mestih na Balkanu svojo turnejo in pokazati, da tudi Jugoslovani niso zaostali na polju avijatične znanosti za drugimi narodi. Našim čita-teljem je že znano, da je avijatik Rusjan napravil v Zagrebu s svojim mecenom Srbom Merčepom več poletov, ki so se mu naravnost imenitno obnesli. Vsi jugoslovanski in celo tudi nemški listi so prinesli obširna poročila o avijatiku Rusjanu in njegovem zrakoplovu. Predno predemo k nesreči sami, hočemo podati našim čitateljem kratek oris Rusjanovega zrakoplova. Konstrukcija letalnega stroja. Rusjanov zrakoplov je precej podoben Bleriotovemu letalnemu stroju. Vsi kovinski deli so ko konstruirani iz aluminija. Krmilar sedi zadaj za motorjem, da je vidna samo njegova glava. Rusjanov zrakoplov je menda med vsemi aeroplani najbolj podoben ptičjemu telesu. Najzanimivejše na zrakoplovu je avtomatično krmilenje, ki se ne izvaja z roko, marveč s celim telesom ali pravilneje povedano z rameni. Vsa krmila zrakoplovnega aparata so osredotočena v eni konstrukciji, ki se kakor tornister dene preko ram. Prvi poskusi v Zagrebu. Svetovni rekord v zaletni razdalji. Ko je Rusjan s pomočjo svojega mecena Srba Merčepa izdelal zrakoplov, je pričel v Zagrebu takoj s poskusi, s katerimi je dosegel krasne vspehe. Njegov zrakoplov je zdrčal kakor blisk po tleh in se je dvignil kakih 200 m visoko v zrak. To se je ponovno izvršilo s tako gotovostjo, da so bili vsi gledalci naravnost razočarani. Njegov zrakoplov je vzbudil zlasti v vojaških krogih veliko zanimanje. Zlasti se je f Rusjan zanimal zanj zagrebški korni poveljnik general Rade Gerba. Rusjanu ni samo krasno vspel polet marveč je dosegel tudi svetovni rekord v zaletni razdalji. Zaletna razdalja od tal, s katero je znani ženijalni francoski zrakoplovec Bleriot, ki je prvi poletel iz Francoskega na Angleško, dosegel največji svetovni rekord, ki je znašala 33‘/2 metra, dočim se je Rusjanov aeroplan pričel dvigati že po razdalji 28 metrov drčanja po tleh. Katastrofa v Belgradu. Rusjana je čakala še velika bodočnost. Bil je sam razočaran nad svojimi vspehi. V Belgradu so v nedeljo in včeraj ravno praznovali božične praznike. To priliko je porabil Rusjan in odpotoval je tjakaj, da priredi pred tisočero množico poskuse s svojim zrakoplovom. Po vsej Srbiji so z velikanskim zanimanjem čakali na polet in Belgrajčani so pripravljali mlademu, drznemu slovenskemu avijatiku Rusjanu velikanske ovacije. Le žalibog, da so se te ovacije spremenile v neizmerno žalost naših iskrenih bratov Srbov. Včeraj, na praznik Sv. Stefana (po srbskem koledarju), je bilo v Belgradu nenavadno živahno življenje po ulicah. Vse se je pogovarjalo o našem avijatiku Rusjanu. Že par ur preje se je na polju, kjer bi se imel vršiti polet, zbrala več tisoč glav broječa množica iz vseh krajev kraljevine Srbije. Okolu polu 11. predpoldne se prikaže Rusjan. V trenotku so zagrmeli iz tisočerih grl navdušeni »Živio!" klici, ki niso hoteli ponehati. Polet. Mirno, samozavestno in brez vsakih skrbi stopi Rusjan v zrakoplov, da poleti visoko preko glav navdušene množice. Nesrečnež ni slutil, kaka katastrofa ga pričakuje. Po kratkem in sigurnem zaletu je sfrčal okolu 11 ure v zrak kakor ptič in parkrat obkrožil obširno polje. Po et je vspel naravnost sijajno. Množica je dala na vso moč duška svojemu navdušenju. Občinstvo je neprestano klicalo mlademu avija- tiku »Živio!* in dame so burno mahale z robci. Katastrofa na povratku. Toda, ko je bilo občinstvo ravno najbolj navdušeno, je Rusjana zadela velika nesreča, katere žrtev je postal v par sekundah. Pri povratku se mu je zlomilo krilo aeroplana, ki je nato bliskoma padel na tla. Množica je bila strahovito vznemirjena. Mnogi so zatisnili oči, da ne bi bili očividci grozne katastrofe. Avijatik Rusjan je na povratku tako nesrečno padel na tla, da je na mestu obležal mrtev. Strah in groza se je polastila tisočere množice, ko se je raznesla vest, da je slovenski avijatik mrtev. Ljudje kar niso hoteli tega verjeti, a žalibog je bila ta vest popolnoma resnična. Zdravniki, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, so na velikansko žalost občinstva mogli konstatirati le smrt nesrečnega in nadebudnega avijatika. Mnogim so stopile pri pogledu na mrtvo truplo ponesrečenega Rusjana solze v oči. Nekateri srbski listi so takoj izšli v posebnih izdajah in natančno opisali katastrofo. Vsa srbska javnost plaka ob grobu ponesrečenega, mladega in drznega slovenskega avijatika Rusjana, ki je bil ponos vseh Jugoslovanov. In ž njim bodo položili v grob moža, ki je imel razširiti slavo slovenskega naroda po vsej kulturni Evropi. Pogreb ponesrečenega Rusjana. Belgrajčani pripravljajo ponesrečenemu slovenskemu avijatiku sijajen pogreb, kakor se malokdaj vidi v Belgradu. Srbske narodne dame so na Rusjanovo krsto položile že nebroj vencev s slovanskimi trakovi. Pogreba se udeleže skoro vse korporacije in društva z občinskim svetom na čelu. Rusjan je torej mrtev, a duh njegov bo še živel med nami. Njegovo ime bo ostalo neizbrisno in bo še poznim rodovom pričalo, da imajo tudi Slovenci na polju avijatične znanosti zaznamovati svojo žrtev. * * Merčep in Rusjan. Težko je določiti, kdo ima pri sestavi Rusjanovega zrakoplova večje zasluge, ali Slovenec Rusjan ali Srb Merčep. Ker krožijo tozadnevno naj-raznovrstnejse vesti, konstatiramo sledeče: Rusjan je svoje dni iznašel oziroma konstruiral v Gorici biplan, s katerim je pa ponesrečil. Srb Merčep, poznejši mecen Slovenca Rusjana, se je že več let bavil z mislijo, napraviti letalni stroj, ki bi bil vodljiv. Ideja, napraviti samo do polovice premične peroti in sicer iz samih majhnih koš-čekov lesa, je njegova, kar odločno povdarjamo. V istem času, ko je imel Merčep svojo misel takorekoč že na papirju zgotovljeno, se je ob priliki neke dirke odpeljal z avtomobilom k Rusjanu v Gorico. Odšla sta nato takoj v Pariz, kupila