ISSN 1855-3575 NASE O KOL Bilten Agencije RS za okolje, september 2010 r letin k XVII, Številko VPLIV VREMENA M A RASTLINE Zorenje grozdja |e pogosto motil dež VREME Med 16. in 19. septemonom je Slovenijo zajelo izjemno obrtno deževje VODE du i Obsežne poplave mt?:: i ■' in. J 9 septembrom so povzroče ogromno škodo VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v septembru 2010........................................................................................................3 Razvoj vremena v septembru 2010...........................................................................................................26 Izjemne padavine od 16. do 19. septembra 2010.....................................................................................32 Meteorološka postaja Mokronog...............................................................................................................37 AGROMETEOROLOGIJA 42 10. SREČANJE EMS / 8. EVROPSKA KONFERENCA O APLIKATIVNI KLIMATOLOGIJI 48 HIDROLOGIJA 54 Pretoki rek v septembru.............................................................................................................................54 Poplave od 17. do 19. septembra.............................................................................................................58 Temperature rek in jezer v septembru......................................................................................................63 Višina in temperatura morja v septembru..................................................................................................68 Višina in temperatura morja v avgustu......................................................................................................72 Zaloge podzemnih voda v septembru 2010..............................................................................................76 ONESNAŽENOST ZRAKA 83 POTRESI 92 Potresi v Sloveniji - september 2010........................................................................................................92 Svetovni potresi - september 2010...........................................................................................................96 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 98 Fotografija z naslovne strani: Med 16. in 19. septembrom 2010 je Slovenijo zajelo izjemno močno deževje, ki je povzročilo obsežne poplave z ogromno škodo; Ljubljansko barje, 19. september 2010 (foto: Marko Clemenz) Cover photo: Exceptionally heavy rain was observed over Slovenia between 16 and 19 September 2010, such abundant precipitation resulted in extensive floods with a huge damage. Ljubljansko barje, 19 September 2010 (Photo: Marko Clemenz) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v septembru 2010 Climate in September 2010 Tanja Cegnar, Tamara Gorup S septembrom se začne meteorološka jesen. Letos je bil september glede na povprečne razmere precej hladen. Med 16. in 19. septembrom je državo zajelo izjemno obilno deževje in povzročilo poplave katastrofalnih razsežnosti. Ponekod po državi so zabeležili rekordno količino padavin. V drugi tretjini meseca je v Ljubljani in Celju padlo kar več kot sedemkrat toliko padavin kot običajno. Letošnji začetek jeseni je bil precej siv, saj je sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo po vsej državi. o 0 MURSKA SOBOTA lllllll □D 0=DO 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 6 6 3 3 > O 0 -6 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2010 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, September 2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Prvi dnevi septembra so bili hladnejši od povprečja; v preostanku meseca pa se je povprečna dnevna temperatura dva do trikrat dvignila nad običajne vrednosti, večinoma so bile otoplitve kratkotrajne, le v Portorožu in Biljah tudi nekoliko daljše. Zadnje septembrske dni se je živo srebro večinoma znova spustilo pod običajne vrednosti, najbolj opazno v visokogorju. Negativni odkloni so bili v osrednji Sloveniji in na vzhodu največji 6 septembra, na Obali in v Biljah 1. v mesecu, v Julijcih pa 19. septembra. Največje pozitivne odklone so zabeležili med 15. in 17. septembrom, na Kredarici 23. septembra, presežek nad dolgoletnim povprečjem ni dosegel 4 °C. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura 14,7 °C, kar je 0,8 °C pod dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povprečna septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povprečje znašalo 13,8 °C. Najtopleje je bilo v septembrih 1987 (18,3 °C), 1999 (18 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 11,3 °C, kar je 0,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. K vtisu, da je bil september hladen, so najbolj prispevali razmeroma hladni popoldnevi. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 19,2 °C, to pa je kar 2,4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Septembrski popoldnevi so bili hladnejši še leta 1996 s 17,6 °C, leta 1972 (18 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19 °C), najtoplejši pa leta 1961 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 24,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil september 2010 tudi v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 2,3 °C, kar je 1,5 °C manj od dolgoletnega povprečja. September je bil tu najtoplejši v letih 1961 (7,7 °C), 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (-1,1 °C), sledil mu je september 1996 (-0,8 °C), za slabo °C toplejši je bil prvi jesenski mesec leta 2001, leta 1995 pa je povprečna temperatura znašala 1 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Septembra 2010 v nižini takšnih dni niso zabeležili, na Kredarici pa jih je bilo 14. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Septembra so taki dnevi redki in tudi letos jih ni bilo. V Ljubljani sicer v dolgoletnem povprečju zabeležijo en tak dan v treh letih (slika 3); od sredine minulega stoletja je bil en tak dan v petih septembrih, dva vroča dneva sta bila septembra 1962, največ, kar 5, pa septembra 1973. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja LJUBLJANA I II II .......... ..................................... 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število vročih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in September and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število toplih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in September and the corresponding mean of the period 1961-1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. 11 toplih dni so zabeležili v Biljah in Portorožu, 5 jih je bilo v Godnjah, po 1 dan so našteli v Kočevju, Ljubljani, na Bizeljskem, v Novem mestu, Črnomlju in Celju, drugod toplih dni ni bilo. V Ljubljani je bilo z enim toplim dnevom število toplih dni močno podpovprečno, kar potrjuje vtis, da je bil september tokrat hladen. Brez ali le z enim toplim dnevom so bili v prestolnici še v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 ter 2001; največ toplih dni pa je bilo septembra 1987, ko so jih našteli kar 17. 20 6 4 ^ 10 2 0 0 Slika 5. Z grebena Spodnjih Bohinjskih gora proti osrednjim Julijcem s Triglavom in zadnji dnevi na paši na Planini Govnač (1440 m), 11. september 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. From the ridge of the Spodnje Bohinjske gore towards the central Julian Alps with Triglav and the last days of grazing on Planina Govnač (1440 m), 11 September 2010 (Photo: Iztok Sinjur) Absolutna najnižja temperatura je bila v pretežnem delu nižinskega sveta zabeležena 20. ali 21. septembra, v osrednjem delu Slovenije z Notranjsko, Koroško in delom Štajerske 2. ter v visokogorju 1. septembra. Le v Ratečah je bilo najbolj mrzlo zadnji dan meseca, izmerili so 1,4 °C. V Postojni se je temperatura spustila na 2,6 °C, v Slovenj Gradcu na 2,7 °C, Kočevju 3,0 °C, Črnomlju 4,0 °C, v Celju in Murski Soboti pa na 4,4 °C. Najvišji je bil absolutni minimum v Portorožu, in sicer 8,4 °C, 7,5 °C pa so zabeležili na Krasu. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na 7,2 °C, kar je precej več od najnižje temperature v septembrih 1977 (-0,6 °C), 1971 (0,3 °C), 1959 in 1962 (obakrat 1,3 °C) ter 1952 (1,4 °C). Na Kredarici so 1. septembra izmerili -3,9 °C; v preteklosti so precej nižjo temperaturo zabeležili v letih 1954 (-10 °C), sledil mu je september 1971 (-9,8 °C), temperaturni minimum septembra 1972 je bil -9,2 °C, v letih 1987 in 1995 pa -8,9 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) septembrska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in September and the 1961-1990 normals Najvišjo septembrsko temperaturo so v večjem delu Slovenije izmerili 15. septembra, v Biljah 11., na Krasu 12., v Portorožu 14. in na Kredarici 23. septembra. V visokogorju se je živo srebro povzpelo na 9,2 °C, precej topleje je bilo v septembrih 1975 (18,4 °C), 1987 (17 °C), 1997 (16,8 °C) in 1982 (16,6 °C). Najbolj se je ogrelo v Črnomlju, kjer so dosegli 26,8 °C in na Obali s 26,5 °C. Nad 25 °C so izmerili še na Krasu, v Kočevju, Ljubljani, na Bizeljskem, v Novem mestu in Celju. V Ljubljani je živo srebro doseglo 25,1 °C, najvišja temperatura pa je bila izmerjena v letih 1949 in 1973 (obakrat 31,3 °C), 1962 (30,7 °C), 1982 (30,3 °C) in 1997 (30,2 °C). Najnižji absolutni maksimum so v nižinskem svetu zabeležili v Ratečah in Postojni, in sicer 22,9 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka septembra 2010 od povprečja 1961-1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, September 2010 0°C -1°C Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v septembru Figure 8. Mean air temperature in September Povprečna temperatura je bila septembra povsod pod dolgoletnim povprečjem, le na Obali so povprečje izenačili. Odklon se je v večjem delu države gibal med 0 in -1 °C, le v delu severozahodne Slovenije, Dolenjske in Štajerske ter v Beli krajini je povprečna temperatura zaostajala za dolgoletnim 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja povprečjem za več kot 1 °C. Največji odklon so zabeležili na Kredarici in v Kočevju, kjer je bilo 1,5 °C hladneje kot običajno. 10 o 200 m ■n ra a. 150 m 100 > 50 0 350 "F 300 b 250 r > 200 m ■n ra a. 150 m 100 > 50 0 MURSKA SOBOTA I.. . 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 350 F 300 b 250 r > 200 m Ti ra a. 150 m 100 > 50 PORTOROŽ H u ■I 1 -IM P 1 lw M 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 350 300 E JE 250 C > 200 ra -o g. 150 ra ■Ü 100 > 50 0 NOVO MESTO Jj. rmi 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Septembrske padavine in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in September and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Novem mestu je v letošnjem septembru padlo največ padavin doslej. Namerili so 274 mm, kar je 2,5-kratna količina običajnih padavin. Precej mokra sta bila tu tudi septembra 2001 in 1995 (257 mm). Rekordno količino padavin so prav tako zabeležili v Celju, kjer je padlo kar 301 mm; med bolj namočene spada tu še september 2001 z 243 mm. Na Kredarici je bilo 387 mm padavin, več kot letos pa je padlo le še v septembrih 1965 (596 mm), 1973 (429 mm) in 1960 (400 mm). V Murski Soboti je bilo s 140 mm povprečje močno preseženo, kljub temu pa letos rekordne vrednosti niso dosegli. V Portorožu je bilo 249 mm dežja, kar je četrta največja količina padavin, odkar potekajo meritve. Več dežja je bilo v septembrih 1965 (330 mm), 2001 (302 mm) in 1996 (256 mm). Slika 14. Poplava v Strugah, 21. september 2010 (foto: Občina Dobrepolje) Figure 14. Flood in Struge, 21 September 2010 (Photo: Občina Dobrepolje) 0 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Log pod Mang. Lesce Rate če Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 september 2010 0 100 200 300 400 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm v septembru 2010 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in September 2010 and the 1961-1990 normals 500 600 > OJ >00 25 20 c T3 15 ~ 10 s tr\ 1 w 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 16. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 5 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici in v Črnomlju, in sicer 15, en dan manj so namerili v Ljubljani in Postojni. 13 dni so našteli v Novem mestu, 12 pa na Bizeljskem, v Kočevju in Biljah. Najmanj takih dni, 9, je bilo v Murski Soboti, dan več pa v Slovenj Gradcu, Mariboru in Godnjah. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - september 2010 Table 1. Monthly meteorological data - September 2010 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška bistrica 601 388 206 14 Brnik 384 311 239 14 Jezersko 740 308 177 11 Log pod Mangrtom 650 357 163 11 Soča 487 448 198 12 Zaga 353 551 218 14 Kobarid 263 513 211 12 Kneške Ravne 752 499 182 12 Nova vas 722 348 259 15 Sevno 515 292 258 12 Slovenske Konjice 730 262 242 9 Lendava 345 181 262 10 Veliki Dolenci 195 145 220 9 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m) Septembra v Ljubljani od sredine minulega stoletja še nikoli ni padlo toliko dežja kot tokrat. Namerili so 425 mm, kar je 327 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm), 1975 (45 mm) in 1985 (61 mm). Do letos so bile najobilnejše septembrske padavine leta 1965 (322 mm), 305 mm je padlo septembra 2001, 294 mm so namerili septembra 2005, septembra 1973 pa 276 mm. Slika 17. Padavine v septembru in povprečje obdobja 19611990 Figure 17. Precipitation in September and the mean value of the period 1961-1990 E E c > to T3 to cp co c "A > 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja septembra 2010 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in September 2010 compared with 1961-1990 normals 80% 60% Na sliki 18 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je osončenost opazno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. V primerjavi z običajnimi vrednostmi je bila osončenost najskromnejša v Novem mestu 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja in Murski Soboti s 65 %, podobno je bilo tudi v Julijcih. V Novem mestu še nikoli doslej septembra ni bilo tako malo sončnega vremena. V Postojni in na Obali je bilo desetino manj sončnega vremena kot običajno. Najbližje pričakovanemu trajanju neposrednega sončnega obsevanja so bili na Goriškem s 94 % dolgoletnega povprečja. NOVO MESTO 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja Figure 19. Sunshine duration Slika 21. Proti vasi Malo Mlačevo na robu Radenskega polja, 19. september 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. Towards a village Malo Mlačevo on the edge of Radensko polje, 19 September 2010 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 20. Krka je poplavljala v spodnjem toku. Vas Dolenje Kronovo, 19. september 2010 (foto: Blaž Košak) Figure 20. River Krka also flooded, Dolenje Kronovo on 19 September 2010 (Photo: Blaž Košak) 300 200 100 0 0 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 160 120 E .E ro -a 5 40 20 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 80 i -T- 12 60 40 - 20 6 o 3 « 12 6 o o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 120 n 90 60 30 r 12 6 o 0 ............................. 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 80 60 6 o c 40 20 12 6 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 12 -- 9 6 o 3 "> 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2010 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2010 9 9 6 3 3 0 0 0 9 9 3 3 9 9 3 3 0 0 9 0 0 0 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o > ■S >co 300 200 100 0 Slika 23. Število ur sončnega obsevanja v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Sonce je v Ljubljani sijalo 139 ur, kar je 15 % manj od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončno je bilo v septembrih 1997 z 250 urami sončnega vremena, 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). 10 LJUBLJANA 1 i H 111 ■ i ■ i i ■ inini II I, 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Število jasnih dni v septembru in povprečje Slika 25. Število oblačnih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of clear days in September and the Figure 25. Number of cloudy days in September and mean value of the period 1961-1990 the mean value of the period 1961-1990 8 15 6 4 5 2 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Goriškem, Krasu, Obali in Postojni, zabeležili so jih po 7. V Ratečah so jih našteli 5, na Kredarici 3, po dva v Lescah in Mariboru. Na Koroškem, v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in Bizeljskem jasnih dni ni bilo. V Ljubljani, kjer sta septembra v dolgoletnem povprečju dva jasna dneva, tokrat ni bilo nobenega (slika 24); od sredine minulega stoletja je bilo poleg letošnjega brez jasnih dni še 14 septembrov, največ jasnih dni pa je bilo septembra 1992, ko so jih zabeležili 9. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Takih dni je bilo septembra precej več kot jasnih. Največ, in sicer po 16, jih je bilo na Bizeljskem in v Murski Soboti, dan manj so našteli v Lescah. Po 14 oblačnih dni je bilo na Kredarici in Mariboru. V večini krajev je bilo po 13 oblačnih dni, toliko jih je bilo tudi v Ljubljani, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 5 dni (slika 21). V prestolnici je bilo največ oblačnih dni septembra 1993, in sicer 16, le en tak dan pa so zabeležili septembra 1985. Najmanj oblačnih dni je bilo na Obali, in sicer 5, na Goriškem jih je bilo 7, na Krasu pa 8. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 7 desetinami. Na Obali so oblaki v povprečju prekrivali dobre 4,5 desetin neba, v Prekmuiju, Celju, Beli krajini, na Bizeljskem, Ljubljani in Kočevju je povprečna oblačnost nekoliko presegla 7 desetin. Jeseni k večji povprečni oblačnosti po kotlinah in nekaterih dolinah nekoliko prispeva tudi megla. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - september 2010 Table 2. Monthly meteorological data - September 2010 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 13,2 -0,4 18,0 9,4 23,1 15 4,3 21 0 0 89 146 6,8 15 2 320 230 11 3 0 0 0 0 Kredarica 2514 2,3 -1,5 4,5 0,4 9,2 23 -3,9 1 14 0 530 105 66 6,9 14 3 387 1 96 15 4 19 9 12 28 754,8 6,3 Rateče-Planica 864 10,9 -0,5 17,0 6,5 22,9 15 1,4 30 0 0 216 140 74 6,1 12 5 202 1 29 11 1 3 0 0 0 918,8 11,7 Bilje 55 16,7 -0,1 22,9 11,8 26,4 11 7,2 21 0 11 0 190 94 5,1 7 7 367 262 12 8 0 0 0 0 1007,1 14,0 Letališče Portorož 2 17,5 0,0 23,5 13,1 26,5 14 8,4 20 0 11 0 201 89 4,5 5 7 249 237 11 6 0 0 0 0 1013,6 14,5 Godnje 295 15,6 -0,2 21,6 11,6 25,0 12 7,5 20 0 5 17 182 5,3 8 7 472 360 10 0 0 0 0 0 Postojna 533 13,3 -0,4 18,6 9,8 22,9 9 2,6 2 0 0 92 168 90 6,0 13 7 371 258 14 4 2 0 0 0 Kočevje 468 12,3 -1,5 18,4 8,3 25,7 15 3,0 2 0 1 1 43 7,4 13 0 337 242 12 1 11 0 0 0 Ljubljana 299 1 4,7 -0,8 19,2 11,3 25,1 15 7,2 2 0 1 25 139 85 7,3 13 0 425 327 14 4 12 0 0 0 981,0 13,8 Bizeljsko 170 1 4,6 -0,8 20,0 10,6 25,6 15 5,5 2 0 1 26 7,3 16 0 225 232 12 1 9 0 0 0 Novo mesto 220 14,1 -0,8 18,7 10,5 25,0 15 5,3 21 0 1 51 116 65 6,9 12 1 274 249 13 4 12 0 0 0 989,8 14,0 Črnomelj 196 1 4,4 -1,2 19,6 9,8 26,8 15 4,0 20 0 1 43 7,1 13 1 226 1 93 15 2 6 0 0 0 Celje 240 13,6 -1,0 19,2 9,5 25,5 15 4,4 2 0 1 61 129 73 7,3 13 1 301 295 11 4 12 0 0 0 987,6 13,0 Maribor 275 1 4,0 -1,2 18,7 10,5 24,9 15 6,5 21 0 0 52 126 73 6,8 14 2 135 1 36 10 1 0 0 0 0 983,4 12,4 Slovenj Gradec 452 12,9 -0,7 18,1 8,7 23,2 15 2,7 2 0 0 98 141 84 7,0 13 0 242 207 10 2 9 0 0 0 12,8 Murska Sobota 188 13,9 -0,8 18,8 10,0 24,5 15 4,4 21 0 0 52 116 65 7,3 16 1 140 184 9 1 12 0 0 0 994,4 13,7 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - september 2010 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - September 2010 Postaja .dekada II . dekada III . dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 18,6 24,3 25,7 13,9 8,7 18,0 24,1 26,5 13,7 8,4 15,8 22,2 26,5 11,6 9,2 Bilje 17,2 22,9 26,1 12,7 8,3 11,9 7,3 17,3 23,7 26,4 12,1 7,8 11,1 6,3 15,5 22,3 26,0 10,6 7,2 9,9 5,7 Postojna 13,5 19,2 22,9 9,1 2,6 8,2 2,0 14,1 19,0 22,7 10,7 7,4 9,4 5,3 12,4 17,6 20,5 9,4 5,9 8,4 3,7 Kočevje 12,6 18,4 21,8 8,0 3,0 7,2 2,2 12,8 19,3 25,7 9,2 4,0 8,9 3,6 11,5 17,5 22,7 7,7 3,8 6,8 2,4 Rateče 11,2 16,6 20,2 7,3 1,7 5,1 -2,6 11,4 18,1 22,9 6,4 3,0 3,1 -1,6 10,2 16,4 21,0 5,8 1,4 3,0 -3,2 Lesce 13,6 18,2 21,1 10,2 6,2 9,2 4,0 14,0 18,9 23,1 9,8 8,4 9,0 7,0 12,1 17,0 20,0 8,3 4,3 7,6 3,5 Slovenj Gradec 13,1 18,0 20,4 9,3 2,7 6,6 -0,4 13,5 18,9 23,2 9,1 4,7 7,9 2,0 12,1 17,5 21,0 7,7 4,0 5,0 0,4 Brnik 13,6 18,4 22,3 9,6 4,2 14,1 19,6 24,6 9,9 7,5 12,5 17,2 20,8 8,6 5,0 Ljubljana 14,8 19,2 22,6 11,2 7,2 9,5 4,3 15,4 20,2 25,1 11,9 9,4 9,9 5,6 13,9 18,1 21,6 10,8 8,3 8,7 4,6 Sevno 13,1 17,2 20,1 10,2 8,4 8,5 5,0 13,9 18,0 23,1 11,1 8,0 9,9 5,5 12,4 16,1 20,1 9,5 7,4 8,2 5,2 Novo mesto 14,4 19,0 23,0 10,3 6,3 8,5 3,3 14,8 19,6 25,0 11,4 6,6 10,7 6,2 13,0 17,7 21,5 9,6 5,3 8,5 3,4 Črnomelj 14,6 19,4 24,8 9,6 4,5 8,9 3,0 15,5 21,1 26,8 11,3 4,0 10,4 3,5 13,2 18,4 22,2 8,4 4,0 7,2 3,0 Bizeljsko 15,1 20,2 22,8 10,7 5,5 10,0 5,0 15,2 20,9 25,6 11,5 6,2 11,2 6,0 13,4 18,8 22,6 9,6 5,6 9,0 5,0 Celje 13,7 18,8 22,1 9,0 4,4 8,1 3,2 14,3 20,0 25,5 10,4 7,0 9,7 6,0 12,9 18,7 23,0 9,2 6,0 8,0 4,6 Starše 13,9 18,4 22,0 9,7 4,8 8,8 4,4 14,5 19,4 24,2 10,8 4,7 10,6 5,7 13,0 18,6 23,6 8,0 5,0 7,8 4,5 Maribor 14,0 18,1 22,3 10,6 7,4 14,8 19,6 24,9 11,7 7,1 13,2 18,2 22,8 9,2 6,5 Murska Sobota 14,1 18,3 22,1 9,9 5,9 7,6 3,5 14,7 19,6 24,5 11,6 5,3 9,9 3,1 13,0 18,6 23,2 8,5 4,4 6,8 2,5 Veliki Dolenci 13,8 17,5 19,5 10,4 7,0 8,4 3,5 14,3 18,7 23,2 11,2 6,4 9,9 3,0 12,9 17,6 21,2 9,2 7,4 6,4 3,5 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - september 2010 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - September 2010 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2010 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 35,1 4 155,3 4 58,8 4 249,2 12 991 Bilje 115,2 6 171,1 3 80,8 4 367,1 13 1343 Postojna 61,8 5 235,0 5 74,1 6 370,9 16 1327 Kočevje 70,0 5 212,7 6 54,0 6 336,7 17 1241 Rateče 40,2 7 129,3 4 32,5 4 202,0 15 1106 Lesce 69,7 6 200,7 3 49,1 5 319,5 14 1214 Slovenj Gradec 50,4 4 140,5 4 51,4 5 242,3 13 908 Brnik 76,8 6 187,3 4 46,9 5 311,0 15 1116 Ljubljana 97,3 6 274,4 5 53,6 5 425,3 16 1324 Sevno 57,1 6 189,6 5 45,1 5 291,8 16 1052 Novo mesto 72,7 6 155,4 5 45,6 4 273,7 15 960 Črnomelj 49,3 7 113,7 4 62,7 6 225,7 17 1079 Bizeljsko 30,9 6 149,3 6 44,7 3 224,9 15 907 Celje 39,8 6 219,8 6 41,8 4 301,4 16 910 Starše 29,7 6 135,2 5 45,6 5 210,5 16 858 Maribor 27,3 5 69,4 5 37,9 5 134,6 15 690 Murska Sobota 17,6 8 90,7 3 31,7 3 140,0 14 694 Veliki Dolenci 15,8 6 87,4 4 41,9 3 145,1 13 647 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2010 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2010 ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) c 's T3 CD CP CD C ico > Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2010 1500 1200 900 600 300 LJU JBLJA ^NA S 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Ljubljana Maribor Kredarica ccw 13 % C« 72 % SSW 0 6 m/s 4 3 % SSE 13 m/s S 13 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje CCW 3 0 % ccc 8 5 % SSW 3 7 m/s 2 7 % SSE 4 3 m/s S 3 3 m/s Slika 26. Vetrovne rože, september 2010 Figure 26. Wind roses, September 2010 6 8 % N 3 9 m/s 8 3 % N 0 9 m/s N 11 m/s 7.0 % NNW 1 0 m/s 2.7 % NNE 1.1 m/s 18 3 % NNW 4 5 m/s 2 5 % NNE 3.5 m/s 6 0 % " -'""-' 8 6 % NNW io %/s NNE 08 m/s m««» 18 5 % NW 1.0 m/s MC 3 8 % NE 1.0 m/s 2 9 % NW 0.9 m/s Kie 15 1 % NE 1.0 m/s NE 2.2 m/s 22.5 % WNW 1 2 m/s CMC 3 6 % ENE 0.8 m/s 1.5 % WNW 1 0 m/s CMC 9 9 % ENE 1.0 m/s ENE 2 9 m/s KM 3 2 % W 0.6 m/s 4.4 % E 0 8 m/s 3.2 % E 2 9 m/s 0.9 % W 11 m/s 8.1 % E 10 m/s WSW 0 4 %/s ccc 4 6 % ESE 0.9 m/s 0 2 % WSW 2 2 m/s ccc 6 1 % ESE 3.3 m/s WSW 1 7 %/s ccc 73 % ESE 1.1 m/s 1.2 % SW 0.6 m/s 89 % SE 1.2 m/s 5.6 % SW 1.8 m/s 0.4 % SW 3 3 m/s 13.4 % SE 4.0 m/s SE 1.3 m/s 5.8 % SSW 18 m/s ccc 5 0 % SSE 1.5 m/s 0 7 % SSW 2 3 m/s ccc 93 % SSE 5.8 m/s 3.7 % S 12 m/s S 3 3 m/s 2 3 % N 0 8 m/s 0 8 % N 12 m/s m 1 6 % N 3 3 m/s 2 4 % ---------5 4 % NNW 09 m/s NNE 11 %/s NNW 17 %/s 1 4 % NNE 11 %/s NNW 3 0 %/s 3.5 % NNE 4.4 m/s 2 7 % NW 0.8 m/s Kie 150 % NE 1.6 m/s MC 50 % NE 1.3 m/s NW 37 %/s 6.5 % NE 4.3 m/s NW 0.8 m/s 2.8 % WNW 0 7 m/s 13.2 % ENE 1.6 m/s CMC 9 6 % ENE 4.2 m/s CMC 12 3 % ENE 18 m/s WNW 8.8 % W 0 9 m/s 4 6 % E 13 m/s KM 2 1 % W 2.4 m/s 2.7 % E 3 5 m/s KA, 0 9 % W 13 m/s 39 6 % E 2 0 m/s 8.9 % WSW 09 m/s ccc 26 % ESE 0.9 m/s WSW 25 %/s CCC 12 8 % ESE 3.4 m/s CCC 14 7 % ESE 2.0 m/s WSW 7.6 % SW 0.8 m/s SE 2 9 % SE 1.0 m/s SW 3 2 %/s 33.5 % SE 3.6 m/s 4.4 % SW 1.4 m/s 3.5 % SE 0.8 m/s 7.8 % 3.8 % SSW 1.1 m/s SSE 0.9 m/s CCW/ 4 4 % ccc 2 7 % SSW 1.6 m/s SSE 2.3 m/s 9.2 % S 10 m/s 4.5 % S 2 2 m/s 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodni veter, skupaj s sosednjima smerema mu je pripadlo slabih 55 % vseh terminov; burja je pihala v 16 % vseh primerov. Najmočnejši sunek vetra je 18. septembra dosegel 19,3 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, 19. septembra je najmočnejši sunek dosegel 16,4 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v slabih 67 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 18. septembra dosegel 14,5 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, ki je s sosednjima smerema pihal v 34 % vseh primerov, jugovzhodnik s sosednjima smerema v 21 %, jugozahodnik in jugjugozahodnik pa sta pihala v dobrih 11 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 4. septembra 12,1 m/s; v dveh dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je severozahodniku in severseverozahodniku skupaj pripadlo 49 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 29 %. Veter je v 7 dneh presegel 20 m/s, v sunku je 24. septembra dosegel hitrost 29,3 m/s. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 44 % vseh primerov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 16 % terminov. Sunek vetra je 1. septembra dosegel 11,6 m/s; bila sta 2 dneva z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 42 % vseh primerov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa je skupaj pripadlo 34 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 9. septembra dosegel 15,1 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je bilo 16 dni z vetrom nad 10 m/s in en dan z vetrom nad 20 m/s. Omenjenega dne je najmočnejši sunek dosegel hitrost 20,2 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega dva dni z vetrom nad 20 m/s. Najmočnejši sunek je 19. septembra dosegel 21,6 m/s. Slika 27. Septembrske poplave, 18. in 19. september 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Floods, 18. and 19 September 2010 (Photo: Iztok Sinjur) V prvi tretjini septembra je bila povprečna temperatura po vsej Sloveniji pod dolgoletnim povprečjem, v večjem delu države se je negativni odklon približal oz. presegel 2 °C. Največjega so izmerili v Sevnem, -2,8 °C, Mariboru in Staršah je odklon znašal -2,6 °C, v Kočevju -2,5 °C, v Velikih Dolencih in Črnomlju, -2,4 °C, v Celju -2,3 °C, v Ljubljani in Murski Soboti pa -2,0 °C. Najbolj so se povprečju približali v Portorožu, kjer je bilo le za 0,2 °C hladneje kot običajno. Dolgoletno povprečje padavin je bilo v dobri polovici države preseženo; največ dežja glede na običajne razmere je padlo v Ljubljani in Biljah, kjer so dolgoletno povprečje presegli za več kot dvakrat. Povprečja niso dosegli na Obali, v Ratečah, na Bizeljskem, v Staršah, Mariboru, Murski Soboti in Velikih Dolencih, a za običajnimi razmerami niso zaostajali več kot za dve petini. Najmanj padavin glede na običajne vrednosti je bilo v Velikih Dolencih (62 %) in Murski Soboti (63 %). Sončnega vremena je povsod močno primanjkovalo. V Murski Soboti so zabeležili le 47 % običajne osončenosti, najmanj pa so za 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dolgoletnim povprečjem zaostajali v Biljah, le dobro desetino manj sončnega vremena je bilo kot v dolgoletnem povprečju. Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno večinoma nekoliko pod dolgoletnim povprečjem; odkloni niso presegli ±1 °C. Povprečna temperatura je bila nad običajnimi vrednostmi v Biljah, Postojni in Lescah, in sicer za 0,4 °C, na Letališču Brnik pa so povprečje izenačili. Padavine so bile po vsej državi izjemno obilne. V Celju in Ljubljani je padlo kar več kot sedemkrat toliko padavin kot običajno, v Postojni, na Brniku, v Sevnem in Staršah več kot petkrat, v Portorožu, Biljah, Kočevju, Lescah, Slovenj Gradcu, Novem mestu, na Bizeljskem in v Velikih Dolencih so imeli več kot štirikrat toliko padavin kot v povprečju, v Murski Soboti so se približali štirikratni količini dolgoletnega povprečja, v Mariboru, Črnomlju in Ratečah pa je bilo več kot dvakrat toliko padavin kot običajno. Sončnega vremena je bilo le v Biljah in Postojni nekaj več kot običajno. Najmanj sonca glede na dolgoletno povprečje je bilo v Novem mestu, kjer so za običajno vrednostjo zaostajali za dobri dve petini. Zadnja tretjina septembra je bila prav tako nekoliko hladnejša kot običajno, le v Biljah in Ratečah so povprečje izenačili; odkloni so se večinoma gibali med 0 in -1 °C, največjega pa so izmerili v Sevnem (-1,2 °C), Kočevju (-1,1 °C) in Črnomlju (-1,0 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v večjem delu države; največ dežja glede na povprečje je bilo v Velikih Dolencih, kjer so običajno vrednost presegli za 93 %, v Portorožu za 74 % in v Črnomlju za 69 %. Za dve petini pa so za običajnimi vrednostmi zaostajali v Ratečah. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, a zaostanek ni bil večji od ene petine. Povprečje so skorajda dosegli v Slovenj Gradcu (99 %), Portorožu (98 %) in v Mariboru (96 %), najbolj pa je sonca primanjkovalo v Ljubljani, kjer so dosegli le 82 % dolgoletnega povprečja. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990, september 2010 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961-1990, September 2010 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -0,2 -0,2 -0,4 0,0 91 404 174 237 78 92 98 89 Bilje -1,0 0,4 0,0 -0,1 231 431 150 262 87 108 88 94 Postojna -1,3 0,4 -0,2 -0,4 117 549 153 258 79 106 86 90 Kočevje -2,5 -1,0 -1,1 -1,5 156 481 107 242 Rateče -1,4 -0,1 0,0 -0,5 73 283 59 129 63 76 84 74 Lesce -1,2 0,4 -0,1 -0,4 139 492 96 230 Slovenj Gradec -1,7 -0,1 -0,2 -0,7 117 456 119 207 64 92 99 84 Brnik -1,7 0,0 -0,1 -0,6 169 505 99 239 Ljubljana -2,0 -0,1 -0,2 -0,8 218 728 112 327 78 95 82 85 Sevno -2,8 -0,9 -1,2 -1,7 146 563 115 258 Novo mesto -1,8 -0,1 -0,5 -0,8 195 439 122 249 53 59 88 65 Črnomelj -2,4 -0,2 -1,0 -1,2 121 292 169 193 Bizeljsko -1,6 -0,2 -0,6 -0,8 89 467 151 232 Celje -2,3 -0,3 -0,4 -1,0 115 745 110 295 49 82 92 73 Starše -2,6 -0,6 -0,6 -1,2 86 534 145 231 Maribor -2,6 -0,4 -0,6 -1,2 70 282 108 136 50 76 96 73 Murska Sobota -2,0 -0,1 -0,2 -0,8 63 394 124 184 47 68 86 65 Veliki Dolenci -2,4 -0,7 -0,6 -1,2 62 467 193 220 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M 21 - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) - bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) - thirds and month Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici so septembra 2010 izmerili 12 cm debelo snežno odejo, omenjeno višino pa je snežna odeja dosegla 28. septembra. Sneg je tla prekrival 9 dni. Največ snega je bilo tu v septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), 2007 (55) in 1984 (54). Od začetka meritev snega ni bilo v sedmih septembrih (1956, 1958, 1959, 1966, 1982, 1987 in 2006). Snežna odeja je na Kredarici najdalj obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letu 2001 17 dni, v septembru 1996 15 dni, 14 dni pa v septembrih 1988 in 1977. 15 12 i 9 ;<£ 6 KREDARICA 100 80 £ 60 >w 40 > 20 0 KREDARICA .......... ¡¡Lad 1. I J 1.1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 28. Debelina snežne odeje septembra 2010 in največja septembrska debelina snega Figure 28. Snow depth in September 2010 and maximum snow depth in September 10 LJUBLJANA 15 n 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 10 MURSKA SOBOTA 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 15 - RATEČE 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Ii Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 29. Number of days with thunderstorms in September Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra pa so nevihte že redkost. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Biljah, in sicer 8, 6 so jih našteli v Portorožu, po 4 na Kredarici, v Postojni, Ljubljani, Novem mestu in Celju, 3 dnevi z nevihto so bili v Lescah, po 2 v Črnomlju in Slovenj Gradcu ter po 1 dan v Ratečah, Kočevju, na Bizeljskem, v Mariboru in Murski Soboti. Nevihtnih dni niso zabeležili v Godnjah. V Ljubljani so bili 4 dnevi z nevihto in grmenjem, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; največ jih je bilo v letih 3 0 15 5 5 0 5 5 0 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1967 in 1968, kar 10, po en tak dan pa je bil v šestih septembrih (1956, 1959, 1971, 1997, 2003 in 2004). V Novem mestu so bili 4 nevihtni dnevi, to pa je dober dan manj od povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo največ nevihtnih dni v septembru 1993, in sicer 12, po 10 pa so jih našteli v septembrih 1967 in 1965. Brez neviht pa so bili tu v septembrih leta 1959 in 2004. V Murski Soboti sta v povprečju 2 in pol dneva z nevihto, letos pa so našteli le 1 tak dan. 1 dan z nevihto je bil tudi v Ratečah, kjer povprečje znaša 3 dneve in pol. Slika 30. Nevihta s točo v Ljubljani, 9. september 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Thunderstorm with hail in Ljubljana, 9 September 2010 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Ljubljani, Novem mestu, Celju in Murski Soboti si jih našteli 12, 11 jih je bilo v Kočevju, po 9 pa na Bizeljskem in v Slovenj Gradcu. Brez takih dni so bili v Lescah, Biljah, Portorožu, Godnjah in v Mariboru. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat 12 dni z meglo, kar je 3 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja ni bilo septembra brez megle; 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembru 1990, največ, kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. Slika 31. Število dni z meglo v septembru in povprečje obdobja 19611990 Figure 31. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1961-1990 25 20 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Najvišji zračni pritisk septembra 2010 je bil zabeležen 22. septembra, in sicer 988,4 mb. Temu je sledil izrazit padec in tudi najnižja vrednost, 964,3 mb, ki je bila izmerjena 25. septembra. Nato je pritisk do konca meseca naraščal. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 32. Megleno jutro na pašnikih pri vasi Podpreska, 9. september 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 32. Foggy morning near village Podpreska, 9 September 2010 (Photo: Iztok Sinjur) 1000 990 980 970 960 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 18 16 2 14 .2 12 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 33. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare septembra 2010 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in September 2010 Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Povprečen dnevni pritisk vodne pare je bil najnižji prvi dan septembra, 16. septembra pa je bilo v zraku največ vodne pare, njen pritisk je dosegel 17,8 mb. Sledil je izrazit padec in 20. septembra je bilo vodne pare v zraku le za 11,1 mb. Slika 34. Septembrske poplave na Viču (foto: Marko Clemenz) Figure 34. Floods in Ljubljana (Photo: Marko Cle-menz) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY The mean air temperature in September was below the 1961-1990 normals, and only on the Coast the mean monthly temperature was equal to the normals. The negative anomaly was mostly within 1 °C, only in parts of Dolenjska, Štajerska and Northwest of Slovenia the anomaly was between -1 and -2 °C. September 2010 will be remembered because of the abundant precipitation that caused catastrophic floods in Slovenia. The precipitation exceeded the normals all over the country, on Kras, upper Vipava valley and central part of Slovenia 3 times the normal monthly amount of precipitation fell. The most abundant was precipitation in part of Julian Alps. In Žaga 551 mm were registered, in Kobarid 513 mm. In Ljubljana 425 mm fell. The most remarkable event in September was abundant rain from 16 to 19 September 2010 that resulted in high river discharges and flooding. On many meteorological stations the precipitation in September 2010 was among the few most abundant ever observed. In Novo mesto the record September precipitation was observed with 274 mm, also in Celje (301 mm) never before precipitation in September was so abundant. September 2010 was cloudier than usually, sunshine duration was below the normals. Most of the country got from 60 to 80 % of the normals. In Novo mesto this was the shortest sunshine duration ever recorded. On Kredarica 9 days with snow cover were observed, the maximum height was 12 cm on 28 September. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 25 Razvoj vremena v septembru 2010 Weather development in September 2010 Janez Markošek 1.-2. september Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo zjutraj ponekod še zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa pretežno jasno. Ponekod je še pihal severni do severozahodni veter. 2. septembra je bilo ob morju pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 20 do 25 °C. 3. september Prehodnepooblačitve, povečini suho Oslabljena vremenska fronta se je ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Pooblačilo se je, popoldne in zvečer pa spet delno razjasnilo. Dežja v glavnem ni bilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, ob morju do 26 °C. 4. september Na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte V območju visokega zračnega pritiska je od severovzhoda proti našim krajem segla višinska dolina s hladnim zrakom (slike 1-3). Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23, na Primorskem do 26 °C. 5.-6. september Zmerno do pretežno oblačno, ponoči dež, nato delne razjasnitve, burja Naši kraji so bili na južnem obrobju obsežnega območja visokega zračnega pritiska. V višinah je k nam od severozahoda segala dolina s hladnim zrakom, ki se je drugi dan odcepila v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka. Prvi dan je bilo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Ponoči je bilo oblačno, v večjem delu Slovenije je deževalo. Čez dan se je na Primorskem delno razjasnilo, zapihala je burja. Drugod je bilo še oblačno, popoldne se je delno razjasnilo tudi v severovzhodni Sloveniji. 6. septembra so bile najvišje dnevne temperature le od 13 do 16, na Primorskem do 22 °C. 7.-9. september Oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji oslabelo. Od severozahoda je proti Alpam ter zahodnemu in severnemu Sredozemlju segalo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je prav tako od severozahoda proti severnemu Sredozemlju segala dolina s hladnim zrakom (slike 4-6). Nad nami je prevladoval jugozahodni veter. Prvi dan je proti jutru pričelo deževati. Čez dan je bilo oblačno, občasno je deževalo. Tudi v noči na 8. september je deževalo, čez dan so bile vmes krajevne nevihte. Dež je ponehal šele 9. septembra zjutraj. Čez dan je bilo na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Še so se pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Najhladneje je bilo prvi dan, zadnji dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 23, na Primorskem do 25 °C. 10. september Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, sprva na jugovzhodu še rahel dež Jugovzhodno od nas je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad Italijo in Jadranom jedro hladnega in vlažnega zraka. Od jugovzhoda je k nam pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Do sredine dneva je ponekod v jugovzhodni Sloveniji občasno še rahlo deževalo. Proti večeru se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 21, na Primorskem do 25 °C. 11.-15. september Pretežno jasno do pretežno oblačno, suho Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo v naši bližini več jeder hladnega in vlažnega zraka, ki so s svojo oblačnostjo vplivala na vreme pri nas. Zadnji dan je območje visokega zračnega pritiska oslabelo. Obsežno ciklonsko območje je bilo nad severno polovico Evrope, hladna fronta se je od severa bližala Alpam (slike 7-9). Nad nami je zapihal jugozahodni veter. Oblačnost se je spreminjala. Občasno je bil pretežno jasno, občasno pa ponekod tudi povsem oblačno. Najbolj oblačno je bilo 12. septembra zjutraj in dopoldne v vzhodni Sloveniji ter dan pozneje občasno v večjem delu Slovenije. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je prve tri dni pihala šibka burja. Zadnji dan je zapihal jugozahodni veter. 14. in 15. septembra je bilo razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27 °C. 16.-19. september Oblačno z obilnimi padavinami, deloma nevihtami, poplave Nad severno Evropo je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad severni del srednje Evrope. Hladna fronta se je od severozahoda počasi približevala Alpam. V višinah je bilo na omenjenem območju obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Istočasno je zahodno od Pirenejskega polotoka nastalo plitvo ciklonsko območje z manjšim jedrom hladnega in vlažnega zraka, ki se je pomikalo proti Pirenejskemu polotoku. 16. septembra je oblačnost hladne fronte dosegla Slovenijo. Drugo ciklonsko območje se je iznad Pirenejskega polotoka 17. septembra pomikalo proti zahodnemu Sredozemlju. Počasi se je nad nami in tudi našimi sosednjimi pokrajinami vzpostavljala stacionarna frontalna cona (slike 10-12). Od severa je v nižjih plasteh ozračja proti nam prodiral hladen zrak, na sprednji strani sredozemskega ciklona pa je proti Alpam narival topel in z vlago nasičen zrak. Nad nami se je že 16. septembra krepil jugozahodni veter. Dan pozneje je v nižjih plasteh ozračja od severovzhoda počasi začel prodirati hladnejši zrak. Veter v nižjih plasteh se je obrnil na severovzhodno do jugovzhodno smer, le v jugozahodni Sloveniji je v noči na 18. september in nato čez dan v nižjih plasteh še pihal veter z juga, v noči na 19. september pa je tudi tam zapihal severovzhodnik - burja. V višjih plasteh ozračja (nad okoli 2500 m) je ves čas pihal jugozahodni veter. 18. septembra se je območje nizkega zračnega pritiska nad severno Evropo že nekoliko izpolnilo, svoje lege pa bistveno ni spremenilo. Plitev sredozemski ciklon pa je ta dan na svoji poti proti vzhodu dosegel severno Sredozemlje (slike 13-15). V noči na 19. september se je južno od nas pomikal proti srednjemu Jadranu in s seboj »potegnil« tudi vremensko fronto. Čez dan je Slovenijo prešla še os višinske doline, veter v višinah se je obrnil na severozahodno smer. 16. septembra se je pooblačilo. Ponekod v severni in osrednji Sloveniji je občasno že deževalo. Ob morju je pihal jugo. V noči na 17. september se je dež razširil nad vso Slovenijo. Tudi čez dan je bilo oblačno s padavinami, največ dežja je padlo v zahodni in osrednji Sloveniji. Na Primorskem je še pihal jugozahodni do južni veter, drugod je že zapihal veter vzhodnih smeri. V noči na 18. september se je dež še okrepil, v zahodni polovici Slovenije so bile tudi krajevne nevihte. Tudi čez dan je bilo 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja oblačno in deževno, čeprav se je intenziteta padavin nekoliko zmanjšala. Predvsem v severovzhodni Sloveniji je dež tudi za krajši čas ponehal. Popoldne in zvečer se je dež na zahodu spet okrepil, na Primorskem so bile zvečer nevihte. V noči na 19. september je povsod deževalo, padavine so bile najbolj obilne v jugozahodni Sloveniji. Od jutra je dež slabel in od severozahoda ponehal, najpozneje sredi dneva v jugovzhodni Sloveniji. Od severozahoda se je pričelo jasniti. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja. Obširno poročilo z množico podatkov je dostopno na spletnem naslovu: http://www.meteo.si/met/sl/climate/natural-hazards/ 20.-23. september Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan pričelo slabeti. V višinah je pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in del dopoldneva je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 21 do 26 °C. 24.-26. september Pretežno oblačno s pogostimi padavinami Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad osrednjim Sredozemljem. Zadnji dan obdobja se je ciklonsko območje pomaknilo nad Balkan. V višinah se je dolina s hladnim zrakom od severa spustila v zahodno Sredozemlje (slike 16-18). Njen južni del se je odcepil v obsežno samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami so pihali jugozahodni do jugovzhodni vetrovi. Prvi dan se je po delno jasnem in po nekaterih nižinah meglenem jutru pooblačilo. Popoldne so bile v zahodni in severni Sloveniji že krajevne padavine, ob morju tudi nevihte. 25. septembra je bilo oblačno, dež se je do jutra razširil nad večji del Slovenije. Na Primorskem je dež prehodno ponehal in tam se je ponekod delno razjasnilo. V vzhodni Sloveniji je zapihal severni veter. Zadnji dan obdobja je bilo oblačno z občasnimi padavinami, suho vreme je bilo na zahodu Gorenjske. Proti večeru se je na Primorskem delno razjasnilo, tam je pihala burja. Razmeroma hladno je bilo, drugi in tretji dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 15, na Primorskem do 21 °C. 27.-30. september Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine Na vreme v naših krajih je vplival hladen in vlažen zrak v višinah. Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, vmes pa so bila tudi krajša sončna obdobja. Povprečne dnevne temperature so bile letnemu času primerne. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 9. 2010 Slika 2. Satelitska slika 4. 9. 2010 ob 14. uri ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on September 4L", 12 GMT 2010 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 9. 2010 ob 14. uri Figure 3. 12 GMT Figure 2. Satellite image on September 4th, 2010 at Figure 3. 500 mb topography on September 4th, 2010 at ) \ gj- / ^ N Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 9. 2010 Slika 5. Satelitska slika 8. 9. 2010 ob 14. uri ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on September 8l", 12 GMT 2010 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 9. 2010 ob 14. uri Figure 6. 12 GMT Figure 5. Satellite image on September 8th, 2010 at Figure 6. 500 mb topography on September 8th, 2010 at 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15. 9. Slika 8. Satelitska slika 15. 9. 2010 ob 14. uri 2010 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on September 15th 2010 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on September 15 , 2010 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 9. 2010 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on September 15th, 2010 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 9. Slika 11. Satelitska slika 17. 9. 2010 ob 14. uri 2010 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on September 17th 2010 at 12 GMT Figure 11. Satellite image on September 17 , 2010 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 9. 2010 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on September 17th, 2010 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 9. 2010 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on September 18th, 2010 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 18. 9. 2010 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on September 18th, 2010 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 18. 9. 2010 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on September 18th, 2010 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 9. 2010 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on September 25th, 2010 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 25. 9. 2010 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on September 25th, 2010 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 25. 9. 2010 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on September 25th, 2010 at 12 GMT 31 Izjemne padavine od 16. do 19. septembra 2010 Extreme precipitation on 16-19 September 2010 Gregor Vertačnik, Janez Markošek Boris Pavčič, Mojca Dolinar V sredini septembra so Slovenijo po dolgotrajnih in rekordno obilnih padavinah prizadele katastrofalne poplave. V primerjavi z dogodkom pred tremi leti je bila tokrat glavnina padavin na Črnovrški planoti nad Idrijo, kjer je padlo prek 500 mm dežja v 48 urah. Tokrat je nenavadno obilno deževje zajelo dobršen del države, večina dežja je padla v dveh valovih - čez dan in v noči s petka 17. septembra na soboto 18. septembra in naslednjo noč. Poleg hudourniških so sledile tudi obsežne poplave v kotlinah in v kraškem svetu. Vremenska situacija Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad severni del srednje Evrope. Hladna fronta se je od severozahoda počasi približevala Alpam. Nad našimi kraji je zapihal jugozahodnik, ki se je naslednji dan okrepil. Oblačnost hladne fronte je 16. septembra dosegla Slovenijo, sekundarno ciklonsko območje nad Pirenejskim polotokom se je nekoliko poglobilo in se v petek 17. septembra pomikalo proti severni Italiji. Počasi se je nad nami in sosednjimi pokrajinami vzpostavilo nepremično frontalno območje - od severa je v nižjih plasteh ozračja proti Sloveniji začel dotekati hladen, v višinah pa je pritekal topel in z vlago nasičen zrak. Veter v nižjih plasteh ozračja se je obračal na severovzhodno do jugovzhodno smer, najkasneje na Primorskem. V višjih plasteh ozračja, nad okoli 2500 m, je ves čas pihal jugozahodni veter. Plitev sredozemski ciklon je na svoji poti proti vzhodu dosegel severno Sredozemlje in se v noči na 19. september južno od nas pomikal proti srednjemu Jadranu ter s seboj »potegnil« tudi vremensko fronto. Razvoj vremena Dne 16. septembra je ponekod v severni in osrednji Sloveniji že občasno deževalo, a je do večera padlo kvečjemu nekaj milimetrov dežja. Ob morju je pihal jugo. V noči na 17. september se je dež okrepil in razširil nad vso Slovenijo. Tudi v petek čez dan je bilo oblačno s padavinami, največ dežja je padlo v zahodni in osrednji Sloveniji. Na Primorskem je še pihal jugozahodni do južni veter, drugod je že zapihal veter vzhodnih smeri. V noči na 18. september se je dež še okrepil, v zahodni polovici Slovenije so bile tudi krajevne nevihte. V soboto čez dan se je nadaljevalo oblačno in deževno vreme, čeravno se je intenziteta padavin nekoliko zmanjšala. Zlasti v severovzhodni Sloveniji je dež za krajši čas ponehal. Popoldne in zvečer se je dež na zahodu spet okrepil, na Primorskem so bile zvečer nevihte. V noči na 19. september je povsod deževalo, najmočneje v jugozahodni Sloveniji. Od nedeljskega jutra dalje je dež slabel in od severozahoda ponehal, najpozneje sredi dneva v jugovzhodni Sloveniji. Od severozahoda se je pričelo jasniti. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Radarska slika padavin 17. septembra 2010 ob 11.40, 18. septembra ob 2.30 in 19. septembra ob 2.00 po poletnem času (od leve proti desni) Figure 1. Radar image of precipitation intensity at 11:40 on 17th September, 2010, at 2:30 on 18th September and at 2:00 on 19th September, respectively (from left to right) Višina padavin in primerjava s preteklimi dogodki Največ padavin je od četrtka popoldne oz. zvečer do nedelje zjutraj padlo na območju Črnovrške planote med Ajdovščino in Idrijo, prek 500 mm. V osrednji in zahodni Sloveniji je padavinska vsota večinoma presegla 200 mm. Zlasti na Primorskem so se pojavljali močnejši nalivi z veliko vsoto padavin v kratkem času. Izjemno obilne padavine so bile posledica narivanja vlažne in nestabilne zračne mase na hribovske in gorske pregrade zahodne Slovenije, vetrovnega striženja in same dolgotrajnosti vremenske situacije. V dobi meteoroloških meritev na ozemlju Slovenije smo nekajkrat vsaj lokalno zabeležili podobno izdatne padavinske dogodke, npr. v decembru 2009, septembru 2007, januarju 1979, septembru 1933 in septembru 1926. A tokrat je bil obseg območja obilnih padavin nenavadno velik. Tako je v 48 urah, od petka do nedelje zjutraj, na ravni države v povprečju padlo 170-180 mm padavin, kar je največja količina v takšnem časovnem obdobju v zadnjih 60 letih. Številne postaje so dosegle ali presegle 100-letno povratno dobo za dvodnevno vsoto padavin (preglednica 1), zlasti v južni, osrednji in zahodni Sloveniji. V primerjavi s poplavami ob koncu septembra 1926 so bili nalivi tokrat večinoma manj izraziti. Takrat se je težišče padavin z močnimi nalivi raztezalo v pasu od Krasa do Polhograjskih dolomitov, dnevna višina padavin je v Godnjah na Krasu znašala 214 mm, na Sv. Katarini 272 mm, na Trati (Gorenja vas) 300 mm in v Lučinah 341 mm. Ponekod je v nekaj urah padlo okoli 200 mm dežja. Poplave leta 1933 so bile obsežnejše in padavine so bile časovno in prostorsko bolj enakomerno porazdeljene kot l. 1926. Katastrofalne poplave leta 1990 so bile deloma posledica sicer zelo visoke, a le redko kje rekordne količine padavin in deloma predhodno razmočenih tal. Zelo hude poplave septembra 2007 so sledile močnim in številnim nalivom zlasti v severni polovici Slovenije. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Padavina (mmf liO ]] IJC- 14D I | HO -100 | ICQ ■ inr M~| S»-320 | ao ■ lic . Kc ^■l »O-JtH -.asa .'90-420 ps ■ :jc Slika 2. Karta višine padavin na podlagi meritev klasičnih in samodejnih meteoroloških postaj od 8. ure 16. septembra do 8. ure 20. septembra 2010 Figure 2. Map of precipitation amount based on rain-gauge measurements at classical and automatic meteorological stations from 16th September at 8:00 to 20th September at 8:00 Preglednica 1. Dvodnevna vsota padavin (mm), od 8. ure 17. septembra do 8. ure 19. septembra 2010, z oceno povratne dobe (leta) na izbranih meteoroloških postajah. Nove rekordne vrednosti so označene z rdečo Table 1. Precipitation sum (mm) from 17th September at 8:00 through 19th September at 8:00 with an estimation of the return period (years) at selected meteorological stations. Record-breaking values are red coloured Postaja Dvodnevna vsota (mm) Povratna doba (leto) Prejšnji rekord (mm) Datum Otlica 498 >100 265 13. 6. 1982 Hotedršica 279 >100 229 12. 12. 2008 Ajdovščina 271 >100 265 28. 9. 1926 Ljubljana Bežigrad 227 >100 200 28. 9. 1926 Dobrnič 201 >100 116 27. 11. 2005 Celje 183 >100 162 23. 9. 1933 Zgornje Loke pri Blagovici 220 >100 186 28. 9. 1926 Laško 186 >100 160 24. 9. 1933 Topol pri Medvodah 259 100 326 28. 9. 1926 Postojna 228 100 253 28. 9. 1926 Kočevje 191 100 182 1. 8. 1941 Novo mesto 148 100 125 29. 9. 1989 Škofja Loka 213 100 231 28. 9. 1926 Godnje 252 100 384 28. 9. 1926 Logatec 267 100 243 16. 8. 1963 Zalošče 246 100 191 19. 10. 1961 Letališče Portorož 152 25 147 23. 9. 1996 Letališče ER Maribor 103 10 141 5. 8. 2009 Murska Sobota 72 5 138 15. 7. 1972 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bežigrad 0 16. 16:00 17. 04:00 17. 16:00 18. 04:00 datum in čas (SEPČ) 18. 16:00 19. 04:00 Letališče Portorož 16. 16:00 17. 04:00 17. 16:00 18. 04:00 datum in čas (SEPČ) 18. 16:00 19. 04:00 160 140 120 m) 100 £ a 80 avit 60 40 20 0 Novo mesto > ra T3 S. 3 01 £ = 2 0 16. 16:00 17. 04:00 17. 16:00 18. 04:00 datum in čas (SEPČ) 18. 16:00 19. 04:00 160 140 120 100 I a 80 vti ™ 60 um u 40 20 0 Slika 3. Potek polurne (modri stolpci) in kumulativne (rdeča črta) višine padavin na treh meteoroloških postajah od popoldneva 16. septembra do dopoldneva 19. septembra 2010 Figure 3. Half-hour precipitation amount (blue bars) and accumulation (red line) at some meteorological stations from the afternoon of 16t September through the morning of 19th September 2010 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Dnevna višina padavin (mm), izmerjena v dneh od 17. septembra do 20 septembra 2010 na nekaterih meteoroloških postajah Table 2. Daily precipitation amount (mm) measured from 17th September through 20th September at some meteorological stations Merilna postaja 17. sept. 18. sept. 19. sept. 20. sept. Vsota Otlica (nad Ajdovščino) 41 326 172 1 539 Topol pri Medvodah 60 158 101 0 320 Mrzla Rupa (nad Idrijo) 49 130 131 1 311 Hotedršica 28 143 136 0 307 Ajdovščina 23 163 108 0 294 Ljubljana Bežigrad 44 140 87 1 271 Postojna 6 95 132 1 235 Bovec 77 138 19 0 234 Dobrnič 16 102 99 16 233 Nova Gorica 72 61 93 0 225 Celje 36 118 65 1 220 Kredarica 51 125 41 1 218 Kočevje 16 110 82 1 209 Letališče Portorož 3 23 129 1 155 Novo mesto 5 66 82 2 155 Letališče ER Maribor 30 65 38 1 134 Murska Sobota 19 41 31 1 91 Viri 1. Meteorološki arhiv ARSO, Urad za meteorologijo 2. Radarski arhiv ARSO, Urad za meteorologijo 3. ARSO, oddelek za klimatolgijo, 2007. Povratne dobe za ekstremne padavine po Gumbelovi metodi. Ljubljana, ARSO, 66 str. 4. Dnevno informativni bilteni od 17. 9. do 20. 9. 2007, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. SUMMARY Record-breaking rainfall event in the middle of September 2010 was followed by catastrophic floods in many parts of Slovenia. Unstable and humid air-mass impinging on mountain ridges of western Slovenia and vertical wind sheer combined resulted in extreme precipitation sum in many places. The highest values were measured at Črni vrh plateau near Idrija with a two-day sum of more than 500 mm. Estimated average rainfall sum across the state amounted to 170-180 mm in 48 hours making it the most severe precipitation case in the last six decades. Two-day amount exceeded 100-year return period at many stations. 36 Meteorološka postaja Mokronog Meteorological station Mokronog Mateja Nadbath V občini Mokronog-Trebelno je padavinska meteorološka postaja v Mokronogu. Z meteorološkimi meritvami so začeli že julija 1895, v času Avstro-Ogrske, ko so kraj poimenovali NassenfuB. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja, ARSO in Interaktivni atlas Slovenije1 ) Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja, ARSO; Interaktivni atlas Slovenije1) Meteorološka postaja je na vhodnem obrobju Mokronoga, na nadmorski višini 269 m. Ombrometer je postavljen v ograjenem vrtu opazovalke, ob cesti, ki vodi iz Mokronoga v Gorenje Laknice. V Mokronogu je z meteorološkimi opazovanji in meritvami začel Jožef Sirk julija 1895; delo meteorološkega opazovalca je končal maja 1902. Julija 1902 je z opazovanji in meritvami nadaljeval Peter Strel in s koncem aprila 1909 končal z delom na meteorološki postaji. Meteorološko postajo smo v Mokronogu ponovno postavili junija 1925, na njej je opazovanja in meritve vršil Pavel Herbst vse do konca aprila 1936. Aprila 1936 je z delom meteorološke opazovalke začela Marija Kuhar (Bizjak) in ga opravljala do julija 1943. Po drugi svetovni vojni, decembra 1946, je nadaljevala z delom na meteorološki postaji vse do januarja 1977. Nikolaja Zajc je postala prostovoljna meteorološka opazovalka januarja 1977, meteorološke meritve in opazovanja pa opravlja še danes. 1 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Po zaslugi vestnih in vztrajnih opazovalk Nikolaje Zajc in Marije Kuhar imamo z meteorološke postaje Mokronog po decembru 1946 popoln niz meteoroloških podatkov. Pred tem je niz prekinjen v času od julija 1946 do decembra 1943 in od aprila 1925 do junija 1909. Meteorološka postaja v Mokronogu je bila ustanovljena kot »ombrometrična« ali padavinska; danes na njej enkrat dnevno, ob 7. uri zjutraj (ob 8. uri po poletnem času), merimo višino padavin in višino snežne odeje ter novozapadlega snega; ob izredno močnih padavinah merimo tudi pogosteje. Preko celega dne opazujemo pomembnejše atmosferske pojave: meglo, slano, roso itn. ter čas začetka in konca vseh vrst padavin ter važnejših atmosferskih pojavov. V času od julija 1952 do marca 1961 je bila postaja klimatološka, merili smo tudi temperaturo zraka in opazovali oblačnost ter jakost in smer vetra. Slika 2. Opazovalni prostor v Mokronogu, slikan septembra 1955 (levo) in spomladi 1978 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Mokronog, photo taken in 1955 (left) and in 1978 (archive of ARSO) V Mokronogu in bližnji okolici pade letno 1139 mm padavin2 v povprečju referenčnega obdobja 1961-1990, 1131 mm je letno povprečje v obdobju 1971-2000, 1140 mm pa v zadnjih 19 letih (19912009). Leta 2009 je padlo 1048 mm padavin (slika 3). 