SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 40 bslovenia libre BUENOS AIRES 5. oktobra 1963 Koncil, ki vabi... Papež Pavel VL je v nedeljo, 29. septembra t. L, z govorom z balkona bazilike sv. Petra v Rimu odprl nadaljevanje II. vatikanskega koncila. V govoru, naslovljenem na kardinale, škofe, prelate in delegacije nekatoliških kristjanov, je Pavel VI. povedal, da bo poskušal doseči enotnost krščanske Cerkve, „tako, kakor si je želel Janez XXIII.“ V svojem govoru je pozval vladarje sveta, naj resnično delujejo v dobrobit svojih narodov in jim zagotovijo kruh, delo, red, vzgojo in dostojanstvo. V štirih točkah pa je označil cilje in namene koncila: 1. Definicija Cerkve, 2. Reforma Cerkve, 3. Vzpostavitev enotnosti in 4. Odnos Cerkve do modernega sveta. Pavel VI. je govoril v latinščini [ BODICE M TITOVEM SPREHODE PO LATINSKI AMERIKI „TITO — KRVNIK SVOBODE IN ČLOVEČANSKIH PRAVIC — NEZAŽELEN GOST V ČILU“ zatrjuje poslanec Jorge Ivan Huebner Gallo Jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito je bil prejšnji teden do sobote dopoldne na obisku v Čilu. Kakor poprej v Brazilu, je tudi večina čilskega ljudstva sprejela odločitev predsednika Alessandrija, da povabi na prihod v svobodno in demokratično čilsko republiko diktatorja Tita, ki je v Jugoslaviji zatrl vse demokratske svoboščine ter nad narodi še danes vlada z nasiljem, z velikim nezadovoljstvom. To zbranim 2500 cerkvenim dostojanstveni- j Je prihajalo do izraza ,ob sleherni pri-kom in jih pozval, naj „zgradijo most; ložnosti. Zlasti v parlamentu so bile do modernega sveta. Dejal je, da nje- j Pred Titovim prihodom živahne debate, gov govor predstavlja ključ za koncil jv katerih so poslanci konservativne stranke ostro napadali vlado zaradi počile. in za njegovo papeževanje, ki ga je za- j čel 21. junija t. 1. Koncil je „božji in j vabila Tita na obisk v človeški dogodek“, je „koncil, ki vabi, ki vzbuja pričakovanje in zaupanje“. i Posebno odločen je bil v svojem na-j padu na vlado konservativni poslanec Po pozivu vladarjem, da svojim na- j Jorge Ivan Huebner Gallo. Med drugim rodom dajo red, kruh, delo, vzgojo in j je navajal, „da je treba zlasti pouda-dostojanstvo svobodnih ljudi, je Pavel j riti, da je potovanje Tita kot vladarja VI. dejal: „Cerkev gleda na delavce, na dostojanstvo njihove osebe, na upravičenost njihovih zahtev, na potrebe socialnih izboljšav in na njihov notranji dvig, česar vsega jim še toliko primanjkuje.“ Pri omembi odnosa katoliške Cerkve do ločenih kristjanov je Pavel VI. izjavil: „Ne more biti nobenega dvoma glede namena koncila do velikega števila ločenih bratov in do možnosti raznolikosti v enotnosti Cerkve. Nimamo pasti in nočemo, da bi bila naša vera predmet polemike.“ Nekristjanom pa je dejal, da „Cerkev gleda, preko sebe z ljubeznijo do vseh verstev, ki častijo enega vrhovnega, trascendentalnega Boga, dasi katolicizem vidi v njih pomanjkljivosti in nedostatke.“ Vsem pod komunizmom preganjanim kristjanom je sporočil, da je z njimi in pozval komunistične vladarje, naj opustijo svojo sovražnost do vere. Glede odnosa katoliške Cerkve do drugih krščanskih Cerkva pa je dejal: „Če smo v kakršni koli obliki krivi ločitve, ponižno prosimo božjega odpuščanja in odpuščanja naših bratov, ki se čutijo prizadeti zaradi nas. Z naše strani pa tudi z najboljšo voljo pozabljamo na rane, ki smo jih trpeli ter grenkobe, ki smo jo okušali v dolgi dobi razporov in ločitev.“ „Cerkev pa se mora tudi reformirati, samo sebe popraviti in potruditi se, da se bo znova spremenila v božji model.“ Poživiti pa se morajo ne samo notranje sile, temveč tudi norme, ki urejajo njeno kanonsko strukturo in obredne oblike,. Ni reforma, ki jo namerava izvesti koncil, radikalna sprememba sedanjega življenja Cerkve ali prelom s tradicijo, v kolikor se tiče njenega bistva, temveč, da se s to reformo opusti vse, kar je zastarelo in pomanjkljivo, da bo Cerkev postala moderna in rodovitna. ,¿Nedavna gibanja med posameznimi krščanskimi cerkvami nam dokazujejo, da je Kristusova Cerkev ena sama in mora biti zato edina in da te vidne in skrivnostne enotnosti ni mogoče doseči drugače, kakor v identičnosti vere, v prejemanju enih in istih zakramentov in v organski harmoniji enega samega cerkvenega vodstva, čeprav je možno istočasna raznolikost jezikovnih izrazov, obrednih oblik, zgodovinskih tradicij, krajevnih posebnosti, duhovnih tokov, zakonitih ustanov in drugih dejavnosti.“ „Ta koncil torej istočasno, ko varuje ovce, ki so v enem hlevu, odpira vrata tega hleva, da pridejo vanj tudi ovce, ki so še zunaj, da bodo vse ena čreda. Biti moramo realisti. Je nemalo dežel, ki zadajajo rane temu koncilu. Mnogi sedeži na tem koncilu so prazni. Kje so bratje narodov, v katerih je Cerkev preganjana in v kakšnih pogojih se nahaja vera na teh področjih? Tam so preganjane ne samo vera, temveč tudi druge osnovne človeške pravice. Zato pozivamo tiste vladarje, naj prenehajo s sovražnostjo proti katoliški veri in naj vernikov ne smatrajo za sovražnike majhne in daljne države, s katero vzdržujemo najmanjše zveze, brez vsake diplomatske in trgovske važnosti. Mogoče ga je pojasniti z obžalovanja vrednih nagibov marksistične penetracije v naše področje.“ Zatem omenja Titovo vlogo v komunističnem gibanju, ko je tako spretno igral svojo vlogo, da je ostal komunist, toda istočasno dobival severnoameriško pomoč. Omenja tudi njegovo zadnje pomirjenje s Hrušče-vom in naglasa, da „Tito torej prihaja na naše obale dobro pripravljen kot Trojanski konj sovjetskega imperializma, z namenom, da odloži na svobodnih, toda lahkovernih ameriških tleh strupen tovor rdeče propagande.“ V na-dalnjih izvajanjih je poslancem v čilski zakonodajni zbornici prikazal Titovo vzgojo za komunističnega' revolucionarja v Moskvi, njegovo nastopanje v domovini in v Španiji ter zatem poudarja, „da je Tito igral v Jugoslaviji žalostno vlogo krvnika politične, državljanske in verske svobode med narodom s tisočletno krščansko tradicijo.“ Poslanec je tudi opozarjal na komunistično propagando, ki so jo Titovi diplomatski predstavniki leta 1947 širili s Titovega poslaništva v Santiagu, zaradi česar je tedaj čilska vlada najprej izgnala dva Titova komunistična diplomata -t- kom. propagandista, nato pa z njegovo državo celo prekinila diplomatske zveze, omenjal polemiko med obema vladama in lekcijo, ki jo je tedanja čilska vlada dala Beogradu zaradi komunistične diktature, pod katero trpe narodi te države in končno znova poudarjal neumestnost za povabilo Tita na obisk v Čile. Svoj govor v parlamentu je poslanec Huebner Gallos zaključil z besedami: „Sledimo samo klicu vesti, če s te visoke tribune obsodimo obžalovanja vredno' zmoto naše vlade, ki jo je zagrešila s tem, da je povabila takega človeka na obisk in tako prišla v nasprotje z mišljenjem ogromne večine našega naroda, ki je demokratičen in krščanski in nikdar ni simpatiziral z nobenim tiranom. Imamo upanje, da bo naše zunanje ministrstvo, ko bo ponovno premislilo svojo odločitev, moglo najti formulo, ki ji bo omogočila po diplomatski poti popraviti to napako ter nas rešiti tako neprijetnega obiska. Če pa do tega ne pride, naj vedo jugoslovanski oblastniki in njihovi predstavniki v Santiagu, da pravi čilenski narod, ki goji iskreno ljubezen do trpečih narodov Jugoslavije, z izjemo nekaterih Sektorjev, ■ ki so pod vplivom rdečega totalitarizma, smatra kot nezaželenega gosta-rablja . svobode in človečanskih pravic v tej slavni državi na Balkanu.