tam stroj po Merčepovem mnenju in nasvetu ter doma potem skupno izdelala mono-p 1 a n. Misel je torej Merčepova, konstruiral pa je zrakoplov Slovenec Rusjan. Merčep je izredno nadarjen in poštenjak skozinskoz in zato mislimo, da ustrežemo pravici in resnici, če to pojasnimo občinstvu, kajti tudi Mer-čepu gotovo ni vseeno, če se vsa zasluga iznajdbe pripisuje samo Rusjanu. Povdarjamo še enkrat odločno, da imata oba popolnoma enake zasluge. DNEVNE VESTI. Kočevski kaplan Kopitar prestavljen. Predvčerajšnjem je dobil slovenski kaplan Kopitar, katerega so Kočevci tako podlo in nečuveno napadli, od škofa dekret, s katerim je prestavljen v krški okraj. Obenem je MALI LISTEK. Pismo iz Prage. Jugoslovansko dljaštvo. Zanimiv je tok v jugoslovanskem dijaštvu v Pragi. Zadnjič smo omenili krasen vspeh medsebojnih dogovorov hrvatske in srbske omladine v Pragi, iz katere so izšli prvi bojevniki hr-vatsko-srbskega jedinstva v Banovini. Danes gledamo vspehe tega dela. Doba tiranstva se je zdrobila, Khuen-Hedervary je pognan preko meje, in če tudi se pojavljajo razbiti kosi po površju in se divje peni razbrzdano valovanje, utesniti gibanja ni več mogoče. Kulturna in politična histori-j a bo dala tej veliki dobi ono ozadje, ki jo bo privedlo do ostrih črt in pravih oblik. Že sedaj pa vidimo v vsem nekaj velikega. Pogrezajoča se domovina je vzbudila vse sile mladega akademika. Brez predsodkov, brez strankarskih stra-stij stremi za edinim ciljem: dati svojcem to, kar je v njegovi moči; da izgine samodržtvo in Bachova doba, da si rod sam odločuje svojo sedanjost in bodočnost. Kakor svoboden akademičen meščan noče biti privesek med seboj se pobijajočih strank, in v tej zavesti dela načrte, da jih izvrši. In opravičeno se vprašamo, kje bi bil sedaj razvoj na Hrvatskem, ako bi ne nastopila mladina neodvisna od strank in s silno močjo napravila prevrat. — Zanimivo je, da se prevrat vrši tako daleč od domovine. Proč od dnevnih malenkostij in od politikasfrenja si zida akademik svoj nazor. Ne v malenkostnem niveauju, kjer vsaka žilica vzdrhti od razburjenja nad političnimi pobalinstvi, temveč daleč, v mestih, kjer je nepristransk opazovalec, presoja iz druzega, lepšega, višjega stališča vse pehanje in neuspehe. Postaja Evropejec. In zato niso lepa gibanja zado-bila svojih oblik v Ljubljani, Žagrebu, Belgradu, temveč na Dunaju, v Pragi. In zato vidimo dijaštvo tamkaj na višku, kjer je zavrglo usodni strankarski apriorizem. Tudi danes gre v Pragi ves tok v tej smeri. Pri Hrvatih, pri S r-b i h, kakor Slovencih. Pri Srbih opažamo popolnoma pričetke, ki so identični s pričetki narodno-radikalne struje. Tudi slovenska omladina je pred desetimi leti izšla iz skrajno ne- zdravih razmer, ki so vladale v domovini. Izzvana je bila po napredujočem klerikalizmu predvsem radi zapostavljanja nacijonalizma. Liberalno-nemška zveza je zelo vplivala na mlado generacijo in ne motim se, če trdim, da se je ravno radi tega dalo novi struji ime: narodno-radikalna: vemo, da se vse nalašč drugo pod tem imenom razumeva; nekateri doktorji, ki infor-mujejo razne revije, ji podtikajo šovinizem, narodni socijalizem itd.) Sličen proces se vrši pri Srbih. Kriza aneksije je s svojo nemoralno utemeljitvijo zelo vplivala na mladino. Pričela je izpoznavati, da nastopa doba, ko je treba globokejše začutiti ves srbski problem in je izpoznala, da ji te rešitve posamezne stranke ne prinesejo. Narod, razkosan na cesarstva, kraljevine in provincije ne najde svoje bodočnosti v kričanju in delovanju stranke ene posamezne kronovine. Srbska omladina kaj dobro izprevidja, kje gre njena cesta, ako hoče dvigniti svoj rod. Nisem še videl strastnega strankarja, da bi se poglobil v niz vprašanj, ki ga srečujejo vsak dan in ki so življenskega pomena za človeško družbo. To mu je nemogoče in če ni od preje prinesel ničesar seboj, je njegovo delo statistno in stafažno človeka precej nevredno in se da vpreči dobil prepoved, da ne sme več imeti v »Kat. izobraževalnem društvu" predavanje, ki je bilo napovedano za nedeljo popoldne. Okrajni glavar baron Schonberger še ni dobil nika-kega dekreta in do danes še ni prestavljen, dasi je zakrivil, da so se mogla vršiti kočevska tolovajstva. Klerikalci so žrtvovali Kopitarja Nemcem na ljubo. Škof in vodstvo klerikalne stranke je napravilo svojemu pristašu neizmerno krivico, nad svojim narodom pa neodpustljivo izdajstvo. Več še izpregovorimo o tej najnovejši lumpariji klerikalcev. Dr. Šušteršič in argentinsko meso. Na Kraljevo je dr. Šušteršič na volilnem shodu v Unionu med drugim povedal o argentinskem mesu tudi naslednje: »O tem govoriti, da bo argentinsko meso pocenilo mesne cene, je naravnost bedasto. Kdor tako govori ne ve, kaj da govori. Tako more govoritisamo bebec, ali pa tak človek, ki ljudi farba." Jutri se bo v Ljubljani prodajalo argentinsko meso, ki bo za 40 vin. pri kg ceneje kot domače. Razen tega ne bopri mesu nobene priklade in le ma- lo kosti. Da bi dr. Šušteršič in drugi veleagrarci ne uganjali take p.roti-ljudske politike in pripustili odpravo colnine, bi lahko uvažali teden za tednom v Ljubljano argentinsko meso, ki bi bilo lahko polovico cenejše kot domače. Argentinsko meso stane v Trst postavljeno 70 vinarjev. Do Ljubljane pa troski tako narasejo, da pride meso v Ljubljano postavljeno kg K 110 na debelo. Pri podrobni prodaji pa cena zopet toliko naraste, da znaša cena za meso sprednjih delov kg K 1'20, zadnjih pa K 1.40. Že jutri bodo_ lahko Ljubljančani videli, da je dr. Šušteršič farbal ljudi in da so le tisti bebci, _ ki so njegovim far-barijam verjeli. Že jutri bo meso v Ljub jani cenejše! Klerikalen poslanec postavljen pred vrata. Na sv. Treh kraljev dan je prišel na klerikalni shod tudi deželni poslanec Dular. Dr. Šusterši-čevo in dr. Krekovo psovanje pa ga je tako ojunačilo, da je sklenil ostati v Ljubljani