Političen list za slovenski narod. Po polti prejemu velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta I 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta Z i» en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. f Posamezne številke veljajo 7 kr. 3 fld. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „KatoI. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. liha j a vsak dan, izvzemši nedeije in praznike, ob V,6. uri popoludne. Štev. 203. V Ljubljani, v torek 5. septembra 1893. Letnik XXI. Francoske volitve. Včeraj so bile dovršene volitve na Francoskem. Katoliška stranka ž njimi ne more biti posebno zadovoljna, pa vsaj druzega ni bilo pričakovati. Mnogi francoski visoki cerkveni dostojanstveniki, ki dobro poznajo mišljenje v deželi, so že poprej priporočali, da naj se katoliki ne udeleži volitev. Baš to je gotovo nekoliko krivo, da je izid za katolike še neugodnejši. Marsikak katolik je ostal doma, ko je izvedel da celo visoki cerkveni dostojanstveniki priporočajo pasivno politiko. V tem oziru je vsekako obžalovati, da se pred volitvami ni doseglo nikako sporazumljenje, naj se li katoliki udeleži volitev, ali ne. Sploh pa moramo omeniti, da so te volitve prve, v katerih so šli volilci tudi pod čisto katoliško zastavo na volišče. Dosedaj so katoliki volili kot monarhisti. Sedaj so pa nekateri kandidatje nastopili v prvi vrsti kot katoliki, in kot takim so jim volilci dajali svoje glasove. Pridruženi ali konservativni republikanci niso kandidovali v prvi vrsti kot republikanci, temveč kot katoliki. Po njih načelu so katoliška cerkev in njeni interesi glavna stvar, ne pa republika ali pa monarhija. Pripravljeni so priznati vsako vladno obliko, da le ni nasprotna katoliški cerkvi. Po našem mnenju je že precejšen korak k boljšemu, da se upa kaka stranka stopiti kot katoliška stranka na volišče. Volilni izid za to stranko ni ugoden. Zgubila je dva najboljša vodji, in prišla je v manjšem številu v zbornico, kakor se je nadejala. Sevida, vsak začetek je težak. Pomisliti je pa tudi, da so možje te stranke dosedaj bili monarhisti v političnem življenju. Zaradi tega jim republikanci uiso zaupali, zlasti ker niso republike v prvi vrsti zap:sali na svojo zastavo. Mnogi volilci so imeli nekako nezaupanje do njih, sodeč jih kot neznačajneže, ker so se izneverili monarhizmu. Sevida volilci niso pomislili, da ti možje že dolgo niso bili baš vneti za monarhijo, temveč so se le držali monarhistične stranke, ker so mislili, da je to v interesu katoliške cerkve. Drugi volilci jim niso zaupali, da bi bili za-resni republikanci, in jim niso dali svojih glasov, ne hoteč podpirati kakih prikritih monarhistov. Pri tako težavnem položaju se ni čuditi, če nova stranka ni dosegla večjih vspehov. Pri prihodnjih volitvah bode že drugače, ako ostane stranka verna svojim načelom, kar se nadejamo, da bode. Do tedaj bode že precej izginilo nezaupanje, ki ga imajo volilci sedaj proti njim. Ob jednem pa nastopi že tedaj kaj novih katoliških močij, proti katerim ne bode pomislekov zaradi njih monarhistične preteklosti. Stranka, ki je še le nastala, ki je, rekli bi, „a limine litis", pa sme že s temi vspehi, ki jih je dosegla, tudi zadovoljna biti. Velik poraz so pa nove volitve za monarhiste. Pokazale so, da v Franciji ni več onih monarhistič-nih čuvstev, kakor drugod v Evropi, in ni misliti na dedno monarhijo. V Franciji bi bil mogoč le še kot general kak diktator, kak Napoleon, nikakor pa ne kdo, ki svoje pravice do prestola izvaja od svojega rojstva. To mislimo, da spoznajo kmalu vsi monarhisti in se pridružijo h katoliški republikanski stranki, da se osnujejo tako polagoma močne čete za obrambo pravic svete katoliške cerkve. Pal je mej drugimi tudi Cassagnac. Ta mož je bil veren pristaš bonapartistov in se je delal včasih dobrega katolika. V resnici je pa Cassagnac le zlorabil katoličanstvo v svoje namene. Dober katolik se pač ne bode vedno dvobojeval, kakor se je Cassagnac, ki je bil jeden največjih razgrajačev zbornice francoske. Poslednji čas je pa Cassagnac še očitnejše kazal, kako plitvo je katoličanstvo njegovo. Polemizujoč proti dvema nasprotnikoma, je jima očital, da zaradi tega vedno letata k spovedi, ker vedno lažeta in sleparita in je sploh jako neumestno pisal o svetih zakramentih. Zaradi tega pa katolikom ni treba baš žalovati, če njega ne bode v zbornici. Vsaj ne bode s svojim razgrajanjem delal katoliški stranki sramote. Pomenljivo je, da sta pala Floquet in Clemen-ceau. Ta dva moža bila sta nasprotnika katoliške cerkve, posebno poslednji. Radikalci so ž njima veliko izgubili in se je vsled tega bati, da njih stranka celo razpade. Državi je pa gotovo le v korist, da je zginil z javnega delovanja Clemenceau. Ni je države, kjer bi toliko ministerstev bilo vladalo v tako kratkem času, kakor v Franciji, in skoro vsa ta ministerstva je pomagal vreči Clemenceau. Vedne spremembe ministerstev so pa v škodo državi, ker nobena vlada ne more kake važnejše stvari dovršiti. Socijalisti bodo imeli v novi zbornici kacih 60 poslancev. Pričakovali so, da jih bodo imeli 100. Sicer je pa že teh 60 znatno število, ako bodo znali dobro izkoristiti položaj. Socijalisti bodo v novi zbornici imeli dobrega vodjo Gobleta, kateri je jeden pot že bil ministerski predsednik iu je sedaj socijalno reforme zapisal na svoj program. Goblet ni prijatelj cerkvi, ali