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1947-2009 ter referenčno povprečje (1961-1990, zelena črta) Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1947-2009 and mean reference value (1961-1990, green line) Najbolj namočen letni čas v referenčnem obdobju (1961-1990) je poletje, s povprečjem 367 mm padavin; pozimi pade navadno najmanj padavin, povprečje referenčnega obdobja za zimo je 195 mm V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi. 38 5353534890535353234823235323535353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja (slika 4, črni stolpci). V obdobju 1971-2000 je poletje še vedno najbolj namočen letni čas in zima najbolj sušen, vendar je že opazno povišanje padavin jeseni in njihovo zmanjšanje poleti. V obdobju 1991-2009 pa se višini poletnih in jesenskih padavin že skoraj izenačita, obdobno povprečje za poletje je 349 in za jesen 345 mm (slika 4, svetlo modri stolpci). Zima 2009/2010 je bila v Mokronogu nadpovprečno namočena, padlo je 322 mm padavin, kar je 165 % pripadajočega referenčnega povprečja. V ostalih dveh letnih časih leta 2010 je padlo manj padavin, spomladi 91 % in poleti 88 % referen-čnega povprečja (slika 4). Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih3 po obdobjih ter leta 2010 (zima 2009/10) Figure 4. Mean seasonal3 precipitation per periods and in 2010 (Winter 2009/10) Od mesecev v letu pade v referenčnem obdobju 1961-1990 povprečno najmanj padavin februarja (57 mm), največ pa junija (136 mm; slika 5). V zadnjih devetnajstih letih (1991-2009) je postal najbolj sušen mesec januar s povprečjem 50 mm, najbolj namočen pa oktober s povprečjem 128 mm padavin. Leta 2010 so bili januar, februar, maj in september nadpovprečno namočeni meseci, ostalih pet mesecev pa podpovprečno v primerjavi z referenčnim povprečjem (slika 5). Največje odstopanje od referenčnega povprečja je bilo februarja, kar 338 %, največ padavin pa smo namerili septembra, 257 mm. Nameijena višina padavin je najvišja septembrska v obdobju 1947-2010 (slika 6). Pred tem je bila najvišja septembrska višina 233 mm, izmerjena pa je bila leta 2001. Najmanj padavin od devetih mesecev leta 2010 je padlo julija, 55 mm, kar je 49 % referenčnega povprečja (slika 5). J F M A M J J ASOND mesec / Month Slika 5. Mesečno povprečje padavin po obdobjih in mesečna višina padavin v prvih devetih mesecih leta 2010 Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in months from January to September 2010 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1961-1990 1971-2000 zima pomlad poletje jesen Winter Spring Summer Autumn 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na postaji Mokronog je bila najvišja dnevna višina padavin v obdobju 1947-september 2010 izmerjena 19. septembra 2010, 96 mm (slika 7). V omenjenem obdobju smo 50 mm in več padavin v enem dnevu izmerili še 65-krat; dnevne višine padavin 100 mm ali več v Mokronogu še nismo izmerili. 250 c^c^c^c^c^c^c^c^oo mesec / Month Slika 6. Septembrska višina padavin (stolpci) in petletno Slika 7. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1947-2010 ter v obdobju 1947-september 2010 referenčno povprečje (1961-1990, zelena črta) Figure 7. Maximum daily precipitation in 1947- Figure 6. Precipitation (columns) in September and five- September 2010 year moving average (curve) in 1947-2010 and mean reference value (1961-1990, green line) V Mokronogu je v povprečju referenčnega obdobja 52 dni na leto s snežno odejo, 43 takšnih dni je letno povprečje za obdobje 1971-2000 in 42 dni je povprečje za obdobje 1991-2009. Leta 2009 je bilo zabeleženih 35 dni s snežno odejo (slika 8), v prvi polovici leta 2010 pa je bilo takšnih dni že 59. 120 Slika 8. Letno število dni s snežno odejo4 (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1947-2009 Figure 8. Annual snow cover duration4 (curve) and maximum snow cover depth (columns) in 1947-2009 Najpogosteje zapade prvi sneg novembra, v obdobju 1947-2009 je osemkrat zapadel že oktobra, 4 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja nazadnje oktobra 2003, ko je bila sveža snežna odeja debela 3 cm. V omenjenem obdobju je sneg maja zapadel petkrat, najdebelejša novozapadla majska snežna odeja je bila leta 1957, znašala je 16 cm. Bolj pogosto pa je zadnji mesec s snegom april, nazadnje je bil v Mokronogu sneg v aprilu leta 2006. Septembra v Mokronogu do sedaj (1947-2010) nismo zabeležili snežne odeje. Ljubljana 140 271 425 Kredarica 125 218 387 i i Bilje 104 171 H 367 1 Brnik 90 187 311 Novo mesto 82 155 274 Mokronog 96 172 ^ Portorož 129 155 249 Šmartno pri Sl. Gradcu 79 ■ 141 242 Malkovec 93 | 165 242 Cerklje 73 139 230 Rateče 82 ■ 129 202 Murska Sobota 41 91 140 Maribor 41 66 ^^ 135 1 0 30 60 90 120 150 180 210 240 270 300 330 360 390 420 450 mm Slika 9. Višina padavin v septembru 2010: najvišja dnevna višina padavin (svetlo lila paličica), vsota padavin 17.-21. 9. (svetlo modra) in skupna višina padavin v mesecu na izbranih meteoroloških postajah in v Mokronogu Figure 9. Precipitation in September 2010: maximum daily precipitation (lilac bar), precipitation in the period 17-21 September (light blue bar) and monthly precipitation on chosen meteorological stations and in Mokronog Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških parametrov v obdobju 1947-september 2010 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in 1947-September 2010 Največ Leto / Datum Najmanj Minimu m Leto / Datum Maximum Year / Date Year / Date Letna višina padavin (mm) 1501 1948 798 1949 Annual precipitation (mm) Mesečna višina padavin (mm) 302 oktober 1992 0 januar 1964 Monthly precipitation (mm) oktober 1965 Dnevna višina padavin (mm) Daily precipitation (mm) 96 19. september 2010 0 — Najvišja višina snežne odeje (cm) Maximum snow cover depth (cm) 95 8. marec 1955 3 1975: 20. februar, 30. marec, 15. december Najvišja višina novozapadlega snega (cm) 36 21. december 1994 0 Maximum depth of fresh snow (cm) Letno število dni s snežno odejo 107 1969 5 1975 Annual number of days with snow cover SUMMARY Meteorological station Mokronog is located at elevation of 269 m, in the eastern part of Slovenia. It was established in 1895. Since that year, precipitation, snow cover and fresh snow have been measured and meteorological phenomena have been observed; in period from July 1952 till March 1961 air temperature was measured and cloudiness and wind direction and intensity were observed. Nikolaja Zajc has been meteorological observer on station since January 1977. 41 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust Začetek meteorološke jeseni je bil deževen in oblačen z redkimi obdobji lepega vremena. Že v prvi dekadi septembra je obilno deževalo, predvsem na zahodu države. Na Goriškem je padlo čez 100 mm, v osrednji Sloveniji nad 80 mm, na Koprskem, Notranjskem in Gorenjskem malo nad 50 mm dežja. Manj dežja, le okrog 30 mm, je padlo na Obali, na Celjskem in Dolenjskem ter v Podravju. Najmanj dežja, le okrog 15 mm, so namerili v Beli krajini in v severovzhodni Sloveniji. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, september 2010 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2010 Postaja I .dekada I . dekada II I. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov max. S Portorož - letališče 3,5 4,7 35 3,4 5,0 34 2,6 3,7 26 3,2 5,0 95 Bilje 2,9 4,6 29 2,8 3,7 28 2,1 4,1 21 2,6 4,6 78 Godnje 2,1 3,0 21 2,1 3,1 21 1,5 2,0 15 1,9 3,1 57 Vojsko 1,7 2,2 17 1,7 2,4 17 1,3 2,1 13 1,6 2,4 47 Rateče - Planica 1,7 2,6 17 1,8 2,7 18 1,4 2,2 14 1,6 2,7 49 Planina pod Golico 1,7 2,7 17 1,8 2,2 18 1,4 2,1 14 1,6 2,7 49 Bohinjska Cešnjica 1,7 2,6 17 1,8 2,5 18 1,3 1,8 13 1,6 2,6 48 Lesce 1,8 2,7 18 1,8 2,7 18 1,5 2,1 15 1,7 2,7 51 Brnik - letališče 1,9 3,4 19 1,7 2,5 17 1,4 1,9 14 1,7 3,4 50 Preddvor 1,9 3,4 19 1,8 2,6 18 1,6 2,6 16 1,8 3,4 53 Topol pri Medvodah 1,9 3,3 19 1,8 2,5 18 1,4 2,2 14 1,7 3,3 50 Ljubljana 2,2 3,3 22 2,0 3,2 20 1,6 2,1 16 1,9 3,3 58 Nova vas - Bloke 1,7 2,3 17 1,7 2,4 17 1,4 2,0 14 1,6 2,4 48 Babno polje 1,8 2,7 18 1,9 2,6 19 1,4 1,9 14 1,7 2,7 51 Postojna 2,3 3,4 23 2,3 3,7 23 1,7 2,9 17 2,1 3,7 63 Kočevje 1,9 2,6 19 1,6 2,0 16 1,5 2,0 15 1,7 2,6 50 Sevno 1,9 2,9 19 1,8 2,4 18 1,4 2,3 14 1,7 2,9 51 Novo mesto 1,9 3,0 19 1,8 2,8 18 1,5 2,2 15 1,7 3,0 53 Malkovec 1,9 3,2 19 1,7 2,3 17 1,5 2,3 15 1,7 3,2 51 Bizeljsko 2,1 3,7 21 2,0 3,1 20 1,6 2,1 16 1,9 3,7 56 Dobliče - Črnomelj 1,8 2,8 18 1,7 2,2 17 1,4 2,1 14 1,6 2,8 48 Metlika 2,0 2,7 16 1,6 2,3 16 1,6 2,1 16 1,7 2,7 32 Šmartno 2,1 4,0 21 2,0 2,8 20 1,5 2,3 15 1,9 4,0 56 Celje 2,1 3,8 21 2,1 3,3 21 1,7 2,2 17 2,0 3,8 58 Slovenske Konjice 3,0 4,0 9 1,9 2,6 17 1,7 2,4 17 2,2 4,0 26 Maribor - letališče 1,9 4,3 19 1,9 3,0 19 1,6 2,3 16 1,8 4,3 55 Starše 1,8 3,1 18 1,8 2,4 18 1,5 2,0 15 1,7 3,1 50 Polički vrh 1,7 2,7 17 1,6 2,1 16 1,5 2,2 15 1,6 2,7 48 Ivanjkovci 1,7 2,4 17 1,5 1,8 15 1,3 1,9 13 1,5 2,4 45 Murska Sobota 2,0 4,0 20 2,0 3,2 20 1,6 2,2 16 1,9 4,0 56 Veliki Dolenci 2,2 4,1 22 2,0 2,8 20 1,8 2,6 18 2,0 4,1 59 V prvi dekadi septembra je bilo sprva precej hladno, nato se je otoplilo. Najnižje jutranje temperature zraka so se ob koncu dekade še povzpele nad 10 °C, najvišje dnevne nekoliko nad 20 °C, na Primorskem do 25 °C. Tudi v drugi in tretji dekadi septembra je bilo več hladnih obdobij s podpovprečnimi temperaturami zraka. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila za slabo stopinjo pod povprečjem. Na Obali in na Goriškem je bila med 16 in 18 °C, v osrednji in severovzhodni 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Sloveniji med 14 in 15 °C, v izpostavljenih in hribovitih predelih okoli 11 °C. V takih vremenskih razmerah je bila tudi akumulirana mesečna efektivna temperatura zraka pod povprečjem (preglednica 2). Slika 1. Potek vodne bilance v Biljah od aprila do konca septembra 2010 (modra črta - vsota padavin, rumena črta - vsota ETP, zelena površina - pozitivna bilanca, rumena površina - negativna bilanca) Figure 1. Course of water balance in Bilje in the period from April to September 2010 (blue line - cumulative precipitation, yellow line - ETP, green area - positive balance, yellow area - negative balance) Slika 2. Potek vodne bilance v Murski Soboti od aprila do konca septembra 2010 (modra črta - vsota padavin, Figure 2. Course of water balance in Murska Sobota in the period from April to September 2010 (blue line -cumulative precipitation, yellow line - ETP, yellow area - negative balance) 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2010 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2010 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 19,4 19,8 28,7 26,2 12,0 13,5 18,6 18,8 25,3 24,3 11,0 12,0 15,9 16,4 21,8 21,4 10,8 11,9 18,0 18,3 Bilje 19,3 19,5 30,5 28,0 12,9 13,8 19,1 19,0 31,1 28,8 10,6 11,5 17,1 17,2 26,0 25,0 10,5 11,5 18,5 18,6 Lesce 15,6 15,6 26,3 24,0 9,8 10,6 15,6 15,6 26,2 23,8 10,3 11,3 13,8 14,1 21,5 20,2 8,0 9,1 15,0 15,1 Slovenj Gradec 15,6 15,5 26,3 23,8 8,8 8,9 15,6 15,7 26,2 24,3 11,0 11,1 1 4,4 14,2 24,6 22,2 9,8 9,6 15,2 15,1 Ljubljana 16,4 16,6 25,3 24,0 11,1 12,0 16,6 16,7 26,4 24,0 11,2 11,8 15,3 15,4 25,1 22,2 11,2 11,9 16,1 16,2 Novo mesto 16,7 16,7 24,5 23,4 12,0 12,4 16,6 16,5 24,1 22,8 11,9 12,1 15,4 15,4 23,7 21,8 10,4 10,7 16,2 16,2 Celje 1 5,9 16,0 25,2 21,7 11,2 12,0 16,0 16,1 27,0 23,2 10,4 11,4 1 4,8 14,8 24,8 21,7 10,2 11,2 15,6 15,6 Maribor-letališče 1 4,7 14,8 21,5 19,9 10,0 11,2 15,7 15,8 23,8 21,6 9,1 10,2 1 4,0 14,1 21,8 19,7 9,4 9,6 14,8 14,9 Murska Sobota 14,9 15,2 21,4 20,6 11,2 11,2 17,0 15,7 24,0 23,0 12,4 9,4 * 14,3 * 20,6 * 9,3 * 15,1 LEGENDA: Tz2 - povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 - povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * - ni podatka 10.. 25- O 0 « 1 £ |20-£ I 1S' Vi. • 25- ^20-£ £.15-= i 10- Tz2 max - maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max - maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min - minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min - minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) _ 25 - 2C:' O 0 ■»—• B t 1 a I 10- tal(5crn) iriaif. ■ Tial(5crn) min Portorož "tal(5cm) H BT!al(5cm) min Ljubljana tal(5cm) max. HT!al(5cm) min Murska Sobota Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, september 2010 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, September 2010 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2010 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2010 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 186 180 158 524 -48 136 1 30 108 374 -48 86 80 58 224 -48 3962 2707 1663 Bilje 172 173 155 500 -5 122 1 23 105 350 -5 72 73 55 200 -5 3790 2582 1569 Postojna 135 1 40 124 399 -12 85 90 74 249 -12 35 40 24 99 -17 3012 1946 1031 Kočevje 126 128 115 369 -45 76 78 65 21 9 -45 27 30 15 72 -48 2913 1874 978 Rateče 112 114 102 328 -15 62 64 52 178 -16 14 16 7 38 -26 2550 1574 762 Lesce 136 1 40 121 398 -15 86 90 71 248 -15 36 40 21 98 -20 3037 2000 1093 Slovenj Gradec 130 135 121 386 -20 80 85 71 236 -20 30 35 21 86 -28 3025 1986 1076 Brnik 136 1 41 125 402 -19 86 91 75 252 -19 36 41 25 102 -24 3108 2072 1158 Ljubljana 148 154 139 441 -24 98 1 04 89 291 -24 48 54 39 1 41 -25 3474 2384 1415 Sevno 131 139 124 394 -48 81 89 74 244 -48 32 40 24 95 -51 3112 2039 1107 Novo mesto 144 1 48 130 422 -24 94 98 80 272 -24 44 48 30 122 -27 3391 2314 1347 Črnomelj 146 155 132 433 -36 96 1 05 82 283 -36 46 55 32 133 -37 3463 2394 1424 Bizeljsko 151 152 134 437 -22 101 1 02 84 287 -22 51 52 34 137 -24 3458 2377 1398 Celje 137 1 43 129 408 -30 87 93 79 258 -30 37 43 29 108 -33 3313 2245 1291 Starše 140 1 45 130 414 -37 90 95 80 264 -37 40 45 30 114 -39 3395 2316 1343 Maribor 140 1 48 132 419 -36 90 98 82 269 -36 40 48 32 119 -38 3445 2363 1392 Maribor-letališče 137 1 45 130 413 -43 87 95 80 263 -43 37 45 30 113 -45 3345 2270 1308 Murska Sobota 141 1 47 130 418 -23 91 97 80 268 -23 41 47 30 118 -25 3384 2308 1336 Veliki Dolenci 138 143 129 410 -36 88 93 79 260 -36 38 43 29 110 -39 3314 2236 1266 LEGENDA: I., II., III., M Vm - dekade in mesec - odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) - ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C ■ vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Od 1. januarja dalje je bila ob koncu septembra vsota akumulirane temperature še vedno nad povprečjem (Ljubljana 1961-2000, 3308 °C). V prvi dekadi septembra je ponekod še presenetila toča. Izhlapevanje je bilo nizko, v prvih dneh septembra je izhlapelo le od 1 do 2 mm vode na dan, na Primorskem 3 do 4 mm (preglednica 1). Tudi v drugi in tretji dekadi je bilo izhlapevanje nizko. V celem mesecu je skupaj izhlapelo okoli 50 mm vode, na Goriškem in na Obali od 70 do 100 mm. Mesečna bilanca vode je bila pozitivna. Padavine so večkratno presegle količino izhlapele vode. Voda je ponekod zastajala na površini tal. Tla so bila presežno namočena tudi na območjih, kjer ni bilo poplav. Ob koncu vegetacijskega obdobja je bila bilanca vode pozitivna v večjem delu države, razen v severovzhodni Sloveniji (za Bilje in Mursko Soboto na slikah 1 in 2). Vremenske razmere niso bile ugodne za zaključevanje vegetacijskega cikla kmetijskih rastlin. Zorenje grozdja je v septembru pogosto motil dež. Vinogradniki so bili marsikje primorani z redčenjem grozdov razbremeniti trse in na ta način prispevati k boljši kakovosti grozdja. V primorskem vinorodnem okolišu se je trgatev pričela ob koncu prve dekade septembra. V posavskem in podravskem vinorodnem okolju je v primerjavi s prejšnjim letom dozorevanje grozdja zaostajalo za 6 do 9 dni. Ob koncu septembra so lahko trgali le zgodnejše sorte. Zaradi pogostih padavin so pokale grozdne jagode, vinogradniki so poročali o močnem pojavu grozdne gnilobe. Po 16. septembru je Slovenijo zajelo večdnevno deževje. V zahodni in južni Sloveniji je padlo od 140 do 150 mm. Obilne so bile padavine v severozahodni in osrednji Sloveniji, kjer je skupaj padlo okrog 260 mm, na Celjskem pa 220 mm. Najmanj dežja je bilo v severovzhodni Sloveniji, 90 mm. Najbolj so narasle Soča s pritoki v Zgornjem Posočju, Sava Bohinjka s pritoki, Idrijca s pritoki, Vipava s pritoki, Gradaščica in Poljanska Sora, Dravinja s pritoki, Kolpa in Reka. Poplavile so zlasti Dravinja, Gradaščica, Poljanska Sora, Kolpa in Vipava. Povišala se je tudi gladina vode na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa. Poplavila je Ljubljanica na Ljubljanskem barju, bregove je prestopila tudi Krka. Po ocenah kmetijske svetovalne službe je poplavilo 18686 ha kmetijskih površin. Na mnogih so bili kmetijski pridelki tik pred spravilom. Mulj in blato sta na najbolj prizadetih območjih uničila rastline. Največ škode je bilo na območju Kmetijsko gozdarskih zavodov Ljubljana, Novo mesto, Nova Gorica in Ptuj. Najbolj prizadete kmetijske kulture so bile koruza, buče, travniki ter vrtnine na prostem in v plastenjakih. Stopnja poškodovanosti se je gibala med 20 in 100 odstotki. Na prizadetih območjih je poškodovalo tudi vinograde in v manjši meri tudi sadovnjake. Škoda na kmetijskih pridelkih je nastala predvsem zaradi onesnaženja, še posebno tam, kjer je bila poplavna voda pomešana s fekalijami. Veliko škodo so povzročile še plazine, grušč in mulj na obdelovalnih površinah. V gozdovih je poškodovalo okoli 486 km gozdnih cest (povprečna poškodovanost je bila kar 24-odstotna oziroma nastalo je za 1,12 mio € škode). Zemeljski usadi v gozdovih so prizadeli površino na 17 hektarjih, kjer je bilo treba posekati 1350 kubičnih metrov lesa. Velika škoda je nastala na poplavljenih območjih, kjer je voda prekrila posevke zelenjave. Ti so v skladu z dobro higiensko prakso in HACCP postali neprimerni za uživanje. Površinsko so največjo škodo utrpeli travniki, izpadla sta tretji odkos in jesenska paša. Poplavljene površine so utrpele škodo tudi zaradi nanosov erozije in onesnaženja pridelovalne zemlje. Pristojne službe so opozorile, da je zemeljsko blato lahko vir okužbe z listerijo, fekalno blato pa predstavlja nevarnost vira okužbe s fekalnimi mikroorganizmi. Kjer so se v poplavno vodo razlile vsebine gnojnih jam in greznic, so v tla in podtalnico vdrle prevelike količine dušika. Veterinarske službe so na nekaterih območjih opozorile tudi na povečano nevarnost okužbe z antraksom. Onesnažena poplavna voda je ogrozila tudi krmo, še zlasti tisto, ki je bila namenjena kravam molznicam. MKGP je pripravilo tehnološka navodila za kmetovalce za ravnanje s pridelki, ki so bili pod vodo, ter navodila za sanacijo hlevov in kmetijske opreme. Posebno ravnanje ob sanaciji razmer je bilo potrebno tudi v primerih onesnaženja tal s kurilnim oljem, ki je izteklo iz cistern. Sanacija teh obdelovalnih površin bo trajala več let in minilo bo kar nekaj časa, da se bodo naftni derivati v zemlji razgradili. Na Barju, kjer so v tla vdrla odpadna olja, bo potreben izkop onesnažene zemlje (Kmečki glas, 22. september 2010) . Velika škoda je nastala tudi v ribogojnicah. Na objektih je nastalo za 40.000 € škode in 164.450 € škode zaradi izgubljenih rib, ki so odplavale v vodotoke. Prizadete so ribogojnice na Rižani, v 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ajdovščini, ribniki v Dramljah in ribogojnici na Obrhu ter Dvoru na reki Krki (Kmečki glas, 22. september 2010). Kmetijska tla so bila marsikje vse do konca septembra presežno namočena, kar je oteževalo pripravo tal za jesensko setev ozimnih žit. Čeprav je bila temperatura tal primerna, med 14 in 17 °C (preglednica 2), so ob koncu septembra lahko posejali le nekaj površin z ozimnim ječmenom. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st April to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY Abundant rain in the period from September 16-19, caused landslides and floods in most parts of Slovenia. The exceptions were northeastern regions of Slovenia. More than 18,686 hectares of arable land were flooded. The crops were totally damaged due to mud and faecal pollution. The damage amounted to more than 1.2 million of Euros. Monthly soil water balance was positive as well as the vegetation water balance was positive with the exception of regions in the east and northeast of Slovenia Excessive soil water enabled land preparation for sowing of winter wheat causing sowing delay. Up to the end of September only sowing of winter barley was partially performed. 