Št. 72.
V Gorici, dne 23. junija 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden ˇ šestih-tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje lz-danje opoldne, vežemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto........  . 13 K 20 h, ali gld. 6-GO
- pol leta >....* '." . *."*6 ;-B<r„ V"'."' 3*30
Četrt leta.......3 , 40 „   ,    ,   1-70
rošaini5ne številke 3tanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravni§tvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v «Gori§kt Tiskarni^ A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. nre. Na naročila brez dopoftlane naročnine se ne oziramo,    ,    _,„.,     „_    .,
„PRIMOKEC" izhaja neodvisno od «SoČe» vxak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Zjutran)e izdanje).
CredllJIStTtt    ''-"
se nahaja v Gosposki ulici iSt 1- v Goiioi *v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 13. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah' iu praznikih od ». do 12. dop. Upravnistvo se nahaja.v Gosposki ulici št 9.
Dopiši naj se pošiljiijo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se, pošiljajo le upruvuištvu.
NeplaSanik pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniltvo.---------
Oglas) in poslanica • se računi jo po petat-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je ulu&ttl >co ttoilcn.
»GoriSku TMa-rim* A. Cinbršfek tiska in zalaga razen «So5e» in «Prirnoroa» Se ^Slovansko knjižnico**, katera izhaja ipeseino v snopidih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletao 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjižnici, se raeunijo po «0 kr. petjt-vratloa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Klerikalni razkol na gospodarskem polju.
.Žaloatoo je, da *e je boj zanesel tudi m frospodarcko
polje. Kdo \!ix j»> zanesel........
v;»ukiio biliko sprevidi". -Gorica-, 3. nov. 1899.
(Konec). Alt dr. Turna ni miroval, tako ga je skrbelo blagostanje našega ljudstvu. Sklical je skupno sejo ravnateljstva in nadzorstva, v kateri je bilo navzočih po 5 članov obeh polit, strank, kako postopati, da se konkurenčen zavod ne ustanovi*"ali vsaj tako, da bo brez Škode »Goriški ljudski". Po dolgem besedovanju in odporu posebno prof, Ber-buča je bil dr. Tu m a pooblaščen z večino glasov, da stopi z ravnateljstvom .Centralne* v dogovor,
Dr. Turna je na to pisal to-le  pismo:
Slavnemu načelništvu »Centralne posojilnice" v roke podpredsednika g. Miroslava Premrov v Gorici.
Po sklepu skupne seje ravnateljstva in nadzorstva »Gor. Ij. ,pos.* od 10, nov. t. 1. obračam se na to slavno vodstvo, da sporazumno ž njim določimo skupno sejo naCelstva obeh zavodov. Že v svojem pismu na visokorodnega gosp. grofa Alfreda Coroninija kot načelnika centralne posojilnice sem povdarjal nevarnost, katera nastane za nas prvi denarni zavod, ako se poleg njega napravi nova posojilnica, ki ima po svojem delokrogu namen nabirati hranilne vloge. Tudi če bi bili normalni politični odnošaji v naSi majhni kronovini, bi bilo težko izvesti poleg »G. Ij. p." še drug enak denarni zavod. Res, da je namen nove posojilnice po bistvu »n vsled določila § 3. ves drugi, kakor »Gor. Ij. p.*, ali »Centralna posojilnica" je primo-rana postati konkurenčni zavod »G. Ij. p.* zlog določila § 2. pravil, po katerem ima pravico, nabirati hranilne vloge in dajati posojila. Ako bode hotela »Cenlr. pos." izvrševati z le količkaj vspehom delokrog, namenjen v § 3., potem mora skrbeti, da pride v kratkem do precejšnje svote obratnega kapitala, in le-to vdobi edino-le v hranilnih vlogah. Kakor je danes denarni položaj, ni upati, da
ladar pridem z vojno!
V uliirki     I/ tn;t/.ar>!v*>ga raja«.
Češki spisal Jan Janča.
Poslovenil Podravski.
Halje J
Novačenje se je pričelo že dne" 15. junija in istega dne je bil tudi razglašen poziv od moravskega namestnika v Brnu o vstopu prostovoljcev v vojsko za čas potrebe za gotovo plačilo 20-25 goldinarjev. Bojno gibanje se je povečalo, ko je nekdo prinesel z Brod« novico, da Slovaki v Moravski že snujejo prostovoljno krdelo borilcev za planino in ravan. »Vojna je že v deželi!« so klicali vsi, in gospodje pri novačenju so jim pritrjevali, potrjuje" za vojaka vsakega, kdor je bil le količkaj sposoben ...
Ko je V nedeljo, dne" 17. junija, odvabil zvon k veliki maši, se oglasi nakrat v vasi ropot bobna — nekaj zel<5 nenavadnega — in kmalu na to je oglašal bobnar Jurij Obratil z močnim in resnim glasom : »Ljudje, ne prestrašite se! Vojna zares napoči. Že sme> dobili to celč tiskano od cesarskega dvora. Le poslušaj te t .. Predno je to dogovoril in razvil cesarski manifest, Že so ga obkolili naokrog vaščani in vaščanke, katero so si otirale s predpasniki obilno se udirajoče solze.
se hranilne vloge nabirajo od drugod, nego iz »G. Ij. pos.". Ako se vpošteva prekerni denarni položaj sploh v naši državi, negotovost obrestne mere in višanje iste po različnih denarnih zavodih, potem mora vsak trezni človek priznati, da vsaj sedaj ni moment, da se olvori poleg »G. Ij. pos." nov denarni zavod, ki bi iskaje sebi obratnega kapitala moral postati konkurenčni zavod »G. Ij. pos.". Načelstvo »G, Ij. pos." je v svoji skupni seji prav spoznavalo, uvidevši, da je treba v tej stvari sporazumno postopati z načelstvo m »Centr. pos." in z istim vkreniti, kaj je treba vkreniti v bližnji predležeči dobi,
Nadejaje se, da bode slavno načelstvo uvaževalo sklep »Gor. Ij, pos." in tu navedene razloge, vabim slavno načelstvo, da se izrazi, ali bi bilo voljno združiti se v skupni seji z ravnateljstvom in nadzorstvom »Gor. Ij. pos., da so razmerje med »Gor. Ij. pos." in na novo ustanovljeno »Centralno posojilnico" vsestransko razjasni ter ustanovi daljši nastop.
Ker ni trenutka dvomiti, da slavno načelstvo »Centralne posojilnice" privoli v to skupno posvetovanje, pričakujem, da se mi skoro določi dan in uro, katero se želi za to posvetovanje.
Z najodličnejšim spošt.
V Gorici, 21 nov. 1809.
Glejte, na kaj vse je bil dr. Turna pripravljen, kaj je želel in kako deloval, da bi se doseglo bodisi sporazumljenje ali vsaj sporazumno vsporedno delovanje.
Aii čujte zdaj — odgovor:
Slavnemu ravnateljstvu
»Ljudske posojilnice" v Gorici.
Vodstvo »Centralne posojilnice* v Gorici naznanja ravnateljstvu »Ljudske posojilnice", da je sklenilo dne 28./11. §9. sledeči odgovor na dopis od 22./11. 99.;
Podpisano vodstvo je uverjeno, da je vsaki skupni razgovor s sedanjim ravnateljstvom »Ljudske posojilnice" brezuspešen, ker denarna kriza v »Ljudski posojilnici" se ne odstrani tudi tedaj, ako bi se »Centralna posojilnica" v polnem obsegu   ne  oživotvorila,
Jurij jo začel lomiti besede cesarskega proglasa »Mojim narodom!« — Med vaščani je zavladala grobna tišina; vsi so z odkrito glavo poslušali besede, s katerimi je govoril i^esar na srce" svojemu ljudstvu. Trajalo je dobre četrt ure, in med tem časom so se zbrali na obsežnem prostoru pred cerkvijo skoro vsi vaščanje, predno je oglašalec prišel do besed : >K odgovornosti za vse te nesreče, katere navali ta vojna na posamezne osebe, rodbino, pokrajine in dežele, pa kličem one, ki so je zanetili, pred sodnjistol zgodovine in večnega, vsemogočnega Boga\«
Dušljivo ihtenje žensk se je spremenilo pri teh besedah v glasno tarnanje, in otroci, veliki in mali, ko so videli, da se jokajo matere, so tudi jokali ; saj je tudi marsikateri mož skrivoma otirai solzo...