on ni voljen zaradi njegovih cerkvi sovražnih nazorov, temveč zaradi obljubljenih socijalnih reform. Padec Clemenceaua in Floqueta in izvolitev Gobleta nam dokazuje, da francoski radikalni volilci višje cenijo socijalne reforme, nego kake cerkvi sovražne zakone, in to je vsekako to-lažljivo. Kako se razdeli nove stranke in če bode mogoče dobiti trdno vladno stranko, o tem se še danes ne more soditi, ker pri tolikem številu novih poslancev se ne more točno vedeti, kako se frakcije razdeli in kake ideje bodo prešinjale vse nove narodne zastopnike. Toliko novih mož še nikdar ni dobila zbornica z novimi volitvami, kakor sedaj, bodočnost pa nam pokaže, če ti možje v zbornico pri-neso novi duh, nove ideje. Politični pregled. V Ljubljani, 5. septembra. Grof Taaffe in češki veleposestniki. Praška „Politik" piše, da grof Taaffe ne bode nikdar tiral politike, ki bi ga oddalila od čeških vele- LISTEK Vodnikova slavnos. na Koprivniku. (Govoril v cerkvi prečast. g. Jan. Ažman, župnik v Gorjah.) II. Predragi poslušalci 1 Danes pa ne obhajamo samo stoletnice te duhovnije, ampak tudi spomin ua slavnega Valentina Vodnika, ki je bil pred 100 leti prvi duhovni pastir te župnije, ki je pa tudi kot pisatelj iu prvi slovenski pesnik znan in čislan po vsem Slovenskem. Zato vidimo danes toliko za naš narod vnetih mož iu mladeničev, ki so od daljnih krajev sem prišli, počastit moža, ki je kot ponižni duhovnik deloval za zveličanje duš, zraven pa budil naš ljud k spoznanju samega sebe in čislanju svojega lepega pa zanemarjenega jezika. Pa o tem bote potem kaj več slišali, ko se bo po duhovnem opravilu odkrila spominska plošča nažupnišču! Jaz samo toliko rečem, da slovenski rod še nobenega svojih sinov ni tako slavil in častil, kakor ravno prvega svojega pesnika Vodnika. Leta 1858 dne 3. svečana ob lOOletnici njegovega rojstva so odkrili spominsko ploščo, vzidano v njegovi rojstni hiši pri Zibertu v Šiški; pred 4 leti, dne 30. jun. 1889 so odkrili v Ljubljani pred šolami njegov bronast kip, in danes se bo tudi tukaj njemu v spomin pokazala plošča, ki naj bo pričala še poznim rodovom, da je prvi slovenski pesnik v tej gorski vasici duše pasel! Moja naloga je torej, da vam zdaj nekoliko popišem delovanje Vodnikovo, kako je svojo dolžnost kot prvi župnik na Koprivniku spolnoval. — Kakor spoznamo iz uradnih pisem in iz poročil tedanjih svedokov, je bil Vodnik zares častitljiv duhovnik, ves vnet za svoj poklic. Bil je poprej frančiškan, pa je leta 1784 s papeževim privoljenjem stopil med posvetno duhovščino. Bil je kapelan v Sori, na Bledu in v Ribnici, od koder je leta 1793 tu sem prišel. Od tu je šel k sv. Jakobu v Ljubljano in je bil pozneje vodja latinskim šolam. Kakor se vidi iz cerkvenih matic, je Vodnik tukaj krstil 50 otrok, 18 parov jih je poročil in 41 jih pokopal. To je pač mala reč v treh letih. Pa ne smemo misliti, da se je Vodnik pri tem dolgočasil. On ni 6amo svoje duhovske službe zvesto opravljal, ampak je prosti čas v to porabil, da je učene bukve prebiral, da je rad po planinah in gorah hodil, razna kamena in rudnine nabiral, domače se s svojimi župljani pomenjkoval in pridno zapisoval, kako ljudje med seboj čisto slovenski jezik govori. Tudi je ravno tukaj marsikatere pesmi zložil, tukaj tudi gradivo za prvo pratiko spisal. On ni samo učil, kako je treba krščansko živeti, on je tudi kmetovalcem in rokodelcem pravil, kako je treba dela na polju in v delavnici prav in umno opravljati. Ni čuda, da so Koprivničanje svojega duhovnega pastirja tako čislali in spoštovali, da so ga otroci kar obsipali, kadar je šel iz cerkve ali po vasi, da so ga odraščeni radi za svet povpraševali in da jim je bil res v pravem pomenu duhovni oče. Kako ljudomil, prijazen in iz srca svoji čredi udan da je bil, spoznamo iz sledeče dogodbe. Nekdaj se je vračal od obhajila domu iz Gorjuš. Kar naenkrat mu prileti nasproti neka vsa vpe-hans koza in pade k njegovim nogam, kakor da bi pri njem pomoči iskala. Ko Vodnik še gleda in premišljuje, kaj vse to pomeni, pride ogljar iz goše in mu razjasni vso zadevo. „Ne ustrašite se, gospod," ga nagovori, „ta koza je lastnina moje sosede, vam znane sirote. Njeni ranjci stariši so ostali dolžni na blejski graščini 10 kron in ker reva tega dolga plačati ne more, je danes prišel graščinski oskrbnik ( / posestnikov. Vlada, ki hoče biti konservativna, ne more vladati proti češkim veleposestnikom in grof Taaffe pa hoče konservativno vladati. Tukaj ne pridejo toliko v poštev glasovi, ki jih imajo češki veleposestniki v obeh zbornicab, temveč moraličen vpliv, ki ga imajo na Češkem in na Dunaju. — Soditi po dosedanji politiki, ima staročeški list prav. Samo grof Taaffe se ne ozira toliko na tiste veleposestnike, kateri so odločno konservativni, temveč v prvi vsti na tiste, ki se ne morejo prav odločiti niti na to niti na ono stran. Češko veleposestvo pač na vlado toliko vpliva, da se naravnost ne pridruži levičarjem, ali toliko pa vendar ne vpliva, da bi jo pripravilo do odločno konservativne politike, to pa prihaja največ od tod, da češki veleposestniki z malimi izjemami sami niso za odločno katoliško politiko. Civilni xakon na Ogerskem. Po liberalnih ogerskih listih se mnogo piše o tem, jeli vladar že dovolil, da se predloga o civilnem zakonu predloži zbornici poslancev ali še ne. Marsikaj kaže, da še ni. Vladni listi namreč pišejo, da se ta predloga