čez noč in si poiskati primerne družbe, v kateri bi lahko pokazal svojo moč in samozavest. Po polnoči je zašel proti sv. Jakobu in začel v tamkajšni kavarni živahno in in precizno izzivati goste, ki so bili drugačnega mnenja, kot on. Naenkrat pa se razvname Dular in se začne pridušat in tolč po prsih, rekoč: »Jaz sem deželni poslanec!" Gostje ga raditega niso nič bolj rešpektirali, marveč so ga zagrabili in postavili pred vrata, da bi si nekoliko ohladil razgrete možgane. Poslanec Dular jo je kmalu nazaj primahal. Ni pa bil dolgo v kavarni, že je zopet začel izzivati in zopet so ga nesli pred vrata. Tako so imeli Ljubljančani z Dularjem nepopisen špas. Dularju je bilo rnenda najhujše to, da je moral iti iz kavarne na vse zadnje vendarle kTišlerju, dasi je mislil, da bo celo noč zastonj prespal v kavarni. Škof Bonaventura proti papežu. Rimski papež je izprevidel, da veri neznansko škoduje dejstvo, če se duhovščina vtika v vsakojake gospodarske stvari. Na Španskem samostanski menihi že več niso bili duhovniki, marveč kramarji, trgovci in fabrikanti. Papež je sedaj izdal na duhovščino ukaz, da ima tekom 4 mesecev izstopiti iz vseh gospodarskih organizaci-j a h. Posebno strog ukaz je papež izdal glede blagajničarjev pri denarnih zavodih, kjer so se v zadnjih letih ponavljala med duhovščino poneverjenja in sleparstva — zadnje je bilo pred kratkim na Koroškem, odkoder je zbežal radi goljufij monsignor Weiss čez rne-j o. Ta papežev ukaz je seveda zelo v voz najhujše reakcije, netolerantnosti in nerodnosti. Mi se veselimo tega toka, ker nam jamči, da bo jugoslovansko dijaštvo samo mislilo in izpoznavalo. J. M. Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. (Nabral in uredil Slavho Klepec. Natisnila Ig. pl Kleinmayr in Fed. Bamberg. Ljubljana 1910. 212 strani. Cena 2 50 K.) S to »Zbirko" smo dobili Slovenci knjigo, ki smo je že dolgo potrebovali. Kolikokrat ste morda iskali, da bi kaj primernega napisali prijatelju, ali prijateljici v album. Kolikokrat vas je kdo prosil za svet, ali se vam je celo priporočil, da mu napišite verze, da jih napiše v album svoji oboževani gospodični X. Iskali ste in mislili, pa za vraga ni prišlo kaj pa- metnega na misel. Ali pa se vam je hotelo zvečer prečitati par krepkih misli, da bi prepodili nadležne skrbi. V takih slučajih smo radi posegli po nemških knjigah, ali pa smo ponavlja- li znane nemške verze, ki smo jih imeli priliko mnogokrat slišati. Tudi mi smo imeli dovolj mislecev, ki so povedali dovolj lepih misli in pesnikov smo imeli, ki so napisali mnogo lepih verzov. Vse to je ležalo v knji- presenečil kramarske duše naše duhovščine in tudi škofu ni všeč. ker je tudi naperjen proti njemu. Včerajšnji »Slovenec" prinaša od škofa Bonaventure podpisano pojasnilo, ki ni ničesar druzega kot upor proti papeževem ukazu. Mesto, da bi škof Jeglič dal nemudoma izvesti papežev ukaz pravi, da se bo peljal ob koncu januarja v Rim, da se s sv. Očetom o tej zadevi definitivno dogovo-r i. Škof se očividno punta papeževim ukazom in mi smo le radovedni kaj bo papež na to dejal. Blamirani klerikalci. Klerikalci so vse poskusili, da bi preprečili uvoz argentinskega mesa. V deželnem zboru so napravili, da je propadel predlog naprednih poslancev, ki so zahtevali uvoz tega mesa. Dr. Šušteršič se je celo izgovarjal na ogrsko vlado, češ, da ne pusti uvažati argentinskega mesa. Vsegamogočni dr. Šušteršič »vesoljne" klerikalne stranke je celo trdil, da je glede uvoza argentinskega mesa vsaka beseda prazna. Danes pa dobi Ljubljana argentinsko meso, četudi proti volji klerikalnih mogotcev. Klerikalci se radi tega čutijo strašno blamirane in se hočejo nad argentinskim mesom maščevati s tem, da bodo čezenj zabavljali in ga v nič devali. Ljubljančani pa so veseli, da je led predrt in pričakujejo, da se bo od sedaj naprej stalno uvažalo argentinsko meso. Potem bi cene živini in domačemu mesu naglo padle. Siromak bi si zopet lahko privoščil košček mesa, kmet pa bi si izboljšal živinorejo. Argentinsko meso v Ljubljani. Včeraj dopoldne okoli 10. ure je priplul v Trst parnik »Wyandotte*‘, ki je pripeljal s seboj nad 600 ton argentinskega mesa. Od cele pošiljatve ga dobi Dunaj 420 ton, to je 4200 me-terskih stotov, kar znaša približno 1200 pitanih volov. Provincijalna mesta ga dobe 215 ton. — V Ljubljano pride meso morda še danes in bo naprodaj jutri. Natančnejše podatke glede razprodaje mesa razglasi mestni magistrat po lepakih. Ljubljana dobi 5000 kg mesa, kar znači množino, ki jo na en dan konsumira. Kako naj se kuha argentinsko meso? Pečenka iz argentinskega mesa se ravno tako pripravlja kakor pečenka iz domačega mesa. Meso pa, ki se kuha, se mora, ako hočemo, da je dobro in okusno, položiti v vročo vodo in se ga ne sme devati v mrzlo vodo kuhat. Dunajski restavraterji tudi puste argentinsko meso še nekaj dni ležati, da se počasi odtaja in uleži. Le ne preveč naivnosti! V naših naprednih krogih se vse podcenjuje, še celo šlevilo — ljubljanskih branjevk. Pa jih poglejte malo od blizu! Dve tretjini ste v klerikalnem taboru. In »Slovenec" je njih čtivo ki je rade volje plačujejo! In mokarji in kramarice po vežah ? Več kot polovica voli, klerikalno! In »Domoljub" je njih duševna hrana! Kdo jih organizuje za napredno stranko? »Liberalna gospoda nas še ne pogleda!" pravijo. V naprednih vrstah je vse preveč naivnosti pa premalo briganja za nižje sloje! In ravno ti nižji sloji polnijo največkrat prostovoljno sobe in dvorane naprednih shodov! Hude skrbi tarejo naše klerikalce za prihodnje občinske volitve na Jesenicah. Soboto na soboto kujejo v svojih umazanih dopisih v »Slovencu" najrazličnejše kompromise in ugibajo, katere stranke bodo skupno šle v boj proti rimskim preganjačem, samo da bi odvrnili od sebe vsako sumnjo in da bi lažje v kalnem ribarili. Kakor se pa ptiča spozna po perju, tako se tudi naše