Jurij je čital dalje ter se ni dal motiti. Naposled pa je jezik tudi njemu odpovedal službo in se zakalilo ok6, da so navzoči zahtevali, naj nadaljuje nekdo, ki zna dobro citati latinico. Odzval se je Zalešakov Jožef ter čital z zvonečim, povišanim glasom:
»Vendar naše zaupanje in nade ne počivajo jedino na našem zjedinenju in na naši moči. Jaz stavim svoje nade do najvišjega, na vsemogočnega, pravičnega Boga, kateremu je služila moja hiša že od svojega početka, kateri ne zapusti <Snih, ki v pravičnosti vanj zaupajo. Njega hočem prositi pomoči in zmage ter pozivam svoje narode, naj tudi oni isto učinijo z menoj.«
dokler se ne odstrani strankarska politika iz »Ljudske posojilnice".
V Gorici, 6. decembra 1899.
Za načelnika: Ivan Dermaslia, odbornik.
Namesto podpredsednika je odgovoril torej znani kaplan Dermaslia, ki je odklonil vsak pogover, vsako sporazumljenje na — perfiden način. Govoril je o strankarski politiki, ko je imela njegova stranka v ravnateljstvu večino (dr. Franko, dr. Kos in Fer-fila), ki morajo vsako strankarstvo izključiti,..., govoril o .., krizi 1^
Ali tolika brezobrazuost ni ostala brez zasluženega odgovora. Po nalogu skupne seje je odposlal dr. T um a to-le pismo:
,    10./12. 1899. Slavnemu vodstvu »Centralne posojilnice* v roke gosp. Mirosl. Premrov, podpredsednika, v Gorici.
S svojim sklepom od dne 10. nov. 1899. jo nameravalo ravnateljstvo »G. Ij. pos." dobiti pravo pot, kako izogniti se nepotrebni konkurenci med novo ustanovljeno »Centralno posojilnico* in »Gor.lj. pos,"
Pismo, katero se je odposlalo slavnemu vodstvu, temeljilo je na stvarnih razlogih in bilo dano gotovo v obliki, nad katero se slavno vodstvo ni moglo izpodtikati. Sklepalo je pismo s skromnim predlogom, naj bi slavno vodstvo »Centralne posojilnice" blagovolilo določiti dan za skupno posvetovanje, da se sporazumno z načelstvi obeh posojinic določi daljše delovanje.
Na to pismo je prejelo ravnateljstvo »Gor. Ij. p." nekoliko vrstic, podpisanih po gosp. odborniku »Centralne posojilnice* Ivanu Dermastiji, katere, ne le da se izogibljejo stvarnega odgovora, marveč naravnost odklanjajo vsako dotiko z ravnateljstvom »Gor. Ij. pos." ter istemu podtikajo politično strankarstvo, ob enem pa predbacivajo »Gor. Ij. pos.c denarno krizo vsled političnega strankarslva. Ravnateljstvo in nadzorstvo »Gor. Ij. pos." je vzelo v skupni  seji dne  7.  t. m. tako postopanje
vodstva »Centralne posojilnice" z obžalovanjem na znanje, posebno pa očitanje strankarskega postopanja in vsled tega nastale denarne krize.
Vodstvo »Centralne posojilnice«, prodno očita prvemu denarnemu m vodu na Goriškem denarno krizo, bi moralo vedeti, v kakem položaju da j« »Gor. Ij* p.*f v drugi vrsti pa bi bilo pač dolžno utemeljiti, v čem obstoja strankarska politika ravnateljstva. Odgovor slavnega vodstva satu kaže, da se isto ril zavedalo prvega in da si je izmislilo drugo, in je s tem, žal, oflcijelno od etrani vodstva »Centralne posojilnico11 potrdilo to, kar so zahrbtno ramaša proti .Goriški ljudski posojilnici* z očitnim namenom, temu prvemu zavodu škodovati radi osebe, katera stoji na čelu temu zavodu.
Sporočuje sklep ravnateljstvi! »Goriške Ij. pos."
beležim itd.
Ali je treba Se kak dokaz o Turoovi možatosti in nasprotni — hinavscinl, brezo-braznosti ? In v očigled tako kričečim dejstvom se je predr2nil izreči predsednik »Centrifuge* v »Prim.Listu",da je napredna stranka odklonila vsako poravnavo, vsak kompromis.
Klerikalna nesramnosti
Dostavljam Se, da dr. Tu m a je hotel kar odstopiti in raje prepustiti posojilnico klerikalcem nego razdvojiti Slovence tudi na gospodarskem polju. Ali tu ni bil več gospodar samega sebe! Lepa taka odstranitev prepira! Dr. Turna je M od prvakov stranke pozvan, da mora vstrajati na svojem mestu, sicer je posojilnica v — resni nevarnosti, in ker nočemo prepuščati polja nasprotnikom tako po ceni. Dr. Turna se je udal in — sledila je sjajna zmaga 29. aprila.
Drugo je našim Cilateljem znano. — Citatelji: sodite 1 Sodite, kdo je zanesel razpor na gospodarsko polje! Sodite ono ostudno hinavšfiino »Gorice* l Sodite: ali naj bodo tako propadli ljudje zastopniki našega ljudstva ? ! Dovolj 1
»Učinimo tako", učinimo!« so klicali navzoči jodnoglasno, tak<$, da se je Jožefov glas, čitajoč datum in podpis, izgubil v tej mešanici glasov, spodbu-jajočih k molitvi za zmago...
Gospod župnik je nekoliko počakal, predno so se sešli ljudje k maši. Med tem pa si je zložil celo novo pridigo, v kateri je spodbujal vernike k zaupanju v Boga in k vroči molitvi za zmago avstrijskemu orožju...
Vojna je bila torej oglašena. Po blagoslovu so se sešli ljudje na besedo ter se pomenkovali do pozne noči, po-zabirši pri tem na vse drugo. Nočni čuvaj ni oglašal jednajste pred polu-nočjo, a nihče se za to ni zmenil, dasi so bili v tem času še vsi po koncu...
Pri Zalešakovih se je sešla množica vaščanov, da jih je bila polna vsa izba. Starejši so pripovedovali o vojni z Napoleonom in z Italijo, pravili o Šlezviku in HolŠtajnu, kateri pokrajini narejata nam le težavo, o katerih pa je baje Bismark rekel, da ju dobi, če ne zlepa, pa z nasiljem; pripovedovali so o Benedeku, češ, da je vrl general, ki se je Že mnogokrat odlikoval v Italiji; o Prusakih, da jih potolčemo z ovčjimi kučmami ter o drugih rečeh in domislih, pri čemur je čas tekel kakor voda. Mlajši so pazljivo poslušali, naposled pa, ko jo pripovedoval stric Obratil, kaki mehkužneži so Prusaki, se oglasi Jožef: »Tedaj bi. jaz vzel na vsaki prst jednega !«
»Molči, Jožef, molči*, reče bobnar Jurij, ki si je danes slavnostno ozaljšal
oorsnik z žoltiin »medajlonom;« »ko bi pa opazil, kako Prusak na tebe meri, pa bi se kaj lepo skril nekam za grm.*
»Oho, gospod, nisem tak6 boječ !«
»Tukaj, ko veš, da ti nihče ničesar ne učini.«
»Mislite torej zares, da bi se vstra-šil pruske puške ?«
»Ne mislim to, marveč vem. Bil sem na vojni; predno sem šel v boj, sem imel poguma več nego preveč, ko sem pa videl, kako so namerili na nas Italijani svoje puške in topove, mi jo bilo vendar tesno pri srcu, a bil sem starejši nego ti.«
»On se samč dela tako hrabrega*, se oglasi stari Zalešak, Jožefov oče — »ko bi pa prišlo do resnice — bilo bi drugače, saj ne more videti krvi, kadar mati zakolje petelina.«
Navzoči so spusta v smeh navzlic vsemu strahu pred vojro. Jožef zarudi kakor turški robec, pa ponosno dvigne glavo ter reče: »Kaj, oče ? Torej zares mislite, da bi se bal ? Ko ima iti za cesarja, se nesbojiro niti petdesetih takih Prusakov. A če hočete, dokažem vam to, da se vam ne bo mogel nihče smejati, da imate bojazljivega sina.«
»Ne vem, kak6 bi to.dokazal...«,
»Toda pusti ga na miru Vašek«, reče vsa vtrpnela strahu" Jožefova mati.
»Kaj, on nam hoče dokazati...«
»Oče, če hočete, pa vam to res dokažem U
»Hočem, dokazil« ¦ »Pustite li me na vojno?«
»Pustim, .če hočeš iti takoj.«
Dopisi.