državnemu zboru predloži še le po novem letu. Gotovo bi vlada tako dolgo ne odlašala, c^a že ima vladarjevo dovoljenje. Vsaj je znano, da vladna stranka in pa skrajna levica priganjata, da se zboru predloži ta predloga. Skrajni levičarji drugače tudi ue glasuje)o za civilne matrike, da se bode že zboru predložila predloga o civilnem zakonu. Ministerski predsednik sam je obetal, da v jesenskem zasedanju takoj z začetka predloži predlogo o civilnem zakonu. Ce se sedaj stvar misli odložiti do konca leta, je pač temu le to povod, da vlada še ni dobila vladarjevega dovoljenja in se ga nadeja dobiti do novega leta. Anarhisti v Italiji. V Milanu je policija preiskavala hiše mnogih anarhistov in našla v neki hiši jako veliko množine dinamita, katere je seveda zaplenila. Iz tega je jasno, da so anarhisti nameravali v kratkem začeti v večji meri svoje delovanje. Več anarhistov so seveda zaprli. Pa tudi v Rimu policija pridno išče anarhistov. V jedni noči jih je zaprla 70. Kakor se kaže, je polieija izvedela od kake strani, da anarhisti nameravajo izvršiti kake večje atentate in jih zatorej tako pridno išče. Ne se pa, če se jej bode posrečilo vse te nevarne ptičke dobiti v pest. Število anarhistov je v Italiji j;-.ko veliko. Beda ljudi tira v naročje anarhizmu. Tudi samo policijske naredbe ne bodo tega zla iztrebile, temveč bilo bi potrebno kaj storiti, da se zboljšajo sedanje žalostne socijalne razmere. Kakor se kaže, liberalna vlada nima moči pa tudi ne dobre volje, da bi kaj storila v tem oziru. Španija. Sedanje liberalno španjsko ministerstvo hoče odpraviti vsako provincijalno avtonomijo. Na Spanjskem so posamične občine in pokrajine imele stare pravice. Tako so baskiške pokrajine imele pravico, da so plačale državi neko določeno svoto davka, potem so pa same mej sabo razdelile davek po svoji volji. Same so določevale, kaj se obdači, kaj pa ne. Sedanja vlada je pa jim to pravico odvzela tebi nič, meni nič. To je vzbudilo veliko nevoljo in dalo povod izgredom. Z vojaško silo je baje vlada naredila red. Vladno postopanje je tembolj neumestno, ker so baš baskiške provin-cije naklonjene Donu Oarlosu. Prav lahko bi prišlo do kake večje vstaje. Ob jednem bi se pa v druzih pokrajinah jel gibati republikanski duh. Tudi ni verjeti, da je po vsej deželi tako mirno, kakor vlada zagotavlja. Kdo vč, kaj se vse pridravlja? Družbe sv. Cirila in metoda redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. XX. Le prekmalo je prišel čas, da je bilo treba oditi v Divačo. Mnogo skupščinarjev je pa ostalo še na vrtu ter se ondi prijetno zabavalo mej navdušenimi govori in petjem domačega mešanega zbora ter Ljubljanskega kvarteta. Večina udeležnikov se je kmalo po 3. uri podala na kolodvor, kamor jo je spremila godba ter mnogo občinstva. Po prisrčnem poslovljenju od vrle Sežane odpelje vlak izletnike v Divačo. Tu skupščinarje pozdravlja mogočen strel in komaj izstopivše nagovori divaški učitelj Ivan Bano približno tako-le: ,,Slavna gospoda! Ker je g. župan nakelski že nekaj dni bolehen, Vas ne more osobno pozdraviti, kakor se je bil namenil. Zatorej je mene zadela prijetna naloga, da Vas, slavna gospoda, namesto njega pozdravim. Pozdravljam Vas prav prisrčno v imenu županije nakelske, kakor tudi v imenu sta-novnikov divaških; pozdravljam Vas tem prisrčneje, ker zastopate slavno slovensko družbo, kateri blag namen je: vzgajati in poučevati naš mladi rod v verskem in narodnem duhu. Bodite preverjeni, slavna gospoda, da ste prišli svoji k svojim, da ste prišli med svoje somišljenike, ki povsem odobravajo Vaše plemenito delovanje. Dobro nam došli vsi, ki ste se danes tukaj zbrali iz raznih krajev mile naše Slovenije. Delujočim po geslu: Bog in narod I — Vara kličemo iz dna srcii: Živeli!" Ta nepričakovani pozdrav je v laskavih besedah odzdravil skupščinar B. Grča. Divaška cesarjevič Rudolfova vilenica. Izletniki so se prepričali tudi v tej jami, da ima naša domovina še mnogo znamenitosti, ki so pa celo lastnim rojakom neznane. Osobito slovenskim društvom je priporočati, da snujejo izlete tudi za obisk te Vilenice, zato pristavljamo tu popis, kakor ga je sestavil gori omenjeni g. učitelj. Divaška vilenica. Spisal Ivan Bano, učiteli v Divači. Vilenica, kojo so zasledili dne 11. maja 1884 leta Gregor Žiberna in drugi mladeniči iz Divače, leži od Divače proti jugozahodu injeodtodi kakih 20 minut oddaljena. Sprva se je hodilo va-njo skozi naravni vhod, pozneje je pa davkarska občina napravila na svoje troške polžasto zavit vhod, po katerem se dospe v vilenico ugodno in brez vsake nevarnosti. V vile-nici je občina na vse strani napravila gladke poti, ki so na opasnih mestih ograjene s trdimi držaji. Vilenica je dolga blizu 1500 m in se deli na več stranskih oddelkov. je pobral s svojim hlapcem iz hiše, kar se je odtrgati dalo, je vse to na voz naložil in je slednjič še to kozo s seboj vzeti hotel. Koza, ki je menda slutila, da bi dekle brez nje živeti ne moglo, se spusti v tek in jaz sem prišel za njo, da jo kam skrijem in vsaj nekaj rešim za siroto. Oskrbnik sili dekleta, da bi šla k njemu v službo, ali dekle se brani na vso moč in raje tudi rojstno hišico pusti, ker vč, da od tega človeka nobena več poštena ne pride. Ce se hočete o tem prepričati, duhovni gospod, potrudite se z menoj do hiše te sirote, mislim, da bova oskrbnika še tam dobila." Precej se ljudomili gospod