klerikalce lahko spozna po dejanjih. Da pa ne bodo preveč skrbeli in jim mord^ osiveli lasje, naj jim povemo mi! Stari prijatelji pravijo, da se radi družijo tako tudi stari grešniki gab, kakor leže biseri posejani v kraljevskem plašču. Mnogokrat tak biser niti ne pride do veljave. Ko beremo knjige, gledamo slog, dogodke, vsebino, a pozabimo na posamezne stavke, ki hranijo včasih v sebi celo življen-sko filozofijo. Marsikdo si je morda že spisoval take stavke, misli in verze iz knjig. Ako bi pregledali albume in dnevnike, našli bi v njih mnogo zanimivega. Tako zbirko imamo tudi tu. Ne rečem, da je avtor zbral vse najlepše verze in naiduhovitejše misli, kar jih je v naši literaturi, saj je to nemogoče, vendar je zbirka res dobra in nudi mnogo duhovitih misli. Na 212 straneh imamo 1086 citatov in aforizmov slovenskih pisateljev in mislecev. Vsak zase vam nudi kaj posebnega. Pridejan je knjigi jako dober pregled, tako, da v vsakem slučaju lahko najdete, kar iščete. Zastopana so v zbirki skoraj vsa naša znana imena: Aškerc (52 citatov in aforizmov) Cankar (67) Cegnar (2) Celestina (2) Cimperman (30) Detela (17) Drganc (1) Erjavec (1) Finžgar (7) Funtek (19) Gangl (4) Gestrin (17) Govekar (11) Gregorčič (131) Zofka Jelovškova (4) Jenko (24) Jesenko (10) Jurčič (37) Kette (7) Koder (3) Kostanjevec 2) Krek Gr. (2) Kristan E. (12) Kersnik (10) Lah (2) Levstik Fr. in y sladkem objemu se bodo zopet zazibali klerikalci s tovarniškimi Nemci in nemčurji. Tako je, Antonius Skubi-cius in ne vprašujte več po »Slovencu/, katere stranke bodo šle skupno. Če hočejo naši klerikalci, jim postrežemo z drugimi rečmi v tej zadevi, kar se jim še sanja ne, vemo mi in lahko dokažemo. Torej, stari grešniki, streznite se še v pravem času in ne izdajajte slovenskih Jesenic. Naivni so pa tudi naši klerikalci od sile, ko mislijo, da nihče ne ve za njih početje. Ljudje si šepečejo, da bo takoj, ko bo sestavljen volilni imenik, savski Čebulj izvoljen v »Turnverein" za „Turnwarta“ in gosp. Pongratz se je sveto pridušil, da pusti na svoje vizitke natisniti „Čuka“ v paradi s rumeno belo zastavico v rokah. Heil! Ivan Kregar — podžupan ljubljanski. Klerikalni ljudje pripovedujejo, da ima vodstvo njih stranke že sestavljeno listo svojih kandidatov za občinski svet. Baje same agilne, energične in podkovane može. Kandida-za podžupansko mesto pa je — tako se trdi — podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Ivan Kregar. V Marijanlšču na Poljanah vzgo-jujejo srednješolsko mladino s tem, da pusti vodstvo nižje gimnazijce po sedmo- in osmošolcih — klofutati in tepsti. Pa za vsako najmanjšo napako. To je vzgoja! Seveda, če ni notri nobenega pedagoga, ni nič čudnega, če se fantiče pretepa. Zavod naj da gojencem, za katere plačujejo stariši pošteno vsak mesec po 30 do 50 K, rajše pošteno in zadostno hrano, pa bo bolje storil, nego da izvaja nad njimi — torturo in surovost. Ne verjamemo, da bi gospod prelat Kalan soglašal s takim načinom vzgoje-vanja. Politično in prosvetno društvo za Krakovo In Trnovo naznanja svojim p. n. članom, da bo imelo v nedeljo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda Antona Steinerja na Opekarski ccsti svoj redni občni zbor. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek se poje prvič vvse-zoni Webrova romantična opera „Ča-r o s t r e 1 e c" (za nepar) z gdč. Nad&-sovo, gdč. Šmidovo, g. Wasz'muthom, g. Peršlom, g. Križajem, g. Bukšekom in g. Kadrabom v glavnih ulogah. — V četrtek se ta opera ponavlja. Ljudsko štetje se je pričelo. V Ljubljani moramo Slovenci pokazati, da smo v preteklih desetih letih res napredovali. Brezdvoma mora število prebivalstva doseči nad 40,000 oseb; to je namreč važno za naše mesto v več ozirih. Prezidava In razširjenje ljubljanskega južnega kolodvora. Nek naivnež je zadnjič poročal »Narodu" in „Sovencu“ malo verjetno vest, da se z zgradbo novega južnega kolodvora zato kmalu prične, ker so začeli, na kolodvorskem vrtu sekati staro trohnelo drevje in grmovje. To sklepanje je bilo napačno. Kakor smo iz dobro poučene strani izvedeli, je stvar takale: Drevje se je na imenovanem vrtu zato posekalo, ker je staro in gnjilo. Uprašanje novega kolodvora je pa — še zelo daleč! V letu 1911 se popravi zdaj tir proti jugu, leta 1912 in 1913 se popravi srednji tir, potem pride na vrsto nekaka stavba za prometno - blagajno ravnateljstvo, nato prično šele »študirati" načrte za novo stavbo kolodvora. Največ je temu zavlačevanju kriva seveda finančna mizerija pri upravi južne železnice. Olika. Ponoči ob tri četrt na eno je šel gospod S. mimo mitničarske stražnice in je pozdravil mitničarskega stražnika, ki se je sprehajal pred stražnico z dober večer in ga je vprašal, kako se počuti sedaj, odkar imajo pazniki 12 ur dela in 12 ur počitka. Paznik mu je rekel, da je že ča«, da se je izpremenilo. Na to ga je začel gospod S. obdelovati z raznimi pri- (53) Levstik Vlad. (13) Medved (95) Mencinger (24) Meško (25) Murn (2) Naši Zapiski (5) Ogrinec (1) Paglia-ruzzi (1) Pajkova Pavlina (44) Perušek (1) Pesjakova Lujiza (3) Poljančeva Ljudmila (21) Blaž Potočnik (1) Prešeren (25) Prijatelj (4) Pugelj (1) Regali (6) Rutar (1) Stritar (134) Svetličič (3) Svobodna Misel (12) Sanda (5) Šorli (10) Šuklje (1) Tavčar (12) Trdina (1) Toman (5) Tominšek (3) Trinko (6) Turkuš (4) Umek (3) Valjavec (11) Vesel (2) Vilhar (2) Virk O) Vošnjak (12) Zbašnik (2) Zupančič (12) Zbiratelj je imel po večini srečno roko, zato je zbirka posrečena in jo priporočamo. Planinski vestnik. Izšla je prva številka XVII. letnika. Na zunaj je list ohranil svojo lepo zunanjost po vsebini pa prinaša nekaj zanimivih novosti: Janko Mlakar: Jung-frau in še marsikaj, Dr. H. Tuma: V višarskih glavah. P. Kunaver: Čez zahodno steno in greben na Planjavo (s skicami), Jakob Zupančič: Gorica v luči turistike: Slovstvo, slike, Obzor. Vestnik. imki