Iz Št. Andreža, dne 20. junija. —Pri nas imamo sedaj mladega župana, rezervnega vojaka topničarskega polka, popolnoma iz-vežbanega v disciplini. Kakor je bil on, misli si, pod vojaško disciplino, tako morajo biti sedaj tudi vsi stari in mladi občani pod njegovo komando. O nastopu županovanja se je izdal tudi, kakor povsodi, policijski red. Prva točka tega reda pravi, da krčme morajo biti zaprte od 1. sept. do konca aprila ob 10. uri zvečer, od 1. maja do konca avgusta pa ob 11. uri zvečer. Kasneje ni dovoljeno, da gostje vanje hodijo in tam šše dalje ostajajo. Točka druga pa pravi, da iz posebnih vzrokov se more dovoliti, da so krčme odprte tudi čez policijsko uro. Taka dovoljenja so le za posamezne noči, ter plača krčmar i K čez vsako policijsko uro.
Kako se pa vzdržuje oočinski red, o tem hočem tukaj napisati par vrstic.
Načelnika občine ali župana vidimo skorej tako rečeno: vsako nedeljo in praznik zadnjega v krčmi. Pri Petru Lutmanu, kjer se shaja sedaj ves generalni štab občine Št. Andrežke, je krčma odprta do polnoči in še pozneje (v nedeljo 10. t. m: do 1 popolnoči). Žalostno je videti v taki pozni uri ?o krčmah valjati se može, kateri so postavljeni skrbeti za red in mir v občini. Namesto, da bi dajali mladini in tudi drugim lep izgled, jo s tem še pohujšujejo ter dajajo isti priložnost do tepeške in izgredov. Napravlja se jej pot do kazni in zapora. Vprašam prizadete, kedo tudi je kriv, da so naši mladeniči tolikokrat kaznovani ter delajo sitnosti sodniji in orožnikom? Gospod župan je kaj ponosen na svojo službo, ter hoče uvesti strogo disciplinarno postopanje, in tudi večkrat kakega po nepotrebnem aretuje in z aretovanjem še celo poročene može straši. Ali ti naši možje, mislim, da dobro vedo, kaj je občinski zakonik, ter se tudi župana ne boje. V nedeljo 10 t. m. je tudi v imenovani krčmi nekaterim grozil z aretovanjem, ali potem je odje-njal, ker se je bal, da ne bi podplatov kazal, kakor jih je že ob nastopu svojega županovanja. Isto nedeljo je baje še po polnoči z enim orožnikom in občinskima stražnikoma vstavil na cesti družbo mladeničev, ki so po Tasi pošteno in pametno prepevali, ter nič zalega storili. Ti mladeniči so mu pa prav pogumno odgovoriti, ter šli svojo pot, in s tem pokazali, da je pamet bolja kakor žamet. Iz tega se lahl posnema, kako pravična je disciplina, ki viada v osebi našega g. župana, da z^ krčme svojih pristašev ne velja policijski red, pač pa velja za druge krčme in uboge mladeniče, ki po vasi prepevajo.
Taka in enaka je disciplina našega g. župana. Lep izgled vživamo tudi, torej drugega ne potrebujemo. Rad bi še kaj drugega napisal, na primer o računih izza zadnjih občinskih volitev, kako je alkohol uplival, da-revež M. še sedaj ni prišel do svojega deleža okoli 70 gld., ali za danes zadostuje. Če se razmere ne predrugačijo, ali pa če se komu zdi ta dopis neresničen, se še oglasim.
Z brkinske planote, dne 18. junija 1900. — (Nekaj dobrega, a tudi nekaj   nespodobnega).   V   brezovsko
faro, od kar je odšel od naš prečastiti, za splošni blagor vneti gospod Matej Zupan, sedanji dekan v Dolini pri Trstu, nam je škofija poslala namestnika v pravem pomenu besede takega duhovnika, kakor si ga v resnici želimo imeti. Da bi le ostal za prihodnjega župnika v Brezovici. Pa glej, svet, in čudite se in mislite, kaj pa sedaj povem. Po naključju me nanese pot na Vat o vije na sv. Resnega Telesa dan, tam sem bil pričujoč pri sv. maši, in.potem je imela biti slovesna procesija z obhodom.
A na čuden slučaj sem naletel. Ko se je začel sprevod procesije iz cerkve sv. Jurja ven v vrstah pomikati, ter so hoteli misliški fantje tu, kar sem čul, vzeti v roke nebo (baidahin), pride ven iz cerkve pod klonico z mošlranco in sv. Resnim Telesom v roki tamošnji gospod kaplan, Jožef Krančič, reče srdit: .Kaj vi bodete nosili nebo,pleničarji" ter jih je podil od držal neba. Pri tem se pridruži še nekaj njegovih pajdašev, ki so v pričo vsega občinstva jih zasramovali z grdimi besedami, fantje brez nobenega odgovora so mirno popustili nebo pričujočim drugim, če ravno so imeli, kakor že 35 let, napravljeno pravico do njega.
Kaj mislite, da se je ta gospod potolažil ter zatrl kal strašne jeze v svojem srcu ? Ne __ §ej je ZOpet v žagrad ter si tam od silne jeze brisal pol raz čelo. Procesija je I torej minila?! Med tem pa je nastal nemir med občinstvom. Ženske so po cerkvi jokale, ! tarnale, druge kričale *, možki so zunaj cerkve stali, ter kričali: »Pejmo domov vsi! Procesije ne bo, proč, proč z gospodom, proč naj gre od nasl" Kaj takega se nismo dočakali, tudi pomnimo ne takovih novic po zakrivdi samega gospoda kaplana!
Vse je bilo videti ogorčeno, razkačeno in jezno. Tudi meni se je to čudno ravnanje tega kaplana čez vse čudno zdelo, da se je storilo na tak dan pri takšnem svetem opravilu. Pol ljudstva je že odšlo domov s klicem: »Bog nam ne daj takega več!* Kaj se zgodi potem ? Prijatelji njegovi pravijo tako: Da so ga čez pol ure po tej zmešnjavi pregovorili, da naj vendar, za božjo voljo, začne s procesijo, kar se jim uda. Pa čez malo časa udari nanje ploha dežja ter jih razkropi, vse je križem bežalo, Bog je tako hotel. Kaj mislite, da je se to ljudstvo molilo — ne, le tarnalo in preklinjalo je tistega, kateri je storil to zmoto. Rekli so mi mladi in stari, da prav v resnici tega vse svoje žive dni ne pozabijo.
Kam nas pripeljejo taki duhovniki, to si mora vsak lahko misliti. Kako naj takega pastirja vbogajo njemu podložne ovčice, ko s takim, grdim ravnanjem se skazaje proti njim, Jaz kličem ž njimi: Dajte nam dobrih, za splošni blagor vnetih dušnih pastirjev, od katerih ne bodi na nobeno stran nikakega nasprotovanja in nerednosti, od drugačnih pa ljubezen in spoštovanje proč! Spoštovali bomo le tiste, ki bodo pravi pastirji, pravi duhovniki, ki bodo z nami, ne vedno proti nam.                                  Kmečki fant.
Domače in razne novice.
Cesar pride t Gorico, kakor čujemo — najbrže prve dni meseca septembra. Vspored svečanostij, za katere je  odprl de-
»Za Bog&, Vašek, Jožef, ali sta prišla ob pamet?«
»Naj le gre; saj če pojde, zajele tjekaj za skedenj, pa se vrne iz vojne! Hahaha!«
»Torej smem, oče?«
»Smeš — rekel sem.«
»Jutri otidem.«
»Če hočeš, še danes.«
Navzoči osuplo gledajo, kak6 čudno se je spremenila njiju govorica. Jožefov oče se je smejal sinovemu pogumu, češ, da doslej še ničesar ni skusil, toda materi je krvavelo srce...
Jožef vzame klobuk ter se poslovi.
»Ali že greš ?« vpraša oče.
»Ne še; pojdem se le poslovit od Zabranskih.«
»Od Marice?«
»Da, in od roditeljev. Z Bogom, sosedje, lahko noč!«
Otide. Sosedje resnobno odmajajo z glavami. »Ked<3 ve«, so mislili, »kaj še vse nastane iz tega ? Jožef je ponosen, neodjenljiv; ima svojo glavo, kakor oče.....
Nekoliko pred polnočjo se razidejo.
Pri Zabranskih niso več svetili. Jožef potrka rahlo na okno, v izbi se kmalo oglasi šum v dokaz, da še niso vsi spali.
»Kdo trka ?« je bil slišati glas, in Jožef je poznal, da povprašuje to oče Zabranski.
»Jaz sem, Zalešakov Jožef.*
»Kaj še hočeš tako" pozno ? — | Danes ti Marica ne sme" odpreti. Bilo bi to lep6 — mi drevenimo strahu, ona pa se shaja z ljubčkom.«
»Odprite, stric! Povem vam nekaj jako važnega in tak6j zopet otidem.«
Zabranski prižge malo oljnato sve-tilnico ter gre odpirat.