napoti z možem in kozo k omenjeni hiši. Kako žalosten prizor se tu pokaže. Osem-najstletno dekle, čedne in močne postave, sedi na pragu in joče. Oskrbnik pa pase nad njo svoje poželjive oči in jo nadleguje in priganja, da naj gre k njemu v službo, češ, potem ji bo vse ostalo, hiša in orodje. Pa dekle nič ne odgovori, samo ihti in solze s predpasnikom otira. — Zdaj pristopi Vodnik, položi svojo desnico dekletu na glavo — med tem, ko koza liže njegovo levico — ter sočutno spregovori: „Nič ne jokaj, ljuba hči, ampak zaupaj v Boga, ki je oče ubogih sirot. On ti bo pomagal iz zadrege 1" Potem pa se obrne k oskrbniku, ki se take hitre spremembe ni nadejal, ter pravi: „Gospod, kje imate dolžni list in pravico, da tako s silo ru-bite to siroto!" Oskrbnik na to odgovori: MPre-častni, pisma nimam nobenega in tudi pravice ne, to žensko rubiti; to je bila le gola šala." „Tako," odvrne duhovnik, „vi se šalite z ubogo revo, ki žalosti koprni! To je vnebovpijoča krivica, ki jo tu delate, in vedite, da kazni pravičuega Boga ne bote odšli. Hitro spravite v hišo nazaj, kar ste siroti po krivici vzeli, potem pa se spravite od tod!" — Nevoljen je nosil hlapec ugrabljene reči nazaj v hišo in potem sta se oba osramočena odtegnila. Dobri pastir pa je dekleta izročil poštenim ljudem v varstvo in ji pripomogel, da je dobila blagega, pridnega ženina v zakon, katera je dva meseca po tem dogodku v tej cerkvici poročil. Kaj ne, predragi, da je bil zares dober duhovni pastir, ta vrli gospod Valentin Vodnik?! In glejte, ta vaš nekdanji župnik je bil tudi imeniten pisatelj, prvi pesnik našega naroda, zato so ga prišli danes tu sem slavit od vseh stranij in pokrajin, kjerkoli se glasi naš slovenski jezik. In na to smete Koprivničanje pač ponosni biti in reči: Ta, katerega slavi slovenski rod prvega svojega pesnika, ta je bil tudi prvi naš župnik! (Konec sledi.) Vsi oddelki so polni najlepših kapnikov, kojim smo dali nastopna imena: Razgrneuo platno — slap pri Savici — slike iz jutrove dežele — kapelica — razbiti zvon — dični razgled — prelaz prek Šipke — Samsonov steber — delfin -r- piramidiščo — muzej — tabernakeljni — zagrinjala -t- kralj Samo — kralj Matija?. — snežni plaz — božji grob pod predorom — oder z raznimi godali — slap nad katakombami — cipresa — dvojčka — čuk na palci — gaj — vice — hudournikova struga — turški šotori — kalvarija — Ščit Zrinjskega — drobovje — veliki oltar — ladija stolne cerkve v Milanu — šopek cvetlični — turški minaroti — dvorana škrlatov — velika veža — soteska pri Termopilah — pod volicim mostovžem — strojarnica — vojaška stražnica — govorniški oder — Štcfanijina loža s slavoloki — zakladnica Krezova — morski valovi — strmi stolpiči — raj — orgije — turško pokopališče — kraljevski prestol — biserni stebri. Najdejo se pa poleg teh še mnogi drugi kapniki, koje vsaka glava po lastni jej domišljiji po svoje imenuje. Vilenica je bila leta 1887. prvič svečano razsvetljena in od tistega časa je bila že mnogokrat obiskana od raznih društev, (leta 1889. ^Ljubljanski Sokol" v družbi z druzimi slovanskimi društvi), kakor tudi posameznih oseb in družin. Dne 31. januvarija 1887. so počastili našo vilenico z Visokim pohodom ranjki cesarjevič Rudolf, Filip vojvoda Koburški in grof Bombelles ; dne 13 aprila 1888. si jo je ogledala cesaričina Štefanija. Ogledali so si jo tudi nadvojvoda Rainer in mnogi drugi odlični gostje. V knjigi, v kojo se vpisujejo p. n. gg gosti, se nahajajo poleg podpisov naslednje izjave: »Naravna čudesa v vilcnici so me najprijetnejše dirnula« — Hans Vildi, Ztirich. »Rad priznavam, da prelepi kapniki te vilenice mogočno uplivajo na človeško čud« — G. Buch-mann, S. S. Lusitania — Hamburg. »Nikdo naj ne zamudi priliko, ogledati si vilenico« — F. Kionka — Breslau. »Čudom so čudim vsem krasotam, ki jih je narava ustvarila v tej vilenici, ne zmeneč se za vse, kar sfi na površji dogaja« — dr. Gotzinger — St. Gallen. »Vilenica je vzvišeno mesto, ona jo prvo čudo, katero som na potovanju iz Egipta z zanimanjem gledal« — A. Nieder-leitmor — Passau. »Naravna krasota, s katero se ne more nobena druga primerjati« — E. Fehlinger-Wicn. »Bila sem v Italiji in marsikaj občudovala, a priznati moram, da me je ta vilenica nad vse očarala« — Amelie Plachky — Troppau. Vilenica, katero je slavni »Gospodarski svet v Divači" za ta obisk res bogato razsvetlil, ni imela v svojih podzemskih čarobnih prostorih brž ko ne še tako navdušenih obiskovalcev. Od kraja do konca se je razlegala v njej mila slovenska pesen. Jedro pevcev bilo je pač iz vrlih učiteljev, a navdušenost je izvabila vsakemu, ki le količkaj poje, iz srca besedo znanih pesem, daje od tega skupnega zbora odmeval ta bajni podzemeljski dom. Ker je slavno županstvo dovolilo prost vstop, daroval se je prebitek 20'75 gld. še naši družbi. Izletniki so se po prihodu iz vilenice še nekoliko pokrepčali nekateri v Mahorčičevi, drugi v Obersuelovi gostilni, dok je bilo treba ua kolodvor, od koder so se najprej odpeljali istrski goriški in tržaški gosti in ob 8. uri s posebnim vlakom pa ljubljanski skupščinarji mej sviranjem godbe in ginljivim slovesom od dragih primorskih bratov, ki so tudi ta dan sve-dočili, da jim je požrtvovalnost za domovinske stvari narodna dolžnost. Morda jih je bodrilo geslo one ženske pokroviteljice, ki z uzornim navdušenjem deluje v prospeh naše družbe, katero geslo podamo