47 10. SREČANJE EMS / 8. EVROPSKA KONFERENCA O APLIKATIVNI KLIMATOLOGIJI 10TH EMS/8th ECAC Tanja Cegnar Letna konferenca Evropske meteorološke zveze (European Meteorological Society Annual Meeting) in Evropska konferenca o aplikacijah na področju podnebnih znanosti (European Conference on Applied Climatology - ECAC) sta letos potekali v Zürichu v konferenčnem centru ETH, od 13. do 17. septembra 2010. Udeležilo se ju je 630 meteorologov in drugih strokovnjakov s področja ozračja in okolja iz 44 držav. Po uradni statistiki je bilo na konferenci 5 Slovencev. K uspehu konference so bistveno prispevali domačini, saj jih je bilo na konferenci kar 119, sledilo pa jim je nemško zastopstvo s 101 udeležencem. Čeprav gre formalno za dve sočasni konferenci v istem konferenčnem centru, običajno govorimo kar o eni konferenci, saj se obe med seboj povsem prepletata, organizacija in izvedba pa potekata skupno. Uradni jezik konference je angleščina. Dogodek so soorganizirali Evropska meteorološka zveza, European Climate Support Network, Sweizerische Gesellschaft für Meteorologie, MeteoSwiss in Institute for Atmospheric and Climate Science ETH. Že od leta 2006 sem kot predstavnica Agencije RS za okolje članica organizacijskega odbora konferenc EMS, zadolžena sem za sklop sekcij pod naslovom Komunikacija in izobraževanje. Slika 1. Konferenčni center ETH (foto: T. Cegnar) Figure 1. Conference centre ETH (Photo: T. Cegnar) Tokratno konferenco je odlikovala izjemno dobra logistična podpora, prav tako pa smo bili udeleženci navdušeni nad izredno učinkovitim in uporabniku prijaznim javnim prometom v Zurichu. Z letošnjim motom »Podnebni izdelki visoke ločljivosti - pot k storitvam za podnebne spremembe« smo izpostavili naraščajočo potrebo po izboljšanih storitvah, ki nadgrajujejo že uveljavljene in splošno uporabljane napovedi ter sisteme opozarjanja. Gospodarski sektorji, kot so kmetijstvo, energetika, upravljanje z vodami, promet, zavarovalništvo in turizem, so zelo občutljivi na vremenske in podnebne ekstreme ter na predvidene spremembe. Samo tesnejše sodelovanje med razvijalci, ponudniki in uporabniki storitev bo zagotovilo, da bo podnebna informacija optimalno vključena v načrtovanje politike na vseh nivojih in v vseh razsežnostih. Konferenca je bila zasnovana kot platforma za oblikovalce politik, operativne izvajalce in raziskovalce. Omogočila naj bi izmenjavo izkušenj in pogledov ter olajšala poti za izboljšanje izdelave, dosegljivosti, posredovanja in aplikacijo znanstveno utemeljenih podnebnih storitev z namenom, da bi podpirali uporabnike pri prilagajanju na sedanje in bodoče podnebne razmere. Osnovna področja, ki smo jih na konferenci obravnavali, so bila: 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja priprava in posredovanje relevantnih podatkov; razvoj podnebne znanosti; razvoj storitev na področju podnebnih sprememb; dialog med ponudniki in uporabniki; doseg informacij in storitev. Slika 2. 10. EMS letna konferenca in 8. Evropska konferenca o aplikacijah na področju podnebnih znanosti sta bili v Zürichu, Švica (foto: T. Cegnar) Figure 2. 10th EMS Annual Meeting and 8th European Conference on Applied Climatology (ECAC) took place in Zürich, Switzerland (Photo: T. Cegnar) Konferenco je odprl predsednik EMS Fritz Neuwirth, prisotne pa so pozdravili tudi Corine Mauch (županja Züricha), Gerhard Müller (direktor MeteoSwiss), Christoph Appenzeller (v imenu ECSN), Christoph Schär (IACETH) Markus Fuger (predsednik SGM) in Ben Dieterink (v imenu HMEI). Prisotne je nagovoril tudi Ning Ying (v imenu Kitajskega meteorološkega društva). Slika 3. Nekaj govorcev na otvoritveni svečanosti (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 3. Some of the speakers at the Opening ceremony (Photo: ETH conference website) Pozdravnim govorom je sledila podelitev nagrad mladim raziskovalcem za njihove dosežke; poleg plakete prejemnikom nagrade finančno omogočimo udeležbo na konferenci. Prejemniki nagrad za mlade znanstvenike so bili: Damyan Barantiev, Stephanie Singla, Zornitsa Spasova, Rafiq Hamdi, Laura Trapero Bague, Gabriella Szepszo, Matthieu Chevallier, Matthias Demuzere, Elena Maksimovich in Erika Miklos. Poleg nagrad mladim raziskovalcem je EMS podelila še dve nagradi za najboljša plakata; poleg plakete sta avtorja prejela bonus za kotizacijo na naslednji konferenci od 12. do 16. septembra 2011 v konferenčnem centru Dahlem Cube v Berlinu. Prejemnika nagrad za plakate sta bila Svetlana Reneva za plakat z naslovom Effect of wetland types on methane emission from Russian frozen wetlands under conditions of climate change (sekcija AW11) in avtorji Marie Berthelot, Laurant Dubus, and J. Gailhard za plakat Improvement of ECMWF monthly forecasts of precipitation over France with an analog method (sekcija AW9). Poleg tega smo na konferenci podelili še 3 medijske nagrade, vendar o teh več v nadaljevanju pri opisu medijske sekcije, ki sem jo organizirala in tudi vodila. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Izročitev nagrad (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 4. Handing over of awards (Photo: ETH conference website) Otvoritveni slovesnosti so sledila strateška predavanja pod naslovom »K podnebnim storitvam v visoki ločljivosti«. Prvi predavatelj je bil generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Michel Jarraud, ki je predstavil Globalni okvir za podnebne storitve, sledil je Johannes Schmetz iz EUMETSAT, ki je izpostavil vlogo podnebnih opazovanj iz vesolja za podnebne storitve. Dick Dee je zastopal ECMWF in govoril o vlogi reanaliz za bodoče podnebne storitve. Steve Noyes je predstavil izzive in priložnosti ob uvajanju podnebnih storitev visoke ločljivosti. Najširši pogled na podnebne storitve in po splošni oceni prisotnih najbolje podano predavanje je bilo zaključno: Guy Brasseur iz Centra za podnebne storitve v Hamburgu je govoril o poti od globalne podnebne znanosti do sistema upravljanja Zemlje. Slika 5. Predavanja o podnebnih storitvah v visoki ločljivosti (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 5. Startegic lectures: Towards high resolution climate services (Photo: ETH conference website) Z izjemo plenarnih predavanj je delo potekalo sočasno v 4 dvoranah, veliko pa je bilo tudi plakatov. Že tradicionalno konferenco spremlja tudi razstava podjetij, ki ponujajo meteorološko opremo in storitve ter literaturo; tokrat je bilo prisotnih 13 razstavljavcev. Naslednji plenarni dogodek je bil v sredo popoldne namenjen komuniciranju o podnebnih spremembah. Ta dogodek sem organizirala skupaj s kolegoma Robom van Dorlandom in Rasmusom Benestadom. Najbolj zanimivo je bilo predavanje Roberta Dijkgraafa, predsednika Royal Netherlands Academy of Arts and Sciences, ki je podal ugotovitve in zaključke preiskave dela IPCC ter nanizal priporočila za nadaljnje delo, s katerimi naj bi preprečili ponovitev napak in pomanjkljivosti, ki so ob izidu zadnjega poročila IPCC sprožile toliko debat in tudi dvomov v preglednost postopkov tega mednarodnega odbora. Sledila je okrogla miza, kjer pa je bilo žal največ časa namenjenega preteklim napakam v komuniciranju strokovne javnosti o podnebnih spremembah; razpravljavci so se vedno znova vračali k vprašanju časovnega okvira taljenja himalajskih ledenikov in razvpitih elektronskih sporočil znanstvenikov iz University of East England. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Govorci na okrogli mizi - komunikacija o podnebnih spremembah (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 6. Panellists at the round table - Climate change communication (Photo: ETH conference website) Kot stranski dogodek konference je bilo organizirano tudi neformalno srečanje ženskih udeleženk konference na pobudo EWSN - International network for women in earth sciences. Udeležilo se ga je okoli 40 žensk, ki so predlagale, da bi podoben dogodek organizirali tudi v sklopu konference v Berlinu septembra 2011. Srebrno medaljo (to je najvišje odlikovanje, ki ga vsako leto podeljuje Evropska meteorološka zveza) je letos prejel David Burridge za svoje izjemno vodenje in znanstven prispevek na področju numeričnega napovedovanja vremena. Za vse, ki vam ime ni poznano, naj omenimo, da je bil v obdobju 1991-2004 direktor ECMWF, od upokojitve leta 2004 sodeluje pri upravljanju in vodenju programa THORPEX, v obdobju 2005-2008 pa je bil tudi predsednik Evropske meteorološke zveze. Slika 7. Predsednik EMS Fritz Neuwirth izroča priznanje EMS nagrajencu Davidu Burridgu in nagrajenec med predavanjem (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 7. The EMS president Fritz Neuwirth handing over the EMS Silver medal to David Burridge, David delivering his speech (Photo: ETH conference website) V konferenčnem centru je potekalo še več vzporednih strokovnih dogodkov, prav tako pa niso manjkali niti družabni dogodki, ki so bili dragocena priložnost za navezavo stikov in oblikovanje novih strokovnih projektov. Posebej omenimo tudi letno skupščino EMS in sestanek upravnega odbora EMS, ki sta bila že dan pred začetkom konference. Med konferenco pa smo že imeli pripravljalni sestanek za naslednjo konferenco, ki bo od 12. do 16. septembra 2011 potekala v Berlinu. Medijska sekcija si je z leti pridobila poseben status, tako da smo letos vse prispevke v tej sekciji snemali in so dosegljivi na svetovnem spletu. Sekcijo smo začeli s Kodeksom, ki smo ga v okviru EMS v razpravo ponudili vsem državnim meteorološkim društvom. Z njim bi želeli vzpodbuditi zanimanje za korektno in razumljivo posredovanje znanstvenih spoznanj in podatkov na področju podnebja ter podnebnih sprememb. Za zdaj smo dobili tri odzive, in sicer od meteorološkega društva v Franciji, Veliki Britaniji in Švici. Z razpravo želimo nadaljevati ter naslednje leto ugotovitve in 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja zaključke ponuditi na spletnih straneh društva; s tem bi olajšali podoben proces v društvih, ki takega kodeksa še nimajo, bi si ga pa želela. V okviru medijske sekcije že tradicionalno podelimo tri nagrade; prvo podelimo za življenjsko delo meteorologu, ki je glavnino svoje poklicne kariere posvetil posredovanju meteoroloških informacij javnosti. Temu nagrajencu krijemo stroške udeležbe na konferenci, poleg tega prejme nagrajenec tudi pokal in plaketo. Tokrat smo nagradili švedskega kolega Bengta Lindstroema. Nagrado za najboljšo TV vremensko napoved smo podelili Florinu Busuiocu iz romunske PRO TV, nagrajenec je prejel plaketo in pokal. Slika 8. Priznanja, ki so jih prejeli nagrajenci medijske sekcije Figure 8. Media awards trophies Najprestižnejša nagrada pa je tista, ki jo dobi najboljši projekt za ozaveščanje javnosti; tokrat so nagrado prejeli kolegi iz MeteoFrance in SMF za projekt približevanja meteorologije šolarjem, z naslovom Météo-Jeunes Regional Meetings. Tako kot minula leta bomo tudi tokrat iz vseh prispevkov, ki so bili podani na medijski sekciji, pripravili zgoščenko, da bo vsebina dosegljiva tudi tistim, ki se sekcije niso mogli udeležiti, a bi se radi seznanili z vsebino. Slika 9. Prejemniki medijskih nagrad EMS v letu 2010 (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 9. The EMS Media 2010 awards winners (Photo: ETH conference website) Organizirala sem tudi zelo uspešno sekcijo na temo strategij prilagajanja na podnebne spremembe. V osmih predavanjih in na enem plakatu je bilo predstavljenih nekaj državnih strategij za prilagajanje na podnebne spremembe, prav tako tudi delovanje Evropske agencije za okolje na področju prilagajanja na podnebne spremembe, opisan je bil EU projekt CIRCLE2, delovanje interesne skupine za ranljivost 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja na podnebne spremembe in nekaj projektov, ki so zelo pomembni s stališča priprave strokovnih podlag za učinkovito prilagajanje. Slika 10. Osrednja avla konferenčnega centra in plakati (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 10. Central hall of the conference centre and posters (Photo: ETH conference website) Slika 11. Konferenčna večerja (foto: ETH konferenčna spletna stran) Figure 11. Conference dinner (Photo: ETH conference website) Več o konferenci najdete na spletnem naslovu: http://www.emetsoc.org/annual_meetings/annual_meetings.php 53 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v septembru Discharges of Slovenian rivers in September Igor Strojan Od 17. do 19. septembra je večina slovenskih rek izredno močno poplavljala. Reke so najbolj poplavljale v času dveh poplavnih valov 18. in 19. septembra. Največji pretoki na nekaterih rekah so presegli do sedaj največje izmerjene pretoke, na drugih so imeli pretoki rek tudi 100-letno povratno dobo. Visokovodne konice so bile nekajkrat višje od dolgoletnega povprečja najvišjih septembrskih visokovodnih konic. Poplavljene so bile izredno velike površine urbanih in drugih področij v večjem delu države. Škoda je bila izjemno velika. Ogrožena so bila človeška življenja. Bolj podrobno so poplavne razmere opisane v prispevku Poplave od 17. do 19. septembra 2010. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki rek se v prvi polovici septembra niso dosti spreminjali. 17. septembra so pretoki rek pričeli naraščati in v naslednjih dveh visokovodnih valovih dosegli izredno velike pretoke. Po postopnem upadanju so se pretoki ponovno povečali v dneh od 26. do 28. septembra, vendar reke ob tem povečanju pretokov niso poplavljale. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili večinoma večji kot do sedaj največji izmerjeni pretoki v septembrskih mesecih. Največji pretok Mure je manjši kot na ostalih rekah (slika 3 in preglednica 1). Srednji pretoki rek so bili na obravnavanih rekah v povprečju 3,2-krat večji kot navadno. Tudi srednji pretoki rek so bili na večini rek največji v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Največji je bil srednji pretok na reki Reki pri Cerkvenikovem mlinu, najmanjši na Muri v Gornji Radgoni (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši pretoki so le malo odstopali od dolgoletnega povprečja (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši pretok je bil na reki Reki pri Cerkvenikovem mlinu. Pretoki rek so bili najmanjši od 3. do 7. septembra. SUMMARY From 17 to 19 September 2010 the discharges on most Slovenian rivers were extremely large. The extremely wide areas were flooded. The material damage was huge. This flood was the second most extensive flood in Slovenia in the period of one year. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek septembra 2010 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the September 2010 mean discharges of Slovenian rivers compared to September mean discharges of the long-term period 800 600 400 200 000 i 800 600 400 200 0 4000 3500 3000 ; 2500 i 2000 j 1500 1000 500 s 1000 m 800 1 1 1 1 i \ 1 1 11 11 1 1 f 1 1 1 1 \ 1 1 -/ - ; 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC VELIKO ŠIRJE I 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA : i i i i i i i i i 1 i i i i - - -t—i- —\ —i — ■iiii -- i i — i— ti i ft i i i l -i- —t- —i — l i i i -- 1 — 1— 1 i i i i 4- 4- 4 -1 1 1 1 1 r t i n L 1 J J IIII --1---1"--\--1-- I I I 1 _ 4 _ |_ _ 4- — IIII __L _ 1__1 _ J__ IIII IIII \ i i i U 4 -1 \ 1 1 T 1 A _L J \ 1 1 - i"Y -t —i — i V i i 1 11 r l i — i— i iii /l\ - - 4---1- —I y—I -Ny 1 --1— -y —T^V i i l^'nls^ 1 i 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ^SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Pretoki slovenskih rek septembra 2010 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in September 2010 600 SUHA 700 400 T300 200 100 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 9,0 8,0 > 0 7,0 Ž P 6,0 eS 5,0 1 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 m / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ^ ^ * * * / / tf f S □ Qvk september 2010 □ Qvk sep 1971 - 2000 7,0 -- 6,0 % 4,0 3,0 2,0 1,0 + // ///////f/////// / / / * / / # # f » * / ^ cP □ Qsr september 2010 □ Qsr sep 1971 - 2000 5,0 k 4,0 S 3,0 PH < 2,0 1,0 0,0 cP / / ' /J- s / / / / / / ^ / / / / / / / J' J / / ^ 4, f * * □ Qnp september 2010 □ Qnp sep 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki septembra 2010 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in September 2010 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki septembra 2010 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in September 2010 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Sep 2010 nQnp | sQnp | vQnp Sep 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 116 15 54,8 97,0 167 DRAVA BORL+FORMIN 229 12 89,3 153 265 DRAVINJA VIDEM 2,2 1 0,8 3,3 7,6 SAVINJA VELIKO SIRJE 13 4 6,5 12,9 25,1 SOTLA RAKOVEC 1,9 4 0 1,4 4,1 SAVA RADOVLJICA 25,0 7 7,4 14,3 25,6 SAVA ŠENTJAKOB 35,0 4 21,4 34,7 60,0 SAVA HRASTNIK 70,0 7 39,9 65,4 115 SAVA ČATEŽ 89,2 5 52,5 93,8 214 SORA SUHA 7,9 4 2,6 5,3 10,4 KRKA PODBOČJE 11,0 4 7,0 15,0 45,7 KOLPA RADENCI 9,7 4 3,9 8,2 20,9 LJUBLJANICA MOSTE 8,2 4 4,3 12,8 55,5 SOČA SOLKAN 24,0 7 14,1 26,7 49,3 VIPAVA DOLENJE 2,6 5 2,0 3,0 5,0 IDRIJCA PODROTEJA 2,4 3 0,8 1,8 2,9 REKA C. MLIN 0,5 15 0,3 0,8 1,8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 199 89,4 144 280 DRAVA BORL+FORMIN 406 170 264 422 DRAVINJA VIDEM 28,6 1,6 8,8 26,9 SAVINJA VELIKO SIRJE 134 9,9 37,1 92,8 SOTLA RAKOVEC 16,3 1,0 6,9 29,6 SAVA RADOVLJICA 83,4 19,9 38,1 69,5 SAVA ŠENTJAKOB 182 32,0 70,9 147 SAVA HRASTNIK 433 55,7 143 292 SAVA ČATEŽ 614 76,9 210 516 SORA SUHA 55,9 4,9 14,9 44,8 KRKA PODBOČJE 132 9,8 40,8 114 KOLPA RADENCI 96,7 6,2 37,6 105 LJUBLJANICA MOSTE 123 8,4 38,0 108 SOČA SOLKAN 257 22,8 73,2 166 VIPAVA DOLENJE 35,6 3,0 10,4 23 IDRIJCA PODROTEJA 30,2 1,4 6,4 18,3 REKA C. MLIN 24,4 0,5 3,2 9,9 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 514 19 121 381 913 DRAVA BORL+FORMIN 1530 19 272 717 1628 DRAVINJA VIDEM 175 18 9,1 59,0 206 SAVINJA VELIKO SIRJE 1164 19 38,9 290 990 SOTLA RAKOVEC 103 20 3,3 53,9 244 SAVA RADOVLJICA 408 18 43,1 174 451 SAVA ŠENTJAKOB 1183 19 77,9 329 918 SAVA HRASTNIK 2278 19 112 462 859 SAVA ČATEŽ 3511 19 149 771 2873 SORA SUHA 389 18 17,2 122 334 KRKA PODBOČJE 468 20 12,9 141 315 KOLPA RADENCI 666 19 12,3 323 820 LJUBLJANICA MOSTE 344 19 24,8 150 352 SOČA SOLKAN 1778 18 38,6 567 1411 VIPAVA DOLENJE 240 18 21,0 65,7 164 IDRIJCA PODROTEJA 229 18 2,7 61,6 176 REKA C. MLIN 261 19 1,1 31,9 151 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly dis- charge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-sre- dnje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly dis- charge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 57 Poplave od 17. do 19. septembra Floods in September Igor Strojan Slovenijo so med 17. in 19. septembrom zajele močne in obsežne padavine, ki so povzročile močan porast rek in razlivanja vodotokov skoraj po vsej državi. Obsežne poplave so tako zajele porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku, kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa ter Ljubljansko barje. Časovno spreminjanje pretokov Slika 1. Sava pred Hrvaško mejo 19. septembra Slika 2. Loče pri Dobovi 19. septembra 2010 (foto: 2010 (foto: Nejc Pogačnik) Nejc Pogačnik) Figure 1. Sava before the Croatian border, 19 Figure 2. Loče at Dobova, 19 September 2010 September 2010 (Photo: Nejc Pogačnik) (Photo: Nejc Pogačnik) Slika 3. Krka, 19. september 2010 (foto: Janez Polajnar) Figure 3. Krka, 19 September 2010 (Photo: Janez Polajnar) Reke so 17. septembra dopoldne najprej začele naraščati v Zgornjem Posočju. Popoldne so reke že dosegli velike pretoke. Takrat je prvič močno narasla Gradaščica v Dvoru. V večernih urah so pretoki v zgornjem toku Save dosegli prvo konico, ki sta ji v naslednjih dneh sledili dve večji visokovodni konici. V petek popoldne so se postopno povečevali pretoki v večjem delu države. V jutranjih in dopoldanskih urah naslednjega dne so se močno povečali pretoki Soče in njeni pritoki v celotnem toku, najbolj v spodnjem. Idrijca v Podroteji in Soča v Solkanu sta v tem času dosegli največja pretoka v celotnem času povodnji. V Žireh je poplavljala Poljanska Sora, pretok 160 m3/s je bil največji 18. septembra ob 1.30. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Kostanjevica, 19. september 2010 (foto: Janez Polajnar) Figure 4. Kostanjevica, 19 September 2010 (Photo: Janez Polajnar) Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Ljubljana Vič, 19. september 2010 (foto: Janez Polajnar) Figure 5. Ljubljana Vič, 19 September 2010 (Photo: Janez Polajnar) Pretoki Soče Zgornji pritoki Soče 2500 2000 ! 