»Kaj mi torej hočeš?«
»Prišel sem se poslovit od vas.«
»Kaj ti je vendar prišlo v glavo ? A kam hočeš iti ?«
»Pojdem v vojsko, oče mi je že dovolil.«
»Eh, ne narejaj neumnosti] in počakaj, da te vzamejo. Za vojaščino imaš še dovolj časa Lahko se boš tam še pretepa val, d? ti bo kar presedalo.«
»Recite, i it hočete, jaz sem se že odločil. Druge rati bi me oče oprostil vojaščine, ker sem jedini sin na posestvu. — Pojr-am in se. bom bojeval proti Prusom, da ljudjč ne porektf, da Zaleškov Jožef je imel dovolj poguma, dokler ni ovohal smodnika; ko pa je Čul o vojni, se je skril za peč. Kje je Marica, da se poslovim od nje ?«
(Dalje pride).
želni zbor dež.  odboru  neomejen kredit, ni še določen.
Druga železniška sveža s Trstom. — Iz Celovca poročajo, da je bil dne 18. t. m. sestavljen konečni zapisnik o pregledovanju proge nameravane železnice Ture-Schwarzbach-St. Vid-M6llbrucken. Ljudstvo se načrtu ni niti najmanje zoper-stavljalo, namreč je bilo z vsem na sploh zadovoljno.
.Sokol" in .Gorica". — O lVietu .Sokola" v Solkan je napisala .Gorica" nekoliko vrstic svoje — fantazije. Koliko se sme .poročevalcu" verjeti, dokazuje to, da je videl sokolsko četo z vojaško godbo na čelu prikorakati v »SolkanV dočim vsakdove, da voj. godba tega ne sme,... .Gorica" govori o apatičnosti Solkancev in pokaže svoje konjsko kopito starosti, češ: radi njega so Solkanci izostali.... Da so Solkanci za lepe veselice (— za plese pa ne 1 —} apatični, je delo klerikalcev, ki tam rogovilijo.
Ta napad .Gorice" na .Sokola" nam dokazuje, da .Goričanska« klika podira vse, kar n« v njenih krempljih. Nič čuda, ako tudi .Sočani" vračajo čedalje bolj šilo za ognjilo.
Iz Banjalttke nam piše tam bivajoči naš rojak, da tudi tamošnji Slovenci niso izostali od proslave pevskega društva »Tre-bevid" v Sarajevu, marveč so se združili z brati Hrvati in drugimi Slovenci, ali na žalost .veliki žolč se je izlil nad nas od strani bratov Srbov, in 10. t, m. smo videli na srbski pravoslani cerkvi vihrati raadjarsko zastavo, vse proti bratom Hrvatom in Slovencem".
.Tiho delovanje" — slepili*. — Srečno je našla .Gorica" v naših člankih pod takim naslovom neki formalen pogrešek glede na dovoljenje svote za par»to razstavo, od katere bomo imeli koristi vsi (?!?), in sedaj jaha na tem pogrešku, češ, mi imamo prav. Skrbno pa se ogiblje vsega stvarnega, kar je v člankih, in ker se ogiblje, potrjuje tudi sama, da vse stvarno v naših člankili temelji na islini, in potrjuje s tem v prvi vrsti, da dr. Gregorčič je kapi-tuloval pred Lahi in vlado — in s takim potrjevanjem smo mi zadovoljni. Punktum!
Nasledki ponočevanja In  prepira.
—  Na sveti večer lani je sedel v gostilni pri Prirnožičevih v Mirnu 24 letni Josip Cernie iz Sv. Mihela, in ne daleč od njega je sedel Miha Rodar iz Rupe. Pili so in se pogovarjali. Okoli 10, ure pa sta se ta dva možaka nekaj sprla, Cernie je šel ven ter prišel nazaj s kamnom, s katerim je ranil Rodarja v obraz na levi strani precej nevarno, vsled česar ta ni mogel delati 14 dnij. Cernie je bil radi tega poklican pred sodnijo, kjer se je izgovarjal, da je bil pijan, da ni vedel, kaj je delal in da drugo jutro se ni spominjal na nič. Priče pa so izključile tako pijanost, in Cernie je bil obsojen na 5 mesecev v ječo, Rodarju pa mora plačati 85 gld. za bolečine in za  odtegnjeni  zaslužek.
—  Kaj stori ponočevanje in prepir!
Kdo je največji klerikalce na soriškem? — Tako vprašanje je bil zastavil »Prim. list" v zadnji številki, katera je bila izšla še v .Hilarijanski tiskarni*. Ko se je prerodil ta pobožnjak v .Narodni tiskarni", je naznanil, da priobči rešitev te uganjke .Kdo je največji klerikalec na Goriškem" prihodnjič, to je pretekli četrtek. (Koliko Časa imajo na razpolaganje ti semeniški profesorji, da se bavijo s takimi .vprašanji!*)
Tako se je tudi zgodilo. In sedaj, čujte rešitev. .Največji klerikalec na Goriškem je Andrej Gabršček, ker ima vse klerikalce v želodcu". Imenitno ! In za tako rešitev so potrebovali ti veleučeni rimski doktorji celih 14 dnij! Pretekli teden so klicali na pomoč celo sv. Duha, da bi jih razsvetlil, in glej, ta četrtek so prišli na dan z imenitno rešitvijo, da največji klerikalec na Goriškem je Andrej Gabršček, ker ima vse klerikalce v želodcu.
Obrnimo ost! Z rešitvijo te uganjke je rešena tudi druga, namreč: .Kdo je največji liberalec na Goriškem". Po tendenci ,Prim. lista" se glasi rešitev te uganjke tako: .Največji liberalec na Goriškem je dr. Jožef Pavlica, ker ima vse liberalce v želodcu*.
Tako sta z božjo in dr. Pavličevo pomočjo rešeni srečno ti dve .vprašanji", kateri nista dala našim .prijateljem" miru že toliko Časa. Hvala Bogu, v tem pogledu smo torej na čistem, in sedaj vemo, kje je .poosebljeno" klerikalstvo in kje .liberalstvo"!
Radi tatvine pred. sodnijo. — Te dni je stal pred sodnijo v Gorici 18 letni fant Ivan Lango iz Banjsic, obtožen  tatvine,
ker je ukradel nekemu Zorzinu iz zaprtega kovčega 12 K in nekaj vinarjev; tatvino je izvedel s posebnim ključem. Obsojen je bil na mesec dnij zapora.
Slepiči z »omejeno" in »neomejeno* zavezo. — .Prim. List« od četrtka je pri' občil inserat, s katerim bobna v svet svojo .centralno posojilnico*. Napisano je, da ta posojilnica je zadruga z neomejeno za' vezo, istotako je sestrica-„devica" včeraj pri' občila inserat o .centralni posojilnici", za' drugi z neomejeno zavezo. Tukajšnja okrožna kot trgovinska sodnija je prijavila lani v .Osservatore Triestino" razglas, v katerem smo čitali, da .centralna posojilnica* je zadruga z omejeno zavezo, in v raz~ glasu odr^ITm«ija~in.7TnoBiB^5l!r dfig f. t. m. v »Osserv. Triest.% imenuje baš ista sodnija to posojilnico .zadrugo z o m eje n o zavezo".
Odkod torej kar nakrat zadruga z neomejeno zavezo? Vidi se pač gospodom doktorjem, profesorjem itd., ki stoj6 okoli »Centrifuge", da še ne vedo, kakšen zavod je tista njihova posojilnica, ali z Omejeno ali neomejeno zavezo. Tako malo poznaj« posojilništvo, da pišejo o .Centrifugalni", da je zadruga z neomejeno zadevo, dočim je z omejeno, kar je vendar velika razlik al Tisto jamstvo, katero zahtevajo, imenujejo n eomejeno, vpisana pa je posojilnica kot zadruga z omejeno zavezo.
Ali ste jih videli slepiče? Ali nič ne vedo, in niti tega, da njihova posojilnica je zadruga z omejeno zavezo, ali pa nalašč slepijo ljudi! In taki .možje" dobe pravico, irneti posojilnico! Kdo jim bo zaupal, kdo verjel, kakšno ' varnost imaš pri takem denarnem zavodu, čegar voditelji niti ne vedo, kako se isti prav za prav imenuje. Kdo sine zaupati takim slepičem? In ti ljudje hočejo gospodariti Slovencem na Goriškem ! Prihodnjič povemo še dalje, kako slepijo, ker inserat, s katerim oznanjajo »Centrifugo*' ter vabijo k pristopu, je jako značilen za to gospodo in ob jednem kaže, v kako nevarnost bi prišli oni, ki bi se dali preslepiti, da bi pristopili k temu klerikalnemu danarnemu zavodu.