“ Za Titovo varnost v Santiagu je policija. izdala take ukrepe, kakor jih v čilenski prestolnici, kjer so tudi že sprejeli marsikaterega tujega vladarja, do- štene in delavne člane civilne družbe, ki ji pripadajo. In pošiljamo ob tej priliki katoličanom,' ki trpijo zaradi vere, naš prisrčen pozdrav ter za njih pro- ali nelojalne državljane, temveč kot po- | simo Gospoda tolažbe.“ slej še niso poznali in ne videli. Ljudje, ki so bili na ulicah, pravzaprav Tita niti videti niso mogli zaradi treh policijskih kordonov, ki so bili postavljeni povsod tam, kjer se je pojavil. Vzklikanja ni bilo. Niti delavstvo v tem pogledu ni sledilo pozivu svoje sindikalne organizacije Central Unica de Trabajadores. Pri vseh prireditvah, ki so bile na čast jugoslovanskega (kom. diktatorja, je padlo v oči, da na njih ni bilo nobenega cerkvenega dostojanstvenika in nobenega predstavnika konservativne' stranke. * V čilski prestolnici je bila po naročilu konservativne mladine tudi sv. maša v avguštinski cerkvi za žrtve Titove komunistične diktature v Jugoslaviji. Po maši je med konservativno mladino in skupino komunistov prišlo do pretepov. Med Titovim obiskom v Čilu sta čil lenski in jugoslovanski zunanji minister izdala skupno izjavo, v kateri zatrjujeta, da obe državi pozdravljata pogodbo o omejitvi atomskih poizkusov, soglasje glede suverenosti držav in ne-vmešavanje v njene notranje zadeve, sta proti kolonializmu in za ureditev spornih vprašanj med državami na miren način. Skupna izjava predsednikov Alessandrija in Tita pa omenja ohranitev miru, miroljubno soobstajanje držav z različnimi soc. sistemi, nevmeša-vanje v notranje zadeve ene države v drugo in revizijo gospodarskih odnosov v svetu zaradi učinkovitejšega podpiranja manj razvitih držav. ODLOČEN NASTOP BOLIVIJSKIH KRŠČ. DEMOKRATOV PROTI TITU Kakor prejšnji -dve južnoameriški državi — Brasi! in Čile — je tudi svobodoljubni narod Bolivije jasno izpovedal, da odklanja obisk jugoslovanskega kom. diktatorja. Narpd se za obisk „visokega gosta“ sploh, ni menil, kaj šele, da bi mu vzklikal. Za Titovo varnost je bilo v Boliviji poskrbljeno še bolj kot v Čilu. Policija je enostavno vse ljudi, katere je smatrala, da bi mogli * biti Titu nevarni, spravila „na varno“. Titove nasprotnike „opozicionalce“ je razdelila v tri skupine. Najhujše je odpeljala „na petdnevno letovanje“ v mesto Aiquile, ki je 200 km oddaljeno od Cočhabambe, kamor je prišel Tito v soboto. Manj nevarni so lahko ostali v Cochabambi na svojih domovih, toda so se morali vsak dan javljati na policiji, tretja skupina opo-zicionalcev je pa morala ostati vse dni doma na svojem stahovanju, pred hiša-mi"teh je pa bila vedno polic, straža. Tudi v Cochabambi so bili po vseh ulicah, koder se je vozil Tito z bolivijskim predsednikom dr. Paz Estenssorom postavljeni trije varnostni kordoni. Sestavljali so jih izbrani komunistični Oznovci, ki jih j^ pripeljal Tito s seboj, bolivijska policija ter vojaška policija. Vse hiše v bližini palače, v kateri je stanoval Tito med svojim bivanjem v Cochabambi — v prestolnico La Paz zaradi višinskega zraka zaradi starosti po nasvetu zdravnikov sploh ni šel —• je policija vestno preiskala in stanovalcem prepovedala, da bi sploh koga puščali na balkone, ki gledajo na ulice. Bolivijska vlada je hotela na sprejem Tita v Cochabambi spraviti tudi kmete v slikovitih narodnih nošah. Pa se prošnji vlade niso hoteli odzvati in ni bilo nobenega. Tako je bila udeležba pri sprejemu Tita bolj „revna“, kot so ugotavljali poročevalci tujih agencij. Pred prihodom nosilca jugosl. kom. režima so se po Cochabambi pojavili letaki, ki jih je izdala bolivijska kršč. soc. stranka. V njih med drugim poudarja: „Diktator Tito, ki se je že pomiril s Kremljem, je krvavi propagandist komunizma, ki ga financirajo severnoameriški monopoli. Zaradi tega krščansko soc. stranka najodločneje obsoja, da ga je vlada povabila na obisk, ki ne more pomeniti nič dobrega za usodo latinskoameriških držav.“ Ob Titovem bivanju v Cochabambi je tamošnja univerza sv, Simona po sklepu Vseučiliške federacije zaprla svoja vrata z utemeljitvijo: Vseučilišče sv. Simona je središče svobode, kamor ne more vstopiti noben diktator. Prav tako je v gornjem sporočilu Federacija Malajzija Sredi meseca septembra je nastala v jugovzhodni Aziji nova država, Ma-lajzija. Sestavlja jo pet področij, ki obsegajo 336.163 kv. km površine in štejejo skupaj 9,705.632 prebivalcev. Področja so: Malaja, s prestolnico Lumbur, Singapur, severni del otoka Borneo, s prestolnico Jeselton, Brunei, Saravak, s prestolnico Iiučing. Zadnja tri področja, se pravi severni Borneo, Brunei in Saravak tvorijo celoto in obsegajo severni in severozahodni del otoka Borneo. Ta področja so bila do 16. septembra kolonialna posest Velike Britanije. Tega dne jim je dala neodvisnost v sklopu britanskega Commonwealtha in jih povezala v federacijsko državo kot protikomunistični protiutež proti južno ležeči Indoneziji ter na severu se razprostirajočemu Vietnamu, ki je že razdeljen na komunistični in nekomunistični del. Najhujši nasprotnik te nove federacije je indonezijski levičarski predsednik Sukamo, ker mu zapira vpliv proti severu. Zato je s svojimi pristaši nahujskal prebivalstvo prestolnice Djakar-te, da je napadla malajzijsko veleposlaništvo, medtem ko je policija izgrede mirno opazovala. Množica je nato še navalila na bližnje britansko veleposlani- štvo, ga zažgala in razdejala, tako da se je moral britanski veleposlanik zateči v varstvo v ameriško veleposlaništvo. i V Malajziji se je prebivalstvo maščevalo nad indonezijskim veleposlaništvom ter razdejalo garudo, indonezijski narodni emblem, ki predstavlja skrivnostno ptico. Predsedniku Malaj-zije Abdul Rahmanu je uspelo prebivalstvo zadržati pred nadaljnimi izgredi, ko je z balkona vladne palače objavil: „Spoštujem vaš patriotizem, toda ne smete jemati zakona v svoje roke.“ Abdul Rahman je takoj poostril odnose z Indonezijo in s filipinsko vlado, ki je s svoje strani tudi podpirala pro-timalajzijske demonstracije, ker se zavzema za priključitev severnega Bornea k Filipinom. Vojska je bila postavljena v pripravno stanje zaradi morebitnih napadov Sukarnovih gverilcev iz južnega Bornea. * * Nastopila je tudi Anglija, ki je objavila, da bo prekinila diplomatske odnose s Indonezijo, če vlada ne bo zaščitila britanskih državljanov in njihove imovine. Z Avstralijo skupaj pa je Anglija napovedala, da bo z orožjem branila nemoten razvoj nove malajzij-ske federacije. Upor proti Ben Belli V Alžiru je, kakor smo že poročali, dobra petina alžirskega prebivalstva. To Ben Bella takoj po prevzemu oblasti j prebivalstvo se je sedaj uprlo Ben Belli po volitvah, na katerih je bila predlo-1 in ga ožigosalo za diktatorja. Berbere žena samo njegova lista, začel s po-. vodi bivši Ben Bellov polkovnik Hadž, državljanjem še preostalih francoskih ki je mnglasil vojno proti Ben Belli in podjetij. Ben Bella je prej s Francijo ( njegovemu režimu. Ben Bella je Hadža sklenil pogodbo, s katero se je obvezal, da ne bo podržavil francoskih podjetij, katerih lastniki so ostali v Alžiru. Za nekatera podržavljena francoska podjetja, med njimi tudi za še edine tri francoske dnevnike, je Ben Bella dal lastnikom odškodnino in sicer iz 40-milijonskega dolarskega posojila, ki ga je pred tem dobil iz (Pariza — ne za plačevanje odškodnine, temveč za dvig gospodarstva. Na volitvah se je vzdržala glasovanja večina berberskega