iblajtar, lump itd. Gospodu S. se tem potom naznanja, da naj drugo krat hodi mirno svojo pot in naj ne raztresa na ta način svoje olike po cestah, ker se bo sicer imel priliko pred sodiščem naučiti, kako naj se občuje s pazniki. Kdor gleda sedaj v mrzlih dneh in nočeh mitničarske paznike, si pač misli, da ni posebno prijetno opravljati to službo v zimskem mrazu. Še neprijetno pa je nam, da dobimo pritožbe, da so pazniki izpostavljeni tuintam psovkam takih pijanih ljudi. Podruž lica društva c. kr. državnih uslužbencev v Ljubljani priredi dne 4. februarja 1911 v veliki dvorani hotela »Union" v Ljubljani s sodelovanjem godbe c. in kr. pešpolka Frid. baron Beck št. 47 iz Gorice svoj običajni plesni venček. Ker se obeta obilen obisk od vseh slojev občinstva, bode ta plesni venček gotovo nudil vsakomur dovolj razvedrila in zabave na kar se slavno občinstvo blagohotno opozarja. Telovadno društvo Utijsko-šmar-tinski „Sokol“ priredi v soboto večer, dne 14. t. m. v prostorih gospoda Rob-ljek (Oblak) v Litiji »Plesni večer“, pri katerem bo sodeloval domači kvintet, pod vodstvom gospoda Jereba. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 1 K za za osebo. Toaleta poljubna. Člani v kroju. Podružnica C. M. družbe za Tr-novo-Il. Bistrica je priredila v hotelu „Ilirija“ Silvestrov večer. Igra »Mutasti muzikant" je izborno izpadla; tudi petje je splošno ugajalo. Dasi je bil obisk po bistriški navadi jako slab, dobi vendar družba okolu 100 K čistega dobička. Dne 22. t. m. se vrši v II. Bistrici sokolska veselica. Upamo da obisk ne bo tako žalosten, kakor na Silvestrov večer. Pošta v Mostah pobira pisma iz skrinjice zelo neredno, vsled česar jo poživljamo tem potom k rednemu poslovanju. Vodo so v Prulah zopet zaprli. Ker je voda upadla, so zatvornice zaprli. Voda se, kar jo je po strugi zastalo, počasi odteka, toda o kakem delu oziroma nadaljevanju ni govora, ker je vse razdrapano, po obrežju polno snega, delavcev pa nič. Do konca tega meseca ni niti misliti na eno ali drugo delo. Avtomobilska nesreča. Poštni avtomobil, ki vozi dnevno med Opatijo in Trstom in obratno, je včeraj radi ledu zadel v Rupi v n.eki obcestni kamen. Avtomobil je bil silno pokvarjen. Odpeljali so ga takoj v popravo. Sreča v nesreči je bila, da se od potnikov ni nobeden ponesrečil. Ubegli dijak. Dijak Ferenček iz II. drž. gimnazije, ki je davi pobegnil iz Ljubljane, se je res — kakor smo mi že zadnjič domnevali — obrnil proti jugu na Balkan. Te dni je pisal očetu razglednico iz Belgrada. Oče se je takoj napotil tja iskat izgubljenega sina. — Da, da časi se izpreminjajo: svetopisemski izgubljeni sin je sam priromal domu, ko mu je začelo kruliti v želodcu, moderne izgubljene sinove pa morajo starši sami loviti po svetu ... Tragična smrt božjastnega človeka. _ Pri gospodu M. Ambrožiču v Novi Sušici je bil uslužben 35letni delivec Miha Skok iz Ilirske Bistrice, ki je bil skrajno božjasten. Dne 5. t. m. ga je vrgla božjast ravno v trenotku, ko je bila žaga v polnem teku. Pri tem je Skok padel tako nesrečno, da ga je žaga ra\no čez polovico prežagala. Mož je seveda takoj mrtev obležal. Pač grozna smrt že tako nesrečnega človeka. Redka in žalostna prilika. Neka družina v Spodnji Šiški je bila za novo leto obdarjena z nenavadno o-bilnimi darovi. Takoj po novem letu je zbolel mož, drie 4. t. m. je dobila družina novorojenčka, dne 6 t. m. je umrl 141etni domači sinček, katerega so dne 7. t. m. pokopali, novorojenčka pa dne 8. t. m. krstili. V resnici zelo redka in žalostna prilika, zraven pa še velika denarna stiska. Tako srečo deli bog ubogim revnim delavcem za novo leto! Ni vse zlato, kar se sveti. V soboto je prišel v neko žganjarno na Dunajski cesti mlad mož. Ko je spil nekaj žganja je izročil lastniku žgan-jarne zlat bankovec. Ker pa žganje-pivci le redkokedaj plačujejo s cekini, se je gospodarju zdela stvar sumljiva in si je cekin natančno ogledal. In res! Zapazil je, da je čisto navaden pozlačen dvovinarski novec. Žganjepivec je takoj pobegnil. I. maškaradni kongres bo naslov veliki plesni zabavi, ki jo priredi Splošna delavska zveza »Vzajemnost" v soboto, dne 14. januarja 1911 v veliki dvorani in stranskih prostorih »Narodnega doma" v Ljubljani. Zabava obeta biti vsestranska, tako, da bodo prišli tudi neplesalci na svoj račun. Vstopnina za nemaskirane znaša v prednabavi l k, pri blagajni 1 K 20 vin,; maske plačajo samo 80 vin. Vstopnice se dobe v tobakarni gospe Sešarkove v Selenburgovi ulici, v vseh prodajalnah Konsumnega društva za Ljubljano inv okolico, ter v društveni pisarni v Selenburgovi ulici št. 6, II. nadstropje. Maske dobe vstopnice samo v pisarni, ter na večer priredbe pri blagajni. Maske in posetniki v narodnih nošah dobrodošli! Načelstvu gremija trgovcev v Ljubljani se je naznanilo, da vkljub občnega zbora in opominom v listih nekateri člani gremija še vedno dajejo svojim odjemalcem različna darila. Načelstvo še enkrat in zadnjič opozarja svoje člane na dotični sklep občnega zbora s pripomnjo, da bo proti kršiteljem tega sklepa od sedaj naprej postopal brez obzirno. Nekdo je izgubil v soboto v Gradišču denarnico, v kateri je imel 31 kron. Pošten najditelj naj izroči denar v uredništvu »Jutra" ali pa na policiji. Bav-bav v Trstu. Preteklo nedeljo sem bil v Trstu. Zeblo me je v Ljubljani in zoprna mi je že ljubljanska megla, radi katere že dolgo nisem videl solnca, pa tudi sicer rad vidim prijazni Trst in tržaške kritike, ki tako radi zabavljajo proti »Kranjcem" sploh, posebej pa proti naši beli Ljubljani. Premalo narodni smo tržaškim kritikom Ljubljančani in premalo požrtvovalni; radi nemškutarimo in se neradi brigamo za splošne narodne zadeve. In še celo vrsto drugih napak imamo, tako, da se naše morebitne dobre lastnosti niti ne vidijo, tako jih skrivajo številne napake. Taki smo v očeh tržažkih kritikov in priznati