Hrvatje v Uoricl. — V četrtek je prišlo v Gorico 15 slušateljev na poljedelski šoli v Križevcih na Hrvatskem pod vodstvom profesorja Lenarčiča (ki je doma z Vrhnike), Ogledali so si tukajšnje poskuševališče in oddelek kmetijske šole. Iz Gorice so odšli v Villanuova, potem v Monastir, odkoder gredo na Koroško in nazaj domu.
Radi požiganja obsojen. — Furian Evgenij Bosma, 25 let star mož, ki je po obrti čevljar v Fiumicellu, je bil prišel doe 7, maja t. 1. na to misel, da požge nekoliko Irsja v Sv. Valentinu. Storil je to res pri kmetu Skarelu, kateremu je prizadel Škode okoli 25gld. K sreči se ogenj ni razširil; drugače bi bila nastala lahko velika škoda, ker zažgal je bil v bližini senika. — V Četrtek je stal pred tukajšnjo okrožno sodnijo, kjer je tajil dejanje, radi katerega je obto-Žt n, ali priče so govorile drugače, in Bosma je bil obsojen na 6 mesecev ječe.
Br. Pavlica — misijonar. — Pa ne na Kitajskem, o ne, marveč prav na varnem v Gorici. V »Prim. listu« piše, da katoliški listi se morejo pomnožiti, in če izhaja liberalni list dvakrat ali trikrat na teden, mora izhajati tudi katoliški list dvakrat ali trikrat, ker to je pravo misijonsko delo.
Doslej smo imeli za misijonarje le tiste duhovnike, ki v daljnih deželah oznanjajo besedo božjo, in k večjemu še tiste sitneže, ki prispo vsako toliko časa v ta ali oni kraj pridigat ter ljudi preganjat v spovednice, koder zabavljajo liberalnim listom itd.. ,nii-sijoni", ki zapuščajo navadne/ tudi Žalostne spomine — sedaj pa je nam odkril dr. Pavlica novo vrsto »m i s i j o n a r j e v", to so blagoslovljeni katoliški žurnalisti! In tak .misijonar" na Goriškem je dr. Pavli ,a» .Prim. list* s svojimi podlostmi pa vrSi katoliško misijonsko delo. — Če krade komu čast in poštenje, je to misijonsko delo, če laže o svojem bližnjem najnesramnejše, je to misijonsko delo, s kratka: kar stori kak blagoslovljeni žurnalist-misijonar, vse je misijonsko delo, glavni namen tega misijonskega dela je pa, držati ljudstvo v nevednosti in v vedni odvisnosti. Lepi .misijonarji*! Sami počenjajo, kar hočejo, vest si hitro potolažijo češ, saj to, kar sem storil, je misijonsko delo t- svojega bližnjega pa, ako se jim ne uda. brezpogojno, pehajo v žrelo pekla, če t>» smeli še, pa bi ga sežgali na grmadi po vzorcih srednjeveške inkvizicije,
Duhovnik ubijalec ~ V Granadi na Španskem je končal v četrtek proces, kije
vzbudil po celi deželi veliko senzacijo. Bil je I namreč na zatožni klopi mlad duhovnik, | imenom Julian Angarita, kateri je ubil svojega lastnega očeta. Sokrivci so bili tudi njegova mati in dva brata. Vzrok umoritve je bila pohlepnost po denarju. Umor je bil dobro premišljen, Don Julian je namreč raznesel vest, da je njegov'oWTfoIan'-*ifti.,Tmni"in,1ia~ ga treba prepeljati v norišnico. In res, 11. oktobra 1898. so ga odpeljaji iz rojstne vasi. Na potu se ustavijo v gozdiču, kjer so očeta upijanili in mu daii piti Čašo strupa, vsled Česar je takoj umrk-Da bi spočeta ne moglo spoznati, so mu razbili črepinjo s kamnom. Don Julian pa je v domačo vas prinesel vest, da je njegov oče v norišnici umrl, in ta ubijalec je bil tako nesramen, da je bral za svojega očeta celo mašo-zadušnico. — Po večdnevni, jako razburljivi razpravi se je izrekla 21. t. n». sodba. Obsodili so tega »božjega namestnika" in njegove sokrivce na smrt!
Tatica t prodajalulcl, V prodajal-nico Iv. Delpina v Vrtni ulici je prišla predvčerajšnjim neka Jos. Olivatti, stara 42 let, iz Gorice, kupavat nekatere reči. Ko jo je postregel trgovec, j«1 rekla, da mora malce počakati, da pride neka ženska, katera ima zanjo denar. Šla je iz prodajalnice, pa se zopet vrnila, čas, da je še ni. Trgovec je zapazil, da ženska drži skrito v gubah svoje obleke solnčnik, katerega se je malo videlo, ako se je pregibala. To se mu je zdelo sumljivo. Ko je zopet Sla ven, je poklical redarja, ki je žensko aretoval. Pokazalo se je, da solnčnik je last Delpina ter da ga je ta ženska ukradla. Med potom, ko jo je gnal redar, je vrgla zavoj v vežo neke hiše. V istem je bilo par čevljev ter nova masna knjiga ; Olivatti ni hotela povedati, kje je dobila vse to. Na redarstvu jo poznajo že kot staro greSnicu.
Tiskarsko druStvo v (i orle i bo pla-v:lo jutri 500-lctnico Ivana Gutenberga, izumitelja .črne umetnosti*. Pri Drcherju bo v to svrho dopotudue ob 9'/» predavanje.
Pevsko 1» bralno društvo v St. Andreju priredi jutri javno tombolo pred novo cerkvijo. Dobitka.* tinkvina 130 kron; tombola 260 kron. Začetek točno ob 5. uri in pol popoldne. Pri igri bode svfcala veteranska godba iz Prvačine, Srečke se prodajajo v bližnjih občinah ter v Gorici pri g, brivcu Pueelju, v tobakarnah pri g. Schvvarai v Šolski ulici in pri g.Jellersitz v Nunski ulici po 40 vin. V slučaju slabega vremena se tombola odloži na dan 1. julija. K obilni ' udeležbi uljudno vabi odbor.
Pevsko druilvo »Nabrežliia" priredi dne 1. julija 1900. javno tombolo na javnem trgu s sledečima dobitkama: Činkvina 100 kron. Tombola 200 kron.
Kartele se bodo dobivale po prodajal-nicah in na dan tombole na različnih krajih na trgu po 40 vin. komad.
Začetek tombole bode ob 5. uri popoldne. Pred, med in po tomboli igra Na-brežinska veteranska godba.
Pred in po tomboli bode javni ples na krasnem dvorišču gosp. Silvestra Caharije. Plesni komad po 20 vin. V slučaju slabep vremena se tombola odnese na prihodnjo nedeljo 8. julija.
Med občinstvom, ki je naklonjeno pevskemu društvu, se je sprožila mi»el, da bi si našo pevsko društvo »Nabrežina* omislilo tudi primerno društveno zastavo, in sicer še letos.
Odbor pevskega društva je torej v svoji seji dne 19.'t m. sklenil, da skliče za dnč 29. t. m. ob 4. uri popoldne v društveno sobo izvanredni občni zbor s sledečim dnevnemu redom;
1. Sklep glede nabave društvene zastave in prenaredba društvenih pravil. 2. Razni nasveti in predlogi. — Precej ko se je raznesla vest o zastavi, je dobilo društvo do sedaj že kakih 280 kron.
Ker so je precej ob začetku pokazalo tako zanimanje za zastavo, smemo upati, da tudi drugi kmalu s poljubnimi doneski prihtte in tako omogočijo, da se zastava že mesca julija naroči in mesca septembra t. 1. blagoslovi.
Imena darovalcev in znesek prijavimo po občnem zboru.                             Odbor.
.Bralno društvo" v Nabrežlni vabi vse gg. društvenike k občnemu zboru, ki bo jutri dne 24. t. m. ob 10l/8 uri predpoldne v bral niči.
Listnica. — G. dopisniku v S. Dopis priobčimo prihodnjič, za danes je preobširen. Hvala in pozdrav l
Razgled po svetu.