prebivalstva, ki živi v goratih predelih pokrajine Kabul. Teh. je nad dva milijona, se pravi odstavil s poveljniškega mesta v Kabu-in, toda ta je s podporo starega uporniškega vodje Belkacema Krima zavrgel Ben Bellov ukaz o odstavitvi in se mu postavil po robu. Belkacem Krim je bil pred nekaj dnevi v Maroku, kjer je dobil zagotovilo o podpori Maroka v borbi proti Ben Belli. Maroko je medtem že poslal nekaj svojih vojaških oddelkov proti meji Alžira. Uporniški berberi so objavili, da ne bodo odnehali prej, dokler ne zrušijo diktatorskega Ben Belle in vzpostavijo „demokratičen režim v Alžiru“. Vatikan: Razprava »o Cerkvi« Na prvi seji nadaljevanja II. vatikanskega koncila so koncilski očetje z glasovanjem odobrili načrt „O Cerkvi“, o katerem bodo sedaj začeli razpravljati po posameznih poglavjih. Za načrt, kakor je bil predložen, je glasovalo 2231 udeležencev, proti 43, 3 so predložili spremembe, 24 glasov pa je bilo neveljavnih. Sedanje zasedanje ima na programu 17 različnih predlogov, med njimi tega „O Cerkvi“, ki ga smatrajo za enega najvažnejših. V prvi fazi koncila lansko leto so načrt „O Cerkvi“, kakor je bil takrat predložen v razpravo udeleženci odbili. V mesecih po koncu prvega dela koncila' so načrt skoro povsem spremenili ter je bil znova predložen v glasovanje minuli ponedeljek in izglasovan v torek. V načrtu je podčrtana avtoriteta škofov kot sodelavcev papeža v vodstvu Cerkve. Poleg tega dopušča katoliškim laikom večjo vlogo v Cerkvi. Velikega pomena za možno združenje krščanskih ločin s katoliško Cerkvijo smatrajo odstavke načrta, v katerih se priznava vsem krščenim kristjanom „gotov odnos do skrivnostnega Telesa Kristusovega“, tudi če ne pripadajo katoliški veri. 1 Z N A Čilski predsednik Alessandri je z imenovanjem uradniške vlade rešil poli. tično krizo v Čilu. Venezuelski komunistični teroristi so pred dnevi napadli potniški vlak, ki je vozil iz Caracasa proti mestu Los Te-ques. V spopadu s policijo, ki je spremljala vlak, so bili trije stražniki ubiti, več potnikov pa ranjenih. Po napadu so kom. napadalci zbežali v gozdove. V Dominikanski republiki je bil do 25. septembra na vladi presednik Juan Bosch, ki je bil po 30 letih diktature članov družine Trujillo prvi demokratsko izvoljeni predsednik. Toda vladal je tako, da je šest vodilnih demokratskih strank nastopilo proti njemu z očitki, da podpira širjenje komunizma. Napetost med strankami in oboroženimi silami na eni strani in Boschom ter njegovo vlado na drugi strani je zaradi tega postajala vedno večja. Konec ji je napravil državni udar oboroženih sil. Te so pozvale politične stranke, naj določijo poštenega človeka, da bi uredil državne zadeve. Iz seznama predloženih osebnosti so oborožene sile izbrale tri, ki bodo kot triumvirat vodile usodo repu- ■«MMDMMMiHUKMUHiaiHiMaaaBusRisnaaBSMBMuanaa navedba, da je množična deportacija hrvatslcih naseljencev v raznih krogih v Cochabambi vzbudila ogorčenje. ¥ TEDEN blike prihodnji dve leti, ko bodo razpisane nove splošne volitve. Od vojske, letalstva in mornarice postavljeni triumvirat je sestavil novo dominikansko vlado, v kateri so zastopane glavne demokratske dominikanske stranke. Med njimi so tudi kršč. demokrati. Po državnem udaru je vojska prepovedala Vse komunistične in filocastrovske organizacije, razpustile parlament, razveljavile sedanjo ustavo in proglasile ustavo iz lanskega leta. Predsednika Boscha so nove oblasti poslale v izgnanstvo. Zaradi državnega udara v Dominikanski republiki so z njo prekinile diplomatske stike ZDA, Meksiko, Venezuela in Bolivija. Predsednik ZDA Kennedy je poslal kongresu Katoliškega združenja v ZDA poslanico, v kateri zatrjuje, da so „ZDA in njeni latinskoameriški sosedje odločeni, da ne bodo dopustili, da bi na tem področju nastala še kaka komunistična država. Način za dosego tega cilja pa bo odprava socialnih in gospodarskih krivic na tem področju, ki komunistom samo omogoča njihovo propagando.“ Vlada ZDA je sklenila opustiti nekaj svojih vojaških baz v Franciji, v Španiji jih bo pa še obdržala, ker je bila zadevna pogodba med obema državama podaljšana za 5 let. Stran 2 IT9S8B8A HeTSaUA Buenos Aires, 5. oktobra 1963 Proslava svetih bratov Cirila in Metoda v Buenos Airesu Slovenci, živeči na področju Vel. Buenos Airesa v Argentini, so imeli v počastitev 1100-letniee prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med slovanske narode v teku leta že vrsto proslav. Bile so po posameznih društvih, domovih in sv. bratoma v počastitev je bilo tudi letošnje vseslovensko romanje v Luján. Osrednja slovenska proslava pomembnega dogodka v življenju in razvoju slovanskih narodov je pa bila v dvorani Slovenske hiše na Ramón Falconu v Buenos Airesu v nedeljo, dne 29. septembra 1963, ob štirih popoldne. Ko se je dvignil zastor na odru v dvorani, so imeli udeleženci proslave lep prizor. V ozadju odra je visela slika svetih bratov, umetniško delo slikarja Andreja Makeka, na vsaki strani slike je bilo postavljenih po pet slovenskih zastav, tri posode s palmovimi grmi, z odra sta pa viseli v dvorano na desni strani argentinska, na levi pa papeška zastava. Tako je oder, sicer preprosto, a lepo in učinkovito, pripravil za prireditev g. Robert Petriček, podpredsednik Zedinjene Slovenije. Na oder je stopil predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat. Pozdravil je rojake, ki so se odzvali vabilu društva in prišli počastit sveta Slavnostni govor O življenju in delu svetih bratov Cirila in Metoda je na proslavi govoril podpredsednik društva, Franc Pernišek. Povedal je, „da smo se zbrali danes v tem našem osrednjem slovenskem domu, da proslavimo zgodovinski dogodek, ki je za nas, ki smo člani velike slovanske družine, izrednega verskega in narodnega pomena. Proslavljamo 1100-letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med Slovane in tudi med nas Slovence in v naše slovenske kraje. Rojake poziva, „naj ta proslava v nas obudi hvaležnost do Boga, ki nam je poslal taka apostola in nas po njunem delovanju pridružil pravi veri; naj nam obudi hvaležnost do sv. bratov, ki sta nam prinesla luč krščanske vere in položila temelje naše narodne • omike in kulture ter nas vključila v družbo omikanih narodov. Ta proslava naj nas pa tudi navduši za vzvišene krščanske in narodne ideale, da jih bomo v življenju zdaj in v bodočih rodovih jasno in povsod živeli kot dobri kristjani in zavedni Slovenci.“ Po teh uvodnih besedah je rojakom prikazal življenje in delovanje svetih solunskih bratov, njuno vnemo v širjenju prave krščanske vere v narodnem brata ob 1100-letnici, odkar sta začela j jeziku in bogoslužju, za kar sta preva-med slovanskimi narodi vršiti versko in kulturno poslanstvo., Rojakom je pred* ložil v odobritev besedilo brzojavnega pozdrava v Argentini živečih Slovencev papežu Pavlu VI., kar so vsi z navdušenjem sprejeli. Brzojavni pozdrav slovenskih izseljencev v Argentini papežu Pavlu VI. se pa glasi takole: '„Slovenski izseljenci v Argentini, zbrani v Buenos Airesu na proslavi 1100-letnice prihoda sv. Cirila in Metoda med slovanske narode, hvaležni Bogu za milost sv. vere, prosijo stano- vitnosti zase in za svoje brate v Slo- stva in krščanske slovanske kulture, veniji in zedinjenje vseh kristjanov v katoliški Cerkvi, izrekajo zvestobo njenemu poglavarju.