1500 ; 1000 -500 0 17.9.2010 0:00 140 120 $ 100 -E ^ 80 -o "ju 60 40 20 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 "Soča Log Čezsoški Soča Solkan | -Nadiža Potoki ^~Učja Žaga —Kal Koritnica| 160 0 datum Spodnji pritoki Soče in reka Reka 350 300 --— 250 -i 200 o 150 k 100 50 0 17.9.2010 0:00 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 50 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 ■Idrijca Podroteja ^~Reka Cerkvenikov mlin —Cerknica Cerkno ^"Vipava Dolenje) -Sava Bohinjka Sava Dolinka —Radovljica) Pretoki Save I datum datum Slika 6. Hidrogrami pretokov rek v dneh od 17. do 21. septembra 2010 v zahodnem delu države, kjer so se pretoki najprej povečali. Figure 6. Hydrographs of the river discharges from 17 to 21 September 2010 in the western part of the country, where the discharges increased first. V dopoldanskem času 18. septembra so se hitro povečevali pretoki na Savinji. Največji pretoki so bili najprej zabeleženi v zgornjem toku, nato v spodnjem. Ta porast Savinje je bil večji od porasta naslednjega dne. 18. septembra so se že vztrajno povečevali tudi pretoki kraških rek Ljubljanice, Krke, Reke, Vipave in rek v severovzhodnem delu države (Ledava, Ščavnica, Velika Reka), ki so največje pretoke dosegle 19. septembra. Ta dan in naslednje dni so se pretoki rek v Posočju zmanjševali. Visokovodne konice so se pričele pomikati v spodnje tokove večjih rek. Vipava je imela od zgodnjih jutranjih ur 18. septembra in vse do 19. septembra dopoldne velik pretok, ki se je v dopoldanskih urah znižal le za okoli 20 m3/s, nato pa se v poznih večernih urah spet povečal za dobrih 30 m3/s. Takrat je Vipava dosegla največji pretok. Reka Reka je pri Cerkvenikovem mlinu največji pretok dosegla 19. septembra. V jutranjih urah je ponovno močno narasla Savinja, ki pa je kasneje k sreči le še upadala. 19. septembra so bili pretoki največji v srednjem in spodnjem delu Save in njenih pritokih. Povečevala sta se pretoka Ljubljanice in Krke ter Save v spodnjem toku. Največji pretok je bil na Ljubljanici in Savi v spodnjem toku dosežen 19. septembra. Krka v Podbočju je imela največji pretok 20. septembra. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Visokovodni konici Save in Krke sta se v sotočju pojavili dokaj sočasno in povzročili poplave na zelo obsežnem območju. V tem času so tudi druge reke in zaledne vode v svojih spodnjih tokovih izjemno poplavljale. Pretoki Save II 2500 2000 S 1500 f 1000 -500 0 ! 300 k 250 ■ 200 r 150 100 50 0 17.9. 2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 -Hrastnik —Šentjakob —Medno Pretoki Savinje Tržiška Bistrica Preska - -Selška Sora Železniki —Kamn. Bistrica Kamnik Ljubljanica, Krka 1000 ' 800 - -' 600 - -400 200 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 Nazarje —Letuš —Medlog —Laško Gradaščlca, Iška «S 60 co E. 50 --° 40 -I 30 20 10 -0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 70 60 „ 50 -E. 40 ° 30 20 -10 — 0 17.9.201 0:00 Ljubljanica Moste —Krka Podbočje Pesnica, Dravinja, Rogatnica 0 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 -Gradaščlca Dvor — Iška Iška vas Pesnica Ranca —Dravinja Loče —Rogatnica Podlehnik 0 17.9.2010 0:00 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 -Mura G. Radgona —Mura Petanjci Ledava Čentiba —Ščavnica Pristava —Velika Krka Hodoš Slika 7. Hidrogrami pretokov večine večjih slovenskih rek v dneh od 17. do 21. septembra 2010. Od prikazanih le pretok reke Mure ni bil izredno velik. Figure 7. Hydrographs of the most major Slovenian river discharges from 17 to 19 September. From those shown only the Mura discharge wasn't extremely large. Pritoki Save 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum 0 90 70 Pritoki Mure 100 0 Primerjava visokovodnih konic z obdobjem Pregled viskovodnih konic in povratnih dob je podan v preglednici 1 in na sliki 8. Povratne dobe so bile 18. septembra največje na Idrijci, Soči, Gradaščici in Savinji (slika 9). Na Idrijci v Podroteji je bil 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja pretok največji v obdobju; največji pretok Gradaščice v Dvoru je imel 25-50-letno povratno dobo, največji pretok Soče v Solkanu 20-letno in največji pretok Savinje 10-20-letno povratno dobo. Sava v spodnjem toku je bila 19. 9. 2010 višja kot leta 1990, v Čatežu za 15 cm (zabele žba na cca. 50 m gorvodno od vodomerne letve). Največji pretoki so bili tega dne tudi v vzhodnem delu države na Pesnici, Ščavnici, Ledavi, Rogatnici in Paki. Obe največji reki v vzhodnem delu države Drava in Mura sta imeli ta dan največja pretoka. Najbolj ekstremni so bili ob tem pretoki Save v Hrastniku in Jesenicah na Dolenjskem, kjer sta bili visokovodni konici najvišji v celotnem obdobju opazovanj. Ledava v Čentibi je imela 25-50-letno povratno dobo. Ker je poplavni dogodek potek v dveh delih z močnimi padavinami iz petka na soboto in potem iz sobote na nedeljo, je Savinja imela dve po višini enakovredni konici, na Savi je bil sekundarni val močnejši. Preglednica 1. Visokovodne konice slovenskih rek v dneh od 17. do 19. septembra, njihove povratne dobe in primerjava z največjimi visokovodnimi konicami v dolgoletnem obdobju Table 1. High-water peaks of the Slovenian rivers from 17 to 19 September, their return periods and the comparison with the maximum high-water peaks in the long-term period Maksimumi in povratne dobe visokih voda na vodotokih - 17., 18. in 19. 9. 2010 1. najvišja konica_2. najvišja konica Vodostaj Pretok Vodostaj Pretok Povratna Obdobni Šifra VP Vodotok Ime VP (cm) (m3/s) Datum (cm) (m3/s) Datum doba (leta) Opomba vQvk (m3/s) 1000 Pomurje 1060 Mura Gornja Radgona 277 553 19.9.2010 10:30 1-2 1350 1070 Mura Petanjci 366 609 19.9.2010 09:40 1-2 1351 1140 Ščavnica Pristava 296 51,3 19.9.2010 08:00 20 64,4 1260 Ledava Čentiba 342 90,6 19.9.2010 17:00 25-50 112 1335 Velika Krka Hodoš 123 15 18.9.2010 01:00 121 14,6 19.9.2010 07:30 2 56,1 2000 Podravje 2150 Drava Borl 456 1063 19.9.2010 05:00 2 1727 2432 Bistrica Muta 89 11,3 19.9.2010 01:00 1-2 50 2530 Radoljna Ruta 184 23 18.9.2010 23:30 1-2 54,9 2620 Dravinja Loče 437 57,9 18.9.2010 07:30 421 54,2 19.9.2010 01:50 5 78,4 2830 Pesnica Ranca 271 35,4 19.9.2010 05:00 20 podatki od leta 1996 47,8 3000 Sava s pritoki 3080 Sava Dolinka Blejski most 230 192 18.9.2010 08:10 2-5 420 3200 Sava Bohinjka Sv. Janez 267 95 18.9.2010 14:20 2 218 3420 Sava Radovljica 252 439 18.9.2010 10:00 2-5 805 3530 Sava Medno 436 1132 19.9.2010 04:45 10 1351 3570 Sava Šentjakob 804 1237 19.9.2010 06:30 10 1422 3725 Sava Hrastnik 1092 2159 19.9.2010 14:30 899 1570 18.9.2010 13:50 maks izmerjen, VP od 1993 2084 3850 Sava Čatež 897 3727 19.9.2010 17:50 3900 Sava Jesenice na Dol. 815 ocena 3700 19.9.2010 18:00 višja voda kot leta 1990 4050 Tržiška Bistrica Preska 215 85 17.9.2010 21:30 5 ocena 155 4200 Sora Suha 447 400 19.9.2010 03:30 5-10 687 4222 Poljanska Sora Žiri 390 160 18.9.2010 01:30 50 182 4270 Selška Sora Železniki 258 84,5 18.9.2010 22:45 2-5 330 4400 Kamniška Bistrica Kamnik 264 135 17.9.2010 20:00 255 125 19.9.2010 04:00 5 282 4770 Mestinjščica Sodna vas 557 19.9.2010 06:00 5 42,3 5000 Kraška Ljubljanica 5078 Ljubljanica Moste 307 351 19.9.2010 10:15 20 405 5425 Iška Iška vas 330 77,5 18.9.2010 23:30 10 ocena 128 5500 Gradaščica Dvor 313 67,5 18.9.2010 03:00 > 100 maks izmerjen 65,4 6000 Savinja 6060 Savinja Nazarje 324 367 18.9.2010 04:30 321 365 19.9.2010 03:30 10 635 6200 Savinja Laško 561 1030 18.9.2010 08:30 560 1024 19.9.2010 06:20 10-20 1406 6210 Savinja Veliko Širje 833 1092 18.9.2010 10:00 831 1088 19.9.2010 07:00 10-20 1490 6300 Paka Šoštanj 322 61,7 19.9.2010 02:00 5 137 6691 Voglajna Črnolica 266 48,7 19.9.2010 03:30 10 69 7000 Krka 7160 Krka Podbočje 457 463 20.9.2010 02:30 100 maks izmerjen 408 8000 Posočje z Vipavo 8060 Soča Log Čezsoški 345 359 18.9.2010 01:30 2-5 580 8180 Soča Solkan 1060 1980 18.9.2010 08:00 20 2134 8242 Koritnica Kal 258 57 17.9.2010 23:20 2 311 8270 Učja Žaga 445 106 17.9.2010 20:20 2 286 8351 Idrijca Podroteja 451 310 18.9.2010 02:15 20-50 maks izmerjen 306 8454 Cerknica Cerkno 242 31,5 18.9.2010 17:20 5 74 8565 Vipava Dolenje 402 213 18.9.2010 21:50 100 maks izmerjen, VP od 1991 210 8601 Vipava Miren 732 437 18.9.2010 zapis uničen, ocena po sledeh 8710 Nadiža Potoki 245 125 17.9.2010 09:30 2-5 282 9050 Reka Cerkvenikov mlin 562 272 19.9.2010 05:00 20 305 Opomba: ocena pretokov je narejena na podlagi izvedenih hidrometričnih meritev v dneh med 17. in 20. septembrom 2010 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 8. Povratne dobe največjih visokovodnih konic pretokov rek v dneh od 17. do 19. septembra 2010 Figure 8. The return periods of the maximum high-water peaks from 17 to 19 September 2010 SUMMARY From 17th to 19th September 2010 the discharges on most Slovenian rivers were extremely large. The extremely wide areas were flooded. The highest discharges mostly came in two days, first at 18th September and second at 19th September. Some of the discharges were the highest in the long-term period. The material damage was huge. This flood was the second largest flood in Slovenia in the period of one year. 62 Temperature rek in jezer v septembru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September Peter Frantar Septembra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 11,9 °C, Blejskega jezera 18,7 °C, Bohinjskega pa 14,3 °C. Temperatura rek je bila septembra za 1,1 °C nižja kot v večletnem primerjalnem obdobju, temperatura Blejskega in Bohinjskega jezera pa je bila za 0,8 °C nižja kot v dolgoletnem obdobju za ta mesec. Glede na prejšnji mesec so se reke v povprečju ohladile za 3,2 °C, Blejsko jezero za 3,4 °C, Bohinjsko jezero pa je bilo za 5,9 °C hladnejše kot v avgustu. Spreminjanje temperatur rek in jezer v septembru Temperature vseh rek so skozi mesec malo nihale. Temperatura rek je bila bolj ali manj konstantna, z manjšimi padci okrog desetega in okrog petnajstega v mesecu. V splošnem je temperatura rek zelo malo upadla, temperatura jezer pa se je znižala kar za okrog 5 °C. Najvišja temperatura vode je bila na Krki v Podbočju, 19,4 °C, najnižja temperatura pa je bila na Savi pri Radovljici, in sicer 8,8 °C. Seveda imata Kamniška Bistrica s 7,7 °C ter Idrijca pri Podroteji s 7,9 °C nižji temperaturi, vendar gre tam za velik vpliv kraškega zaledja, kar močno blaži nihanje temperature vode. Blejsko jezero je imelo ves mesec počasen upad temperature vode, od 21 pa do 17 °C. Bohinjsko jezero je imelo večje nihanje temperature vode, ki pa je od začetka meseca počasi padala z vmesnimi manjšimi porasti. Bohinjsko jezero se je iz 17 °C na začetku meseca ohladilo na 13 °C ob koncu meseca, najnižjo temperaturo pa je imelo 19. septembra, in sicer 11,4 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju za 4,4 °C toplejše od Bohinjskega jezera. Slika 1. Veliki Obrh na Vrhniki pri Ložu je imel v začetku septembra 10,5 °C (foto: Vesna Ožura) Figure 1. Stream Veliki Obrh at Vrhnika pri Ložu had 10.5 °C in the beginning of September (Photo: Vesna Ožura) 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 20 3 15 Pi ^ 10 a w s 5 w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA -SAVINJA - V. ŠIRJE ^ 20 o < 15 10 S 5 w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 IDRIJCA - PODROTEJA -K. BISTRICA - KAMNIK 20 15 10 S 5 :: w H 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - SAVA - RADOVLJICA -SAVA - ŠENTJAKOB 20 « 15 :: a p ^ 10 w w H 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - SAVINJA - NAZARJE -SAVINJA - LAŠKO Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, v septembru 2010 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2010 measured daily at 7:00 a. m. 20 7 < Pi P H < Pi W P^ I H 15 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE -SOČA - SOLKAN 20 « 15 % 10 a w p^ S 5 w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -REKA - CERKVENIKOV MLIN 25 ¿¿20 Hi £ 15 < Š 10 p^ S 5 w 5 H 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -KRKA - PODBOČJE -SORA - SUHA 25 C 20 P H < a W 1 c p^ 15 S w H 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -BLEJSKO J. - MLINO -BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 3. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, v septembru 2010 Figure 3. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2010, measured daily at 7:00 a. m. 0 5 0 5 0 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v septembru v so bile primerjavi z obdobnimi povprečji za 0,2 °C nižje, najnižja temperatura Blejskega jezera je bila nižja za 0,6 °C, Bohinjskega pa za 1,0 °C. Najnižje temperature rek so bile od 7,7 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 12,3 °C (Savinja v Velikem Širju). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 17,0 °C zadnji dan septembra, Bohinjskega jezera pa 11,4 °C ob ohladitvi 20. septembra. Največje negativno odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo na Krki pri Podbočju, in sicer za -1,1 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Savi v Šentjakobu in na Sori v Suhi, za +0,3 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 8,6 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku in Idrijci pri Podroteji do 14,9 °C na Krki v Podbočju. Povprečna temperatura rek je bila 11,9 °C, kar je za 1,1 °C nižje od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 18,7 °C, Bohinjskega pa 14,3 °C. Obe jezeri sta bili za 0,8 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo na Soči v Solkanu, in sicer za -1,8 °C, najmanjše negativno odstopanje pa na Savi v Radovljici, za -0,5 °C. Pozitivnih odstopanj ni bilo. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,4 °C nižje. Najvišja mesečna temperatura Blejskega jezera je bila za 1,1 °C, Bohinjskega pa 0,6 °C nižja od dolgoletnega povprečja. Najvišje temperature rek so bile od 9,3 °C (Idrijca v Podroteji) do 19,4 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 20,4 °C, Bohinjskega pa 17,0 °C. Največje negativno odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo na Soči v Solkanu, in sicer za -2,8 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Krki v Podbočju, za +0,5 °C. Slika 4. Jesenska Kolpa pri Bilpi v začetku septembra (foto: Peter Frantar) Figure 4. River Kolpa at Bilpa in the beginning of September (Photo: Peter Frantar) 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v septembru 2010 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2010 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION September 2010 Tnk °C dan September obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 11,7 2 10,0 11,8 14,2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 12,3 19 6,0 12,0 15,3 SAVA RADOVLJICA 8,8 20 7,3 8,9 11,2 SAVA ŠENTJAKOB 10,9 21 8,6 10,6 13,4 IDRIJCA PODROTEJA 7,9 20 8,0 8,8 9,5 K. BISTRICA KAMNIK 7,7 2 4,3 8,6 13,6 SAVINJA NAZARJE 9,4 21 7,1 9,2 11,2 SAVINJA LAŠKO 11,0 21 8,0 10,9 15,0 LJUBLJANICA MOSTE 12,0 19 10,5 12,1 16,1 SOČA SOLKAN 9,6 23 9,0 10,5 13,0 KRKA PODBOCJE 12,2 28 10,4 12,6 17,0 SORA SUHA 10,7 21 8,2 10,4 14,0 REKA CERKVEN. MLIN 10,0 23 8,8 11,1 16,6 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 13,1 11,7 14,3 16,4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 13,9 12,8 15,5 18,9 SAVA RADOVLJICA 10,4 8,9 11,0 13,2 SAVA ŠENTJAKOB 12,1 11,0 12,7 14,9 IDRIJCA PODROTEJA 8,6 8,5 9,4 10,6 K. BISTRICA KAMNIK 8,6 5,7 10,3 15,6 SAVINJA NAZARJE 10,8 10,2 11,6 14,3 SAVINJA LAŠKO 13,1 11,3 14,3 18,0 LJUBLJANICA MOSTE 12,9 12,3 14,5 17,7 SOČA SOLKAN 11,0 11,0 12,8 14,9 KRKA PODBOCJE 14,9 12,5 15,7 19,5 SORA SUHA 12,1 10,9 12,8 15,6 REKA CERKVEN. MLIN 12,7 11,2 13,9 17,7 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 14,8 17 15,0 16,8 20,4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 16,7 16 15,1 18,8 20,8 SAVA RADOVLJICA 12,1 16 10,0 12,8 16,0 SAVA ŠENTJAKOB 13,3 16 13,2 14,5 16,2 IDRIJCA PODROTEJA 9,3 17 8,8 10,0 11,4 K. BISTRICA KAMNIK 11,8 17 7,2 12,1 16,6 SAVINJA NAZARJE 12,4 17 12,3 14,1 15,9 SAVINJA LAŠKO 15,3 16 14,0 17,3 19,6 LJUBLJANICA MOSTE 14,4 17 13,8 16,8 20,6 SOČA SOLKAN 12,3 6 12,3 15,1 17,6 KRKA PODBOCJE 19,4 2 14,0 18,9 23,7 SORA SUHA 13,5 17 12,6 15,0 17,9 REKA CERKVEN. MLIN 15,2 17 12,8 16,8 21,6 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7. uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION September 2010 Tnk °C dan September obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 17,0 30 11,4 20 15,4 17,6 20,0 6,8 12,4 16,7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 18,7 14,3 17,5 19,5 21,2 11,2 15,1 19,0 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 20,4 1 17,0 2 19,2 21,5 23,0 13,7 17,6 21,1 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in September were 1.1 °C lower than the values of the multi-annual average temperatures. The temperatures of Lakes Bled and Bohinj were 0.8 °C lower than the long-term average. Average September 2010 temperature of the rivers was 11.9 °C, the average Bled lake water temperature was 18.7 °C and the average Bohinj lake water temperature was 14.3 °C. 67 Višina in temperatura morja v septembru Sea levels and temperature in September Igor Strojan Srednja mesečna višina morja je bila septembra med najvišjimi v izbranem dolgoletnem primerjalnem obdobju. Izmerjene višine morja so bile zaradi vremenskih razmer povišane v treh oz. štirih večdnevnih obdobjih. Morje septembra ni v večji meri poplavljalo obale. Tudi oseke niso bile izrazite. Srednja mesečna temperatura morja, 21,3 °C, je bila le nekoliko nižja, kot je navadno v septembru. Višina morja Časovni potek sprememb višine morja. Residualne višine morja (odstopanja izmerjenih višin morja od izračunanih astronomskih višin morja) so se zaradi znižanja zračnega tlaka in vetrov iz južnih smeri večkrat povečale, najbolj ob koncu meseca. Največje residualne višine niso presegle 50 cm. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v septembru 2010 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of September 2010 and the reference period Legenda: Explanations: Mareografska postaja/Tide gauge: Koper sep.10 sep 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 231 191 215 227 NVVV 304,7 267 290 355 NNNV 154,8 113 142 155 A 149,9 154 148 200 SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja septembra 2010 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti v septembru 2010 Figure 1. Differences between mean daily sea levels in September and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in September 2010 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov Primerjava višin morja z obdobjem. Srednja mesečna višina morja, 231 cm, je bila 16 cm višja kot navadno v septembru. Najvišja in najnižja višina morja nista bili izraziti (preglednica 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina, 155 cm, je bila izmerjena 7. septembra ob 2. uri zjutraj, najvišja, 305 cm, pa 8. septembra ob 10. uri (preglednica 1 in slika 2). 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 ^H Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja septembra 2010 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in September 2010 and the difference between them (Hres) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v septembru 2010 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in September 2010 200 100 Ha 30 20 0 60 dP 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v novembru 2010 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in November 2010 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v septembru Srednja mesečna temperatura morja, 21,3 °C, je bila le nekoliko nižja od tiste v primerjalnem obdobju. Tudi najvišja, 23,4 °, in najnižja izmerjena temperatura, 19,9 °C, nista dosti odstopali od povprečnih najvišjih in najnižjih temperatur morja v izbranem primerjalnem obdobju. Morje se je septembra ob štirih ohladitvah in otoplitvah postopno ohlajalo. Razlika med najvišjo in najnižjo mesečno temperaturo, 3,5 °C, ni bila velika (slika 5, preglednica 2). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v septembru 2010 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in September 2010 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v septembru 2010 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 10-letnem obdobju 1980-89 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in September 2010 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 10-year period 1980-89 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper September 2010 °C September 1980-89 min sr max °C °C °C Tmin | 19,9 Tsr j 21,3 Tmax j 23,4 18,8 20,5 22,2 20,8 22,1 24 22,3 23,6 25,1 SUMMARY In September sea level was 16 cm higher if compared with the long-term period. During the meteorological conditions sea levels were most of the month higher if compared to predicted astronomical values. In September mean sea temperature 21.3 °C was similar to the long-term period. 71 Višina in temperatura morja v avgustu Sea levels and temperature in August Igor Strojan Srednja mesečna višina morja je bila avgusta med najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Avgusta morje ni poplavljalo obale. Tudi oseke niso bile izrazite. Višina morja Časovni potek sprememb višine morja. Zaradi vremenskih razmer je bila avgusta gladina morja povišana. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v avgustu 2010 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of August 2010 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper avg.10 avg 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 226 202 214 226 NVVV 289,3 263 278 297 NNNV 150,3 110 134 154 A 139 153 144 143 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude 1 1 1 1 l l 1 1 1 1 1 1 l l l 1 1 1 1 1 1 l l l \ __-L 1 ^ J'* 1 1 __L _ 1 Tki - y A ___ K. \ / \ S/ _L 1 1 ! 1 \ \ 1 /1 1 / / 1 i i r ^ i i \ 1 1 / x / IV v 1 1 1 i i i i i i 1 1 1 Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja avgusta 2010 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti v avgustu 2010 Figure 1. Differences between mean daily sea levels in August and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in August 2010 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 50 40,0 40 30,0 30 20,0 20 10,0 10 0,0 -10,0 -20,0 Primerjava višin morja z obdobjem. Srednja mesečna višina morja 226 cm je bila 12 cm višja kot navadno v avgustu. Najvišja in najnižja višina morja nista bili izraziti (preglednica 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina 150 cm je bila izmerjena 1. maja ob 5. uri zjutraj, najvišja, 289 cm, pa 12. maja ob 19. uri (preglednica 1 in slika 2). 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja rt J____J____L. 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 H Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja avgusta 2010 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in August 2010 and the difference between them (Hres) 300 200 100 -- 50 9 Ha -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2010 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in August 2010 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v oktobru 2010 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in October 2010 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v avgustu Srednja mesečna temperatura morja ni dosti odstopala od tiste v primerjalnem obdobju. Najvišja temperatura, 27 °C, je bila med višjimi v primerjalnem obdobju. Najnižja izmerjena temperatura, 17,8 °C, je bila glede na desetletno primerjalno obdobje rekordno nizka. Morje se je najbolj ohladilo zadnje dni avgusta. Razlika med najvišjo in najnižjo mesečno temperaturo, 9,2 °C, je bila velika (slika 5, preglednica 2). 30,0 400 25,0 300 10.0 0 ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v avgustu 2010 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in August 2010 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2010 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 10-letnem obdobju 1980-89 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in August 2010 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 10-year period 1980-89 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Avgust 2010 °C Avgust 1980-89 min sr max °C °C °C Tmin 1 17,8 Tsr j 24,0 Tmax j 27,0 21,2 22,3 23,0 23,2 24,2 24,9 25,0 26,2 27,2 SUMMARY In August sea level was 12 cm higher if compared with the long-term period. During the meteorological conditions sea levels were most of the month higher if compared to predicted astronomical values. In August mean sea temperature 24 °C was similar to the long-term period. The lowest temperature 17.8 °C was very low. 75 Zaloge podzemnih voda v septembru 2010 Groundwater reserves in September 2010 Urška Pavlič V času obilnih padavin, ki so sredi septembra povzročile poplave velikih prostorskih razsežnosti, so se do visokih in zelo visokih gladin dvignile tudi podzemne vode aluvialnih vodonosnikov. Zelo visoke zaloge podzemnih voda so bile zabeležene v vodonosnikih Mirensko-Vrtojbenskega polja, doline Kamniške Bistrice, Ljubljanskega polja, Čateškega in Šentjernej skega polja ter doline Bolske. Za več metrov so se prav tako dvignile tudi gladine na območju kraških izvirov, podzemna voda je poplavljala nekatera območja Dolenjskega in Notranjskega krasa. Rečne bregove so prestopile večje kraške reke. Na Krasu se je gladina podzemne vode med 17. in 19. septembrom zvišala za skoraj 13 metrov. Slika 1. Poplavljeno Ljubljansko barje v okolici Podpeškega jezera 23. Septembra (Foto: N. Trišic) Figure 1. Flooded Ljubljansko Barje near Podpeč lake on 23th of September (Photo: N. Trišic) Vsi vodonosniki, tako kraško-razpoklinski kot aluvialni, so v septembru prejeli nadpovprečno količino vode z neposredno ali posredno infiltracijo padavin. Na območju aluvialnih vodonosnikov Ljubljanske kotline in Vipavsko-Soške doline je padla več kot trikratna vrednost dolgoletnih povprečnih septembrskih padavin. Skoraj trikratno količino običajnih vrednosti so namerili tudi na območju Spodnje Savinjske doline. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Murske kotline, pa še tam je padavinski presežek znašal več kot štiri petine normalnih količin. Na območju kraško-razpoklinskih vodonosnikov so največ padavin, dvainpolkratno vrednost dolgoletnega povprečja, izmerili v zaledju izvira Veliki Obrh, ki je prvi izvir Ljubljanice v Sloveniji. Primerljivo vrednost je prejelo tudi zaledje izvirov Podroteje in Krupe. Najmanj padavin so na območju kraško-razpoklinskih vodonosnikov v septembru zabeležili v zaledju izvira Kamniške Bistrice, presežek padavin je na tem območju znašal približno štiri petine običajnih količin. V vsaki izmed treh dekad meseca je bil zabeležen po en intenzivnejši padavinski dogodek. Največ padavin je padlo v drugi dekadi med 17. in 19. septembrom, ponekod so v tem času dnevno namerili tudi preko 100 milimetrov padavin. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zaradi obilnega napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin in izrazitega dviga vodostajev rek, ki so hidravlično povezane s podzemno vodo, so se na vseh merilnih postajah za spremljanje stanja vodnih zalog v aluvialnih vodonosnikih gladine podzemnih voda zvišale. Zvišanja gladin so bila največja v vodonosnikih Ljubljanske kotline, zaostajali pa niso tudi dvigi v vodonosnikih ob rekah Krki in Savi južno od Krškega. Največji dvig podzemne vode je bil z 974 centimetri zabeležen na severnem obrobju Kranjskega polja. Izjemno velik dvig je bil septembra izmerjen tudi v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice, kjer so izmerili 823-centimetrsko zvišanje gladine podzemne vode. Ob primerjavi septembrskega dviga podzemne vode z razponom nihanja na merilnem mestu v dolgoletnem primerjalnem obdobju so se zaloge podzemnih voda najbolj povečale na Brežiškem polju ob reki Savi, kjer se je podzemna voda dvignila za 75 % razpona nihanja na merilnem mestu. Najmanjša zvišanja podzemne vode so bila v aluvialnih vodonosnikih septembra zabeležena na severovzhodu Slovenije. Slika 2. Večmetrski dvig podzemne vode v Mirnu na Mirensko-Vrtojbenskem polju med 18. in 21. septembrom (Foto: N. Trišic) Figure 2. High groundwater rise between 18th and 21st September in Miren on Miren-Vrtojba field (Photo: N. Trišic) Na kraškem ozemlju smo bili septembra zaradi obilnih padavin med drugim priča nadpovprečni vodnatosti izvirov in zviševanju gladin podzemnih voda. Podzemne vode Krasa so ob intenzivnem deževju med 17. in 19. v mesecu skokovito narasle, dvig je na območju Brestovice znašal nekaj centimetrov manj kot 13 metrov (slika 3). Večina kraških polj je bila zalitih z vodo, med drugim tudi presihajoče Doberdobsko jezero v sosednji Italiji (slika 4). Kraška Ljubljanica je prestopila bregove in preplavila Ljubljansko barje (slika 1), Krka pa dosegla stoletne vode in s poplavami povzročila veliko materialno škodo v spodnjem delu svojega toka. Iz hidrogramov posameznih izvirov so razvidni vsi trije večji padavinski dogodki meseca, pri čemer dogodek v drugi dekadi po intenzivnosti močno odstopa od ostalih dveh (slika 8). Izdatnosti izvirov dinarskega krasa so se po deževju v prvi dekadi meseca spustile na oziroma pod običajno raven, nato pa so se v drugi dekadi strmo povzpele v območje visokih voda in se kot takšne ohranile do konca meseca. Izdatnost izvira Kamniške Bistrice se septembra že več kot polovico koledarskega leta ni spustila pod dolgoletno povprečje. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 3. Nihanje gladine podzemne vode v Brestovici na Krasu v odvisnosti od padavin v Biljah v Vipavski dolini Figure 3. Groundwater level oscillation in Brestovica on Kras compared with precipitation in Bilje (Vipava valley) Slika 4. Presihajoče Doberdobsko jezero 25. septembra (Foto: N. Trišic) Figure 4. Transmittent lake Doberdob on 25th of September (Photo: N. Trišic) Kot posledica zvišanja vodnih gladin tako v aluvialnih kot tudi v kraško-razpoklinskih vodonosnikih so se zaloge podzemnih voda septembra povečale. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2007 2008 2009 2010 Tezno - Dravsko polje Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Preserje - d. Kam. Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Slika 5. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v septembru glede na maksimalni septembrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 5. Deviation of measured groundwater level from average value in September in relation to maximal September amplitude in measuring station for the reference period 1990-2006 80 80 30 30 2007 2008 2010 2007 2008 2009 2010 2007 2008 2010 2007 2008 2007 2008 2009 2010 2007 2008 2009 2010 2008 2009 -100 2007 2008 2009 2010 2007 2008 2009 2010 2007 2008 2010 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja _ 179 £ t 178 177 176 Mursko polje - Zgornje Krapje 0 100 200 Ü 300 i > CO 400 "o CO CL 500 600 Dravsko polje - Tezno Sp. Savinska dolina - Levec 0 100 200 300 400 500 600 244 s 242 77777788888899999900000 imrnmmmmwi Ljubljansko polje - Kleče ^ 285 d £ S™ 275 0 100 200 300 400 500 600 0 100 200 300 400 500 600 Čateško polje - Čatež 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 iifl šggg? üfl 0 - 100 200 | h 300 .2 400 ivda a CL 500 600 00000 "i." Vipavska dolina - Šempeter 0 - 100 200 IT 300 f 400 1 - 500 £ 600 700 BDPII-IHlhl E -IPTK ■ pm 1-IP JU- p Tli = —=p ir>- p?r. ----. P ID Podh^ 00iMt(n° r ^^MNltw BMIM ^h PHI Slika 6. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 6. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2007, 2008, 2009 and 2010 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 Septembra je bilo stanje zalog podzemnih voda v aluvialnih vodonosnikih bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Septembra 2009 je bilo na večini merilnih mest Krško-Brežiške in Ljubljanske kotline ter Vipavsko-Soške doline zabeleženo zelo nizko vodno stanje. SUMMARY In September high and very high groundwater levels predominated due to abundant precipitation and water abundant rivers. Karstic poljes were filled with water, Ljubljansko polje, Vipava Soča valley and Krka valley were partly or mostly flooded. Maximal groundwater rises in alluvial aquifers were observed in Kranjsko polje and in Kamniška Bistrica valley. 259 257 255 175 253 248 246 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 7. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu septembru 2010 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savič) Figure 7. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in September 2010 (U. Pavlič, V. Savič) 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Figure 8. Water level oscillations in some karstic springs in last three months (U. Pavlic, N. Trisic) 82 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula R azmeroma nizka onesnaženost zraka - to predvsem velja za delce PMi0 kot najbolj kritično onesnaževalo - se je nadaljevala tudi v septembru, saj je bilo vreme še naprej spremenljivo s .pogostimi in obilnimi padavinami, ki so čistile ozračje. Koncentracije delcev PMi0 so v septembru mejno dnevno vrednost 50 pg/m3 prekoračile le enkrat, na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. V Zasavju, Celju, na najbolj prometnih lokacijah v centru Ljubljane in Maribora ter v Rakičanu pri Murski Soboti je bilo do konca septembra že več kot 35 prekoračitev mejne dnevne koncentracije, kolikor jih je dovoljeno v celem letu. Koncentracije ozona za mesec september zaradi nestanovitnega vremena in nizkih temperatur v zadnjih letih niso bile več visoke. Tako je bilo tudi v letošnjem septembru, ko niso več prekoračile niti 8-urne ciljne vrednosti. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila razen kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Trbovlje in TE Šoštanj nizka. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Daleč najvišje koncentracije dušikovih oksidov in benzena so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru, ob mešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah pa se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Najvišja urna koncentracija 560 pg/m3, kar je več kot mejna vrednost, je bila izmerjena v višje ležeči Ravenski vasi (vpliv TE Trbovlje). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih - še posebej na lokaciji Ljubljana Center - ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracije NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila zelo nizka - niti desetina mejne letne vrednosti. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile tudi na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle 10 % mejne vrednosti. Ozon Zaradi spremenljivega in hladnega vremena koncentracije ozona v septembru (preglednica 4 in slika 3) niso več prekoračile niti 8-urne ciljne vrednosti. Delci PM10 in PM2,5 V mesecu septembru se je nadaljevalo obdobje razmeroma nizkih koncentracij delcev PM10, saj je bila izmerjena le ena prekoračitev mejne dnevne koncentracije na merilnem mestu Ljubljana Center, ki je najbolj prometu izpostavljeno merilno mesto v Sloveniji. Hiter porast koncentracij po vsej Sloveniji med 19. in 24. septembrom, ko smo imeli po obilnem deževju nekaj dni stabilnega vremena, se je končal s ponovnimi padavinami 25. septembra. Na prometnih merilnih mestih Ljubljana Center in Maribor Center, v Zasavju (Zagorje, Trbovlje), v Celju ter v Rakičanu so do konca septembra koncentracije delcev PM10 že presegle letno dovoljeno število prekoračitev. Na ostalih mestnih merilnih mestih se število prekoračitev giblje od 20 do 35, medtem ko je prekoračitev precej manj na podeželskih lokacijah v manj obremenjenem okolju. Koncentracij a delcev PM2,5 je na prometnem merilnem mestu Maribor dosegla dobro polovico dovoljene povprečne letne vrednosti. Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v septembru na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center 64 % te vrednosti. Na tem merilnem mestu so bile koncentracije ogljikovodikov kot običajno precej višje kot na drugih dveh merilnih mestih. 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2010: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2010: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5 (MV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM2,5 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v septembru 2010 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in September 2010 Mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja Month 1 ura / 1 hour 3 hours Dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad 93 1 7 0 0 0 2 0 0 Celje 95 4 17 0 0 0 6 0 0 DMKZ Trbovlje 94 1 52 0 0 0 6 0 0 Hrastnik 96 6 46 0 0 0 10 0 0 Zagorje 89 7 57 0 0 0 12 0 0 OMS Ljubljana Ljubljana Center 97 4 9 0 0 0 5 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 92 2 18 0 1* 0 9 0 0* Šoštanj 94 6 50 0 0 0 15 0 0 Topolšica 95 2 24 0 0 0 3 0 0 EIS TES Veliki Vrh 93 4 268 0 0 0 24 0 0 Zavodnje 94 4 59 0 0 0 12 0 0 Velenje 95 1 22 0 0 0 2 0 0 Graška Gora 94 1 12 0 0 0 4 0 0 Pesje 96 6 22 0 0 0 14 0 0 Skale mob. 90 3 35 0 0 0 16 0 0 Kovk 96 6 139 0 0 0 14 0 0 EIS TET Dobovec 95 23 91 0 0 0 36 0 0 Kum 96 4 14 0 0 0 11 0 0 Ravenska vas 95 6 560 1 1 0 38 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 78 14 27 0 0 0 20 0 0 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v septembru 2010 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in September 2010 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad UB 96 27 74 0 0 0 42 Maribor Center UT 93 29 94 0 0 0 64 DMKZ Celje UB 94 21 70 0 0 0 38 Trbovlje SB 85 19 60 0 0 0 37 Hrastnik SB 96 14 40 0 0 0 31 Nova Gorica UB 96 23 79 0 0 0 43 Koper UB 95 22 96 0 0 0 29 OMS Ljubljana Ljubljana Center UT 97 47 119 0 7 0 86 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 92 2 18 0 0* 0 2 EIS TEŠ Zavodnje RB 96 3 26 0 0* 0 4 Skale mob. RB 93 6 23 0 0* 0 7 EIS TET Kovk RB 95 6 42 0 0* 0 8 EIS TEB Sv.Mohor RB 91 3 30 0 0* 0 5 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v septembru 2010 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in September 2010 MERILNA MREŽA Mesec / Month 8 ur / 8 hours Postaja Podr. % pod cP Cmax >MV Ljubljana Bežigrad* UB 14 0,5* 0,6* 0* Maribor Center UT 96 0,6 0,9 0 DMKZ Nova Gorica UB 96 0,4 0,7 0 Trbovlje UB 96 0,2 0,5 0 Krvavec* RB 73 0,1* 0,2* 0* 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v septembru 2010 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in September 2010 MERILNA MREŽA Postaja Podr. Mesec/ Month 1 ura / 1 hour od 1. septemb ra 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV >CV 7od 1. jan Krvavec* RB 82 86 120* 0* 0* 60721 113* 0* 82 Iskrba RB 93 36 99 0 0 34289 88 0 36 Otlica RB 95 75 128 0 0 51990 118 0 57 Ljubljana Bežigrad* UB 89 30 105* 0* 0* 26361 96* 0* 21 DKMZ Maribor Center UB 96 28 84 0 0 9472 68 0 3 Celje UB 96 28 110 0 0 25580 105 0 22 Trbovlje UB 95 24 111 0 0 25738 106 0 22 Hrastnik* SB 92 32 116 0 0 32866 100* 0* 32 Zagorje UT 96 26 97 0 0 15500 89 0 12 Nova Gorica UB 96 46 131 0 0 39063* 103 0 43* Koper UB 94 68 129 0 0 49824 118 0 56 M. Sobota Rakičan RB 96 36 104 0 0 27251 84 0 23 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 92 66 124 0 0 34803 117 0 50* MO Maribor Maribor Pohorje RB 99 60 125 0 0 22666 104 0 25 EIS TES Zavodnje Velenje RB UB 94 95 61 35 111 112 0 0 0 0 38740 35408 101 99 0 0 45* 36* EIS TET Kovk RB 96 63 117 0 0 40805 110 0 49* EIS TEB Sv.Mohor* RB 91 49 109 0 0 101 0 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v septembru 2010 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in September 2010 MERILNA Mesec Dan / 24 hours Kor. MREŽA >MV faktor Postaja Podr. % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad UB 100 18 40 0 28 1,03 Ljubljana BF (R) UB 100 15 34 0 24 Maribor Center (R) UT 100 21 48 0 36 Kranj (R)* UB 10 19* 21* 0* 35* Novo mesto (R) UB 100 18 38 0 35 DMKZ Celje UB 100 20 43 0 38 1,06 Trbovlje (R) SB 100 20 39 0 36 Zagorje (R) UT 100 26 44 0 42 Hrastnik (R) SB 100 17 35 0 23 M. Sobota Rakičan RB 99 18 44 0 36 1,04 Nova Gorica UB 100 17 32 0 15 1,00 Koper UB 100 20 42 0 12 1,03 Iskrba (R) RB 100 11 26 0 5 OMS Ljubljana Ljubljana Center UT 99 34 55 1 44** 1,00 TE-TO Ljubljana Vnajnarje (R) RB 85 15 36 0 1* MO Maribor Maribor Tabor UB 100 24 55 1 16 1,30 EIS TEŠ Pesje Škale mob. RB RB 99 90 20 17 39 46 0 0 8* 10* 1,00 1,30 EIS TET Prapretno RB 94 19 40 0 25* 1,30 EIS Anhovo Morsko (R) RI 87 9 13 0 4 Gorenje Polje (R) RI 83 11 24 0 8 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method I - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS ** V avgustu je prišlo do napake pri obdelavi podatkov za merilno mesto Ljubljana Center. Po izvedeni korekciji v avgustu ni bilo nobene prekoračitve mejne dnevne koncentracije. V zgornji tabeli je že popravljeno skupno število prekoračitev od začetka leta. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v septembru 2010 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in September 2010 MERILNA Cmax MREŽA Postaja Podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 100 11 27 DKMZ Maribor Center UT 100 14 35 Maribor Vrbanski plato UB 100 12 32 Iskrba RB 100 8 19 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v septembru 2010 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in ug/m in September 2010 MERILNA MREŽA Postaja Podr. 0/ % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o-ksilen heksan n-heptan iso-oktan n-oktan Ljubljana Bežigrad UB 96 0,8 3,5 0,6 2,2 0,6 0,3 0,3 0,4 0,2 DKMZ Maribor UT 96 1,1 2,9 0,6 2,2 0,7 0,3 0,2 0,6 0,1 OMS Ljubljana Ljubljana Center UT 97 3,2 7,1 0,8 5,8 0,8 Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 100 200 300 400 500 600 g cp(|g/m3) g Cmax 24 ur (|g/m3) g Cmax 1 ura (|g/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v septembru 2010 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in September 2010 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana center Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Hrastnik Nova Gorica Koper Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk Sv.Mohor 0 50 100 150 200 250 Mg/m3 I Cp (|g/m3) | Cmax ur. (|ig/m3) g št.prekoračitev urne MV od začetka leta I Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v septembru 2010 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in September 2010 with the number of 1-hr limit value exceedences 1 1 1 1 1 ■ 1 Ljublj ana Bežigrad* !!!!!!! Maribor center Celje : : : : : Velenje N T Trbovlj e "Z. O Hrastnik* 1 1 1 ! Zagorje Nova Gorica 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Koper Murska S. Rakičan 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Vnaj narj e 1 11 1 1 1 1 1 1 Maribor Pohorj e t P Krvavec* e 1- N< Iskrba K Otlica 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Zavodnj e 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Kovk II 1 1 1 1 1 Sv.Mohor 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Cp(^g/m3) g št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta | št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v septembru 2010 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v januarju 2010 Figure 3. Mean O3 concentrations in September 2010 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Lj ublj ana BF (R) Ljubljana center Maribor center (R) Maribor Tabor Celje Trbovlj e (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) Kranj (R)* Novo mesto (R) Nova Gorica Koper Murska S. Raki čan Iskrba (R) Vnajnarje (R) Pesje Škale mob. Prapretno Morsko (R) Gorenje Polje (R) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 | cp(^g/m3) a št.prekoračitev 24-urne MV št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta j Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v septembru 2010 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in September 2010 with the number of 24-hrs limit value exceedences Lj ublj ana Murska S.Rakičan Nova Gorica O Lj ublj ana Bež. O Maribor center -O - - -Celje ------ -Trbovlje • Zagorje X Koper ------ -Nova Gorica ■ Murska S.Rakičan - - ■ X ■ ■ -Iskrba ------ -Hrastnik • Kranj I Novo mesto - O - - - Lj ublj ana center Gor.Polj e Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) in padavine v septembru 2010 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (ig/m3) and precipitation in September 2010 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —■— Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (|ig/m3) v septembru 2010 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (ig/m3) in September 2010 SUMMARY Relatively low air pollution - especially in PM10 particles - continued in September as changeable weather with occasionally heavy rain continued. The limit daily concentration of PM10 was exceeded only once at the heavy traffic spot of Ljubljana Center. At the monitoring sites of Ljubljana Center, Maribor Center, Celje, Zagorje, Trbovlje, and Rakičan the yearly allowed number of exceedences has been exceeded till the end of September. Other stations in populated areas have between 20 to 35 exceedences. Ozone in September was low and remained even below the target 8-hour concentration at all sites. NO2, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also low except one exceedence of the 1-hour limit value at a site of higher altitude in the area influenced by the Trbovlje Power Plant. 91 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - september 2010 Earthquakes in Slovenia - September 2010 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2010 zapisali 330 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali podatke za 101 potres, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0, in za tri šibkejše, ki so jih čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega (poletnega) časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v septembru 2010 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - september 2010 Figure 1. Earthquakes in Slovenia - September 2010 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V septembru 2010 je bila potresna aktivnost nekoliko povečana, posebej na ilirskobistriškem območju. Prebivalci so čutili najmanj enajst potresov. Zgodaj zjutraj 15. septembra, ob 2.21 UTC in 2.23 UTC, sta se zgodila dva močna potresa v bližini Ilirske Bistrice. Oba sta imela magnitudo 3,5. Potresa sta zbudila številne prebivalce, nista pa povzročila gmotne škode, kar je pokazal tudi obisk terena. Poročila o teh dveh potresih so prišla iz celotne jugozahodne Slovenije. Po tem se je zvrstilo veliko število popotresnih sunkov. Prebivalci so jih zagotovo čutili kar nekaj, toda o njih niso posebej poročali. Popotres 20. septembra ob 3. uri in 10 minut po UTC je zbudil prebivalce Vrbice. Septembra smo imeli tudi tri primere zelo šibkih potresov, ki so jih prebivalci čutili: dva pri Igu in enega pri Borovnici. Tresenje tal je bilo komaj opazno, je pa prebivalce prestrašilo močno bobnenje. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - september 2010 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - September 2010 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Območje 2010 9 3 8 1 46,72 13,82 1 1,1 Treffen, Avstrija 2010 9 4 4 27 45,68 15,53 7 1,0 Kostanjevac, Hrvaška 2010 9 4 18 51 45,92 13,89 12 1,2 Ajdovščina 2010 9 6 10 11 45,99 15,37 9 1,0 Sevnica 2010 9 8 0 42 45,67 14,63 12 1,7 Goteniška gora 2010 9 9 0 53 46,22 14,90 12 1,0 Motnik 2010 9 10 4 23 45,49 14,95 12 1,1 Brod Moravice, Hrvaška 2010 9 10 18 57 45,50 14,95 9 1,2 Brod Moravice, Hrvaška 2010 9 11 13 16 45,49 14,95 11 1,1 Brod Moravice, Hrvaška 2010 9 11 14 22 46,04 14,16 7 1,0 Žiri 2010 9 11 18 52 45,63 14,93 9 1,2 Cvišlerji 2010 9 12 1 2 45,49 14,94 7 1,0 Brod Moravice, Hrvaška 2010 9 12 6 29 45,48 14,93 16 1,6 Brod Moravice, Hrvaška 2010 9 12 12 8 45,50 14,92 16 2,7 Brod Moravice, Hrvaška 2010 9 12 12 32 45,47 14,93 14 1,0 Brod Moravice, Hrvaška 2010 9 12 13 31 45,60 14,28 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 12 22 44 46,03 14,93 8 1,2 Cerovica 2010 9 15 2 21 45,61 14,27 16,0* V 3,5 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 23 45,61 14,28 16,0* V 3,5 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 26 45,60 14,25 16 1,7 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 28 45,60 14,26 15 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 30 45,60 14,26 19 čutili 2,5 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 39 45,60 14,26 16 1,4 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 47 45,60 14,26 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 51 45,60 14,27 16 1,4 Ilirska Bistrica 2010 9 15 2 57 45,60 14,26 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 15 3 30 45,60 14,27 17 čutili 2,1 Ilirska Bistrica 2010 9 15 4 12 45,60 14,26 16 1,6 Ilirska Bistrica 2010 9 15 5 27 45,60 14,26 15 1,3 Ilirska Bistrica 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Območje 2010 9 15 5 37 45,61 14,26 15 1,4 Ilirska Bistrica 2010 9 15 5 39 45,60 14,26 15 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 15 6 12 45,59 14,28 21 čutili 2,8 Ilirska Bistrica 2010 9 15 6 14 45,60 14,26 14 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 15 6 20 45,60 14,29 19 čutili 2,4 Ilirska Bistrica 2010 9 15 6 21 45,60 14,29 18 čutili 2,4 Ilirska Bistrica 2010 9 15 6 34 45,60 14,28 18 1,6 Ilirska Bistrica 2010 9 15 6 44 45,60 14,26 12 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 15 6 44 45,61 14,26 16 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 15 7 0 45,60 14,26 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 15 7 6 45,61 14,28 20 2,5 Ilirska Bistrica 2010 9 15 7 21 45,60 14,26 14 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 15 7 21 45,59 14,26 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 15 8 28 45,60 14,26 17 2,0 Ilirska Bistrica 2010 9 15 10 8 45,60 14,26 16 1,5 Ilirska Bistrica 2010 9 15 12 23 45,60 14,26 15 1,4 Ilirska Bistrica 2010 9 15 15 58 45,61 14,26 14 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 15 16 31 45,60 14,26 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 15 18 21 45,60 14,26 18 2,3 Ilirska Bistrica 2010 9 16 0 2 45,60 14,26 14 1,3 Ilirska Bistrica 2010 9 16 0 8 45,60 14,26 15 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 16 0 9 45,60 14,26 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 16 0 48 45,60 14,26 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 16 7 39 45,59 14,27 18 1,7 Ilirska Bistrica 2010 9 16 10 28 45,60 14,26 17 1,8 Ilirska Bistrica 2010 9 16 13 18 45,61 14,26 15 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 16 18 38 45,60 14,27 16 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 16 19 48 45,60 14,26 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 16 19 49 45,60 14,27 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 16 20 35 45,61 14,26 14 1,3 Ilirska Bistrica 2010 9 16 22 1 45,60 14,26 16 1,3 Ilirska Bistrica 2010 9 17 6 12 45,60 14,26 16 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 17 7 32 45,60 14,27 16 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 17 12 53 45,60 14,26 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 17 13 32 45,60 14,26 15 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 17 13 58 45,60 14,26 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 17 17 3 45,61 14,26 16 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 17 20 2 45,61 14,26 16 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 17 22 42 45,60 14,26 15 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 17 23 28 45,60 14,27 17 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 18 0 55 45,60 14,26 16 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 18 2 21 45,60 14,26 17 1,7 Ilirska Bistrica 2010 9 18 9 14 45,60 14,26 16 1,3 Ilirska Bistrica 2010 9 18 10 51 45,60 14,27 17 2,0 Ilirska Bistrica 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Območje 2010 9 18 11 0 45,60 14,26 16 1,8 Ilirska Bistrica 2010 9 18 16 56 45,60 14,26 16 1,3 Ilirska Bistrica 2010 9 18 19 55 45,60 14,26 17 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 18 23 17 45,61 14,26 17 1,7 Ilirska Bistrica 2010 9 19 1 25 46,54 15,30 28 1,4 Ribnica na Pohorju 2010 9 19 9 1 45,60 14,26 17 1,4 Ilirska Bistrica 2010 9 19 10 27 45,60 14,27 16 1,5 Ilirska Bistrica 2010 9 19 12 57 45,61 14,27 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 19 15 45 45,60 14,26 17 1,6 Ilirska Bistrica 2010 9 19 22 46 45,60 14,26 16 1,3 Ilirska Bistrica 2010 9 19 23 45 45,60 14,26 16 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 20 1 47 45,61 14,26 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 20 3 10 45,60 14,27 21 III-IV 2,8 Ilirska Bistrica 2010 9 20 6 57 45,60 14,27 14 1,3 Ilirska Bistrica 2010 9 20 11 44 45,60 14,26 15 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 21 0 19 45,93 14,52 2 III 0,6 Ig 2010 9 21 1 6 45,61 14,26 14 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 21 1 28 46,31 13,25 15 1,0 Musi, Italija 2010 9 21 17 24 45,60 14,25 15 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 22 0 47 45,34 15,30 0 1,0 Erdelj, Hrvaška 2010 9 23 20 35 45,60 14,27 17 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 23 21 54 45,60 14,27 16 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 24 20 16 45,60 14,27 14 1,2 Ilirska Bistrica 2010 9 25 1 8 45,60 14,27 16 1,0 Ilirska Bistrica 2010 9 25 10 18 45,60 14,27 15 1,1 Ilirska Bistrica 2010 9 26 9 1 45,93 14,50 1 III 0,8 Ig 2010 9 26 9 7 46,24 16,06 7 1,2 Žarovnica, Hrvaška 2010 9 26 23 9 45,94 14,43 0 III 0,5 Borovnica 2010 9 29 4 12 46,79 15,22 6 1,2 Schwanberg, Avstrija 2010 9 30 8 56 46,45 15,07 6 1,1 Spodnji Razbor 2010 9 30 21 47 46,54 15,50 7 1,5 Ruše 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SVETOVNI POTRESI - SEPTEMBER 2010 World earthquakes - September 2010 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - september 2010 Table 2. The world strongest earthquakes - September 2010 Datum Čas(UTC) Koordinati Magnituda Globina Območje Opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 3. 9. 11:16:09,6 51,72 N 175,99 W 6,5 58 otočje Adreanof, Aleuti 3. 9. 16:35:46,5 43,53 S 172,12 E 7,0 5 Južni otok, Nova Zelandija Dve osebi sta bili ranjeni. Poškodovanih je bilo šest mostov in veliko zgradb. 29. 9. 17:11:24,4 4,92 S 133,78 E 7,0 12 blizu južne obale Papue, Indonezija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2010. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - september 2010 Figure 2. The world strongest earthquakes - September 2010 97 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Vletu 2010 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V zraku je bil na vseh merilnih mestih cvetni prah ambrozije, pelina, metlikovk, trpotca, trav in koprivovk. Le obremenjenost zraka s cvetnim prahom ambrozije je bila dovolj visoka, da je lahko izzvala znake alergijske bolezni. V Ljubljani in Mariboru je bila koncentracija višja od mejne (20 zrn/m3) tri dni, v Kopru pa dva dneva. Najmanj cvetnega prahu smo zabeležili v Mariboru, in sicer 728 zrn, nekoliko več v Kopru (850 zrn), največ pa v Ljubljani, kjer smo našteli 1000 zrn. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku septembra 2010 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Največ cvetnega prahu so prispevale koprivovke: v Mariboru kar polovico, v Ljubljani dobri dve petini in v Kopru tretjino vsega cvetnega prahu. Druga najbolj zastopana vrsta cvetnega prahu je pripadala ambroziji, le v Kopru je bilo v zraku nekaj več cvetnega prahu trav. 200 175 150 CO i= 125 z 01 N O 100 _J > w 75 >C/) 50 25 0 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v septembru 2010 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2010 September se je začel s sončnim vremenom; na Obali je bilo sončno tudi 3. in 4. septembra, v Ljubljani in Mariboru pa so nebo vsaj delno prekrivali oblaki in 4. septembra je bilo tudi nekaj ploh, vendar to ni preprečilo naraščanja obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. V Ljubljani je bilo prav 4. dne v mesecu v zraku največ cvetnega prahu; največji delež je prispevala ambrozija, znaten pa je bil tudi delež koprivovk. 5. septembra je bilo največ sončnega vremena v Ljubljani, kjer je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom najvišja v tem mesecu. Od 6. do 8. septembra je bilo oblačno, občasno so bile manjše padavine, na Primorskem je prvi dan pihala burja. Na vseh treh merilnih mestih se je v teh treh dneh obremenjenost zraka s cvetnim prahom iz dneva v dan opazno nižala. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav septembra 2010 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, September 2010 12 CO E z tr N o 0 1 1 Koper ■ Ljubljana ■ Maribor TRPOTEC I Jl 1,1 ■IL 1 i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca septembra 2010 Figure 3. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, September 2010 CO E Ž tr N o 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk septembra 2010 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2010 21 23 25 27 29 9 6 3 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 150 125 « 100 75 en N O > LU >w 50 25 1 1 Koper ■ Ljubljana ■ Maribor AMBROZIJA J IuujiAJ v, j Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije septembra 2010 Figure 5. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2010 Na Obali je bilo 9. septembra spet sončno, v Ljubljani deloma sončno, v Mariboru pa je še vztrajalo oblačno vreme. Vsebnost cvetnega prahu v zraku je ob suhem vremenu od 9. do 11. septembra naraščala. V dnevih do 15. septembra je bilo največ sonca na Obali, kjer so prav zadnji dan tega obdobja zabeležili največjo obremenjenost s cvetnim prahom v tem mesecu. Najmanj sončnega vremena je bilo v Mariboru, kjer je bila tudi obremenjenost zraka s cvetnim prahom najmanjša. Že 16. septembra se je pooblačilo, vendar se obremenjenost zraka s cvetnim prahom glede na prejšnji dan še ni znižala. Šele 17. in 18. septembra je obilno deževje spralo cvetni prah iz zraka in pospešilo zaključek sezone pojavljanja cvetnega prahu ambrozije. Kljub temu da je že 20. septembra povsod prevladovalo sončno vreme, je vsebnost cvetnega prahu v zraku vse do konca meseca ostala nizka, ob deževju, ki je Slovenijo ponovno zajelo 25. septembra, pa smo zabeležili le tu pa tam kakšno zrno cvetnega prahu. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru septembra 2010 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, September 2010 0 Ambrozija Pelin Metlikovke Ščirovke Trpotec Trave Koprivovke Koper 18,0 2,1 5,2 5,1 19,4 33,9 Ljubljana 36,4 1,4 1,7 2,7 6,1 41,7 Maribor 29,5 0,3 1,9 2,1 6,0 50,5 Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu se v celinski Sloveniji začne s pojavljanjem cvetnega prahu leske in jelše. Datum je določen s petdnevnim neprekinjenim zaporednim pojavljanjem cvetnega prahu v zraku. V letu 2010 se je sezona pojavljanja cvetnega prahu začela pozno. Začetek sezone sproščanja cvetnega prahu leske je v Ljubljani zamujal za 35 dni za povprečjem 1996-2009, jelše za 21 dni, breze 13 dni, trav 3 dni in ambrozije 5 dni (preglednica 3). Posamezna zrna ambrozije se pojavljajo v zraku že v juliju, vendar je v ljubljanski populaciji tako zgodaj cvetočih rastlin malo. Letni indeks cvetnega prahu je vsota povprečne dnevne koncentracije in je pokazatelj, kako intenzivna je bila sezona. Pregled je za vsa leta podan za merilno mesto v Ljubljani. Podatki so za nekaj alergološko pomembnih vrst rastlin, katerih letni indeks je bil nad povprečjem (preglednica 2). V letu 2010 je po letnem indeksu izrazito izstopala breza. Intenzivnost sezone je bila skoraj trikrat višja od povprečja. 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Letni indeks Table 2. Annual index LETO Breza Leska Jelša Trave Ambrozija 1996 2681 558 1066 2435 255 1997 1591 270 411 1692 817 1998 1388 3054 2753 2673 840 1999 1951 1360 1830 3265 572 2000 727 584 597 2499 897 2001 2803 1061 4229 3979 1320 2002 1378 780 1140 2413 1093 2003 3457 1213 1689 3822 1035 2004 2366 1494 2604 2650 438 2005 1823 508 388 2750 669 2006 4190 1467 1741 2617 696 2007 2103 1069 570 3310 355 2008 2644 1253 3567 2704 1001 2009 2311 858 777 3070 1001 2010 7107 1118 2824 4510 1223 Povpreč je 2568 1110 1746 2959 814 Preglednica 3. Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu (povprečje 1996-2009) Table 3. Beginning of the airborne pollen season RASTLINA Povprečje Leto 2010 Odstopanje od povprečja v dnevih leska 17. januar 21. februar -35 jelša 27. januar 25. februar -21 breza 21. marec 3. april -13 trave 12. april 15. april -3 ambrozija 4. avgust 9. avgust -5 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in September: Ragweed, Grass family, Plantain, Mugwort and Nettle family. 101 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012009 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.