Nemški   poslanec  dr.  Grabmnyr,
zastopnik ustavovernih  nemških  veleposestnikov, je govoril te dni svojim   volilcem v
I Meranu. Vsi nemški listi, v katere si pogledal, j so se bavili z njegovim govorom. Govoril je j seveda o obstrukciji,   in   sicer  da   nemška j svoj čas je bila opravičena, češka pa neopra- j vičena   in   brutalna.   Levica   je   premagala J obstrukcijo ter razbila desnico,   prišlo je do nove večine. Ni dvoma,  da  Poljaki in  kat. 1 ljudska  stranka* potegnejo z levico,  da po-ptaaft.trdna,iitma večina. Da  pa  bo mogla ta vspešno   delovati,   je   potreba,   da stori j Korber take korake:                                        I
j           Prvič mora odrediti nove  volitve, dru-
gič s § 14 ustvariti jezikovni načrt in tretjič j na jednak način tudi novi poslovni red. J Rekel je: Ona državna stiskala, za katera je J
bil namenjen § 14., so se pokazala danes v j toliki meri, kakor še nikoli. Ako zastane vse j državno življenje, dokler se ne odstrani s sveta ta pogubni jezikovni prepir in ako je vsak temeljito prepričan, da avstrijskemu parlamentu v dogledni dobi z rešitvijo jezikovnega vprašanja ni mogoče zagotovili parlamentarnega reda, tedaj se pokaže gotovo ona nujna potreba, za katero je izdan zasilni § 14. Nasprotna trditev v češki spomenici glede kršenja §§ 14. in 19. osnov, zakona je ncosnovana. Z novim poslovnim redom bi bila sicer onemogočena tudi nemška obstrukeija, toda boljše je manjše zlo.            '
Levica ostaje trdovratno pri tem, da v Avstriji mora biti vse nemško,v le Poljakom se pusti svoboda, Slovence in Cehe pa treba pritisniti ob zid. Torej čakajo nas zopet hudi boji, in v teh pač morajo stati Čehi in Slovenci drug poleg drugega, bok ob boku proti nemški objestnosti I
Poljska sodba o Jaworskeni. — Poljski list »Glas Naroda* pravi:
»Izjava, d:: je povrnitev desnice izključena, da mora priti do večine, sestavljene od Nemcev in Poljakov, da treba Čehe iztisniti iz predseduištva in komisij — ta izjava, polna cinizma, dokazuje, da g. Ja-vvorski ob vsej neslanosti svoje argumentacije dobro ve, kaj hoč<\ in kar so mu naložili, da mora boleti. On pravi tudi, da si je »obrambo« interesov države izbral kakor glavni cilj svoje politike, prav tako, kakor si predstavljajo v predsobah dvorne plače. G. .lavvorski naj se le požuri, da ga ogorčenje dežele skoro ne prepodi s silo s pozicije, navidezno take trdne*.
Iz tega sledi zopet, da med   Poljaki je I mogočna  slntja,  ki  se  ne  strinja s postu-I panjem vit. J.nvorskegu v drz. zboru.  Torej je skoro neverjetno, tla bi mogel hoditi poljski klub  dlje  časa z Nemci   proti  drugim  Slovanom.
Grof Mu nuje v, ruski državni kancelar in minister zunanjih del, je 21. t. m. nenadno umrl. Muravjev je bil naslednik Sobanova. Pred no je postal kancelar, je bil poslanik v Kodanju. Kot minister zvunanjih del je bil na glasu izvrstnega politika, do katerega je radi tega imel ruski car tudi popolno zaupanje. Vsi listi se bavijo s smrtjo Muravjeva. Povdarjajo' posebno njegove simpatije in naklonjenost do Francije ter njegovo miroljubnost. Posebno ga slavč francoski listi, zatrjevaje, da zveza z Rusijo ostane tudi po smrti Muravjeva.
Umrl je najbrže vsled prelitja krvi v možgane. Kakor navadno, je šel potem, ko je vstal, v svojo pisarnico ter se vsedel k pisalni mizi ...v.popolnoma., dobrem stanu. Nekoliko pozneje je pil kavo, toda vse ni spil, znamenje, da mu je prihajalo slabo. Ko je za nekoliko časa stopil v sobo njegov strežaj, ga je našel stegnjenega na tleh. Poklical je hitro zdravnike, kateri pa so zamogli samo konštatovati smrt.
Istrski deželni zbor bo sklican najbrže še tekom poletja. Deželni glavar Gam-pitetli, ki je sedaj i.a Dunaju, obišče v to svrho tudi ministerskega predsednika, da se dogovori o Času ter o modaliteti, kako in kam sklicali zbor.
Tržaški ntestnl fl v M. ~ Četrtek zvečer je imel sejo, v kateri je bilo čuti važnih rečij. Svetnik Zanetti je interpeloval radi dogodkov pri sv. Jakobu ter klical, da treba varovati laški značaj mesta. Pozival je župana, naj ukrene vse potrebno, da na praznik sv. Jakoba se Slovenci ne smejo udeležiti cerkvenega obhoda z zastavo sv. Cirila in Metoda. Župan je obljubil storiti vse, k&i se mu zdi potrebno. Zastopnik vlade Jettmar je rekel, da slovenskega napisa na zastavi še ni smatrali za izzivanje, da pa poklicana oblast poskrbi za red.
Dr. Rybaf je povedal gospodi, da laški značaj mesta mora biti jako šibek, ako ga že bela zastava Slovencev spravi v nevarnost. Dalje je stavil dr. Rvbaf- nujni predlog, da se dovoli oglejskemu odboru za pomoč proti pelagri v Furlaniji 1000 K podpore. Predlog je jezil Lahe, in zvijali so se, kakor kače, ali končno je Gombi predlagal, da se da podpore 2000 K, Venežian je bil tudi za dodatečni predlog Combijev z do-stavkom, da treba vprašanje še, temeljiteje proučiti. Kaj je storil na to župan Sandri-nelli ? Prvotnega predloga dr. Rjfbafa niti na glasovanje ni dal, marveč le dodatečni predlog Combi-Venezian. Taka je laška pravica, ali izbrisali se vendar ne da, da Slovenec jih je moral opozoriti na pelagro v Furlaniji, na tisto njihovo glasovito človekoljubnost, čeprav hodo tajili predlog Rvbafov ter govorili le o onem Gombi-Venezianovem..... »Zveza tržaške slovenske mladino" vabi na prvo vrtno veselico s šaljivo tombolo, katero priredi jutri v nedeljo ob 5. uri pop.
na šolskem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda I pri sv. Jakobu (Via Giuliani 28). Na veselici bo svirala popolna »Nabrežinska godba' ter blagohotno sodelovalo »Slov. pevsko društvo". Vstopnina na  veselico  50 stotink (25 nvč.). Otroci do 12 leta so vstopnine prosti.  Med točkami se bodo  prižigali  krasni  umeleljni ognji. Ker je tisti dobiček namenjen k vsta-novitvi »Naroifiie"godbe",  se preplačila blagohotno  sprejemajo.  Na  dnevnem  redu je petje, godba, tombola in slobodna zabava,     j Vojna v »Nebeškem kraljestvu*. —' Poročila iz Tientsin-a javljajo, da so naskočili bokserji nekatere naselbine tujcev. Napad pa so odbile ruske čete, ki štejejo tim 2000 mož. Ko so pa začeli bokserji po mestu ropati, so Rusi streljali nanje in jih s 15 streli ubili kakih 300. — Tudi so sedaj znane posameznosti izza obleganja in osvojitve mesta Taku, Prvo trdnjavico so vzeli Japonci, drugo Angleži. Združeni Rusi in Nemci pa so vzeli j južne trdnjavice. Ranjence,  katerih je okolu 100,  je prepeljala japonska ladija v Scio, kjer jim bo streglo japonsko društvo »Rude-čega križa". Stanje ranjencev je povoljno. — Tudi se potrjuje vest, da je admiral Sevmour ! z  mejnarodnitni   četami    prispel  v Peking. Na jako težavnem in  trudapolnem  potu so I imele čete 5 prask z vstaši,   pri  katerih so izgubili Kitajci okolu 500 mož. Izgube evropskih čet so prav neznatne. — Tudi je došla I še nepotrjena vest, da je majordom cesarice-vdove, knez Tuan, zažgal cesarsko palačo ter ubil cesarico-vdovo in cesarja, Knez Tuan se je potem baje  usmrtil. —   Mejnarodne  čete dobivajo vsaki dan novih močij. Japonska je poslala  na Kitajsko 3   vojne ladije, 2 drugi pošlje v kratkem,   na  ruskem prostovoljnem brodovju je 5000 mož, ki so tudi namenjeni na Kitajsko.  Nemčija   se tudi   pripravlja na I večjo  odpošiljatev.   V Kiolu je že zbranih 2000 mož, kateri v kratkem odjadrajo. Tudi J misli Nemčija pripraviti  za  odhod nekatere vojno ladije stare oblike j  nekatere križarke, ki so v inozemstvu, so tudi  dobile povelje, i da  odpljujejo  takoj  na  Kitajsko,   —  Tudi Avstrija pošlje na Kitajsko vojni ladiji »Maria Teresia" in »Zenta«.