moram, da ti kritiki — dobro vidijo. Sicer se ti kritiki večkrat tudi malo zmotijo, ali nezmotljivosti od njih nihče ne more niti pričakovati, ker ako bi se našel med njimi kak nezmotljiv človek, bi postal — papež; to je pa nemogoče, ker papež more postati samo Italijan, ker bog absolutno noče in ne mara, da bi ga zastopal na zemlji morda kak barbarski Slovenec, ki niti številk ne zna ponarejati. Italijani so pa v tem mojstri in štejejo sedaj v Trstu Slovence tako, da končno razen dr. Rybara, dr. Gregorina in morda še kakega bolj znanega Slovenca, ne bodo našteli v Trstu najbrže nobenega Slovenca, več — in italijanstvo Trsta bo rešeno! Slovenci so ravno protestirali proti takemu početju, ko sem prišel v Trst, Italijani so se pa česali za ušesi, ko so gledali številne slovenske množice in so si mislili: kaj nam pomaga, ako Slovence zatajimo na papirju, ko jih je pa vedno več — na tržaških ulicah, pa živih in ako je treba tudi — hudih! Tudi s kritiki sem govoril in enemu, ki vedno godrnja radi ljubljanske nezavednosti, sem rekel, naj gre v hotel »Balkan", ki se nahaja v »Narodnem domu" na kosilo in naj zahteva Ciril-Metodov računski listek, ki ga dobi v vsaki ljubljanski zakotni gostilni. Mož je umolknil. Bav-bav. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in letoda! vesti * Moravsko. Moravsko šteje po zadnjem uradnem ljudskem štetju 73 61 %> Čehov in 27-90°/o Nemcev. Češkemu življu so nevarni mnogi nemški otoki, ki bi se naj polagoma zvezali ter sezidali nemški most iz Šlezije naravnost do Nižjega Avstrijskega. Najnevarnejši otoki soj Lanškroun, Svitava, Jihlava, Brno (Cehov 35.72, Nemcev 63.97 odstotkov) in Olomuc. Češka Šolska Matica je vzdrževala na Moravskem 12 ljudskih šol in 17 otroških vrtcev, učencev je bilo na vseh teh zavodih 2438. Razentega deluje na Moravskem »Narodna Jednota za vzhodno in severno Moravo“ s sedežem v Olomucu, ustanovljena leta 1885., in ,.Narodna Jednota za južnozapadno Moravo11, ustanovljena leta 1886., ki slavi 20. listopada svojo petindvajsetletnico. * Nemščina v Švici gre nazaj, francoščina pa napreduje. Ravnotako napreduje laščina. To je pokazalo ljusko štetje dne 1. decembra 1. 1. * Velika ura. V Liverpoolu bodo v kratkem imeli največjo uro sveta. Postavili jo bodo na, novo palačo Royal Liver Society. Široka bo nad 25 čevljev, minutni kazalec bo pa dolg 14 čevljev in cel meter debel. Številke na uri bodo dolge po 3 čevlje. * Dijaška banka se ustanavlja v Kijevu na Ruskem. Dajala bo študentom posojila. — Zelo pametna stvar 1 * Jubilej. Na Češkem slavi te dni šestdesetletnico svojega rojstva mož, ki je sicer med Slovenci neznan, ki pa s je, kakor malokdo, popularen med Čehi. Napisal je namreč nebroj učnih knjig pod naslovom »snadno a rychle\ t. j. »lahko in hitro". Tako imajo Čehi danes od Vymazala tudi svoj »Slovinsky snadno a rychle“ (Slovensko lahko in hitro). Ta Vymazalov »Snadno a rychle" je postal takorekoč pregovor. Vymazal je spisai za Čehe tudi »Slovniške temelje slovenskega jezika". Poleg svojega »Snadno a rychle" je spisal tudi več drugih knjig, n. pr.: »Slovanska poezija", »Biseri češke lirike", »Slike iz avstrijske in češke zgodovine", »Začetki slovan-ščine", »Zgodovina nemške narodne literature* itd. Z eno besedo nenavadno vsestranski in pridni mož. Tudi mi mu za jubilej iskreno čestitamo! * Izdelovanje sodavice. Kakor smo že poročali je izdalo ministrstvo dne 29. listopada naredbo, s katero preneha biti izdelovanje sodavice svobodna obrt. Ta naredba je te dni stopila v veljavo. — No, da bi vinski bratci bili ravno vznemirjeni zaradi te naredbe, tega ne moremo trditi. Še antialkoholiki ne — ker si lahko pomagajo s čvičkom. * Škandalozna afera v peterbur-ških cerkvenih krogih. V Peterburgu se je dogodila neka škandalozna afera. Pred tremi leti je izginil ekonom duhovne akademije v Peterburgu, sin ondotnega pravoslavnega protejereja, nek mlad človek in po poklicu akademik. Po njegovem odhodn se je izkazalo, da je v blagajnici velik primanjkljaj. Letos se je pa zopet od nekod prikazal in prišel je pred sodišče. Ker se je opozicijonalno časopisje stvari poprijelo, je ni bilo mogoče več potlačiti. Pred sodiščem se je pokazalo, da je prvi začel defrav-dirati sam nadškof in vodja akademije. Ko je mladenič videl, da je stvar v neredu, je začel grabiti tudi on. Zahajal je v nek sloveč samostan v Peterburgu, kjer se je igralo, popivalo in počenjalo najraznovrstnejše orgije. V afero so zapletene tudi dame iz visokih petersburških krogov. Kadar je mladeniču zmanjkalo denarja, so ga menihi cenično pozivali, naj zopet krade iz blagajne akademije. Mladenič je naredil pred sodnijo pomilovalen utis. Zdravniki so izjavili, da je alkoholik v skrajni meri, duševno in telesno degeneriran in ima podedovano sifilis ter da sploh ne more biti odgovoren za svoja dejanja. Vendar je dobil eno leto in štiri mesece ječe, drugi glavni krivci so pa ostali prosti. * Kje se dogaja največ samomorov. Neki nemški list poroča, da se največ samomorov dogaja v Saksonski, kjer prihaja na milijon prebivalcev 330 samomorov, v vsej Nemčiji 220 samomorov. Nemčijo v tem pogledu nadkriljuje samo Francoska kjer se dogaja 225 samomorov na milijon prebivalcev in Švica z 221. V Avstriji znaša število 163, v Angleški 87, v Norveški 63, v Italiji in v Rusiji 83, na Španskem samo 18. Najnovejša telefonska « in brzojavna poročila. Rekonstrukcija kabineta. Dunaj, 9. januarja. Ministrski predsednik baron Bienerth je včeraj predložil cesarju listo novega kabineta, katero je cesar takoj sprejel. Jutri bodo ministri že zapriseženi. Novo ministrstvo je sestavljeno sledeče: ministrski predsednik baron Bienerth; minister za notranje zadeve grof V/ickenburg; naučni minister grof StUrgkh; justični minister dr. Hochen-burger; finančni minister dr. Robert Maier; minister za javna dela češki birokrat