“ ^ Zatem je napovedal program proslave in obvestil rojake, da je slikar Andrej Makek na prošnjo društva naslikal sveta brata. To sliko društvo Zedinjena Slovenija poklanja slovenski kapeli ter prosi g. direktorja Antona Orehar-ja, da jo sprejme v varstvo. Sveta maša Sledila je sveta maša. Cerkvene oblasti so za to proslavo dovolile, da je bil oltar postavljen tako, da je bil duhovnik med sv. daritvijo obrnjen proti vernikom. Tako, kot sta opravljala sv. daritev -sveta Ciril in Metod. Med sv. mašo so peli pevci iz vseh na področju Ve^. Bs. Airesa obstoječih. slovenskih zborov pod vodstvom dr. J. Savellija. Med cerkvenim opravilom je imel g. direktor Orehar pridigo, v kateri se je društvu Zedinjena Slovenija najprej zahvalil za podarjeno sliko svetih bratov Cirila in Metoda, ki bo visela v slovenski kapeli zraven milostne podobe Brezjanske Marije, nato pa je rojake pozival n*aj sveta brata zlasti posnemajo v ljubezni do sv. vere in do lastnega naroda. Po cerkvenem opravilu je g. direktor še blagoslovil sliko svetih bratov. jala sveto pismo in obredne knjige v slovanski jezik. Poudarjal je veliko ljubezen do narodov, med katerimi sta delovala in trpljenje, kateremu je bil zlasti izpostavljen sveti Metod ter končno uničenje cerkvene in kulturne zgradbe svetih bratov. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo: „Kako čudno je ta veličastno tragična zgodba podobna današnjim razmeram. Naša širša domovina, Moravska, Češka, neizmerna Rusija in bratska Bolgarija so ogromno pozorišče načrtnega preganjanja in uničevanja krščan- Slovanski rodovi danes s krvjo pišejo svojo vero in potrjujejo .svojo zvestobo Ciril-Metodovi dediščini. Kdo ve za ogromno število sodobnih slovanskih mučencev! Ječe onstran železne zavese, barake koncentracijskih taborišč v sev. ledenih tundrah so posvečene z mučeni-ško krščansko krvjo in napolnjene z junaškimi spoznavalci Kristusovimi. Tudi naš mali slovenski narod je pri tem udeležen, še so nam vsem v spominu dnevi, ko so naše duhovnike metali v ječe, jih oropali vsega in brez obleke in Krez sredstev pognali čez mejo zato^ker so bili krščanski svečeniki in zavedni Slovenci. Korotanski Slovenci se morajo tudi danes z vso silo boriti zato, da bi smeli in mogli Boga moliti in mu slavo peti v svoji mili slovenski besedi; v Panonski ravnini in drugod so Slovenci s krvjo pričevali svojo vero in so preganjani zavoljo svojega krščanskega prepričanja. Mi izgnanci v zdomstvu pri vsej verski, politični in kulturni svobodi trepečemo za svojo vero in jezik, češ, ali jo bomo v prihodnjih rodovih še ohranili. Ostanimo pogumni, zvesti veri, ki sta nam jo prinesla sveta brata, ljubimo jo v zavesti, da če vero izgubimo z njo izgubimo tudi svojo narodno bit. Zgodovina dokazuje, da sta ti dve dobrini med seboj povezani in da brez ene ni druge. Ljubimo z vsem žarom svoj slovenski jezik, negujmo ga, učimo svoje otroke v njem moliti in peti, podpirajmo in razširjajmo naš slovenski tisk ter lepo nabožno in svetno knjigo. Pridružimo se v dejavnosti vsem, ki molijo in delajo za zedinjenje z vzhodnimi kristjani, vedno združeni s tistimi, ki za to idejo trpe in umirajo. Ne obupujmo sredi težav, ne omagujmo. Ob 1100-letnici veličastnih dejanj sv. bratov Cirila in Metoda, pogum, bratje in sestre! Kvišku glave in srca! Iz vzhoda je nam prisijala luč resnice, prave krščanske svobode in omike. Iz krvi slovanskih mučencev že poganja in raste v nov rod, ki bo z lučjo prave vere in s silo duha premagal temo in prinesel novo krščansko pomlad.. Prihodnje stoletje bo stoletje prerojenega, zmagujočega krščanstva; prihodnja desetletja bodo ostali v mu-čeništvu in preganjanju prerojeni Slovani in . ustvarili krščansko edinost med Vzhodom in Zapadom in ustvarili kršč. vesoljnost kakršne svet še ni doživel in videl.“ Govornika so rojaki nagradili s ploskanjem za njegova lepa izvajanja. Proslavo 1100-letnice, odkar sta sveta brata začela učiti slovanske narode j prave vere in polagati temelje prave' krščanske omike, so zaključili združeni pevski zbori, ki so pod vodstvom dr. J. Savellija zapeli -štiri , pesmi. Najprej mešani zbor Tomčevo Jezusovo oporoko in Jurkičevega sv. Cirila in Metoda, moški zbor je zapel Premrlovo Cirilovo oporoko v staroslovenščini, mešani zbor pa zaključno zopet Premrlovo Marija,' dobrotno nam ohrani dom in rod. Zaključno besede je imel predsednik društva Zedinjena Slovenija. Vsem se je zahvalil za udeležbo, zlasti vsem tistim, ki so s svojim sodelovanjem orno-gočili izvedbo programa. Iz življenja in dogajanja v Argentini Resolucija liberalov iz Jugoslavije |W( ; Kongresu Liberalne internacionale v septembru v St. Gallenu v Švici, so libe-rali iz Jugoslavije predložili naslednjo resolucijo: Ob kongresu Liberalne internacionale v St. Gallenu izročamo bosanski muslimani, Hrvatje, Srbi in Slovenci, člani in prijatelji Liberalne internacionale, kongresu sledečo resolucijo: Obračamo se na vse demokrate iz Jugoslavije, v domovini in po svetu, naj pozabijo pretekle spopade, naj bodo strpni drug do drugega in naj si med seboj priznavajo pravico do samoodločbe, kar pa naj nam ne preprečuje, da bi tesno sodelovali v prid svobode in blaginje svojih narodov, ki morajo živeti skupaj vsaj kot sosedje. Obračamo se na jugoslovanske komuniste, naj prenehajo z neprestanim eksperimentiranjem, ki ne vodi nikamor, in naj vrnejo politične pravice posameznikom in narodom v Jugoslaviji, da bodo lahko sami odločali o svoji bodočnosti na svobodnih volitvah. Obračamo se na svetovno demokratično javnost, posebno vse liberale, naj podpro naša stremljenja kakor tudi stremljenja vseh drugih narodov pod to- Priprave za nastop nove vlade Samo 7 dni je do 12. oktobra, ko bo prevzela oblast nova ustavna vlada. Novoizvoljeni predsednik republike dr. Illia ima stalno posvete z osebnostmi iz svoje stranke zaradi sestave nove vlade. Izjavil je, da vlade sicer še nima sestavljene, imel pa jo bo te dni. V zunanjem ministrstvu so priprave za povabilo in sprejem posebnih odposlanstev iz inozemstva, ki bodo prišle v Argentino ob nastopu novega predsednika, v polnem teku. Veliko -držav bo na te slavnosti poslalo posebna odposlanstva, druge pa bodo zastopali njihovi redni diplomatski predstavniki. Slavnosti dne 12. oktobra bodo naslednje: Dopoldne ob 10 se bosta sestala poslanska zbornica in senat na skupno sejo, na kateri bosta prisegla predsednik republike dr. Artur Illia in podpredsednik dr. Carlos Perette. Dr. Illia bo nato prebral v kongresni palači svojo prvo poslanico kot novi predsednik Argentine. Predsednik in podpredsednik se bosta zatem odpeljala v predsedstvo vlade, kjer mu bo pred vsemi inozemskimi odposlanstvi in ostalimi odličnimi osebnostmi sedanji predsednik dr. Guido izročil znake, predsedniške oblasti: palico in predsedniško lento. Pred no vim predsednikom bo nato vojaška parada. Dr. lilija bo zatem zaprisegel ministre svoje vlade, zvečer bo pa v gledališču Colon slavnostna predstava s sprejemom. Naslednjega dne bodo priredila na čast novemu predsedniku sprejem inozemska odposlanstva. Sedanji predsednik dr. Guido bo zadnjikrat govoril narodu dne 11. oktobra zvečer. Izjava slovenske ideološke emigracije v Argentini ob Titovem obisku Lantiriski Ameriki Predstavniška organizacija slovenske ideološke emigracije v Argentini Zedinjena Slovenija je ob Titovem obisku štirim državam Latinske Amerike podala izjavo, ki sta jo v sredo, dne 25. septembra objavila dva največja argentinska dnevnika buenosaireška „La Prensa“ ter „La -Nacion“. V izjavi Zedinjena Slovenija med drugim poudarja naslednje ugotovitve: Izgleda, da se svobodni svet ne zaveda, da ponuja roko absolutnemu gospodarju