Vest, da je Sevmour z mejnarodno četo osvojil Peking, je izmišljena. Sevmour je oslavil Tientsin Že pred 8 dnevi Su še sedaj ni nobenega poročila o njem, čeravno bi v tem času tudi po najdaljši poti, ki bi znašala bli/.u 100 km, lahko došel v Peking. Vsled tega so vznemirjeni vsi politiiki krogi in se bojo za usodo te armade.
Poveljnik nemške vojne ladije »Iltis", imenom Lams je umrl vsled ran, katere je dobil pri obleganju mesta Taku. — Zadnje vesti I poročajo, da se je Sevmour vrnil v Tientsin; iz Pekinga ni žo 15 dni nobenih poročil. — Kakor se poroči, so bombardirali bokserji Tientsin 2 dneva. Zgube znašajo 100 mož. V Tientsinu so baj6 umorili 1500 tujcev. Armadi v Thmtsinu gre okolu 2000 mož bro-ječa mejnarodna četa na pomoč.
Mlntsterska kriza v Italiji bi bila rešena. Starčku Saracco se je posrečilo sestaviti novi kabinet, kateremu bo on predsedoval. Novo ministerstvo se predstavi danes zbornici. Ministerstvo Pellou* je torej pokopano.
Vstaja v Bulgar(jt. — Dnevnik »Te-legraph* poroča, da so pri vasi Duronkulak kmetje-vstaši dvakrat streljali na eskadron kpnjikov ter pri tem ubili jednega stotnika in porotnika in ranili 12 vojakov. Broječi 200 mož so namreč kmetje obkolili ono eskadro ; vendar se je enemu vojaku posrečilo uiti in obvestiti najbližnjo vojaško posadbo. Takoj se je odpravil celi regiment na pot, rešil oskadron in razgnal vstaše. Vstaja, o kateri smo že govorili, postaja vedno boij neravna ter se ne da udušili z lepa.
Raznotero. — Kuga v Aziji se je zopet pojavila in sicer v Smirni. Znanih je do-sedaj 9 slučajev. — V Mariboru pred poroto so obsodili 30 letnega Jurija Doberšeka v ječo na 7 let, ker je bil oropal 70 letnega Boštjana Frangeža za 4 gld. — V Ljubljani ne je ustrelil v gojzdu 16 letni dijak-realec Bruno Eichelter iz Trbovelj. Vzrok baje slrah pred slabim šolskim spričevalom. — Na kranjsko-isterski meji je divjal dn6 18. t, m. grozovit vihar-vrtinec. Razkril je popolnoma kakih 15 hiš ter izrul vet orehov, starih po 100 in več let. Sadno drevje je pokončano, škode, je okoli 300.000 K. — Z Vrhnike imajo žeieznico v Ljubljano. Sedaj pa hočejo zve-zati Vrhniko tudi z Logatcem, in v to svrho so te dni začeli že meriti novo črto. — Ba-den Po\velI poroča iz Rustenburga, da je ujel poveljnika S tej na, kar je najvažnejši dogodek na bojišču v južni Afriki.
Narodno gospodarstva.
Trgovina s svilodi se je že precej motno razvila; cena je ostala skoraj ravno ista, kakor začetkoma, namreč 3 K za kg. Posebno mnogo svilodov se proda v Gradišču ob Soči, kjer jih je samo tvrdka de Finetti kupila v četrtek 120 q.
Promet na avstrijskih železnicah v mesecu aprilu je bil ta-le: prevozilo se je 12,944.375 oseb in 8,215.240 tonelat (a 1000 kg.) blaga. Skupni dohodek Iznaša 47,148.674 K. Promet v ravno .istem mesecu lanskega leta je bil nekoliko manjši; dohodkov je bilo namreč 44,244.837 K.
f?    |V prvih štirih mesecih 1900 se je prevozilo 41,849.039 oseb in 29,561.637 ton. blaga. Dohodki   iznašajo   za te  štiri mesece 170,481.801 K.,
Vprašanje o zavarovanju za starost in nezgode. — Najrazličnejša socijalna vprašanja, pred polstoletjem, lahko tudi še rečemo pred 30, 15, da celo še pred 10 leti popolnoma zanemarjena, so sedaj predmet " vsakdanjih razmišljevanj in posvetovanj. Jedno prav važno itsijalno vprašanje je to o zavarovanju za starost in nezgode. Podkrepljevati in dokazovati te trditve pač ni treba! Kdor le gleda življenje z odprtimi očmi, pritrdi nam. Vendar si pa hočemo malo ogledati, kako se pečajo s tem vprašanjem me-, rodajni vladajoči krogi nekaterih držav. Na prvem mestu moramo pogledati v Nemčijo; zakaj, je znano — kajti Nemčija je v na-I rodno gospodarskih in socijalnih vprašanjih i skoro vedno prva, ki se odloči za kak smeli korak. V Nemčiji je uvedeno zavarovanje za starost in nezgode že daljšo dobo, v zadnjem I času se je pa začela neka reformacija, Po-I preje je bilo zavarovanje le za navadne delavce, sedaj se je razširilo na vse delovodje in tehnike, na služabnike v domačijah, na privatne učitelje in učiteljice, ali le na one, ki si ne zaslužijo na leto vet nego 2000 mark. Pojem nezmožnosti za sleherno delo so formovali občnejso in razumnejše; popreje se je moralo plačevati prispevke za zavarovanje v celoti 1410 tednov, sedaj so znižali na 1200 tednov.
Dosedaj je bilo zavarovanje razdeljeno v 4 oddelke, sedaj so pripojili še jeclni, namreč peti, na teden. — Anglija je pretežno industrijalna država. Človek bi pričakoval, da bode ta drŽava tudi skrbela za to tako važno vrsto podpornih pripomočkov. Ali temu ni tako. Izvestni socljologi in narodni gospodarji so sicer pred časom trdno mislili na realizovanje državnega zavarovanja za starost in nezgode, pa državni zbor je dejal: to bi preveč stalo, kajti pri nas na Angleškem je preveč revnih ljudlj. No, pa tudi delavstvo v nekaterih krajih se je postavilo proti državnemu zavarovanju. To je bilo nntn-I reč ono delavstvo, ki ima žo dlje časa trdno strokovne organizacije, katere imajo dobro vspevajoče podporne zaklade. Seveda se je tudi potem misel na državno zavarovanje opustila, ali le za malo časa, kajti sedaj se je zopet pojavil predlog za zavarovanje, po katerem bi zavarovani 65 letni državljan, ki nima na teden vet nego 10 šilingov (12 K), dobival na leden najmanj 5 (6 K), največ pa 7 šilingov (8*40 K). Komisija spodnjega parlamenta mu je pridejala še dostavek o uboštvu, vsled katerega se bo skrbelo tudi za poštene in bolchne »iromake s tem, div ae jih bo vmeslilo v najrazličnejše rodbine na hrano in oskrbo. —• Tudi v Italiji, ki je, kar se tiče socijalne politike, naj nazadnjaška kulturna država, se začenjajo vladni krogi že malo zanimati za revne in nepremožne sloje. Enrico Ferri in še mnogi drugi italijanski socijologi pravijo, da je to zanimanje tudi v Italiji vzbudilo, kakor drugje povsodi, čvrsto in čilo socijalnodemokratiško gibanje. Lani, že koncu leta, so ustanovili tzv. »Narodno blagajno za zavarovanje za starost in nezgode", ki ima že danes okoli 15 milijonov lir kapitala.
Država se je namreč obvezala dajati v pokritje stroškov vsako leto tretjino dobitka poštnih hranilnic, sodnih depozit in vakant-nih pddedovanj. Upravo vodi avtonomni ad-minislracijski svet, ki je sestavljen iz odličnih politikov, državnikov in znanstvenikov. Že omenjeni posl. Ferri pripoveduje, da bodo od 31. dec. 1.1900. naprej v administracijskem svetu tudi zastopniki delavstva. Centralna pisarna je v Rimu, filijalke pa po najrazličnejših mestih. Filijalka je lahko tudi vsak poštni ali občinski nrad. Član »narodne blagajne* more biti vsak obrtnik, tovarniški delavec, hlapec, dekla itd. Zavarovancu ni treba, da bi plačeval v določenih obrokih, v tednih, mesecih itd., od njega se le zahteva, da na leto plača 6 lir. 6 lir je najin, njši prispevek, največji je pa določen na 10 lir. Ko je zavarovanec star 60 let, lahko •- hteva likdvidacijo. Renta se določa najmanj ia letnih 180 lir.