tudi za slovo letošnjim skupščinarjem: V povzdigo dušno in za čast naroda Žrtvujmo združeni za darom dar; In da še plodneje uspeva stvar, Duh v6di svetih nas Ciril-Metod a! Dnevne novice. V Ljubljani, 5. septembra. (Katol. tiskovnemu društvu) daroval je preč. gosp. dekan in duh. svetnik Matej Kožuh petdeset goldinarjev. Bog povrni! (Dvojna mera.) Naši radikalci doma ne zabavljajo nikomur, kdor zabavlja nam. Bog varuj, da ue bi uporabili zase raagari svojega najgorjega sovražnika, samo da udriha po nas! V svojih glasilih molče. Pač pa nosijo svoje srčne rane kazat drugam. Zlasti „Agramer Tagblatt" največkrat dobi kaj ta-cega s Kranjskega, kar bi utegnilo biti manj pri-lično v naših listih. Tu se naši radikalci odkrijejo do cela. Bodi primer! „SIov. Narod" je hvalil prof. Šukljeja. „Agramer Tagblatt" ima pa mej drugim te-le besede o novomeškem poslancu: »Poslanec, ki je zaradi svoje oportunistične smeri že večkrat pokazal se v protislovju s slovenskim narodom, je bil sedaj jako pohvaljen zaradi svojega udrihauja po govorih ob zadnjem novomeškem katoliškem shodu (Jasen je tedaj vzrok pohvale!) Gosp. Šukije se je sicer odločno proglasil k narodno-napredni stranki, pa kolikor dosedaj vemo iz njegovega govora, si pač še ni prisvojil popolnoma namenov te stranke in slovenskega naroda. — Njegove fraze, ki označujejo ,Beschwichtigungshofratha' bodo vzbudile malo posebnega navdušenja ... Na vsak način bo prav za Slovence, če pazno presojajo delovanje takih Sukljejev in zahtevajo garancije za delovanje v od-ločno-narodnem smislu." (Novi odvetnik v Postojini.) Kot odvetnik se naseli v Postojino dr. D. T r e o, ki je do sedaj služboval v Celju. (Umrl) je včeraj zjutraj ob 7«9- uri č. gospod zlatomašnik Ožbalt Prosen, ekspozit v Trbo-jah pri Smledniku. Bojen 4. avgusta 1807 v šen-čurski fari pri Kranju je ranjki veliko let služboval kot kapelan v Škof|i Loki. Od tam je prišel v Tr-boje, kjer je nad 30 let pastiroval. Pogreb bode jutri v sredo. N. v m. p.! (Logika. — Tepec.) Z Bele Krajine, 4. septembra: Po poročilu »Slovenca" je bil pri volilnem shodu v Novem Mestu govoril tudi dr, Slane. Rekel je med drugim: »Mislim, da se ljudstvo prebudi, ker klerikalna stranka dela za nas. Kmeta poznam predobro in vem, da ne bo verjel in se udal njih težnjam. Klerikalizem hoče vdreti v dolenjska mesta in trge." Po mislih g. Slanca se tedaj kmet ne bo udal težnjam klerikalizma. V isti sapi pa gosp. Slane trdi: »Kmetje pa so že ž njim!", namreč s klerikalizmom. Kaj ne, da je odvetnik Slane mojster v logiki ? Gospod doktor! Vi pravite: »Kmeta poznam predobro!" Bodite preverjeni, da tudi kmet Vas kaj dobro pozna. — Iz govora dr. Slanca tudi izvemo, da poslanec Šukije noče več biti kandidat, in Slane pravi: »Ako ne dobimo prihodnjič poslanca, ki bo z višjega s t a 1 i šča v se preg 1ed o v a 1, če dobimo tepca, n e b o m o d o s e g 1 i t o 1 i k o , kolikor upamo." »Slovenski Narod" je v štev. 137 dnč 18. junija lanskega leta v uvodnem članku pisal, da se je »zato" prof. Šukljeju bržkone nekako obljubila višja služba. Zasluge, katere priporočajo g. Šukljeja za višjo službo, navedel je »Slov. Narod" v istem članku. Seve, da vso odgpvomost za istinitost prepuščamo »Slov. Narodu". Ako gosp. ■Šukije ne bo več poslanec, kdo bo njegov naslednik? Govori se, da po tem ima skomine nikdo drugi, kakor g. dr. Slane. Bode-li on kot državni poslanec »vse pregledoval z višjega stališča", in kaka laskava epiteta si bo prislužil, -učila nas bode prihodnjost. (Iz Loškega potoka.) Služba tajnika pri občinskem uradu v Loškem potoku je do 20. septembra 1893 razpisana, ker se je dosedanji tajnik tej službi odpovedal, zato ker mu je bilo naznanjeno, da občinstvo ni ž njim zadovoljno in da ne maramo za prijatelje nemškega Schul-vereina. (Občni zbor »Alojzijevišča".) Dne 1. septembra ob 10. uri vršil se je v goriški bogoslovnici napovedani občni zbor »Alojzijevišča", sklican od začasnega odbora. Udeležba bila je, ker po duhovnih vajah, velika. Občni zbor pretresoval je od začasnega odbora predložena pravila, katera je sprejel in odobril z malimi premembami. Sedaj je nalog začasnega odbora, predložiti pravila namestništvu v potrdilo. Zanimanje za prepotrebni in prekoristni zavod je veliko in živahno; požrtvovalnost goriške duhovščine je vzgledna. Da bi Bog ohranil zavodu ono naklonjenost duhovščine, katero je doslej vžival, upati smemo od »Alojzijevišča" obilnega sadu v prospeh cerkve in naroda. Denar, položen na »AlojzijevišČin" žrtvenik, je visoko obrestovan. Obresti glavnice izplačeval bode Bog sam. (Kanonična vizitacija) Prevzvišeni nadvladika goriški odpeljali so se pretečeno soboto v Furlanijo birmovat in vršit svoj nadpastirski posel. (Delitev daril ali premij konjerejcem.) Dne 2. septembra vršilo se je premiranje žrebetnih kobil v Bohinjski Bistrici. Darila podelil je vis. deželni zbor. Darila za najboljše plemenske kobile prejeli so sledeči gospodarji: 1. J. Jeklar na Koprivniku 30gld.; 2. Martin Rozman v Bitujah 20 gld.; 3. Jož. Preželj v Poljah 15 gld.; 4. Jan. Stare v Češnjicah 15 gld.; 5. Urban Odar v Studoru 15 gld.; 6. Jan. Bricelj v Cešenjci 15 gld.; 7. Jak. Arh v Bistrici 10 gld.; 8. Mat. Žagar v Fužini 10 gld.; 9. Ant. Arh v Savici 10 gld.; 10. Jan. Arh v Fužini 10 gld. — Presojevalna komisija sestavljena je bila: Načelnik Fr. Povše, predsednik konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe; c. kr. ritmojster vitez Beutler; Gust. Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe. Navzoča bila sta tudi c. kr. živinozdravnik Kozirnik, in predsednik kmetijske podružnice bohinjske č. g. župnik in deželni poslanec J. Mesar. — Kobile so bile večinoma jako čvrste in želeti je, da bi se to neverjetno trdno, vztrajno in trpežno konjsko pleme bolj in bolj požlahtnovalo, kar smemo tudi upati, ker so ondot razpostavljeni jako dobri, sposobni pinegavski žrebci. — Dnč 4. septembra vršilo se je premiranje konj v Lescah. Pripeljali so konjerejci lepo število prav izvrstnih kobil, kar jasno kaže velik napredek v radovljiškem okraju. Darila prejeli so: A. za žrebetne kobile: 1. Jan. Ootelj iz Zgoš 35 gld.; 2. Fr. Koselj iz Smukovč 20 gld.; 3. Jan. Gogala iz Hraš 15 gld.; 4. Jan. Avsenek iz Zgoš 15 gld.; 5. Tomaž Prešern iz Lesc 15 gld.; 6. Jan. Šari iz Kaplenk srebrno svetinjo; 7. France Dornik iz Por-homa srebrno svetinjo. — B. Za 31etne breje kobile: 1. Jož. Resman z Brega 25 gld.; 2 Jakob Baloh iz Smokuča 20 gld.; 3. Jan. Mihelič iz Noš 15 gld.; 4. Jož. Šari iz Polč srebrno svetinjo; 5. Jož. Preželj iz Polja srebrno svetinjo. — C. Za dve-in enoletne žrebice: 1. Jož. Gogala iz Nove vasi 10 gld.; 2. Jak. Pristav z Vrbe 10 gld.; 3. Jan. Marovt iz Radovne srebrno svetinjo ; 4. Jož. Po-lovšnik iz Slatine srebrno svetinjo; 5. Jan. Brec iz Nove vasi srebrno svetinjo. (Število udov družbe sv. Mohorja leta 1893.) 1. Goriška nadškofija..........6.255 udov. 2. Krška škofija ....... 4.738 » 3. Lavantinska škofija.....18.217 „ 4. Ljubljanska škofija..........23.232 „ 5. Tržaško-koperska škofija . . . 2.888 „ 6. Sekovska škofija............310 „ 7. Somboteljska škofija..........189 „ 8. Zagrebška nadškofija .... 480 „ 9. Senjska škofija............167 „ 10. Poreška škofi|a............102 » 11. Videmska nadškofija..........186 » 12. Razni kraji................209 „ 13. Amerikanci................425 » Vkup . . 57.398 udov. (Iz Mošenj) na Gorenjskem: Kmalu bo dva tedna, odkar nas je zapustil preč. gosp. duhovni svčtnik in dekan Franc Kummer ter se podal na svojo novo službo na Vrhniki. Župnikoval je pri nas skoro 15 let. Posebno mnogo se je trudil za božjo pot pri Mariji Pomagaj na Brezju, in lepa cerkev, katera se zida, bo trajen spomenik njegove gorečnosti za čast božjo. Bog ohrani gospoda prav mnogo let v novi službi zdravega, to mu želimo vsi prav iz srca! — Pretekli četrtek popoldne pa je k nam dospel novi župnik preč. gosp. Janez Berlic. Več veljavnih mož mošenjske fare šlo mu je nasproti prav na Bohinjsko Belo; pa tudi nekaj Beljanov je spremilo obče ljubljenega gospoda v Mošnje. Sprejem je bil prisrčen, ker je gosp. Berlic že iz svojih kapelanskih let pri faranih mošenjskih v najboljšem spominu. Trdno se nadejamo, da ohranimo gospoda dolgo časa med sabo. — Včeraj na Angeljsko nedeljo so prvikrat vabili vsi štirje zvonovi iz novega zvonika na Brezju k službi božji. Veliki zvon daroval je, kakor znano, g. M. Studen iz predvorske fare. Tehta okoli 34 stotov, ima lep, mogočen glas, in se je ljudem kaj zelo prikupil. Vrvi za zvonove je daroval g. Schmiedmajer, vrvar na šempeterskem predmestju v Ljubljani. Obema dobrotnikoma srčna zahvala! Zidanje pri novi cerkvi bolj počasi napreduje, ker se dela samo toliko, kolikor pripomočki dopuščajo; sicer pa zanimanje za božjo pot vedno bolj raste, in dan za dnevom dohaja več romarjev. (Potreba družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.) Iz Liburnije se nam poroča: Nedavno ustanovila se je tudi za tužno Istro »Družba sv. Cirila in Metoda". Ce je kje potrebna — gotovo je živo potrebna v proganjani Istri. Tako je z nami preganjanimi Slaveni. Verno plačujemo svoje davke državi, odraj-tujemo neznane doklade za bolnišnice, za ceste, za šole i. t. d. — a ravno z narodno šolo je Istra na slabem — zlasti nekdanja beneška Istra, ob morskej obali. Cujem, da jih je tam še obilno, ki čitati ne znajo, — a imenovana družba ustanovila je že tri šole. Se ve da Poreč — kjer se zdi da v vsaki halji irredentarstvo tiči — ne bo skrbel za materni jezik narodov; bolj je, da nič ne zna nego hrvatski — a najbolje bi bilo, ako bi se čim prej vse poitalijan-čilo. — To so težnje od zgoraj protežirane gospode. Narod pa, da ne propade, mora se sam braniti, dasiravno državi tako zvesto služi, bolj kakor maloka- teri drug'. Tako je tudi na Goriškem, kjer si morajo ubogi Slovenci na svoje stroške ob meji laški vzdrževati narodne šole, kjer laški zmaj tako poželjivo odpira svoje nenasitljivo žrelo. Prosijo sicer šol slovenskih, ali le z veliko silo in prošnjo dobe kaj malega — torej si morajo sami pomagati. Še huja osoda tudi nas tare. Kmalu bo leto dni, kar sem imel priložnost govoriti z nekim bavarskim poštenim Nemcem, duhovnikom, ki je bival v naši zeleni primorski Iki — v sanatoriju. Govoreč o našem bodi v narodnem in tudi cerkvenem žalostnem stanju tukaj ob morju, reče mi, da on ne razume avstrijske politike — katera tako zvesti narod, kakor je naš hrvaški i slovenski, ne zadovoljuje in prezira. Tukaj v Liburniji imamo kar tri sovražnike ob enem. Nemec se nam vsiljuje v Pulju, v Opatiji — no pa sploh po Primorskem ni nemščina preganjana — a še nevarnejša sta druga dva sovraga, Italijan ob obrežju in v sredi Istre, i Mažar. — Pred malo dnevi poročali ste o prostaškem napadu Rečanov in Vegliotov na