režima, ki že 18 let krši vse človeške pravice in doktrine, , ki jih je posvetila zgodovina in proglasila mednarodna skupnost. V političnem življenju je v Jugoslaviji samo ena stranka, ki je odgovorna za vodstvo vsega javnega dela in življenja. V verskem pogledu je poslanstvo Cerkve komaj dopustno, kajti talitarnimi režimi za obnovo svobode. In končno se obračamo na vse bosanske in hercegovske muslimane, Hrvate, Makedonce, Srbe in Slovence, posebno člane krščansko-demokratske, socialistične in kmetijske internacionale, naj se nam pridružijo v tej resoluciji. A. Zulfikarpašič, T. Velagič, V. Pre-davec, N. Petrovič, N. Rajič, I. Stanič, L. Sire. Podpise resolucije prijavljajte na naslov: Dr. Ljubo Sire, 19 Windsor Street, Dundee, Scotland, England, j njena prisotnost je izključena iz vsega javnega življenja, iz šol, dnevnega tiska, oboroženih sil, bolnišnic, kazenskih zavodov in povsod tam, kjer bi njena posvečujoča in očiščujoča delavnost mogla nasprotovati vsiljenemu sistemu. Maršal Tito je glavni krivec za tako stanje. V njegovem imenu je bilo pobitih na deset tisoče ljudi in pod njegovim vodstvom so narodi Jugoslavije podvrženi policijskemu sistemu, ki kljub vsem obljubam ne more osrečiti človeka in zadovoljiti teženj skupnosti. Zaradi tega svobodni Slovenci hočejo opozoriti splošno svetovno javnost, zlasti pa še politične voditelje na potovanje jugoslovanskega diktatorja, ki je tudi eksponent mednarodnega komunizma. Ne bi se bilo treba vznemirjati, če bi tu šlo samo za gospodarske ali znanstvene zveze. Toda tu je, kot je vedno v navadi, vse podrejeno politični akciji, ki ima za cilj nadvlado komunizma nad svetom.“ Vedno hujša odkritja V zvezi s preiskavo o umoru dijakinje Penjerek policija prihaja do novih odkritij, ki povečujejo število tistih, ki so se bavili s trgovino z mamili ter predajali razvratu z ugrabljenimi mladoletnimi dekleti. Tako ta afera zavzema vedno širše obsege. Listi napovedujejo, da bo prišlo do novih odkritij, čeprav so na delu močne sile z ogromnimi sredstvi, ki bi rade vso zadevo vodile tako, da bi glavni krivci ostali prikriti in jih ne bi dosegla kazen zakonskih predpisov. Vsa javnost potek preiskale, ki jo včdi več sodnikov, spremlja s tako velikim zanimanjem, da o njej listi prinašajo obširna in podrobna poročila. Seminar skupščine od komunizma zasužnjenih narodov Skupščina od komunizma zasužnjenih narodov, ki ima svoj sedež v ZDA, je priredila v Argentini v Buenos Airesu seminar, v katerem so predstavniki narodov, ki ječe v Evropi pod komunističnim nasiljem, razpravljali o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s svetovnim komunizmom ter so z njimi osvetljevali komunistično ideologijo s političnega, z verskega, gospodarskega in kulturnega, vidika. Iz izvajanj govornikov je bila razvidna ugotovitev, da nobena komunistična vlada na svetu ni prišla na oblast, po volji naroda. Ob zaključku seminarja so bili sprejeti sklepi, da morajo svobodne države same ohranjati svobodo in je ne kršiti. Dalje moramo budno zasledovati in spremljati delovanje svetovnega komunizma in njegove vedno se spreminjajoče taktike. Svobodne naroda in države pozivajo, da morajo učinkovito delati za osvoboditev od komunizma zasužnjenih narodov. Umetnike v svobodnem svetu pa pozivajo, naj zavzamejo aktivno in borbeno stališče za obrambo svobode kulture in obsodijo vsako skupno akcijo, ki je nezdružljiva z umetniškim in duhovnim, dostojanstvom svobodnega človeka. Zanimivo je, da je predsedujoči ob navajanju narodov, ki so pod komunistično diktaturo, izpustil več narodov in držav. Tako med drugim tudi Jugoslavijo. Takoj je vstal ugledni argentin-(INadaljevanje na 3. strani) Iz političnenga življenja jugoslovanske emigracije Vračamo se na problematiko narodov Jugoslavije, zlasti na vprašanje odnosov med Hrvati in Srbi ter nadaljujemo objavo članka ing. Predavca, o „hrvatsko-srbskih odnosih“, ki ga je napisal za anketo Naše Reči. v Angliji. Koristnost in potrebo te naše razprave celo v emigraciji so zadosti jasno utemeljili r'o ::Ije, ki so pred mano povedali svoje mnenje. Zato jaz o tem ne bom znova govoril. Ob tej priložnosti hočem samo nekaj povedati o tem, kako jaz gledam na hrvaltsko-srbski spor in na posledice, ki jih bo imelo demokratsko reševanje tega vprašanja v našem delu Evrope. Obžalujem, če bom svojemu stališču, ki ni niti ortodoksno in tudi ne konformistično, v razgovoru vnesel gotovo disonanco. Da pa mojega stališča ne bi kdo napačno razumel, bom. skušal predvsem pojasniti osnove, iz katerih izhajam: 1. Ali hočemo ali ne hrvatsko-srbski odnosi so prevladujoč problem, na področju Jugoslavije. Dokler tega ne rešimo, se ne moremo lotiti reševanja ostalih političnih, gospodarskih in socialnih problemov. To pa nikakor ne pomeni, da smatram, da na področju Jugoslavije ne obstojajo še druga narodna vprašanja, ki jih je. treba prav tako skrbno preučevati in reševati. Lahko, da je metoda, ki sem jo sprejel, napačna, toda skušal se bom zadržati ob tej priložnosti na razčlenitvi hrvatsko-srbskega spora kot najakutnejšega vprašanja in ■rešitev problema na področju Jugoslavije gledam skozi njegovo prizmo. 2. K temu resnemu in občutljivemu problemu se ne sme pristopiti z nobenim lažnim nacionalizmom, z nobenimi obziri in ne prikritimi nameni. Tu mič ne pomagajo prazne fraze, ampak je potrebno pošteno in odkrito stališče in vsaj najosnovnejša državljanska hrabrost. 3. Dokler se bo razgovor vodil tako, da bo vsak govoril o napakah partnerja ali da bodo eni zvračali krivdo za vse zlo na druge, ne bo napredka. Po mojem mnenju je potrebno, da mora ¡tisti, ki dobronamerno želi rešitev hrvatsko-srbskega spora, zavzeti kritično stališče v prvi vrsti proti zablodam v svpji lastni sredini. Izhajajoč s tega stališča želim predvsem spregovoriti nekoliko besed o emigrantski atmosferi. Naša emigracija je v svoji večini na eni, kakor na drugi strani izrazito šovinistična v najslabšem •pomenu te besede. Samo tako je mogoče razložiti dejstvo, da so na naši hrvat-■ski strani še vedno najglasnejši tisti, ki so N. D. H. hoteli izkoristiti za bio- loško uničevanje Srbov. Tisti, ki s to svojo zločinsko politiko nosijo odgovornost ne samo za srbske, ampak tudi za hrvatske žrtve, ki so padle v medsebojnih pokoljih. Ti ljudje, ki imajo na vesti poleg srbskih še stotisoče hr-vatskih življenj, si še vedlno drznejo govoriti v imenu hrvatskega naroda in se v njegovem imenu postavljati za razsodnike o hrvatskem rodoljubju tistih, ki jih niso želeli spremljati na njihovi poti in ¡tega tudi danes nočejo. Najbolj žalostno je to, da se je tem s svojim kričanjem posrečilo impresionirati gotovo število Hrvatov, ki so po svojem, stališču in pojmovanju poklicani, da bi se jim uprli. Tako se pogosto dogaja, da med štirimi očmi čujemo humana in borbena stališča, ko pa bi jih bilo treba javno izpovedati, tedaj to preprečujejo razni osebni ali pa povsem napačno pojmovani narodni obziri. Po mojem mnenju je to povsem napačno pojmovanje zato, ker je lahkoverno in otročje misliti, da se a polresnicami in zamolčanimi resnicami lahko koristi svojemu narodu. Te metode, že do onemoglosti izčrpane tako med vojno, kakor tudi po njej, in to s srbske kakor tudi hrvatske strani, so nam prinesle porazne rezultate. Tako za. 'Srbe, kakor tudi za Hrvate v teh zadnjih dvajsetih letih, ni moglo biti večjih nesreč kot so hrvatsko-srbski pokolji in komunistični režim. Eno kakor drugo je bodisi neposredno ali posredno .delo na naši shrani tistih, ki sebe po neki čudni logiki smatrajo za največje in najboljše Hr-1 vate. To je treba enkrat odkrito povedati in iz tega izvajati posledice. Jedro hrvatsko-srbskega spora Mi vsi imamo malo tendence, da hr-vatsko-srbske odnose gledamo skozi prizmo Jugoslavije, kot pojava skupne države Srbov in Hrvatov. To je brez dvo-m.a povsem napačno. Kompliciranost hrvatsko-srbskih odnosov prihaja od tod, ker smo tako nesrečno pomešani, da je povsem nemogoče postaviti srbsko-hr-vatsko etnično mejo. Politični spori med Srbi in Hrvati so obstojali tudi pred Jugoslavijo, v njej in izven nje. Razlika je samo v- tem, da nam je ta problem. v Avstro-Ogrski in v prvi Jugoslaviji povzročil ogromno narodno, petično in gospodarsko škodo, medtem, ko nas je v Ibakozvani N. D. H. — torej izven Jugoslavije — stal stotisoče človeških žrtev na eni in drugi strani. Jaz sem prepričan, da ni osnovno vprašanje, ali bo Jugoslavija obstojala ali ne, ampak ali bodo '.ti spopadi v njej in izven nje prenehali ali ne. Zato je gotovo, da problem sam po sebi še ne bo rešen s kako „enakopravno in bratsko Jugoslavijo“, kakor to predlagajo gotovi Srbi, niti ne z razbitjem Jugoslavije in z ustanovitvijo „človekoljubne Hrvatske“, kakor to mislijo gotovi Hrvati. Ker je to zadnje stališče v glavnem hrvatsko, bom skušal v prvi vrsti kritično razpravljati. Reševanje srbško-hrvatskega problema izven Jugoslavije Na naši hrvatski strani pogosto čujemo tako mnenje: hrvatske izkušnje v prvi Jugoslaviji so takšne, da mi v skupno državo nimamo zaupanja in zato zahtevamo svojo posebno suvereno državo na našem zgodovinskem področju. To na prvi pogled zveni zelo zvočno in gotovo r,i pametnega človeka, ki se s tem ne bi strinjal, želja po lastni državi kakega naroda je 'brez dvoma zakonita, in njegove pravice do samoopredelitve nima nihče pravice osporavati. Toda skušajmo pogledati malo od 'bliže, kako izgleda ta rešitev v praksi. Predvsem kje naj bodo meje te hrvatske države? Zgodovinske meje Hrvatske s Subotico in Sandžakom ? Koliko je z etničnega stališča opravičena zahteva Subotice in Sandžaka za Hrvatsko, v tem trenutku ni važno. Važno je to, da je popolnoma izključeno, da hi nam .Srbi priznali pravico, da bi enostranska odločali o tem, za kakšno načelo se bomo odločili in kakšno bomo izvajali. Ko zahtevamo, da hrvatska država prevzame nad dva milijona Srbov, potem to delamo na osnovi načela zgodovinskih meja z odrekanjem sleherne važnosti etničnemu načelu. Kadar pa za sebe zahtevam« Subotico in Sanžak, to zopet delamo na osnovi etničnega načela. Pa ¡to še ni vse. Zdi se mi, da je še mnogo bolj važno razčleniti samo načelo zgodovinskih meja, ki po našem hrvatskem pojmovanju mora biti ¡okvir naše hrvatske države. Buenos Aires, 5. oktobra 1963 SVOBBDIá 8L0fEÄIii [y Zdravniki-ginekologi v Sloveniji in ostalih republikah Jugoslavije zahtevajo spremembo predpisov o dovoljenem splavu. Ugotovili so namreč, da tudi pri strokovno izvršenem splavu v .več kot 30% nastopijo za ženske komplikacije s hudimi posledicami. Zdravniki-ginekologi zatrjujejo, da številna obolenja pri ženskah kažejo na nujnost, da se odpravijo sedanji škodljivi predpisi. Ljubljana je po zadnji potresni katastrofi v Skopju sprejela v oskrbo nad 2500 otrok. Otroke iz Skopja so sprejela tudi druga slovenska mesta. V makedonski prestolnici sedaj skoro ni več otrok, ker so jih razvozili v vse dele države, Tudi slušatelji skopjanske univerze bodo nadaljevali študije po ostalih univerzah v državi. Na ljubljansko univerzo jih bo prišlo od 150 do 200. Kot gostje republiškega Sekretariata za šolstvo so se mudili na obisku v .Sloveniji in ostalih jugoslovanskih republikah prvi maturantje slovenske gim- 1 nazije v Celovcu. V Ljubljani jih je ob pogostitvi pozdravil tajnik Sekretariata za šolstvo Boris Lipužič, za pozdrave se je pa zahvalil v imenu maturantov in profesorskega zbora slovenske gimnazije v Celovcu dr. J. Tischler, ravnatelj te gimnazije. Slovenski maturantje in maturantke so s svojim zborčkom s prepevanjem koroških narodnih pesmi povsod zbujali pozornost. Komunisti doma ob vsaki priložnosti naštevajo prednosti družbenega upravljanja pred zasebnim. Kako je pa ta stVar v praksi, nam povedo tele ugotovitve iz ljubljanskega „Dela“: Skupina Francozov si je v portoroškem hotelu „Central“ zaželela še dodatne breskve k tistim, ki so jim jih servirali pri kosilu. Seveda za doplačilo; odgovor ..strežnega osebja pa se je glasil: „Nimamo“. Potem so si isti Francozi zaželeli paradižnikov, da bi jih presne pojedli, kakor so vajeni doma. Na stoj- nici, ki so jo poiskali, so dobili enak odgovor: „Nimamo. Smo že davi vse prodali“. Nato so se potrudili do prodajalne s sadjem, tam pa jim niti „nimamo“ niso povedali, ker je bila sredi dneva zaprta. Pa so se po srečnem naključju seznanili z nekim koprskim profesorjem in mu potožili svoje tegobe. In čeprav profesor ni ne gostinski, ne trgovski ne turistični delavec, se je vrnil v Koper in prinesel Francozom nekaj kilogramov breskev in paradižnikov. Lepo so se mu zahvalili, rekli pa so, da bodo prihodnjič šli na letovanje tja, kjer imajo sicer manj sadja in paradižnikov na njivah, zato pa več v hotelih in trgovinah.“ Umrli so. V Ljubljani: Franc Hlebš, mizar v p., Jože Križman, upok., Franc Jankovič, ¡Magda Oražem roj. Mahnič, knjigovodkinja, Jože Setnikar, upok., Jože Oblak, avtomehanik, Učka Savič roj. Wisiak, Leon Lewieki, upok., Jože Kržlč, biv. gost., dr. Pia Garantini, biv. profesorica in ravnateljica na uršulin-skih šolah, Rudolf Bratok, Franc Hribar, upok., Ljudmila Novak in Franc Petrič v Vel. Laščah, Marija Strgar roj. Černe v Selah-Lavrici, Franc Menhart, upok. v Hrastju, Ivan Bubnič v Kopru, Aleksa Aleksič, slaščičar v Medvodah, Franc Logar v Vremskem Britofu, Avgust Kanc v Podsmreki, Janez Česen v Kamniku, Alojzija Puncer roj. Loh v Ctelju, Franc Kristan, uslužb. Združenih kemičnih tovarn v Domžalah, Franc Bogovič, uslužb. Celuloze v Vid-mu-Krškem, Marija Ferjan roj. Jagodic v Olševku, Jože Abram, uslužb. tovarne celuloze v Vidmu-Krškem, Jože Kos, tajnik gozdnega gospod, podjetja v Postojni, Antonija Bačnik roj. Kadivc v Smledniku, Martin Matjažič v Zalogu, Ana Čampa roj. Bučar v št. Jerneju, Ludvik Boltin, komercialist tekstilne tovarne v Ajdovščini in Terezija Sevnik roj. Stanič v Brezjah. S L Ö W i i C ! V â ü ê i fl T I K I BUENOS AIRES Prodoren uspeh razstave Ivana Bukovca V soboto, 28. t. m., je priredila Slovenska kulturna akcija svoj deseti letošnji kulturni večer: slikarsko razstavo svojega ustvarjalnega člana g. Ivana Bukovca~pod gostoljubno streho Slovenskega doma v San Martinu. Četrt ure, po napovedanem času je pričel razstavo s kratkim predavanjem o razstavljenih slikah vodja'' umetniškega odseka SKA g. Marijan Marolt. K začetku so se zbrali vsi odborniki Slovenskega doma, predsednik Zedinjene Slovenije g. prof. Lojze Horvat, dosti članov SKA in številni prijatelji umetnosti iz San Martina in od drugod. Navzoči so bili tudi vsi tukaj se mudeči nekdanji umetnikovi sošolci. Že pri začetku je bilo prisotnih nad sto ljudi. G. Marolt je najprej poudaril delovanje g. Bukovca med argentinskimi Slovenci, pa tudi med drugčimi in domačini. Zatem se je z besedami umetnostnega zgodovinarja dr. šijanca lotil razlage brezpredmetne umetnosti in na kratko omenil Bukovčevo brezpredmetno slikarstvo Potem je — po večini s slikarjevimi besedami — omenil tudi ostale, predmetne slike umetnika, pri ,„*BaaMBiJiJ«iBaBaaB««a»«a»Bao*an»aaa«BBa»*a*aaa«i«uac»oiz« ARGENTINA (Nadaljevanje z 2. strani) ski politični in javni delavec dr. Manuel Ordonez ter ga popravil z izjavo, da je tudi Jugoslavija od komunizma zasužnjena država, kajti v njej Titova komunistična diktatura neusmiljeno zatira sleherno svobodo in v tej državi zato ni ne svobode tiska, ne svobode misli, ne svobode združevanja: z eno besedo-popolna diktatura komunistične partije. Najdaljši dan v Argentini smo imeli dne 30. septembra. Tega dne je imel namreč dan v Argentini 25 ur, kajti po odredbi vlade je bilo treba uro o polnoči premakniti za 1 uro nazaj. Tako je Argentina znova uvedla sončni čas, ki je bil v državi v veljavi vse do leta 1946. Tedanji režim je pa letni čas raztegnil na vse leto. Tako smo sedaj v Argentini štiri ure za časom v Londonu. tem kažoč na vplive abstraktne umetnosti na Bukovčevo predmetno slikarstvo. II koncu je predavatelj slikarju k temu nastopu iskreno čestital. Okusno razporejeno razstavo so si potem obiskovalci nadrobno ogledali. Prihajali so še vedno novi gostje. Posebr no dosti je bilo navzoče mladine, ki ji je g. Bukovec vedno uslužen, svetovalec v umetniških zadevah. Do polnoči in še čez je vladalo na razstavi živahno vrvenje, zlasti ko so prišli z vaje še cerkveni pevci. Nič manjši ni bil dotok obiskovalcev drugi dan, v nedeljo, posebno dopoldanski po slovenski službi božji v San Martinu. 'Veliko zanimanje je vladalo tudi za nakup razstavljenih slik in monoti-pij, 23 po številu. Ob času, ko to pišemo, je bilo prodanih ali vsaj rezerviranih že precej nad polovico razstavljenih del. Podrobnejšo oceno razstave bomo prinesli v prihodnji številki. Osebne novice t Liberat Taučar, eden izmed ustanovnih začetnikov slovenskega Paterna-la, zvest sodelavec rajnega g. Jožeta Kastelica, je bil tudi poklican naglo na sodbo. Bil je namenjen na prireditev sestre Odile. Vse je bilo že pripravljeno za ta izredni dogodek, katerega je on hotel še prav posebno lepo doživeti. Pa je isto jutro vodila njegova pot naravnost v večnost. Žalujoča žena Romana je bila med najbližjimi sodelavkami rajnega gospoda Kastelica in potem tudi g. Hladnika. Po 26. letih srečnega zakona ju je Bog ločil. Za njim žalujejo tudi 4 otroci, 2 sinova in 2 hčerki. SLOVENSKA VAS Slovo od Argentine Angela Špacapan roj. Hladnik je odpotovala za svojim možem Mirkom, la-nuškim organistom v Podgoro pri, Gorici. Ne bo šla domov, čeprav je tam njeno srce v nočnih sprehodih, razten na kratek obisk. Starejša sinova sta že napravila izpit na slovenski gimnaziji v Gorici; najmlajši, Mirko, je pa odpotovali materjo in so prišli 29. septembra v Podgoro. G. Špacapan je dobil delo v tiskarni, kot je delal tukaj. V v ZBOKMK SVOB. SLOVENIJE ZA LEVO 1961 J je v tisku. Bo to obširna in vsebinsko pestra ter bogata knjiga. Doslej znanim in priznanim sodelavcem Zbornika so se pridružili še novi pisatelji in avtorji. Saj sodelujejo pri njem izseljenci iz vseh kontinentov in iz najrazličnejših držav. CENA V PREDNAROČILU JE 470 PESOV. Ta znesek je možno plačati v več obrokih. Prvi obrok morejo plačati naročniki že sedaj pri vsakoletnih zastopnikih Zbornika Svobodne Slovenije, v Slovenski hiši in v vseh Domovih. Zadnji obrok pa bo vsak naročnik plačal ob prevzemu Zbornika, t. j. v prvi polovici meseca decembra. CORDOBA Lepo nedeljsko jutro 15. septem-||bra se je v kripti cerkve Marije Pomočnice na ulici Colón 1005, zbralo redno veliko število vernikov, še več pa sorodnikov salezijanskih novo-mašnikov. Kajti ta dan je cordobski nadškof msgr. Castellano posvetil dvajset salezijanskih novomašnikov, ki so svoje študije kon- čali v zavodu Villada, nahajajočem se v krasni cordobski okolici. Med novomaš-niki — domačini in sinovi emigrantov je bil posvečen tudi Anton Rant, po rodu iz Kranja, ki je pred petnajstimi leti kot najmlajši sin prišel s starši iz avstrijskih taborišč v Argentino. Na dan prihoda v svojo novo domovino se je g. novomašnik gotovo z veseljem spomnil, saj se mu je že s tistim dnem odprla pot v salezijanski red: po opravljenih šolah in triletnem učiteljskem delu na Ognjem zemlji je g. novomašnik končal semenišče v Cordobi in postal duhovnik. Po končani slovesnosti je vodstvo kolegija v Villadi povabilo vse sorodnike novomašnikov na slavnostno kosilo v kolegij, kjer so se novomašniki nekako poslovili od svojih ¡študijskih let, obenem pa svojim predstojnikom pokazali, da bodo odslej naprej še z večjo vnemo delali v vinogradu Gospodovem. j A to je spadalo v splošen okvir proslav novomašniškega dne. Slovenska skupnost v ¡Cordobi je novomašniku ro- j jaku hotela pokazati še posebej, kako ! se veseli njegovega dne in kako ponosna ‘ je, da je iz njenih vrst izšel nov slu- ! žabnik Najvišjega. Zato so že tedne prej neumorni in za dobro vneti cordobski slovenski rojaki iskali načina in poti, kako bi ob novi maši združili vse, kar sploh slovenskega v Cordobi živi. Nič čudnega zato, če se je v kolegiju na ulici Belgrano 156 še isti dan. no-vomašniš^ega posvečenja zbralo več kot sto slovenskih rojakov, čakajočih na prihod novomašnika. Bilo je kakor nekoč doma: v sveti tišini in zbranosti v krogu očetje in matere, pa otroci okrog njih — otroci starih in novih naseljencev, vsi združeni pod streho novo porajajoče se cordobske slovenske fare. č. g. dr. Caserman je v pozdrav novomašniku pripravil pritrkovanje, posneto na trak v ¡domovini, in slovenski duh je zavel po zavodskem dvorišču. Razvil se je sprevod v kapelo. Pred vrati je novomašniku podaril novomašhiški križ njegov nečak Tomi ob spremstvu dveh deklic, hčerk našega rojaka g. Mravljeta. Vsi trije so bili v narodnih nošah. In vsi so imeli solzne oči, ko je Tomi povedal, da „mu izroča križ, ki je bil poslan iz domovine, Slovenije, ki je še ne poznam .. in vsi so bili edini s Tomijem, ko je novomašnika prosil, naj „moli tudi za svojo doinovino in slovensko ljudstvo..“ In že je zadonela novomašniška himna Novi mašnik, hod’ pozdravljen, s katero se je rodil tudi cordobski slovenski' pevski zbor. Iz globine srca so prihajali zvoki pesmi in nje besede so šle do src vernikov; saj so bili med njimi rojaki, ki že desetletja niso videli nove maže ali ji. prisostvovali, bili rojaki, ki sploh še niso nikdar na novi maši bili. V skromni kapeli so se odražale rože' in poleg argentinske in papeške zastave je visela slovenska zastava, ob njej pa podoba brezjanske Matere božje. Novomašniški nagovor je imel č. g. Janko Mernik, ki je novomašnika prav po očetovsko spremljal od prvega dne vstopa v red dalje,' Z izbranimi besedami se je spomnil novomašnikovih staršev, ki jim ni bilo dano dočakati današnji dan. pa se kljub temu z nebeških višin danes obračajo z veselim srcem na svojega sina novomašnika. Potem je sledila prva sveta maša, pri kateri je poleg č. g. Mernika asistiral tudi novomašnikov brat č. g. dr. Jože Rant. Med mašo je pevski zbor lepo prepeval in ob koncu vso natrpano kapelo združil pri petju zahvalne pesmi. Po končani slovesnosti so se vsi navzoči na povabilo g. Lovrina Ivana zbrali v salonu kolegija, kjer je bila prirejena pogostitev. Na častnem mestu ob mizi so organizatorji pogostitve posadili novomašnika in njegove sorod- . nike, č. gg. Mernika in dr. Casermana ««pbbb .... Veličasten prizor narodnostne vsebine „MATI SLOVENIJA V LETU 1918‘-bo prvič iz Vaj ah na proslavi 45. obletni-! ce narodne osvoboditve v Našem domu v San Justii v nedeljo, 13. oktobra. /Sei Sestra Odila [""Té etos je že 30 let, kar vrši svoje apostolsko delo krščanske ljubezni usmiljena sestra Hermana Odila, doma iz Slovenj gradca, ki je pred 30 leti prišla z več slovenskimi usmiljenkami v Argentino in je bila poslana v bolnišnico Alvear, na Paternalu, v dvorano št. ¿Tl Tedaj je bil Paternal središče "slovenskih priseljencey. Kar hitro so jo našli in kar kmalu je postala mati in strežnica slovenskih bolnikov. In še naprej je šlo njeno delo: pomočnica potrebnim sveta in dejanske podpore. Sprejela je s celim srcem pogodbo z Gospodom Jezusom in kot zvesta hči svetega Venčenca, je na celi črti sejala ljubezen in dobroto. Kadar je kdo obolel, je takoj vedel, kam naj se obrne: V Alvear, v dvorano št. 2. Z ljubeznijo je bil sprejet in sestra Odila je takoj našla rešitev zanj: pokazala mu je pbt, po kateri bb prišel do zdravja. V katerikoli bolniški sobi je našla zanj posteljo in poleg skrbi za svojih sto bolnikov, je skrbela tudi za liste, ki so bili raztreseni po drugih oddelkih. Takoj pa sem dobil tudi jaz glas in tako smo poskrbeli za telesno in dušno zdravje bolnikov. Kogar ni zadelo, da je prišel v roke sestri Odili kot bolnik, je prišel pa kot obiskovalec. In če ga tudi to ni zadelo, je bil pa gotovo na kaki prireditvi, katere je sestra Odila pripravila v zvezi s slovensko skupnostjo. Poleg dobrodelnih prireditev za gradnjo cerkve Čudodelne Svetinje, je bila tudi sodelavka za prireditve Duhovnega življenja. Lepa je vrsta raznih dramat-’ skih prizorov in pesmi, katere je priredila za kasteljanski jezik. Ni bilo slovenskega romanja ali izleta, ki sem ga priredil, da ne bi tudi sestra Odila prihitela s svojimi sose-strami. Tako kar ni Slovenca od starona-seljenih, ki bi ne imel na sestro Odilo lepega spomina in dolžnosti hvaležnosti. Zato so se rojaki odločili, da to svoje čustvo tudi javno izpričajo, j Po inciativi gospe Vije Kjuder por, zidrNBottinijem, je primarij tistega oddelka bolnišnice, kjer deli dobrote sestra Odila, so se sporazumela tri društva: Zarja, Gospodarsko društvo Slovencev Villa Devota in Ljudski oder, da proslave 80-letnico blagoslovljenega apostolskega dela sestre . iOdile. j Pod vodstvom' g. dr. Starca, ki je prevzel duhovno vodstvo staronaseljen-cev, se je pripravila tako versko-kultur-na prireditev 15. septembra. Najprej je bila sv. maša v cerkvi sv. Rafaela, pri kateri je pel slovenski moški zbor, nekdanji paternalski zbor, pod vodstvom g. Cirila Krena. Sveto mašo je ¡A V suh teden ena DEKLE JE PRALO SRAJČKI DVE Dekle je pralo srajčki dve na sredi morja te vode. Prvo je prala bratecu, drugo pa svojmu ljubemu. Dekle, katerga rajši imaš, ali bratca ali ljubega. Ce svojga brateča zgubim več nikdar druzga ne dobim. Če svojega ljubega zgubim, pa lahko druzga dobim. Fantič izdere ojster meč, odseka Ijnbci glavco preč. opravil g. Starc in je pridigo posvetil tudi spominu svetih bratov ¡Cirila in Metoda kot prinos k 1100-letnici. Nato je bila kulturna prireditev v prostorih G. D. S. v ulici Simbron. ¡Sami stari znanci našega Paternala, v nabiti dvorani je bilo gotovo čez 500 rojakov, vsi iz kroga Duhovnega življenja prejšnjih časov. 'Prireditev je vodil Živcev Dolči, predsednik GDS v Villa DeVoto, že preizkušeni in zvesti slovenski borec za dobro stvar, ki je zrastel iz slovenskega Paternala. Najprej je g. Stanko Baretto, centralna oseba slovenskega kulturnega dela med staronaseljenci in stavec Duh. življenja skozi 15 let, brisal blagoslovljeno delo sestre Odile. Nato sem podal sliko njenega dela jaz, ki sem v njej imel najbolj izdatno pomoč v iskanju slovenskih rojakov potrebnih duhovne ali telesne pomoči. Potem so pa zapeli najprej združeni pevci moškega zbora, nato pa mešani zbor pripravljeni program, ki je pod vodstvom g. Cirila Krena napolnil z zadoščenjem vse navzoče in izvabil sestri Odili solze hvaležnosti. Dostikrat je doživljala človeško nehvaležnost, a še večkrat je videla resnično' hvaležnost in lep sad svoje žrtve krščanske, ljubezni. V njenem imenu sem moral izreči zahvalo za izkaze te hvaležnosti ,na-pram njej in povedati, da je mogla svoje delo tako uspešno vršiti le zato, ker je imela s seboj tako dobre sodelavce kot je bil dr. Bottini in ostali zdravniki ter dobre bolničarke. Ko je nastopila delo, so sadili drevesa po dvorišču, ki so danes že orjaki. Trikrat je med tem napravila zbirko za nabavo stolčkov, na katere sedajo obiskovalci, vse njena osebna skrb za bolnike in obiskovalce. Bog je njeno delo blagoslovil in tako je dala pravi zgled hčere sv. Vincenca v delu krščanske ljubezni. Msgr. Janez Hladnik Pomoči potrebni rojaki j Po 14 ali več letih našega bivanja v Argentini moremo ugotbviti, da so si rojaki kar dobro opomogli. Skoraj vsi imajo lastne hiše, primerno službo. Ti in oni so si krepko opomogli. Ne manjka pa žal takih, ki potrebujejo naše nujne pomoči. Slovenska Vincencijeva konferenca, dobrodelna ustanova Dušnega pastirstva, ve, da je trenutno v stiski: 23 družin s 87 otroki, 11 vdov z 21 nepreskrbljenimi otroki, 30 bolnikov — 13 od teh stalno bolnih — 8 .invalidov — 32 urno» bolnih, 5 starčkov. . , Kdo naj vsem 'tein pomaga? Ali moremo mimo te revščine, ki.teži naše rojake? Nikakor! Tem rojakom moramo pomagati. Slovenska Vincencijeva konferenca je prepričana, da jo bodo rojaki tudi v letošnjem dobrodelnem tednu, ki bo od 6. do 13. oktobra, podprli, kot so jo pretekla leta. ter družino prof. Pavlovčiča Romana, h kateri je novomašnik tolikokrat pohitel na obisk in bil sprejet kakor v rojstni hiši. Obširni salon so napolnili rojaki in kmalu je med vsemi zavladalo slovensko bratstvo, posebno še, ko je nad vsem zavalovila slovenska pesem. Na zbrane rojake je imel kratek priložnostni nagovor č. g. Mernik, za njim pa je dr. Caserman podal nekaj misli ob novi maši med slovenskimi rojaki v Cordobi, Vse je pritegnil s svojo besedo in vse povabil, naj bi v duhu današnjega snidenja ohranjevali slovensko skupnost v Cordobi. Spregovoril je tudi g. Janko Jazbec, prijatelj še iz mladih let novomašnikovega očeta. Vsem govornikom, še posebej pa vsem -cordobskim Slovencem, ki so novomašniku priredili tako slavje, se je zahvalil v imenu sorodnikov njegov brat Pavle. Ob koncu je še novoniašbik sam napravil kratko bilanco, najprej v španščini in zatem v slovenščini, obenem pa poudaril, zakaj si je izbral za svoje geslo Slava Bogu, mir ljudem. Od 1. oktobra 1962 pa do 31. avgusta 1963 je Vincencijeva konferenca prejela 145.599 pesov. Največji dar je bil Dobrodelni teden v prvi polovici lanskega oktobra. V tem tednu so rojaki darovali 67.935 pesov. Na drugem mestu so bili darovi, ki so jih rojaki podarili ob smrti, krstu, poroki. Ti znašajo 38.760 pesov. Mabirki na Domobransko in Vincencijevo nedeljo po naših okrajih so prinesli 23.358 pesov. Drugi darovi pa znašajo 15.441 pesov. S podporo pomoči potrebnim rojakom bodo razodeli, da nam ni neznana največja zapoved krščanstva, ki veleva pomagati potrebnemu, zlasti še članu istega naroda in to na tujem. i0itt!>aB:*!BaBiBaa>a»a«asaaBBaBaB»Bi3CEiasBna»«saDMdj SAN MARTIN Sanmatinska tombola bo letos dne 6. oktobra v prostorih doma v San Martinu. Že opoldne bo na razpolago skupno kosilo. Tombola bo pričela ob pol 4 (15,30), Glavni dobitek bo najmodernejši televizijski aparat. Ostalih tombol pa ne bo samo deset, kot je bilo prvotno mišljeno, ampak mnogo, ker še vedno 'prihajajo dobitki od vseh strani, činkvi-nov bo pa naravnost ogromno. Novost in posebnost letošnje tombole bo v tem, ■da bo tisti, ki bo zadel činkvin, lahko dvignil svoj dobitek in to tablico ponov-