Zavarovanec dobi posebno knjižico, na katero mu plača vsak poštni urad rento, tasih celo za 3 mesece naprej. — V Belgiji je ta-mošnja klerikalna vlada izdelala nekak načrt zakona o zavarovanju za starost in nezgode, > ali ta načrt je vzbudil vsled svoje nezadostne kakovosti splošno nevoljo. — Brez dvombe je še v vseh teh državah potreba temeljito predelati bodisi za bone bodisi načrte o zavarovanju za starost in nezgode; mi se seveda v kritikovanje navedenih ne bomo spuščali. Konstatovali srno le dejstva. Veseli nas, da se saj toliko počenja skrbeti za starost nepremožnega delavca, izpustili smo Avstrijo. To pa iz »umevnih razlogov".
Injiževnost
»Triglavske rožo*. — Valček po slovenskih napevih za klavir zložil Viktor Parni a. Cena kr. 2-50. V zalogi Otona F i se h er j a v Ljubljani je izšla ta nova skladba slpve-tega našega skladatelja g. Parme. Oceno o valčku napiše gotovo v to poklicani strokovni list, mi skladbo le priporočamo, in za priporočilo govori najbolje ime skladatelja samega.
»Praetische     Gramatik   dor   ser-bisen-kroatisoken Sprane" tur den Selbst-
unterricht. Profesor Emil Muza je izdal že v tretjem izdanju tako praktično slovnico ˇ žatogi A. Harltebna na Dunaju. Knjiga, ki je prav priročna z okusno opremo, stane 2 1 20 vin.; obsega 30 pol. Kolikor smo imeli prilike, pregledati jo, služi knjiga povsem svojemu namenu, to potrjuje pa še najbolj okolnost, da je izšla že v tretjem izdanju. Nemcem, ki se uče hrvaščine ali srbščine, pride knjiga vsekakor prav.
Svileno Map za neveste gld. 10-50
in viSje — 14 roetrov! — poštnine in carine prosto Vzorci z obratno poŠto; ravno tal© črne, bde in barvane .Hennebergove svile" od 45 kr. do gid. 14'65 meter-
G. Hennebergf, tovarnar svile
(5)      (c. in kr. dvorni stalagaleU) v f
KISIA VODA IAJOS
je priznano najbolja in najzdraveja med vsemi vodami te vrste. Ima v sebi magnesije več kot vsaka druga*voda: na 1000 gramov vode ima 31*61 gramov magnesije. (Mag-nesija je pravo učinkujoče sredstvo).
Vdobiva se v vseh lekarnah in mirodilnicah. Jedino zalogo za Gorico in okolico ima Ang. Fornizzi v Gorici.
Klepar ArtirMakBC
hh iRm l Gorica * Jimu 11
priporofo
škropilnice proti pemnispiri
(ponovljene  no Vermorolovi  sestavi.) j Baker je trd in avetel. Zaltatke valvole) se more lahko preiueniti. Škropilnica je | sestavljena priprosto in tako, da škropi i lahko na trt načine po volji lastnika.
Dp» Cena j« zelo nizka. "%Q Stroj za žveplanje sodov, iz ein-kanega železa.                                             ;
Priprava za ebvarovMJ« vina pred I plesnobo in cikanjem pri točenju iz i soda (kan).
Mor za žveplan]« grozdja raznih sistemov. — Cevi iz gume za vsakovrstne I škropilnice,                                                   '
Sprejema   v   popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt | i spadajoča dela.
Najboljše  berilo   in   darilo   je vsestransko jako pohvaljena
flVzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri »e hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da moro sebe in druge blažili in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 gid. 50 kn, po poŠti 10 kr. veC, a i proli poštnemu povzetja pri Jo-iefn Taleižlča na Dunaju, III. Bez., Hauptstrasse N.o 84, 3. Stge., H. Stk., Th. 38.
Založnik ozir. prodajalec je votfen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo 5e nerazrezano in i-ieto v treh dneh nazaj. Cena Je skrajno znižana; knjig Je malo ve«.            _________________^^
(nasproti nunski cerkvi)
; priporoča pre«. duhovščini in slavnemu občinstva • svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.)               tiskarno črk na perilo.               (P. ti.)
Krojaška zadruga'*
Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga mahufakturnega blaga
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago ' za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Kaingarn, Cheviot i. dr.
Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, »Voile de Lame«, Zephir i. dr.
Priporoča izborno perilo, bombažasto m cvirnasto, katero prejema iz prvi Ji sležkih tovarn j med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in evirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
fij^*- Ra žpIjo se pošlje tudi uzorce, poštnine
Ustanovljena tvrdka lote 1866.
Ivai} Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje,-knjigoveze, tapet ar je itd.
lastna tovarna nadplatov (ichuhoberthciJe),
jermenov In oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila » » * * <»9<itt*<»<»<»«»6! in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih  dnevnih cenah. gt**?"*   Ceniki na zahtevo zastonj  in   franko.     1MM
j§4F~ Izšel je ravnokar II. zvezek »Svetovne knjižnice"
MARCO VI8C0NTI
zgodovinski roman.
Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Naročila
sprejema:
\. Gal
Razpošilja
Tiskarna1' A. Galirscek v
edino proti povzetji ali naprej poslanim zneskom.
Na zahtevo pošilja
s leposlovnih in dragih knjig" lastne zaloge zas
franko.
Anton Pečenko
- Via Giardin«, 8
Vrtaa ulica 8 - GORICA priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,             tL              vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersfce monarhije v sodih od 5fi litrov naprej. Na zahtevo pošilja ludi uzorce.
Ma dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovsti razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo
^^JJL
Tovarna uzeraih telmaihih priprav JOS. VINDTŠ-JL,
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinobradska ulice čislo 81« se priporoča
k popolnemu uzornenm prirejevanju sokoiskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanib in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prrpoioeu* oujb sprical domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po. volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračun« in načrti za popolne telo vaiJni«-e poSiija na zahtevo UrezpUtan in poSIninp prosto.                                                                    3
Poprave izvrSuje pa najnižjih ceutth.
Tiskarna ustanovljena teta 1893., jt oskrbljena z najmodernejšimi črkami.
»Salonska knjižnica*'
„5Wanska Knjižnica".        knjižnica za mladino".
„?rimorec".             ,.SOČA".              kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŠČEK, zaloga vsakavrsfnih izgotovijetiih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in drage urade
v Gosposki ulici štev. 9. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjena tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicami.
GskoYir\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sladača tiskovin« ima tiskarna izgofovlj«na v zalogi:
Za županstva: Spisek za voliice, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za eerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status auim., Testim. mortis, Testira, matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) ild.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, maiotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno alt iz zaloge se izgotovl v teku 24 ur.
I zalogi „foriškp fiskaine" #. iabrM *«, ,-ziie knjige
»materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
»Zgodov. irtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena 3 poštnino 55 kr.
„Venee Slovanskih povesti". I. knjiga: Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. L Cena 55 kr. - II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. — Cena 55 kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena Učni izdaji 30 kr.
jint funtka izbrane pesmi.  Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr.
Anion Xloditev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr.
»Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali  košček zgodovine
foriškega c. kr. gimnazija. Spisal inons. Andr. Marušič. Cena s no-toino iS kr.
»Slovanska knjižnica". Izhajanje je začasno vstavljeno. Do konca i<sta 1899 je izšlo 9B snopičev, kateri so deloma Se vsi zalogi.
»Knjižniea za mladino". izSlo je M snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor narodi vse snopiča, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. 1-10. - II. zvesek: »Hamlet", zaloigra v 5 dejanjih, cena 70 kr.
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja.   3">0
strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1-30. »Sete noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-ffur"; roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace,
poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, inehkovezan gld. t-30. »Kako je ravnati z mlekom l" Slovenskim  živinorejcem  posebno
udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis
15 kr., 10 iztisov gld. l.
Na zahtev pošiljamo cenik miših izdaj zastonj!
Trdo vezan fld.l-W.
Pomoli
Mehko vezan gld. 1*60.
PyCCK0-CjI0BHHCKltt  ClOBAPL
(Bočni Rusko - Slovenski Slovar)
IN
Kratka slovnica ruskega jezika
(Kp&TKaa rpaMMaTHRa P^ccKaro flaMica) T kratkem izide „Slovensko-ruski slovv" in »rusko-slovenska slovnica"