hrvatske Senjane. Pri tisti priložnosti pohvalili so se mažaronski in irredentski Rečani in Krčani: »Vidite, kaj premoreti dve združeni stranki!" t. j. mažarska in laška. Vikalo se je nadalje: Živila italijanska Istra! Živila italijanska Reka! Živila Italija ! Živila Margareta! — Cujem, da se radi teh izgredov vrši v Krku preiskava. — Nadejamo se pa vender, čeravno imamo toliko sovražnikov, da bo naposled pravična stvar ipak zmagala, ne glede na izdajice v lastnem narodu. — Kako oster trn v peti da je talijanašem hrvaščina v Istriji, že več let kažejo, pokazali so pa tudi zadnje dni v Pazinu s poznanimi demonstracijami proti dr. Mandiču, bratu urednika Naše Sloge. Tam se bližajo zdaj novi mestni izbori, pa bi radi narod terorizirali. Druhal se na-hujska — in gotovo morajo imeti od italijanski društev kaj denarja na razpolaganje. Da dobijo večino, zapisalo se je kar naenkrat mnogo postopačev za obrtnike — a ker so previdni na naši strani zaslutili, da davkov niso še platili — jim bo najbrž spodletelo. — Sploh pa — kakor čujem, ni varen noben Hrvat ali Slovenec pred poulično druhaljo — mularijo — v Pazinu, še zlasti duhoven ne. Duhovščina jim je posebno na potu, ker je narodna. — Žalibog pa, da se tudi mej njo najde kakšno srce, katero ne bije za naš narod. Vidi se iz tega, ker bi še iz cerkve radi odpravili, kar je domačega. Tako v Poreču, kakor v Reki. (Staroslovenski cerkveni jezik v Istri.) V Va-I šem listu ste že omenili neko brošuro o starosloven-skem jeziku v Istri, katero ie spisal — proti dokazom dr. Volariča, kapit. vikarja v Krku, — poreški kanonik Pesante. Dr. Volaričev spis v »Ecco del Litorale" bil je le odgovor in pobijanje prejšnjih Pesantijevih trditev v »E. d. L.". — Ta gospod bi rad dokazal, da staroslovenščina nima nobene pravice v cerkvi v Istri. Vendar dvomim o tem, vsaj i Liburnija jo ima gotovo, kjer so običaji taki, kakor | v senjski biskupiji. Čujem, da se nahajajo še v ! cerkvah po Istri, — celo v poreški biskupiji, — ' znamenja, to je, vsaj deloma poraba domačega jezika, — iz katerih se sklepa, da ni bilo nekdaj latinski. Tam torej, kjer je ta navada, ta od sv. stolice dani privilegij ni še zginil, gotovo bi bilo dobro, ga obdržati in oživeti, ker se najvišje cerkvene oblasti temu ne protivijo, da bode vsaj cerkev pričala: tukaj so bili iu so še Slaveni. Seveda, drugače je vpeljavati kaj takega tam, kjer nikdar ni bilo. Sv. cerkev gotovo ne želi narodov zatirati, — torej jih ne smejo tudi taki, ki se katoličane imenujejo. Tudi ni varno dandanes, zlasti po Istri ne, istotako kakor ne po Hrvatskem in v Dalmaciji, odpravljati še obstoječe jednake navade in dovoljenja. — Čudim se dunajskemu „Vaterland"-u, ki nekako odobrovalno se izraža o P., mej tem, ko se drzne opomniti o dr. Volariču, da je robato ali neotesano odgovoril. Reči kaj takega o kapitularnem vikarju, — o katerem cerkvenem dostojanstveniku se je izrazil neki višji c. kr. čiuovnik, da, kolikor on isterske razmere pozn4, bi bil najspretnejši za biskupski prestol, — to gotovo ni dostojno za tak list, kakor je „V.". Ako bi ta list imel svojega dopisnika v Poreču in v Istri, — seveda pravičnega, — in pazil, kako tam zlasti ob času deželnega zbora b Hrvati delajo, rekel bi, da so Hrvati še preblagi. Sicer pa dvomim, da bi bila imenovana brošura s tako Čistim namenom pisana. Lepo znamenje za to ni, ker se je zlasti iredentarski list v Poreču veseli. — Sicer pa še nekaj. Spominjam se, da so pred nekaj leti zapovedali biskupi v G. pod kan. pokorščino, ne o takih stvarčh pisat: iu razpravljati. Pod isto metro- polo spada tudi Poreč. — Ergo? Ako se pa od dotične strani sodi, da je stvar v I. drugačna, zel6 neumestno je. v današnjih časih duhove vznemirjati in širiti narodno sovraštvo. Tako gotovo ne misli naš sedaj slavno vladajoči vrhovni pastir v Rimu, ki tako očitno svojo naklonjenost tudi do nas Sla-venov kaže, kar sevčda jezi mnoge ne prave katolike, zlasti ob jadranski obali in dunavskem obrežju. (Z Reke.) Kako se poroča iz Rima našim listom, je sv. Oče Leon XIII. poslal marzeljskemu škofu 2000 lir, da jih razdeli onim revam, katerih možje so padli v zadnjem pretepu. S tem je sv. Oče lepo pokazal, da cerkev vse narode enako ljubi brei razločka na narodnost. Po želji naših listov bi bil moral papež samo laškim delavcem na pomoč prihiteti, menda zato, ker mu ravno Lahi najbolj grenijo življenje. (Malo Statistike o ločitvah zakonskih.) Lažili-beralni listi mažarski in nemški že komaj čakajo, da se uvede na Ogerskem civilni zakon. Vsakemu je znano zakaj. Ali ti lažniki vpijejo na vse grlo, da se bo po tem zakonu moralno stanje med prebivalstvom dokaj poboljšalo, kajti po novi postavi se ne bo tako lahko ločiti, kakor je to bilo do zdaj. In taki članki se ponujajo celo katolikom v pomislek. Saj smo čuli, kako hinavsko sa tožijo na katoliške Hrvate, ki nočejo sprejeti z obema rokama tega fra-masonskega daru in kako ozloglašajo Zagreb brez vsacega razloga že za naprej. Ta žurnalistična sodrga ne misli, da se nahajajo nepobitni dokazi proti njihovim trditvam. Da vidimo kaj o tem pravi Statistika. Po službenih podatkih iz I. 1890 je bilo v deželah ogerske krone ločenih 12.488 izmed 18 milijonov prebivalcev. Pa kje se nahaja največ ločenih? Na Reki, v mažarski Meki, jih ima 0,12°/0. Ogerskem 0 08°/o, a na Hrvatskem le 0 05%. Pometajte tedaj hinavci najpoprej pred svojimi