Marek; poljedelski minister baron Wiedmann; domobranski minister Georgi; železniški minister Poljak Glombins.ki in poljski minister krajan grof Zaleski. Mesto češkega in nemškega ministra krajana je ostalo nezasedeno. Novo ministrstvo je skrajno birokratično, reakcijonarno in nemško, takorekoč ministrstvo »za prvo silo." Novi kabinet ne bo imel zanesljive večine, kajti Čehi, ki niso zastopani v tem kabinetu — ministra Mareka kot birokrata sploh ne smatrajo Čehom — nameravajo stopiti v ostro opozicijo proti sedanji vladi. Italijanski poslanci hočejo počakati, kaj bo z njih zahtevo glede ustanovitve italijanske pravne fakultete, Jugoslovani pa bodo sklepali o svojem stališču takoj v prvi klubovi seji. Opoziciji se bodo najbrže pridružili tudi poslanci »Poljske Ljudske Stranke," ki tudi niso zastopani v novem kabinetu, kljub temu, da so mesto poljskega ministra krajana zahtevali odločno zase. Nemci so seveda jako zadovoljni z novim kabinetom, ker imajo v njem veliko večino. Splošno se domneva, da je temu novemu kabinetu določeno le kratko življenje. Dr. Ploj, senatni predsednik upravnega sodišča. Dunaj, 9. januarja. Državni poslanec dr. Miroslav Ploj je imenovan senatnim predsednikom upravnega sodišča na Dunaju. Forgach se ne vrne v Belgrad. Dunaj, 9. januarja. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da se avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach ne vrne več v Belgrad, ker je določen za avstrijskega poslanika v Bukareštu na rumunskem dvoru. Princ Hohenlohe — štajerski cesarski namestnik. Dunaj, 9. januarja. Dosedanji štajerski cesarski namestnik grof Clary odide še ta teden v pokoj. Njegovim namestnikom je baje določen dosedanji cesarski namestnik princ Hohenlohe, kar je vzbudilo med štajerskimi Nemci velikansko razburjenje. Za Trst je baje določen bivši minister za notranje zadeve, baron Haerdtl. Avstrijski državni zbor. D u n a j, 9. januarja. Avstrijski državni zbor je sklican k prvi seji v torek dne 17. t. m. Na dnevnem redu bodo vladne predloge glede proračunskega provizorija za leto 1911 in agnosciranje dosedaj še neagnosciranih oporekanih državnozborskih mandatov. Grof Thun-češk! cesarski namestnik. Praga, 9. januarja. Grof Thun je odpotoval na Dunaj, da se pogovori z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom glede njegovega imenovanja češkim cesarskim namestnikom in obenem dobi direktivo za nadaljevanje pogajanj med Nemci in Čehi. Nemcem je kandidatura grofa Thuna češkim cesarskim namestnikom skrajno antipatična, ker je grof Thun zaveden Ceh. A iz dobro informiranih krogov se poroča, da se vlada ne bo ozirala na želje Nemcev in je torej njih odpor brezpomemben. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 9. januarja. Zbornica je danes nadaljevala debato o srbsko-avstrijski trgovinski pogodbi. Nato je stavil popoldne poslanec Po-lonyi predlog glede spremembe bančnega štatuta. Kossuth proti »dreadnoughtom". Budimpešta, 9. januarja. V da-našnjem uvodnem članku opozicijo-nalnega lista »Budapest" Franc Kossuth silno napada vlado radi gradbe novih »dreadnoughtovV Kossuth povdarja, da bi ogrska vlada veliko bolje naredila, če bi porabila ta denar, katerega hoče zmetati za nove bojne ladije, porabila za zboljšanje ogrskih državnih cest, ki se nahajajo v naravnost škandaloznem stanju. Parlament naj najprej odloči, ali so važnejše dobre ceste ali »dreadnoughti". Masaryk—Aehrenthal. Brno, 9. januarja. Na shodu ,Češke Ljudske Stranke" je govoril poslanec prof. Masaryk tudi o aferi Forgach. Izjavil je, da je za vse te škandale odgovoren le minister Ae-hrerithal sam, ki sedaj Forgacha še celo podpira, dočim ga vsi drugi diplomati bojkotirajo. Afera Ungern-Sternberg. Petrograd, 9. januarja. Kakor znano, so sorodniki vohuna barona Ungern-Sternberga, ki je bil kaznovan na štiri leta težke ječe, vložili na carja prošnjo za pomiloščenje. Tozadevno se sedaj poroča iz zelo zanesljivih virov, da bo rusko vojno ministrstvo podpiralo to prošnjo, vsled česar bo baron Ungern-Sternberg ali popolnoma oproščdi ali mu bo pa kazen znatno znižana. Demonstracije v Lizboni. Lizbona, 9. januarja. Vsled skrajno hude protimonarhistične agitacije je prišlo danes v Lizboni pred tiskarnami onih listov, ki zagovarjajo monarhijo do ostrih političnih demonstracij. Demonstranti so osem uredništvom teh listov razbili okna. Končno je vojaštvo razgnalo razgrajajoče občinstvo. Velike demonstracije v Metzu. Metz, 9. januarja. Včeraj zvečer so nastale v Metzu v Alzaciji Lotarin-giji velike poulične demonstracije, in sicer radi tega, ker je nemška vlada prepovedala nekemu francoskemu društvu zborovanje. To je množico tako razkačilo, da je na ves glas vpila po ulicah: »Živela Francija!" Demonstrantom so se pridružili tudi zmernejši Nemci, nakar je hotela vsa velikanska množica udreti pred vladno palačo, kar je pa policija preprečila. Nemiri so se danes nadaljevali. Razburjenje v mestu je velikansko. Francoska propaganda zavzema v Alzaciji-Lotanngiji vedno več tal. Afera WoIf-Metternich. Berlin, 9. januarja. Soproga znanega aristokratskega sleparja grofa Wolfa - Metternicha je danes dospela semkaj, toda sodišče ji ni dovolilo ovoriti z možem. Grofu Metternichu se še sedaj ni posrečilo dobiti 50.000 mark za kavcijo. Vendar pa se domneva, da ga sodišče vkljub kavciji ne bo izpustilo na svobodo, ker je nevarnost, da ne pobegne. V Berlin je dospel že tudi njegov oče, da izposluje prošnjo za položitev primerne kavcije. Carnegie in svetovni mir. London, januarja. V republikanskih krogih je znani amerikanski milijarder Andrew Carnegie včeraj zagovarjal idejo večnega mira in zlasti apeliral na amerikansko in angleško vlado, naj se zavzameta za to. Ovrgel je tudi odločno očitanja, da si je pridobil svoje velikansko premoženje ravno s prodajo oklopnih plošč za evropske države. Izjavil je, da to ni res, ker takih stvari se v njegovih tovarnah zelo malo izdeluje. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Mali oglasi. Sanke za eno ali dve osebi se takoj kupijo. Ponudbe sprejema inseratni oddelek .Jutra*. 8/3-2 Soba z direktnim vhodom in z 2 posteljama se v suterenu hiše št. 26 na Resljevi cesti takoj odda. Poizve se pri Mariji Toman, Resljeva cesta št. 30, pritličje. Kupi se vstrajen • 1 za lahko vožnjo, eventuelno z opravo. Istotako se kupi tudi lahek polkrit koleselj. Ponudbe je poslati na inseratni oddelek „Jutra“. Potovalnega uradnika za Kranjsko veščega slovenskega in nemškega jezika, išče proti stalni plači in dijetam dolgoletno na Kranjskem poslujoča zavarovalnica proti nezgodam za poroštveno jamstvo. Ponudbe je poslati na inseratni oddelek „Jutra“. One dame so jako krasne, ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim milom „LAN0L“ ki je naprodaj po 70 vin. kos ali pa škatlja s 3 kosi za 2 K. To milo, ki je zakonito varovano, izdeluje edino T. 3?Il:rLa,čefe, g. in kr. dvorni založnik v Kralj. Gradcu na Češkem. LANOL se dobiva v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Fran Cešnovar, Dolenjska cesta, B. Čvančara, Šelenbur-gova ulica, E. Dobrič, Prešernova ulica, Fr. Iglič, Mestni trg, Ivan Jelačin, Rimska cesta, Ant. Kanc Židovska ulica, Ant. Krisper, Mestni trg, J. Krivic, Dunajska cesta, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, T. Mencinger, Sv. Petra c., Matej Orehek, Kolodvorska ulica, Vaso Petričič, Mestni trg, Ivan Podboj, Sv. Petra cesta, Fran Sarck, Marije Terezije cesta, B. Sevar, Sv. Jakoba trg, Mg. Ph. R. Sušnik, Marijin trg, A. Sušnik, Zaloška cesta, A. Šarabon, Zaloška cesta, Anton Škof, Dunajska cesta, Josip Šporn, Sv. Petra cesta, And. Verbič, Turjaški trg. V Gorici: Ivančič & Kurinčič, Toroš Drobnič in drug. V Kamniku: Anton Slatnar. V Kranju: Z. Krajnc, Peter Majdič, J. F. Potrebin. V Postojni: Jernej Kogoj. V Trbovljah: Ivan Kramar. V Trstu: Vekoslav Plesničar. V Zagorju ob Savi: Rudolf Ahčan. Kupujte JUHO . Izvod samo 4 vinarje. ? i ? I K O ?0 ? Najboljša ura sedanjosti: zlata, srebrna, tula, ? 1 ? I K O ?0 ? nikelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? 1 ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: IKO“ ? i ? 1 K O ?0 ? Cvetlični salon ANTON BAJEC XjjuLTol5a/rLSL Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. VI prihranite «lenar? Automatični namizni prižigalnik oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk. Lepo 17 Lepo darilo! darilo! Irte Crhitnrlpr tehnlCn« pisarn* Dunaj XIII., JOS. acnunuer HOtteldorlerstrasse 297/V. Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo pcpoštneni povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene. ■fi Vinc. Richterja i za je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vporabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. VI m m 13 talit a« specijalist za gojenje las V lUviuiCul«^ Dunaj IX. Sobleskygasses. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tochlanben 9 Zboljšana Kneipova metoda in ventiiirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo K 6-— 1 » , trojno „ „ 8'— Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica . K 2.— 1 , • , 4-- 1 . ■ „ 6-- Naročila iz province po pošti le proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naroči1!] čepice naj se navede obseg glave. P. Frčtscher, Dunaj III., Barichgasse 17. Clievreaiix-svetla-krema za čevlje vseh vrst usnja! Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola je voščeno-ol jnata krema; se vsled tega nikdar ne vsuši; se sveti takoj brez truda; konservira vsako usnje; ga naredi nepremočljivega; svetloba drži dolgo; je zajamčeno prosta kislin; omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega; je najcenejša krema; se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno cunjo odrgne. Vspeh Vas iznenadi; se dobi v vsaki trgovini; je varstveno zavarovana; se izdeluje edino v kemični tovarni Rudolf Majer, kemik Asch (Češko). Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: PRMC FUCHS Dunaj XIII/3, Hutteldorferstrasse 135. uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica v Ljubljani Šelenburgova ul. 7\ Milko Krapeš Ljubljana, Jurčičev trg 3, priporoča svojo trgovino ur, juvelov, raz Ličnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 3?opi*avila se točno, solidno in ceno izvrše. Pran Krapeš, Izd-eloTrsanjo igrrač Ernest Hoffarth jun., Dunaj VIII., mmmmmmmmmmmammammmM Pfeilgasse 34. ... ......... Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura \ K 4*— Huzarska „ j obstoječa iz čake, prsnega ,, 5*— Planin, lovcev „ ( oklepa, sablje, patronske ,, 5’— Dragonska „ i taške, puške v najfinejši „ 5*— Ulanska ,, ] izdeljavi „ 5*— Telesne straže ,, / „6*— Prekupovalci specijalnl cenik. Razpošiljatev po povzetju. Zaradi inventure izredno znižane cene. Raglan.......za dame preje K 40'— sedaj K 12-— Gledališka mantila. . . n » 40-- 12 — Paletot y> 19 » 60-- V 16 — Pelerina v y> „ 15- 8 — Kratki kožuhi .... gospode » „ 60 - 30 — Zimska ali športna suknja v » 40*- y> y> 18*— Obleka ....... y> n * „ 40-— » 16-t- Otročje obleke pod vsak® eeiao! Angleško skladišče oblek 0. Bernatoiič. ———— Ljubljana, Mestni trg- 5. Ustanovljena 1. 1882. — Telefon št. 1851 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405. Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neoraejeio zarez* Ljubljana, Dunajska, cesta 1»*, v lastnem zadružnem domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20.775.510-59 obrestuje hranil, vloge* po 4V|o '*S* b rez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plaouje posojilnica sama za vložnike. Sprejem« tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim : prometom in jih, obrestuje od dne vloge do dne dviga. : Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. Posojuje na zemljiSfia po 5'/