vrati 1 Kako je pa z ločitvijo po verskih sledbah? Pri grko-katolikih jih je najmanje (na Ogerskem 0-02%, na Hrvatskem 0'3°/0), potem slede katoliki na Ogerskem in Hrvatskem 05%. Ravno toliko jih je tudi pri 6tarovercih, dočim jih se šteje pri iztočnih Armencih 17-24°/0, največi postotek med vsemi prebivalci. Med unitarci se nahaja ločenih 0-39% bržkone radi tega, ker se hitro po ločitvi zopet oženijo; pri evangelikih augs-burškega veroizpovedanja ima ločenih ua Ogerskem 0-14u/o, na Hrvatskem le 0 04%, pri evangelikih reformiranih na Ogerskem 0 16%' na Hrvatskem 0'6%, kar je najbolji dokaz, da se na Hrvatskem zakon više ceni nego na Ogerskem. Izjema so na Hrvatskem v tem pogledu židje, kajti tukaj iznosi postotek ločenih 0-23%, na Ogerskem pa le 0 16%. Sploh pa je postotek ločenih židov na Hrvatskem naproti drugim veroizpovestim nenavadno velik. Dočim ima na Hrvatskem ločenih pri grko katolikih 0-03%, pri grko-iztočnih ravno toliko, pri evangelikih augsburških 0*04%, pri rimokatolikih 0 05%, pri reformiranih 0 06%, jih je pri Židih kar 0 23%, tedaj štirikrat, petkrat, celo desetkrat toliko kakor pri drugih veroizpovest>h. Istočne Armence in Žide nadkriljujo v tem pogledu le reški evangeliki augs-burški, kajti pri njih je ločenih 0'44%. Te številke najbolje dokazujejo, kakšni obrekovalci so nemški in mažarski žurnalisti. Telegrami. Krakowiec, 5. septembra. Cesar je prišel v grajščino Lubiewskega in od ondi šel k manevrom. Krakowiec, 5. septembra. Prvi dan manevrov je privel do tega, da se je spopadla kavalerija, katera se je bila precej pomaknila naprej. Končalo se je s sijajnim konjiškim naskokom, če tudi krajevne razmere niso ugodne. Cesar je gibanje konjiče zasledoval z živahnim zanimanjem in se je ob 1. uri povrnil v Jaroslaw. Vreme je ugodno vzlio močnemu mrzlemu zapadnemu vetru. Zdravje vojakov izvrstno. Posebno vstrajnost pokazali so ulanci in deveti pešpolk. Lvov, 4. septembra. Deželna palača in mestna hiša imata razobešene zastave, ker je cesar v Galiciji. Lvov, 4. septembra. Zidarji in pomožni delavci so ustavili delo. Budimpešta, 4. septembra. V okuženih komitatih jih je poslednjih 24 urah 56 zbolelo za kolero in 47 umrlo. Rim, 4. septembra, V Salernu so včeraj štirje zboleli za kolero, danes pa pet in trije umrli. V Cassinu v poslednjih 24 urah dva zbolela, jeden umrl, v Palermu jednajst zbolelo, sedemnajst umrlo, v Neapolju devet zbolelo in v Scofatiju jeden umrl. Berolin, 4. septembra. Tukaj so trije na novo za kolero zboleli. Pariz, 4. septembra. Nova zbornica bode sestavljena iz 409 republikancev, 79 radikalnih socijalistov, 24 katoliških republikancev in 64 konservativcev. Pri ožjih volitvah so propali: Clemenceau, Floquet, Pi-chon, Maujan, Mathe in Locroix. Volitve so pomnožile vspehe republikancev. London, 4. septembra. Pri poročilih iz Montevidea je uruguayska vlada poslala na brazilijansko mejo batalijon vojakov, ker je izvedela, da so uruguajskega častnika umorili Brazilijanci. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich) priporoča naravnost zasebnikom, firno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 12 (1 19—13) Umrli so: 3 septembra. Marija Jeršin, kajžarjeva hči, 11 mesecev, Ilovca 25, želodčni in črevesni katar. — Marija Meze, posest-nikova hči, 7 mesecev, črna Vas 46, želodčni katar. — Alojzij Zvašnik, delavčev sin, 6 mesecev, Streliške ulice 11, črevesni katar. 4. septembra. Alojzij Garafol, delavčev sin, 3 leta, Tržaška cesta 28, škarlatica. — Ivana Knez, delavčeva hči, 14 dni, Tesarske ulice 3, črevesni katar. Tuj cl. 1. septembra. Pri Maliču: Zeiske, zasebnica; Nimerrichter, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Rossbaek, tovarnar; Albineri, nadzornik, s soprogo; Grošel, trgovec; Vary, potovalec, z Dunaja. -- Siiss, trgovec, iz Norimberka. — dr. Unger, polkovni zdravnik, z rodbino; Wilhelmi, pomorski nadinženčr, z rodbino, iz Pulja. — Fuchs, trgovec, s soprogo, iz Berolina. — Hangen pl. Van-derhaag, major, iz Gradca. — Doljan, učiteljica, iz Idrije. — Reiner, potovaleo, iz Inomosta. — Autengruber, oskrbnik, s Koroškega. — Hoffman iz Liberce. — Panitschek iz Sarajeva. — Minarek s sinovi s Koroškega. — Kramer s Kočevja. — Fattur s Krke. — Honigman il Dolenje Vasi. Rainer, trgovec, iz Inomosta. Pri Slonu: Friedrich, trgoveo; Leder, višji nadzornik, iz Gradca. — Gosti, slikar, s soprogo; Lorenz; Goldstein; Spira; Preyer, Goldner, Spitzer, trgovci, z Dunaja. — di\ Holzabek, Rigoni, Volarič, profesor, z Reke. — dr. Fenduli a soprogo; Peiker, šolski svetnik; Grandi, zidar, e sinom, iz Trsta. — Streny iz Frankobroda. — Detela, trgovec, iz Doba. — Kovačič iz Čakovca. — Exenberger, knjigovodja, iz Maribora. — Kulovic Iz Toplic. — Bauer, poročnik, iz Judenburga. — Trautwein s soprogo iz Budimpešte. — dr. Romih s Krškega. — Reindl b soprogo z Bavarskega. — Ribari kor-vetni kapitan, iz Pulja. Pri avstrijskem caru: Rosman ; Ciril in Metod Dolenc iz Novega Mesta. — Hrehorovič in Kosana. — Luzar z, rodbino z Dunaja. Pri Justnem kolodvoru: Vitenz iz Trsta. — Gotschger iz Podgrada. — Kwokal g soprogo z Dunaja. Pri bavarskem dvorus Rothel, trgovec; Jonke, posestnik; Eppich iz Kočevja. — Turk, trgovec, iz Loža. — Sigmund in Blatnik iz Ljubna. — Kaller iz Maribora. — Schubert s soprogo iz Trsta. — Ichlenz iz Dubrovnika. Vremensko sporočilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme >